113. številka. Ljubljana, četrtek 20. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD liiutja vsak dnu, isviemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 vid. 10 kr. Za pošiljanje na dom «e računa 10 kr. ta mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih gol".h io M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznauila bo plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.} če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U re d ni g tv o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališlia stolba". Op ravni* t vo, na katero n^j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Državni jezik v Avstriji. ii. V prvem članku pod tem naslovom smo odkrili precej pomanjkljivostij „jedino zveličal -nega" nemškega jezika, denes hočemo dokazati, da nema ta „jedino zveličelna" nemščina za državni jezik v Avstriji če ne menj, tudi ne več pravic, kakor kakov drugi slovanski jezik. Naravna pravica je in dober takt, s katerim se Nemci vedno b&hajo, zahteva, da se v družbi, kjer je zbranih več narodnostij, govori isti jezik, katerega govori največ udov, in da se manjšina radovoljno in brez žaljenja uda postavam družiuskega življenja. Komur je povšeči takova družba, se z veseljem nauči v kratkem času govora svojih sosedov, kolikor ga mu je baš potrebnega in mu nij potreba b tem zanemarjati Bvojega lastnega, katerega tudi vsa ostala večina spoštuje. To je razumna vzajemnost. Naša mogočna Avstrija je jedna velika družina, kjer udje mnozih narodov nosijo ista bremena za blagor in svobodo državi, kjer so pripravljeni vsi kri preliti za svojo domovino. In vendar, poglejmo, kakove socijalne postave veljajo tu, kako se šopiri hegemonija ene stranke, kako se bije ona vsem človeškim in historičnim pravicam v obraz. Odprimo statistiko, ona je gotovo nevtralna, nad strankami. Številke nam prejasno pričajo o našej krivici. Avstrija ima 32 milijonov in sedem sto Stirdeset tisuč prebivalcev, mej temi šestnajst milijonov Slovanov in samo osem milijonov in 370 tisuč Nemcev. (Poslednja številka je pa gotovo še nekoliko previsoka, kar se bo pri letošnjem štetji pokazalo.) Govor le osem milijonov naših sosedov pa je prvi, on velja v šoli in uradu, le on naj vodi k omiki in blagostanju; beseda šestnajstih milijonov pa naj je za otročjo sobo, za hlapce in dekle, pa za vaško krčmo. Čudno, a resnica je to, ist na, katero kažemo v vsej njenej žalostnej nagoti uže leta in leta našim mogočnim sosedom, a dozdaj, žalibože, še vedno brez pravega vspeha. Le jeden jezik je zmožen združiti razkosane odrastke avstrijskih narodov v eno mogočno celoto, to je nemški. „Die Sprache der Kultur und Bildung", tako se nam odgovarja vedno na višjem mestu in utemeljujejo se potem višje postave in naredbe. Kako ničev je ta govor! Jezik torej, le en državni kulturni jezik naj poveličuje našo slavno Avstrijo? Mi pa trdimo s svetim navdušenjem: „Lerodoljubje, bratovska sprava in jedinost slovanska vse veke trajajoča zvestoba do presvitle habsburške dinastije in njeno občudovano, v vseh bojih odlikovano junaštvo je in ostane ščit in pomoč proti vsakemu sovragu.u To je oni neprecenljivi biser, ki bi naj se z nepristranostjo in enako pravico gojil bolj in bolj, a ne šiloma hotel zatreti občudovanja vreden slovanski enthuziazem za vse lepo in pravo. Ko bi Slovan no bil potrpežljiv, ki nig-dar ne vskipi in sredi največjih krivic in zaničevanja od dne do dne le upa in se z rodo-Ijubjem pričakovanih pravic vrednega kazati poskuša, davno bi bil uže utopljen v morji nemštva. „Vi s te enaki", nam govori presvitli cesar in vlada sama na najvišjem mestu sredi zastopnikov vseh narodov javno zagotavlja, da ne pripusti, da bi se narodom Avstrije historične pravice kratile. Čemu se torej ponavljajo od dne do dne nasprotujoče fraze: „Deutsche Bildung, deutsche Reicks-sprache, deutsch", le deutsch, kakor da bi bilo osem milijonov več kot ostalih šestindvajset, kot da bi Nemci in njihov jezik imeli več zaslug v Avstriji kot kakov drugi; da bi se morali vsi drugi narodi učiti leta in leta samo jezikovih form in stoprav potem za svojo omiko skrbeti poskušati. Ko bi le jezik zveli-čaval in ulival omiko v posamezne, lehko trdimo, da bi bili Slovani v Avstriji najomika-nejši rod, kajti dokazano je, da umejo nemščino dostikrat bolje kot Nemci sami. Visoko omikani Nemci so sploh na jezikoslovnem polji največji duševni reveži. Niti svojega jezika pravilno ne govore in malo-kedaj pravilno pišejo, a bela vrana je Nemec, ki kakov slovanski ali romanski jezik popolno ume. Ne zaradi pomanjkljivosti znanja nemščine protestujemo tedaj Slovani proti nemški „lleichsspruclie", nam je le jednakopravno s t gaslo. Nemškega se za potrebo vsi lebko brez posilnoga germaniziranja navadimo, a časa, ki ga tratimo v naših učilnicah se samo nemščino, nam nikilo povrniti ne more. V mnogonarodnej državi, kakor je Avstrija, je en državni jezik puhla fraza, uzrok hegemoniji ene narodnosti nad drugimi, a ne državni interes. Vlada lehko bruni svojo avtoriteto brez posebnega poviševanja kacega posameznega jezika in kolikor je v resnici potreba pri vojaščini ali v kakem posamnem administrativnem ali juridičnem oddelku jednoga stalnega jezika, toliko se istega priuči lehko vsaka narodnost, nas Slovanov tega nij strah in tudi Nemcev, ki so omikani vsi brez izjeme, naj nekoliko slovanščine ne straši, pokažejo naj nam s tem, da so v resnici narod omike in pra vicolj ubj a. Avstriji velja sicer prekrasno gaslo: „Ju-stitia regnorum fundamentum", a niti v zatiranji nij nemštvo proti Ysem narodom dosledno. Poglejmo le peščico Italijanov na našem jugu. Tol milijona jih je vseh skupaj, a reči moramo, da uživajo največje pravice za Nemci. S čem to zaslužijo, ne znamo. Jasno je, da škilijo in celo podpirajo „Itnlijo irre-dento", da si žele laške krone, akoravno se spoštuje pri nas njihova narodnost, imajo svojo učilnice v narodnem jeziku, v uradih svoje ljudi in njih uradni jezik je jedino le laški. Čudno! in vendar jih Nemci božajo. Nike-dar še nij nihče kričal, da so državi nevarni, ker imajo svoj jezik in uživajo svoje narodne pravice. Ko pa zahtevamo jednakopravnost mi Slovenci, čuvaji, zvesti čuvaji Avstrije na jugu, odgovarja se nam o potrebi nemščine kot „rajhsšprahe" ali se pa celo hudobno roga o naših „sondcrinteressih" in panslavističnej sanjariji! Še enkrat ponavljamo, kar je privoljeno jednemu, naj bode tudi drugemu in le tedaj, ako v Avstriji izgine hegemonija in protekcija nemštva, je njej neomahljiva eksistenca in bodočnost zagotovljena. Spoštujmo se posamni narodje v Avstriji in privoščimo drug drugemu naravne pravice in spoštovali nas bodo naši sovražniki. L—s. Politični razgled. \olriioi |<» «l4*2E«kl<». V Ljubljani 19. maja. O zadnjih študentovskih demonstracijah v l*r;ii> i. ko je Prus Klebs, profesor na vseučilišči tamošnjem, zabavljal na Čehe in huj-skal nemške študente, ter so mu češki študentje potlej okna pobili, piše „Politik", daje to plevel ono kulture, katero po Avstriji ši ti jo k nam p r i v a n d r a n i nemški apostoli, ker se šolska soba zlorabi v to, da se oznanuje nevaren evangelij; kjer pa ne zadostuje šola, tam se porabi še kaka beznica, katere ne zameta vajo nemški profesorji, da pripovedujejo od pive navdušenim študentom take stvari, ki ne gredo prav v avlo. ,,Montags-IlevueM piše, da se je v načrtu za premembo deželno-zborskega redu na Čjškem, ki se izdeluje v notranjem niinisterstvu, določuje, da bodo najvišje obdačeni češki veliko-posestniki za-se volili, manjši pa zopet posebe. Ako bode vlada dala prvej vrsti veliko posestnikov dosti glasov, potem dobe Cehi zmirom večino v deželnem zboru. Vil ta n}«* liržti Nrl>«lii vojskovodja je mudil se pretečem teden v Dalmaciji na svojem potu v C e-tinje, kamor je šel, da dogovori s Črnogoro, kako se je skupno njej in Srbiji držati nasproti albanskoj ligi. Ituski knez Orlov je bil v soboto pri Bismarku, kjer je ostal zvečer do 10, ure; druzega dne ga je sprejel nemški cesar. — Knez Gorčakov namerava konec tega meseca iti v toplice Baden-Baden. AnRic&lia vlada si je priborila prvi vspeh; avstrijska vlada je namreč pristopila k predlogu Granvillejevemu glede skupnega po- stopanja zoper turško vlado, da bode morala zvršiti berlinski dogovor. K njegovemu predlogu bosta brez dvombe pristopili tudi Rusija in Nemčija. Kako bosta naredili pa Francija in Italija, to se še ne ve. Na I <«» I i lanskem izvršene volitve nij so posebno velicih prememb v strankah prinesle. Popolen resultat še nij zmm, tudi je še mnogo povolitev treba. „Diritto" konstatuje, da je desnica zdaj močnejša kot je bila, da so radi-kalei bili pobiti in da so disidenti nekaj sedežev izgubili. Ministerska večina meni, da se bode v novej zbornici povečala. Na FV.-iiico^liom je v Rhermsu nastal dne 18. t. m. resen delavski „štrajk" ali upor za povišanje plače. Minister notranjih stvarij je tja odpotoval. Dopisi. Iz Spodnjega tttajcrja 17. maja. [Izv. dop.J Kmalu bodo deželni zbori k delovanju poklicani. Nemarno namena, našim slovenskim spodnještajerskim poslancem svetov dajati, kaj naj store o znanej plakatovej zadevi v (Iradci, to pa zahtevamo, da graškim gospodom pri kakej priliki spet v spomin spravijo, da se mi slovenski prebivalci Spodnje Štajerske ne pustimo od njih žaliti in zasrani ov ati, ter da ne trpimo, da nas natolcujejo, da mi Slovenci v Gradci mir kalimo! Naš slovenski jezik ima celo v Gradci ravno tiste pravice kakor nemški, dokler smo mi Slovenci Štajerci in nas ne odtrgajo od Nemcev, kar le želimo. Gradec nam je prebivalcem Štajerske glavno mesto, ker imamo Bkupaj deželni zbor in vse druge deželne višje oblasti. Tisti gospodje mestnega graškega zastopa, ki le za Prusa našo deželo preparirati mislijo, morajo se s časom z bolj treznimi pravičnejšimi avstrijskimi možmi nadomestiti, kateri ne bodo delali sklepov zoper naš drugi deželni jezik, ki „veselost" napravljajo po pametnem svetu, kar dokazuje dopis iz Trsta 9. maja v „Politiki". „Nur im Krahvvinkel an der Mur kann eine so grelle Intoleranz noch noriren," piše gori omenjeni list po pravici. Ali ne bi bil uže čas, da bi kateri naših slovenskih poslancev v deželnem zboru navlašč slovenski govoril? Če se smejo na Dunaji poslanci državnega zbora vsak jezika svojega naroda poslužiti, zakaj bi se tega mi doma ne poprijeli? M smo le preveč mehki in popustljivi ! Zatorej našim nasprotnikom tako zlo greben raste, Če nam nehčejo Nemci biti pravični, pa zahtevamo ločitev in poseben oddelek na-mestnije v Celje. Celjani bodo tega veseli in ako se tam povpraša vsak hišni posestnik, gotovo bo k temu prošnjo podpisal, ter tistega na cedilu pustil, ki se v imenu Celjanov uže naprej zahvaljuje za tako dobroto. Celje le on sam za nemški „brenender Busch" vidi. Iz fitorice 10. maja. (Izviren dopis.] Naš slovenski poslanec, g. Ivan Nabergoj, govoreč v državnem zboru o zadevi slovenskih srednjih šol na Primorskem, je rekel: „Toda če preudarjamo prebivalstva narodne n»zmere ter jim primerjamo dotična učiteljišča in njihovo vredbo, zadenemo ob najbolj kričeče ne-razmernosti in pridemo slednjič do rezultata, da ostajajo primorski Slovenci......popolnoma na suhem", Žalibog, gola resnica! Pisati hoteč samo o goriških srednjih Šolah, omenjam naj sledeče: Materinska jezika, slovenski za Slovence in italijanski za Italijane ali prav za prav za Furlane, sta po-tisnena na gimnaziji v skrajni kot. Slovenski in italijanski jezik sta v višjih razredih na Vreti še le četrto uro dopoludne, tedaj od 11. do 12. ure, ko so đijaki uže bolj ali nanj trudni in razmišljeni, da ne morejo več g potrebno pazljivostjo poslušati predavanj gg. profesorjev. To vse bi uže še bilo; pa če pomislimo, da sta po dva razreda združena v jeden razred, petošolci in šestošolci, 8edmošolci inosmošolci se učo skupaj, tedaj lehko in po vsej pravici dvomimo o dobrem vspehu. Sam Šolski nadzornik g. Gnad je menda uvidel, da je silna potreba, da ima vsak razred posebe svoje ure za materinska jezika. Prihodnje leto se bode, kakor je pisal goriški dopisnik „Novicam", tudi vpeljalo tako. To je prav! Na realki je v tej zadevi še mnogo sla-bejše! — Kam bodemo prišli, če se mladina ne bode učila ceniti vrednosti materinskega jezika?! Pri tej priložnosti ne smem zamolčati dvomljivih razmer na tukajšnjem ženskem učiteljišči. Kaj bi vi rekli na to, da gojenke na slovenskih oddelkih nekaterim gg. profesorjem — ne sicer zmirom, vendar pogosto — na slovenska vprašanja odgovarjajo italijanski? In gg. profesorji so zadovoljni s takimi odgovori! Kaj bi neki rekel učeni vnS „germanizator" Heinrich, ko bi mu kak dijak v šoli na nemško vprašanje odgovoril slovenski? Naj poskusi kdo! — Mislil b; človek, da so na slovenskem oddelku same Slovenke. Čujte! Furlanke, ki malo umejo slovenski, se sprejemajo v slovenski oddelek, menda le za to, da bi gotovo dobile službo v krajih s slovenskim prebivalstvom na podlagi golih neistinitih spričeval, ker v Furlaniji so uže vse službe zasedene. Znano je, da je mnogo izpra-šanih kandidatinj italijanske narodnosti brez službe. V šoli, doma in po sprehodih se i ta lija nči. In takim učiteljicam naj se izročuje odgoja slovenskih otrok! Takim tedaj naj se izročuje naša prihodnjost! — Dobro vem, da nekaterim ta dopis ne bode po godu; pritrdil mi pa bode vsakdo, kdor dobro pozna razmere na tem učiteljišči. Dajale so se in se še dajo kandidatinjam visoke štipendije. Pa zakaj? — da se potem laglje — može! Bog varuj, da bi tukaj imel kake strankarske namere ! Vsakdo si rad pomaga do boljšega kruha. — Čujem pa, da se prihodnje leto na novo vstopivšim gojenkam ne bodo dajale več državne ustanove. In ker so uprav te ustanove najzdatnejša podpora večjidel nepremožnim gojenkam, je upati, da se bode njihovo število zmanjšalo in da se bode šola zaprla, (i oriš ki Slovenci gotovo ne bodemo jokali pri njenem pogrebu. — Od Cico v 15. maja. [Izv. dop.| Na vprašanje: so li res slovenske srednje šole nepotrebne, naj odgovarja tudi sledeče: Večina slovenskih trgovcev v mestih, ki trguje sč sovrstniki ali druzimi deželani, poslužuje se — žalibog — še večinoin tujščine pri pismenem občenji. Kadar je pa tak srednješolsko omikan trgovec prisiljen pisati slovenščino, muči jo na strašen način. — Dopisnica ljubljanskega trgovca n. pr. slove: „Zutraj v Soboto bom prišel v Trnov me bote za 1 voža voreit ostelal, pozdravlen. j. j." Dajmo, prestavimo to v ravno tako nemščino. Glasilo bi se morda: Moign Ffi sam stag kom ih nach Tomovo vverdens inicli fur 1 Wagen voreit bstehlen ali pa morda celo „prprega naroču". Kaj ne ko bi tako nemško pisal kdo, rekli bi, da je ne orni kan, nešo- lan, neizobražen. In če slovenski tako grdo kosmato piše, pa nij ? Vsak jezik ima svojo gramatiko. Nemec nemščine ne zna pravilno uže po materi ampak v šoli se mora pisati naučiti. Tako se tudi mi hočemo svojega jezika najprvo, potlej pa tudi nemškega laškega in kar se bo dalo. Z Dunaja 16. maja. [Izv. dopis.) Pri banketu nemških ustavovercev je dr. Herbst, ki je še krepak mož in strasten, rekel, kakor ste brali:,. Jaz sem star in ne bom morda več doživel zmage ustavoverne stranke." To je znamenje in dokaz, da so nemški usta-voverci uže vendar obupali, in ne verjem6, da bi se tako hitro povrnilo njih gospodstvo, kakor so njih novine do zdaj rade dopovedovale. Herbst si ne upa doživeti zmage svojo stranke. Najbrž, da je ne bode nobeden usta-voverec več doživel. „Fuimus Troes" bodo ja-dikovali, ako Bog da, in nko ima Avstrija namen obstati. Sicer pa so se od Herbsta napovedane nemške ,. manifestacij eu uže začele. Ker avstrijski Nemci ne morejo povedati, da se jim godi krivica, in ne morejo pokazati s čim in kje se nemščina „zatira", zato pravijo v svojih izjavah: „mi se bojimo", da se nam bode godilo zlo! Torej le boje se, ti naši hrabri „liberalni" sosedje, da se jim bode kaj zlega zgodilo. Mi se niti tačas nijsmo „bali", ko se nam uže je godilo zlo. Liberalni Nemci pa na primer izjavljajo svetu: „Mi se bojimo, da bomo morali vsled te jezikove naredbe mi Nemci na Češkem kot podjarmljen narod pod vlado Čehov trpeti". Tako se glasi „izjava" iz nemškega gnezda Fal-kenaua na Češkem, tiskana v dunajskih listih. Druga izjava iz „Bbhmisch-Zvvikaua" pa izraža „tiefgehende beunruhigung". In še druge izjave izrekajo „besorgnis.se", tretje upanje, da bodo nemški poslanci borili se zoper nevarnosti, ki žugajo interesom Nemštva itd. Celej stvari se vidi, da je hinavska, narejena, neresnična, golo nemško ščuvanje. Velečestiti volilci dolenjski! Dne 14. t. m. popoludne nam je telegraf iz Trebnja prinesel veseli glas, da ste si za poslanca j edn oglas no izvolili gospod Petra (Jrassellija, ki Vam ga je priporočal podpisani odbor. S to jednoglasno volitvijo ste na veliko svojo čast z nova izpričali popolno politiško zrelost naroda našegn, narodnemu volilnemu odboru pa kakor vselej tudi to pot dal častno zaupnico. In zopet je svet videl, da mila naša domovina je zemlja slovenska, na katerej živi čvrst narod, ki se pogumno bojuje za svoje postavne pravice in pač uže teško čaka, da bi mu v vsacem oziru nastopili boljši časi. Sprejmite tedaj, vrli možje slovenski, iskreno zahvalo za lepo slogo, s katero ste iz B okrajev v velikej množini stopili na volišče in katere sloge po zglednej disciplini tudi oni domačini nijso hoteli kaziti, ki bi bili za svojo kandidaturo imeli nekoliko glasov. Bodite uverjeni, da ste po nasvetu našem izbrali si za svojega zastopnika moža, ki, stoječ v prvej vrsti naših rodoljubov, dobro pozna razmere cele naše dežele, živo čuti bolečine Vuše in v obče našega naroda, pa ima tudi moč besede, potegniti se krepko za blagor njegov. Zato še enkrat: hvala Vam! V Ljubljani 16. maja 1880. Za centralni narodni volilni odbor: Dr. Jan. Bleivveis. Domače stvari. — (Naša „policajno-liberalna" nemška stranka) gg. Dežmana, Kalten-eggerja, Schreva in dr. v svojem organu „Laib. Tagbl." v listu od ponedeljka britko zajoka in toži nad tem, da jo naš kranjski deželni predsednik malostno policajno prepoved ljubljanskega župana, uda rečene stranke, ob priliki vhoda hrvatskih pevcev v Ljubljano in sprejema njih po slovenskem „Sokolu" ob veljavo dejal. Notri v dušo nemško ali ponem-škuteno je zabolelo naše nemške liberalce, ko so slišali, da ne bode Slovencem povsod nepotreben policaj za petami, ki bode ukazoval, kam se sme ali ne sme stopiti. Boste uže videli, kam to pelje, jamra Dežman. „Der H<*rr Landespriisident ist eben noeh zu kurze Zcit im Lande, als dass er wissen kiinnte, in W6lch1 schbner Weise sich der nationale Patriotismus zu iiussern gevvohnt ist. Solite aber Ilnr v. VVinkler im Laufe seiner Amtsthatigkeit irgendwie Gelegenheit haben, sich mit den Herren B1 e i \v e i s und V o š n j a k ebenso zu verfeinden, wie er jetzt mit denselben auf gutem Fusse steht, so sind wir iiberzeugt, dass er dann sehr bald zu der Meinung kommen wird, dass die gestdrte Nacht-r u h e und e i n g e w o r f e n e F e n s t e r-8 c h e i b e n nicht zu den Annehrnlichkeiten des offentlichen Dienstes gehoren". S temi besedami „Tngblatt" skuša nesramno denuncirati B1 e i w e i s a in Vošnjaka, nekako da prav za prav onadva aranžirata ponočne izgrede in pobijanja oken ! Kako n e u m n o - drzno! Mi moramo pa tudi z vso odločnostjo protestirati, da se kakovi koli poulični ekcesi n a-rodnej stranki sploh ali nje voditeljem v krivdo štejejo. Mi smo v svojih narodnih glasilih vselej opominjali, držati se postavnih sredstev. Ako so kaki vročekrvni mladeniči parkrat Dežmanu poulično neprijazno demon stracijo naredili, storili so to na svojo pest in nahujskani, ne od narodnih vodij, temuč od Dežmana samega, ki je javno na njih narodne svetinje povsod le psoval ali zabavljal in Be narodnim terjatvam renegatsko rogal. — Stranka, katerej služi „Laib. Tagbl.", ni česa bolj ne želi, nego tacih ekscesov na ulici, da bi jih v hujskanji zoper narodno stranko rabila, to vemo. Zatorej pa bodo ravno narodni ljudje bolj nego kedaj skrbno varovali javni red in zakonitost, kakor so storili tudi zadnjo nedeljo. — (Volilni shod pri Sv. Ju rji) blizu Celja na binkoštni ponedeljek, kjer je poslanec dr. Vošnjak svojim volilcem poročal o prizadevanji in delovanji slovenskih poslancev v državnem zboru, vršil se je sijajno. Prišlo je več sto volilcev iz celjskega, šmarskega iu laškega okraja. Obširneji popis priobčimo v prihodnjem listu. — (Ljubljanski mestni zbor) ima jutri dne 21. maja sejo. Na dnevnem redu so poročila o oddaji službe mestnega živinskega zdravnika, o uredbi razmere mesta s civilno bolnico glede mrtvaške takse, o ofeitih glede prostora za zidanje nove klavnice; dalje samostalni predlogi g. llegalija o preiiiostcnju Gni-berjega kanala, ob odpravi takse za mrtvaško ogledovanje, ob odpravi pouličnega zvonjenja prodajalcev premoga. Potem je tajna seja. — („ Sokol" ) je dobil iz Karlovca v nedeljo zvečel ta-lo dva telegrama: Srdačni pozdrav našoj braci Siovencimi, isto našem milom pod barjakom prvom hrvatskom pjevačkom družtvu „Zore". Živila sloga! To nazdravlja družtvo više gradjana u Rakovoj bašči. — Drug telegram: Srdačni pozdrav Sokolu i svoj našoj braći Slovencima uz to i našoj miloj rZori" pod barjakom. Živila ljubav sloga, prijateljstvo slavjansko. U ime više gradjanah: Vukić, Mikić, Blazekovie, Sušnik, Valjak. — (P o s t o nj s k a jama.) Obiskanje tega podzemeljskega Čuda je bilo tudi letos tako mnogobrojno, kakor druga leta. Vlaki iz Ljubljane. Zagreba, Reke, Kormina, Trsta in Dunaja pripeljali so na tisoče obiskovalcev. Tudi ljubljanski gostje, pevci karlovskega društva „Zore" so bili mej obiskovalci, ter so v jami zapeli nekaj hrvatskih zborov. Na kolodvoru in v trgu so bili prilepljeni plakati v slovenskem, laškem in nemškem jeziku z velikimi črkami: „ Varujte se žepmh tatov!" kar je goto bolj zaviralo delovanje tega izrastka človeške družbe, kakor vse policijske naredbe, kajti letos nij bilo slišati nobene pritožbe v tej zadevi. — Tudi napisi v jami so bili letos na prvem mestu slovenski, poleg nemških in laških. To nas veseli, da se vendar enkrat tudi v Postojni vidi, da smo tu mi Slovenci doma, ne Nemci in Lahi. — (Toča) je dne 7. t. m. pobila skoraj ves sadež in po vinogradih v občinah Boštanj in Vrh okolo Radeč na Dolenjskem, ki je kmetovalcem uničila vse upanje na dobro letino. — (Nova knjižica.) „Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in t malim imetjem. Z darilom viteza Schneid-Treuenfeldskega odlikovana razprava. Spisal Ivan Lapajne. ravnatelj meščanski Šoli v Krškem. Na svetlo dala c. kr. kranjska kmetijska družba. V Ljubljani 1880. Tiskali Blaznikovi nasledniki". Tako se zove 6G strani obsežna knjižica, katere bitstveni del je prav dober »Splošni nauki" v početku pak so nekako ka-tehetično naivni; tako se piše za otroke, a ne za odrasle kmetovalce. Kmet naš je bolj realen in moder mož in bolj praktičen, nego si misliš, in Če ga hučeš podučevati v njegovem poslu, tedaj ne začenjaj mu na vsa usta z najnavadnejšimi fraznimi nauki o splošnem dobrem in pametnem vedenji, o katerih ti precej poreče: „to uže zdavnaj sam vem, naš lajmošter to skoro vsako nedeljo še lepše povedo". Knjiga, namenjena prostemu narodu, dobra je taka, ki precej s svojim začetkom bralca stvarno prime in zanima. Zato so pa tudi vsi pisateljivi predgovori v tacih knjigah le motljivi. Kakor rečeno, dobro pa je sestavljen nadaljni podučni del: o poljedelstvu, živinoreji, sadjereji, gozdarstvu itd., in zarad tega knjižica zasluži, da se razširi mej slovenskimi kmeti, kar more dober sad roditi. — (Spet goveja kuga!) Črnomeljsko okrajno glavarstvo naznanja 14. maja: Vsled telegrnfičnega naznanila podžupanije v Karlovci je v občini Modrošpotok, in sicer v vasi Pri-lišče, goveja kuga nastala in je tudi uradno spoznana bila. Oziroma na to se ljudstvo opo-zoruje : Da mora deželna meja vsled §§ 2 in 3 goveje kužne postave tudi še za naprej zaprta ostati. Zaradi nastale goveje kuge v Pri-liščih jenja denes vsako dosedanje pohjšanje mejne zaprtije in nastane po vsej dežel nej meji zopet stroga zaprtija, vsled katere nij le prepovedano v 2 goveje kume postave imenovane živali in reči črez mejo pustiti, toda je tudi prestop ljudem prepovedan. Ljudem iu v § 2 goveje kužne posta^e naštetim živalim iu rečem je prestop deželne meje le na mostu v Metliki in na brodu v Vinici s pogojem dovoljen, da se vsakteri z občinskim certifikatom ali drugim postavnim potnim listom izkaže in da f»e, nko je potrebno, tudi ostremu desinfl-cirnnju (kadenju) podvrže. Vsi čolni in brodi na Kolpi, knteri se morejo dobro prikleniti, se morajo vele prikleniti; drugi čolni in brodi pa, katerih nij mogoče s ključavnico prikleniti, se morajo ven na breg potegniti, nad katerim mora občina čuvati. Vesla pa morajo občinski predstojniki shraniti. Z ozirom na nastalo kugo v Priliščih spadajo v kužni meini okraj cele občine firihlje. TribuČe, AdleSiee, Vinica. Verh. Butoraj, Oborh in vas Desinec, občina Loka, in dobe te ob -čine ob enem tudi še posebna oznanila. Kdor se zoper te naredbe pregreši ali tudi sicer zoper določbe postave n goveji kugi ravna, zapade v denarno kazen 500 gld. ali pa v kazen 4 me sece zapora; po novej živalskei kužnej in go-vejej kužnei postavi, katera bode koncem tega meseca v veljavo stopila, pa zapade celo v denarno kazen do 2000 gold. ali pa do 3 leta zapora. — (Parna gas i ln i ca.) Po Ljubljani je razposlan sledeči oklic v slovenskem in nemškem jeziku: „Pri mno'mkaterem izmej požarov, ki smo jih zadnja leta doživeli v našem mestu, je bilo za vrle prostovoljne gasilce kljubu izhornemu njihovemu orodju sila težavno, naerlo dovolj vode tja spraviti, kjer so je potrebovali. In sicer je bila težava tem večja, čim dalje od Ljubljanice je gorelo. Z nova se ie to prav živo izkazalo lani o Božiči, ko se ie na vrtu Bambergove, nekdaj Martinčičeve hiše na dunajskej cesti vnel rastlinjak, v drugič pa spet, ko je za ravno tisto hišo, dober mesec je tega, gorel neki magazin na dvorišči. Zlasti poslednji omenjenih požarov je bil celej soseski zelo nevaren, ker je minolo precej časa, predno je voda po ceveh pritekla iz Ljubljanice, kjer so jo gasilci sč svojim strojem vzdigovali. Le sreča, da tist večer nij bilo čisto nič vetra, sicer se je bilo bati za vso dunajsko cesto. Te izkušnje so bile povod, da se je sešlo nekoliko tukajšnjih meščanov, Id so osnovali odbor, da je pretresal, kak6 bi se onej nepriliki korenito v okom prišlo. Po vsestranskem posvetovanji je ta odbor sklenil, da bode po doneskih hišnih gospodarjev, zavarovalnih zavodov, industrijalnih podjetij in mestnega prebivalstva v obče skušal nabrati svoto, za katero bi se naročila parna g a-silnica. Če naša prostovoljna požarna straža dobo tak stroj, jej bode ob kacem večjem požaru, in ko bi bil še tako daleč v stran od Ljubljanice, mogoče, na najvspešnejši način vpotrebljevati vse njene nove gasilne priprave, t. j. ob enem sedem cevi; vode bi ne manjkalo, ker bi je parna gasilnica preskrbovala, kolikor in dokler bi je treba bilo. Vrhu tega par ljudij lehko opravlja parno gasilnico, torej je vsem drugim gasilcem moči, prav pri ognji poprijeti se gašenja z drugim orodjem. Kedar blizu vode gori, se kar naravnost gasi s parno gasilnico samo, katera od tal najvišjo streho z vodo doseže. Po izvestjih tacih požarnih straž, ki imajo uže dalje časa parne gasilnh e, nij treba več nego 10 do 12 minut in stroj sč svojimi pritiklinarai je pripravljen za gasilno delo ter potem dela neprestano. Takoj, ko je naznanjeno, da kje gori, se parna gasilnica zakuri, pa kedar dospč na obrežje tjakaj, kjer bode morala vodo zajemati, uže lehko začne delati, da je položenih le nekaj cevi; kedar je pritrjena zadnja cev poleg ognja, je v njej tudi uže voda, ki potlej vedno enakomerno prihaja. Troški naprave parne gasil-nice utegnejo pač znašati blizu 5000 gold., pa njene koristi so tako očividne, kakor priča uže samo to, kar smo prej navedli, da smemo pričakovati od ljubljanskih prebivalcev, zlasti od tistih, ki svoje nepremičao imenje kolikor moči zavarovati hočejo zoper nevarnost po ognji, da se ne bodo ustrašili žrtev, s katerimi se ima omogočiti izvršitev namere, ki si jo je postavil podpisaui odbor. Naprava parne gasilnice bi bila ob enem primerno priznanje dozdanjemu delovanju slavne nase požarne straže, katere člani, ne mene se za trud niti za opasnost, ki preti njihovemu zdravju in življenju, uže deset let imovino svojih someščanov branijo zoper silo pogibeljnih plamenov. Podpisani odbor se nadeja, da bode ljubljansko meščanstvo ta oklic uvaževalo kakor zasluži in mu po svojih močeh dejanski pritrdilo na podpisnih polah, ki jih bode odbor skoro pošiljal po hišah. Po končanem naboru bodo jTuJ«'.- 19 m. j n Pri Slonu t Leitner iz Zaprešlč. — Kim n iz Gradca. PM HaJIĆli Kirchhamer iz Dunaju. — Trevi-Han iz Trsta. — Friedrich iz Dunaja. — Strohueidor iz Gradca. — Gaselaeder iz Dunaja. Dunajska borza 19. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . V2 gld. 35 kr jSootni dri. dolg v »robni ... 73 n 10 „ Zlata renta.........88 „ 60 „ 1860 dri. posojilo......130 „ 25 „ Akcije nirodne banke .... 836 „ — „ Kreditne akcije.......275 „ 80 „ London..........118 „70 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 , 45'/, , C. kr. cekini........& „ 62 „ Državne marke.......68 n 45 , Tržite cene v LJubljani 19. maja t. 1. Pšenica hektoliter 10 gld. 21 kr. — rež 6 glo 50 kr.; —ječmen 6 gld. 39 kr.; — oves 3 gld. 56 kr.; — ajda b gld. 51 kr.; — proso 5 gld. 39 kr., — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. kr.; masla kilogram — gld. 80 kr.; mast — gld. 70 kr.; — Spel. frišen — gld. 60 kr.; špeh puvojen — gld. 64 kr., — jajce po l*/s kr.; — mieka liter 8 kr.; — govednine kilogram 54 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 95 kr., — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 10 kr. Srčni pozdrav kličem vsem znancem pri od In nI u iz Logatca, kje sem našel svojo drugo domovino in zveste prijatelje, upam pa, da se bodemo, ker ostanemo sosedje, še dostikrat videli. (231) Janez Auer, železniški vodja v Divači. podpisovalci v roko dobili izkaz o skupljenih doneskih in njihovej porabi. V Ljubljani, dne 5. maja 1880. Odbor: Fr. Fortuna, Pet. Grasselli, Jan. Janesch, Em. C. Maver, Jan. Perdan, Jos. Zenari." l*o«lttiio. Gosp. J. Kannerju c. kr. okr. šolskemu nadzorniku v P tuj i. Ko je si. deželni šols. svet z odlokom od 11. jan. 1877 šolske knjige od Ivana Lapaj-ne-ta v šoli rabiti prepovedal, predlagal sem 1. febr. 1877 v seji ormužkega okraj, učitelj skega društva, naj bi ono teh knjig („Malo fiziko" in „Občno zgodovino") nakupilo, ter jih šolskim bukva mi cam tega okraja razdelilo, kar je bilo sprejeto in knjige razdeljene. Meseca decembra 1877 ste pa Vi iste knjige po okr. šols. svetu ormužkem od sre- diške (in ako se ne motim tomaževske) šolske bukvarnice terjali in jih dejaii pod ključ. Deželni šols. svet Vaše konfiskacije nij potrdil in deželni šols. nadzornik g Rožek nam je pri nadzorovanji šole obljubil, da dobimo knjige nazaj (zagotavljajoč nas, da za šolo zato sposobne nijso, ker so „Uber die nacbt ge-MJimben!" —) V domačih učit. konferencah (katerih zapisnike Vi dobivate) sem večkrat po teh knjigah poprašeml — pa brez vspeha. Terjam tedaj te knjige po javnem potu od Vas; dajte jih šolskim bukvarnicam, katerih last so, nazaj, drugače jih bodete na povelje deželnega šols. sveta vrniti — ali pa plačati morali. Zagotavljam Vas, da te poštene slovenske knjige več koristijo nego nemške računice v slovenskih šolah. V Središči 17. maja 1880. Josip Sinko. za kupčijo z usnjem, ki znajo dobro izrezavati, prodajati in kupovati tudi surovo usnje ter so od vojaščine prosti, iščejo se. Prednost se daje onim, ki znajo slovenski jezik. Želi se dobrih spričeval. Ponudbe naj se pošiljajo v Celovec pod *J. «fc H, II. (225—3) Pri H. Ničmanu, založniku v Ljubljani. je ravnokar prišla na svitlo: „Stoletna Pratika", četrtega natisa, popravljena in pomnožena, ki obsega 260 str.mi. Ker ljudje radi b rt> ..Sl»ltlii» 1'raliko** in vedno po njej povprašujejo, izdali smo jo v će-trteui natisu. In res, skoraj da si upamo reči, da ne bodo nihče rekel, da hi se mu ne bila ta „Pratlka" popolnem prikupila, če jo je le nekoliko prehiral; posebno pa zato, ker v njej najdemo tako natančno in umevno razlaganje vseh stvarij in oddelkov, kakor do sedaj v nobenej slovenskoj „Pratiki". Iz te ,,l'ratikeu so mej drugimi koristnimi rečmi izve: če je leto navadno ali prestopno, kaj jo lunini in kaj solnčni krog in kako se najde, kateri prazniki so premakljivi, kateri nepremakljivi; nekoliko od planetov ali premičnic; kako se napravljajo solnčne urev da pohidno natanko Matejo; bere se v njej o vremenskih znamenjih, o opravilih za vsak mesec celega leta itd. Dalje se v njej here cesarska postava o živinskoj kupčiji, kakor tudi pouk, kako se more človek zdrav ohraniti, življenje si boljšati in se v sili oteti*, o opravilih in sprehodih o počitku in spanju; kako se utopljenci in zmrzneiici, zadušeni, od Btrele zadeti, obešeni aH zadrgneni oživljajo, kako se od kače pičeni ozdravljajo itd Poslednjič s«? v tej ,,1'ratiki" zapisani vsi sejmi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Hrvatskem in še več znamenitih in koristnih rečij. Kdor si jo hode omislil, hode vide1, da je še večjega priporočila vredna, kakor Brno jej ga tukaj izrekli. Velja trdo v pol platnu vezana **5 kr., v pol usnju »o kr. Pri ravno tem založniku je tudi na svitlo prišla in se dobiva: (218—2) Častna straža Jezusovega presvetega Srca. Poslovenil J. Dolence, stolni kaplan. Obsega 61 strani. Velja 12 kr. Kavno tako tudi: Gozrečz&ica, naše Gospe presvetega Srca. Izdelano za Slovence poleg francoskega „La Zelatrice". Obsega 56 strani. Velja lO kr. Neizogibno potrebno za vsako gospodinstvo! I H]»cnuo Ne Je rabilo zoper davico, koze, rudečuho, osepnice itd. Novo antiseptiško, desiiiiirujoče in higijeniško sredstvo „SANITAS" od Centralno zalogo za prodajo „en gross" ima VogI lirothcrs s»<«™ XVII:IN, I„ liinn.icij.r.ni-iiss,- Nr, (219—2) Zaloge v Ljubljani: Vilj. Mayr, lekar; Gabriel Piccoli, lekar; E. Birschitz, lekar. I Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Razne Imun lijske zalogo ur, o aa.Bcžo fa."biloJco ©»©"taj« -vam -va.ro so Jedenlciat roeullialo. Vsaka ura ima svajcarskn r ihrisko znamenju. Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor hoče Izirratno, ra«j-*7-erJotri.