ZSS. Številka. t tjrtllnl, t nfo 11. MHrtn M. Ml. lito e franja ▼sak du popoldne, Untotl nooolto te prainlat. Inoorati: Prostor 1 m/« X 54 mi m za male oglase do 27 «/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mJm K 2'—, notice! poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—% Pri večjih naročilih popust Vprašanjem gleds inseiatov naj se prilozi znamka za odgovor. Upravnfitvo »Slov. Naroda«1 In „Narodna Tiskarna" ulica st. 5f pritlično. — Telefon it 304. ftnailova „Slotentni H o Jogoolaoi celoletno naprej plačan polletno...... 3 mesečno. • • • • 1 d1 eelin o K 180*— 15— *l«nl|aai celoletno polletno . 3 mesečno Orodnlitvo ntlOT« Naroda11 Knaflova nllea it 5. I. nadstropje. Telefon eter. 94. .....K240— • . ; ; • „i2o— • g i • • m 60w • • • • • d 20 m^m Pri morebitnem povišanja se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 0*V po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posUtve denarja se ne moremo ozirati. Dopise opral le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov no vrata. Posamezna Itevilka velia 1 krono. PoStnina plačana v gotovini. Jugeslaulja italijanska holonlla. Angleži in Francozi so natvezli Italijanom misel, da bo Jugoslavija njihova kolonija. Oni presojajo našo obal s svojega kolonijalnegu stališča. Ustvarijo si obrežne kraje, iz katerih potem segajo v notranjost. Ta njihova mentaliteta se je odkrito pojavljala v razgovorih z jugosloven-skimi zastopniki v Parizu. Ti so jo seveda pobijali, ali toliko boli se ie oprijela Italijanov, ki se ziblieio še neprestano v prijetnih sanjah, da bodo z brega sedali globoko v Jugoslavijo in tam trgovali, gradili, izkoriščali naravne zaklade ter uvažali potrebščine in velike dobičke v svojo domovino. Napravili so si tozadevne načrte in v Rapallu so jih tudi že obrazložili. Govore o pravicah in svoboščinah italijanskih podjetij v Jugoslaviji, o posebnih olajšavah in pripustitvah za italijanske gospodarske inicijative, o obsežni trgovski ootgodbi z najpovoUneišimi konvencijami. Omenjajo vodne sile. pre-mogokope v Dalmaciju kažejo potrebo železnic, mostov, cest. Slavonija ima tako lepe gozdove in Italijani bi znali poskrbeti za prav racionalno eksploatacijo. Tako polagoma bi razpletli Italijani po svoji balkanski koloniji svoje gospodarske in politične^ mreže. Povedali so tudi že, komunistih, t. j. če so popolnoma združeni. Kar je v sredini med popolno ločenostjo in popolno združitvijo, ni enakopravnost, ampak večen boj za njo. Take polovičarske o^nošaje urejajo navadno z — nagodbami, z zakoni, paragrafi. Ali se še spominjate zloglasnega avstrijskega § 19 o enakopravnosti? Njega snova U- lji so imoli. mislim, v istini plemenite namere z njim, a te namere se niso dosegle, ker se niso nio-g 1 e doseči. Paragraf je postal slepilo ter bil vržen med nerabno ropotijo. Le en uspeh je rodil: veene medsebojne borbe avstrijskih narodov. Končno pa smo šli popolnoma narazen, Slovani smo ubrali s\ojo pot, Nemci in Madžari pa svojo. Enakopravnost narodov se s paragrafi ne da doseči in urediti. Naj nikdo ne misli, da je to laže med ^ brat L * Če se ne čutijo za eno, jim paragrafi enakopravnosti ne pri-neso: v medsebojni borbi pa su si >bratje<: radi najljutej~i so\ražniki. Ali hooete s paragrafi o plemenski avtonomiji začeti borbo med brati? Začnite jo in videli boste, kam pridete. Kdor stopi pod zastavo plemenske avtonomije, zato da bi zaščitil svojo ožjo domovino, si je izbral pot, kjer ga čaka siguren poraz. Postavil se je v bojno pozo, napravil je fronto in hoče meriti svojo moč. V tej borbi pa moči ne bodo enako velike ... Recite sedaj odkrito: ali hočete, da naj bodo >trije bratje* popolnonur ločeni ali popolnoma združeni? Če hočete prvo, povejte odkrito! Potem — z Bogom. Mi hočemo drugo. t. j. eno enotno Jugoslavijo. Po njej smo hrepeneli, njo smo klicali. Polfffžiiit uesti. ss Sestanek okrajnegal odbor j JDS za Ljubljano se vrši v petek, dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer kakor običajno na magistratu. — Krajevna organizacija JDS v Sp. Šiški vabi vse somišljenike, da se udeleže sestanka v soboto, dne 20. t. m. ob 7. zvečer v gostilniških prostorih gosp Petra Štepica. t=s Shod JDS na Dolenjski cesti, ki ga je priredilo sinoči napredno, politično in gospodarsko društvo za šentjakobski okraj pri Cešnovarju, je nad vse pričakovanje dobro uspel. Vsi prostori so bili nabito polni. Shod je otvoril in vodil občinski svetnik g. Likozar, kot prvi govornik pa je nastopil kandidat g. Mohorič, l;i je v lepem govoru očrtal program stranke in delo, ki čaka bodočo konstituanto. Kot drugi je govoril poverjenik za socijalno skrbstvo dr Vladimir Ravnihar, ki je v s\ojem lepem in temeljitem govoru očrtal veliki pernen konstituante za zgradbo močne in edinstvene države ter osvetlji! Škodljivo-in neiskreno politiko takozvanih federali-stov, avtonomistov iu drugih razdirajočlii elementov. Končno se je dotaknil tudi razmerja med JDS in ostalimi strankami v Sloveniji, očrtaioč njihov program. V očigled, da je JDS nacijonalisiičiu stranka, ki je za političen centralizem, a sa upravno decentralizacijo in hoče ta stranka zgraditi močno in silno državo, ki bo kos vsem notranjim in zunanjim zahtevam, upu. d.i bo ideja te stranke zmagala. Kol tretji govornik je nastopil slučajno dušli kaiididat profesor Reisner, zagotavljajoč, da danes ne gre za volitve v Ljubljani, da se tore.i volitve v konstituanto ne smo presojati Iz oskosrčnesa stališča, kakor pred vojno, marveč da gre za zgradbo velike in močne nase države. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja burno priznanje, predsednik g. Likozar pa se je zahvalil govornikom za njihova izvajanja In pojasnilu, ki so jih dali na posamezna vprašan.'l. — Volilni boj v Sloveniji. Pod tem naslovom priobčuje bk dopiF svojega ljubljanskega dopisnika, ki rned drugim konstatira, da v ftlovott&ki klerikalni stranki ni edinosti, 'kajti do čim ie klerikalna ljubljanska centra h* za separatizem, &o začeli mariborski klerikalni voditelji v zadnjem •?.^\ pobijati separatistično -tremljenje * stranki. Kierikalri to edin? strank*, ki noče močne in edinstvene države. Največji naspr-etniki klerikalnega separa ti zrna so demokrati, ki hočejo inoeno državo z eno samo vlado in z enim tSr mim parlamentom. Dopisnik pravi da* lje. da ie samostojna kmetska stranka, rudi močna in da ie v -vrzi s kmetskim pokretom v Srbiji. >šarodni soiiialisti so večidel bivši pristali demokratske stranke, ki pa ne bodo dosegli nobenih večjih uspehov, se manj pa komunisti, ker je delavstvo organizirano v ^oi i jalno - demokratski stranki. Dopisnik pravi, da je težko prorokovati o izidu volitev, da pa je gotovo, da bodo kle* i kalei izšli iz volitev oslabljeni in je le škoda, da je stopilo v \otilni boj preveč naprednih »trank, mesto da bi se bil storil močen protiklerikalen blok. — Farsa protestnega shoda proti »redu i radu . Ker je Ljubljana zadnji čas doživela izredne umetniške vžitl.«j. Kogojev koncert in Podbevškovo so-arejo, ker je videla pojave kričeče rek- stim, kredenca, kuverta, ležeren, lista, manira, minuciozen, modre, naiven, niansa, oktroirati, parter, peron, persiflirati. pikanten, plomba, portfelj, režiser, rotovž. saldo, sezona, soldateska, tantiema, vegetirati ?. t. d. Tu nastaje načelno vprašanje: Je li tak tezikovni purizem s kulturnega stališča potreben, ali je1 sploh upraviči«v? — in pa drugo, praktično vprašanje: Ali je g. prof. dr. Breznik postavil in sploh mogel postaviti vsakikrat dobro in vsaj že nekoliko udomačeno slovensko besedo namesto obsojene tujke? Poglejmo si nekatera njegova nadomestila: abonirati: na je t i, naročiti (najem: abon-nement): časopis se naroči, to je res, ali pa je »abonnemente kdaj »najem«?; če ima kdo v gostimi hrano na abormement, ali jo ima v »najemu«? — aferar stvar, posel, zadeva, pravda, spor; če je kdo pred leti imel kakšno afero in danes vsled tega pe more biti kandidat ali ne more dobiti službe, je li tista »afera« bila samo »zadeva« ali celo »pravda« ? — če se kadrilja »aranžira«, ali se »prireja«, »ureja«?; — aretirati: p r i J e t i, to je nemogoče; — banalen ni »o m 1 e d e n, prazen, piahek«; — banket bi se morda še dal imenovati »slavnostni obed«, kaj pa: ban- ke ti rat i? »slavnostno obedovati«?! — blamaža ni »sramota, zasmeh«; — brutalnost je več ko »sirovost«; — datirati: začenjati se, šteti se: toda: pismo je treba datirati; — debata: razgovor..., razgovor se je vnel; »debata« je mnogo več nego »razgovor«; — dementi: preklic, popravek: dementirajo se (uradno ali poluradno vesti, ki jih širijo drugi, preklicati pa moremo le to. kar smo sami rekli: »dementi« pa tudi ni pravi »popravek«; — desavuirati : zanikati, utajiti... koga na cedilu pustiti; kaj smo koga na cedilu pustili, če smo ga desavuira-ii?; — fin: t e n e k, droben, rahel nežen.. ., kai pa fina družba? je li »fina« suknja »tenka*?; — frapirati: presenetiti; kaj smo bili samo presenečeni, če smo bili frapirani?; — honeten: Časten..., pošten; pojmi se ne krijejo; — hvalisati: hvaliti: — imponirati: ugajati komu, spoštovati koga; nemogoče; — je li klovn: glumec?; — koketen: spogledljiv, koketirati: spogledovati se; nemogoče: koketirajo: spogledujejo se ? ?; — kolportaža: raznašanje; tu manjka slovenski besedi najmanj objekt; — kompromitirati : osramotiti, osmešiti; nemogoče; kostimiran: zgodovinski dobi primerno oblečen (!); — kre- denca: lava: te besede skoro nikdo ne razume; — ležeren: nemaren; če se kdo kreta ležerno, ali je to nemarno^; — lista: pola, izkaz, seznam; nosilec liste pri volitvah?; manira: način, običaj, spodobnima nikaksnih manir?; — naiven: preprost, neuk. nevešč; ^naivno de-kle»?: — parter: pritličje: kai pa v gledališču?; — peron: postajni hodnik; je nejasno; — pikanten: draž-I j i v, omamljiv, ne bo nikdo razumel; — režiser: ravnatelj; se ne krije; — saldirati: skleniti račun, poravnati, plačati?: — sezona: čas, letni č.; v kopališču še traja sezona?; toaleta je pod »obleči se« itd. neglige: sobna obleka (sub. soba) Poleg gori navedenih obsojenih tujk navaja »Pravopis^ še mnogo drugih, ki pa jih ne obsoja na smrt, marveč le tolmači; na pr.: absolvi-virati, absorbirati, absurden, adaptirati, aficirati. analogija, anekdota, antipatija, diletant, kompakten, komplicirati itd. Pri mnogih izmed teh besed Človek ne Čuti razlike od gornje skupine (abonirati itd.) in zato ne vidi, zakaj je dr. Breznik z njimi mileje postopal, S tem, da je tudi te-lo sprejel v »Pravopis«, j e pokazal, da bi jih vendarle tudi najrajši ne videl v slov. pisavi 0(1. opombo na, str. 32\ 2. stran. »SLOVENSKI NAROD-, anc 13. novembra l$2Df 264. §1ev. !une, aula- jrlasovo visokih" fraz in pufr-ia enodnevnic, ni čada torej, da so ob : i ©navadnem času, v dneh, ko orikipe-ajo valovi politične volilne borbe no višek, zapluli valovi ekspresionističkoga izražanja tudi v doslej tiho idilično življenje strokovnosta.nov?ke organizacije zasebnih n radni kov, ki so 10 dni Ljubljano po svojeni osrednje« odboru vabili v visokodoneCdh in bombastičnih reklamnih lepakih na protest uroti >radn i rcduc, ee£, pred nami se je tresel — Dunaj in tresel se bo Beograd. >Človek z bombami*: in >prerij-ški bi vol < 6ta 60 suoči na dlako slično skušala v politični areni Mestnega dona, kamor so prišli vsi pristaši politič-nih strank na diskusijski in razgraja-aki redenzvous. Prod določeno uro so ae že komunisti — manuelni delavci v Znatnem števila zasedli vso &iole, tako da so tvorili centrom avantgarde teroristov. Ob straneh so se nizali narodni socijalisti, ti so marljivo sekundirali terorju komunistov. Diskusije so se udeležili tudi socijaldemokrat je iu somišljeniki demokratske stranke. Društveni predsednik in hišni posestnik Orehek, iz agitatorske ^ole SLS, je '©tvoril shod. napadajoč demokratsko easopisje. ker je priobčilo razprave o >radu i redu*' in ogorčeno dvigajoč protest proti viadi, zlasti proti min. Praško vi čtu ukoprem je zakon po za-Jftagi demokratov žo pokopan in jo vsaka diskusija nej>otrebna. Soc dem. Ig. llihevc je mimo razpravljal o vsebini načrta, izjavljajoč se proti načrtu. V govoru nehitri Hiter je razpravljal za NSS teorie proti načrtu. Soc. dem. Albin Prepeluh je podal imenom JSDS fzjavo proti zakonu. Izjavo komunistične stranke je prečita 1 Vladislav Fa-bijančič. Govoril je tudi Brandtner za HSS. —■ Razgrajati pa so začeli komu-niati in narodni socijalisti, ko je ute-Mljeval zgodovino načrta dr. Knaflič kot društveni član in pa. pristaš demokratske stranke. Predsednik Orehek ga Je prekinil in mu odvzel besedo, Čeprav je govornik pojasnjeval vzroke in momente, kako je prišlo do načrta, katerega so skovali že v prejšnji vladi Protič - Koro>eevi ministri. Govornik jo ogorčeno protestiral proti kršitvi svobode govora, povdarjajoč nadalje, da je ravno parlamentarna zajednica bila tista, ki je stavila kot pogoj sestave koalicijske vlade sprejem načrta o >redu i radu«. Naslednji govornik Deržio je lahko govoril nemoteno ter napadel ministra saobraćaja dr. Korošca, ki je uveljavil neko staro, proti Železničarjem naperjeno naredbo. Shod jo sprejel resolucijo proti uveljavljanju sakona v točkah, ki se tičejo koalicijske pravice in svobodnega mezdnega gibanja Tu se je zopet pokazala pristranost predsednika, ki je stal popolnoma pod vplivom komunistov. Če analiziramo vse motive, ki bi morali biti merodajni nepolitični organizaciji za 'protest proti zakona o -radu i redar, moramo ugotoviti, da so na tem protestnem shodu prevladovale politično* decaogočke tendence. = Shod JDS za ja\ne nameščence. V petek 19. t m ob 8 zvečer bo v Mestnem domu shod, na katerega se vabijo vsi • državni ia zasebni uradniki, poduradmkl, sluge in vpokojencL Na shodu govorita uradniški kandidat prof. Josip R e i s d e r fa poslanec dr. Fran Novak. = Klerikalen shod v Poljanah. Ker Ve v >Slovenca« od torka dr. Mahorič usti v svojem »sijajno« vspelam shodu v , Poljanah, mu bodi kratko povedano, da je bil ta shod popolnoma v naših rokah in od nas zavisen. BU je res dobro obiskan, a vohlct Dem. in Sam. stranke so bi H v veliki večini Na migljaj in shod bi bil razbit, a tega se ni hotelo, da se varuje dostojnost rmenovaiiih strank. Bilo je ukazano ra naročeno, shod moriti !c s primernimi medklici in ugovori, in udeleženci so se no tem navodilo tudi ravnali. Sam dr. Mo-horič je moral čutiti to nevarnost, kor drugače bi bil težko, teEko, tako zmerno govoril kot je. Seveda, polomija je bila fdjub temu zanj, a najbolj se je pa ureza! z očitanjem na naslov g. Kržišnika, da je solo obesil na kol, kar ni res. Sel je že starejši v šolo In dobro dovršil uiijo gimnazijo v Kranju. Bil je med voditelji dtfa-stva za napredne jugoslov.. ideje, radi katerih Je bil od klerik, profesorjev denunci- ran. Vsled tega m Izbruha vojne, ni *oc mogel v Prago na trgovsko akademijo, kamor je nameravat in se Je žaaT oosvenT^t"o"em" sporazumu z Italijo. *TObui55S po kmetijstvu. Na to očitanje ie dobil dr Mo-horlč tudi primeren odgovor: Stranica denuncijantovi na kar je dr. Mohorič molčal bled kot stena. Sc bolj Jo j. ta dr. Mo-bcriC polomil s svojo ktnetsko behari j o kako dobro jo stodira! In dosegel celo doktorat S tem je pač pokazal svojo plitvost, kajti v resnici učen mol se ne baha s svojo učenostjo, je pohleven in stvaren. Da so imeli klerikalci strah pred shodom, že svedoči to, da niso pripeljali na shod Brod a rja, ker bi Jo ta se hujše ograda pofitidno poteče, da se na spre- I imenoval sam novega župnika M. Fr- ten način izogne zborovanju o škleoje- J giča iz Gradca, katerega je sedaj po- roča, da je odpotoval dr. Korošec zato, ker so demokrati v eni zadnjih sej ministrskega sveta zahtevali odstop hana dr. Laginjo in da je hotel še med potjo informirati svojo vraeajoča se tovariše o tej nameri demokratov. — Kakor se sedaj izve. je ta vest -.✓Tribune« popolnoma izmišljena, ker demokrati nikdar niso stavili take zahteve, torej tudi ta pretveza ne drži. Dr. Korošec se je uračuna 1. če je mislil, da se ogne izjavi s tem, da pobegne, ker se polomil, kakor klerikalni doktor. Povemo j moral vsaki član Vlade osebno isjaviti, še, da cu uaš volilec odtehta deset kleri- ali prisna pogodbo, sklenjeno v 6. Mar« kalnih glede politične zavednosti, za to je bodočnost naša, ker fe za nami vsa zavedna mladina. = JescniSvc razmere. 7. Jesenic nam pišejo: »Duhovniki nimajo pri politiki ničesar opraviti . tako je trdil Brodar na po!, shodu v Kat. domu. Ta je pa debela. Zakaj pa so potem na prižnicT bobnaM ljudstvo na shod. zakaj pa so sc vse maše »spremenile , če uiinajo duhovniki s politiko ničesar opraviti. Zakaj potem pošilja fajmošter kaplana Gabrovška na vse shode po Jesenicah in okolici, da je revež že vse hripav in si daje vsak terJrrr čevlje vpotcmplati . Kdo mu povrne stroške? Nar. socijalei so zelo uejevorrm, ker }e zmagal Ravnik Joža nad Jankom istega imena. Janko Ravnik je res Inteligenten, trezen in prevdaren mož, o Jožetu pa sc le to ve, da je specijalist v krokanju. Janko bi kot poslanec za svoje Hodi res kaj dosegel, Joža pa bi le svojega »maCkai v Beogradu zdravil. Pri nar soc. ne odločuje zmožnost in simpatija oseb* temveč zmožnost krokanja in zveze do komunistov in Nemcev. H. že vemo, kam i>es taco moli. Direktor Hofman v kratkem zapusti tovarno. Komunisti prevzamejo tovarno v svoje roke. Kdor no verjame, pa naj gre poslušati govore komunistov. Kdor jc pa pameten, pa obrni hrbet tem domišljavcem. Možje, mislite resno, pa spoznajte zmote In prevare, s katerimi vas pitajo. =r Ministra Xarodnega kluba za sporazum z Ttalijo. »Btjeoc poroča iz Beograda, da se bo^ta ministra Narodnega kluha vsekakor izjavila za ratifikacijo miru z Italijo, kar se da sklepati iz tega. da na zadnji seji ministrskega sveta nista podala nobenih ugovorov proti pogodbi v S. Margneriti. —d = Radića izpuste? > Večere poroča iz Beograda, da je zelo verjetno, da hO Stjepan Radić se pred volitvami v kon-stitnanto izpuščen na svobodo in da se min. predsednik or.Vesnič osebno zanima za t«, da se Radić izpusti iz zapora. =i= Iz demokratske stranke. Zagreb. 17. novembra. V Nasicali so je vršil gheriti ali ne in v to moral v zadnjem slučaja Izvajati potem konsekvenee. ss Radieov* straaka ni več aa re-, publiko ? Zagreb. 17. novembra Tukajšnji „ii^ti poročajo, da je imela v nedeljo v Veliki Gorici seljačka «ffank£ volilni ^hod. ha katerem je govoril profesor flr. Rudolf rlrovat, ki je v grav-neui izjavil nastopno; Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. Mi imimo eno državo š kraljem Petrom in regentom Aleksandrom. Mi smo republikanci, toda danes ni eaš za realfzaeijo našega republikanskega f>ro]^nma tađi ztma-jepolitie. razlogov, kakor rudi notranjepolitičnih razmer n*iše države. V tem pogledu moramo izvedbo nagega programa odložiti na poznejši ^as. Zato bomo šli zastopniki seljačke stranke v Beograd v konstituanto. = Spor radi župnika v Koprivnici. Zagreb, 17. novembra. Znano fo gibanje refornJistično duhovščine na Hrvat-slseiu. zbasti pa vprašanje upo-*tAvitve župnika v Koprivnici. To vprašanje je doseglo sedaj svoj višek. Maliinaeije zagrebške duhovni ine. zlasti pa nadškofa dr. Bauerja so zasejalo razdor med meščanstvom in kmeti. &kof je obljubil, da bo priznal vsakega duhovnika, ki ga bodo v Koprivnici izvolili, samo rciormisticnega topnika Zagorca ne more priznati. Tej obljnbi zagrebškega nadškofa so nasedli kmetje in izvolili dr. Kežiuana za župnika. Nadškof dr. Bauer pa tudi ž njim ni bil zadovoljen, marv-eč ni na sporočitev njegove izvolitve niti odgovoril, počakal je potek kanoničnega roka, nato pa sla! prebivalstvu Koprivnice "kot kazen. 15. t. m. se je vršil velik protestni -no4 pod okriljem hrvatske pučke seljačke f tranke, na katerem se je sklenilo: X, poslati nadškofu dr. Bauerjn protest; 2. javiti župniku Fržicu. naj se nikar ne Upa prir! v Koprivnici in 3. zahtevati od mestnega zastopstva, da vstraja pri prejšnji rešitvi tega vprašanja po takratnih zaključkih. Tej resoluciji so ee pridružile složno vse stranke ter ogorčeno protestirale proti nasilju in verolomno-ti zagrebškega nadškof) — Značilen moment v Sv. Margbf- riti. Urednik beogradske >Pravde«, ki se je udeležil pogajanj kot poroeeva-ieo, }% po«la4 ovojema iL»tu bjao^avko, kjer pravi: Med pregovori o Zadra je pokazal Vesnić poročilo o vznemirjenosti v Beograda. Na to je Sforza pokazal brzojavko Galantija iz Beograda, ki trdi, da so vse vesti sprejemajo hladrroirrvno! =e Polom Vrangiove armade. Poro tevafec lista >Chicago Tribunec: javlja, da šq je general Vrangel vkrcM na ruski krlžarki, ki je vzela na krov tudi vojake. Tri transportne ladje z 42O.O00 vojaki in ena ladja z ranjejpe-i so od-plule z neznanim namenom. Ostanki Vranglove armade se junaško branijo, vendar pa je položaj nevzdržen. Mnogi častniki so se sami ustreli Ji. da ne bi prišli v roke rdečim oetani. V Carigradu pričakujejo 25.000 beguncev. ^ -—d as AntaHta zahteva demobilizacijo uady.iLi -kil« armad. Veleposlaniska konferenca se je bavila s poročili o nameravani preobralni akciji na Nemškem in Madžarskem. Skteruia je pozvati enteiltno misijo v Budrmpc§ri k odločnemu posredovanju proti termi načrtu. Horthvjeva vlada ee opoearja. da bo za vsak poizkus preobrata proti kateremkoli sosedu odgovorna. Razen tega se zahteva od Horthvjeva vlade, naj so kar najhitreje izvrši ratifikacija in demobilizira armada. —d — Bolirarftko sobranje je sprejelo zakon, ki določa stroge kazni vsem. ki so 6i v vojni prisvojili tuje predmete. Določen je rok dveh mesecev za Vračanje teh stvari. —d TfJlisfnit sfca In brzctimma poročila. 15. t. m. dobro obiskan shod demokratske stranke, na katerem je govoril g. Šaj, razlagajoč program demokratske stranke ter pojasnjujoč zborovalcem Drotidržavne tendence radikalcev, komunistov in zajeđničarjev. — V nedeljo se je vršil dobro obiskan Shod demokratske stranke v Varaždinu, kjer sta govorila minister ža agrarno reformo dr. Henrik Križmah in minister na razpoloženju dr. Edo Lrtikiiuv. Nekoliko frankovcer in Radičevcev, ki so skušali s klici. Živela republika moti-tUi zborovanje, je bilo postavljenih pod kap. — Iz Belovara poročajo, da se v tamkajšnjem okrožju uspešno širi agitacija za demokratsko stranko. V prošlih dneh so se vršili razni shodi in sestanki demokratske stranke po raznih krajih županije, za prihodnje dni pa je prijavljeno še več takih shodov. Radikalci doslej javno le niso nastopili, pač pa rujejo tajno v korist Radi-cevcev. Tako so v zadnjih dnevih širili vesti, da pride v bjelovarsko županijo agitirat sam Stojan Protič. Radikalci širijo med narod letake?, v katerih agitira jo za hrvatsko pučko - seljačko stranko v imenu republike. == Minister dr. Korošec in "5. ^arg-heritska pogodba. Beograd. 17. novembra. Minister dr. Korošec je odpotoval iz Beograda v soboto zvečer, še prodno so se vrnili naši delegati iz 8. Uarghe* rite. Dr. Korošec tega bi ne smel storiti, ker je fungiral kot namestnik ministrskega predsednika in se dr. Vesnič še ni vrnil. V političnih krogih se govori, da pomeni besr dr. Korošca iz Be> Dr. Breznik je v Pravopis sprejel mnogo besed, ki o njih pri najboljši volji ne moreni reči, čemn so sprejete; na pr.: brezovka, brglez, brivec (razen kakšnesfa jezikovnega čudaka ne bo nikdo v izkušnjavi, da bi pisal morda: brilec), bron, društvo (radi ^>§x?, dandanes ne bo nikdo tu dvomil, kako je treba pisati besedo, in 5e bi bilo vendarle potfeb-po9 opozarjati na »§«, zakaj pa potem v slovarju na pr.: moštvo?), griža, petelin; piska, podružnica, potomec prekašati, priimek, itd. Dalje je v slovarju nekaj besed, ki se zde morda malo znane, pa imajo zato pri sebi nemški prevod (tako tainacenje pa je svrha navadnega slovarja, ne Pravopisa, a če bi se Pravopisa dala taka svrha, bi zbirka besedi, potrebnih pojasnila, morala biti večja): božur = Šafran; bucika =-= Stecknagel; gnoj, zmesni gnoj = Kompost; povalnik =» S trude!; smetlaka — Gesindel; opokel a= bUsiert: odhodnja = Abschiedsvafe-ta; vlača *= Schleile; volčič = vnetje na vimenu; nart = zgornji del noge. Tu omenja še besedno skupino, navedeno pri »cvretl* in frazeologiji pri >rova§«, pri »redek««. Tudi je v slovarju nekaj čisto ^btt^.afclrth h*a*H Iri c#> AmnA*n*m he rabijo bistre — bister um; bulec (vol); hitre (kdor hitro dela; radi zlo£Dttrome£a r ?); bramenik — Fntteral; hrotica = Kiel, in tudi: hndica — Gfcht itd., t>rim. 5e: bur-nus! Antibarbaru služijo izvajanja pri besed! ddl. češ, ne sme se reči* dol z breavladjem!. ampak ^roč b.; ali prodremo s predlogom*. Proč z Italijo! mesto: dol z I!? —, dalje izvajanja pri besedi: grm, kruli, les, bogat, dati, £!as« mnojT* dež, basati (?). nahajati se (?), brana itd. Centu so izvajanja pod »Češ«? saj tu ne delamo napak. Izvajanja pod »cel« se mi ne zde vseskoai utemeljena. »Storjena obleka« naj bo konfekcijska? Jutar-nji list«: poroča iz Beograda, da bo naša vlada poslala rimski vladi noto, v ka-leri bo zahtevali, naj čimprej ukrene korake, da se preprečijo akcije D' An-nunzia in se on odstrani z Keke v s%t-ho izvedbe Tapallskih dogovorov. ZAHTEVE REDKIH AVTONOMT8TOV. —d Zagreb, 17. tiovembra. PreoS =.i'duik reške {L\-tonoiais?ke stranke Gotnardl je po^ial ministrskemu predsedniku dr. Vesniču spomenico, v kateri zahteVa, da se morajo v reskeln ozemlju odstraniti brezpogojno vee vojne sile in da naj to ozemlje zasedejo nevtralne čete. Te čete naj bi ostale na reškem ozemlju toliko časa. dokler se ne bi ustvarila NTr>rodna Politika, poroča iz Livna, da jo v Grahovo dotk» več befrnncev iz okupirane Dalmacije, ki pripovedujejo, da je D' Annunzio včeraj okupiral Šibenik. Njegove čete napredujejo v notranjost c>fcupir»oea:a ozea»lia«- D' An-nunziieve čete jemljejo ter izvajajo najhujši teror. z Veza nakOdov, —d Ženevi*. 17. nov. V današnji seji narodov je f r%d*ednik Hvfnans toa-znanil, da so komisije stvorjene, Peta komisija, ki se bavi s sprejemanjem no-via driac. ima nastopne člane: Lord Ceci! (Južna Afrika). Tittoni (Italija), Fishor (Anglijaj, Viyiani (Francija), Nansee (NorveskA), Karnipuk j(Ni»o-zemeka), Branting (Švedska), Spalaj-kovic (.TugošlavifaJ, Politis ^fakaV in dr. BeneŠ (CeŽkošTovtaska). VOr^redon (Argehtinija) je poročai o zgodovini AtgentinHe med .vojno in je povdarjal, da je njegova Vlada menja, da je «a sprejem dovolj volja suverene države, da^e sprejme v zreao narodov. Hagi-ran jo povda^ial; da polagajo Severa© drsave največje važnost na razorože-njo.-2 najvooiun odobravanj eni je bil ^roiei ftovor lorda uecSla, H je dejal, da ae morajo vsi narodi sj>raVftl. y kateri T&to&ft najavila a rodov znaten a.ill as. poU&tt Kogoji tx 1$toP t malo ATtTSttO. k. -^'TiAfirn. 17. uo^emorl >i0iWa Waraza^la« Wfoit oa .Vtflf barbara s potrebami narodnoga m ^af«?^ r^^Jl ^m-tT^ ^varia .tada vsled oeteft. pod fcalW« tevra m pnilo povsem do wbavfr niti ^ ^ 5!hr ^^^^l v*i»#ig * eno niti drugo stališ^. Premalo ie rt8fe ^mmto. n w*on «o: t Skaone me* Jo med Poljsko, in Madfarsko ter frrliazno razmerie metl^Romaaiio in ostalimi državami male antante na eni in Madžarsko na drogi strani 2. Avtonomna Slovaške. 3, Antibarbara, preveč Slovarja. I)r. Fr, MeWč. Revizija mej med Poljsko ia Cehoslova&ke v testnskem ozemlju in sicer po etnogra-iičrifc mejah. 4 Takojšnja ustavitev proti-p t »liske agitacije s strani Čehov v Vzhodni GafcciiL 5. Korektora mej v arvanskem in zempHnskem okraju PROT1NEMŠKE DEMONSTRACUC V PRAOI. —d Praga, 17. novembra. Poulične de-monstracite so se nadaljevale do poane -noči Kem5W Hstt davi nfeo izfli. Kakor poročajo >Narodni Llsty«, so bile zvečer še demonstracije pred nekaterimi nemškimi zavodi in hišami, iz katerih So demonstranti vrgli sliko bivšega avstrijskega in nemškega cesarja. Na vhodu kazine je bil nabit napis: »Za Heb — NemšTd kazino! tfemlki kazino je zaplenjen za češko SI-jaštvo in zaseden po dffakfc RekvfticrJ-ska komisija.« V hiši nemške akademske menze, kakor todi v k*zmi so nastanili ee-Ske dijake. Med pouličnimi demonstracijami se je nabiralo za češko Šoto v rfebn. RATIFIKACIJA RAPAIjUSRE PO (tODBE V ITALIJI. —d Rim, 16. nov. Agenzia Btefani norooa: V zbornici je predložil ministrski predsednik Gioiitti zakonski načrt glede ratifikacije in izvedbo rapallske pogodbe. Ministrski predsednik je predlagal, naj se takoj obravnava o načrtu. Vsi poslanci, rasen socialistov, so VT?ta-n s sedežev, nakar je nastalo burno In dolgotrajno odobravanje v zbornici in na galeriji. SoeSaliari eo protestirali. KAJ BO Z WRANGLOVO ^ttKiUM)? —d Beograd, 17. novembra. Hadi katastrofe vojske je Wranglova vlada posredovala pri jugoslovenski vladi, naj bi sprejela del ruskih beguncev hi vojakov. Wrangel zapušča Rusijo z 50.(500 begunci in 40.000 vojaki, ki ol se naj porazdelili na Grško. Romunijo. Bolgarijo ia Jugoslavijo. VRABfGEL V CARIGRADU. —d Pariz, 17. novembra. Listi poročajo, da ie general Vrangel danes dospel že v Carigrad. Vsi francoski listi se bavijo s porazom Vranglove armade ter ga flri-msujejo nedisđplihiraimsti in nponi ne-krfterilt njegovih čet. Monarhija M| madžarskem m cehi, —4 Dunaj. 17. fro^fembra. »Aoeh'đ^ po-f5ča, da se obrnil ceSkoslovaflrl zmianfl minister eji proračunsketra odseka le izjavu zasWnik ministra za ooliedet-štvo, da bo finančna prdkuratiifa vsa KabsburSka bosestva, ki do Mirovni noeodbi nrlbadajo 2ešk6rf5Va-m rebiiDliki. mtaBnt!ral5 fia 1W€ Češkoslovaške republike* vesti u grške: — d Atene. 16. novembra. Govori se. da (KJootuie Venizeios v inozemstvo. Njegov naslednik bo alf Gnnaris ali Rhallfs. Iz iziav Ormarlsa je razvidno, da se zunanja politika ne bo izDremenila. __ — d Berlin. 17. novembra. (OKO Listf javljajo, da ie Venizeios na vojni ladji zapustil Orčiio. Nadalje poročajo, da Rhallis ni spreid pooblastila, nai sestavi nov kabmet. —d Pariz. 16 nov. (Brezžično.) Po volilnem porazu venlzehstov je poaialo vprašanje presiolonasletLstva aopet aktualno. Zavezniki ne bodo pripustili, da bi zasedel prestol ekskralj Konstantin. —d Pariz, 17. novembra. Atenski do-ptsntk rjonmaia« Je brzojavfl 15. t. m nastopno izjavo Venteclosa: Storil sem svojo dolžnost. Ljudstvo je obhodilo ino-io politiko. Jaz se umaknem. Dežele v Vzhodni Macedomji, katere %zm pomagal j osvoboditi, so me pustil« na cedil«. Zgodi naj se volja ljudstva.« — Dopisnik opisuje nadaliac dasodke od 15. t. m. Medtem ko je pripravljal Venizeios svojo demisijo, da hi jo sporočil admiralu Gunarisu, so organizirali pristaši opozicije, ki pripravljaj* povratek Konstantina, javno vstajo na nR-■ ■ali. Posredovali so • vojaški oddelki, pri čemur je padlo več oseb, med njimi tudi dva otroka Ob vhodu v zunanje ministrstvo je bfk> postavljeno orožnistvo in vojaštvo, razvrščeno za vrati in drevesi, ter jc zadrževalo množico, Iz nade kraljevine. .Zaroka prentolotiaslednika Aleksandra? Agencija >Vojvodina t r Novem iSadu poroča, da prtobCiije romunsko časopisje vest o skorajšnji zar ročitvi regenta Aleksandra z romunsko kneginjo Marijo. — Delna stavka sa^rreb&tHi zaaeb-mii nastavljeneev. Od 15. t. m. straj-kajo v Za^rebn v 68 podjetjib za«, na ^tavljonei, ki zahtevajo 50% poviaanje prejemkov. 10% doki ade za vsakega družin, člana ter enkraten nabavni prispevek v višini dvomesečne plače. Podjetja so zahtevam deloma že ugodila ter so zvišala nastavljencem prejemke za 2b%—b0, nekatera celo se viaie. Ostala podjetja se že pogajajo. Stavka je torej ze končana. — Shod hilmn posestnikov v Zagreba. V nedeljo, dne 14. t m. se je vt5H v } Zagrebu velik shod blsmu posestnikov iz j Zagreba, katerem« so prisostvovali odposlanci ostalih mest iz Hrvatske ia katerega so se udeležui tudi zastopniki Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo, v katere imenu sta govorila ared> sednik Ivan Frelih in tafeflc Josip Pire. poudarjajoča potrebo skupne močne organizacije in skupnega nastopa hišam posestnikov v odi* naSi držarvi v dosego svojli pravic. Obenem se je sklenilo izdajati skupno stanovsko glasilo in tako skrberi razun za ^svole stanovske interese tudi za splošno zMifanie teh dveh jagoslovenskft plemen. Prihodnjo nedeljo se vrt! enak shod v Karlovcu katerega bodo oosenll tadl zastopniki iz Slovenije pod vodstvom svojega zveziaesa predsednika nittjfui M i?niti uroofflrt i rtatUa i Maribor, 17. novembra. Danes, ob 19. te je vršil m hurea sood, na katerem se ie protestirale proti rfctu. ki ga je sklenila naša delegacija v Margheriti. Shod It otvorfl m vod« predsednik podruSnicfc »Jugoslov Matice« pToteser Ribartc, Ir1 je v svofem govoru ebravkjžM1 nesreča ki je zadete 5ugos»-veae s tem paktom. V imenu JDS le govoril poslanec Kejžar ki je izjavil, da v S. Marcheriti sklenjenega pakta nikdar ae moremo priznati. V imenu NSS je podal stično izjavo predsednik krajevne podružnice stranke z. Jarh, za nJim pa je govorila v imenu ženskega društva ga. dr. Li-poldova. V imenu ZJŽ Je ostro "ainaral razmere na naši severni meji, kjer nun preti nov udarec, g. Mohorko. V Imenu .JSDS je govoril g. lira so vee. ki je ostro napadal dr. Koroščevo stranko, ki se shoda ril ndetetfla. Akademik Troft le onozar-jal na kieverao udeležbo ter vpraševal, kle so dHatt, katerim je višji šolski svet prepovedal udeležbo na shodu. To in pa vprašanje, kje je mariborska inteligenca« ki se tako rada baha s svojo narodnostjo, }e izzvalo burne protesta Neki drugi akademik ie napadel vehementno vse cmitelk-kar je izzvalo znova tak hrup, da mu Je moral predsednik odvzeti besedo Končno je bila sprejem resolucija, v kateri se: L protestira proti odcepitvi Prtmorja, 2. se pakta, skreni enega v S. Margberiti, ne pfizna, 3. odklanja vsako zvezo z ItaUjo hi 4. zahteva, da sc vsako teto po cel! naST kraljevini določi en dan, ko ae zbira darove za nase neodreiene brata. Sokolstno. — Sokolske društvo TlvtaM.ajrva (Boka kotorska). Nakon barbarskog palenta irasm zgrada i narodnih institucija, sa strane Talijana u okupiranom području, pozvana je tazrvanredrta Sokolska prijava, na kojoj je brat starješina Josip 1 BaseiM dao na bb. članove sledeči proglas r »Braco-sestfel Maša jeđnokrvna braća a okHpffaooTU podru Čin trpe natace g i urote nspaHene mlčtre rnrfe. Naše nalsvetljo za-jUta, narodne uisomcije, privatne taievf-M M t bltlo bacaju, ruta i pale Nema smisla, da tobom za odmazdu 1 mi slično radim* jer bi smo time navukli na sebe Vago barbarstva i Hana, poput plaoeaa ulične rulje u okupiranom području, »ttruiaa sv. Cirila i Metoda« ezdržaje nase škole. Veći broj utrtena i odgaja o1WB KSSfU (ft ih tako otrgne Iz proždrljive čeljusti, gdjo bi našu djecu otudiđi I 265 štev* .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. novembra 1920. 3. strait od njih učinili janjičare. Družba sv. Cirila * Metoda hoće da dade obuke našoj djeca u svojem lijepom I slatkom materinskom jezika. Ta naša požrtvovna Družba nalazi se u teškom novčanom položaju. Najbolji je naš protest proti tudjim aspiracijama na našem biser Jadranu i najbolji je dokaz našeg narodnog osjećaja, ako položimo dar, domu na oltar!« Na ovaj proglas razdijelili su se sabirni arci, po kojima su sakupili: sestre D. Krezhov ! F. Donat 1003 krune; sestra N. Dernič, supruga intendantskog kapetana 754 K: bb. N. Osana 598 K; A. Čubrić 360 K; P. Somer 340 K; N StaniČlć 314 K; N. Sindik 160 K; N. Zupane 93 K; M. Poropat 40 K i F. Perušina 32 K. Svega 3694 krune. Novac je odposlan upravi »Slovenskog Naroda^ da izruči svrsi. Isto tako provelo je druSivo akcija sabiranja za »»Narodni svet u Koru- škojt, te su sakupili: bb. J. Berne 904 K; M. Les 464 K; skupina u Oficirskom domu 150 K; J. Stanicić 150 K; I. Stjepcević 30 K I F. Perušina 28 K. Svega 1736 K. Novac i sabirni arci dostavljeni su Sokolskoj Župi u Mostaru. Uslijed nejasno čitljivih imena i malenog prostora, nije nam mogače objelodaniti imena vrijednih darovatelja Ovime se je pokazalo, da se uz dobru volju dade i kod malenog društva mnogo toga učiniti. Požrtvovnim sakupljačima i plemenitim darovateljima, koji su doprinijeli obol za ovako vrijedne narodne svrhe, nekak bude od srca hvala i narodna uspomena. Zdravo! Tajnik. — Ljubljanski Sokol naznanja, da se prijateljski sestanek članstva ne vrši danes, temveč še le danes leden, v četrtek dne 25, novembra. ne uestL V Ljublanji, 18. novembra 1920. — Dr. Brejc je Uerfttaluo stranko! ter« poroča, da se ggias.il a Brejcu pridobil Kočcvcc za Der Gcnosscrjschai-je dne o. novembra Pri deželnem predsedniku dr. deputacija kočevske kmetske stranke -Goitscheer Bauernpartei da mu sporoči želje in zahteve nemških prebivalcev kočevskega jezikovnega otoka, iz dr Breičevih izvajanj je deputacija dobila utis, da bo Nemcem mogoče živeti v Jugoslaviji v miru in zadovoijnosti. Dr Brejc je izjavil, da se po njegovem mnenju z Nemci ne sme postopati kot z državljani drage vrste, povdarjal je, da je dolga ieta na svoji koži skušal, koliko trpi in kako čustvuje narodna manjšina, na to se bo vedno spominjal, za to tudi obljublja, da Bo v vsakem oziru podpira! stremljenja narodnostnih manjšin. -Dcr rebiva!stvo z žitom in moko. Održal se je tudi po volni v Jugoslaviji. Navzlic majhnim grajam v celoti je le dobro služil potrebam prebivalstva v težkih časih za prehrano. Vsepovsod pa sedaj izginjajo vojne naprave. Celo možje, ki so vodili državne centrale, nastopajo danes za svobodo v trgovini in pronfetu. Uveljavljeno ie že dolgo načelo, da mora biti notranja trgovina prosta. Naša vlada nam ie to večkrat poudarjala. Trgovci in obrtniki se danes vprašajo, čemu naj se iz Žitnega zavoda napravi trgovsko akcijsko podjetje. Če so razmere take, da Žitni zavod ni več potreben, zakaj naj se ga potem spravlja v novo obliko. Javnosti treba točnega Dojasnila. preden se take stvari ustanove. V Avstriij imajo velik zavod Warenverkehrsbureau<. Ta zavod so želeli star! komandantie. med njuni visoki državni funkcionarji, spremeniti v trgovsko podjetje. Nastal oa je odločen odpor v vseh produktivnih krogih. Naši kurpčijskf krogi imajo resne pomisleke proti načrtu z Žitnim zavodom. Gotovo ie treba, da se vprašanje pojasni. — O dr. Šnstersiču se v zadnjem času mnogo govori in piše. Te dni je neki list vedel povedati, da je že celo dal dr. Šušteršič prepeljati svoje pohištvo iz Celovca v Ljubljano. Ta ie seveda bosa. sai vsakdo v Ljubljani ve. da Jr. Sušteršiču ni treba dovažati svojega pohištva v Ljubljano, ker ima itak vse svoje pohištvo varno shranjeno v stanovanju bivšega avstrijskega poveljujočega generala na RJei\veisovi cesti, katero stanovane ima sedaj v naiemu odvetnik dr. Benkovič. Pri tem je torej shranjeno vse Šušteršičevo pohištvo, ki je baje razmeščeno v treh sobah. Ne vemo. ali stoje te sobe prazne, to bo vede povedati državni stanovanjski urad, ki gotovo ne bo trpel, da bi zaradi dr. Sušteršičevega TKtfiištva ne smel nihče stanovati v reb sobah. —» Somišljeniki! Danes se vrsi volilni shod JDS. na Martinovi cesti pri Bankotu. Govorita kandidata fjrg. dr. K r a m © r in prof. Reisner. Vabimo vse somišljenike, da se tejra shoda v obilnem številu udeleže. — Splošno slovensko žensko »iruštvo Priredi v spomin stoletnice 3ožene Nemcove skromno a iskreno proslavo s predavanjem in slavnostnim govorom. Vrši se v petek. 19. nov. 1920 v risalnici »Mladike« ob 5. popoldne. Vse slovensko žen-stvo vljudno vabimo k tej proslavi. _ Nezaslišano postopanje. Maribor, 17 .novembra. Včeraj pop oJ dne je prišel na kolodvorski postni urad avstrijski agitator Lesar iz Liesingena pri Dunaju ter po končanem opravita pričd s postno uradnico privaten razgovor. Tekom razgovora je omenil: »Audi hier wird es bald zu etnem Ptebiszit kommen!« Ko ga je uradnica začudeno vprašala, kako to misli, ko so vendar meje že določene, je ironično pripomnil: »Von Spielield bis Cilli Službujoči uradnik, ki je slišal ta posovor, je dal predrzneža aretirati. Naše oblasti pa so tesa nevarnega liuiskača takoj izpustile, ko je položil 21.000 K kavcije. — »Straža* in dr. Seraec. \t .Maribora poročajo: Tukajšnja ^Straža- se je iznova zaletela v g. dr. Serneca, kateremu očita, da je preskrbe! praški tvrdki -Grei-nizc lokale v Mariboru in da to družbo podpira. Dr. Semec je v današnjem »Te* boru* priobčil kratek in jedrnat odgjvor, v katerem pravi, da tvrdke ^Ureiniz«, o kateri poroča * Straža«, splc'i ne pozna, pač pa družbo *Greinhz<-. To pa je nacionalizirano iugoslovensko podjetje, katerega podpira deželna vlada v Ljubljani in čije predsednik upravnega sveta ie vitez Pogačnik, torej pristaš SLS, za tclinižnega vodjo pa je družba imenovala zavednega Slovenca. — Preiskava radi demonstracij v ; .Mariboru, ki so se vršile 13 oktobra t. I. ivdi izida koroškega plebiscita, se, kakor nam poročajo, nadaljuje. Sedaj sta stavljena pod obtožbo po par. 192 srb. kaz. zak. urednika mariborskega dnevnika i Tabori g. Radivoj Rehar in g. Ju*. Komunistični dom na Turjaškem trgu. Kakor je znano, so kupili komunisti Rcharjevo hišo na Turjaškem trgu. Denar jim ie posodilo neko konzumno društvo v Zagrebu okrog 80(1000 K. od katere svote morajo mesečno vračali 50.000 K. Kakor čujemo, bi komunisti radi takoj izplačali zagrebšo konzumno društvo in iščejo v ta namen posojila v Ljubljani. Radovedni smo. kateri denarni zavod v Ljubljani bo šel komunistom na roke in jim dovolil zahtevano posojilo. — Dnevnice za živinozdravuike. Na predlog poljedelskega ministra je sklenil ministrski svet. da dobijo živi-nozdravniki razen stalne place na službenem potovanju po dva dinarja od kilometra in 16 dinarjev dnevnice, kadar potujejo službeno. — Javno predavanje priredi Društvo slušateljev filozofske fakultete v proslavo 250ietniee smrti Jana A. Komenskega v petek zvečer ob S. v zbornici na univerzi. Prodava g. dr. Ivan Lah. Vstopnina za sedež 1 K, stojišče 2 K. Prodaja vstopnic pol tire pred začetkom istotam. K obilni udeležbi vabi odbor. — 701etnico rojstva praznuje danes gesp. Franc Jeločnik, krojaški mojster in bivši večletni načelnik Krojaške zadruge v Ljubljani. Jubilantu, ki je še zdrav in čil, iskreno čestitamo! -— Na Grosupliah ordinira vsak četrtek v gradu Brinje zdravnik iz Višnje gore g. dr. Zaletel. Prvo ordinacijo ima danes. — Mimo cflla. Prejeli smo in pri-občujemo: V tozadevnih noticah »SI. Naroda« se je — dasi ne imenoma — obravnavalo o meni m moji rodbini. Kakor je odgovarjala prva notica resnici, tako so navedbe v drugi zavite. Omenjeno stanovanje imam v najemu že Det let. in nikdar ni bilo v njem manj kot tri osebe, največ časa pa nas je bilo štiri in celo Det. Če živi v Trstu moja sorodnica. ki je milijonarka, imam jaz od tega zelo malo koristi. Naravnost laž pa ie. če se mi očita, da »ljubim vse prej kot Jugoslovene«. Gospod I. B. ne ve. da izhajamo iz ene najbolj narodnih goriških rodbin, ki je v sorodu z vsemi znanimi rodbinami slovenske krvi na Goriškem, kot so Gabrščki, Ur-bančiči itd, od katerih so bili skoro vsi preganjani med vojsko. Moja mati je bila duhovna mati Simona Gregorčiča, katerega je do njegovega službovanja v Rihenbergu redno podpirala. V Rihenbergu sem bila vsako leto stalen gost pokoinega pesnika, ki me je naziva! svojo sestrico. In kakor sem bila narodno vzgojena jaz. tako so vzgojene narodno tudi moji hčeri, ki sta obe obiskovali trg. tečaj v Ljubljani. Ne smatram za dostojno, da se nas s takim orožjem skuša spraviti iz skromnega stanovanja na cesto! Ana Fa-ninger. (S tem ie stvar vsestransko poiasnena in ne sprejmemo v tei zadevi nobene notice več. Uredništvo.) — Poziv. Dne 17. maja 1.1. okoli 6. zvečer je kočtiaž g. Josipa Z i-darja, posestnika in trgovca v Ljubljani, pri postajališču cestne železnice pred glavnim kolodvorom podrl neko gospo. Dotični, ki vedo kaj natančnega, kako se ie dogodek izvršil in nezgoda pripetila, se orosi- stopniku udeležene stranke. Dr. Anten Švigelj. odvetnik v Ljubljani. — Pozor pred merilnim špiritom (drveni špirit, Holzgeist, Spiritus liani). Pred kratkim se je nek strojni mojster težko poškodoval vsled eksplozije svetiljke, ki jo bila riapolniena z metilnim špiritom. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro zaradi tega opozarja, da je molilni špirit, ki se dobiva kot stranski produkt pri proizvajanju očetove kisline iz lesa« aelo strupen. Zavžit v večjih množinah provzroča smrt, v manjših množinah pa hud glavobol, omotico, bljuvanje, ohromenje nog itd. ter težka vnetja na očeh, ki privedejo lahko do oslepenja. Tudi vdihavanje m etilnoga Špirita je zelo škodljivo. Zaradi tega jo njega primesava-nje k drugim žganim nija£am, k parfumu in kozmetičnim preparatom že z naredbo bivšesra ministrstvi za notranje zadeve strogo prepovedano. Metilni alkohol služi i>onekod tudi za denaturi-ranje navadnega (etilnegn) špirita ter 60 dalje vporablja T raznih industrijah in obrtih (n. pr. pri pripravljanju fir-nežev, lakov, ]>olitur, v mizarskih delavnicah, tvornir-ah pohištva itd.). V vseh takih obratih in sploh povsod, kjer se rabi denaturiran špirit, je torej gledati na to, da se delavni prostori dobro prezračijo. Delavci naj pazijo na snago svojih rok in naj Bi rane na rokah dobro obvežejo. Kjer pa izdatna ventilacija ni mogoča, n. pr. hišnih industrijah, naj eden in isti delavec nima predolgo opravka z metilnim ali denaturiranim špiritom. Vporaba metalnega špirita v gorilno namene je radi mogočih eksplozij zelo opasna. Storili so se primerni koraki, da se prosta prodaja metilnega alkohola sploh prepove. — Kje se sme kolesariti? Okrožna gradbena, sekcija nam piše: V včerajšnji številki >Sk>v. Naroda< se je spod-tikal nekdo nad kolesarjenjem po banketu Dolenjske ceste. Prosimo, da obja-\ite sledečo pojasnilo: Banket po Dolenjski cesti od 2*1 km, to je od odcepa ceste Yia dolenjski kolodvor določilu dotične naredbe kolesar, ki vozi po banketu, oeniti pešcu, če treba, tudi na eestni tir, dočim na cestuem tiru se mora pešec ogniti kolesarju. To torej zahteva lahko «.»bčin3tvo od kolesarjev, ki niso dosti obzirni ter vozijo hitro iri r^previdno po banketih. Za vozičke sicer banket ni bil urejen, toda bilo hi nečloveško, da bi se branilo ob slabem vremenu mlekarieam in otrokom voziti po njem. — Nevaren konkurent. Delikatesni trgovini Kliam je postal nevaren konkurent, pri tvrdki zaposleni hlapec Ed. Rebersak, ki Je v prodajalni ukradeni sir fn jabolka prodajal po ulicah. — Ukradena vozna odeja. Posestniku J. F v Mostah št. 42 je bila z voza na dvorišču ukradena siva vozna plahta, s katero je imel pokrite zeljnate glave. Po poizvedbah se je dognalo, da 50 storilci malo preje v družbi več moških in ženskih prišli v Černctovo gostimo v Mostah ter se odpeljali proti Ljubljani. Spotoma se jim je voz vsled defekta na kolesu prevrnil, pomagali so si na ta način, da so iz voza posestnika K. sneli osnfk, obenem pa so še pobrali plahto. — Ali ste videli današnje demonstracije?« ... tako je ob priliki manife-stačnega pohoda akademske omladine dne 12. t. m. ob 5. popoldne nagovorila ijubeznjiva ženscina Marija Bradula nekega tapetniškega pomočnika, stoječega na Marijinem trgu pred Prešernovim spomenikom. Ljubeznjivo in zapeljivo ga je pogledovala ter gostolela: >Hud mraz je. Ta megla mi gre do kosti. Zebe me. Lačna sem, Ijribi gospod.r. Pomočnik se je usmili ter ji podari 20 kron. obenem pa jo povabi na toplo večerjo v neko gostilno blizu škofije. Po večerji jo je usmiljeni, mladi Adonis odpeljal na svoje stanovanje v Ravni-karjovi ulici, kjer sta prijetno prenočevala. Čudno naključje pa je bilo. da je sostanovalec, neki železniški uslužbenec, zjutraj takoj po odhodu dobre Marije, z žalostjo ugotovil, da mu je izginila denarnica z 2500 K. sam pa ne ne ve, če mu jih je ona vzela. — Umrla je v Lfitiji ga. Ursoia Prein alk, posestnica, v čadranra pa učiteljica ga. Mara Hren, roj. Pavlic. N. v m. p.! . . — Današnji simfonični Itoncert v unionski dvorani ae prične točno ob & /večer. Občinstvo se opozarja, da med izvajanjem mogočne Dvofakove eimfo-i«ije vstop v dvorani ni dovoljen. Kot koncertni mojster sodeluje pri koncertu g. prof. J era j. k — Opera »Dalibor-. Daiibor! Smetana, kot operni komponist, 3ePri nas znan skoro le iz komične tridejanke >Prodana nevesta«, dočim bi morali že davno poznati Daliborja, Poljub itd. Češki Mozart, Smetana, sicer ni nikjer tako izrazito naroden, rrkci bi, lokalen, kakor v Prodani nevesti, vendar je rudi Dalibor cel Smetana. Povsodi ono oživljajoče, priproste, saniopoaebi razumljive melodije, specifično smotanske harmonije, ki včasih občutno spominjajo na Prodano nevesto. Žal, da sem ves večer občutil tako malo češkega temperamenta, ki preveva vsa Smetanova dela. v pevskem oziru je bila gdč. K i c h-t e r j e v a (Milada) zlasti dobra, premalo izrazita gdč. Thalerje v a (Zitka). Zelo dostojen je bil Roma-novski (Vladislav) kot kralj. Čisto in jasno izgovarja slovenske besede, česar ne morem reči o g. D r v O t i, ki pa je pevsko stal na visini. G. P i s a-r e v i Č (Benes) jo totalno prehiajen. g. Z o r m a n (Budivoj) ni bil elabsi kot drugikrat, sodniki pa 50 bile leseni in guhoparni. kakor se spodobi. Zbor je v prvem aktu občutno plaval. — Vprizo- ritev z ozirom na režijo je bila selo, fc^-lo nerodna. Narod na odru ne ve k delati, helebardisti se prerivajo u k ta v kot, pazi ne vedo, ali bi »edeli e stali, »edigre premen ne vežejo, ali j smo pri nas tehnično še zelo >nazaj Mučno je človeku, kadar se zastor pr« -kmalu dvigne (1. premene II. dejanja . Zadnja premena 3. dejanja (Pred jefir 1 ni menda popolnoma taka, k^.kor si j'> je predstavljal Smetana* Na noben n iiu se ne pomika sprevod menihov s Daiiborjem na moriace ljudjtvu vidn«-. Milada s hit i. ugane, da gre DaUbor svt • jo zadnjo pot. Poleg tega pa Milada Dt-liborja niti ni hotela videti in n?nara> -no kazoč mu hrbet (kajti tudi on jo ri 7>ogledal). pozivlje ljudstvo na pome*. Vrata gruda prekmalu padejo. Dalibftf se mora menda sam usmrtiti (to bane i-post mu še najraj&e oprostim Itd.). G. režiser bi lahko pri nekoliko v«ač]ji dot -ri volji in pri malo manjši hladnoći vse popravil. Orkester ni bil veikda ■ zadovoljiv. Medni instrumenti so g*o bi. neakuratni, vijoline ne sočnate, najboljši je se les. Vijolin&ki solo bra* prave toploto in izraza. G. Kukavina a«« je sicer trudil, o tem pričajo mnogo* \iiue repeticije: to pa ni slo vse take kakor bi moralo, pa ni samo njeguv= lrrivda. Dekorativno je bil Daiibor ze*-lepo obstavijeu. Uspeh sređuje velik. Publika se ni mogla ogreti, četudi i^1 ni smatrati za preveč razvajeno. — Ilaimiueiia poručila. ITALIJANSKI PARLAMENT. Zakonski načrt za ratihkacijo rapalskega sporazuma. — Manifestacija. — Volilo j reforma. Rim, 17. novembra. V včerajšnji seji se ie dvignil ministrski predsednik Giolitti in rekel med splošnim molkom: Čast mi je, predložiti zakonski načrt za ratifikacijo sporazuma v Rapallu med Italijo in srbo-hrvatsko-sloveuskim kraljestvom, ki anektira teritorije in otoke, določene Italiji po omenjenem sporazumu. Prosim, naj sprejme zbornica za ta zakonski načrt nujnost in ga izroči odseku za zunanje zadeve. (Živahno odobravanje.) Vsi poslanci vstanejo, izvzemši socijaliste in par drugih, uavzoče številno občinstvo zaklice navdil* seno »Viva T Itaha«! Vmes pa so se čuli klici »Viva la Dalmazia!« Poslanec Fosca-ri je kričal Viva la Dalmazia< in zmerjal ministre z izdajalci. Zakonski načrt za ratiiikacijo se glasi: Člen I. Odnbrnje se priloženi sporazum, sklenjen med itaHjanskhn kraljestvom in kraljestvom srbo-hrvato-sJovedskim in podpisan v Rapallu 12. nov. 1924. Pooblašča se kraljeva vlada za popoino izvršitev sporazuma; člen II. Pooblašča se kraljeva vlada, da razglasi na anektiraaem teritorija statut in drage zakone in da izda potrebne dispozicije za vsporedltev z zakoni, veljavnimi na tem teritoriju, in zlasti z njihovim! deželnimi in občinskimi avtonomijami. III. Teritorij, izročen Italiji s sporazumom, je integralen del i tat »lanskega kraljestva. Zakonskemu načrtu je priloženo poročilo, v katerem se na koncu dostavlja, da se sklenejo z Jugoslavijo še druge p-i«; »J-be m sa obnovi staro priiateHstvo z junaškimi Srbi, pozabijo pa naj na pretekla čase Hrvatje, ki so sedaj poklicani na sodelovanje z Italijani za splošno blagobtt in z3 mir v Evropi. Slovencev poročilo nič ne omenja. Sledila je razprava o volilni reformi za občinske in deželne volitve. MILLO IN CAVTOLIA PROTI D* AN-NUNZUU. Trst, 17. novembra D' Annunzio in Millo sta imela na morju razgovor, ki je trajal nad dve uri. »Ageazia Štefani« dostavlja, da je bil pogovor jako dramatičen. Končno se ie admiralu MiHu posrečilo, pregovoriti D* Annurtzia. da opusti vsako nadaljnje podjetje. Millo je izjavil, da je prisegel zvestobo kralju in da se bo dr?al te prisege. Mornarica je poslušna Mfflu tn nepristopna D' Annnnziu. Millo je vse to sporočil v Rim in ponovno izrekel kralju svojo zvestobo. Kultura. Renerteir Narodnega gledali -ea v Izubijani. D rama: Četrtek, 18. novembra. Zlata jesen. Izven abnm. Petek, 18. oktobra, Figaro se ženi. Red. E. Sobota, 20. novembra, Ljubimkanje. Red A. Nedelja, 21. oktobra, Pohujšanje v dolini t-entfiorjonski. Izven abnm. Ponedeljek, 22. novembra, Figaro sa ženi. Red C. Opera: Ćetrtek\ IS. novembra, Daiibor. Red B. Petek, 19. novembra, Plesni večer. Izvan Abnm. Sobota, 20. novembra, Lepa Vida. Red C. Nedelja, 21. novembra, Daiibor. laven abnm. Drnlfnene vesti In prireditve. — Organisation Fran00 - aJlovene ima svoj redni občni zbor v soboto dne 27. t. m. ob 6. zvečer v 3>SIavčevir 6obi v Narodnem domu. Dnevni red: 1.) Poročilo o društvenom delu v proslem poslovnem letu. 2.) Poročilo o finančnem stanju društva in njegovem premoženju. 3.) Poročilo računskih preglednikov. 4.) Eventualna prememba pravil (manjšo število odbornikov) in volitev odbora v zmisiu novih pravil- 3.) Slučajnosti. Pravico glasovati imajo poleg ustanovnikov le oni redni člani, ki so članarino plačevali do 15. marca t. L Gospodarske oestl. —g Obrtno pomožno društvo r. z. z z. v Ljubljani javlja, da je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 19. avgusta t. 1. stopilo v likvidacijo. Likvidatorjem je društvo izvolilo dosedanje člane nočelsrva. d Curih, 17. novembra. Devize: Beroiin 0.25, Holandija 194.50, Novi Jork 645.50, London 22.20, Pariz 23.55, Milan 0.—C— Bruselj 40.90, Kodani 86, Steckbohn 123, Kristija-nrjaiSSO, Madrid 82.50, Bnenos Aires 225. Prani 7.35, Varšava 1.35, Budimpešta 130, Bu-farrešU 9.20, Dunaj 1.95, avstrijske žigosane krone 1.30. d Zagreb, 17. nov. Devize: Berlin 175— 178, Milija 505-510, London480-4*5, Novi York 146—147, Pariz 830-835, Praga 154—155. Švica a—a—0.—. Dunaj 2430 I —25. Valute: dolarji 144—145^0, avstrijska I tane 0—26 carski robiji 80—95 i 20 kaoa v zlatu 0—0— francoski franki 1830—C ««™i»midori 479—488, marka General Caviglia je izdal na čcie n Julijski Benečiji ukaz, v katerem povdas-ja, da so svobodni mednarodni dogovori dali Itahii novo julijsko mejo, ki je ** vse strani zadovoljna, ofj-irji fa vojaki imajo izvršiti dana povelia, kakor to zahteva varnost in dobro ime Italije Na dar kraljevega rojstnega dne je general Caviglia poslal Kralju brzojavko, izražajoč popolno udanost hi povdarjaiač disciplina čet v Julijski BenečiiL — Milan. 17. novembre. >6erac pav roča: Vesti ki prihajajo iz Zadra, potrjujejo, da se je D* Annunzio popolnoma vdal in da opasti >^ako illegalno aket-jo. Seveda ikoe* izpustiti iz svojega vidika dalmatinskega vprašanja. MIL I jO MISLI IN ŽIVI ZA DAUtf* ČUO. Zader. 17. nov. Zupan Ziliorto *9 sklical sam razno iialijanaške v lie iz Vi(* desete. Bil je včeraj shod, na katerem so sprejeli resolu« ki izreka popolno zaupanje D* Al san in Milia ter ju poziva na nujno cijo za rešitev dalmatinskih Italijane^ Po shodu je bil obhod. Pred esuvet-neiv sko palačo so se uMavili in adurirot Millo je govoril z balkona: Hočem vat, zagotoviti samo o tem: da ntfelim in žV viin samo /a v a*. TVnlmtUiitee pora no vedno. OBUPNE KAZJsTKKK NA KKKJ Reka. 17. nov. X>* Annunzrj norosti so ustvarilo take razmere, da treba dolgo časa, predno si bo zopet opomoglo. Pomoč pa je sedaj no potrebna. Dan na dan je poman j njo živil huje. nezaposlenih ljudi je 7000. podpor nobene od nikoder. Zi pa sili D' Annunzio z aneksijo k LtafA ji, da bi Reka ne poginila glada. Aitafej sije ne bo, prav gotovo pa je tudi kvaroereka država* »e ho mogla 0* veti več dolgo časa. NEMIRI V ATENAH. —d London. 17. novembra. ^omp*j rlom manifestacije za VenicekosA je prišlo na atenskih ulicah do pobojev, p*S katerih sta bila dva venizetista o**m> ljena. Boje se nadaljnjih neredW. PR OTI XRM£KE DEMONSTOACUTF *v BRNT. —d Brno, 17. nov. Dnaee ae> lifle to*J kaj demonstracije proti Nemcem. Plrt$ bližno 100 vojakov je vdrio v nemSke tehnično visoko šolo. Policiji se je ve dar posrečilo, da je vzpostavila, rod. _Z_,-,-1 187—189 romunski lc]i 207-235, ftaMjanske Ure 565—520. m-rn~- Novim naročnik* da si no danes dne 17. t, m. preidi ne tukajšnji nošti nakaznice^ k! 8© bfle oddane na raznih Dosrafc na defcefl že 10., 11.. 12.. 13. in 14. novembr«v Toliko v vednost na iraorefoftafc rev klamaefte zaradi zakasne*e*n zaoetr ka pošflBanfe Sto v. Naroda^ Poizvedbe. — Zgubi! Je v ponedeljek okoln 11. ure ubog obrtnik - krojač ve$. jo svoto denarja od kavarne >Ejria< Slavije<). Denar ma je bil iiroden; isti večer za nakup blaga. Poslani na|-ditelj nai odda nAj|de?i^ sveto 03Slov. Narodove. Prejme po*ag hrrav ležnosti nagrado 500 kron. — Zgvbil se Je rujfcv lovski (f eresae), ki čuje na ime >Mokic Ta spodnji d>l ineckrjfh uog bel ser bela sa na prsih. Oddati ga je pnotf aagru lastniku Juriju Veroviebm Doac4r ska cesta. — Pocreita ae Frane Hofarjea. hna* si vojak pri >Bank«Mnpe^iile it 4/% Feldpoet 192<, in Je odšel v bolnišnice^ Kdor kaj o njem ve, naj sporoči njege*: vi materi Mariji Habtjan, Babna sjorieaj it. 3, pošta Laveroa. Strofiki 00 poisy ne jo. Glavni urednik: Raste P««tdsUsjišeE. CKteovoml Medusmt. 4, stran. .SLOVENSKI NAKOU*, one 19. novembra 2b5. štev. t Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, rrijateliem in znancem tužno vest, da je naša iskrenolj ubij ena, nepozabna soproga, mati, hčerka, teta, nečakinja in snaha, gospa Mara Hren roj. Pavlic učiteljica v Ćadnmu v nedeijo, dne 14. novembra 1020, po kratki mukapoini buiezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče mimo v Gospodu zaspala Zemeljski ostanki predrage rajnke se bodo v torek, dne 16. novembra, ob 5. uri popoldne v mrtvašnici javne bolnice v iMariboru blagoslovili ter v sredo, 17. novembra, prepeljali v Čad-ram, kjer se položijo ob 3. uri popoldne na župneia pokopališču k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode darovala v župni cerkvi v Čadramu. Čadram Muribor, dne lo. novembra 1920. Vd teh Bron« učitelj, soprog. — Adlea ia Borls-EmU, otroka. Emilija Pavlici vdova pošteega mđkonrrolorja, muti. — Val ostali sorodniki In aorodnice. 4 • v.''4^v^ Dura iiviija kodi »nt po mi Ponudbe pod .Dobra siviim 8581s na upravo Slov. Naroda. . 8581 Kaprodl sla 2 Mi i 150.000 K. flasio? Slov, Naroda. MlOtl H pm 3». 8593 Tfflje za strope izdeluje ia prodala na debela in drobno ta? po K 4*80 pri večjih naročilih znaten popust Stelatr Anton. Ljubljana, Jersnova ulica 13, Trnovo. 4256 Kipi se voz zapravljen«, rabljen ia dobro ohranjen. Ponudbe pod vDober voz 6573« na upravo Slov. Naroda. 8573 Registrirna alagaina v n^m osam stajja se prodi JrtŽL Lud. Dolenc, Ljubljana, Sr. Ui strsi. M nalili se prati. Daleutiaova ali ca it, ii. sad sesat. 857 Braslrn jelka kinie franko Kaka postaja mika 8. Stan. fttliaa. 8623 Landauer. eleganten, še skoraj nov, se proda Cesta asa loiaik It pri nl*ni< a, 8616 Lovci! Petra c. 8. 85/9 I KafitoarBtiaio. vatla soiManditva. stenografija in po možnosti špedicije, išče Poslova laka Standard Oil Ctnp of Kcw Ywfc, l ju bi lat i, Nunska vi. 8tev. 19. 8574 Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša dobra mati, stara mati, sestra, gospa posestnioa v Litiji danes 17. novembra 1920, po dolgem trpljenju v 69. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši dne 19. novembra 1920, ob 4. uri popoldne na litijsko pokopališče. V LITIJI, dne 17. novembra 1920. Zalu!o6! ostali. 3 črne sakaie. troa obleka, X™ lo, namizni prtk in nov kovčeg se odda po nizki ceni. Vpraša naj se v krojač-nici Savli Trabarjeva ulica 2. 8613 SlaKitanta se ilče v nakup v mesta ali v tm tedol! fulaa, Prešernova 52. Ljolljaoa. ^ Kce se dražabnik za povečanje manufakturne trgovine na debelo v Ljubljani Ponudbe z navedbo kapitala pod .Posestnik 8624* na opravo Slov. Naroda. 8624 Prispel fe »Foralson' univerzalni gonilni stroj za poljedelstvo. Stroj se razkazuje posebno v oranju dne 18. in 19. novembra 1920 od 10. do 16. ure v Ljubljani ob Dunajski cesti na travnik" takoj za tonniško voiašnico. Interesentje se vabiio. Pojasnila daje tvrdka S. Čameraik AEo? Ljubljeni Bunalsfca cesta št. 12, kot zastopnica. -so- je izšla v ponatisu. — Dobi se v „Narodni knjigarni11 v LJubljani, Preieraova uifca 7. Cena s poštnino K 18*—. —Naročila se rešujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej — —- ali spo povzetju.----— [m .Silna oddaja na vagone: Dr* F. ftsks. Import & Eksport, Llnbljanm, Kre- kov trg 10. 8630 Vel *"" ~ raziašakev „Slovenski Narod44 m sprejme takoj. Oglasiti se je v upravi lista se za takojšnji nastop ali pa s 1. januarjem 1821 išče in to z večletno skušnjo v raznih tvorniških obratih s raznimi parnimi stroji in z znanjem tudi najtežja dela odnosno popravila izvrševati. Prednost imajo oni kateri se razumejo v električnem obratu in naj samo prvovrstne moči svoje ponude s prepisom spričeval In navedbo plače s prostim stanovanjem in gorivom pismenim potom javljajo. Na samo površne ponudbe brez prepisa spričeval in navedbo plače, se ne bode oziralo! Tudi se sprejmeta dva ključavničarja, (Reparatur-Schlosser) za težja popravila v obratu! Ravvstolfstvo tovarno cementa Zidan most. 8629 Divjačino, L j. jelene, srne, zajce, jerebice i. t. d. kupuje in plačuje po naj višjih cenah. Ivan Lescbnigg, tkspor* pe rstaine, Maribor, Ped mostom 3 8518 isle se za lakaišaii aastoa, stroje- nicbj vešča slovenskega in nemškega MmM, jezika, ter stenografije. Plača ao dogovoru Ponudbe na postni tre-dal št. 105, Ljtaijaaa £619 Hulnrirtinin v in pi62Vi L'mo" RHIdlllUNjU, žno sloveničiine in nemščine ter stenografiie sprejme ob Kini prehiani takoj Marka Roseoberg. .ltomer. Želi se slika. S62 TraoiAi odOHtJii, aaaaf^alarist. kateri je služil eri večji tvrdkl v zase dfuem ozemlju, išče službe. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8632 Vetii aeaarai zaiai iste ndaio za- failS RJftf —"ič-sljiv.... s trgovskim Iclll auul tečaiem. veš »o strojepisja tudi gospodično, ki pa naj bo Sokol ali Sokolića vaditelj ali va-d'teliica. Naston takoj. Ponudbe z cv* zahtevami na u^rav. Slov. Naroda pod .Sokolski vaditelj (vaditeljica) 8627. 3000 do 4000 ki jezic (bkipek) lettšujih neplesnjivih Ia se proda. Ponudbe pod »Jezice 8621* na upravo Slov. Naroda. 8621 Kupita itrai (Wolt) "SA^ Ponudbe, Aatoa limese, Tesarska nI. S. 8620 Jfaprodaj na Štajerskem hotel prvovrsten, 30 sob s pohištvom kompletno in restavracija komoletna koncesija za kavarno, velik inventar v lenem mesta prevzeti za takoj. Lepa hiša (vila) 13 eob, 8 sob pohištva, električna luč, telefon, vodovod, velik vrt. njiva v Celju. Grad, 300 oral, polovico gozda, polovico Ia ekonomije, velik Živi in mrtvi fundus poceni. Druga velika in mala posestva z vilo, vinogradsko posestvo, trgovine in gostilne, hiše* za tovarne posreduje Karel Breznik, Ccljt, Dolge polje 3.. 8523 leti Senerl latoa ie Sleria mi. Prrovrstna pisasUkt moč. scdil kot komercialni ravnatelj vsestransko uobražen, z bogatimi izkustvi, strokovnjak v knjigovodstvu Ia organizacij plsarto, z dolgoletno prakso na vodilnih mestih pri svetovnih tvrdkah, s prvovrstnimi priporočili, želi svoje mesto premeniti s sedaj primernim. Eden glavnih pogojev je: stalno mesto. Blagohotne ponudbe pod .Trajna služba/8615* na uprav. Slov. Naroda. 8615 Iacomo fptdlcilskega uradnika ki so mu dobro poznani carinski, železniški, izvozni in uvozni poslL Bivši železniški in carinski uradniki imajo prednost. Ponudbe na Strojne tovar-ne lra livarne d. d« v Ltubi eni. 8614 Kaite od letroleja glafrje do K 51 za dve z zabojem vred ros'avao na vsako žeL postajo Sever A Kom p., Ljubljana. 8U8 mladenič, doslu-ien vojak, višji podčastnik z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italiianšcine ter z nižje-glmn predtzobra^oa Ponudbe na unrav. Slov. Naroda pod .Doslulen vojak;8599* Primerne službe zeli Brlvnica v prometnem tovarniškem okraiu na glavnem trgu, je ne prodal po nizki ceni. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. £605 Isueoio po najviaji ceni vsako mooilno od vsake postale tvrd as Mihael Omafcon, Vianla gora Kostanjeve plohe 3 cm debele, ceno prodam. Na lov v uprav. Slov. Naroda. 8609 Pozor! Pri stojnici Popovič ae prodaie govoje meso a 14 kron kg kakor tudi najboljši slanina od prima pitanih hrvatskih prašičev. 8634 Vrhniaa Logatec Brez posebnega obvestila. „DOMM 9. d. za drvene gradnje, Zagreb« Zrlajevac 17. kupuje svaku količinu dugačkog, okruglog jelovog i smrekovog drva duljinama od 10—18 metara i od 25 cm srednje debljine gore. Kupuje i tisovo okruglo drvo 4, 5 i 6 m dugačko. godala, loke pihala in potreb Kssa. Strune na drobno in de* belo. Spccijall-f tete: Retlance, Black Ends, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. Mnjtte, LjubHana, Selenbnrgt va al« 6. Suho nuKovo sorlvo drvo I sahl butovi tirueni ugljeti isSjt drvom i ugljenom M« Hetlita-ger, Karicvac. 8565 samostojna moc z zn^em slovenske in nemške korespondence, stenografije in strojepisja, se takoj sprem?. Golob l Ko., tovarna Kemičnih izdelkov, Ljubljana, Vič. 6bbS zmožna vseh pisarniških de! ter z lepo čitljivo p savo, se takoi sprejme. Hrvatske korespondence zmožna ima prednost. Pismene ponudbe naj ^e osebno dostavijo na skladišče tvrdke D Elia i Holujević, Ljubljana, Gosposvetska c. (Kolizej). »603 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, raz!! četi železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgie Grujić $eograo, J&ictiaa ol. 15. Kuverte In pisemski papir s firmo kakor fiidf usako-:: urstne druge tiskovine :: izvrtale točno Narodna tiskarna t« ■71 Komandi Granične trupe je potrebna večja množina vojakov, kateri bi želeli, da stopijo prostovoljno v službo. Kandidati morajo izpolniti sledeče pogoje: 1. ) Da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; to Imajo dokazati s svedočbo svoje pristojne oblasti; 2. ) da so odslužili svoj predpisani rok v vojski; to imajo dokazati dokumentom svoje vojaške oblasti, in ako te nimajo, s svedočbo pristojne vojaške oblasti; 3. ) da so popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni in sicer v tem ozira, v kolikor to predpisuje zakon za vojaške kadre; to morajo dokazati in potrditi z zdravniškim spričevalom; 4. ) da so dobrega ponašanja; da niso bili obsojeni za prestopke, kateri imaio za posledico kazen zapora in izgubitev vojaških in civilnih iheščanskih pravic. To se mora dokazati s potrdilom pristojne občinske, odnosno policijske oblasti; 5.1 da znajo pisati; 6.) da niso mlajši od 22% a ne starejši od 35 let; dokažejo naj to s krstnim listom, odnosno s potrdilom pristojne občinske oblasti. Oni. ki so kot prostovoljci sodelovali v vojskah leta 1912.. 1913., 1014^ 1915.. 1916., 1917 in 1918. v srbski vojski ali v jusoslovaiskih tru-pali bodo sprejeti tudi če niso služili v stalnem kadru. To pa le, ako niso prestopili starosti 35 let in ako izpolnijo vse druge navedene posjoje. V dokaz, da so bili prostovoljci, morajo priložiti k prošnji potrdilo pristojne oblasti, oziroma objavo (vojaško potrdilo) v jamčenem prepisu. Tisti, kateri so prej služili v Granični trupi ali v iinančni straži, pa so odpuščeni iz službe na lastno željo brez lastne krivde, tem je mo^oč sprejem četudi so starejši od 35 let a niso prestopili starost 45 let. Tudi aa te kandidate so v polni veljavi zgornji pogoji, ali v dokaz, da so prej služili v Granični trupi, oziroma v finančni straži, morajo doprinesti originalno potrdilo, odnosno jamčeni prepis onega dokumenta, s katerim so bili odpuščeni iz dotične službe. S činom podoficiria in kaplara bodo sprejeti samo oni kandidati iz meščanstva, kateri s predpisanim dokumentom dokažejo, da so bili podoficiri in kaplari za Časa njihove službe v kadru, v enem glavnih vrst orožja, v žendarmeriji ali v Granični tropi ako izpolnijo gorenje pogoje. Taki kandidati bodo sprejeti s činom, katerega so imeli v kadru, ako to dopusti letni proračun (budget); ako pa ne bo mogoče, da se sprejmejo s činom, katerega so imeli v kadru, se sprejmejo z nianjšrrii čtrjorjjt ali kakor redovi (prostaM). seveda po njihovom pristanku, toda se istim dovoli* da nosijo znak čina, katerega so Imeli v kadre Oni kandidati, kateri so v rezervi imeli čine kaplara ali podoficiria, bodo ravno tako sprejeti s tistim činom, katerega so imeli v kadru; drugače kakor redovi (prostaki) ako v kadru niso imet! nikak čin, brez ozira na njihove sedanje Čine v rezervi; seveda zopet, ako se s tem zložijo. T udi tem se dopusti, da nosijo znak čina, katerega so imeli v rezervi. Kakor konjeniki bodo sprejeti oni kandidati iz meščanstva, kateri so služili svoj rok v kadru pri konienici ali nn tormir-ariih in kat^-i i^ajo fastnega predpisanega konja in jahalno opremo (pribor). Ti kandidati so dolžni, da pr? priliki sprejema dovedejo. s seboj tr.dl konje z Jahalno opremo (pribor) radi pregleda. Prvi rok službe traja trt leta. Po preteku tega roka je ruogoč izstop iz službe ali ostanek na drugem roku. Rok se računa od dneva sprejema, a ponovi i eni roki od dneva istega predhodnjega roka. Vojaki Granične trupe imaio te pristojbine: a) Plače: Rrdov ......... 1200 dinara (4800 kron) letno Kaplar......... 1380 . (5520 , ) . Podnarednik....., . 15«0 . (6240 . ) 9 Narednik....... . 1«K) . (7200 . ) , b) Poviške-dodatke na roke stuZbe imajo vsi brez ozira na čin: V početku 4. tega leta slu2be (2. rok) 144 dinara ( 576 kron) letno 6. . • . (3. rok) 288 „ (1152 . > . . . 11. . (4. rok) 432 . (1728 . ) . 15. . . . (3. rok) 576 . ^2304 . ) . 21. . . . (6- rok) 7^0 . (2880 . ) . c) Dodatek na službo na otuh delih meje, kjer so okolnosti težje za službo — vsem brez razlike čina po 600 (šeststo) dinara (2400 kron) letno. Ta dodatek imajo sedaj voiaki onih Čet, kateri so na črnogorski, albanski, grški in bulgarski meji do prelaza Sv. Nikole pri Knjaževcu d) Vojaki - konjeniki imajo vsi brez ozira na čin po 330 dinarjev (920 kron) letno za negovanje konja in preskrMjenia ostalih potrebščin. e) Hrana je v naturi ali denarju. Za sedal imajo vojaki namesto hrane dodatek na draginjo v sledečem razmerju: V četah na Črnogorski tn severni polovici albanske meje, vsi brez razlike Čina po 250 dinarjev (1000 kron) mesečno. V vseh ostalih četah, vsi brez razlike čina po 200 dinarjev (800 kron) mesečno. Dodatek na rodbino (na ženo tu otroke) imajo vsi voiaki vseh čet, brez ozira na čin po en dinar (4 krone) dnevne. 0 Oženjenim podoficir jem more minister vojne in mornarice odobriti, da se jim izda po šest kubičnih metrov drva letno v naturi ali v denarju ...» j. g) Vsi voiaki dobijo od države: obleko, čevlje, orožje s priborom in municijo in vso ostalo voiafko opremo po pravnih, ps soleč teta ie stanovanje, amrtvo in rassvstijtve. h) Vojaki Granične trupe imajo nagrade kadar ujamejo tihotapce in to po pravilu carinskega zakona, j) Vsi vojaki imajo pravico na brezplačno zdravljenje v vseh državnih bolnicah. i) Konji vojaka-konicnika imajo od države hrano v naturi ali v denarju, a poleg tega še brezplačno zdravljenje v konjskih bolnicah kakor podkovanje in hlev. k) Vojaki Granične trupe v času službe ne plačajo nobenih davkov, niti na plačo, niti na dodatke. 1) Vojaki Granične trupe plačajo — vlagajo v invalidski fond imajo pravico, pomoč in podpore iz fondi, kakor to zakon predvideva. m) Vsi vojaki imajo pravico na 30 dni dopusta v letu in imajo za ves ta čas svoje pristojbine, kakor bi bili v službi. Pri dopustu preko tc navedene mere izgubi se pravica na pristojbine in hrano. Dopust katerega so v jednem letu ne izrabi, ima veljavnost za drugo leto. Kandidati, kateri pod navedenimi pogoji žele., da vstopijo v službo, imajo poslati pismeno prošnjo najbližji komandi — pukovski okružni komandi ali kaki drugi najbližji komandi, in da priložijo vse potrebne dokumente. Kandidati se morajo s prošnjo osebno javiti pri dotični komandi, kjer se pregledajo prošnje in dokumenti, da se potrdi je li izpolnil vse pogoje; potem se bodo oni, kateri so izpolnili vse pocoie zdravnifcko-komisijsko pregledali glede njihove telesne sposobnosti. Dotične kdtnand. bodo one kandidate, kateri izpolnijo vse predpogoje kakor tudi da bodev od zdravniške komisije za sposobne spoznani, poslali z brezplačnimi žc-leznl'Skimi in parobrodskim! kartami za potovanje v štabove komande. Ti kandidati se imajo poslati ovi komandi po grupah ali poedino in z aktom tako, kakor ie predpisano z poveljem gospoda ministra vojne in mornarice FDJ., štev. 34.710 od 1. oktobra t !., katero povelje ie natiskano v službenem vojnem listu štev. 40 t 1. Kandidatov, kateri niso sposobni ali nc izpolnijo vse pogoje, ni potrebno poslati v ovo komando, temveč take poslati domov po predaji vseh dokumentov na podpis, a na prošnjah teh kandidatov mora se napisati rešenje z vzrokom, zakaj se sa ne more sprejeti. Take prošme je shraniti v arhivu. V slučaju, da prosilec pošlje svojo prošnjo direktno ovoj komandi, mora se istočasno in sam javiti radi pregleda dokumentov in sprejema. V prošnji mora biti od strani kandidata točno in jasno navedeno: da bode v Granična trupi služil tri leta ln to v enih četah In na on., mesta, kjer bo služba to zahtevala. In poleg tega. da pristane na vso ostale pogoje In točke uredbe za Granično trupo. Prošnje brez teh izjav ni niti potrebno, da se sprejmejo v pretres Vse prošnje in priloge morajo imeti predpisane takse, oziroma potrdilo o siromašnem stanju. Do ta novembra tega leta Je poslati kandidate v štabovo komando v Skoplie. a po tem datumu v štabovo komando v Paucevo, kamor se štab preseli na stalno stanovanje. DJ štev 10.790. Iz štaba komande Granične trupe 20. oktutr? 1910. v Skoptltt. fttMJst »Narod* ddodcovorssi VsJtrtta Kopitar, 8027 78 R- 57 91 UU