Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
n» dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo. ,
* *
-.<:■-	I J.
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno . . ■. K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 154.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 10. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Nedeljski počitek notarskih in odvetniških uradnikov.
Celje, 9. jul. 1909.
Mančesterski liberalizem je uvedel v gospodarstvo polno svobodo. — Proklamiralo se je načelo svobodne konkurence, svobode obrti in trgovine ter se je pričakovalo od te svobode splošno blagostanje posameznih in naroda ter hiter napredek gospodarstva. — Posledice mančesterskega liberalizma so bile povsem druge kakor se je pričakovalo. Nastopilo je brezvestno izkoriščanje gospodarsko slabih, ki so morali kot nesamostojni iskati delo pri samostojnih. — Nastopilo je umazano tekmovanje med samostojnimi podjetniki, posledica je pa bila oškodovanje konsnmentov v splošnem. — Gospodarski teoretiki in praktiki so uvideli pogubnost položaja, ter so zahtevali državno pomoč.
Država je posegla vmes, spoznavša svojo nalogo. Dandanes je skoraj že preveč državnega vmešavanja. Ni polja v gospodarstvu, kjer bi državna oblast ne bila potom zakonov, odredb, ukazov pokazala svoje moči in svojega upliva.
Vprašanje delavnega Časa je sedaj po večini z določitvo najdaljšega delavnega časa urejeno. — V tovarnah velja 11 urni delavnik, v rudnikih 10 urni itd. — Tudi trgovski sotrudniki so dosegli zakonito ureditev delavnega časa, obrtni red je uredil nedeljski počitek itd. — Med one, ki zakonitega nedeljskega počitka niso deležni, spadajo notarski odvetniški uradniki.
Naravno je stremljenje notarskih in odvetniških uradnikov po nedeljskem počitku. — Razlogi, ki so dovedli državo do uzakonitve nedeljskega počitka, veljajo tudi pri njih. Še celo v večji meri pri njih. Kajti duševno delo še bolj ubija, kakor telesno. Sedenje pri mizi in pri ropotajočemu stroju je naporno in zdravju, posebno živcem škodljivo. — Človek se obrabi, — in postane za delo tem prej nezmožen, čim manj se mu nudi prilika za počitek.
Uradniki notarskih in odvetniških pisarn niso imeli do zadnjega časa nedeljskega počitka. Z vlogami na notarske in odvetniške zbornice, z osebnimi prošnjami do posameznih odvetnikov, s propagando po časopisih so skušali doseči svoj cilj. Čudno je, da so bili ravno odvetniki, torej cvet inteligence vsakega naroda, tako dolgo proti nedeljskemu počitku. — Le polagoma so zdaj v tem zdaj v onem mestu svojim uradnikom počitek dovolili. Izgovor njihov je bil vedno ta, da nedeljskega počitka ne morejo tako dolgo dovoliti, dokler se vsi odvetniki enega kraja v tem oziru ne zedinijo, na enotno postopanje, ker bi sicer trpel posamezni odvetnik, ki bi na svojo roko uvedel nedeljski počitek, škodo. Drugi izgovor je ta, da so v odvetniških pisarnah mnogokrat rešili zelo nujne stvari, ki se ne dajo odložiti na drugi dan. — Da sta oba izgovora brez podlage, mi ni treba dokazovati v očigled dejstvu, da so uvedli odvetniki na Dunaju, v Trstu, Gorici, Ljubljani in drugje, torej v krajih, kjer je gotovo nujnejših zadev rešiti, ker so trgovska mesta, kakor na Spodnjem Štajerskem, posebno v Celju in Mariboru, popoln nedeljski počitek, ne da bi njihove pisarne ali da bi njihovi klijenti le količkaj trpeli.
V Celju in na Sp. Štajerskem sploh opetovane prošnje in predlogi uradnikov do sedaj niso našli ugodne rešitve in pred nekaj dnevi, sem slišal, so sklenili odvetniški in notarski uradniki stavko. — To je skrajno sredstvo samopomoči. — Opravičujejo ga v tem slučaju s tem, da jih v drugih krono-vinah kolegi že zasmehujejo, da vzlic ponižnemu moledovanju in vzlic organizaciji ne morejo niti te malenkosti doseči in s tem, da vendar ne gre, da bi morali ravno oni pogrešati nedeljski počitek, katerega tovariši v drugih kronovinah že uživajo. —
Prepričan sem, da do izvršitve tega skrajnega sredstva ne bo prišlo, ampak da bodo vsi gospodje odvetniki in notarji sami iz proste volje takoj in skupno uvedli nedeljski počitek za
svoje uradnike. — V tem prepričanju me utrja okolnost, da so nekateri celjski odvetniki tozadevno že storili potrebne korake in da je n. pr. en gospod odvetnik že naročil za sebe napis na vrata svoje pisarne, da je ob nedeljah pisarna zaprta. Tako je prav in tako se naj zgodi še do te nedelje v vseh tukajšnjih pisarnah in po celèm Sp. Štajerskem.
Mala fides še zmirom v bujnem cvetju.
Pred kratkim smo našteli dejstva, ki kažejo slovensko klerikalno politiko oziroma jugoslovansko politiko na Dunaju pod klenkalnem vodstvom v kaj čudni luči. Vedeli smo, da nam ne ostanejo dolžni odgovora oni, ki znajo, če treba, napraviti celo dan teman in noč svetlo, kadar gre za njihov ugled oziroma za počrnenje njihovih nasprotnikov. Pripravljeni smo bili na izkrivljanje dejstev, a nič o tem, marveč „Slovenec" je v soboto prinesel odgovor, ki kaže resignacijo nad resničnostjo tega, kar smo napisali. Kdor primerja naš članek in „Slovenčev" odgovor od pretekle sobote, vidi, da smo zadeli tako v živo, da ni moči izdreti naše puščice niti z običajnim klerikalnim mazilom, ki je na las podobno onemu uzmoviča, kateri se je hotel rešiti na ta način, da je letel na vso moč ter kričal: „Držite ga!"
Celo nad to metodo je „Slovenec" obupal. Zato je nastavil našim želom ščit, na katerega je napisal: „Radikalni akademiki naj nam izvolijo povedati, kaj so dosegli in sto pili za slovensko vseučilišče liberalni poslanci in kaj aka demiki sami?"
Prvi naj odgovarjajo zase, akademiki pa zase.
Slovensko akademično dijaštvo prenaša na vseučiliščih toliko neprijetnosti, šikan in preganjanj, trpi pomanjkanje, pogosto celo batine — živ znak nemške kulture — da bi bilo dovolj, če svoje moči koncentrira v to, da doseže vkljub vsem zaprekam svoj
poklic. A vendar je slovensko dijaštvo neprenehoma opozarjalo slovensko javnost in slovenske poslance po shodih, spomenicah, ki jih „Straža" in „Slovenec" imenujeta „nesramnost" in „žaljiva pisma", „Vseučiliškem zborniku", brošurah „Slovenska visoka šola v Ljubljani" in „Boj za slovensko vse-ušilišče" z vseučiliškimi številkami „Omladine" in „Zore", z nastopi proti nemškim buršakom in proti nasilstvu policije, kar je marsikateremu prineslo znanje z dunajskimi policijskimi zapori. Zadnji čas je slovensko dijaštvo dalo inicijativo za ustanovitev splošnega vseučiliškega odseka, ki so ga klerikalci spravili v prezgodnji grob; ustanovilo je samo na Dunaju „vseučiliški odsek dunajskega dijštva", iz katerega pa so klerikalni akademiki pod ničevo pretvezo izstopili — kakor vse kaže — na željo klerikalnih poslancev.
Tako je delo slovenskih akademikov in — kar posebno povdarjamo — vse to so akademiki napravili z ne malimi žrtvami, na lastne stroške!
In zdaj pride „Slovenec", pa hoče vedeti, kaj smo napravili.. To je — milo rečeno — predrznost! Kaj pa naj še napravimo? V parlamentu, kjer edino se bode stvar rešila, imamo slovenske poslance, ki se iz vseučiliškega vprašanja naravnost norca delajo — in to proti plačilu 20 K na dan! Doma nas pri vseh korakih v prid slovenskemu vseučilišču klerikalci ovirajo, prepovedujejo celo svojim somišljenikom na shode za vseučilišče, potem pa hinavsko pogledajo proti nebu in vzklikajo: „Povejte, kaj ste napravili?"
Slovensko dijaštvo naj si dobro zapomni to „Slovenčevo" hinavsko vprašanje! Naj gre med ljudstvo ter mu razloži, kdo je največji sovražnik slovenskega vseučilišča. Pove naj mu, da slovenski klerikalci kujejo kapital zase in za svojo stranko na rovaš slovenskega vseučilišča, da klerikalno politiko v tem vprašanju vodi dosledno mala fides!
Posebno pozornost pa naj slovenski akademiki obrnejo na akademični naraščaj: abiturijente in srednje-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 85
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Ako je temu tako, naj bo sod tudi njegova rakev!" je svetoval nekdo iz trume.
„iDobro si povedal! Zažgimo ga v sodu!" je burno pritrdila množica ....
Pero mi pada iz roke. Vstavlja se napisati grozen prizor. Toda dolžnost pisateljeva je, da spremi svojega junaka do strašnega konca njegovih srednjeveških dogodkov in da dopolni s to pošastno črto davnega časa verno sliko, v kateri se spoji z bliščečo svetlobo tem temnejša senca.
Rahločutni bralki pa svetujem, da preskoči konec tega poglavja; saj so
najbrže že dosedanje stiske dobrega gospoda Broučka izvabile večkrat solzo sožalja na njene trepalnice. Le bralec trdnejših živcev naj mi sledi tudi pri poslednji nalogi in naj pri tem pomni, da tedanja doba ni bila tako omikana in izbrčna kakor naš izobražen vek, v katerem sicer stotisoči umirajo v mukah na bojišču, in v katerem se predstavi rabelj obsojencu v rokavicah. Niti v krvavih romanih se ne srečamo z eksekucijami take vrste, kakor je bila izvršena dne 14. julija 1420 v Pragi nad gospodom Broučkom in dne 21. avgusta 1421 v Roudnicah na enak način nad smelim novotarjem Martinom Housko ali Loquisom in nad njegovim tovarišem duhovnikom Prokopom.
Sicer lahko označim naslednje dejstvo le v nekoliko glavnih, žalostnih obrisih. Gospod Brouček se spominja na to katastrofo le megleno, kakor na najstrašnejši sen svojega
življenja; v smrtni stisti so se mu mešali smisli, tako da le deloma in nejasno razumeva vse okoliščine strašnega dejstva.
Polmrtvega so vlekli pri kriku in tuljenju tolpe k sramotnemu odru na Staromestni trg — ljudstvo je v kratkem času zneslo tja gromado polen in slame — ruvači so privalili velik sod. Zaslišal je že kakor v megli, da so privalili ta sod iz Pekla (ta pivovar je bil sedaj vreden svojega imena!) — Zaslišalo se je prasketanje drv, švignili so rdečkasti plameni in žalostno obsevali pisano, srednjeveško množico, skozi katero se je prerila grbasta, errda babnica, mahala z neko stvarjo nad glavo in je zlobno psovala: „Prav tako! Sežgite hudobnega čarovnika! Glejte, tu vržem k njemu na grmado peklensko posodico sčarodejnimi besedami in hudičevo korenje, s katerim je začaral našo hišo, da se je zgodila
nesreča. Pojdi k satanu, pošastni čarovnik, kateremu si zapisal črno svojo dušo." — Nato je gospod Brouček poslednjikrat milo prosil hudobne rablje, ki so ga zvezanega vtaknili v sod — naposled se mu je zdelo, da je zagledal pri odprtem oknu Dcmšikove hiše žalostno obličje zale Kunke — potem pa ga je objela tema, zabili so pokrov pri odprtini soda s kijem, sod se je začel z njim valiti k prasketajo-čemu ognju.
Meglene so postajale njegove misli in le kakor odda'jena zvezda se je zasvetila med temi meglami ljubezniva predstava Domšikove hčerke; — omračeni duh je ostal vprt v njo kakor v poslednji svit nade in iz p; s se mu je izvil hripav, obupen glas: — „Kunka! Kunka!"
(Dalje prih.)
š o 1 c e ! Tem naj dokažejo, da so klerikalni akademiki izdali slovensko vse-učiliško vprašanje, ko so na ljubo klerikalnim politikom zapustili zastavo, ki vodi v boj za našo kulturno zahtevo, ko so na ljubo istim protektorjem pristali celo na mnenje, da ne potrebujemo vseučilišča kot najvišjega znanstvenega zavoda, marveč „ljudskega vseučilišča", ki si ga predstavljajo kot krono, kot nekak zadnji produkt katoliških izobraževalnih društev in Marijinih družb, kakor nam poročajo v zadnji številki „Dom in Sveta".
Slovensko akademično dijaštvo naj tu stori svojo dolžnost o velikih počitnicah, in plačilo za klerikalno mala fides ne izostane!
Politična kronika*
v Na poti k sporazumljenju. V seji klubovih predsednikov velikih strank se je vsa stvar zasukala na bolje. Ko je predsednik konference dr. Sylvester na kratko naznačil namen posvetovanja, je posi. Udržal v imenu obstrukcije izjavil, da njegovi somišljeniki hvaležno priznavajo dober namen {prizadevanj zborovalcev da jim pa obstrukcija ne more ugoditi in to tem manj, ker se čuti vsled včerajšnjega postopanja min. predsednika užaljeno. Podobno se je izrazil tudi dr. Šusteršič. Na to je spregovoril posi. dr. Adler ter dejal, da treba položaj pojasniti. Obstrukcija je bila razžaljena, zato treba dati razžaljenim zadoščenje. Žalilec je miuisterski predsednik, zato naj nosi on posledicè za svoj pregrešek, in bi bilo krivično ako bi se naložilo parlamentu pokoro za greh načelnika vlade. Ražaljeni dobe s tem najboljše zadoščenje, da začno stranke in parlament boj proti Bienerthu. Ako hoče obstrukcija dokazati, da se bori proti Bienerthu in ako mu je hotela s svojim bojem izraziti svoje nezaupanje, se ji je to popolnoma posrečilo. Ako se pa sedaj uda pozivu parlamentarnih strank in odstopi od obstrukcije, bo to najhujši poraz vlade. Dr. Adler apelira na voditelje obstrukcije, naj se ne zoperstavljajo rešitvi onih predlog, ki bi morale biti nujno rešene. Ta apel je napravil na vse in tudi na obstrukcijoniste velik utis. Pridružil se mu je tudi dr. Lueger v polnem obsegu in dr. Hruban (češ. kler.) ' je govoril tudi v tem smislu. Na to je bil izvoljen poseben odbor 6 članov v katerem zastopajo vladne stranke posi. Glombinjski, Sylvester in Lueger, obstrukcijo pa tadi trije. Ta edbor bo jutri poročal v seji klubovih predsednikov. —
Pozdrav „Romanovemu studencu'
pri Sv. Arehu na Pohorju ob njega otvoritvi dne 11. julija 1909.
Pozdravljam te, oj Romanov studenec!
ki sem pred pol stolétjem jaz te pil ko mi oplétal je mladósti venec
glavó in sem brezbrižen, srečen bil, zdaj pa okróg mi osivélib sènec
starósti trnjev venec se je zvil: Pozdravljam te, kristàlni moj izvirek, ki srebročisti nudiš mi požirek!
Potéklo v večnost v tem je pol stolétja ko zopet na tvoj breg sem bil pri-spél ;
ob tebi glas je romarskega petja
po tihem gozdu žalostno zvenél, ki v srcu sladko tožnega zavzétja
odmév iz davnih dni mi je razvnél: strméc na tvojem robu jaz sem klečal in v blažene spomine vtopljen ječal.
a Slovanska jednota je izdala ko- I munike, v katerem pravi, da je uradno poročilo barona Bienertha o njegovih pogajanjih z zaupniki obstrukcije v bistvenih točkah netočno, temu nasproti vlada trdi, da je posi. Udržal zahteval na konferenci naj se postavi v proračun znesek za nakup zemljišč za stavbo vseučilišč in da je s tem nedvomno mislil na češko in nemšKo vseučilišče v Brnu.
a V Slovenskem klubu je posi Šusteršič poročal o pogajanjih z vladnimi strankami. Dr. Šusteršič je dejal, da mu je šlo pred vsem zato izvedeti, kako stališče zavzema ministerski predsednik nasproti slovenski pravni fakulteti v Ljubljani, nasproti zaprečitvi aktiviranja agrarne banke za Bosno in Hercegovino, nasproti parlamentarni rešitvi vseučiliškega vprašanja in proti razveljavi j enju izvolitve dr. l'Io j a v delegacije. To nam priča jasno dovolj, da so strankarske malenkosti, kakor je izvolitev dr. Ploja v delegacije namesto dr. Benkoviča tem obstrukcijonistiškim juna-nakom glavna stvar, vse drugo je pač pesek v oči, kajti zahtevati zaprečitev aktiviranja ogrske agrarne banke za Bosno in Hercegovino je danes malo prepozno, ker ta banka od srede junija t. 1. že deluje in bi bilo k večjemu umestno, da bi se zahtevalo naj se ji odvzame koncesija glede odkupovanja kmetov, o boju klerikalcev za univerzo molčimo, mogoče jim je res kaj na tem, mogoče tudi ne, vse-kako je to sedaj dobro agitacijsko sredstvo in stranka dela s tem kulturnim vprašanjem čisto v smislu nemških strank in Slovanom sovražne vlade, politične barantije. Glavna stvar je pa boj proti Ploju, Hribarju, boj proti vsemu in vsakemu, ki ni klerikalec.
Sicer pa bomo kmalo videli kaj bodo ti klerikalni jukaki pribavili slovenskemu narodu s svojo obstrukcijo. Danes je skoro gotovo, da dobimo na jesen klerikalni sistem, s krščanskimi socijalci na čelu. V Weisskirchner jem Liechtensteinovem ali Gessmanovem kabinetu bo mesta tudi za Šusteršiča — in potem se začne zlata doba za — ne za Slovence in Jugoslovane — pač pa S. L. S., za kmečko zvezo itd. Previden mož v suši zida jez; dalmatinski klerikalci so z Mahničevo pomočjo že osnovali krščansko socijalno stranko za Dalmacijo. To so sence dogodkov, ki se nam bližajo. — Kdor se se more vsega tega veseliti, naj se.
v Kazimir Badeni proti katerega jezikovnim naredbam za Češko so Nemci 1. 1897 začeli obstrukcijo in so leta in leta onemogočili ustavno življenje v
*
da v šumnem svétu dušo bi ozdravil,
ki z dvomi je imela ljuti kreg; da, kakor Herkul hydro, bi zadavil
predsodkov roj in ga zapódil v bég: glej, blagoslovljeni planinski vrelec, tu zdaj ležim premagan bojni strelec!
Udal sem se sovražni mi usódi,
brez dòma svojega izgubljen sin; odštel svoj oboi materi priródi
sem v polni mèri srčnih bolečin —; kar še previdnost božja mi prisódi, prenašal bodem voljno, kot trpin, ker brezpotrebno, v solzah, porodila nezàkonska je mati me nemila,.
Ves ginjen zdaj od tebe se poslävljam,
srebrnosójni póhorski izvör! S^pomirjeno te dušo spet ostävljam —
pripravljajoč za večni se odmòr, že iz daljàve iskreno pozdravljam
resnice božje razodet uzòr: svobóden duh iz solzne te doline vzletél mi bode v rajske visočine.
V Ljubljani, dne 8. julija 1909.
Prostoslav Kretanov.
Avstriji, je umrl nagloma v vlaku na potu iz Karlovih varov domov.
v Ogrska kriza. Kossuthianci so sklenili na konferenci svoje stranke, da bode posi. Bakonji danes, ko se na novo potrjeno ministerstvo parlamentu predstavij stavil predlog, da stranka neodvisnosti jemlje imenovanje ministerstva na zuanje v pričakovanju, da bode kriza na jesen rešena v smislu ustavnega načela, po katerem mora biti Vzeta vlada iz parlamentarne večine. Kossuth bode v konferenci izjavil, da stranka vstraja v bančnem vprašanju na svojem že znanem stališču, da naj se osnuje samostojna ogrska banka.
Za naš „Sokolski dom".
Sezidali smo v Gaberju pri Celju „Sokolski dom". Zavetje naj nudi „celjskemu Sokolu", budi naj narodno mlačne in narodno zaspane, kliče naj k vztrajnemu narodnemu delu!
Ni ponosna stavba kakor so slovenski narodni domi v Celju, Mariboru, Trstu. Narodno pomembna je pa ravnotako, ker ima namen, spajati trdno vez med Celjem in okolico ter utrditi Slovenstvo ob obzidju Celja.
Z veliko težavo je šlo in mnogo skrbij je stala stavba. Skrbij še ni konec in konec ne sme biti navdušene požrtvovalnosti celjskih in štajerskih Slovencev. — Nabrati je treba še dvajset, še trideset tisoč, da bo podjetje proti vsem nevarnostim popolnoma zasignrano.
Jutri Vas pride mnogo v Celje. Narodni možje, vneti za delo in napredek naroda. Popoldne je domača, prisrčna narodna slavnost v Sokolskem domu za Sokolski dom. Vabijo Vas Celjane, Vas okoličane, Vas drage nam goste, cenjene dame celjske in okoliške k svojim šotorom, nudi se Vam neprisiljena zabava v krogu prijateljev in znancev. Naj nikdo ne zamudi, ogledati si lepo vrsto mladih sokolskih gojencev, katere je v par mescih vzgojil naš „Sokolski dom" Slovenstvu!
Kdor priti ne more, naj pošlje svoj prispevek, da pripomore po svojih močeh k podjetju.
Proti podvojeni sili treba podvojenega in potrojenega odpora! V nevarnosti je okolica celjska, zato na pomoč!
Štajerske novice.
o Pozdravljeni v Celjn! Jutri se bode vršil mirno in brez vsakega zunanjega hrupa v Celju prvi redni občni zbor Zveze narodnih društev. Premotrili bodemo to, kar se je doslej storilo in na podlagi dosedanjih skušenj uredili ter določili svoje delo za prihodnjost. Minuli so letošnji veliki politični boji in viharji, nastal je vsaj na zunaj večinoma mir. Zato pa se nam odpira sedaj obširno polje ljudsko-izobraževalnega dela. Hvaležnejše bo kot politično in tudi plodovitejše. V tem oziru je pomemben jutrišnji občni zbor Z. n. d. tudi za politično delujoče može iz naše srede. Iz Celja je izšel preporod političnega življenja na Sp. Štajerskem, iz Celja se obeta tudi preporod našega kulturnega življenja ... Naravno, da mora tako osredotočenje vsega dela in narodnih sil okrepiti tudi slovenske postojanke v mestu. — Bodite nam prisrčno pozdravljeni jutrišnji zborovalci v „belem in veselem" mestu Celju!
o „Sokolski dom" v Gaberjih pri Celju ima torej jutri, v nedeljo, veliko začasno otvoritveno slavnost „v ožjem, slovenskem krogu", kajti velika slavnostna otvoritev se vrši prihodnje leto v zvezi z vseslovenskim sokolskim zlritom, katerega se bodo udeležili vsi slovanski bratje. Že mnogo poprej,
predno se je začelo zidati ta sokolski dom, se je veliko govorilo in pisalo o pomenu, ki bi ga utegnil imeti ta dom v narodnem oziru za Celje in okolico. Pred par mesci je bila stavba dograjena in izročena namenu, kateremu naj služi, danes pa že lahko konstatiramo, da bo to delo celjskih sokolov v narodnem oziru v resnici neprecenljive vrednosti za naš okoliš. Omenimo le, da se je pridobilo že tekom teh par mescev krog 70 14—16 letnih dečkov v okolici, ki telovadijo sedaj v vrstah sokolskega naraščaja. Kdor pozna Ga-berje, bo vedel, kaj to pomeni. Razun tega je dal Sokolski dom za Bralno društvo v Gaberjih na razpolago posebno sobo, v kateri se nahaja tudi javna ljudska knjižnica. Bralno društvo in knjižnica ste jako dobro obiskovani. V Sokolskem domu bo tudi sedež za ravnokar se snujočo Ciril-Metodovo podružnico za Gaberje. Sokolski dom ima tudi svojo gostilno, tako da je tudi od te strani dom zbirališče gaberskih Slovenaev. Iz vsega tega se vidi, da je Sokolski dom za celjsko okolico in s tem seveda tudi za Celje res važna narodna postojanka. Zavedajmo se tega in udeležimo se jutrišnje otvoritvene slavnosti polno-številno!
z Abiturijenska slavnost v Celju. Po trdih delavnikih praznik — in objednem vesel sloves od gimnazijskih klopi, ta značaj je imela včerajšnja abiturijentska slavnost v „Narodnem domu". In saj lahko kar povemo: prav čedno je uspela. Navzlic svojemu umetniškemu programu in veseloigri iz umetniškega življenja .. Cel včerajšnji večer je bil namreč posvečen do polnoči umetnosti: pevski, godbeni, dramatični. Mladi možje so nam pokazali, da so si vzgojili na toliko obrekovani gimnaziji vendar toplo in dovzetno srce za vse lepo . . . Pevske in godbene točke so pričale o tem; veseloigri pa smo se smejali kakor je bila naša (FöftT-nost; saj drugače ne bi bila veseloigra. Nekoliko posameznosti: „V ogla j na-k v ar te t" je izvajal venec hrvaških narodnih pesmi na bisernico, dvoje gosli in bugarijo; abitur. g. Brenčič je igral na gosli s spremljanjem gospice dr. Vrečkove na klavirju: „Scene de Ballet". Bilo je izvrstno, ugajalo je vsem. G. Brenčič in gdč. dr. Vrečkova sta morala cele komad pridjati. Slišal sem strokovnjaka, da je bil to izboren duet. Peli so dijaki sami moški zbor „Dijaško" od Zajca in Schwabovo „Oj dekle". Zadnja pesem spada v Celje; je večno nova in večno lepa — zato se je ne naveličamo. Nekaj krasnega pa je bil 6 glasen mešan zbor „Ave Maria" iz Foersterjeve opere „Gorenjski slavček" ter Adamičeva „Lipa". Kaj takega slišimo poredko — in še takrat nam ta užitek pripravi deset mladih, navdušenih fantov zato, ker so imeli voljo do dela in se niso splašili truda ter sitnosti za prireditev. Dirigiral je abit. g. Brenčič. „Tri vile" so veseloigra malo boljše sorte; je v nji precej fines vkljub zelo navadnemu sujetu (mlad, nadarjen umetnik Leon gla-duje; za njega skrivaj skrbijo 3 dame „Vile"; jedna je žena bogatega milijonarja Chamberija, kateri dobi v pravdi vse premoženje Leonovo, a mu ga pozneje na prigovarjanje ženino podari; druga je mlada, vesela vdova — seveda zopet nevesta — gospa Lavra; tretja pa njena nečakinja Julija, ki se seveda zaljubi v Leona in ko dobi ta svoje premoženje, tudi z njim omoži). „Vile" so bile gdč. Marta Hrašovčeva, Mela-nija Sernečeva in Vilma Kalanova. Chamberi je bil g. abit. Čeplak, Leon g. abit. Hudina, Leonovega prijatelja, ki je prav lepo markiral prej omenjene finese, je podal g. Miloš Štibler; poleg tega je še bil ne preveč ognjeviti ženin
Lepinet in častivredni sluga Bontemps (g. abit. Gorečan). Po predstavi se je pričela prosta zabava s plesom. Vrlim gg. abitnrijentom, ki so nam za sloves in prijeten spomin priredili ta lep večer, mnogo sreče na pot v življenju!
X.
v Člani „Celjskega Sokola" naj pridejo jutri v društvenem kroju točno ob 3. uri pop. v „Sokolski dom" zaradi skupne fotografije.
z Skupna pevska vaja bratov sokolov in člauov „Slov. del. podporn. društva" v Celju se vrši jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v telovadnici „Sok. doma". Gg. pevci so k isti naj-vljudnejše povabljeni.
a Saj smo v Celju leta 1909 ! Pod tem zaglavjem nam pošilja gosp. K. J. Gruber sočasno s prispevkom po 10 K, in sicer 5 K za Narodni sklad in 5 K za družbo sv. Cirila in Metoda ta le dopis, katerega zaradi zanimive vsebine radi objavljamo. Gosp. ravnatelj Gruber piše: „Moja najbolj goreča želja pri svojem prihodu v Celje je bila, sodelovati v vseh nam Slovanom vzajemnih stvareh. Kmalu sem spoznal opazujoč od daleč življenje, revnost tukajšnjih razmer, ravnodušnost našega življa proti napadalnosti in vladoželj-nosti naših nasprotnikov vsemu slovenskemu nasproti, opazil sem tudi našo mlačnost v kulturni smeri in proti očito protikulturnim činom naših narodnih nasprotnikov. To in še mnogo drugih žalostnih stvari sem opazil v našem lepem Celju. Kakor mnogo kje drugod, zasledil sem tudi v Celju nek razredni kult, razdelitev družbe v stroge kaste, kar je pač najhujša rukovina na narodnem telesu v prosvitljenem dvajsetem stoletju. — Dne 6. julija sem hotel prirediti predavanje o našem narodnem svetniku Mojstra Janu Husu, ki je bil nasprotnik vseh takih nečednosti. Komaj pa je prišla vest o tem po mojih sorojakih v liste, začela so mi dohajati od vseh strani anonimna pisma, v katerih se mi je grozilo, da se mi bode predavanje onemogočilo. V duši ogorčen sem opustil v zadnjem trenotku svoj namen ter sklenil, da ostanem tudi še nadalje mirni opazovalec, kajti kakor vse kaže vladajo v Celju tako malomestni običaji, da se mi ne ljubi motiti starih tradicij. Ker bi pa vendar rad podal javnosti dokaz svoje dobre volje, predlagam, naj se osnuje krožek tukajšnjih in okoliških Čehov, ter prosim vse odkritosrčne rojake naše mile domovine, naj mi pismeno ali ustmeno prijavijo, ali se z mojim predlogom strinjajo in sicer do konca julija. Na to bom sklical ustanovni shod, na katerem se pogovorimo o nadaljnih korakih. Upam, da nas ta korak zbliža v društvu, v katerem se bodemo bliže spoznali ter se vzajemno spodbujali k plemenitemu narodnemu in kulturnemu delu ter tako pripomogli k okrepljenju našega četudi ne mnogoštevilnega življa v Celju in okolici. Nadjam se, da se v novem bodočem krožku naseli prava češka prisrčnost, odkritosrčnost in navdušenost za narodno delo v naših žalostnih dneh. Kdor namerava vstopiti v ta krožek, naj pošlje svojo prijavo na adreso: K. J. Gruber, ravnatelj Zveznih podjetij v Celju.
v Aistrich—Stiger—Woschnagg (drugo dejanje). Včeraj se je končala pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska zadeva Rudolfa Bayer j a proti slaščičarjVMOrtlu, kateri je prvem očital, da je lagal, ko je izrazil svoje prepričanje, da Wastian ne bo hotel v deželnem zboru sedeti na eni klopi z Woschnaggom. Bilo je to ob isti priliki, ko je veletržec Stiger Bayerja in Aistricha dejansko napadel. Mörtl je nastopil dokaz resnice, in tako smo imeli poleg drugih prič čast slišati iz-
povedbe cvetov celjske ulice. Pa vse ni nič pomagalo. Dokaz resnice se je klaverno ponesrečil in član nemškega „Volksrata", celjski občinski odbornik, svetnik graške trgovske in obrtne zbornice Karl Mörtl je bil obsojen radi ča-stikraje na 70 K globe ali teden dnij zapora. Woschnag^vi prijatelji nimajo sreče; bomo videli, kako se bo postavil on sam pred sodiščem.
o Izzivajoči c. kr. sodnik. — V pondeljek po nemški slavnosti celjskih pevcev videl si dopoldne tavati po mestu c. kr. sodnika Christl-a iz Brežic bledega lica ter okrašenega z nemškimi in drugimi izzivajočimi znaki. Udeležil se je prejšnji dan nemške pevske slavnosti ter pomagal z različnimi znaki in hajlanjem po mestu izzivat mirne Slovence. Ali je imel pač dopust? In če ga je imel, kako se mu ga je dalo v take namene? — Čudne misli se morajo nehote slovenskega sodnijskega uradnika polastiti pri takih razmerah, da je nemškemu uradniku vse dovoljeno, da lahko dela kar hoče, a se mu ne skrivi niti las, medtem ko se slov. uradnik ne sme niti ganiti ter pride radi vsake najmanjše stvari takoj v disciplinarno preiskavo.
v Glavni izpit na orglarski šoli v Celju se vrši prihodnji četrtek ob 8. uri dopoldne. Poleg že znanih predmetov bode skušal g. dr. Karlovšek tudi letos o občinskem tajništvu. Vseh gojencev je 24 med tem 5 absolventov, koji so semtertje sodelovali tudi pri pevskih nastopih v „Narodnem domu"1. Kakor se iz Pulja poroča, so pri on-dotni vojaški godbi štirji godbeniki, katere je g. Fr. Korun na goslih poučeval, ko so obiskovali orglarsko šolo. Oktobra meseca bode 10 letnica ustanovitve imenovanega zavoda.
a Iz Gaberja pri Celju. Pisali smo zadnjič o neznosnem smradu iz jarka pred Naskovo hišo. Na to je prišel slučajnojfg. dr. Keppa te dni s stražnikom okol. občine na lice mesta, si pogledal reč in se izrazil, da ne ve, kako bi se smrad odstranil. Svetujemo g. dr. Keppi, naj si pogleda na okr. glavarstvu pritožbo zaradi tega jarka, v kateri je natanko popisano, kako bi se dal nedostatek odpraviti biez velike umetnosti.
a Kupica vina in vsiljevanje — klerikalcem. Iz nekega slovenskega spodnještajerskega trga nam je poslal zvesti naš somišljenik pritožbo, da se nekateri ljudje vsiljujejo klerikalcem za kupico vina. Je to sicer nekaj smešnega in malenkostnega, ker dostikrat zahteva takt in razmere, da se človek ne more izogniti mučnemu položaju v kaki klerikalni družbi, katera ga je nekaj tednov prej na žive in mrtve obirala po klerikalnem časopisju, med kmeti in pa med seboj. Vendar pa bi se naj to po naših mislih omejilo na nujne slučaje — v ostalem pa je še bolje, če se ne vpeljuje pri nas vinske sloge; klerikalcem prihranimo zabavljanje, nekaterim našim somišljenikom pa nevoljo nad nedoslednostjo. Klerikalci naj ostanejo za-se, nam se ni treba vsiljevati v njihove kroge kakor tudi mi njih v enakih slučajih hladno zavračajmo. Kdor nas more blatiti po česopisju za narodne odpadnike in se norčevati iz vseh naših idealov, ni naš prijatelj kaj še le brat.
a Zopet Južna železnica. Kontrolor Južne železnice v Gradcu smatra za važen del svojega delovanja hujskanje po različnih vsenemških shodih. Spoštujemo osebno politično svobodo uradništva; toda jednaka mera mora biti za vse. Nek železniški uradnik v Ptuju je bil samo član tamošnjega slovenskega „Sokola" pa je moral iti iz Ptuja. Drugi železniški uradniki so se celo v Ptuju in tudi na Pragarskem aktivno udeleževali napadov na Slo-
vence — pa se jim ni ničesar zgodilo. To je nepristranost Južne železnice.
z Umrl je dne 5. julija po dolgi in mučni bolezni g. Fr. Cizej pd. Zaje, posestnik pri Sv. Rupertu pri Gomil-skem v starosti 56 let. Pokojnik je bil priden gospodar, vrl narodnjak in zvest ter odločen pristaš Narodne stranke. Bodi mu žemljica lahka!
a Iz Trnovelj. Pri posestniku Kumpolšeku je umrlo dvoje deklet na davici. Ta bolezen je sicer še drugod v celjski okolici razširjena.
z Iz Bizeljskega. Našemu vrlemu dopisniku „Slovenskega Gospodarja" ne da izid deželnozborskih volitev na Bizeljskem miru. V vsaki številki napada miroljubne Bizeljance ali pa vinarsko zadrugo. Tudi zadnjikrat je namočil pero v neko prav dišečo tekočino in opisuje neko dogodbo, najbrže posneto iz svojega življenja. Pri tem hoče pa tudi pokazati, da mu je še nekaj latinskih besed od šole zaostalo v glavi, prinaša pa jih v taki stiki z neko nepotrebno posodico, norim kraljem in norimi služabniki, da ne vemo, ali se on k prvemu ali k drugim prišteva. Gotovo h kraljem, ker svojo „modro" glavico tako visoko nosi. Vam pa, dragim mojim takoimenovanim „mogotcem in bizeljskim magnatom" pa kličem hrvatski pregovor v spomin, ki pravi: „Mjesec nato niš nedaje, ako nanjga ščene laje". Bizeljski kmet.
o Okrajna učiteljska konferenca za mariborski in gornjeradgonski okraj se vrši dne 14. jul. v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru.
o Spremenitev uradnega imena. Poštni urad na „Bizeljskem v Sušici" se bode imenoval odslej samo „Bi-zeljsko".
z Pri c. kr. okrajnem sodišču v Št. Lenartu na Štajerskem je glasom uradnega lista razpisano mesto pisarniškega pomočnika.
fV Prošnje za 50% državni prispevek k stroškom za ljudsko šolstvo so poslale občine v laporski fari.
v Umrl je v Vidmu pri Krškem g. Avgust Juvančič, posestnik in vi-notržec.
a V Ljutomeru imamo kužeka, ki se zmiraj po „Straži" zaganja v naše „brezverske" liberalce. Kar cele korpo-racije si zbira za svoje že slabe zobke — morda zastonj. Ubogi kužek, najhujše mu je to, da se liberalci za njegovo lajanje prav nič ne zmenijo, ampak se njegovi onemogli jezi prav iz srca smejijo! Kako mu je pač nekdo moral stopiti na rep, da iz cviljenja kar ven ne pride! Poznamo ga sicer vsi dobro, toda mi smo v vsakem oziru zelo diskretni in takemu vzor-katoličanu (!) radi odpuščamo, če se mu včasih vsled prehude nervoznosti malo zmeša! Mi smo tu v vinskem kraju — potem pa smo tudi tako usmiljenega srca, da neradi vidimo, če koga prisilijo na pot v znane duševne sanatorije v Gradcu ali Ljubljani. Toliko v odgovor na kilometer dolge dopise po „Straži".
z Vsem štajerskim' podružnicam Clril-Hetodove družbe! Bliža se čas letošnje glavne skupščine naše šolske družbe, treba torej natančnih podatkov družbinemu vodstvu o stanju posameznih podružnic za tajniško poročilo kakor tudi za družbin koledar, ako hočemo, da bo res jasna slika slovenskega obrambnega dela. Ker je še cela vrsta podružnic, ki tega niso storile, prosim vsa podružnična načelstva, da nemudoma javijo družbini pisarni v Ljubljano in istočasno tudi meni število članov (rednih, podpornih), novoizvoljene odbore in imena delegatov za letošnjo glavno skupščino, ki se vrši dne 8. avgusta na Jesenicah. Da ne bo neprijetnih pomot in pozneje nepotrebnih pritožb, je v interesu podružnic, da to
takoj store! Ivan Prekoršek, potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe, Celje — Ring 4/II.
z Akademiki za Ciril - Metodovo družbo. V graškem akadem. društvu „Tabor" so se sestavili krožki iz posameznih članov, ki so se zavezali dati v petih letih po 200 K za obrambni sklad Ciril-Metodove šolske družbe.
a Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu je obhajala god slovanskih blagovestnikov s prireditvijo vrtne veselice, ki se je krasno obnesla. To kaže lep čisti dobiček 157 K, ki se je že poslal osrednji družbi v Ljubljano.
a Slovenskim abitnrijentom. Štajerski deželni odbor je razpisal 4 deželne štipendije po 600 K za slušatelje živinozdravniške visoke šole na Dunaju. Prosilci morajo biti Štajerci in vložiti prošnje do 20. avgusta na dež. odbor v Gradcu. Ker je študij veterinarstva radi pomanjkanja živinozdravnikov ugoden, ga slov. abiturijentom nujno priporočamo; naših poslancev dolžnost pa je, da izposlujejo štipendije.
o Nemški uradni jezik v Gradcu
V	včerajšnji seji graškega obč. odbora se je sklenilo, zavrniti vse nenemške dopise od zasebnikov na magistrat s pripombo, da je uradni jezik graškega mesta nemški. Z ozirom na obstoječo reciprociteto pa se naj rešujejo drugo-jezični dopisi uradov in oblasti nemški, če se ti dopisi pri dotičnih uradih in oblastih sprejmejo.
z G. kanonik Jakob Kavčič zapusti svoje katehetsko mesto na slovenskih vsporednicah mariborske gimnazije, kjer je deloval 18 let. Slovenski dijaki na gimnaziji izgube v njem profesorja, kateri se je zlasti brigal za njihovo gmotno stanje, posebej za hrano.
V	tem ozira je na tihem zelo veliko storil. Ostal mu bo med dijaštvom hvaležen spomin.
v Hujskarija v šolah. Neki učitelj Böhm v Č. Budjejovicah je spisal posebne „opominske liste" za stenske table v ljudski šolah, in sicer „tebi, nemški deček" in „tebi, nemško dekle".
V	teh listih se že mladino hujska k boju proti Slovanom. Nemške podružnice „Schulvereina" v Gradcu in okolici so sedaj te table založile, okrašen se seveda s hrastjem in nemškimi trakovi ter jih priporočajo v nakup za ljudske šole. Radovedni smo, kaj bode storil deželni šolski svet? Kaj bi storil, ako bi Slovenci kaj takega priredili, to vemo vsi. —
a Pred izselitvijo v Mehiko svarimo naše ljudi. Tam je od 1. marca 1909 v veljavi zakon, ki sila otežuje priseljenje.
Kranjske novice.
a Nakane barona Schwarza. „Slov. Narod" poroča, da ima baron Schwarz pri vednem klicanju orožnikov z dežele v Ljubljano (dasi za to ni nobenega povoda) ta končni cilj pred seboj» da dokaže merodajnim krogom potrebo podržavljenja ljubljanske policije. Izračunalo se je, da se je za to klicanje orožnikov brez potrebe izdalo izza sep-temberskih dogodkov dozdaj že nad 20.000 kron. To je ogromna svota, ki se je naravnost ukradla iz žepov davkoplačevalcev. A baron Schwarz je prekanjen: na ta način hoče baš dokazati, da bi bila državna policija cenejša, kakor sedanji način vzdrževanja javnega reda potem vednega klicanja orožnikov.
a „Kranjska hranilnica" je na občnem zboru 25. junija t. 1. sklenila, da odslej ne bo dajala več nikakih daril v dobrodelne in občekoristne namene. Kakor poročajo nemški listi, so jo k temu prisile neugodne denarne razmere.
		
	'.".i	IV.'
		
	Reklomni stok	
		
	B O Cena predalu zs ■ ■■ objavo 60 v	enkratno ■ ■ inarjev. B^H^B
		
	Naročajte it» „prodni list"	
		
	Lastna zaloga Največja zaloga i šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.	
		
	Najboljši časopis za inseriranje je ff||apod|li | Dnevnik"	
	<	
	ZVezna trgovina , . Z katera se izvrsu-v Celju jej0 y iagtni sprejema naročila .. . .. . . > na tiskarska dela ŽVCZttl tI5l|3PttI	
		
	Najboljše orožje v političnem boju Narodni List" 8ta in „Nar. Dnevnik"	
		
	Novosti ¥ pisalnih in risalnih potrebščinah „ , , po zmernih cenah Z?e™ trgOYlM ; se dobijo vedno r v Celju	
		
	V i,Skalni kleti« se toči pristen Ijutomeržan, konjičan, bizeljanc. — Vedno sveže del. pivo. — Kegljišče. ,	
		
1 i ' ! - ! 'i	Ha dober razVoj Vašega T podjetja méh polagamo' naj- ^Hj^ffl^. večjo vrednost kajti Vaš_ pro- MK speh je"tudi JBr»?^ naš prospeh ! ÌW^W ^ ' K temu bi Vam UHHk naj služil ta re- ^ ' klamni stolp z V / najgotovejšim J1 uspehom 1 ČF ► Upravništvo „Nar. Dnevnika". ;	
a Na ljubljanski realki je napravilo letos zrelostni izpit 15 Slovencev, med temi 2 z odliko.
a Umrl je na Laverei v Ljubljani dne 9. t. m. znani vinski veletržec Kari Lenče v 47. letu starosti.
a Na mestni višji realki v Idriji je bilo konec minolega šolskega leta v pripravljalnem razredu in v 7 realčnih razredih 259 učencev; od teh 108 iz Idrije, 20 iz idrijske okolice, 73 s Kranjskega, 53 s Primorskega, 1 s Koroškega, 3 s Štajerskega in 1 s Češkega. Po jeziku 254 Slovencev, 3 Nemci, 1 Hrvat in 1 Čeh.
a Zadružni tečaj za duhovnike in učitelje ppiredi drugi teden mesca avgusta ljubljanska klerikalna „Zadružna Zveza".
a Gospodinjsko šolo ustanovi kranjski deželni odbor v Repnjah na Gorenjskem.
a Deželna vinarska zadruga za Kranjsko je registrirana in bo v kratkem ustanovni občni zbor.
a Narodno-napredna stranka na Kranjskem priredi jutri javna choda v Ljubljani (predmet: ljubljanska realka) in v Kostanjevici.
Horoške novice.
z Pliberk. Posojilnica in hranilnica v Šmihelu je kupila tukaj veliko hišo, nekdajno pivovarno, kjer se napravi „Narodni dom". Doslej Slovenci sami v Pliberku nismo imeli zbirališča. V hiši dobi tudi vrla slovenska občina Blato svojo pisarno.
z Gospodarska zadruga v Siuči vasi na Koroškem je imela 4. t. m. svoj občni zbor. V letu 1908. je imela 257.556 K prometa. Zadruga je pridno kupovala in razpečavala kmetske pridelke. Lanska slaba letina je tudi na njen promet, oziroma tudi na cene slabo vplivala. Izreden pa je bil promet z lečo.
z Zaupnica „koroških Slovencev" „Slovenskemu klubu na Dunaju".
Dr. Brejc si je dovolil šalo, da je v imenu polit, društva koroških Slovencev poslal dr. Šusteršiču brzojavko, v kateri odobrava taktiko „Slov. kluba", se mu „zahvaljuje za možat nastop" itd., kar je še takih fraz. In sedaj „Slov." bombastično razglaša, da so to zaupnico izrekli „koroški Slovenci"! Od
veličastnega do smešnega--—
z Nemškonacijonalnl sodnik dr. Glementschitsch v Celovcu preiskuje razna kaznjiva dejanja izza zadnjih deželnozborskih volitev. Pri tem izpra-šuje priče, kako da so volile. To je vsekakor — vsaj čudno postopanje!
z Na celovški gimnaziji je izmed 32 maturantov bilo 7 Slovencev. Vsi so izdelali, 2 z odliko. — Na celi gimnaziji je bilo to šolsko leto izmed 480 učencev le 81 Slovencev!
Primorske novice.
o Kako bi izgledal tržaški deželni zbor pri proporcijonalnem volilnem sistemu ? — To je izračunala „Edinost" v sledečih številkah na podlagi volilnih rezultatov: Dobili so: ita-ljanski liberalci 11.763 glasov, Slovenci 9109 g 1 a s o v ; soc. demokr. 7220; Nemci 881; Mazzinijanci 485; italj. kršč. socijalci 421. Skupno torej 29.879 glasov. Ker ima mestni svet 80 svetovalcev, ima vsakih 372 volilcev pravico do enega zastopnika. Po tem računu bi dobili: italjanski liberalci 32 poslancev; Slovenci 25, soc. dem. 19, Nemci 2, italj. kršč soc. 1, Mazzinijanci 1.
o Oko je Izbil v pijanosti in prepiru svoji ženi Alojz Brešan v Trstu.
o Društvo veleposestnikov na Goriškem ima 12. t. m. svoj občni zbor.
z Čuk — kukavica. Kakor poroča „SI. Narod", je čukal v Podgori pri Gorici neki Kukavica iz Ljubljane. Bil je čuk in torej odlični krščanski mož; verniki si ne morejo drugače misliti kakor da ga je premotil sam zlodej, da je odkukal po božjem svetu s par sto kronami čukovskih denarcev. Lahko si mislimo prestrašeno čukanje podgorskih čukov!
o Razpust tržaškega deželnega zbora? Goriški „Gaz. Pop." poroča, da vlada namerava razpustiti tudi pravkar izvoljeni tržaški deželni zbor. — Skoro ni verjetno!
Dnevna kroniko.
o Srbsko posojilo. Pariški ,Temps' poroča, da je dospel v Pariz 8. t. m. srbski državni svetnik Paču, ki ima pooblastilo, da sklene posojilo za 150 miljonov frankov.
o V Parizu je umrl bivši francoski vojni minister general Galliffet.
o Tudi vladna objektivnost! Pri pravkar izvršenih imenovanjih v drž. železniški svet, so dobili Čehi na Moravskem 2 redna člana in 2 namestnika, nemška manjšina 7 rednih članov in 6 namestnikov.
o Volilne reforme za šleski dež. zbor cesar ni potrdil zaradi določbe, da so analfabeti izključeni od volilne pravice v splošni kuriji. Nove volitve se vrše že prihodnji mesec in sicer na podlagi starega vol. reda.
Slovanski zapiski.
o Jugoslovanski dijaki v Brnu, obiskovalci obeh tehničnih visokih šol, so si ustanovili akademično društvo „Jugoslavija".
o Izlet na Rusko priredi 15. t. m. zveza bolgarskih sokolskih društev „Junak". Izleta se udeleži krog 2000 „Junakov".
o Mazepa. 8. julija je obhajala vsa oficijelna in nacijonalna Rusija zmago carja Petra Velikega nad drznim švedskim kraljem Karlom XII. in z njim zvezanim ukrajinskim hetmanom Ma-zepom. 8. julija 1709 je na krvavem bojnem polju pri Poltavi na ukrajinskih stepah za vselej ugasnila zvezda vojne sreče Karla XII. in s tem jè zginila moč Švedi je kot velevlasti; na njeno mesto se je povspela Rusija. Car Nikolaj se je mudil te dni pred slav-nostjo v Poltavi, katere se je osebno udeležil, na Švedskem; hotel je menda nekoliko ublažiti v Stockholmu bridke spomine. To dejstvo in pa Mazepovo ime se sedaj spominjata v celem slovanskem svetu. Rusini se spominjajo Mazepe kot narodnega junaka, ki je hotel mater Ukrajino osvoboditi carja Petra, tlačitelja njegove domovine, kateri je začel jemati vse pribojevane svoboščine. Položil je Mazepa težko žrtev na oltar svoje ljubezni do domovine, za katero ga še danes preklinja ortodoksna ruska cerkev.
Obrambni vestnik.
z 200 X 1000 ali odgovovimo Ros-
eggerju. Na poziv pod tem zaglavjem je došla družbi sv. Cirila in Metoda od cand. ing. Cirila Pirca iz Curiha v Švici naslednja brzojavka: Vpišite me v kolo tisočine z vsoto 200 K.
z Družba sv. Cirila in Metoda ča-stitim „Zaplotnikom" : Cekinov sto blestečih so za našo družbo šteli.
. Mar dvignili zaklade so, ki v kresni noči so goreli? — To zlatih src je zlati dar Ciril-Metodovih dobrotnikov marljivih je „zaplotnikov". Povsod ime jim dično naj zasluje, Kjer koli jezik se slovenski čuje! z Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se zavezali plačati: Balbina Vole, Ljubljana; Josip Bele, trg. na Reki (plačal 200 K); Učiteljsko društvo za brežiški-sevniški okraj; S.V. iz Maribora; Roš Ferdinand, Hrastnik; Fran Maselj, Ljubljana; Miloš Štibler, Celje; Josip Lenče, Ljubljana; Terezina Lenče, Ljubljana; Politično in pro-
svetno društvo za Krakovo in Trnovo; Klun Anton, Steinach; Slovenski dijaki I. drž. gimnazije (plačali 200 K); Ciril Pire iz Curiha; dr. J. Jenko, primarij, Ljubljana; Lovro Petovar, Ivanjkovci; Anton Gnus in Miloš Roš, učitelja na Štajerskem; Oton Ploj. notar v Črnomlju (plačal 200 K); Vatroslav Hoiz, Ljubljana (plačal 200 K).
z Prva podružnica Ciril-Metodove družbe v Ameriki. V Novem Jorkn se je dne 4. julija osnovala po zaslugi g. Sakserja in njegovih uradnikov prva podružnica Ciril - Metodove družbe v Ameriki.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Zaključenje zasedanja ?
o Dunaj, 10. julija. (Brz. N. Dn.) — Vsa pogajanja, da bi se umaknili nujni predlogi obstrukcijonističnih strank, so se razbila. Pravijo, da smo tik pred zaključenjem zasedanja.
o Dunaj, 10. julija. (Brz. N. Dn.). Novica, da so se nemškonacijonalne stranke spustile v sporazum z min. predsednikom, je znova napravila najslabši utis na obstrukcijoniste (t. j. na slovenske klerikalce, češke agrarce, češke iiarodne socijalce in moravske disidente). Pravijo, da se bodo sedaj spustili v pogajanja brez ministerskega predsednika, ker so nemške stranke iz cele zadeve sedaj znova napravile vladno akcijo. Nek parlamentarec se je včeraj izrazil, da so šanse za mirno rešitev sedanje krize v parlamentu zelo slabe in da je danes pričakovati zaključek zasedanja.
Ministerstvo Wekerle.
o Budimpešta, 10. jul. (Brz. N. D.) Danes dopoldne se je predstavilo novo potrjeno ministerstvo Wekerle ogrskemu državnemu zborn. 48 niki so
sicer poslali v debato dr. Bakonyi-ja in bodo dali še po drugih govornikih izraziti svojo nezadovoljnost, vendar pa bo prišlo do kompromisa in se bo zasedanje do 28. sept. odgodilo. Khuen-Hedervary je poročal v imenu imunitetnega odseka o zadevi dr. Novosela; konstatiral je kršenje imunitete. Poročilo je vzela zbornica enoglasno na znanje.
o Budimpešta, 10. jul. (Brz. N. D.) Danes se je mudil tukaj češki državni poslanec dr. Masaryk. Imel je pogovor z različnimi hrvaškimi poslanci in se je udeležil tudi seje državnega zbora.
z Dunaj, 10. julija. (Brz. „N. D.") Po nekem poročilu se misli cesar podati sredi septembra v Budimpešto, da tam konferira z vodji različnih političnih strank.
»
Različne novice.
z Madrid, 10. julija. „Heraldo" poroča iz Melile v Maroku, da so tamkaj Mavri napadli sedem španskih delavcev, ki so delali pri nekem mostu; štiri so ubili, enega težko ranili.
z Lvov, 10. julija. Pogreb nekdanjega avstrijskega ministerskega predsednika grofa Kazimirja Badenija se vrši v pondeljek.
v Rim, 10. julija. V Bolonji je naznanila neka mlada deklica nekemu profesorju iz mrtvašnice po telefona, da se bodo ustrelila. Profesor je skušal dekle pregovoriti, da tega ne stori, a je slišal takoj na to dva strela, s katerima se je dekle usmrtilo.
v Dunaj. 10. jul. Vsa prizadevanja V zadevi tatvine v poštnem uradu na minoritskem trgu so doslej zastonj. (VcéJ raj popoldne je namreč nek predrzen tat v trenutku, ko je stopil poštni uradnik od mize, na kateri je ležalo 116 tisoč kron v bankovcih, k telefonu, bankovce zgrabil in zginil. Kakor se sedaj vidi, je bilo več uzmovičev v zvezi, katerih jeden je uradnika zmotil k tele^ fonu, drugi odstranil za trenutek pošt--1 nega slugo, tretji pa pobral denar.)
Po svetu.
v Potovanje s Zeppelinovimi zrakoplovi je draga stvar. Zeppelinova zrakoplovna dražba namerava otvoriti redno zrakoplovno progo iz Linden-heima v Zürich. Voznina bi znašala 36 K za vsako uro in osebo. Zeppelinovi zrakoplovi še dolgo ne bo ljudsko prometno sredstvo.
Dpuštnene uesfi.
o Bralno in pevsko društvo v Šmartnem v Rožni dolini priredi dne 18. julija veselico s petjem, govori, šaljivo pošto itd. v prostorih pri Sto-žirju. Med posameznimi točkami igra godba. Vse bližnje sosede, zlasti Celjane vabimo prav uljudno na to prireditev, da napravijo popoldanski izlet v romantično idiličen kraj. Za zabavo in okrepčilo bode vsestransko poskrbljeno.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
Zaslišanje Nastič a.
92. dan razprave.
Včeraj se je pričelo ob velikanskem navalu občinstva zaslišanje glavne priče Nastiča, kojeg:a brošura „Finale" in pa izpoved ba v preiskavi tvori temelj cele obtožhe. Sodišče je odredilo glede vstopa poslušalcev izvanredno strogost. Balo se je celo, da bi razburjeni obtoženci mogli napasti Nastiča, zato ima predsednik pripravljen poseben električni zvonec, s katerim bi lahko poklical takoj vse jetniške paznike. Obtožencem so zjutraj odvzeli žepne nožiče (!). V razpravno dvorano spuste samo „mirnejše" obtožence. Šele na predlog dr. Hinkoviča sklene sodni dvor, da se pripuste vsi obtoženci „vsled važnosti Nastičeve izpovedbe." Na mizi se nahajajo originali dokumentov, ki jih je dobil drž. pj-avdnik od Nastiča. Kot grafološka strokovnjaka sta določena prof. dr. Roic in Müller.
Nastič pride v dvorano bled. S tihim glasom izpove generalija. Star je 25 let, srbsko-pravoslavne vere, časnikar, rodom iz Sarajeva.
Dr. Hinkovič konštatira, da je bil Nastič v preiskavi protizakonito zapriseženi, ker je bil sam zapleten v veleizdajsko propagando. Zahteva, da se Nastičeva prisega, položena v preiskavi, proglasi za ničevo, in da se sploh ne zapriseže, ker je to v nasprotju z določbami kazenskega postopka.
Drž. pravdnik priznava, da ima dr. Hinkovič s pravnega stališča prav, a vendar predlaga, da se njegov predlog — odkloni.
Dr. Hinkovič še enkrat replicira ter dokazuje neresničnost Nastičevih izpovedb. Sodni dvor pa vseeno odkloni njegov predlog.
Nato se zaslišuje Nastič.
Pred.: Ali so res ti dokumenti »originali onih stvari, ki ste jih omenili v preiskavi ?
Nastič: Razlaga historijat, kako je prišel do dokumentov. Revolucionarni statut je dobil od Milana Pri-bičeviča. Drngi izvod pa od Milana , Vasiča iz Dubrovnika. Prvi je pisan od roke Milana Pribičeviča, misli pa, da tudi drugi vsaj deloma.
Pripoveduje, da je prvi Statut, priposlan mu od M. Pribičeviča, dal v roke Vnkotiču, zaupniku črnogorskega kneza Nikole iz razloga, da pokaže sličnost tamošnje afere z bombami s tem pokretom. Ta štatut mu je bil vrnjen v Zagrebu po dvornem brivcu kneza Nikole v zapečateni kuverti. Pozneje je dal te dokumente časnikarju Steinhardtu („Zeit"), ki jih je izročil Accurtiju. S tem je hotel dokazati, da on za te dokumeote ni zahteval in ni dobil denarja. Pobija trditve prof. Masaryka v dunajskem parlamentu, da je trdil, da je ta štatut apokrifen. Zato prosi, da se najprej konštatira autentičnost teh dokumentov. — Predsednik tega ne more dovoliti in pozivlje Nastiča, da nadaljuje.
Nastič nato obširno pripoveduje o gonji proti njegovi osebi, njegovi osebni poštenosti in pol. morali, ker se ga je slikalo kot agent-provokaterja. Pripoveduje celo zgodovino svoje familije, slavi deda in očeta. Proti njegovi iz-povedbi se je napravila „štimunga", ki jo
hoče razpršiti z dokazi. Maturiral je v Mostaru in šel od tam v bosanski inštitut na Dunaj; zaradi nekega dekleta je pustil študije in odšel v Bosno, kjer se je začel baviti s politiko. Delal je skupno z dr. Lazo Dimitrijevičem za „dobro naroda". V Belgrad je šel pozneje, da da tam tiskati svojo knjigo o katoliški propagandi v Bosni („Jezuite v Bosni") in ker so ga kot Srba inte-resirale tamošnje razmere. Dobil je priporočilo za predsednika skupščine Jo-vanoviča, od njega pa na ministra Pa-šiča. Ta je odredil, da se je tiskala brošura v 10.000 izvodih na državne stroške. Nato razlaga, kaj pomeni agent-provocatar. A takšen, pravi, ne piše takih brošur.
Dr. Hinkovič : A če je vi niste pisali? —
Nastič: molči.
Nato čita v nadaljni izpovedbi iz svoje knjižice: „Finale".
Narodni gospodar.
VIII. poročilo o stanju hmelja t drugih krajih.
Norimberk, dne 7. julija, 1909. — Včeraj sta se vrstila solnčni svit in dež; minulo noč je do jutra deževalo. Danes se skuša zvedriti; deloma sije solnce, deloma je zopet oblačno in tudi po malem dežuje. Toplomer je kazal zjutraj 13° C. Najnovejša poročila o rasti hmelja ne govore o nikakoršnem zboljšanju hmelj, rastline — stanje je prav različno in neenako. Hmelj je v obče zelo zaostal, ker zaradi obilega mrčesa zelo boleha.
Rottenburg (Virtemberško), 6. jul. Od našega zadnjega poročila je postalo stanje hmeljskih nasadov slabše; Mnogo sadežev je pognalo komaj 1 do 2 m dolge trte. Katere je kar žalostno gledati. Dozdeva se nam, kakor bi bil hmelj popolnoma zaostal v rasti, ker mu vise vršički klavrno navzdol. — Boljši so škropljeni nasadi. Mnogim hmeljarjem je pošlo vse veselje do hmeljarstva in ga mislijo opustiti.
Mannheim (Badensko), dne 6. jul. Vse upanje do količkaj ugodne trgatve nam je pošlo. Hmelj je v rasti zelo zaostal in je poln škodljivega mrčesa. Mrzlo vreme je oviralo rastlino v raz-vjju in če ne dobimo kmalu toplega vremena, pričakujemo komaj V4 navadne množine.
Lvov (Gališko), 5. julija 1909. — Pri nas je hmelj zrastel do vrha drogov, je popolnoma zdrav in brez škodljivcev. V predprodaji plačalo se je za 50 kd 90—100 K. — Po lanskem hmelju je prav živahno povpraševanje.
Schässburg (Sedmograško), 5. jul. Hmeljarska rastlina je lepa in zdrava, ima mnogo panog in že cveti; pričakujemo dobro polovico navadnega pridelka,.
Žatec, dne 7. julija. (Izvirno poročilo hm. društva v Žalcu.). Dasi smo imeli zadnje dni zadosti deža, vendar se hmeljska rastlina zaradi mrzlega vremena — zlasti mrzlih noči - ne more tako razvijati, kakor bi želeli. Danes se lahko trdi: polovica nasadov je lepa, druga polovica pa deloma srednja, deloma slaba. Kupčija s hmeljem je živahnejša; žalski hmelj stane 40—64 K, tuji pa 25—45 k za 50 kg.
Henrik Melzer.
„Allg. Brauer- u. Hopfenzeitung".
Norimberk.
Tržne cene.
9. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31'75 za december 30*50, za mare 30'50, za maj 30'75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'85, nova kampanja K 22'75. Tendenca mirna. — Vreme: oblačno.
Budimpešta, 9. julija. Pšenica za oktober K 13'74, pšenica za april K 14'04, rž za oktober K 9'96, oves za oktober K 7'64, koruza za julij K 773 koruza za avgust K 7'87, ogrščica za avgust K 14'30. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca mirna. Pšenica za efektiv in ostalo se vzdržalo. Vreme deževno.
Budimpešta, 9. julija. Svinj a d ; ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin.,
mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 30.622 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 168.—, namizna slanina —.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 9. julija:
V cenah ni spremembe. Začetkoma cene šle za 5 vin. navzdol, a kmalu se zopet dvignile na staro višino. Promet malenkosten.
Meblovana soba
na ulico, posebni vhod, pripravna za letoviščarje ali za stalnega gospoda se odda takoj event. tudi s hrano. — Izve se v Celju. Dolgopolje št. 3 ali pa pri upravništvu „Nar. Dnevnika".
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno kTono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta.
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Posestniki, župnijski in občinski uradi!
Potniki mojS tvrdke bodo začeli obiskovati siuvenske vasi z različnimi podobami, kakor so že preteklo leto. Moji potniki so sami domačini in Slovenci in se radi tega vsakdo lahko zanese nanje, posebno še ker moja tvrdka vsakemu vso škodo, katero naredi moj potnik povrne.
Klatijo se agentje različnih drugih dunajskih, toda nemčurskih tvrdk z slovenskimi in hrvaškimi listinami ter goljufajo kmete, da je gj-do. Taisti pravijo, da so podobe, blagoslovljene, ali da se v Jeruzalemu in Betlehemu berejo sv. maše za vsakega Ad. Seveda je to samo sleparija in kmetje se dajo ujeti na limanice. Ne verujte sleparjem in napodite jih. Vzamejo po 2 ali 3 K, tudi več na račun, a kmet ne dobi nič.
Moja tvrdka podpira uboge zapuščene otroke z malimi zneski in imam dovolj dokazov.
Župnijski in občinski uradi naj bi upli-vali nato. da se goljufivci iz občin zapode in ljudje goljufivih agentov varujejo. Geslo naj bode „Svoji k svojim" in vsakdo naj se drži moje slovenske tvrdke.
Vsaki zaboj je posebej kolekovan z „narodnim kolekom".
Županstvo tržke občine Rečica na Štaj, piše tako :
Tvrdka A. Pliberšek na Dunaju.
Potrdim prejem 2 K, katere je vele-zaslužena tvrdka A. Pliberšek, Dunaj VIII ; Langegasse 44 za razprodane križe z godbo za ubogo deklico nakazala.
S tem činom darežljivosti se tvrdka A. Pliberšek najtopljeje priporoča.
Županstvo Rečica, dne 4. februarja 1909.
Župan : Anton Turnšek 1. r. Št. 163.	Vaše blagorodje!
Potrjujem sprejem 2 K, katere ste blagovolili nakazati za ubogo deklico Koprovšek Ano ter se Vam za dar srčno zahvaljujemo. Razumeva se, da bodemo Vašo tvrdko povsod priporgčali.
Županstvo Kokarje.
Župan: Josip Praznik 1. r.
G. A. Pliberšok, Dunaj!
Izvolite mi poslati 1 križ z godbo za 12 K po poštnem povzetju.
Spoštovanjem
Ivka Lipovac 1. r.
Naročajte tedaj le od moje tvrdke in priporočajte jo povsod!
Ana Pliberšek
trgovka
Olli., Langegasse 44.
Oddati je
več mest, potnikov, uradnikov in pomočnikov železninske stroke.
Oziralo se bode samo na ponudbe te stroke popolnoma veščih reflektantov, zmožnih slovenskega, hrvatskega ali
češkega in nemškega jezika. Ponudbe pod „Železo in jeklo", Celje, poštnoležeče. 304 5-3
.aS.GßmoS.aS.c
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.

Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
T lepem okraju v SI. goricah se proda pod ugodnimi pogoji noYOzidana
hiša
stoječa tik okrajne ceste. — Y hiši je dobro idoča krčma in trgoyina. Potrebna denarna sredstva 7000 kron. — Teč se izve pri upravništvu tega lista.
327 3-1
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne ure za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tudi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko ur: 285 26-13
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.
Repno seme
kranjsko in bavarsko se dobi vsako množino pri
A. KOLENCU v Celju,
„Narodni dom'- in Graška cesta.
Solnate ureče
kupi vsako množino
A. KOLENC v Celju.
Zabukouski premog
na cele vozove se dobi po ceni pri
A. KOLENCU v Celju.
Cenjenim članom Slov. delavskega podpornega društva v Celju naznanjam, da sem prevzela s 7. julijem društveno
60ST1I.N0
na Grabnu ter se priporočam za obilen obisk. Postražba * točna In solidna. — Razna dobra vina, Ljutomerčan itd. . sveže pivo, mrzla in topla jedila vedno na razpolago.
326 MICI DREMEL.

Otroci
se sprejmejo na hrano in v popolno vzgojo pri bivši učiteljici. Zdravo in prijetno stanovanje, velik vrt in strogo nadzorstvo. — Naslov pri upravništvu „Narodnega Dnevnika".
331 3-2
Mladega 329 32
trgovskega pomočnika in učenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom.
Stjepan Celeč, Pregrada.
doleti vsacega, ampak sreca samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m	po	36 v
Slovensko platno	„	„	40 „
Savinsko platno	.,	„	44 „
Vojaško platno	„	„	46 „
Domestik-platno	„	„	48 „
Gorsko platno	„	„	60 ,.
Istrija-tkanina	„	„	54 „
Holandska tkanina „	„	60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. 1 Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24-14__________
Ml
P
Staro samostansko
296 6 5
pristno slivovko
letnik MF» 1876 "VQ s kleti po£. srbskega patrijarha JURIJA BRAN KOVICA v Karlovcih v|T (Srijem), dobiva se v originalnih buteljkah pri tvrdki
Iy. Ravnikar in Milan Hočevar, Celje.

najboljši
portland-cement
po zelo nizki ceni, kakor tudi vse druge stavbinske potrebščine priporoča - -
trgovina z železnimi .Merkur', P. Majdič, Celje.
9
1
IL
Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih strojev, posebno
mlatilnice
čistilnice, sadne in grozdne mline, katere zaradi velikanske zaloge prodajam letos po znižanih cenah.
Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi.
Velespoštovaje :
Trgovina z železnino ,Merknr', P. Majdič, Celje
i m
!&š
n
j
9 52—26
Največja in najcenejša izbep
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
^ji. — .»-i. f Predno si kupite uro, rucur i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zaston] in poštnine prosto. Popravila 'izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, »Narodni dom'.

Že dolgo let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe

poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnic©' za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klajer sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točeDje piva, priprave za sladoled, omare za ledr mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno-pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd.. itd_ |po zopet izdatno znižanih cenah
vseifpod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših pialli.	čilnih pogojih (tudi na obroke).
Ceniki zZ več kot 500 slikami brezplačno in franko; oopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti zaželjeni.
Ivan Schindler» Dunaj lil.*
[Erdfcf rgstresEe 12.
192 10-8
(ditto narodno totnttos$(o podjetje V Celju.
pria južnoštajrotta Kamnoseška
Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : oltarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnili in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
{«dnstrijjKa dražba.	-
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-pit < in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	'(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste, »i
misiüii
„Narodna založba v Celju" |
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
! „Knjižnica Narodne založbe y Celjn"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr .Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
Najboljše mlatilnice
za rabo na roke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamorežnice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.

Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pnagi
Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430-97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposkih ulicah štev. 12.
261 32-8

Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
1]
«K
Zuezna
Suoji k suo jim!
Suoji k Rotouška ulica šteu. 2 U CdjU Rotouška ulica šteu. 2 suojim!
Irgouina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem i. t. d.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^ 8j Ol	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■F/2 Ob papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hran. račun št. 54.366. Telefon St. 48. -
„LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice ip jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
pet od sto (5%)
LI
Yelika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, snknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir,' kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
■ta
Darujte za Narodni sklad!
Vigorie
stilar in piegar V Celjn
n *
a M
R E
Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno.
IVAN RAVNIKAR, Celje
n Telefon it. 17.
O) >N
n E e v ■t n
•N
«
»
B
«
«
a c
n u JC
X V
H/t
Graška cesta št. 21.
Telefon št. 17.
»ll
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhlh in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, CUeshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst.
Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar
še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno).
Na drobno in debelo.	»a drobno in debelo.
j?
e 3
B
N>
03 B 3
B *
B «
B
SaVinsHa ulita štcV. k
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
s.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-34

oc n X t
Kupujte narodni kolek!
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
do 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje Gornilarad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280 000 K Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, po« so ^ Ut* g — fflo» Ä jS^ MU»
da oo naloži donar za mladolotno oziroma za varovan« izključno le v JttZnOSTajCTSISO BTaMIlIKD.
POSOJILNICA V CELJO
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
flad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
47 52-25
B t
mi
mi
Telefon štev. 22.
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/27o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov not gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 670» ® /2 /o in 5°/o cbrestovanju.

Jfad 340.000 Kron rezcrVn. zaVJada