Štev. 25. V llnbllanl, t torek, dne 11. lannarja rai. Leto XXXIX. s Velja po pošti: == wa uelo leto naprej . K 26*— xa pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29 — za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo ieio naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— 1 upravi prejeman mesečno K 1'90 Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinariev vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. Its* Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. — Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. -a-u Avstr. poštne bran. račun št. C4.797. Ogrske poštne bran. račun št 26.511. — Upravnlškega teletona št. W8. Današnja številka obsega 6 strani. Nove železnice in deželni glavni železniški odbor. Na povabilo gospoda deželnega glavarja Franca pl. Šukljeta in pod njegovim predsedstvom se jc v petek, dne 27. januarja popoldne vršila pri deželnem odboru seja deželnega glavnega železniškega odbora, katere so se udeležili sledeči gospodje: Železniški referent deželnega odbora dr. Lampe, državni poslanec prof. Jarc, dalje zastopniki lokalnih železniških odborov deželni poslanec baron Apfaltijern, dekan M. Arko, deželni poslanec Bartolj, Didič, deželni poslanec Perhavec, notar Rahne, deželni poslanec Scholl-mayer-Lichtenberg, župan Zurc in pa deželni stavbni nadsvetnik Klinar. Dež. glavar pl. Šuklje otvori sejo, da prečitati zapisnik zadnje seje, ki se odobri, predlaga, da se kooptira v železniški odbor deželnega glavarja namestnik v deželnem odboru in železniški referent deželnega odbora dr. Iiv-gen Lampe, Čemur se pritrdi, in predstavi zborovalcem deželnega stavbnega nadsvetnika Klinarja, ki prisostvuje seji kot izvedenec v železniških vprašanjih. Naznanivši, da so opravičili svojo odsotnost državni poslanec dr. Janko Hočevar, povabljeni štajerski državni poslanec dr. Benkovič, deželni poslanec baron Born in državna poslanca Povše in Ilribar, poroča deželni glavar naslopno: »Pri zadnji seji smo bili nekako razvrstili železnične proge v tem pogledu, kako naj se vrše dotične študije in predpriprave za njih izvršitev. In rekli smo, da naj se v prvi vrsti izvrše predpriprave za zvezo Polzele s Kamniško železnico in potem nadaljevanje iz Ljubljane do Svete Lucije, kot drugo železnice pa smo kot kos naše trans-verzalke nasvetovali progo Brežice— Novo mesto. Temu nasvetu je deželni odbor pritrdil in odposlal žc meseca julija 1910. potom deželne vlade neko v tem smislu sestavljeno noto na železniško ministrstvo, v kateri se je reklo: to je naše mnenje, dežela je pripravljena trasiranje tudi denarno podpirati, ministrstvo, povej ti sedaj svoje mnenje in reci, koliko boš ti prispevalo in po katerih organih naj se vrši to trasiranje. Na to noto ni bilo dobiti nobenega odgovora od železniškega ministrstva, kar je bilo tembolj čudno, ker sem jaz že prve dni meseca septembra govoril z železničnim ministrom in mi je on žc tedaj tako točno povedal vsebino celega odgovora, ki bi ga imeli pričakovati od železniškega ministrstva, da drugega ni bilo treba, kakor da bi bil navzoč kak stenograf, ki bi bil ministrov odgovor zapisal in dotični odlok ministrstva na deželni odbor je bil gotov. Navzlic temu je prišel december in mi še vedno nismo ničesar izvedeli, kaj misli železniško ministrstvo o stvari. To je bilo pa cclo t& našo potrpežljivost preveč in deželni odbor je dne 15. decembra, torej točno 5 mesecev po svoji prvi noti, drugo noto odposlal na ministrstvo. Ker je ta dopis danes podstava cele naše akcije, nc bo odveč, če ga gospodom prečitam. Glasi se: »C. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani. Z dopisom z dne 15. julija t. 1., št. 13.337, obrnil se jc podpisani deželni odbor na c. kr. vlado s prošnjo, da ista iz državnih sredstev prispeva k troš-kom naprave potrebnega generalnega projekta za novi železniški progi Ljubljana—Ziri—Idrija—Sv. Lucija in Mrežico—Novo mesto. Dejstvo, da na. to vlogo do današnjega dne ni bilo odgovora, daje povod deželnemu odboru, da ponovi svojo prošnjo ter obenem isto razširi na vse oroge, katere so bile predmet kranj- skemu železniškemu shodu z dne 24. januarja 1910. Obširni program, soglasno sprejet na tem velikem shodu kranjskih železniških interesentov ter odobren od deželnega zbora vojvodine Kranjske v XXV. seji dne 1. februarja t. 1., vsebuje sledeče železnične proge: A.) Gori označeno železniško zvezo med Ljubljano in Sv. Lucijo; B.) Zcleznično progo od Polzele preko Kamnika na Kranj, Škofjoloko, do Žirov, kjer se ta železnica združi s sub A. navedeno. C.) Kranjsko transverzalko, to je nadaljevanje železnice preko Wechsel-na skozi vzhodno Štajersko na Brežice, od I od v Novo mesto, dalje po dolini Krke preko Zužemperka v Dobrepolj-sko visoko planoto, potem uporabivši že obstoječo progo dolenjskih železnic v njenem oddelku iz Dobrepolja do Zlebiča med postajama Ortnek in Ribnica, dalje čez Sodražico na Bloško razvodje in odtod z enim krilom mimo Cerknice, Postojne, Senožeč v Štanjel, tedaj do zveze z Bohinjsko progo, z druge strani pa iz Blok (reetius: Bloške Police) čez Lož, odtod pod Javorni-kom v II. Bistrico, Jablanico in po Istrskem ozemlju do Herpelja, kjer se zveže ta proga z Istrsko državno železnico vodečo do Pulja. Dočim jc podpisani deželni odbor v svoji gori navedeni vlogi se omejil zgolj na dve delni progi Ljubljana— Sv. Lucija in Brežice—Novo mesto, zavzame on danes tališče, da je zasnovano v živem deželnem, še bolj pa v vitalnem državnem interesu, da se čim najhitreje vrše priprave, obsegajoče celi sub A.), B.) in C.) označeni program. V utemeljevanje teh svojih nazorov navaja podpisani deželni odbor sledeče razloge: Jasno kakor beli dan je, da nedo-statnost sedanjega železničnega omrežja proti italijanski meji direktno v nevarnost spravlja bistvene državne koristi. Ako bi kdaj prišlo do bojnega konflikta z italijanskim sosedom, britko bi občutila avstrijska vojna pomanjkanje zadostnih železniških zvez. Nova, s tolikimi žrtvami zgrajena Bohinjska proga je v vojaškem pogledu jako dvojljive vrednosti, ker deloma teče preblizu sovražne meje ter je preveč razpostavljena sovražnim napadom. Preostaje samo Južna žel., po kateri bi se moralo vršiti premikanje ko-losalne količine vojske in vojaških potreb. In še ta proga sama, katera itak ne bi bila v stanu zmagati velikanskega prometa, provzročenega po mobilizaciji, ima celo vrsto nedostatnosti v vojaškem oziru. Ne bodemo tega razpravljali na dolgo in široko, zadostuje, da obrnemo pozornost merodajnih faktorjev na nesrečno situirano postajo v Zidanem mostu. Ali misli kdo v resnici, da bi bilo mogoče, vdržati nemoten promet baš na tej postaji, ako bi vojaško gibanje iz južne Ogrske in Hrvaške tu trčilo na silno pomnoženi obrat po glavni progi Dunaj—italijanska meja? Deželni odbor vojvodine Kranjske stoji torej na. tem stališču, da so vse proge, navedene v tem dopisu, sicer zelo važne glede gospodarskega razvoja Kranjske dežele, toda še veliko bolj znamenite z ozirom na državne potrebe. Pač je istina, da bi zgradba teh prog impulzivno morala vplivati na povzdigo kmetijstva in obrtnosti na Kranjskem. Stoprav po uresničenju teh prog bi se mogli racionelno izkoriščati kolosalni gozdni masivi, kateri se raztezajo med Krško dolino do Pivke. Tudi idrijski rudnik, pri katerem se je v državnem proračunu za leto 1911 pre-Jiminiral čisti prebitek v znesku 765 150 kron, bi žc radi transportnih prihra-kov po novi železnici dosegel izdatno večjo rentabiliteto. Vodne sile ob gorenji Krki, katere sedaj leže popolnoma mrtve, baš radi pomanjkanja modernih občil, mogle bi se uspešno uporabljati v industrialne namene. Istota- ko bi sc v Poljanski in Žirovski dolini, kjer imamo že sedaj v Zireh navzlic preslabim komunikacijam vendar že razmerno intenzivno obrtno gibanje, zelo spremenile gospodarske razmere potom obrtnega napredka. To vse je gola istina, ali v očigled vitalnim državnim interesom, prizadetim po novih teh železničnih progah, v resnici kar izginejo lokalne koristi dežele Kranjske. i. Deželaii odbor priznava, da se logična posledica tej argumentaciji glasi: Naj torej država te železnice nc samo zgradi, temveč tudi projektira. Navzlic temu je deželni zbor vojvodine Kranjske sklenil, tudi iz deželnih sredstev prispevati k tem pripravam. Ze za tekoče leto je v to svrlio volil začasno kredit 50.000 K ter le stavil pogoj, da se osigurajo tudi prispevki države in lokalnih interesentov. Poleg dovolitve razmerno znatne svote uživotvoril je deželni zbor pod svojo egido lokalne organizacije po vseh prizadetih pokrajinah dežele Kranjske v podporo dotične železniške akcije. Deželni odbor se torej nadeja, da bode tudi država s svoje strani potrebno ukrenila, da se čim hitreje nabavijo resni, v vsakem pogledu porabili projekti za gori označene železnične proge. Kar se pa tiče zasnove teh predpriprav, je deželni odbor'pač tega mnenja, da bi bilo najbolje, ako c. kr. železniško ministrstvo po svojih izvedencih vzame stvar v roke ter po lastnih svojih tehniških organih da izdelati potrebne načrte. Ako bi pa železniška uprava iz tega ali onega razloga v to ne privolila, potem naj ista sama si izbere zasebne podjetnike, katerim bi se potem ta dela poverila. Deželni odbor polaga posebno važnost na to, cla se prične z napravo ge-nerclnih projektov gori označenih železniških prog že v spomladi leta 1911. Iver je obraložena. zadeva sama po sebi sila važna in nujna, stavlja deželni odbor končno prošnjo: C. kr. deželna vlada izvoli izposlo-vati, da c. kr. železniško ministrstvo svoje mnenje v tem pogledu čimpreje sem naznani in ugodno reši predstoje-čo vlogo. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 15. dec. 1910. Deželni glavar: Š u k 1 j e 1. r.« Predno nadaljujem svoje poročilo, bom gospodom povedal ona glavna načela, katera so bila merodajna za moje in mojih tovarišev postopanje v deželnem odboru. V prvi vrsti si nismo prikrivali, da nc bomo dobili nobene železnice na Kranjskem zaradi samih sebe, ampak da bomo dobili le tisto, kar nam izvojuje vojak. Iz tega pa sledi, da si moramo izbrati in zahtevati ravno tiste trase, tiste variante, za katere je v prvi vrsti zavzeta vojna uprava. To je eno načelo, ki je bilo za nas me-rodajno. Drugo načelo jc razvidno iz tega, da se v prečitanem dopisu deželnega odbora na železniško ministrstvo gre samo za velike železnice, za glavne železnice, dočim ni tam govora o lokalnih železnicah, v kolikor so šc potrebne v dopolnitev našega železničnega omrežja. Z lokalnimi železnicami se tudi popolnoma drugače postopa. Za glavne železnice imate specielon zakon, pri lokalnih železnicah se pa vse spravi v okvir »des Lokalbahngese-Izes« in t torej sloni postopanje in financiranje glede teh železnic na čisto drugi podlagi, kakor glede glavnih železnic. Le zaradi lega mi nismo sprejeli v naš program na primer vipavske proge, katero si jaz mislim kot podaljšanje proge Gorica-Ajdovščina, potem preko vipavskega trga čez Manče in Branico do Štanjela. Ravno to velja o v gospodarskem oziru velepomembni progi Škofja Lo-ka-Selce, katera je istotako potrebna, o kateri pa vzlic temu danes nc kaže govoriti. In še neko tretje načelo smo imeli pred očmi. Vidite gospodje, jaz verujem v Boga in njega vse^amogoč-nost, ampak to tudi od vsegamogočne-ga Boga ne verjamem, da bi zamogel ustvariti katerokoli železnico, s katero bi bili enako zadovoljni vsi prizadeti kraji, vsi udeleženci. Vsak posameznik bi imel železnico najraje pred svojim hlevom ali pred svojo hišo, ali to žali-bog nc gre in zato bi naprosil gospode, da se varujejo prevelikega naglašanja lokalnih interesov. Tukaj se gre za velike, glavne proge, povdariti se seveda sme, kar govori za eno in drugo varianto, ne gre pa pozabiti na to, da končno razsodbo bomo itak morali prepuščati vojakom in tehnikom. Mi moramo tukaj glavne cilje povdariti, na glavne točke polagati važnost, o poti pa, po kateri je najbolje, iti do teh glavnih ciljev, o trasi sami končno odločuje stro-kovnjak-tehnik in vojak. Gori navedeni dopis torej jo deželni odbor odposlal na Dunaj, poleg tega pa sem ga dal prevesti na nemščino in sem ga pridno razpošiljal ne samo po Kranjskem, ampak tudi drugam. En eksemplar sem poslal tudi šefu generalnega štaba fcm. Conradu pl. Hotzen-dorfu in enega načelniku — bi rekel — štajerske železniške agitacije, županu in deželnemu poslancu Ornigu. En izvod sem izročil štajerskemu deželnemu glavarju, kateremu nasproti sem pov-darjal potrebo, da pri teh strogo gospodarskih stvareh sodelujeta obe deželi. Kranjska in Štajerska, katori imata obe v isti meri pričakovati koristi od dotičnih železničnih prog. Kakor se je pokazalo, je bilo to postopanje opravičeno, ker so na ta način gospodje bili že naprej, predno sem še osebno stopil ž njimi v stik, informirani o tem, kaj rabimo na Kranjskem. Proti koncu decembra sem bil v važnih deželnih zadevah, med drugimi tudi zaradi železniške akcije na Dunaju in jaz bom tukaj po kronologičnem sporedu povedal, kaj sem opravil. Najprej sem se obrnil na nekatere zelo visoko stoječe osebe, katere so mi obljubile svojo podporo pri izvršitvi kranjskega železniškega programa. Potem je prišlo do razgovora z najmerodajnejšimi uradniki železniškega ministrstva. V zares stvarnem razgovoru smo predelali celi naš železniški program in končno so gospodje prišli do zaključka, da je še tekom leta 1911 popolnoma preštudirati in v red spraviti dva projekta. Eden izmed njih je proga Polzela - Kamniška železnica. Izrečno rečem — Kamniška železnica, ker prihajata tu v poštev dve varijanti: Mot-nik - Kamnik in Molnik - Domžale. Chancc poslednje proge stoje bolj ugodno, kar pa končno tudi za Kamnik ne pomenja posebne škode, kajti ko ste enkrat na Kamniški železnici, imate že železniško zvezo s Škofjo Loko itd. Seveda se bo Kamniška železnica primerno ojačila, potem pa nadaljevala čez Škofjo Loko, Žiri, dalje potom predora na Spodnjo Idrijo in Hotaleš do Sv. Lucije. Druga proga, ki se bo tudi že tekom leta 1911. dognala, je proga Brežice - Novo Mesto. Kakor je sploh moje mnenje, sem tudi pri tej priliki rekel, da obstoječi generalni projekt, katerega je izdelal prof. Schenkl v Gradcu, nc odgovarja docela potrebam, zlastinc v spodnjem delu, kjer je po mojem prepričanju treba trasirati to progo ne na Novo Mesto, temveč na Kandijo, tako. da se ostane vseskozi na desnem bregu Krke. To se priporoča radi tega, da se prihrani most čez Krko, potem zaseka pred novomeškim kolodvorom in zlasti pa tudi zaradi tega, ker je vendar jasno, da se med hribom in Krko ležeči novomeški kolodvor ne bo mogel zadostno razvijati, dočini imate v Kandiji najlepši teren za kolodvor. Pri konferenci so me vprašali ali bo dežela dala za te študije na razpolago tistih 50.000 K, ki jih je bilo deželnemu odboru dovoljenih za leto 1910, in ki ne zapadejo, ker ne t?ko v proračunu. temveč se ima pokritje iskati v posebni finančni transakciji. Odgovoril % sem, da so v tem oziru ne morem izreči obvezno da pu sodim da v trm oziru ne bo zadržka, toda le v tem slučaju, če se bo akcija zdržemA nadaljevala, tako da se uresniči celi naš železniški program. To torej je bilo dogovorjeno pri do-lični konferenci \ železniškem ministrstvu, pisane rešitve pa do danes še nimamo \ rokah. Končno je to tudi naravno, kajti razgovor se je vršil dno 30. decembra. Danes imamo sicer "27. dan januarja, ali vsaj v iste, da pri ministrstvih navadno niso tako urni, kakor na primer mi pri deželnem odboru (Veselost.), in poiem pa je prišla še neka druga stvar \mes, namreč izprememba vrhovnega vodstva v železniškem ministrstvu. Sedaj imamo novega železniškega ministra in tako utegne poteči še nekaj časa prodno dobimo v roke zaže-Ijeno rešitev. Kakor vidite iz mojega poročila, mogel sem torej biti precej zadovoljen, ko sem šel i/ železniškega ministrstva, še veliko bolj zadovoljen pa sem bil, ko sem prišel iz vojnega ministrstva, kajti šef generalnega štaba fcm. Conrad pl. Hotzemlorf mi je dal trdno zagotovilo, da se bo z vso silo zavzel za naš program. Tako torej stoje stvari na Dunaju. Zasledoval sem pa še drugo akcijo fn stopil \ stik z glavnim zastopnikom štajarske železniške akcije, deželriim poslancem Ornigom. Iz živahne korespondence ž njim in pa iz dvakratnega osebnega razgovora s štajerskim deželnim glavarjem ekscelenco grofom At-temsem. so je potom rodil dopis deželnega odbora štajerskega, s katerim smo bili povabljeni v Gradec na skupno konferenco. Tudi s tem dopisom smo se bavili v deželnem odboru in naznanili smo nato štajerskemu deželnemu odboru, da se bosta konference v Gradcu poleg deželnega glavarja udeležila tudi dr. Lampe in stavbni nadsvetnik Klinar. Ker je bil pa dr. Lampe po drugih poslih zadržan, šla sva v Gradec samo jaz in nadsvetnik Klinar. Konferenca se je vršila dne 14. t. m. in je trajala od 3. do polu 6. ure popoldne. Končni rezultat je bil ta, da so se tudi Štajerci v celoti izrekli za naš železniški program in stavili samo to zahtevo, da se mi od svoje strani izrečemo za progo, ki je Štajercem in zlasti gr. Attemsu v prvi vrsti na srcu, namreč za. progo Hart-berg - Gleisdorf. V to smo tem lažje pristali, ker je to progo smatrati kot kos takozvane »VVechselbahn« in je tudi v našem interesu gotovo bolj ležeča, kakor proga Fohring - Furstenfeld. Če hoče. recimo. Žužemberčan v Gradec, mora iti -.edaj čez Novo Mesto v Ljubljano, potem pa bo imel direktno zvezo čez Novo Mesto. Kostanjevico, Brežice, Rogatec. Ptuj, Gleisdorf in potem s ta-kozvano ogrsk'> zapadno železnico v Gradec. Torej jo proga Hartberg-Gleis-dorf tudi v našem eminentnem interesu ležeča in tako smo se končno tudi mi v kranjskem deželnem odboru obvezali. da ho č orno v dodatni vlogi na železniško ministrstvo jasno izreči, da smo tudi mi Kranjci odločno za zgradbo potrebno proge Hartberg - Gleisdorf. To smo naznanili štajerskemu dež. odboru, na kar so nam Štajerci obljubili, f'a >o bodo \ prokluzivnem terminu do 31. januarja t. 1. ravno tako izjavili za naše železnice in železniškemu ministrstvu rekli, da so tudi oni popolnoma strinjajo kranjskim železniškim programom in da ga zagovarjajo. Tn v rosni« i dobil sem na to od deželnega glavarja štajerskega pismo z dne 24. t. m., v katerem mi javlja, da je deželni odbor že storil tomiselni svoj sklep in da so se o njem tudi že obvestili vsi štajerski držav, poslanci brez razlike strank prošnjo, da se tudi od svoje strani odločno zavzamejo za izvršitev zadevnih železničnih zvez. Isto obveznost smo tudi mi prevzeti glede kranjskih državnih poslancev. Bili smo \ tem oziru šo v veliko ugodnejšem položaju, kakor deželni odbor štajarski, ker imamo pri nas skoraj samo eno čredo in enega pastirja in nam jc torej veliko lažje obravnavati s svojimi državn'mi poslanci, kakor imajo to na Štajerskem, koder so razcepljeni v toliko frakcij. In Še nekaj je posebne važnosti. Ko sem videl, kako štajerski zajec teče, pisal sem tako.i šefu generalnega štaba fcm. Conradu nI. Hotzendorf, da smo se mi Kranjci s sklepom deželnega odbora zavezali, potezati se za progo Hartberg - Gleisdorf, ki je integrujoči del tisto štajersko železnice »VVechsel-bahn« iu da hočemo podaljšanje čez Žužemberk z ene strani do Štanjela in z druge do Herpelj. Dobil sem nato od njega odgovor, da se vojna uprava strinja s progo Hartberg - Gleisdorf in do ec jc pred kratkim v tem smislu že iz- rekla nasproti železniškemu ministrstvu. Tako torej stoje stvari in tako daleč smo danes. In sedaj pričakujemo odgovor Železniškega ministrstva ha 1 svojo noto z dne 15. decembra v tom | smislu, kakor se je bilo to določilo pri j dotični konferenci v železniškem ministrstvu z dne 30. decembra 1910, o kateri sem preje govoril. Sedaj pa je prišel čas, ko bodo morali stopiti na plan lokalni železniški odbori. V interesu stvari same, zlasti pa v eminentnem interesu vseh prizadetih krajev in okrajev je nujno želeti, da se prebivalstvo aktivno udeleži naše akcije s sub-skripcijami. Kakega pol milijona kron bodo stale predpriprave. Seveda bo država storila svoje in istotako tudi dežela, katera ima že sedaj na razpolago v to svrho 50.000 I\ in katera bo, kakor upam, še nekaj prispevala, treba pa je, da tudi prebivalstvo samo kolikor mogoče subskribira in prispeva. V tem oziru rečem samo to-le: Nič ni v stanu tako jasno dokazati potrebnost kake železnice in gospodarski interes na kaki železnici, kakor če se spravi prebivalstvo tako daleč, da že pri predpripravah izreče, da je pripravljeno na gmotne žrtve. Kar se bo tukaj žrtvovalo, to bo šlo na račun bodočnosti in to se bo gospodarstvu našemu izdatno obrestovalo. Predno preidemo v razgovor o primernih korakih, ki nam jih bo v dosego tega cilja storiti v posameznih okrajih, dovolite mi, gospodje, da stavim svoj predlog, ki ga dajem s tem v debato, in ki se glasi: »Slavni deželni glavni železniški odbor blagovoli vzeti na znanje poročilo deželnega glavarja.« O tem predlogu se razvije živahna debata, katere se udeleže gg. dekan Ar-ko, deželni poslanec Perhavec in župan Zurc. Končno stavi notar Rahne predlog, da se poročilo deželnega glavarja vzame z odobren jem na znanje in da vsi navzoči izrečejo deželnemu glavarju najsrčnejšo zahvalo za veliki njegov trud in izvrstno delovanje v predležeči zadevi. Predlog se z velikim odobravanjem soglasno sprejme, na kar se prične razgovor o n a d a 1 j n i h korakih v pospešitev železniške akcije in o načinu, kako naj dalje postopajo lokalni železniški odbori. Dež. poslanec baron A p f a 11 r e r n želi pojasnila, ali naj lokalni odbori sprejemajo samo brezpogojne, sub-skripcije, ali pa tudi take, ki so vezane na gotovo traso. Dež. posl. S c h o 11 m a y e r - L i -c h t e n b e r g vpraša, ali je državni prispevek za trasiranje že vnaprej fiksiran bodi: i v gotovem znesku ali per-centuelno, ali pa če ima država določiti svoj prispevek še le pozneje, oziroma ali je prispevek odvisen od proste volje države. Dež. poslanec B a r t o 1 pa predlaga, naj deželni odbor s posebnim, poljudno sestavljenim oklicorn na načelnike posameznih lokalnih železniških odborov, na županstva in sploh interesente, n. pr. večje trgovce itd., pozove prizadeto prebivalstvo, da se s čim največjimi prispevki udeleži subskripcij na troške za študije in predpriprave. D o ž e 1 n i glav a r odgovarja. cla je v prvi vrsti želeti, naj se vrše subskripcije brezpogojno; sprejemajo naj se pa, če ne gre drugače, tudi prispevki, ki bi bili vezani na gotove vari-jante. Opozarja se pa pri tem na tovorno garancijo, takozvano »Frachten-Garantie«. Vsak večji producent, ki dobiva ali razpošilja blago, si lahko preračuni. koliko ceneje bi ga stala tovor-nina po železnici. Napravi naj si torej račun, katerega naj sestavi kar najbolj previdno, in na podlagi tega računa naj se potem izreče, da garantira železnici toliko in toliko tovorov. Potom takih garancij se silno pospešijo gradnje železnic. Naloga lokalnih železniških odborov pa še ne bo rešena z doseženim po-voljnim uspehom glede predpriprav, nasprotno se prične najvažnejše delo njihove akcije še le tedaj, ko je železnica že trasirana. Omenil je že tovorne garancije, šlo bo pa n. pr. tudi za to da bo ljudstvo pametne zahteve stavljalo pri odkupu zemljišč. Ponavadi jo stvar taka, da posestnik, če se cenijo zemljišča n. pr. za gruntni davek, ne more dovolj dokazovati, kako ničvreden in neploden je njegov svet. Marsikdo obžaluje, da imamo le osem bonitetnih razredov. Če bi jih imeli 20, bi dokazoval, da parcela njegova komaj rodi v 20. bonitetnem razredu. Čisto drugo lice pa dobi stvar, kakor hitro se gre za odkup njegove parcele, za kako cesto ali celo za železnico. V tistem hipu se mu vidi parcela naenkrat v svitu izredne produktivnosti. On stavlja torej pretirane zahteve. Svarilen zgtod v tem pogledu so tiste ovire, ki jih ima dežel- ni odbor od strani nekaterih naravnost zaslepljenih posestnikov ob eni izmed onih metliških cest, ki s« baš sedaj popravljajo. Tako sc ne bo smelo postopati pri zgradbi novih železnic in naravnost greši proti najvitalnejšim interesom naše dežele vsak posestnik, kateri pri odkupu sveta pretirava svoje zahteve. Tedaj tudi v tem oziru čaka važna naloga naših lokalnih železniških odborov. Glede državnega prispevka za predpriprave odgovarja deželni glavar, da ima pravzaprav država nositi celo breme. Gre se za glavne železnice in tu je ona dolžna skrbeti za potrebni denar. Vemo pa da državni aparat počasno deluje kadar se gre za 'zvršitev plo-donosnih institucij in to je dalo deželi povod, da je kot nekak impuls od svoje strani dovolila prispevek 50 000 K za študije in izvršitev predpriprav. Želeti bi b:lo, da sedaj kolikor mogoče stori tudi prebivalstvo samo in s tem pokaže obstoj velike dejanske gospodarske potrebe po železnici. Dotični. po prispevku dežele in interesentov nepokriti primanjkljaj prevzame potem država. Sicer se pa troški projektov, če enkrat res pride do zgradbe železnice, zmironi in sicer z običajnimi obrestmi refundirajo in torej je upati, da bodo dotični interesenti, občine in posamezniki, zopet nazaj dobili svoj denar. Le če se železnica ne zgradi bo seveda denar izgubljen. Besedo poprimeta nato še deželna poslanca pl. S c h o 11 m a y e r - L i o h-t e n b e r g in bar. A p f a 11 r e r n, katerih prvi izjavi, da ima ložki lokalni odbor za progo Bloška Polica - Javor-nik - Herpelje zagotovljenih 30.500 Iv, katera vsota se bo v kratkem zvišala na nad 43 000 K; dočim izjavi baron Apfaltrern, da ima njegov komite do sedaj subskribiranih 4—5000 K. Poslednji govornik opozarja nadalje glede druge nove zveze s Trstom zlasti še na potrebo zainteresiranja trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov, posebno tudi dunajskih, ker prihajajo pri železnicah poleg vojaških ozirov največ v poštev tudi oziri na rentabiliteto in je končno vendarle državni zbor tisti faktor, ki dovoljuje zanje materijclna sredstva, pa le tedaj, če je popolnoma zasigurana rentabiliteta. Končno izrazi baron Apfaltrern še željo, da bi vsi člani deželnega glavnega železniškega odbora dobivali prepise sejnih zapisnikov. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, da d e ž e 1 n i glavar ob sklepu razgovora na glasovanje edini stavljeni predlog dež. posl. Bartola, kateri obvelja soglasno; dalje izjavi, da se bodo sejni zapisniki v bodoče razmnoževali in prep!si dostavljali članom železniškega. odbora ter zaključi nato sejo. izpred sodijo. ZAF/ttl KLOFUTE VELIKA SOPNA RAZPRAVA. (Konec.) Dolgotrajna sodna zadeva, ki se jc vlekla v preiskavi Kleindienst-Praprot-nik od 29. marca lani do včerajšnje 'glavne razprave, je končana. Včerajšnje naše poročilo nam je izpopolniti v toliko, da je zastopal Praprotnikovo vdovo dr. Oblak. Mnenje graške fakultete je temeljilo zgolj na podani izjavi dr. Bleivveisa, češ, da je provzročila klofuta Praprotnikovo smrt s tem, da je krvavela kri v možganih. Kleindion-stov zagovornik dr. Josip Furlan je pa po pričah Novak in Omcrza dokazal, da je Praprotnik 29. marca lani zvečer padel po stopnjicah dr. Jelovška, z glavo butil ob zid, katera okolnost graški fakulteti ni bila znana in se zato v svojem mnenju ni ozirala na to okol nost, vsled česar .;t.a bila kljub mnenju fakultete zaslišana kot priči navzoča sodna zdravstvena izvedenca. Popoldanska razprava. Pred dvorano se je jezil pred razpravo priča Gros na sodišče, češ, da mu je odmerilo sodišče prenizko prič-nino. Grozil jc, da bo šel v »Narodovo« uredništvo to povedat in da bo že pokazal, kaj da je to, če se njemu prični-na prenizko odmeri. Čudili smo se hladnokrvnosti sodnih organov, ki so mirno poslušali filipiko hude priče, ki govori drugače v Ljubljani, kakor je govorila v Radovljici, kar je naglašal v včerajšnji razpravi dr. Josip Furlan. Govori zastopnikov obtožbe. Zastopnik državnega pravdništva dr. Neuberger naglaša, da slučaj, za katerega gre danes, ni vsakdajen. Slučaj je izreden, ker obtoženec pač ni mogel misliti, da bi imela obtoženčeva precej močna klofuta take posledice. Predlaga, naj se obtoženec kaznuje v smislu 8 335. k. z. Dr. Oblak izkuša dokazati da jo povzročila smrt neposiedno zadana klofuto. Naglaša. da Praprotnikovo vdove ne vodi nikaka maščevalnost. Predlaga, naj sodišče obsodi obtoženca, cla ima plačati vdovi rajnega Praprot-nika mesečno rento 120 K ker je zaslužil rajni njen mož mesečno 200 K. Zagovornik dr. Josip Furlan dokazuje, da Praprot nikova smrt ni v ni- 8. uri zvečer. —■ Vabimo somišljenike k najobilnejši udeležbi. Predavanje se vrši v dvorani na galeriji. lj Načelnlštvi J. S. Z. in Družbe sv. Rafaela pozivata vso odbornike in odbornice, da naj se udeleže današnje seje S. K. S. Z., ki bo danes zvečer po predavanju dr. Kreka v »Ljudskem Domu«. lj Odbori naših delavskih in strokovnih društev ljubljanskih sc vabijo k današnji seji S. K. S. Z., ki bo po predavanju clr. Kreka v »Ljudskem Domu«. lj Ljudsko štetje. Ljubljana šteje sedaj brez vojaštva 38.645 prebivalcev in je od zadnjega štetja narastla za 4690 ljudii ali za 13-8 %, lj Igralci kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani uljudno vabijo k častnemu večeru, ki ga prirode svojemu dolgoletnemu režiserju in zaslužnemu starosti gosp. Rudolfu Vrančiču v nedeljo, dne 5. februarja 1911 v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulica št. 12. — Spored: 1. Ivan pl. Zaje: »Črnogorka«, zbor. — 2. Fr. Gerbič: »Venček slovenskih pesmi«, zbor. — 3. J. Aljaž: »Zvezda«, zbor z bariton-solo; poje g. Ermaii. — 4. Ant. Funtek: »Na tujih tleli«, solospev; poje g. Avg. Jeločnik. •— 5 .Komičen kuplet, poje g. Rado Jeločnik. — 6. Govor. — 7. »Dva nočna čuvaja«, igra v dveh dejanjih; francoski spisal L. Edel. —• Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 50 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. ij Vojaška godba Jelačičevega polka — Irma Polakova — Arnošt Grund — bodo jutri zvečer v veliki dvorani »Uniona« pripravili ljubljanskemu občinstvu nekaj res pristno veselih ur. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice po 1 Iv 50 vin. se danes od 7. uro zvečer dalje in jutri dobo v »Unionovi« trafiki, zvečer se bodo pa dobile pri blagajni. O p o z a r j a m o š e en-k r a t, da se posebna v a b i i a n e r a z p oš i I j ajo. Vsak, kdor si želi dobre zabave, je iskreno povabljen. Ij Prisina ciganska geuba svira vsak večer v »Unionovi« kleti in kavarni. Živahno sviranje te godbe jo ljubljanskemu občinstvu dobrodošlo razvedrilo. lj Osebne vesli. V konceptno prakso pri mestnem magistratu sta sprejeta g. Vladimir Breskvar in g. Vilko Bukovnik. Ij Na Svečnico daruje na Šmarni gori sv. mašo ob pol 10. uri prof. Ko-ritnik. lj Vreče se vnele. Ko je v sredo zvečer ob tri četrt na 10. uro pripeljal po Stritarjevi ulici izvoščok Ivan Ahlin.je opazil, da gore na stojnici pri Frančiškanskem mostu kostanjarjeve vrečo. Izvošček je takoj ustavil in začel gasiti. Prišel je na lice mesta tucli stražnik, ki je s pomočjo organa zavoda za zaklepanje in stražeiije preprečil, cla ni poleg vreč zgorela cela stojnica. Ij Alkohol. Predvčerajšnjim sta si bila na Cesarja Jožefa trgu v lase skočila nek okajen delavec in nek prodajalec peska. Obdelavala sta se s pestmi toliko časa, cla je prišel stražnik in oba pretepača Od vedel v zapor. lj Begunke. Nekemu dimnikarju je, zadnje dni ušlo z dvorišča na Emonski cesti št. 31 pet črnih kokoši, za katere se ne ve, kam so zašle. lj Prijeta uzmoviča. V nedeljo popoldne je nek krojaški mojster na Starem trgu srečal nekega 20-letnega mladeniča ter ga izročil stražniku, češ, da ima na sebi telovnik, ki mu je bil prod nekaj časom ukraden Pri zaslišanju jo fant izpovedal, cla jo po poklicu čevljar ter da se zove Franc Mauser, doma iz Notranjih Goric, ter končno priznal, da. je. telovnik ukradel. — Včeraj zjutraj v Kolodvorski ulici stražnik zasačil nekega moža baš, ko je izmaknil z nekega mlekarskega, vozička pločevinasto posodo mleka. Izpovedal je, cla je Franc Maselj. star 39 let in pristojen v Lokavico. Aretovanec je imel pri sebi tudi večjo vsoto denarja. Oba so izročili okrajnemu sodišču. Znanost in umetnost. * »Glasbena Matica« priredi dne 5. svečana koncert v veliki dvorani »Uniona«, na katerem sc bodo izvajale sledeče skladbo: 1. Fran Ferjančič: »Tone. solnco, tone«. — 2. Dr. Gojmir Krek: »Tam na vrtni gredi«. — 3. Dr. Gojmir Krek: »Kakor bela golobica«. — 4. Jakob Vljaž: »Zakipi duša mladostna«. — 5. Jakob Aljaž: »Divna noč«. — 6. Franc Gerbič: »Rožmarin«. — 7. Franc Gerbič: »Lahko noč«. — 8. Ferdinand Juvanec: »Pastir«. — 9. E. Adamič: »Dekletce, podaj mi roko«. — 10. E. Adamič: »Petnajst let«. — 11. E. Adamič: »V cvetju«. — 12. E. Adamič: »V gozdu«. — 13. Davorin Jenko: »Zbor ciganov iz operne igre ,V'račara'«. — Začetek je ob pol 8. uri zvečer. Metlika in državne karlovška cesta. Iz Metlike se nam piše 10. januarja 1911. Ker se izmed naprednih krogov nikdo ne oglasi, se oglasimo ml, ker nam ne samo blagor okolice, temveč tudi blagor mesta na srcu leži! Pri obhodu radi odkupa in razlastitve zemljišč v svrho »korekture« Karlovške državno ceste čez Metliko pod Sv. Martinom in na »StrnišČu« nastala so radi zelo nerodne loge nekatera zelo akutna vprašanja. Raditega sklepal in sklenil je mestni zastop s 16 proti trem glasovom. da se noj naprosijo morodajni faktorji, da se izpelje državna cesta čez glavni trg in napravi iz mesta od cerkve na »Strnišče« most. Mesto in občina bi k dotičnini stroškom prispevala. V svrho pospešitve te zadeve izvolili so se štirje gospodje, ki naj bi šli v Ljubljano k deželni vladi itd. — G. okrajni glavar bi nas tudi podpiral. To navdušenje se je pa kmalu poleglo, kajti izpeljavi državne ce. ste čez glavni trg stoje tudi velike ovire nasproti. Poleg drugega treba bi bilo najmanj 13 hiš porušiti ter trg prj šoli, Skušku, Govancu itd. vsekati. Kljub temu so nekateri še zmiraj za ta načrt. Drugi so pa za prvoten načrt s pogojem, da se odstrani Gregeljčva in Brodaričeva hiša. Nekateri bi pa bili zato, da se cesta izpelje takole: Iz državne ceste naj se krene na. levo, kakih 40 m bolj severozahodno, kakor je \ načrtu, to je pri poljskem potu in gre od tu poleg Rajakovičevega in Ivane-tičevega poda in pride, na občinsko pot pri Fuxovi zdaj Guštinovi pristavi; gre po občinski poti do Fuxovega vrta, tu se vreže v Fuxov ter šolski vrt kake tri metre, porabi se sedanji jarek, ki se oboka ter nekaj stare ceste ter pride tako državna cesta pri okrajni cesti poleg Keseričeve hiše vun brez vsakega nasipa z 3% strmine. Pri Kambi-čevi hiši zavila bi na levo ob »Bojici« čez vrtove in prišla pri stari šoli tik komenskega vrta odnosno zida vun. Stara Šola so podere, naredi nasip ter potem vseka v višje ležeči proštijski vrt, in pride pri Giacomovi hiši vun. Tu se vseka zopet v drevored in gre deloma po tem deloma po okrajni cesti, kjer pride v -nivo« državno ceste pri jubilejni lipi komenske njivo. V vseh slučajih se mora tudi »Kla-nček« pri MavriČevi hiši zravnati. Da so mesto zvože z državno cesto, bi se morale Marnova, Požekova in Letnarjeva hiša odstraniti in iz glavnega trga costo izpeljati tako, cla. se spoji z državno cesto tik komenskega vrta odno sno zida ob nasipu. »Bojico.: bi bilo treba prebokati. Ta proga od Kambičeve hiše do Giacomove bi bila kakih 300—400 metrov dolga. Spenjal;, bi se največ 3 do 4'/!.-. Da bi bila taka izpoljava državno ceste in zveza z mestom velikega ekonomskega. pomena, mislim cla jo vsakemu Metličanu jasno. V tem slučaju bi se tudi mesto Metlika, katero so Turki od 1408 dalje več sto let nadlegovali, požigali in ropali, olepšala i malimi, kar se hode enkrat moralo z velikimi stroški. Metliški očetje naj prilike sedaj pač no zamude, kajti železnica prinese seboj marsikaj, s čimur se bode moralo mesto, ako bo hotelo napredovati ali vsaj dalje vegetirati, računati. Za to navedli bi mnogo motivov, ali mislimo, cla so vendar drugim meščanom znani in jasni. Torej na. noge, dokler je čas ter prilika. Upamo, cla nas bodo tudi naši poslanci podpirali. Slovanski vesinik. si Prebivalstvo Prage. V Pragi so našteli, s predmestji vred. 629.000 prebivalcev. Število prebivalstva v vseli večjih mestih Avro-Ogrsko je že znano A v Trstu? Kdaj pa doznamo število prebivalstva v Trstu? Ako pojdo take naprej, revizorji no bodo gotovi do maja meseca! si Finski deželni zbor. Na razmeri'1 strank v finskem deželnem zboru se ostatnih letih ni veliko izpremenilo Na posamezne stranke so se delili poslanci sledeče: Socialni demokrat je lota 1907. 80, 1908. 83, 1909. 84, 1910. 86, 1911 87; Starofinci leta 1907. 59, 1908. 54 1909. 48, 1910. 42, 1911. 42; Mlaelofinci leta 1907. 25, 1908. 27, 1909. 28, 1910. 28 1911. 28; Švedomanov leta 1907. 24 1908. 25, 1909. 25, 1910. 26, 1911. 2(5 agrarcev leta 1907. 10 ,1908. 19, 1909. 13 1910. 17, 1911. 16; krščanskih delavcev lota 1907. 2, 1908. 2, 1909. 2, 1910. I, 1911 1; — vseh skupaj 200. — V finskem deželnem zboru imajo tudi ženske aktivno in pasivno volivno pravico in več žensk sedi tudi v deželnem zboru. Žen ski poslanci spadajo k raznim strankam, največ je pa socialnih demokratk si Tešinska Matica. Lota 1910. jc praznovala Tešinska šolska Matica v avstrijski Šleziji petindvajsetletnicc svojega obstanka. Tu nekaj podatko% o njenem delovanju. Lota 1909. je usta novila skupaj z Društvom ljudske šob realno gimnazijo v Orlovi. Nove poljske šole, je odprla leta 1910. v Pietvcaldu, > Poljski Otrovi in na Hladnovu, nov< šolske vrtce v Nemški Lutini in v Ma lih Končicah pod Ostravo, obrtne šol« pa v Orlovi in v Tošinu. Število otrok ki so obiskovali njene šolo, je bilo lan skega lota sledeče: Gimnazija v Orlov 152 učeneov, v deveterih matičnih ljud skih in meščanskih šolah je pa bik 1703 otrok, šolskih vrtcev io vzdržavah lanskega leta Matica osem, katere je ,l)iskavalo 405 otrok. Dekliško nadalje-falno šolo v Tešinu je obiskavalo 32 jSenk. V Tešinu in v Orlovi ima Matica jjjaške konvikte, kjer se nahaja 114 jjjakov. Učiteljskih moči ima Matica 17, podružnic šteje v Šleziji 43. si Češko - poljska spravna pogaja-ija. Nekateri češki provincialni listi v Šleziji poročajo, da se od strani priza-jetih faktorjev že dalje časa vrše pri-irave za češko-poljska spravna pogaja-ija, katerih naloga bo, da kompromis-iim potom rešijo za vselej vedne kon-likte med Poljaki in Čehi v vzhodni Šleziji. Doseči se hoče sporazum zlasti p komunalnih volivnih zadevah in v •olskem vprašanju. V nekaterih krajih, ilasti industrijskih, je prišlo v Šleziji lo hudih bojev pri občinskih volitvah ned poljskimi večinami in češkimi nanjšinami ali pa narobe, da so res-iejši krogi začeli misliti na sporazum, ter trpe obe struji. Vse konflikte se loče sedaj rešiti potom kompromisa, (akor poročajo nekateri češki listi, se e šlezka deželna vlada izjavila, da je iripravljena voditi sporazumnostno ikcijo ter sklicati tozadevne konfe-•ence. Cementni kartel in Dalmacija. ('sled medsebojne konkurence je zad-lja leta. zlasti odkar so stopile na ilan nove tovarne v Dalmaciji, nastala r cementni produkciji občutna kriza. Tovarnarji so torej začeli delovati na idružitev vseh avstrijskih tovarn v ce-nentnem kartelu. Lani so se vršila iolgotrajna pogajanja in nedavno je lila končna skupna konferenca na )unaju. Toda uspeh je šel po vodi kaj-i tovarna »Spalato« si je hotela za-irbtno priboriti boljši kos na račun istalih treh dalmatinskih tovarn ter se e dva meseca preje dogovarjala s een-ralnimi tovarnami in še-le. ko si je za-rotovila prednost, se je privzelo k ob-•avnavi tudi ostale dalmatinske tovar-ic. A tudi nemški izvendalmatinski ovarnarji so hoteli znatno pritisniti ob iteno dalmatinske tovarne, ker niso loteli množino cementa razdeliti so-■azinerno na podlasri prodaje po vsej Avstriji, marveč bi osrednji kartel irevzel od dalmatinskih tovarn le ono nnožino cementa, kakor ga jo vsaka losamezna tvornica v minolem letu irodala od Trsta proti severu; za pro-lajo v Dalmaciji sami pa bi se določilo 000 vagonov in razdelilo med dalma-inske tovarne v razmerju proizvajalne ile posamezne. Vedeti je pa treba, da almatinske tvornice — razven »Spa-ata« — ne prodajajo mnogo v osred-ijo Avstrijo in bi bilo zato razven nn-edene tovarne očividno pritisnene ob la; nič manj bi na korist »Spalata« ne lile oškodovano pri domači prodaji, ;ajti po navedenem razmerju največje iroduktivne sile bi dobile prisojene :artelirane množino: »Spalato,« najvi-ja proizvodnja 8000 vagonov, dobi 250 vagonov, Adriatica 4000. dobi 2000, lil ar d i I3eit:zza 3000. dobi 300, Cement 000, dobi 200 vagonov. Razumljivo jc, la Dalmatinci razven »Spalata« na to liso hoteli pristati in so se dogovori za inkrat razbili; kriza torej traja dalje, 1 lastna korist bo tovarnarje nedvomno malo prignala do novih dogovorov in ončno v kartel. Naj šo omenimo, da 1 so najnižja cona cementu, ako bi bil ogovor sklenjen, takoj določila na 3 K v 100 kg, a v ugodnih razmerah bi artcl prodajal tudi dražje in od tega iška razdelil majhen del tudi dnlma-inskim tovarnam, a zopet tako, da bi »ile le-te oškodovane. — Na vsak način tore ljudje prav, oko izrabijo sedanje adrege tovarnarjev t. j. nizko cene cmonta, in zidajo s cementom, kolikor n kjer le morejo. Zlasti naj so spravijo ia hleve, svinjake, kleti itd. Velevažne izkopine v Mnu. V ne-natnern dalmatinskem mestecu Ninu o začele nekatere hrvaške znanstvene torporacije s sistema ličnic izkopavanjem, ker je že Rački in >.a njim mnogi frugi trdil, da se morajr ;»nbajati ondi »nogi spomeniki rimske a zlasti še hruške prošlosti. In res so odkrili ostanke starodavne katedrale in kapelo sv. Ambroža iz leta 800. Razven tega celo frsto starih grobov z zanimivimi pred-neti. Najvažnejše pa je odkritje palačo hrvaških kraljev iz IX. stoletja, ki je 'ostavljena na zidovje iz rimske dobe. Znanstveniki se zelo zanimajo za Nin. Julianski uči'olji v službi mažari-®clje. Omenili smo že kratko, da sc Zažari ob sedanjem ljudskem štetju v Pdnažarjevalne svrhe pred vsem po-lužujejo učiteljev, zlasti onih julian-!Mh šol — čisto tako kakor Nemci na Koroškem in Štajerskem. Da ti učitelji dobro umejo svojo misijo, je dokaz tudi to-le: V Vel. Pisanici v Slavoniji je golobrad julianski učitelj počel ljudi hujskati proti župniku, ki ni hotel uvesti mažarskih pridig. Ko ga je župnik vsled tega prijel, jc fante odgovoril: »Jaz sem v prvi vrsti zato tukaj, da propagiram mažarsko idejo.« Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! Telefonska in brzojavno poročili LAŠKA FAKULTETA. Dunaj, 31. januarja. »Neucs Wiener Tagblatt« poroča, cla se v nemških po-slaniških krogih govori, da se bo prihodnji teden posrečilo v budgetnem odseku rešiti vprašanje laške pravne fakultete. DELEGACIJE. Budimpešta, 31. januarja. Odsek za zunanje zadeve nadaljuje danes debato o budgetu ministrstva za zunanje posle. Prvi je govoril danes delegat dr. Grabmayr, ki je pobijal izvajanja dr. Kramafa. za njim pa vitez Kozlovvski, ki je dejal, da je baron Aehrenthal položaj naslikal preoptimistično, dr. Kramar pa prečrno. BAZPUST ZBORNICE? Praga, 31. januarja. IzvrŠevalni oclbor mladočeške stranke je imel sejo. v kateri se je razmotrival politični položaj in se je z ozirom na eventualen razpust zbornice sklenilo brigati se za priprave za nove volitve. BLIŽNJI FIASKO KRAKOVSKEGA DIJAŠKEGA ŠTRAJKA. Krakov. 31. januarja. Na vseuči-1'šču vlada danes tako v notranjih prostorih, kakor na ulici popoln mir. Sluge pospravljajo in popravljajo klopi ter vrata, ki so tucli poškodovana. Akade-mični senat je izjavil da je izključeno, da bi preklical disciplinacijo liberalnih dijakov, ki so motili predavanja P. Zimmermanna. V glavnem poslopju se danes že vrše nemoteno predavanja, le na medicinski fakulteti so poizkušali liberalni dijaki razgrajati kakor na tehniki. Češki dijaki v Pragi so sicer sklenili izreči krakovskim kolegom simpatije, so pa zoper štrajk, ravno-tako nemški burši, ki bodo svoje krakovske brate po duhu pozdravili, štraj-kali pa ne bodo. NEMŠKI POSLANEC SINGER UMRL. Berolin, 31. januarja. Tukaj je umrl danes zjutraj znani socialnodc-mokraški poslanec Singer. Ponoči se mu je stanje zelo poslabšalo; sicer je na vprašanja reagiral, toda delovanje srca je vednobolj pojemalo. — Singer jc užival velik ugled tako v lastni frakciji kakor tudi pri vseh drugih strankah in jc bil star parlamentarec. POTOVANJE NEMŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA PREKINJENO. Berolin, 31. januarja. Z ozirom na kugo. ki razsaja na Daijnjom Vzhodu, bo državni kancelar von Bethmann-Holhvcg cesarju Viljemu IT. predlagal, lagal, (la zaukaže, da se potovanje prestolonaslednika prekine. Vsled tega so bo prestolonaslednik iz Calcuttc zopet vrnil v domovino. POTRES NA ŠVEDSKEM. Siokholm, 31. januarja Včeraj ponoči ob 2. uri 40 minut je bil v Kail-stadtu loko močan potres, ki ga jc spremljalo podzemsko bobnenje, da so se prebivalci zbudili iz spanja. Več hiš jc potres poškodoval; preko nekega trga in sosednjih cest so nastale Široko razpoko. Potresni sunek jo prišel od vzhoda proti zahodu. Tudi v nekaterih drugih kraj'h Švedske so čutili potres, zlasti v Dalnrne, kjer pa ni povzročil posebne škode. UGASLI VULKAN DELUJE. London, 31. januarja. V Welling-tonu na Novi Zelandiji je začel bruhati ugasli vulkan Ngauruhoe žareč pepel. Oblasti so mnenja, da je to predznak ognjenikovega izbruha. Poslano. ma neresnična. Uotični, ki je spravil to vest v »Jutro« z meni nerazumljivim namenom, naj bi bil prej vpogledal v listo srečnih članov te posojilnico, pre-dno jo raztrosil to laž o meni med svet. V istini nimam jaz niti enega deleža in nisem prav nič prizadet pri tej posojilnici. Nedavno me je nekdo v istem listu pozival, naj pojasnim, kaj je z avtomobilno poštno zvezo med Ru-dolfovem in Krškem, v kateri zadevi baje delani v svojo osebno korist. Šele zdaj sem zvedel, da poštno ravnateljstvo samo dela na to in poizveduje, koliko bi posamezno občine eventualno prispevale k stroškom. Meni drugega ni čisto nič znano, še najmanj pa, kaj naj bi jaz pri tem delal za lastno korist. Nekateri ljudje slišijo res travo rasti. D r. Janko II o č e v a r. Kratek odgovor »Jutru«. Opozorjen po prijatelju na notico v "Jutru«, ki jo je pred par dnevi prineslo o meni, češ, cla imam jaz 40 deležev »Glavne slovenske posojilnice«, kon-statujem s tem, da je ta vest popolno- :U7 Jos. Deu daje v imenu svoje sestre in vseh ostalih sorodnikov naznanje, da jc njegov preljubi brat, gospod Mihael Beia trgovec v Šiški včeraj zvečer po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega bode v sredo 1. svečana popoldne ob ■ 25. uri od cerkve sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v raznih ccrkvah. Ljubljana, 31. januarja 1011. Za vse mnOgobrojne dokaže iskrenega sočutja povodom bolezni iti ob sinrti nepozabne nam soproge, oziroma matere, sestre in tete. gospe 539 Katarine Sifcar izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zalivalo. Zlasti se zahvaljujemo pre-blngorochicniu g. dr. Rusu za njegovo s-rb in požrtvovalnost med boleznijo, si. gostilniški zadrugi za častno spremstvo, si. društvu „Slavec" za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem mnogoštevilnim ndeležnikom pri pogrebu, in konečno v em, ki so na ta a.i oni način lajšali našo bol. Ljubljana, 30. jan. 1911. ŽdiuioŽs rotfhiufl Silorm (]. slov. pogrebni eavo'1 Fr. Tufk.) ep :U5 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni član, gospod Mihae! Deu trgovec v šiški danes It. uri ponoči po kratki bolezni v 53. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v sredo dno 1. februarja t. 1. ob '/35. uri popoldne od cerkve sv. Petra na pokopališče k sv. Križu. Predragega pokojnika priporo-ročamo v blag spomin. V LJUBLJANI, 30. jan. 1911. JB|jL MS? Zahvala. Za vse dokaze prijateljskega sočutja ob prebridki izgubi našega nepozabnega Tomi AiclDnlzeNa bodi na tem mestu izrečena vsem prijateljem in znancem pokojnika naša iskrena zahvala. 331 Zahvaljujemo se pa še posebno velespoštovarii rodbini deželnega poslanca in veleposestniku prelil, gospoda Košaka in celi njegovi hiši, postajnemu uradništvu in vsemu osobju postaje Grosuplje za izkazano pomoč in podporo v težkih urali; gospodom tovarišem c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice na častni udeležbi pri sprevodu za darovane krušne vence in ganljive žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču. Spiuh vsem, ki so na kak način lajšali našo veliko bol, se tem potom na toplejše zahvaljujemo. Grnsuplje-Mi.rija Ljubno, 30. jan. 1911. Žalujoči ostali. TliZ^' 1-: