fiftk fM*» li i- prosvetae narodne INOV KABINET IN he BO PODPIRAL 8 iNIM APELOM MM" jubovne note. pa je sodelovati, l^di prilika v bodoč- nosti. on, D. 0., 17. dec. — jnf Wibon ne bo dodal ^ apela za mir, ko odpošlje ^Britaniji nemško noto. Ra-baje niso ugodne, da odpoš-,airovno noto centralnih » ot vred še poseben apel ea konferenco, da preneha 'rtdno je stvar odvisna od Britanije. Ce Velika Brita-m nič proti temu, da pred-predloži svoj apel na voj-gile, da prenehajo z vojno, prihodnjega tedna aH šti-itih dni se položaj mogo-zjasni, da predsednik ve, je storiti. itefa spoznanja jc prišel kapo triurni in zelo živahni seta te seje je bil, da do-mi tajnik Lansing navo-odpošlje mirovno noto in njenih zaveznikov Ve-iji. Kot zadržek nava-... bilo treba čakati na tur-ito in jo primerjati z nem-avstrijsko noto, če se ne i od ffljih. Turška nota je šele V pHj^k popoldne in je bila odposlana angieš-reznikom. je kabinet odločil, da z mi-, noto centralnih zaveznikov Jje apela Združenih držav - je delo državnega tajnika L ki ga je podpiral Lane, notranje zadeve. Njemu toval mornariški tajnik ki je želel, da Združene priporočajo mirr*' kot lani ob tem času &K je povdarjal, da bodo tavezniki smatrali predsednika za dejanje, po i niso vprašali. Navajal je, i angleška in francoaka vlada izrazili jasno in radi te-*1 predsednika Združenih it zvezi z mirovno noto ccn-tavezn. ne bi vplival u-i na angleške zaveznike«. Po-tudi, da bi angleški za-i smatrali apel predsednika o, da se tfrinja z mirovni-dlogi Nemčije. _ bu je ugovarjal Daniela, idmfcče ne more smatrati a-i mir, da se Združene drža-ajajo z mirovnimi predlo-Nemčija ni stavila nobe-|konkretnih mirovnih predlo-priporoča le mirovno MO. je Lansing in zdaj ča-poreče David Lloyd-angleftki ministrski piod-v torek v parlamentu. V ODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., PONDEUEK IS. DECEMBRA (DECEMBER) 191«. Stev .—number iet, PREMOG, MRAZ IN PftOSPERITETA. TRENOTEIH POTREBE 8E JR POKAZALO, DA J t PROSPRRITETA ZELO PlfiKAVA Dobrodelne družbe imajo polne roke dela. Ohieago, 111., 17. decembra. — Cena premogu je dosegla neznosno višino, ko se je živo srebro v toplomeru skrčilo in pričelo kazati, da je nastal strupen mraz. Z naStoplim mrazom so pričeli trgovci s premogom naznanjati, da pohajajo zaloge premoga in da mesto ugroža pomanjkuje premoga, če mraz ne odneha ali če se pridejo večje množine premoga v mesto. Pred Upham, predsednik Consumers kompanije, izjavlja, da njih zaloge zadostujejo komaj za polovico naročnikov. Naša družba pokupi ves premog, kar ga dobi na odprtem trgu, kljub temu se naše zaloge krčijo z vsakim dnem. Napravili amo pogodbo za dobavo velikih množin premoga, pa ga nemoremo dobiti od rudniških družb. Včeraj in predvčerajšnjem je toplomer padel na ničlo, na nekaterih mestih, ki so izpostavljeni vetrovnim sunkom, je zlezel tudi nižje. In kljub toliko hvaljeni pro-speriteti se je pokazalo, da je velika laž, če trdimo, da so za ljudstvo v Ameriki napočili dobri časi. Mnogo siromakov se je obrnilo za pomoč na J. K. Brentona, namestnika okrajnega komisarja, drugi so prosili pomoči pri B. C. Roloffu, finančnemu tajniku do-brotvornih družb. In Roloff že zdaj izjavlja, da bo število siromakov, ki bodo v decembru prosili za podporo, ravnotako veljko V petek ponoči je prosilo za prenočišče v mestni prenočevalni-ci sto dva in devetdeset oseb. Bili so siromaki, ki niso imeli dela in ne centa v žepu. Tako izgledajo dobri eaai! JEZ NABIRALNIKA JE POČIL. V Ooloradn se je pripetila velika nesreča vsled razpoke v re-zervarju vode. Alamosa, Oolo., 17. decembra. Ogromni jez vodnega nabiralnika pri reki Alamosa je počil,ki se nahaja v gorovju Cone joa. Voda je vdrla z vso ailo — 650 kubičnih čevljev v minuti — v dolino, ki ae nahaja trideset milj nižje od nabiralnika. Iz mesteca Capulin, ki šteje 300 prebivalcev in leži trinajst milj pod nabiralnikom, so bežali prebivalci na vse strani v gorovje, da si rešijo življenje V ................. . mestecu je opUlo le nekaj prebi- ih diplomatic krogih valcev, katcrili hiše stoje na viao-mi "" " kem svetu. Kmslu p<> nezgodi j«' stala voda dva čevlja visoko na u-licah, ki je pa le vedno naraščala, Uko, da se je bilo bati najhujše- zaveznikov sodijo?' da i nota nemških zaveznikov prejeta navdušeno m da t>rge odgovori v takem »da za letošnjo zimo prene-*orjenjp o miru. »poseki ic razume, da SO v *m poslaništvu zelo zedo-I* zaključkom kabinetne se- tt &E NI UMIRILA. York, 17. decembra. — jr razprava o milj mrzlični pmUjajo borzi- e!T'l: 10 hil° v pnri uri ^ ■».000 dHnic na trg, drugi ♦ rednost "vojnih neveet" da jf špekulanU prele-■»»■ Delnice Betlehem '»trobile 22 in četrt Oncible in Central 10 šle zopet doli za pot L*PckuUntje so bili potia-in na pozorišču so M* borzne hijene, ki pri-k»dar ae razneee glas, a*™1 "i papirji prodaje-^notitjo. Wk, D 0., 17. 11 bailment poroča, ' hladnih sh 15. > in 'nkalk •1.120,92» aa- **Rcka Alamosa je v mestccu La Jara, ki se nshaja dva in dvajset milj pod nabiralnikom, kmalu prekoračila bregove. Nepričakovana povodenj, ki jo je povzročila razpoka v jezu,je u-ničila mnogo goveje živine in živeža. Edina brzojevna zveza je uničena hi radi Uga izosUjsjo po drobnosti o nszgodi. Le toliko se ve, da človeških življenj ni »zgubljenih. . Jez so zgrsdili v letih 1906-ltlO. in voda iz nabiralnika je aluiila za umetno nemakanje. Jez je bil 250 čevljev dolg in 200 čev-Str Urok. Nabiralnik je držal 20, 000 akrakih čevljev vode Razpoka je prišla nenadoma Je-za ae nemore popraviti, dokler ne izteče vaa vpda iz nabiralnika, kar bo vselo nejmenj pet dni. 60.000 DELAVCEV NA STRAM OGROMNA STAVKA V INDU-8TRUI ZA OBLEEO. Boj za 48 ur tedenskega deU in povišanje plače. New York, 17. nov. — Delavci, ki izdelujejo obleko in so organi-zirani v Amalgamated Clothing Workers Union, «« iavršili svoj sklep iu ustavili delo- Odborniki organizacije izjavljajo, da je 60,-000 mož, žen, deklet in dečkov za-stavknlo. Mimo so zapustili delavnice, se uvrstili na ulici v vrsto in od tam odšli v trideset dvoran v Manhattanu, Hrooklyuu, Brownsvillu, Hidgewoodu in Ne-warku, da obdržavajo shode. Od-borniki organizacije so se jim zahvalili /.a solidaren in demonstrativen nastop. Prvi štrajkujoči delavci, ki se vrnejo zopet na delo, štejejo približno 15,000 in izdelujejo obleke za dečke. Tako izjavlja Sidney Hillman, predsednik oragnizacije. Tri sto delodajalcev je priznalo glavno zuhtevo: 48 ur dela v tednu in povišanje mezde med $1.00 in $200 na teden. Ilillmnn nadalje naznanja, da je tvrdka J. Samuela, največja neodvisna tvrdka, ki izdeluje moftko obleko, podpisala pogodbo z organizacijo. Ža tvrdko dela 1,500 delavcev ,in Levi and Schiff, za katero dela 500 delavcev, sta napravili kompromis z organizacijo. Predsednik Ilillmau pravi, da je 90 odstotkov delaveev sledilo pozivu zn stuvko in da je približno 60 tisoč delavcev prenehalo delati. I/ouis Zuckerman, ki je organizator za stavkovne straže, je takoj razdelil 5000 delavcev iu de-iayk v straže, tako, da bode vse delavnice zastražene od jutra itn večera. Htrnže imajo nalog, da hodijo po dve in dve sku|>aj in sicer gorindol. Naloženo jim je, da se stavkokazev ne lotijo z rokami-Ce jim poliaaj ukHŽe, naj gredo naprej, naj vbogajo. V slučaju, da polieaji aretirajo stražo, naj takoj telefoničnhn potom obvesti odbor o areUciji. RUSKA DUMA ZAVRGLA MIR. FRANCOZI V NOVI OFENZIVI PRI VERDUNU OSVOJIL112 ŠTIRIJAŠKIH MILJ. Berlin javlja da je kampanja na Ru-muntkem končana« Rumunija bo razdeljena med Avstrijo. Bolgarsko in Rusijo. Rumunska vlada je pobegnila v Rusijo. Angleii se gibljejo T Mezopotamiji. UMAZANO MI8J0NBE0 RILO. PB- V torek oblečno in aneg v lili noieu z nespremenjeno temperaturo, jaano v Indiani, spod Mi-ohiganu in Missouri in nest.no-WtoTv Wisconsin« V Ohm de- ^^Temperatura sednjft * Chieaau: Najvišja 22, najnižja 11. Ohieago, IIL, 17. decembra. — V deževni noči leta 1900 je stopil tujec v misjonsko hišo na Van Buren ulici in je vprašal za preno-čišče. Dovolili so mu prenočiti, a drugo jutro so ga našli mrtvega. Pri njem so našli bančno knjižico na ime Andrew Zuromski, ki je izkazevala, da je na First Trust in Savings banki naloženih $6,184. Misjonska hiša spada med inia-jonske postsje. ki so pod nadzor-stvom metropol it snake cerkvene zveze. Predaednik zveze je I>uke M Farson, načelnik tvrdke Duko M. Farson, A Co., ki trži z zadolž-nicami. Njegov glavni svetovslec je rev. Fvdwin L. Hsrwey iz Wau-keshe. Predvčerajšnjem je bila proti Harweyju dvignena obtožnica, da si je prilastil tujčev denar. llarwey as zagovarja, da jc or-ganiziral cerkev pred petnajstimi leti. Nekaj čaaa je složno delal z Frank Messengerjem in Edward I)e Righton. Potem je prišlo do spora med njimi in kmalu bi pn-šlo do tožbe, da niso stvari izrev-nali izven aodišča. Mewenger in I)e Right sU hoUla po njegovem mneoju uničiti organizacijo. NASELNlSKI ZAKON. ■ SENAT JB BPRRJBL NAŠEL NlftKO PREDLOGO. Postava, ki brani čltanja neveščim emigranUm dohod v Ameriko, sopst na ! površju. Washington, D. 0., 17. dec. — Sebirt je sprejel nsselniško predlogo a štiri hi šestdesetimi glasovi proti sedmim, ki določa, da mora biti vsakdo vešč čitanja in pisa nja v enem jeziku. Predloga bo sedaj izročena konferenci obeh zbornic, ker jo je kongresna zbornica'že sprejela v zadnjem zasedanja. Do sedaj ao predsedniki šc ve-dho vetirali naselniško predlogo, in ravnotako pričakujejo nasprotniki omejitve naseljevanja, ds predsednik Wilson tudi vloži evoj ugovor. Kljub predsednikovemu ngpvoru se Ishko dogodi, ds bo ngfelnišks predloge vseeno posts-la jfcukon, ker je bila v obeh zbor-nionh sprejeta s veliko večino. Vendar ao pa bili nekteri odstavki črtani v »aaclni&ki predlogi, ki ao velike vašnoati za delav-ce in bi tvorile nečastno pego za republiko, ki ae baha, da je pribežališče vseh preganjanih in zatira-nil Črtani uo bili odstavki, ki iz-ključu jejo oeebe, ki uče nepostav-no uničenje lastnine ali so izvršili kakšno politično hudodelatvo-Senator La Follete je vodil boj pr+ti nazadnjaškim odločbam. V svojem govoru je dejsl, ds bi Kos-suthu in Garibaldiju ne bilo dovoljeno stopiti ns smerišks tis, če bi bile Uks določbe v veljavi, ^mvno danee obema grade spo-nSME, m its si Stekls velike /usluge sa človeštvo. PROHIBIOIONISTI VRISKAJO. Washington, D. 0., 17. dee — I'rohibicionisti in vsi, ki so z njimi v zvezi vrisksjo veseljs, ker ju-stični depsrtment ne nasprotuje rczoluciji, ki priporoča dodatek k ustavi, ki prepoveduje produkcijo alkohola za opojne pijače. Suhači bodo napeli vse sile, da dodatek pride kmalu na razpravo, Če le mogoče že v januarju. Prohibicionisti ao prepričani, da bo resolucija sprejeta in potem bo dodatek odposlsn držsvsm, ds glssujejo o njem. Zdsj smo Ishko prepričsni, ds pride splošns prohihicijs v prihodnjem kongresu na ratpravo, če ne bo to vprašanje še letolnjo zimo rešeno. Prohibicioniati ne bodo odnehali, ko ao stvsr Uko daleč pri-timil Marsikdo je mislil, ds jc splošne prohibicijs nekej nemogočega. Sedanji dogodki dokazujejo, da ao prohibicioniati toliko če-ča ruvali za kulisami, da je stvar posUla zrela. trustovci med sbboj. New York, 17. dee. — la po-ivčenlh krogov prihaje veet, da v kratkem aretirajo več prominent-nih trgovcev a perotnino. Antonio Cardinale, ki ga je privede! nasej iz lulije Hleck, državnega prev-dnika namestnik, je beje ispovs-dal, s kakšnimi hudodelatvi ao es trgovci a perotnino odkrižaveli neljubih konkurentov. Trgovci bodo obtoženi, ds so Obrnimo tolsr ns drugo strsn ,„,vzročili, ds je bil umorjen Her-in ,H»alušajmo kaj pravi De Eight. | |Uff Najeli so todi morilce, De Right izjsvlja, da je javni ad ,u igVršili umor ministrstor uredil zapuščino tuj trfr)V#e M j# državnemu ea in je izročil Harrweyju ček za dn||tvu ^i] M glavno $5.264. De Rightu j« »'«1 , ,,nčo. Trgovce prsvi, ds so neks- ček $1.500. Naročeno mu je bilo ^ ^^ % ^^ ^^ 0|||. ds naj gre v Jersey City in izroeij i^nine |n otrovanjem vdovi tujca $1,000, preostanek^opeli proti svojim koa-pridrži zase To je tudi U"*' knroatom. To vojno so bsje pov-Vae je fK.vedal Ha.nuel Oilberta, ^ m pro^.J.H pe- advokatu. Advokat je stopil v pi^ ^^ M MfcdtofM ki p. n| biU1 (Tieno zvezo z vdovo Zuronskega, ^^ pfgvM| m^fr ^ ki rnu je naročila, naj uvede po ^ inedbe «11^ti*de V kretkem eMlrejo še n-kege puščinsko sodiWe in proMSSJ, » %f6 ^ ^ ja advokat predložil r- ^ novembra Itll. roti. Grška se |e podala zaveznikom. EADNJB VRSTI. ■ ■. Berlin, 17. dec — (Brsaiično v Ssjrville). - Brzojavka is Stock-holma se glasi, da ja rumunska vlada odtta v Rusijo. Minister sunanjih sadov in rumunski parlament se prtseli v Petrograd; na-kaj ministrov ostane v Kijevu. Kralj Perdinaad ostane en teden v Rusiji in potem pojde na An-glsško. — Uradno poročajo, da je kampanja v Rumunski breg malega končana. Maokensenove čeU so včeraj aasedle okoliš Buso, ujeto nadaljnih 1180 mol In vplenile 10 lokomotiv Ur 400 leleznišklh vosov. V DobrudU so M umakni le rusks in rumunske ČeU v obširne goadove na severnem koncu delele, kjer bodo bajna opera- Amsterdam, 17. dee. "Vos-sisehs Zsitung" poroča, da je neodvisnosti Rumunske ga vselej od zvonilo. V dobro informiranih krogih v Berlinu pravlJo, da bo Valahija razdeljena med Avstrijo in Bolgarsko; Dobrudlo dobi Bol garija, Moldavljo pa Rastja v m-meno sa druga velika UHtortJal-ae Izgube, ki Jih bada od nje tir Jali oeatralni savasnild. Poljska ostane neodvisna; Knrlandija bo nemška federalna drlava ia Litva postana del Prusijs. Washington, 'D. 0>, 17. dee. Is sanssljivih virov Ja mm, da bosU Anglija in Praasija kmalu likali novo in velikansko posojilo v Združenih drlavak. RUSKA DUMA JB SAVBOLA MIROVNO PONUDBO ■London, 18. dee. Be«Urjevs brzojavka Is Petrograda se glsa i t Rusks dums js soglasne sprs-jelš rssolueljo proti sprsjstju mirovne ponudbe Is Nemčije, Rssolu-eljs, kl Je bile sprejeU Ukoj po ognjevitem govoru mlnistrs zu-nan Jih zadev, se glssi: "Dums, kl je poučene po ministrstvu zunanjih ssdeV 0 mirovni ponudbi, soglssno sshljučnjs, da ss zavezniki v sedenjem pololeju ne smejo izreči za nobene mirovne pogajanje. Duma smatra, ds je ponudbs is Nemčijs SVsI doksz sovražnikove »I s bo« ti In občnsm Je hlnsvekl čin, od ksurega sovražnik siesr ne pričakuje nobenegs uspehe, peč pe Uče pretveze, de bi zvellli na druge odgovornost za vojno in ss vss, kar se je sgo-dllo med vojno s namenom, da ae opere pred Javnim »aaajfm v Nemčiji. Dalje smatra duma, da prezgodnji mir v tem ŠaSU bi bil kratek, kajti ned nJim bi visela nevamoat druge krvave Vojne s velikimi žrtvami, kl bi Jih zopet doprinelall ljudje Koalne smatra duma. da trejnl mir bo mogoč la tedaj, kadar Imi mllltarletUne moč sovražnika popolnoma premagana In kadar se bo NemIU« odrekla svojim pohlepnostim, neele odgovornost sa lovno vojno In u grozote, zvezi s vojno " PRANOOZI REOKUPIRALI II MILJ PRI VRRDUNU IM UJRLI 9000 NBM0BV. Paris, 17. dee. — Oenersl Ni-velle,uovi vrhovni poveljnik fren-uoske armade, je odgovoril Nemčiji ns mirovno noto s novo o-fenzivo pri Verdunu «111 v dveh dneh reokuplrsl dvanajst Itlrijaš-kiti milj ozemlja a štirimi vaarni vred iu ujel do aobote večera 9000 Nemcev (ujetniki pa še vedno pri. hajajo. Nivelle je pričal s ofenzivo v petek na aedem milj dolgi fronti aeveruo od trdnjave Douau-moiit iu v prvem napadu so njegove čete prodrle dve milji daleč. Včeraj ao Frauooai ponovili napade iu reokupirali uova poslej Je* Neiucl so vsled silnega bombardiranja tako deuioralislrsiil, ds so bill v stanu isvrftUi e«y sam protinapad, ki je pa bil Ukoj odbit. O-feuzlva ae nadaljuje. Franooai so bre smelega reokupirali vos teritorij severno od Vcrduus do točke, kjer ao Nemci zsčeii svojo gls-sovito ofenzivo za Verdun meseca februarja t. I. Vojni urad J* isdsl o polnoči sledeče poročilo; Ns desnem bregu Msse se usdsljuje naša ofenziva. Naše četa ao z velikim uspehom prodrle v gozd Caurierea in okupirsle vss Heson-Vsuz, Proti vsčeru so Nemci protluspsdli po naših četah okupirano pozluijo na hribu Cote de Pouvre, toda nai ogenj jih je popolnoma uaUvil-Vsa črta nsše uove fronte je trd-uo v naših rak a h Ujetniki neprs-neboma prlhsjsjo in do sdsj smo nsšteli čes IMJ00 mol, med kateri-mi Jc čez 2ft0 Častnikov. Zajsti plen še uiaiuo precenili .toda pri-Idižuo NI topov je bilo uplenjenih ali uničenih, Berlin, 17. dee. ~~ (laneralni štab fsiioča z cbirom' na boje pri Verdund aledače i lft. deeambra ao ua« franeoake čete potianlle ia priwlnjih pozicij asvernoistočno od Verduna do druge črU, ki leži ne grel»enu Talou Iii aa višinah severno od LouvmnonU in Cham-brettese do Basanvsnzs proti Jugu. V okolišu Ypreee divja velike artilerijska bitka. Naše ČeU ao napadla drugo angleško črto, ' la katere ee je umakni) sovražnik južno proti Zlll*beke> l/ondori, 17. dae. —. Vojni urad poroča, de ae Je ponesrečil nemški neped ua hrib "80" pri Vpreau. teiia aoresia aMfcrtJo sve-HMŠ, ki so v AMOLSiKA OPBVEIVA V MB-EOPOTAVnJ l^ondon, 17, dee, — Anglelke čet« v MesopoUnljt (szljstska Turčija) ao pričele s napričakova-no ofenslvo ob reki Tigrtsu dve milji in pol od Kut-KI Amere in IzvoJevele večje impehe Vojni n-rad Je poročal v soboto t Naše četo oh reki Tigrisu ao pričela ofan sivo v sredo, k I ae nadaljuj« uape šno. Turške poslelje prt ftennaje tu na levem bregu reke so bil« pod vročim ognjem naših topov In v sredo ponoči so nale četo okupirale levi breg reke ffai med Ata bom ia ReanigUhom, kjer eo prešle ne desni breg ln prodrle pol drago miljo deleč v turiko froa (Delje aa t. str, I. kai) mo* V »TA PROSVETA ttlasilo slovenske maaoomk foororme jednoti LASTNIM« •LvOVENBK* HAftODOS PODPORNE JEDNOTS ss-: T igijm il n h ut*. 1Mb tt-IS « M T ROS VETA1 SSS7 S«. l»wii>li A»»., THE ENLIGHTENMENT" OrgM ^^Slywi^ OWN »i i^ipi mi ■ sY SLOVENIČ NATION Al hem km society Ommi M I« r«ri I -PEOSVETA" SSS7 S«. UmUab Av«., CUm«% Ul. TaUfM La«r»4aU «s1s Datum v oklepaju n. pr. (De-eambar SI—10) poleg vašega ima m ta naslova pomeni, da vam s lam dnsvom poteč« naročnina. Po norite jo pravočasno, da m vam ae ustavi list. ^ Ali bo mir? Centralni zavezniki — to se pravi Nemčija je ponudila mir. Kajti Avatrija, Bolgarska in Turčija storijo to, kar hoče Nemčija, brez katere bi aploh ne mogle voditi vojne. Torej, kadar govorimo Nemčiji glede na vojno, mialimo obenem tudi na njene zaveznice. Ne more ae reči, da je bila Nemčija priailjena do tega koraka. Zavezniki ji fte niso nikjer na boji-ftču prišli do Živega in njena kampanja v Kumuniji potrjuje, da je Nemčija, ki deli največje udarce. Reenica pa bo, da ima Nemčija avoje notranje težkoče, kakor jih imajo vse v vojno zapletene države. Vojna aeka rane vaem enako. Problem živeža je v Nemčiji in pri njenih zaveznicah zelo akuten in zelo vitalen problem; če zo zavezniki kaj dosegli, no gotovo to, da ao Nemčijo zaprli od treh atrani svsta in to atanje po dveh letih in pol mora imeti težke posledice za več kot ato miijonov ljudi v eentralnih državah. Ootovo je torej prišel notranji pritiak od ljudstva, ki silno krvavi vsled vojne, in če ljudstvo v resnici pritisne, bo moral kajzer nekaj storiti, kajti navaczadnjc tudi on ni tak bog, da bi samo njegova veljala za vse večne čase. Razlogi ao torej bolj notranji kot zunanji. Vprašanje je, kaj bodo naredili zavezniki. Na prvi izbruh vodilnega Čaaopisja v Londonu, Parizu in Petrogradu ni dati nič. Razbeljene glave ontentnih urednikov bi morda drugače mialile, če bi šli aaj za par dni v zakope, kjer pokajo granate. Hriand na Francoakem je proti miru, toda Briand še ni francoaki narod. Ruska dumn je zavrgla mirovno pogajanje menda zato, da se o Rusiji ne bo več toliko sumničilo, da teži za eeparnt. mirom. Ali glavno je, kaibo rekla angleška vlada. Kajti Anglija je'"baa" čez zaveznike kakor Je Nemčija čez svdje zavez-niee. Ako preaojnmo stvar iz neprl-atranakega, to jo neutralnega stališča, na katerem stoji "Prosveta," tedaj moremo reči, da so vse vojakujočo države le do grla site vojne, in če hi moglo govoriti ljuvlatvo, bi bilo že davno konec vojne—-pravzaprav hi je nikoli ne bilo. Ako pritisne ljudstvo na Angleškem in v Franciji z dovolj močno silo, nc hmlo vlade v Londonu in Parim premolile, preden bodo dokraja zavrgle mirovno ponudbo. Nihče sicer še ne ve, kakšni so pogoji Nemčije, ali razume se, da savesuim vladam ue bodo po godu. Nemčija je pač, v stanu, da ne Ihi stavila mršavih pogojev — ampak če ImmIo čakali vsi na take pogoje, ki Iti ustrezali vaem, ne Imi nikdnr konra vojne, rasen če bo ena skupina tako tepena, da ai ne ho mogla več pomagati. Zavezniki ao 1st 11 doslej ie večkrat teprm, ali premngani ae niee. Francija in Kusija sla naj vel trpeli, toda Anglija je terito-rijalno še nedotaknjena Njena mošnja res hudo trpi in tudi I ju dl In ladij je precej iigubila, toda Anglije je še v atsnu voditi vojno per let, dokler ji stojits ns pregnati Nemee iz Belgije in severne Franeije, Alzacije in Lore-na, Srbije in sdaj še iz Rumunije. Danee je jasno, kaj je bila v stanu narediti Nemčija a svojo mogočno utilitaristično mašino in kaj ao naredili zavezniki. Zadnji ae ne morejo ponašati z drugim, kakor da ao obranili Pariz in Verdun in izolirali Nemčijo a avojo blokado katera pa je spričo nemških aub-marink že preeej šepeva. Jasno je tudi, da je nemška militaristična inašina še precejj>ri moči,medtem ko se o zaveznikih nič ne ve, da ao v stanu narediti še kaj več ali ne. Zato bi ne bila za zavezn. prav nobena aramota, če zdaj aklenejo mir. Kajti lahko rečejo, da niso premagani, čeprav ao veliko izgu bili. Vprašanje Belgije, Srbije in Rumunije se nsj rešuje na mirov ni konferenci. Pri tem reševanju bodo trpeli aamo jeziki — čc pa bodo reševali to vprašanje zavezniki z orožjem, bo trpelo šc na ato-tisoče ljudi, ako ne miljone, in pre lita kri, morje krvi, ne bo prineslo podjarrnljenim državicam nobene koristi. Kajti, četudi ae poare či zaveznikom iztrgati tri državice iz rok centralnih sil, bodo potem podložne Angliji in deloma Rusiji, torej politične in predvfem gospodarske neodvisnosti ne bo več. V imenu človečanstva in v imenu drobtin takozvane civilizacije je torej želeti, da je čimprej konec zverakega klanja. Vaak dan, ki zavleče mir, pomeni deaettisoče več mrličev na bojnih poljih. U-hogo ljudstvo v Evropi krvavi iz miljonskih ran — in to jc glavni in največji inzlog za mir. Ljud stvo, ki je povsod enako tepeno, pa naj" bo v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Rusiji, želi in zdihuje po miru. Laž je, da ljudatvo hoče "yojno do skrajnosti in do končne zmage, 'J To ao le bombastične fraze vladnih falotov, pa naj aedi jo na avojih mehkih aedežih v Londonu ali Berlinu; ti faloti še niao okušali reaničnih muk vojne, zato pa lahko kričijo: Naprej z vojno I Čsstni mir ali nič! — Ljudstvo v prizadetih državah bo govorilo še le po vojni in povedalo, kaj je pretrpelo. Danes ima zavezana usta. Ali krčevitih vzdihov ne more savezati niti barbarska cenzura Iti ti vzdihi vpijejo do neUi po miru. Ljudstvo v neutralnih državah, ki lahko govori, bi moralo zdaj pritianiti z vao ailo, da ae povtpe-ši konec najgroznejše, nnjpošast-nejše, najbolj barbarake in najbolj zločinske vojne na svetu I OoUlnwood, 0. — Nimam namena opisovati tukajšnjih delavskih raarner, ker je vsakemu delavcu dobro cnuno, da se ni še nobon suženj kapitalistov toliko zredil od dela in drobtinic, ki mu jih kapitalisti mečejo, da bi bil v nevarnosti, da počit Od draginjo so pa tudi ne redimo, ampak se lahko primerjamo z vrabcem na atrehi, ki Čivka, da je "komaj še ii v". TukafšnJI rojaki smo ustanovili nova druitvo s imenom "Vipavski Raj" in lato pridružili krasno napredujoči ji. N. P. J. pod številko 31& Kak..,- naa je ona drage volje aprejsla v avoje materinsko okrilje, tako smo tudi mi obljubili, da ji bomo dohri in zvesti sinovi. Sedaj je ugodna prilika xa rojake, ki še niso organizirani, dn ae zavarujejo po svojem mišljenju za iluČaj bolezni ali nesreče. Kapitalistični inololi preži dau za dnem na naše oguljeno kosti. Kterih n« poire hipoma, jih trga počasi. Kolesen, ta "zaveznica" in zvesta spremljevalka kapitalizma, se nikjer tako pogoatoma ue oglaša. kot v delavakih domovih. Tem. pofom apeliram na člane novoustanovljenega društva, da se vsi bret Izjeme vdeležijo prve msacfat aeje, ki ae vrši dne 21. deeembra ob |>«nee sem lingvistikn. Dognati sem hotel, še videl tu prizor kot še nikdar prej spada tak vadih med aemostslnl-v liv|jenj» Spravljali ao na po ke, pridevnike ali glagole. Znesel aem si na miso pripomočke kot n. pr. Jsnešičev slovar. W abater jev veliko vprašanje kmalu popetdne 13. dec! pripetila!"dictionary", Mayerjev leksikon. vprašanje — in ______ ____ — ps je, ds H so v stanu zsvesmki eksplozija, življenj« je' zgubilo' encywlopedlo Britenieo ia vss skupaj parkrat prečital. Našel nisem nič. Zazdehal sem kot po-vodnji konj in pričel vneto misli* ti. Takrat pa zafrfota nekaj v o-zračju in predno se prav zavem,že slišim nekoga, ki je klical: "Halo, ljudje božji I Kdo mi ve povedati kje stanuje gospod Francesco della Maga, po poklicu lingvist za zabavo: "mjner"t Naglo skočim k oknu in pomislite Efendi Gajžla di Corobaccho je privezoval svoj "luft-šif" za dimnik sosednje hiše. Za vriskal aem veselja. Skočil je s strehe, ko me je ugledal naravnost o Adamovo — to se pravi — moje naročje in se mi vljudno predstavil. Pogostil sem ga s kruhom in soljo, namreč s pivom in klobaaica-mi kranjske pasme, nakar sva si takoj poročala najonvejše vesti o napredujočem počlarizmiu in si medsebojno izmenjala več prak^ tičnih idej za povapeševanje tega gibanja, katere pa morajo biti zaenkrat še tajne. "Pomisli" — je dejal -— "kako draga ao jajca dandanes, daai mi je k zanesljive ga vira znano, da kokoši ne štraj kajo v Ciceru: "Oh, kaj bo, kaj bo, če bodo jajca tako ailila kvi škul Vi pečlarji še ne veste, kako je to za nas hudo." Tolažil sem ga rokoč:" Verujem, da je za vas težavno ampak zato je pa dobro za farmarske žene, ki goje kokoši. Kolikor ao jajca dražja toliko več one zanje vlečejo." "Saj ni resi" — je rekel — "farmar ske žene vlečejo ravno toliko za jajca, kot poprej, amjffck krivi ao jajčni kralji, ker so tako silno jajci poskočili samo, da bo več cvenka v mošnji." "Vidiš zato se pa moramo z našo propagando podvizati, ker družine naj bolj trpe." "Ti" — meje vprašal čez nekaj čaaa — "to mi povej, čc. moreš 1 Ali sem jaz rea predolg f" "Ljubi moj Korobač, ravno ta pravi ai; ne predolg ne prekratek. No, čc bi bil za pol palca večji, bi balo Še bolje. Pa kako da si v tem oziru radoveden!" Veš, stvar je taka. Zadnjič je priletel v mojo sobo naš "ober-urednik" ves rudeč jeze in mi pomolil pod nos dopiu od nekoga iz Clevelanda, ki "taji boga". V tiatem dopisu pravi, da bi nič ne rekel, čc bi bil Gajžla malo krajši. Sedaj pa aam ne vem kje bi ae dal (odrezati ali pri tleh ali na vrhu." "Ti kar cel bodi"— aem mu rekel — "kaj bi se dal na take beaede rezati. Preneumno tole-le. Če bi tiati dopisnik očital meni ali frankiinskemu Bratkoviču, da sva predolga, bi nič ne rdkel. Dejal bi tudi nič, če ae je že hotel znoeiti nad Prosveto, da bi to očital br. Godinu, ta revež tudi preveč aili v nebo Ampak, da se je spravil nad tebe, to je pa prenc umno. Kar premikaatil bi ga " "Pa še to je rekel" — vzdihne Oajžla olajšano, "da bi Porsveta morala priobčevati razne prirodo-alovn« spise." 11 Tako I" — sem kričal že je sen. 'Pa kaj bi se najraje učil t It rastlinstva, is Živslstva it rod-ninetve. hat Nemara ga ve«eli fl-t'kaf It rastlinstva mn lshko ti dopoveš, it katere aelste s« peče kruh. It živslstva mn jat dopo- parklarje. Krave, koze, konji, o-ali spadajo med reptile, sam imajo repe, net Žabe, krote, močera di spadajo med eeeavce. Mačke spadajo med prbutarje, sloni, ti gri, levi med dvoživke. Bolhe stenice, uši, komarji spadajo med zveri. Najdragocenejša kožuhovi na ae dela iz ježeve kože, to je jacno kot beli dan. V rudnik naj gre, če hoče vedeti kaj iz rudnin-stva. Če mu bo padel kamen na hrbet, bo vedel povedati tudi o privlačnosti zemlje, kar spada k fiziki. Z nosom naj sc dotakne e-lektrične žice, pa bo brž vedel kaj je voltomer. Pa v jezero naj skoči, če hoče spoznati Arhimedov zakon, meni naj piše enkrat tako pismo, ga bom že poučil iz kakšnih prvin je seetavljena paprika." "Prav praviš" — je dejal Gajžla in me veselo potolkel po glavi. "Velik kamen ai mi odvalil od srca. Kakšno uslugo, bi ti mogel jaa napraviti v zameno f" "Veš kaj" — aem rekel poti-homa in se mu zaupno približal, — "ti si takole en star veteran iz srčnih vojsk, koj pomeni vzdih: "Why", če se ga prav na dolgo zavleče, za tri bloke ravne črte. Ko sem danes pel po Corso ulici: "Oh, ko bi -bil Eskimo-mož, je lepa, mlada, kot sam nebeški "ajskrim" sladka roža vzdihnila na to vižot" "To pomeni, da si ti srce zaru-dil. S tistim vzdihom, ki ni nič drugega kot plebejsko vprašanjo, je hotela izraziti srčno žalost nad tvojo nespametno željo. Če bi se ti tedaj ustavil in povedal, da nočeš biti Eskimo, če bi hotela biti ona kraljica tvojega srca, se bi stvar vse drugače razvoaljala." Tedaj me jd pe taka jeza prijela, da sem razmetal okolu sebe vse encyklopedije, dietionarje in slovarje. Gajžla je v, naglici skočil skozi okno na svoj luft-šif in mi odnesel tri pare najlepših klobas, katere je v naglici nataknil na ročico in izginil v smeri proti Chieagu. Jaz pa plakam--- Frank Magajna. "Ul mrtev „. tleh' pnde „ te one to™ republike t. eli „„„ 1 T-t. Sramotne «van „"S5| |P< čai 1st prelivala kri, odtekla Je k M je ostal mrtev *1\J U,n Pr re ve jo sicer ^ZZZS* pereentualno so ti dogodki nami pregoni. _ razmere med majnerji v penna. vangi, v Michiganu, Minn^ Montani. Poznam razmere?* ljudstva v več industrija^ diščih in priznati moram kar veseli priznati, da se razmere lagoma zboljšujejo. Napredni niki ao dosegli naravno* čudeže prerodu naših Uudi. 8 kmeto smo prišli p0 večini, ožja domov na nam je bil nepoznan svet nam je bilo mračno. Danes iu>\ mo na vse drugi stopnji, 8m J, damo z vse drugega stališča, vem to in ono iz izkušnje ali i2 čtivi Sami ne opažamo tega napredk*. vtopimo se pa v nafto preteklo, m videli bomo, da smo danes vi drugi ljudje, kakor smo bili dan, ko smo se poslovili v Htufl domovini in se podali v Amerik To jetorej naša dobra stran. Naša slaba stran je pa preobili pijača in prevelika strast za karu Ta dva zla sta temelj sramotnin dejanjem, kakor jih čitamo tu tam , prepogosto med dnevnim vestmi. Res, da pijanstvo zginj Tistih divjih prizorov ni vee toliko kot jih je bilo leta nazaj. Na ši fantje so se prerodili v olikan ce, se oblačijo in vedejo dostojno čitajo, pojejo v pevskih društvih telovadijo v sokolskih zborih predstavljajo umetne igre. Nepr« dek je velikanski občudljiv. Ven dar — preveč je še pijače, prestra stno je še kvartopirstvo. In ti dvi grdi navadi ste krivi pretepoi vbojev, povzročata ^spravljanj« denarja, iz česar se izcimijo pobe gi iz hranilišč, zapustivSi dolg n hrani in stanovanju. Taka dela so sramota. Naši ljudje bo v pretežni večin preveč delavni. Le nekaj malo jih jc, kojim delo smrdi. Karte in pi jača sta jim mnogo ljubša kot de lo. Seve, to je vgodneja zabavi kot kopati v rudniku ali premo-goroVu ali opravljati kako drui?o težko delo. Ali karte in pijača sta oni nesrečni razlog, iz katerega izvirajo skoro vsa zla. (Konec jutri.) ŽENSKA ARETIRANA KOT ROPARIOA. nana Gospodarstvo« gospodinjstvo In znanstvo. PUe W. B. Naša dejanja so naše tpričalo. Slovene! smo poznani v zgodovini kot slaven, hraber, delaven, podjeten, dobrosrčen narod. Majhni smo, ijsjmanjši med Slovani, vendar kar se nspredka tiče, zav zemamo Slovenci za Čehi prvo mesto — v proaveti smo drugi med vaemi Slovani. Taki ao namreč Slovonci v Evropi, v njih domovini. V ^meriki smo tudi v gotovih oeirih v ospredju ; zadnji nismo nikjer. Ne glede na veliko število neiih zavarovalnih zadrug, v tem menda nadkriljujemo vae druge narode, smo tudi v mnogih drugih ozirih, žal, daleč spredaj. "Prosveta" je prlneela tednje čeee poročila o veš dejanjih, ki ao se zgodili med rojaki v Ame-rikl. kl eo nsšs sramota. V Mo.i-tani se je dogodile grda sakoneke Chicago, 111,. 17. decembra. -Dva prodajalca mehiških klobasic, zavitih v turščine liste, ki sta sicer konkurenta v biznisu ali brata v nesreči, sta pomagala policiji, da je spravila na varno nevarno trojico. Mogeče bi se policija ne potrudila toliko, da prime nevarne ptič-ce, če bi bila oropana le niroma-ta, ki krošnjarita z mehiškimi klo-msicami, morskimi raki itd., če )i trojica, ki sestoji iz enega moškega in dveh žen, ne oropala tudi George de Watta, bolniškega strežnika. Ko sc je trojica približana Wat-tu, mu jc ena žen vrgla povrinik prek glave, potem ga je možki zagrabil za roke, druga žena mu jf pa preiskala žepe. Rop je bil izvršen v bližini 935 Wells ultoe. Kmalu so bili *tirj< poheaji odposlani, da izsled.' roparje. Ko so se približali paru, ki je kramljal na ulici, je mož zbežal, žena je ps obstala. Povedala je policajem, da je mora ravnokar srečala in ga ne pozna. Policaji so jo izpustili. Nekaj čaaa kaaneje so vstopili policaji v restavracijo in t.irn j«1 bil tujec, ki je ravnokar pobegnil. Naatopil je napram policajem di-plomatično in jim dejal: "Dober večer, policejil" Po teh bc-edih je bil aretiran. Na potu na polieijako podajo, je hotel vreči od sebe samokres Izpovedal jc, da se piše Mart*« in da sta mu pri ropih pon.aesh še dve Ženski. Msrtina eo spoznsli Witt •» krošnjarja t mehiškimi klobasi-eami Ben Hitti in Rudolph Koeh. Mlado ženo, ki je dejala. o izdelanem načrtu o-im lic. ltuski čaatniki ae niso igali za ukaze rumunskih gene-alov in v vsej armadi je vladala slika konfuzlja. Vrhutega so pa lile vse železnice in ceste natla-ene s civilisti, ki so bežali iz Va-ije in delali armadi največjo »dlego. -t - Generalni štab je sinoči poročal - Južno od doline Uzul so Rusi »krat ponovili napade, toda naš igenj jih je vsakikrat odbil- Levo »ilo nase 9. armado je po manj-iti bojih zasedlo cesto in Buzeu Rimnik, deano krilo je pa prezračilo nižine Kalmatukala iz-iKiio od Huzeu. Ujeli amo nadalj-uli 2(MM) Kumuncev in Rusov. Po-navska ormdk'' -neprestano na-wliij«' proti 8everoiztoku. V Do-irudži ostavljajo Ruai svoje juž-* pozicije in nemške, turške in »Iga rs k e ČeU, ki so Rusom teano petami, so prekoračile črto Ko-plik Kurtal-Hirsova. Naše čete, i »o prekoračile Donavo pri Tur-aju, Siliatriji in Černavodi, so fdle železnico Bukarešt-Fute Petrograd, 17. dec. — Uradno ločilo se glasi: Prodiranje aov nfciika na meji Moldavije jc bilo vl jeno v dolini Oituz. Naše »jne ladje so uspešno bombardi petrograd, 17. dec. — Minister zunanjih zadev M. Pokrovski je sinoči izdaj poročil?, v katerem Of strb zavrača mirovno ponudbo Nemčije. Poročilo se Ismatra za o-ficijelno izjavo ruske vlade. Pokrovski pravi, da "država, ki v resnici želi miru, ne bobna svoje želje v svet v naprej, preden pove, pod kakšnimi pogoji želi mir. Rusija' odločno zavrača pčnudbo in Amerika z vsem ostalim ne-utralnim svetom je lahko prepričana, kakšno stališče bodo zavezniki zavzeli napram taki neodkri-tosrčni in teatralni ponudbi. Rusija ne more govoriti o miru z nasprotnikom, ki ae proglaša za zmagovalca." Mihael Rodzianko, predsednik v dumi, je včeraj izjavil: "Mi pravimo Nemčiji: Ti ai povzročila vojno in vso nesrečo vojne in ti boš odgovorna za vse, kadar to spravimo na kolena! — Naš na men je popolno uničenje pruskega militarizma in dokler ni ta u-ničen, ne bo miru." London, 17. dec. — Bati sc je, da Lloyd George ne bo v stanu govoriti v parlamentu v torek vsled svoje bolezni. Grlo ga tako boli, da je ves hripav in zdravniki so mu zapovedali, da mora o,tati še par dni v postelji. Zmerno čaaopiaje, posebno The Manchester Guardian, nadaljuje z urgiranjem, da naj Anglija vzame v ozir mirovno ponudbo. Philip Snowden, socialistični po-slancc iz Blackburna in voditelj majhne skupine pacifistov v parlamentu, izjavlja, da bo v imenu avojih tovarišev zahteval v zbornici, (la mora Anglija a svojimi zaveznicami odgovoriti na mirovni predlog Nemčije in navesti mirovne pogoje entente, če nimu odgovoriti kaj drugega- CERKEV HOČE VOJNO! Pariz, 16. dec. — Glasom poročila iz Rima je italijanski finančni miniuter Paolo Carcano dejal včeraj v zbornici, da je Italija potrošila v vojne svrhe od 30. junija 1915 do 30. novembra 1916 avo-to dve miljardi in štiristo miljonov lir. jal, da je njegovo šivljeaje v nevarnosti, ker je dobil grosilua pis- Billy ae aieer ne boji niti vladarja peklenakega kraljestva, kar je večkrat povedal v avojih pridigah. Pred Človeškimi pestmi ima pa le atrah in najel ai je otraŽ-nika, da čuva koati njegovega roj-atva. Dubuque, Ia., 17. deoembra. — Ko je polioijaki načelnik Gicllw ogledoval aamokro8, ki ga je odvzel nekemu orestontu, ae je sprožil dn krogla je zadela policajske-ga oarženta Durpheyja v roko. ZDRUŽITEV FRANCOSKE ZBORNICE. Pariz, 16. dec. — Pierre Renau-del, voditelj socialiatiČne stranke v francoskem parlamentu, kateri je bil nekaj časa z vladno večino, je včeraj predložil rcsolucijo, ki določa, da združita višja in nižja zbornica v eno aamo zakonodajno telo. Renaudel je vtemelje-val resolucijo, da z združitvijo bo odpravljeno mnogo zavlačevanja v zakonodajnih stvareh. Loe Angelca, Oal., 17 decembra. Charlie Chaplin je predstavljal na odru policaja, ki ae bojuje z juncem, ki hoče napasti steber zn e-lektričuo obločnico. Naenkrat ae aUbcr zruši in z njim tudi Chaplin. Dobil je poškodbe na čelu in na nosu. Slomški Narodna tjnsl. aprila GLAVNI STAN i SOOT—00 SO LAWN DALI A VB., Isker*. IV. junija It07 v dri. Illtaeia •Pena, HI., 17. deoembra. — Tukaj so pričeli delati v rudniku, ki je bil zaprt skozi tri leta. Dve sto rudarjev je dobilo delo. OORI ZAHTEVAJO, DA PRIDEJO MIROVNI POGOJI V JAVNOST. London, 16. dec. — Veat iz Budapešte čez Amsterdam se glasi, da piše "Pesti - Ilirlap," da bo ogroka neodvisna stranka pod vodstvom grofa Mihael Karolija zahtevala objavljenje mirovnih pogojev, na podlagi katerih hoče Nemčija sklepati mir. V ta namen bo stranka po svojih poslancih interpelirala vlado v parlamentu. V PARIZU NE BO POLNOO-NIOE. Lausanne, Švico, 16. dec. —• Sinod pruske proteaUntovake cerkve je razposlal duhovnikom v _____________________Nemčijo zapnu okrožn., v kateri i bolgarske pHstaniščcijBalčiitijitn nalaga, da naj izrabijo božič-h * * ne in novoletne praznike za vz- podbujanje ljudi za nadaljevanje vojne in da naj prepričajo svojo župljanc, da Nemčija vrši vojno pod zaščito Boga, raedUro ko oo zavezniki — zavezniki hudiča! Š Ornem morju, kjer ae nahajajo *iiki mlini za žito. Sovražne ba-teij«' so odgovarjale iz brega in kpmlli ko nas tudi s submarinka-■I in eroplani, ali brez uspeha. Položaj na ostalih frontah. (Po nradnih poročilih). H» rlin, 17. dec- — Zapadno od ^toka v Voliniji ao avatro-ogra-" Me eksplodirale minojp raz-frk »uvrožne zakope; nekaj Ru-IV J«- l ilo ujetih. Petrograd, 17. dec. — V okolišu *»»i Koriijuki je trajala bitka vea J*1 včeraj za posest zskopov, ki * bili v rokah Nemcev. Zakopi l*njtli gospodarja štirikrat in bm u., je južni del zakopov ostal sovražnika. Pri Jezupo ■ «mo odbili nemški napad. 17. ,iec> — Na tirolski j' naš topniški ogenj usU ^b'jne operacije aovrašnika. Na ™< r»k« m ao bile hude artile-nkeije iztočno od Gorice in i* Kr u Naae ČeU nadaljujejo ''Mi.in v konaolidiranju pozicij (■J4*'' -l ilteniu vremenu. 'Ir n aredonske fronte ni bilo nobenih poročil).' •^KA JECl POD BLOKADO. Pariz, 16. dec. — Pariški nad škof Amette je prepovedal polnoč- no mašo na Božič v katoliških eer kvah. Vzrok je pomanjkanje raz svetljave in kuriva. Premog in drva za kurjavo potrtajajo zelo red ka in ljudstvo bo veliko trpelo to zimo. NIZOZEMSKA V NEVARNOSTI VOJNE. Washington, D. 0-, 17. doc. — Sells, komisar v indijanskem uradu, poroča, da ludi junci niso več plima, ki izginja,/ Po zadnjem šetju je 209,224 Indijancev, ali 1,522 vrč kot jih je bilo v prejšnjem letu. Prejo jih je umrlo v letu 3!).55 od 1000, zdaj jih umrje le še 23.33. Zdravstveno stanje otrok je še ugodnejše ugodnejše- Pred par leti jih je umrlo 2,391 v enem letu, mejtem ko jih je v zadnjem lotu umrlo le 1,303. OHIGAQO, illinois. UVmAWI ODBOBi Pradsadaiki Joka Vogri«, bos ISO, La Balls, UL L Pedprsdaadaiki J. BraUovlI, B. P. D. box SO, Oirard, Kaaa IL Podprsdsadalk t JoW Kukalj, 0400 Bwlag ava, ga. Cklsags, OL Tajalk i Jaka Vardsrbar, ITOS So Lawadala Ava, Cklsags, DL Blagajniki Aatoa J. Tsrbsvsa, P. a Boa 1, Olears, IlL Saplsalkart Joka Molek, 4000 W. lisi Bi., Ckloago, IlL MADBOBMI OOSBKl Joio Am broil A, Ml box, Oaaoasburg, Ps. Paal Borgor, T41—1st Bt., Lo Balte, 111. P. B. Taaskar, 074 Aksay Ava, Book Bprlags, Wyo. POBOTNI O DOT B i litoi Hrast, lll-OOU Ato., No« Polaik, Mlaa. Joio BadiSok, STO bo*, BoUtkoa, Pa. Radolf Plotoriok, 410 boa, BvtdgovUlo, Pa. London, 16. doc. — Miniatraki predsednik Cort Van je danea dejal v nižji zbornici nizozemskegu parlamente, da še vedno obstoji nevarnost vojne na Nizozemskem, kakor poroča ReuUrjeva ugentu-ra iz Haaga, llckel je tudi, da je narasla zaloga vladne inunicije in da je potrebno imeti za vsak slučaj dovoljno število vojaških čet na razpolago. Pariz, 16. doc. — Iz Bcrna poroča koreopondeirt "Petit Jour-nala", da je novoizvoljeni prod-oednik švicarske republike izjavil v intervjuvu, da bo ftvica še za-naprej obdržala atn go neutral-noat, čeprav se nahaja v zelo kočljivem položaju, ftvica mora uatre- Washington, D- 0., 17. doc. — Parnik "Balboa" jo preplul panamski prekop u 6 urah in 25 minutah. To je bila najhitrejša plovba-skozi prekoj. Ko so zgradili prekop, so računali, da bo vožnja trajala v najugodnejšem slučaju dvanajst ur. Topeka, Kans., 17. doc— Viije poiflšče je odstavilo O. S. Gibsona kot župana v Arkansas Cityju in ntetavilo mesto Ajega C. N. Huu t a,njegovega nasprotnika pri spo mladum-kih volitvah. Gibson mora izročiti Huntu tudi plačo, kl jo je prejel r.a županovanje. Sodiiče je izreklo, Če sc komu obljubi delo direktno ali skozi tretjo osebo r.a aktivno politično delo, je to podkupovanje« Gibson je obljubil neki osebi, da postane pollcajski sodnik, neki drugi, da postane polieajskl načelnik- itd., Čc bo izvoljen. To osebe so zanj agitlrale okoli svojih prijateljev, da je bil izvoljen. Višje sodišče je odločilo, da se vsi tako pridobljeni glasovi odštejejo Gibsonu. (iibson jo bivši legislaturni poslanec in pred dveina letoma je bil knndidat za kongres na demokratičnem tiketu v tretjem kansaš-kem kongresnem okraju. Michigan Oity, Ind., 17> doc. — 22letni The?>dor Orsovski je v pi-jsnosti nevarno y,s banditske strsže. Končno s/» stila na morako dno in Um ao'po tolovaji pobegnili, ko so spozusli, morščaki ^pravili škodo, kolikor da je prem«>Č prevelika, jo je prizsdjsl parnik notranjo- llanditom ae jo posrečilo raz sti podrnorniee a svojim udsreem. »trelitl blagajno, vendar a«i pa od' Ko jo bilo škoda p«iprovljena, ae Ir malo denar js, je submarinks ' zopet dvignils Evans, Oolo, 17. dee. — .loek Ogillis in J I> Lony iz Denverjo se imata zahvaliti obroču, ki nji- __ma je pošil no avtomobilu, do sto bila aretirano rodi tiholspatva. ____17. deeembra. — Pri Ko sU pripeljsla avtomobil v ga vstni policaj zdaj spremlja nsp^d rsfc», ds poprsviu obroč, oo jik svetnika »illf Sundsyjs na vseh takoj sretirsli. Ns svtomoblls it potih v Bostonu. Ko ao Hundayja našli šestnajst zabojev žganja vprašali, kaj jo temu vzrok, jo de- j Toiorodo je suha državo. kvišku. Sirom Amerike. Po&llJatel|em denarla! Vslod oolo aloko mNs» fioso oootajeao fjmkmm soISjoH odo j • staro doo»ovtao po fcraslllBOlo kroojoo«. Natašino »mo poisvodoli, ds pridojo tako podUjolvo ao dasaisjo hitro. Zo naslov so ra^siui SI testov ss vaako koasdo. Najboljio js, ds ao nom poiljo 94.00 m vask naslovi ako bo kaj prevel ali promolo, bomo poalaU nosa j oslroma plaall ss prWejklJej. Brosillno poilljatva gredo vso v Nomiljo, odlom ss Dsna), odkoder Jft od poiljo jo ns dololonl naslov. Potrdil o Isplollls sa o4oj iS staro domovino ss asoro doMU, tado bsaka K. K. Pri v. Oootarr. Crsfll Anotalt ns Dsssjs porota, ds ssktovs is doki si poita ss vsako I splavilo takosvas Payee's rorolpt, t. j. potrdilo a poistam Mdnjo poita In U-tnoeodaks podpisom projomnlks ail poitarja. Vaa Is potrdila omonjons bonka sblfs In kroni tar Jlk ko podalo ssm. ko ko pottos svoss sopet vrojona. l , Opossrjomo, da jo »ogodo po broaiidssm brsojovs pooloU U okroglo vvota kot so spodaj novodono Is io naprej do 10.000 kron. Zs tako poilljatva m «aj aom poMIJa io poitao Mosey Order Is donor v gotovini, ksjU privatnBi iokOv oo braojamo pottljslvo si OMigoio sprojomatf. SPOOAJ OZN AČBIftU CBN AM JE TBBSA PBIŠTETI ŠC MAC IA BBZOJAVNE STSOŠEE * Is dodati: poiljo noj so brooJooM. s> Si f: Ii loeoo. 700 00 a soo e., •,,, 4'*e oo.,,,,, 400 00 ,,,,,, iio ee. mi8. II00 00 ll I (l i i eee.ee...... II 1000 op,(,,(l TVEDEA PBANE • AEJ EN, | 7 S 00 VI 00 10« 00 I I 7 00 ite.ee Vovk. H. T. JL ' J' laiiiiiiiaiiifiifiiitiitMCfl 3 T ARO GORSKI: I Junaki roron in črtici iz Za krfžfcastni la svobodo zlato.! llllll............................................................. iMifclkmt.1 Trenotek nato obrne Slaviša konja, rekoč: "Dober vojššak pogleda in upošteva vae. Kar aem prej zamudil, »popolnim aedaj. Ni izključeno, da je to Vjeruša." Zapodila rta konja nazaj in pregledala trupla .. . "8ami Turki 1 Tudi U je Turek, ne Vjeruša." Med tem pa je Hlaviša otipal kamilolo ln jo Himziial: "Vjeruševa kamišolal Ne bodi nama šal te /ainude," de SUviia. "Vjeruša je alekel Turka, ne oblekel v njegove halje in jo udri za njimi. Veruj prijatelj, Vjeruša ni zaetonj oblekel turške obleke." Približno v istem čaau pa je preoblečeni vataš poizvedoval, kolikor ae je dalo. Za vojvode ae ni bal. pač pa je že v duhu štel glave, ki odlete z ramen Mohamedovih čaatilcev. Bolj ga je akrbe-lo, kako otme Koaenko. Pridržal je konja in se pomešal med tolpo. "P A bradi Mohameda, kaj praviš prijatelj f Mar ni ugrabi jena huriaka rea lepa t" vpraša Vjeruša. "Bograe, lepa je, moj ljubi Ilajdar* ne branil bi ae je aam prerok«' ) v raju." "Bedak, kaj praviš!/Prerok net potrebuje naših ženak," pripomni nekdo. > h "Alah je velik... gotovo ima prerok v raju svoj harem z najlepšimi ženami 1" "Naj ima ... tfu ... Ce ai mi prijatelj, povej, kam gremo aedaj f" "Alah ve, 'da aem ti prijatelj, ve, da bi ti rad ustregel, ali tega aam ne vem. Pravijo, da hc snidemo nekje z Oevinbegom in pojdemo nad Slavišo, tistega groznega vataša." "Ali se ga bojišf" "Ne bojim se ga! Vendar mi je ljubše, Če ga ne vidim. Iti nad Slaviio je toliko, kakor iti šejtanu v žrelo!" oh. Vjeruša se je naamehnil in ai mislil: "Menim, da bi bilo ljubše v šejtanovem žrelu. nego v rokah Slaviie." "Ali ne bomo imeli nobenega počitka!" ae obrne nato k Turku. "Ne vem! Zdi ae mi, da je Iioluban slep. Lepe gjsurks ga je tako omamila, da miali, da je v raju; a mi amo utrujeni." "Ce mu le ne poatane ta raj ačaaoma prevroč," ai miali Vjeruša. "Ako mu ga ne aegreje kdo drugi, atorim mu to unlugo jaz . . . Ko bi ae le že kmalu uašla prilika, da mu dekle Izmaknem. Ni aiasr kakor handšar, da bk jt zataknil aa paa in sa potuhnil za grm ali akaio, vendar mu utečeni vsekskor! Ako nas ps vatafll pflij pozdravijo mi je še ljubše, dasi v tem slučaju ne bon vedel, kain bi skril glavo. Pojesdil je zopet v oapredje v Holubanovo bližino. Koaenka ae je med tem zavedla. Rllial je, kak oji je govoril Holuban: . ,, '"Golobica moja, čemu se kujašf To je pač vseeno, ai-li pri meni ali pri vstašu. Pri meni boš imela vsaj mirno življenje." Koaenka je molčala. Uvidela je, da bi, bilo vae ugovarjanje in upiranje odveč, le še bolj bi pazili na-njo. Na videz Je bila tnirna, toda njena glaviea je anovala načrte za beg. "Daj mi konja! Znagi jahati nama." "Dobiš ga, golobica moja, da ne. poiščeš: Iioluban je trdoarčen. Samo na beg ne JtUlVlter se lahko agodi, da ae spozabi, katera krogjja in ti rani tvoje lepo telo." "Ne bojim ae ne tebe, ne tvojih kronal j pač pa se ti boj Hlaviše in Žarka 1" Holuban se je prešerno zaamejal. " "Dobro, da me svariš. Čuval ae ju bom!" In Kosenks je nedls na konja. Na vsaki Strani js Jahal po en Ttftok, sraven nje pa flbUban. Vjeruša aa je ardll in klel. Ni mu bilo pršv, da je moral molče jahati are veti Kosenke, ksr mu je bilo to molčsnje mučno. Proti večeru drugega dne ao doapeli v vaa Selce, odkoder ao jahali na levo nekoliko vstran, I H) poti, ki ae je vila med atrmimi In poraslimi skalami, a ae končno iste k s v dosti prostrino dolinico, ki ja bila kakor nalašč za skrivališče. Ob-ljubil ja bil Oavin-begu, da ga tu počaka a svo-jo čsto, da potem akupno odrinejo v Kudoke planine in ujamejo vojvodo vatašev, groznega Bla-višo. Utrujeni Turki so al poatavili šotore in polegli. Holuban je bil dal napraviti Šotor aa Koaenko poleg evojega in je poidal v vaa tolpo, da naropa živeža "Tu . . je pljunil Vjeruša Težak poool bom imel. O, ko bi imel naše ljudi tu, ej. dali bi vam ... Pa ubežati moram; ta dva dni pride Oavinbeg s Olišem-iadajico, ki bi ki bi me isdal — K kaj, I »oglejmo malo okrog, bomo videli!" Storila se je temna noč. Pod nebom so begali oblaki in odkrivali in zakrivali zveade, kl SO gledale mirno lesketale na aemljo, na Človeške trpine, na mnogobrojne aolae, ki ao jih lila v tam trenutku trpeča bitja po širnem avetu. Straže ao čepele pri ognjtb in dremale. Vje-tuša pa je pripovedoval raznovrstne dogodka ln bodli od ognja do ognja, ker ae mu ni IJabilo apati, kakor je irdil us čudeča ae vprašanja Itlaš-nikov. Ko bi li vedeli, zakaj ni mogel apati fcfc vssj alutili, kdo Je, bi ar Vjeruši godila vae dftfcače Tako ao ga pa radi puščali k ognju. Pa še nekdo ni mogel laapati • ) Mohamed, prerok Alahov Koaenka, revise, ujeta eredi teh razbojnikov, odtrgana od ljubljenega šaošaa. Klečale je v ave- j« jfe4f va in molila a solznimi očmi. Kakor bi od?yi(Tpcklo vse nesreče, tako Jo noqpdoma pl* nmrtu njo nepripravljeno. Brezskrbno ao ji bili 't^B dnevi do sinoči, ko jo vstala nevihta in jo zagrnila v grozno temo. Udar sa udarom ja padat po nji. Umorili so ji deda, ujeli njo in Bog ve. Če bo kedaj svobodnsl Solze so zalile njene črne oči in zaihtela je na glas: "Oh, (Ioapod Jezus, sko skušaš mojo vztrajnost, daj da skušnjo srečno prebijem. Reši me iz teh rok! . . . Sveta Deviea, podpiraj mojo prošnjo! . I ." "Amen," priatavi nekdo napol glaano. Koaenka ae zgane. Olaa ji pa govori: "Koaenka, pridi hitro in tiho aeml Pa tiho! .. . Vae api . . . Jaz aem, Vjeruša!" Vjeruša je prelezel vae ležišče, da ae prepriča, ali že aanjajo vai aen o raju in preroku. Vr-nivši ae, ja dal dekliei znamenje, nato pa je hušk-nil mimo šotorov; devojka pa mu je trepataje aledila. "Zato akalo počeni! Treba je največje o-preznoeti in apretnoeti!" Koaenka ae skrije. Se enkrat pogleda Vjeruša na vse strani: v taboru je bilo vse kakor mrtvo. "Tako ,le za mano, kakor mene vidiš. Tudi človek mora včssih lezti kakor kača." Dospela ata do straže. Poloviea jih je spala. "H)d mimo je treba še priti in rešena avs! Skrij se za U grm! Dobro, da je trdna tema. Jaz grem k njim, da je motim, ti pa ss med tsm splazi mimo in me počakaj za akalo, kjer ae zavjja pot v peča v je./Povem ti jpa, "pl*" ee tiho, da te straža ne flfiši 1 Lezi od grma do grma, počazi, kakojr te ne bilo!" Trenutek za tem ze je Vjeruša že razgovarjal a atražo. "Alah je velik! . . . Dobro atražite, ko vae api." "Stražimo, a ne vemo čemu. Kdo pa naj pride aemf Kdo ai upaf Ona stvarica pa nam tudi ne uide P "Kdo vel" ae naameje Vjeruža drzno. "Ba, ai-li videl kedaj, da bi ušel tak deklič skozi VTste vojščakov. — Sicer pa, naj si jo straži Holuban t Koliko lepih hurisk smo že ujeli, a nobena še nam ni ušla, pa še ta ne bo." "Beat" vpraša Vjeruša, "mnogo ate jih že nalovili f" "B, pri Mohamedu, mnogo! . . . Kje pa «i ae ti klatil, da nič ne vešf" "Bil aem v Štambulu (Carigradu) in tam nimaš iti kam lovit." " Verjamem 1 Bolje je tu, kot v Štambulu. — Prijatelj, povem ti, nekoč amo vlovili tudi kraano hurisko, neveato Slaviše, enega izmed groanih hajdukov. Takrat je bilo krvavo!" "Povej, kako je bilo! Kakor, da ališim god-bo ae mi dozdeva, kadar pripoveduješ kaj- takega," de Vjeruša hinavsko. < "Ker ai mi prijatelj in še atar, ti povem, da boš vedel, kaki junaki amo mi! — Prejšnji mu-teaarif, beg Osvin je bil junak, da mu ni bilo para t Pa skončal je žaloatnol" "Kako je skončal!" "Vstaši so ga zajeli in mu poklali akoraj vse ljudi. Jaz aam sem komaj ušel. Njega pa ao nataknili živega na kol." "Kaj je zagrešili" "Ničesar. Videl je le podeklieo in hotel jo je imeti. Ali mar nima pravieef . . . Ima jo, zato amo šli po njo ln jo vzeli. Pa vataši so naa izsledili. Slaviša je bil grozen, razumeš, pri Alahu, grozen!. .. 2e njegovih oči amo ae bali. Poatavili amo ae v bran, toda daai nas je bilo doksj več nego vstašev, so ti sekali po nas, kakor bi cepili drve. Prijel ae jih ni niti avinec, niti jeklo. Kdor od naših ni ušel, je padel. Oavinbega ao dobili Živega v roke in ga naaadili na kol." "In kaj je bilo a hurisko t" "Boj veš, kaj je s njimi! Nszsj ne dsmo nobene. Ko aem videl, da amo izgubljeni, sem hotel pobegniti ž njo, pa ae mi je ustavils. Nisem dolgo premišljal. Dal aem ji nož! Kaj pa naj atorim druge gat" "Tfu", je pljunil Vjeruša. "Zato prideš k proroku v raj, prijatelj." , "Gotovo! Ali od Ukrat je Slaviša trepet vaem pravovernim Moelimom. Alah je velik! — Veš, kje amo jo uleli!" "Kjet" "Oavinbeg ni bil rojen Osman. Ne, ampak rodila ga je mati gjuarkinja. Ker pa c* j« Alah ljubil, mu je naklonil milost preroka, da ae je apreobmil. O dekletu je znal is dolgo. Ravno so brezakrhno pleaali kolo, ako al ga še videl, kar planemo po njih. Oavinbeg je sieer djal, naj odnesemo aamo to, druge pa puatimo. Ali kaj miališf I... Vaak ai je aaae tudi poskrbsl. Vseli smo lepše, drugim ps porezali vratove." Vjeruša ae je komaj premagoval, da ni porinil atražniku jagstana med rebra. "Dobro etraži, grem apati" reče Vjeruša in odide. "Alah a teboj I" "Naj U črvi anejo", zamomlja Vjeruša -"Sedaj ae še jaz splazim od vaa, kskor ee je tiata, kstero atražite. Ha, rad hi vss videl jutri, pa ne mika me oeUti!" Počaai ss js priplssil do ovinks, kjer je bil velel Koaenki počakati Neatrpno ga je pričako-vals. "Sedaj pa le urno, da prideva še o pravem čaau v kako ljuknjo! Dolgo ne bo, da naju agrešs in iakali naju bodo, kakor iglo! Samo, Če naju tndi najdejo f" Koaenka ae mu je hotela sahvaliti, on pa ji je dejal i "Poeti to, aedaj ni čaaa sa govorjenje Venelt me. ds aem te odpihnil Holabanu, tej mreini . . . tfu ." (Dalje prihodnjič.) Utrinki. 8piaal Josip Kostanjeve* (Konec). Mož je govoril hlastno in naglo, poš(ni ves pa ae je težko premi kal dalje... "Toda, dovoliU, goapod doktor, da vas nekaj vprašam. Kaj pa je z Liscem kt njegovo ženakof Kako ae jima godi v zakonu f" Zober me je pogledal, kakor bi me hotel prebosti. Potem ps je dejsl kratko: "Tepeel" "Hvala lepa za poklon, goepod doktor! Toda vedite, mene atvar zanima. Jaz zem namreč pisatelj in bi ae rad prepričal, kje naj ae začno pisati romani. Ali naj se začno z razvijanjem ljubezni do poroke, ali naj se začno s poroko in končajo, ko . . . no . . . kako bi ae izrazil ..." Dr. Zober me je prekinil, rekoč: "Vidim, da niai tako neumen. Zato ti avetujem tole: romanov ne začenjaj nikakor, ne tako, ne onako. Ako pa že siliš v svojo ne-aročo in ne moreš drugače, ogibaj ae slaati ljubezni, bodisi v njenem razvijanju 'ali nadaljevanju in koncu. Najbolje pa etoriš, hai-večjo čast bo^eš žel,'J ako mehe spraviš na — oder, ne aicer mene in poštnega voza, pač pa aem mialil, da dramatizujoš Jurčičevega dr. Zobra "Odgovorite mi prej, kaj je z Liscem in š njo po poroki!" ."Vrag ti jati dušo! — Ako že hočeš, da ti povem, pa naj bo! — Vidiš, Lišč«wka je prav taka, kakršnih je sto in sto drugih po poroki!" Voz je močno zaropotal — za-vozil je bil na kamenje. Izpred mojih oči pa je počaai ginil dr. Zober... Neka roka je eegia po mojem čelu, in zaslišal sem glaa: "Kaj tako stokaš in ae prepri-raš v sanjah t Vatani, lenoba, spodaj ž« čakajo lovci!" Začuden sem odprl oči ter zagledal pri postelji svojo ženo, ki me je prišla budit... Spodaj pred hišo pa. ao cvilili pai ter neatrpeno čakali, kdaj da odrinemo v gore. Skozi ol*no pa je aililo najlepše jeaenako jutro,— IU. Brag naalov*. "Ali ai že bral zadnjo številko "Zmage"!" Dr. Belič se je nemirno obrnil na divanu ter zazehal. "Kaj praviš o naslovni povesti!" "Nič!" "Ali ai jo bral!" "Da." "Kaj praviš o njej!" "Nič!" In dr. Belič ae je vnovič obrnil, zazehal ter zapalil amodčieo. Gledal je v strop ter se ni zmenil za prijatelja, ki je aUl ob oknu ter zrl ven na aneženo ravan, po kateri ae je preleUla jata gladnih vran. "Vraga, nekaj moraš vendar reči", ae obrne nestrpno sdjunkt Zlatič proti njemu ter ai pogladi visoko, bledo čelo. 1 "Nič! — Toda Čakaj, kdo je spisal to budaloat! Ah . "Hm, čakaj", je 4ejal kmalu potem in ae potolkel na čelo. — "Dam ti neko snov, ki jo lahko porabiš za novelo, povest, celo za roman. Toda »vetujem ti Že naprej, da ae podpiši a pravim avojim imenom, in ako le mogoče, pripiši zraven avojega imena Še — "priznan slovenaki pisatelj", in uapeh te ne more pustiti na cedilu. — Torej poslušaj: — Tam nekje na Dolenjskem je bilo lepo dekle; reeimo, da je bila samo — natakarica. Kdo ae zmeni za naUkarieo! Par gostov, ki čepijo pri avojih kosaroih dan za dnem — morda je med njimi poloviea "ločenih" — »e še včaai poniža, da jo uščipne v bok, da ji podatavi nogo, ko hoče mimo, ali da ae ji nasmehne z grandeco španskega doiia. A zato zahtevajo od nje, da ae jim naamifca ne-pienehoma, da je proti njim aam med ter da mora poelušati s največjim zaUjevanjem največje njih ... no, beeede nočem izreči . . . atvar ae mi preveč gabi! .. . * No, U natakarica je začela hujšati, lezla je v dve gubi, a nj$n prej polni vrat je poatal hipoma Uko ozek, tako Unak, da bi ga objela srednje velika moška roka. I n njene male, rjaveo&i ao gledale tako žalostno izpod lepo zaokroženih obrvi, da se ti je treslo srce v prsih. Njeni že itak drobni, beli prsti so posuli prozorni in so vsak hip podrhUvali. Velike njene kite so se vlažno avetlikjde Ur obkrožale njen evetli tUnik, ds je bil videti še ožji in neznatnejši... Hm, ž njenim cvetom se je bil pred nekoliko časom oduhal nek do izmed "ločenih" . . . Kaj se hoče, kaj ne prijatelj!... A ona je imela prijatelja. In temu je dejala večkrat: "Ne morem si pomagati, jas si ne morem pomagati I Vem, da ni lep. Vem. da je neznsčajnež in podlež, vem celo, da je — zver ... a jaz ai ne morem pomagati! In raje umrem, nego bi ga nehala ljubiti" In Uko hudo ji je bilo, da je vselej ob takih prilikah trdo stisnila čeljusti in pesti ter zaječala: "Oj, ubila bi ga, ubila! To zver . . . to . . ." A solze ao ji etopile vselej oči, in takoj je prietavljala: "A moram ga ljubiti, moram ga!"-- Dnevi ao potekali za dnevi, a njo je bila aamo še kost in koža. Telo je izginjalo in se sušilo, bila je samo še duša, ki je Živela, aamo ie duša, zavita v rahlo tančico poavetnoeti. Trebalo je aamo še diha, in duša bi ae bila oavobodila, poletela bi bila tja gori v ainje višave, kjer kraljuje večna ljubezen . . . In oavobodila ae je, poletela je . . . Kalna od deževja in naraala je bila Krka, da je stcpUa črez bregove. Jeaonaka trava ob njej je bila umazana in povaljana, in dračje ae je kopičilo po njej v velikih akupih. In neki dan je hreščala po Uh kupih atopinja ribiča Petra. V rokah je noeil veliko mreio, ki jo je poUpljal 'v poaainezne tolmu-ne. A ko je mrežo potdpn za veflfc vrhov grm in jo potegnil b kraju, je nI mogel več dvigniti. In nagnil ae je, da bi videl, kaj je. Tedaj pa je napel oči, prijel za glavo ter viknil: Ježeš, Marija! In z velikim naporom je potegnil izza grma ženako truplo. Bilo je napeto in zabreklo od vode. A ueU so bila še vedno napol odprta, kakor bi biU ravnokar izpre-govorila: "Ne morem ai pomagati, jaa si ne morem pomagati!" Dr. Belič je umolknil ter ae za-mialil. ZlatiČ pa je bobnal s prsti po šipah. Zunaj je začel naleUtl nov sneg. Izza otroSUk kt Sličica Spisal F. Veliki načrti ao mi takrat hodili po gUvt. Tako lopo ja vUkel veter od Snežnika doU proti dn, da ae mi je sdalo saras i pustiti tako koristno prirodno silo bres dola. Leseni vatami možic je bU šs U mode. Treba bo kaj bolj originalnega. Marljivo študiral razpravo v "■voaftu" o koristnih zabavah k iel do sklepa, da vrtni hišiei Moj ded je bil manjkalo orudj. f dela Vrtal ikgal* ofctal, pribijal, li^j d* mi * treh — Šila.-Ded namreč ni ,me, kot bi jaz L ? E10-ker tudi fi Ampak človek v taken, p£ kot sem bil jaz, bi 2 mnogo, kje dobiti šilo. Veddl da ima oče ali kakor sem p* jal v družbi avojih vrstniki imamo "mi" štaeuno. Vedel da je v Štacuni predal, v kate se nahajajo vsakovrstna šila ma za aebe in tudi držala za Brez posebnega preniišljev »em aklenil prisvojiti si e«J z držalom; aamoobsebi ume ** na akrivaj, ker oe, bi ne pustil za Uke reči kvariti 1,1, Rečeno, atorjeno. §e tisti dan bil neodviani posestnik šila gi dan so že stope veselo dre na vrtni hišici v moje veliko Ije in ponos. Na hišico sem p stope zvečer že v temi radi vidnosti pred očetom namreč! zdelo se mi je grozno smešno je oče ob pozni uri, zaklepajoči ne duri, rekel materi: "Kaj ga ljudje Uko pozno prepelj jo tam-le v Boluncu, hribu i našo vaajo. Voz je slišati, a c zdaj vozili drva v taki tem neVerjetno." ... Drugo jutro ae je seveda t, razjaanila in oče je bil celo p, aen na mene, kar je bilo i ker aem pričakoval prej hude. v veliko veeelje. Stope so di le noč in dan in nič ni bilo tr mazati. Malce mi je skalilo . Ije, ko me je ded nagnal iz lavnice, češ, da sem mu baje kvaril orodje. Šilo sem nosil \ pu. Držalo je postalo črno ko ga imel čevljar najmanj dve ti; konica pa je bila odlomlj Za prodajo torej ni bilo ve atran vreči ae mi je pa zdelo Nekaj dni pozneje, ko je pr moj Uhnični umotvor z obrat nam je naznanil župnik v šoli bo prihodnji dan spoved za ipecijelno, dan pozneje pa o jilo, za kar ae moramo spodo pripraviti. Takoj sem pričeli praševati avojo vest. klel kcih veda, že večkrat sem dejal dič" in nekoč aem celo "corpo di biggoU". To bo vae po pravici povedati, če ne imaš amrtni greh kot bi pi Lagal sem tudi, kajpak. Poved bo treba in ni drugače, dani bila laž Ukorekoč iz samoohran nih ozirov pri raznih sitnih oče vih preiskavah. Kradel sem, h aamoobaebi umevno. Kaj sem vae vzel, čakaj:--bombo trikrat, ne; štirikrat in rožiJ aem nagrabil trikrat. Rozin w ai naaul v žep dvakrat, pravi prav aem mialil trikrat, pa me mama akoro zazačila; tedaj niw vzel nič, ampak povedal bom, trikrat, boljše reči več, kot pa meti amrtni greh. V nedeljo w pokadil akrivaj eno cigareto, I tero aem izmuznil iz škntlje. — in šilo aem tudi vzel! .lemr sU, koliko Utvine se je nabi lo za U čaa! Najmanj dva "i ženkranca" in križev pot bom < bil za pokoro.-- Ko aem bil s svojo vestjo ni item, sem sprevidel, da sem fl sen grešnik. Želo sem bil v hI beh. Najbolj mi je težilo duio sto preklicano šilo. Zdelo «e je, da samo šilo vsga za i debel smrtni greh. Ko sem iel spovedi, ssm oslo pot premiAljevi ksko bi najlepše povedal, ds bi iupnik preveč ne razjezil, h o enem. da bi ne zamolčal nič. Stm je biU v reanici sitna. Imel * več načrtov, ali ko ao ac odpr v rat i ca pri oknu spovednice, so mahoma vsi podrli. V neki nr lični hitriei sem zmolil pn«l»p vsdno moliUv. Psrkrat nem l zmotil. V sUvku, ki bi ne gftritl«___"in vam tsm mašniku"---*pr menil obliko v toliko, da sc glasilo: — "in vam čast item nu* niku"---. Za atavke«: i — "po avoji sadnji spovedi, I asm jo opravil"--- ""J vedsl datum, ki bi imel biUH čaa dva msseea. Ko »em p« njič vendar končal s besrdasn — " p