Poštnina plačana v gotovini. ZEN STE V. 11 IM D OH NOVEMBER 1938 LETO IX. DeviìÈgl, Id phinascLjO vasaH^o. u 1LoCs dom! Praktičnih daril za božič se vsak razveseli. Pri nas dobite lepa darila, blago za obleke, za suknje, za perilo, za dame, gospode in otroke. I/ poszämm oAcUMcu hol Hop&sq. in QjmjoÌ&ì dobite za Vaš dom različna pregrinjala, zavese, preproge, LINOLEJ in različno posteljnino. — Vse to dobite poceni pri alterne VPRAŠA- Odgovor na pismo brez podpisa lep^SvSiufiT0' V kffrem Se ena izmed nar°čnic naj-in 'domu. Ne zdi V"T** ki J* dobi v «ženi in • 86 J1 pa Prav' c,a so večkrat naši članki Ä VV' kak°r bi se bali Nameriti " ,„ / cm nas vprašuje, kako naj se žena lišpa če ima tndeset dm same skrbi, kako bo izhajala z malo plačo T kako naj prepreči, da ji mož ne bo uhajal za drugimi žen skami iz .boljših hiš», za uradnicami, učite!jicamHtd s" katerimi zapravlja denar in zdravje. tclJlcami itd., s _Odgovor. Na anonimna pisma navadno ne odgovariamo Ker pa je zgornje pismo pisano v takem tonu, da priča da frebnonrCniCa V^J™ Živčni -zdraienosfi je Po-no3\ / na t6m mestu ogovorimo. Predvsem ji moramo povedati da nam je že marsikatera naročnica pisala zak^i v svojih člankih moške tako krivično obsojamo fiore] ravno nasprotno temu, kar trdi anonimna dopisovalka zmlrLVefrU6' ^ Sm° P°VSem ^jektivni. S samim zmerjanjem moških ne bomo izpreobrnili. Tudi s samim hui skanjem naročnic zoper može prav nič ne korrstTmo J katerem ZT' ^ ŽeM PFÌÌetÌ Za marsikatero delo, pri Katerem prav gotovo ne more biti taka, kakor gospodična z zarecim, potnim obrazom umiva umazana tla ali z uno-nie tT /koT,- r8" '""T P" St™ih st°P--h, kakor živ"oči-BoriJ? - Vec ZasluŽl1' pa bi mi ne bil° tega treba » ZrTmtLn, Ti"11' Žf Študentu ne' ki mu «h duho- mornem študiju gloda v glavi misel: mar ima pomen smi končam?' Tudi n r ^T ' ^"'i Bom mar dob" «o lw 7 f uradniku m postlano z rožicami, še man pa delavcu. Zahteve ki se jim stavijo, so večje iz dneva v dan m to moralne kakor tudi fizične. Plače pa vedno nižieTn mzje, namesto da bi bile višje. J Vprašam Vas, za koliko se zviša moževa plača če žena od prvega pa do enaintridesetega dne v mesecu moTu le" So izieme Ti ™™ da * ^ ne more ÄS? vse nfeveč L ™ ^Č™ JC M tem božjem vse preveč. Zen mucemc, ki so priklenjene na moža ki sodi vse drugam, kakor ob stran poštene iz dneva v dan garajoŽ 76 T ' 16 V P0ffub0' kakor Je ^di v nesrečo n ie-d™anje zaman.1 m °b ^ * naInžfdLr,rm°?: MIi ni Žena takega moža že dosti bed- Äz7Äiwobupneiäi hlči'nai * ■ Pran TbenC koristi bi ne imela od njih. ženska na ki je padla tako globoko, da se ne sramuje jesti in piti in ve ot ok taf demn/ kV6 P!'itrgan '-nim ustom nePbog jenih o rok, taka ne cita «žene in doma». In tudi če bi ga čitala nasmejala! * ^ ^ obsoja, In mož? če ga ne ganejo objokane ženine oči in ne bleda upadla lica bednih otrok, potem ga tudi ne bo rzpreobrnü članek, pa naj bo spisan v še tako izbranih besedah ali Te tako gromkih frazah, čemu torej pisariti o tem' «Bolje je preprečiti kakor leciti», pravi že star pregovor taksno je pač življenje. vestfafi iT;J""1, l°fna ŽCna in VaS Prosim' d* Poveste, ali kot taka lahko nosim poročni prstan ali ne. n j U. G. Udgovor: Prav vseeno je, ali ga nosite ali ne To ie lem naCz£niuSebnega Zna^J>',kÌ ^ *> vsakdo «« P® jem naziranju in svojem občutku. ELIDA MILA - dobrota celo za najobčutljivejšo kožo! • Bogata mehka pena blagodejno vpliva na nežno kožo. £ Radi svoje izbrane sestavine polepšujejo W polt in neyujejo kožo. a Obilni vonj ostane v milu do zadnjega w ostanka in se še dolgo občuti na koži. r- elida /ir cv£| w»LO ^ »i in učinkovito - p—Ä huje divjala v letih 1000—1300. Takrat so ustanovili red lazaristov za oskrbovanje bolnikov in cesto je bil celo njih vrhovni predstojnik sam gobav. Toda to še ni bila poslednja šiba človeštva. Iz Amerike so zavlekli v Evropo s i f i 1 i d o. Vojska francoskega kralja Karla VIII. jo je v kratkem času raznesla po vsej Evropi. Ta bolezen je še dandanes strah človeštva, čeprav ne tako hud kakor v Kolumbovih časih. Kuge so pa prinašale neke navade, ki so se ohranile vse do dandanes. Tako so začeli nositi žalno — črno — obleko za cesarja Valeriana okrog leta 250. po Kr„ ko je 15 let razsajala črna kuga. Leta 542. je prišlo na primer v navado, da so pozdravljali ki-hajočega z besedami «Bog pomagaj». Takrat je namreč divjala kuga, ki je razsajala celih 50 let in ki se je javljala z zehanjem in kihanjem. Pri komer so se ti znaki ponavljali, je bil izgubljen. Zato je ukazal papež Gregor Veliki, da morajo zehajočim blagoslavljati usta s križem in kihajočim reči «Bog pomagaj!» Oseba, ki je zbolela za lepro, je morala oditi v lepro-serijo, kjer so bili bolniki izolirani. Tako osebo so najprej cerkveno «pokopali»: po žalni maši so bolnika odvedli v hišo gobavcev, kjer je dobil gobav-sko obleko, ropotuljo, rokavice in be-raško malho. Nato se je moral naučiti vseh pravil, po katerih se je moral ravnati v interesu zdravih. -č. V C^iaveL j-e utečen, Varuj se tuberkuloze! Tuberkuloza je največji neprijatelj tvojega zdravja! Zdravje je največji zaklad vsakega človeka! Človeško življenje je že tako in tako kratko in zvezano z vsemi mogočimi nadlogami in tegobami, proti katerim se mora človek dan za dnem boriti. Ena največjih nadlog je bolezen, ki mu vznemirja lepo življenje. Ona ga uničuje in mu pretvarja življenje v muke in trpljenje. Ona upro-pašča cele družine. Dognano je, da je največji neprijatelj človeške družbe huda in težka nalezljiva bolezen tuberkuloza (sušica, jetika). Treba je torej v boj proti tuberkulozi! V boj proti tuberkulozi pomeni isto, kar v boj proti prahu! Uporabimo zatorej sredstva, s katerimi se lahko odpravi prah iz našega stanovanja, urada, šole itd. Če pobrišemo prah, izginejo tudi tiste drobne klice, ki nam ugrabljajo roditelje, brate, sestre in otroke. Pa tudi pri tem moramo gledati, da uporabimo tako sredstvo, ki bo dodobra odpravilo prah iz hiše. ^ Če brišemo prah s cunjo ali če ga pometamo z navadnim omelom ali metlo, se vzdigne po hiši in si s tem nismo nič na boljšem, ampak smo si celo škodovali, ker smo pognali prah in z njim tudi bolezenske klice v zrak. Z vdihavanjem pridejo te klice s prahom v naše telo, kjer se po volji razvijajo, in mi smo okuženi s tuberkulozo. Edino pravo in res kaj vredno sredstvo za temeljito odstranitev prahu je preizkušeno higiensko omelo «Impregno», ker ne vzdiguje prahu, ampak ga upija in s svojo kemično sestavo s klicami tuberkuloze vred zmelje v droben prašek, ki se potem kar otrese z omela! Omelo «Impregno» je nagrajeno z diplomami, zlatimi kolajnami in zlatim križcem v Londonu, Toulousi, Mantui, Bologni in Solunu. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje priporoča z dopisom št. 17472/1930 omela «Impregno» takole: „IMPREGNO", tvornica higienskih omel, ZAGREB Na Vašo prošnjo z dne 7. maja 1.1. priporoča ministrstvo na osnovi komisijskega poročila Centralnega higienskega zavoda omela iz tehle razlogov: Omela «IMPREGNO» ustrezajo popolnoma svojemu namenu, ker zbirajo prah in ga ne vzdigujejo; dobro čistijo tla, okna in hišno opravo, ker upijajo prah in suho nesnago; kažejo na vse strani prednosti pred navadnim čiščenjem in v precejšnji meri ustrezajo higienskim pogojem. Iz zgodovine epidemičnih bolezni Svetovna vojna nam je nekakšno merilo človeškega trpljenja in človeških grozot. Več ko 10 milijonov žrtev je bilo! Vojne so popolnoma pometle cele narode z zemeljskega površja. Slabši je podlegel močnejšemu, toda bila je tudi sila, ki si je podjarmila vse. Za velikim klanjem, ko je ostalo na tisoče gnijočih trupel na bojišču, so prihajale nalezljive bolezni, epidemije, ki jim je dal človek ime kug a. Kuga je zahtevala milijonske žrtve. Samo zloglasna črna smrt je v nekaj letih pobrala okrog 20 milijonov Ev-ropcev. Leta 182. po Kr. je na primer izgubila Italija tretjino prebivalcev, leta 312. so otoki v Sredozemskem morju popolnoma izumrli, leta 1092. so mnoge dežele izgubile več ko polovico ljudi. Antijohija je ostala brez ljudi. Samo križarjev je poginilo takrat okrog 200 tisoč. Najhuje je divjala črna kuga okoli leta 1547. V Evropo se je pripravljala več ko 10 let. Na Kitajskem je leta 1334. pomorila 5 milijonov ljudi in štiri leta pozneje še 4 milijone. Lakota in poplave so pomogle, da so se širile epidemije na zapad, v Grčijo, na Sar- dinijo in v Italijo. Izumrla sta Damask in Bagdad, v Evropi je pobrala celo več vladarjev. Devet let pozneje se je kuga iznova pojavila. V francoskem Avignonu je pokosila pet kardinalov in do sto škofov, ki so se zbrali tam k cerkvenemu zboru. Te dve zadnji epidemiji sta uničili približno četrtino takratne Evrope, to je okrog 25 milijonov ljudi. Črna kuga je bila najstrašnejša šiba človeštva, a vendarle bolj usmiljena kakor tako imenovani sveti ali peklenski ogenj in gobe ali le-p r a. Po poročilih je zlasti sveti ogenj, ki se je v Evropi prvič pojavil v desetem stoletju, prizadeval bolnikom grozne bolečine. Človeški udje so počrneli in polagoma odpadali. Moralno stanje revežev je bilo strašno, zakaj marsikdo je izgubil roke in noge, preden ga je odrešila smrt. Bolniki so v množicah romali na božja pota, kjer so umirali. Takrat so se pričela nesrečna romanja v Palestino1, iz katerih so se razvile križarske vojne. Druga, enako strašna epidemija je bila nekoč lepra ali gobavost. Gobavost ni tako nalezljiva, kakor bi mislili pri številu obolelih in umrlih: prenaša se šele po daljšem stiku z bolnikom. Seveda v časih, ko ljudje še niso poznali higiene, se je gobavost strahovito širila. Gobavost se je razpasla posebno po zaslugi križarskih vojn in je naj- •Àtavi ce je zAtav: kako naj /r VtDlM Gostoljubnost in radio Vsaka gospodinja, ki ima radio, je ponosna nanj. Rada ga pokaže svojim prijateljicam, še rajši ga pa odpre. Nedavno sem opazila, da moja sestra ne hodi več tako pogostokrat na obisk k svoji prijateljici. Vprašala sem jo, kaj je temu vzrok, nakar mi je prostodušno odgovorila: «Neprestano ima radio odprt, potlej pa itak ne morem pokram-ljati z njo!» Te besede so me napotile, da napišem nekaj vrstic o gostoljubnosti in radiu. Predvsem si moramo biti na jasnem, kaj je gostoljubnost! Rahločuten človek pojmuje gostoljubnost tako, da napravi gostom bivanje v svoji hiši kar moči prijetno. Lastni interesi stopijo v ozadje, želje gostov pa v polni meri upoštevamo. Če sprejmemo torej v hiši gosta, ki rajši pokramlja z nami, kakor pa da bi poslušal glasbo ali pa predavanja, ki jih oddaja radijski sprejemnik, potlej bo tenkočutna gospodinja radio takoj zaprla. Če pa gospodinja sama rada posluša radio in si morda že naprej zaznamuje zanimive radijske večere, lepe koncerte, interesant-na predavanja, potlej ob tistih večerih ne sme vabiti gostov v hišo. Nekateri pa nimajo doma radia in bodo zelo veseli, če jih povabite k sebi na dom, da bodo poslušali radio. V tem "n . mm ..vÄ ""^'fi Tud 1 za ali s'aba, ali il kavo vemo .,7 skrobovina j ; samo navai1 je ""«Piovi se L ag0Ceni Pra"enl ° Žgan« ima vsa J pa seveda lahi ' Pri -S"; *•« ! •my. ' Podobno iineipp ln l0Ve tako in ^omatieno. primeru naj vpraša gospodinja goste, kaj bi najrajši poslušali. Če ima pri roki program radijskih oddajnih postaj, si gosti lahko sami izberejo, kar jim je pri srcu. Tudi v tem primeru mora go- Izpremembe temperature so cesto vzrok prehlada, ki ima lahko za posledico dolgotrajno bolezen. Mislite pri prvih znakih obolenja na Aspirin tablete in na „Bayer"-jev križ, ki jamči za pristnost! ASPIRIN TABLETE Z BÀYER-JEVIM KRIŽEM, Oglas reg. pod S. br, 437 od 10. I. 1934, spodinja podrediti svoje želje željam gostov. Družaben radijski večer postane lahko kaj mučen, če skače gospodinja od postaje do postaje, če ne dovoli, da bi pevec odpel vso pesem, temveč kar hitro zavrti na drugo postajo, češ, iskati je treba, kje je kaj boljšega. Gospodinja, ki si je šele pred kratkim nabavila radijski aparat, mora najprej preboleti otroške bolezni radia. Prva otroška bolezen je ta, da še ne zna pravilno nastaviti postaj. Če hoče na primer poslušati Ljubljano, bo v neučakanosti zavrtila gumb tako, da bo slišala še pol programa Beromiinstrske postaje, kar seveda užitek poslušanja znatno zmanjša. Druga otroška bolezen se kaže v tem, da radio preglasno igra. Glasen zvok še ne pomeni dobrega aparata. Vsa soba buči od hrupa, melodijo je komaj moči razločiti, besede nemogoče razumeti, a gospodinja se zadovoljno smehlja v zavesti, da vedo zdaj vse sosede, da ima radio. Tretja otroška bolezen se pa kaže v strastnem vrtenju gumbov in iskanju postaj. Komaj je dobila postajo, že vrti dalje, češ, gotovo bo kje drugje še kaj lepšega. In naposled mine ves večer, ne da bi slišali eno celo skladbo. Ko pa prebolimo te tri bolezni, tedaj šele spoznamo, kakšen užitek nam nudi radio. A. Fr. B. PARFUM FORVIL PARIS Kostanjeva grmada K jedilnemu listu štev. 12. % kg kostanja olupimo, skuhamo in takoj, ko je kuhan, odcedimo ter olupimo še drugo kožico. Olupljeni kostanj pretlačimo potem skozi gosto žičnato sito kar v skledo. Nato skuhamo 15 dkg sladkorja v kockah, pol skodelice vode in košček Vanilije. Ko se sirup tako zgosti, da obvisi kapljica na kuhalnici kakor na niti, primešamo pretlačeni kostanj in vse skupaj dobro premešamo, da se sliladi, nakar pridenemo 5 dkg presnega masla. Ohlajeno zmes stresemo nato na cedilo s precej velikimi luknjicami in jo pretlačimo skozenj z leseno gobo. Tako pada kostanj v debelih nitih v mrzlo okroglo skledo, ki jo prej postavimo pod cedilo. Pretlačeni kostanj razmaknemo potem z vilicami tako, da tvori venec, v sredino tega «gnezda» pa naložimo v obliki piramide stepeno smetano. Stepena smetana: V 25 dkg sladke smetane zlijemo majhno skodelico presnega mleka (ne sme biti kuhano), postavimo vse skupaj za četrt ure na led ali pa na prav hladen prostor, potem pa stepamo s prožnim in precej velikim stepalnikom, ker smetana močno naraste. Ko je smetana tako gosta, da stoji v njej stepal-nik pokonci, je ne smemo več stepati, ker bi se sicer izpremenila v presno maslo. Stepeno smetano odcedimo nato skozi gosto sito ali pa cedilo in ji, tik preden jo potrebujemo, narahlo primešamo 10 dkg stolčenega močno ovaniljenega sladkorja. Ali je beljakovina perutnini neogibno potrebna? Razen jajca ima tudi vsak del perutninskega telesa v sebi beljakovino, ki je zato za življenje perutnine neogibno potrebna. Beljakovina tvori telesne stanice, presnavlja telo, nadomešča porabljeno tkivo, pa tudi za tvoritev perja, roževine in podobnih delov je potrebna. Velik del jajca in samčevega semena je sestavljen 'z beljakovine. Beljakovine ne moremo nadomestiti s tem, da krmimo živali z mastjo ali pa s škrobom. Beljakovina se razločuje od drugih sestavin krme po tem, da ima v sebi dušik, ki preide pri prebavi v kri. V krmi je beljakovina najdražja sestavina in jo moramo dajati živali le toliko, kolikor je potrebno. Če dobe živali preveč beljakovin, je to zanje sčasoma škodljivo. Prebava trpi zaradi tega, živali dobe protin, različna obolenja ledvic, drisko in razne druge bolezni in težave. S čim naj namažemo stene kurnice? Najlepše in najlaže se da kurnica sna-žiti, če prepleskamo stene in morda tudi notranjo opremo z oljno barvo. Edino nekoliko drago je to, zlasti še pri večjih površinah, ker moramo pleskati z oljno barvo dvakrat in mora biti les poprej postružen. Cenejši in navzlic temu trpežen in dober, ker odvira gnilobo, je oplesk z barvastim karbolinejem, ki ga pa moramo na 2—3 leta obnoviti. Notranjščino kurnice pa moramo zmeraj prepleskati z belim apnom, in sicer po enkrat do dvakrat na leto. Apno je poceni, uničuje bolezenske kali in pršice ter napravi kurnico svetlo. Svetla kurnica pa ugodno deluje na zdravje in na nesenje. PONOS GOSPODINJE Lepo perilo je ponos vsake gospodinje, še več je pa vredno, če si ga naredi sama. V zbirki naših gospodinjskih knjig je izšla knjiga «Kako šivamo perilo», ki jo je sestavila A. Podgornikova. Knjigi so priložene tudi štiri pole, na katerih so razen krojev za vse vrste perila tudi vzorci za različna ročna dela, s katerimi zalj-šamo perilo. Ta knjižica velike praktične vrednosti stane samo 28 dinarjev. Naročite jo pri upravi «Žena in dom», Ljubljana, Dalmatinova ulica 8. Kako prihranite Ta mesec je izšla v naši zbirki gospodinjskih knjig nova knjiga «K ako šivamo perilo», ki jo je sestavila Angela Podgornikova. številne slike, ki sprendjajo poljudne in nazorne popise, skrbe, da je snov laže razumljiva, kar bo zlasti začetnicam v veiiko pomoč. Knjigi so priložene tudi štiri pole, na katerih so razen krojev tudi lepi vzorci ročnih del, brez katerih si ne moremo misliti lepega perila. Prav gotovo si bo vsaka gospodinja lahko izbrala iz nje, kar potrebuje zase in za svojo družino. Naročnice dobe to knjigo pri naši upravi za 28 dinarjev. Ali hočete boljšo službo V dandanašnjih časih, ko je celo za najslabše plačane službe takšna stiska, se pač malo čudno sliši, da izide knjiga z naslovom «Kako si poiščem boljšo službo». Vendar bo vsakdo, kdor bo knjigo pozorno prečital, rad priznal, da je prav v sedanjih težavnih razmerah takšna knjiga hudo potrebna in umestna. V posameznih poglavjih je podrobno obravnavano, kako si je treba napraviti načrt za izbiro poklica, po katerih načelih je treba poklic izbirati, s kakšnimi pomočki se lahko dobi služba, kateri izmed teh je za to ali ono službo Najlepši okras sobe je z lepo in okusno veza nimi knjigami. Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam pa oskrbi J knjigoveznica ože Zabjek Ljubljana, Dalmatinova 10 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj najuspešnejši, kakšna je dobro sestavljena ponudba, kakšen mora biti uspešen oglas, kako se je treba vesti, kadar stoji prosilec ali prosilka pred svojim bodočim gospodarjem, kakšna je praktična preizkušnja in kako se je treba pripraviti nanjo. Posebno praktično vrednost pa dajejo knjigi številni vzorci ponudb in oglasov za najrazličnejše vrste služb. Po njih in v zvezi s splošnimi navodili, ki so v knjigi, bo lahko vsak napisal dobro ponudbo, ki mu bo prej ali slej gotovo pomogla do zaželene službe. Knjiga se dobi pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova 8, za polovično ceno 15 din. Bolniki so povsod. Zato je nujno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne pride v navado. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37. Naročnina za list b krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.— za pol leta Din 54___ za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Kija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani. V • tCiCje ItCiWCVLLCe LH Ce kdai, se to pot presunjeno spominjamo, da je 11. november dan miru. To pot, ko vemo — čeprav morda se ne povsem |asno, se ne z vso grozno določnostjo, da je šla najstrašnejša vseh pošasti pravkar tik mimo nas Evropska vo|na! Svetovni pokolj! Spet, po komaj dvajsetih letih! ■ SrCQ Ž?n ,VlegQ S,veLta' br,ef razlike rodu in državne pripadnosti, so kakor v neznosnih, morečih sanjah čutila njen zverski dih, v duhu videla seganje njenih mesarskih krempljev, ki so že grabili po najdražjem, po samem zivleniu m smislu^zivlienia zen, mater, hčer in sester vsega sveta, da bi na mah zajeli vso to srečo, vse to zdravo svetlo m obetapce življenje, vso to ljubezen, ta up in to zaščito nas žen vsega sveta, jo potegnili v blazni vrtinec nesmiselnega, bogokletnega klanja in jo utopili v morju krvi...! Zrak okrog nas je bil že naprej zastrupljen od dima težak od smodnikovih in bojnih plinov, nebo nad nami in zemlja pod našimi nogami sta se že v slutnji majala od treskanja bomb in granat, naše oči so v duhu že gledale ves pekel uničenja, srca so nam bila do robov po na priprav jenih solza in nakopičenih kletev zoper tiste, ki spet in spet vstajajo, da bi z mečem v roki izpremenili pot zgodovini in popravili obličje sveta Kdor prvi s silo krene nad brata človeka, je kriv vsega, kar pride, Pravičnost, v katero vsi verujemo, ne pozna in ne more poznati nobenega zakona, ki bi dovoljeval prelivanje človeške krvi. Ta pravičnost more samo opravičiti napadenega da se brani. A kri je kri, umor je umor, uničenje je uničenje. To uničenje bi zavzelo ob sedanjih voinih sredstvih tak obseg, prepad, ki bi ga odprla nova svetovna vojna, bi bil tako brezdanji, da bi v njem izginila vsa visoka kultura in omika dandanašnjega človeštva, vsakršen pravni red, vsa rešilna načela in vsaka možnost obnove. Zemlja, posebno pa naša Evropa, bi se izpremenila v puščavo, po kateri bi iztikala za skopim plenom poslednja krdela dvonoge zveri, ki se je ob začetku jeseni leta 1938. še ponosno imenovala človeka! J, ncT zen™'„nam materam, sestram in hčeram do vseh bobnečih gesel, do vseh «visokih» misli in «svetlih» načel, k: vodip v taksne strahote? Naša sreča je sreča živega, svobodnega, neogroženega življenja in ne more rasti ne na pogoriščih, ne na grobovih! Po usodi nam je dano, da moramo roditi, varovati, gojiti in graditi; ves nas naravni smisel je v tem in v ničemer drugem. Bodimo torej zvesti svoji naturi, čujmo, stražimo in vojujmo vsak trenutek neizprosno vojno zoper vsakršno krvavo ali nekrvavo nasilje, zoper vse, kar ni pravičnost in bratska l|ubezen med ljudmi! Svetost življenja, pravičnost in ljubezen morajo zmagati in dokončno zakraljevati na zemlji, osvajajmo svoje može in brate za^to naso žensko vero, vcepimo jo svojim sinovom! Cujmo in stražimo: meči, ki so to jesen zdrknili jiazaj v nožnice, so se vedno nabrušeni in še vedno čakajo, da bi se napili krvi... Me žene, me matere, sestre in hčere pa hočemo, da se vsi meči na svetu prekujejo v koristno, ustvarjajoče, sreconosno delovno orod|e! Me žene hočemo, da ne bodi človeštvu noben dan več dan vojne; me hočemo, da bodi vsak sleherni dan človeštva dan ljubezni in varne sreče — dan miru1 UREDNIŠTVO. Meta Koren: SPOMLADI 1917 Šli so po dolgem, mračnem hodniku. Obsojenec z rokami, zvezanimi na hrbtu, spredaj, za njim pa vojaka s puškama v rokah. Šli so počasi, kakor bi se nikamor nikomur ne mudilo, in vsi trije so molčali. Obsojenec je bolščal nekam predse, kakor bi mu bilo čisto vseeno, kam ga vodijo. In menda mu je bilo res vseeno. V prsih in možganih je čutil le praznoto, prav tako sivo, mračno in brezvsebinsko, kakršna je bila praznota na hodniku, po katerem so hodili. Morda je bilo v tej praznoti le rahlo občutje groze pred njo. Drugega nič, kakor tudi v praznoti hodnika ni bilo ničesar, razen treh ljudi in monotonih korakov, ki so udarjali v to praznoto. Počasi in enakomerno ... Zelo počasi in enakomerno. Vsaj obsojencu se je tako zdelo. Top-top, top-top ... V tem enakomernem zvoku je bila groza. Tiha, nevidna, na dnu zavesti odmevajoča groza. Na koncu hodnika, tam, kjer se je pričenjal prečni hodnik, je pod stropom medlo svetila električna žarnica. Tudi v tej svetlobi je bilo nekaj praznega in rahel odtenek neke groze. Obsojenec je začutil to praznoto in grozo. Postal je in se izkušal domisliti, zakaj sta praznota in groza v tej luči. Toda še preden je utegnil to dognati, ga je eden spremljajočih ga vojakov s puškinim kopitom sunil v hrbet in zamolklo, kakor bi se bal, da bi njegov glas utegnil oživiti praznoto okoli njih, kriknil: «Vorwärts!» Krenili so po prečnem hodniku na desno. Po nekaj korakih so prišli do tfeže. Skozi dve okni in skozi vrata, ki so vodila v vežo, je prihajala siva dnevna svetloba. Ustavili so se. Eden izmed vojakov je šel skozi vežo na drug hodnik in se tam nekje izgubil. Obsojenec in vojak sta molčala. Vojak je položil puško poleg sebe na tla, obsojenec pa se je zastrmel v sivo dnevno svetlobo, ki je postajala vidno svetlejša. Dan za okni je rastel. Bil je že čisto svetal. V obsojencu pa je rastla groza. Po vsej njegovi notranjosti se je raz-rastla, pritisnila ob stene srca, ga stiskala in ga dušila v grlu. Izkušal je razširiti roke, da bi tako ublažil pritisk. Toda roke so bile trdno zvezane na hrbtu. Ni jih mogel razširiti. Stisnil je ustnice, pa jih za hip za tem zaprl in skoznje je prišel pridušen, grgrajoč vzklik. Za trenutek je pritisk v notranjosti popustil, potem pa se je iznova zgostil in pretil, da razžene njegovo notranjost. In spet je zaprl ustnice in skoznje je iznova prihajalo pridušeno grgranje. Nekajkrat je to ponovil. Toda potem tudi to ni več pomagalo. Pritisk v notranjosti je vse bolj naraščal, in da bi ga čisto ne zadušil, je široko razprl usta in iz njih je vrelo nepretrgano in vedno glasneje nerazločno grgranje... «Vorwärts!» Vojak se je vrnil in vsi trije so krenili dalje skozi vežo na pravokotno dvorišče, od dveh strani obdano z zidorp poslopja, z drugih strani pa z visoko kamenito ograjo. Obsojencu je gibanje prineslo olajšanje. Pritisk v notranjosti je nekoliko popustil. Mirno in brez zanimanja je šel mimo ravne vrste vojakov, ki je stala nedaleč od zidu, in se s spremljevalcema postavil k zidu, vrsti vojakov ravno nasproti. Na dvorišču je bila tišina. Nihče ni govoril. Ne vojaki, ne obsojenec. Ta je nekaj časa brez misli strmel v nasproti stoječe vojake, nato je njegov pogled počasi drsel preko njih po sivem zidu navzgor, se pritipal do njegovega roba, nato pa preko njega šel dalje do zidu za kame- nitno ograjo stoječega poslopja, ki je bilo prav tako sivo in prazno, kakor vse okoli njega. Potem je šel njegov pogled više, do roba strehe in preko trga naprej po strehi navzgor. Še preden pa je prišel obsojenčev pogled do zgornjega strešnega roba, se je zganil. «Bog!» je vzkliknil na pol glasno in njegove široko razprte oči so se zagrizle v ozko, tik pod zgornjim robom vzdolž vse strehe segajočo ploskev, ki je rdeča žarela. V tem rdečem žaru je bilo nekaj živega, nekaj čudovito živega, pravo nasprotje sivine in praznote, ki ga je doslej obdajala. Ta rdeča, živa ploskev se je počasi komaj opazno, a vendarle nenehoma širila. In kakor se je širila ta ploskev na strehi, sta se iz njegove notranjosti umikali praznota in groza. «Sonce», je pomislil. V tej misli je bilo nekaj lepega, mehkega. Nekaj, kar je spominjalo doma. Takega, kakršnega je videl zadnjikrat ... spomladi. Češnja v levem kotu vrta je pravkar vzcvetela. Tudi pod bregom za hišo so cvetele češnje. Čudovito so cvetele ... Še zadnji dan dopusta jih je gledal. Oral je vrh brega. Izoral je dolge, ravne brazde. Ko je dooral, je postal kraj njive ... Kako natanko se tega spominjal... Postal je, da bi se odločil. Iz temnorjave, pravkar izorane zemlje je puhtela topla vlaga. Vsrkaval jo je vase, gledal cvetoče češnje in mislil na čudoviti vonj zemlje. «Kako diši zemlja! Izorana zemlja!» Zemlja v strelskih jarkih ni nikoli tako dišala. Nasprotno. Nekaj zoprnega, ostudnega je bilo ležati na zemlji v jarku, ki si si ga izkopal sam ali ki ti ga je izkopala granata. In vendar je zemlja — zemlja. Zemlja ! Sklonil se je k njivi in zagrabil prgišče zemlje, jo po-duhal in pobožal. Ljubil je zemljo, svojo, domačo, pravkar izorano zemljo ... Pod bregom so cvetele češnje ... V vasi je pozvanjalo poldne... Bog, tako še nikoli ni ljubil zemlje, kakor prav tisti dan, prav tisti hip,.. Ko se je vrnil v strelske jarke, je moral neprestano misliti na zemljo, na zemljo doma,- to pa, po kateri je pravkar s prsti ril, da bi ga prikrila sovražniku, ki je morda le nekaj metrov pred njim prav tako ril v zemljo, da bi ga skrila pred njim, in ki je morda prav tako kakor on še pred dnevi oral domačo njivo in ljubil domačo grudo, to zemljo tu je sovražil. Iz dna duše jo je sovražil. Čim bolj je mislil na tisto krpo zemlje vrh brega za domačo hišo, tem bolj je sovražil zemljo, na kateri se je boril, in z njo je zasovražil vse, kar je bilo v zvezi z njo, kar ga je prisililo, da je ril po njej in se skrival vanjo pred sovražnikom. In nekega dne mu je to sovraštvo zastavilo vprašanje: «Zakaj in za koga se boriš?» Oficir, ki jih je, vojake, po jarkih preganjal kakor pse, je odgovarjal : «Za domovino! Für das schöne, große, einzige Vaterland.» Poleg jih je pa zmerjal, kadarkoli so napravili kako nerodnost, s tepci, gumpci in windische Hunde. «Za domovino se boriš, windischer Hund!» Za domovino ... Kaj je domovina? Za Boga, kaj je domovina? Nikoli ni razmišljal o tem. Takrat pa, ko se je vrnil na fronto, je moral neprestano o tem razmišljati. In čim bolj je razmišljal, tem manj so se zaključki njegovih razmišljanj ujemali s trditvami oficirja. Domovina ... Avstrija ... davki ... Če si prišel na davkarijo, so poznali tvoj denar, tvojega jezika pa niso razumeli ... Če si prišel na sodnijo, prav tako. Če si prišel... Da, nazadnje si prišel na fronto in si na povelje «Vorwärts!» planil preko roba jarka in se zagnal v nasprot- Kadar listje veni nika, ki ga nikoli nisi ne videl, ne poznal, ki ti ni nikoli nič storil — in vse za nekaj, česar nisi razumel, vse za nekaj, kar se je imenovalo «Vaterland», ki ti je bilo vedno tuje ... «Vorwärts!» Domovina ... Domovina je hiša, kjer si se rodil, je krpa dišeče zemlje vrh brega, so cvetoče češnje. Domovina je fantovsko petje na vasi, so topli zimski večeri ob peči, domovina je domače kramljanje s sosedom, ki ima iste skrbi in iste radosti kakor ti, domovina je ... domovina je nekaj, kar se ne da izraziti, nekaj, kar le čutiš, nekje globoko v sebi občutiš ... «Vorwärts, du windischer Hund! Kaj razmišljaš!» Kako je prišlo do tistega? Bog, saj ne ve. Samo sovražil je; Sovražil strelske jarke, lepljivo, ogabno zemljo, sovražil vojno in oficirja z njegovim neprestanim «vorwärts!», ki je gnal njega in njegove tovariše v boj, iz katerega so se tako redki vrnili. Sovražil je... obenem pa sanjal, tiho, sam zase, o svoji domovini, ki ni bila «Vaterland». Vedno bolj je sovražil, vedno bolj sanjal in ljubil. Predmet sovraštva je bil utelešen v oficirju — ljubezen, ljubezen se je izprehajala po pravkar izoranih brazdah! Nekega dne je sovraštvo podleglo ljubezni. In potem so ljubezen zaprli med zidove ... Koliko dni je poteklo od takrat? Ali še cveto češnje? Češnje?... Obsojencev pogled je še vedno visel na strehi poslopja, ki je stalo onkraj zidu. Zdaj je že vsa streha žarela, rdeče, živo žarela. Pod njo se je belila proga zidu. Dolga, ozka proga, ki se je vse bolj širila, dokler je ni zakril dvoriščni zid. Potem se je belo zableščal zgornji rob dvoriščnega zidu. Obsojenčev pogled, ki je s strehe zdrsel do zgornjega roba zidu, se je tu ustavil. Nekaj časa je nepremično strmel na ta rob, potem pa se je hipoma zganil z vsem telesom, kakor bi hotel planiti proti točki, v katero je strmel, in zakričal: «Tam .. tam ... veja, ki cvete ... cvete.» V istem hipu je nekdo na dvorišču zakričal: «Feuer!» Obsojenec je zakrilil z rokami in padel z obrazom na zemljo, ki se je pordečila od njegove krvi. S prsti se je zaril vanjo in šepetal: «Veja ... cvete ... cvete ...» Tanka cvetoča vejica, komaj vidna vrh zidnega roba, je vztrepetala v zgodnjem jutrnjem vetru. Obsojenec se je mahoma vzpel in se za hip s široko odprtimi očmi za-strmel vanjo. Se je hotel nekaj povedati — svoje poslednje, veliko predsmrtno spoznanje — toda zmanjkalo mu je moči, omahnil je na tla in sam v sebi zašepetal: «Zemlja ...» Nato je prislonil obraz čisto k zemlji, zaprl oči, preko ustnic pa se mu je razlil grenek smehljaj in otrpnil na njih ... Vera Gogala: USEHLA MITRA «Draga! Včeraj je umrla moja Ina. Bog Te obvaruj te bolečine, ki je največja na svetu. Tvoja obupana Rozi.» Staro je to pismo. Papir je porumenel. Toda črke govore. Razločno jih čuje. Vsaka črka joče z nesrečno materjo. Takrat je bil njen Stanko še majhen. S pismom v roki je stekla na dvorišče in burno objela fantiča, ki je vpre-žen kot konjiček vozil otroški voz. Otroci so obstali v igri, Stanko pa je začudeno in sramežljivo pogledoval okrog sebe. Potem je počasi odšla nazaj v hišo. Stare, vele roke božajo pismo prijateljice Rozi. «Ni je hujše bolečine, kako je to res!» Iz predala vzame nogavičko in čeveljček. Prvi čeveljček njenega Stanka. Kako krepke nožice je imel. Na sprednjem delu je obutev razparana. Prstek je gledal skozi luknjico. Skloni se in prebira med spomini v predalu. Tu je tabernakelj, njeno svetišče ljubezni do mrlvega sina. Materina najlepša zbirka. Lepo zložen listič ji trepeče med prsti. Razločno šolsko picani besedi «Mama, odpusti!» sta tako bridek spomin zanjo. Že je hodil v peti razred, ko se je nekoč vrnil iz šole ves blaten in z raztrganim rokavom. «Nesrečni divjak, ali ti nisem že stokrat rekla, da se ne pretepaj s tovariši!» Razjezila se je na vso moč in ga natepla. Kako ga je tepla, in on se ni branil. Samo žalostno jo je gledal. Potem se je skril v sobo in se ni več pokazal. Ta upornost jo je bolela. Niti očitkom ni oporekal. Zvečer, ko je odgrnila svojo posteljno odejo, je našla pod njo listek. «Mama, odpusti!» Olajšano se je nasmehnila. «Velik je že in sramuje se prositi odpuščanja.» Saj ga je imela tako rada. Kako rada mu je vse odpustila. Toda ko je v jutru videla, kako si je skrivaj obvezoval oteklo' roko, se je zdrznila in obstala v strahu. Aii sem ga morda jaz tako? Sramovala se je svoje nestrpnosti in divje jeze. Kako le more mati tako tepsti svojega otroka? Mnogo pozneje je zvedela resnico. Ne od Stanka, od drugih. Ni si raztrgal rokava v pretepu s tovariši. Kakor bič jo je udarila resnica v obraz in srce. Majhno dekletce, ki je teklo čez cesto, bi bilo skoraj prišlo pod voz, da je ni rešil njen Stanko. Toda njega samega je konj podrl in komaj se je zmuznil večji nesreči. Nekoliko bled in upehan je zatajil bolečino v roki in se brez besede pomeša! med tovariše, ki so mu ploskali. Deklica je prestrašeno jokala in tekla domov. Le čemu je molčal takrat? Da ji je prihranil skrb in strah? «Odpusti, ti dobri otrok! Jaz pa sem te tepla. Mogoče sem te celo udarila na ranjeno roko! Kako to boli v srcu.» Kako malo razume včasih mati svojega otroka. Koliko je nedotaknjenih globin v otroški duši. Njegovo nežnočutno prikrivanje resnice, njegov molk je smatrala za upornost, ki jo je dražila k udarcem. Drug listek papirja. Nasmehne se kakor v sladkem spominu. Oh, fant je bil včasih res prisrčen. S svinčnikom je preprosto narisal dva obraza, ki se z ustnicami dotikata. Pod risbo je napisal: «Poljubček od Stanka, jaz grem na tekmo.» Ko se je vrnila, je našla te pozdrave na mizi. Ko bi otroci vedeli, kako lahko je osrečiti mater z majhno pozornostjo, bi ji izkazovali pač več pozornosti. Zanjo je pomenil ta listek zaklad. Stanko je dokončal gimnazijo in se vpisal na univerzo. Študije so mnogo stale. Morala je odpustiti postrežnico. Vzela je na dom konfekcijo v izgotovitev. Nosila je dvoj- ne naočnike, ker zvečer eni niso več zadostovali. Stanko pa je donašal premog in drva iz kleti in jih cepil, pospravljal je sobe in ometal prah, vsak teden je očistil tla in jih ponosno kazal materi. Prav dobro sta se razumela. Ona je postala slabotna in bolehna. Stanko pa se je razvil v močnega mladeniča. Včasih jo je razigrano zgrabil, jo dvignil od tal in jo v naročju vrtel po sobi, da je prestrašeno vpila in prosila, naj odneha. «Nič se ne boj,» se je smejal, «znam biti tudi nežen!» Objel jo je in ji glasno poljubil usta. Tega se ni branila. Včasih jo je kakor senca obšla skrb, da ga bo morala nekoč oddati drugi. Toda to občutje, neugodno in moreče, si je odpodila z mislijo, h kateri se je vedno zatekala. «Rada naj ga ima, mojega sina, čez vse ga mora ljubiti. Potem jo bom imela tudi jaz rada.» On pa se je smejal njeni bojazni. Mala pokojnina in borni zaslužek s šivanjem nista več zadostovala za sinove študije. Toda skromneje že nista mogla več živeti. Tedaj si je Stanko med počitnicami kot delavec z lopato prislužil nekaj denarja, ona pa je poleg šivanja prevzela v delo še pletene jopice. Čisto je oslabela od napornega, sključenega sedenja. Stanko je končno napravil zadnji izpit. «Zdaj, zdaj, mama, boš pričela živeti. S prvo plačo ti kupim lepo obleko.» Smejala se je skozi solze svojemu velikemu otroku. Obleke ni dočakala. Vzeli so ji ga. Sina, njenega Stanka! Njenega dobrega otroka! Vojna! Vojna! Vojna! je kričalo v zraku, je trepetalo in dušilo v srcih, je jokalo in preklinjalo v očeh. Matere so iztegovale roke za odhajajočimi vlaki. Obup in nemir je naraščal z vsako novico. S praznimi, suhimi očmi je strmela skozi okno in prenašala dneve in noči, kakor bi ne bila prisotna. Le včasih je divje zakričalo v njej, od bojazni in skrbi se je skrčila in zvila vsa slabotna postava. Pa je vendarle upala. Z obema rokama je božala cvetočo mirto v lončku, ki jo je dobila od sina v dar. Že dolgo je sanjarila o mirti. Za god ji je prinesel drevesce v lončku. Ko je odšel, se je skoraj z otroško trmoglavostjo in s posebno vero oklepala misli, da ji mirta predočuje sinovo življenje. Neko noč je močan veter prevrnil lonček z okna in mirta je padla na cestni tlak. Zjutraj jo je našla razbito in zlomljeno sredi raztresene zemlje in čepin. Zaprla je oči in krčevito stisnila roke k prsim. Čez nekaj dni je prejela obvestilo, da je sin padel. Brez besed je omahnila. Zbudila se' je iz strašne praznote v še strašnejšo resničnost. Vrgla se je na kolena na trda tla in nečloveški kriki so se trgali iz nje. Bes in obup sta se je polotila. «Prekleti, prekleti, ki ste mi ga vzeli! Bog, kaj si napravil! Moj otrok, moj! Moj! Edini!» V njej je gorelo od bolečine, vsa notranjost se ji je trgala. Bilo ji je, kakor da jo mora zadušiti gorje in ji razdejati prsi in srce. «To je strašno, to je grozno!» je šepetala obnemogla predse in zmedeno iskala iasnosti v duši. Sklonila je glavo. Sivi, redki lasje so ji padli na čelo. Dolgo je že tega. «Čemu sem te rodila, ti moj otrok? Zato, da so te ubili! Čemu sem se mučila in čemu si se mučil ti? Zato, da so te ubili!» Posušena vejica mirte je kot bolan spomin ležala v predalu. Njegovega groba ni, da bi ga okrasila in prižgala Jučice. Njegova gomila je svet, lučice so zvezde, Marija Novotna: o je šla Grudnova mati na pokopališče, je bila pot posuta z rumenim listjem. «Kmalu bo zima,» so ji šepetale ustnice, «zima ...» «Dober dan, mati!» jo je pozdravil kmet Matija. «Greste k sinu, kajne?» In ko je prišla do groba, je rekla: «Tako, Ivan, tukaj so!» in položila šopek cvetlic na kraj, kjer je mislila, da so sinove roke. «Čakal si me, kajne, Ivan?... Veš, nisem mogla prej priti. Ves božji dan je bilo polno dela. Prišla je soseda, češ da ji je sinček zbolel. Šla sem z njo in sem takoj spoznala, da ima škrlatico. Ti ljudje bi ga bili skoraj pustili, da bi umrl, ako bi ne bila jaz prišla. Poslala sem deklo po zdravnika. Saj veš, preden je dekla razumela, kje je zdravnik, je že preteklo precej časa. Prosim te, kdaj pa je bil že kdo pri njih bolan?... Ko je potem zdravnik prišel, je bilo že skoraj poldne. Micka je medtem pustila, da so se kolači prismodili. Toda ne boj se, nekaj sem jih rešila zate. Tam jih imaš na svoji mizi. Micka ne more razumeti, zakaj ti jih hranim. Zadnjič sva se malo sporekli. Jaz sem ji dejala, da bi se jih ne dotaknila, ako bi jih ne oddelila tudi zate, ona pa mi je v svoji brezobzirnosti rekla, da ne prideš več ponje. Ampak veš, Ivan, zmeraj si mislim, da to ni in ne more biti resnica. Glej, jaz sem že stara žena in nihče me ne more pregovoriti. Tako dolgo si bil zdoma in vselej si se spet vrnil ... počakaj, jaz vem, kaj mi hočeš reči... misliš, da je bil tvoj zadnji povratek res poslednji. Toda jaz tega ne morem verjeti. Ampak da se ti opravičim, zakaj sem prišla danes tako pozno, se moram vrniti k temu, kar sem ti začela pripovedovati. Komaj sva z Micko umili posodo, je prišel k nam mlad gospod. Vprašal je, ali sem mati Ivana Grudna. Rekla sem, da, in on mi je rekel, da se piše Vladimir Dobrič. Ti boš že vedel, kdo je to. Postavil je predme velik bel zavitek. «Kaj ste mi prinesli, gospod Dobrič?» sem vprašala. Revež je bil ves rdeč v obraz in zdelo se mi je, da se mu noče odgovarjati. «Sedite, mladi gospod!» sem ga povabila. «Bodite kakor doma. Počakajte, takoj vam prinesem skodelico mleka!» Vzela sem praznično skodelico, tisto z venčkom okroginokrog. Odrezala sem mu tudi kos kruha, ga namazala z maslom in mu vse to dela na mizo. Misliš, da sem storila to zadosti spodobno za mladega gospoda iz mesta ? Ko sem stopila v sobo, je sedel pri mizi, kakor da ni z duhom navzočen. Ponujala sem mu, toda on se jedi še dotaknil ni. «Gospa,» je nenadno rekel, kakor da ga nekdo strašno sili, «ko bi bil vedel, kako težka mi bo ta pot, bi vam nikoli ne bil prinesel tega zavitka. Hoteli so ga vam poslati po pošti, jaz pa sem jim rekel, da ga vzamem s seboj, ker se peljem tako in tako v to smer.» «Kaj pa je v tem zavitku?» sem začudeno vprašala. Brez besede je vstal in ga začel odvijati. Roke so se mu tresle, ko je odvezoval motvoz. Bila sem že nestrpna in odvila sem papir. Veš, kaj je bilo v njem, Ivan? Tvoja obleka, tista temno-modra z belo prožico. Tista, v kateri si se spočetka vozil domov na praznike. Tvoj prijatelj je rekel, da si se na letališču vselej vanjo preoblekel iz uniforme, kadar si odkod priletel. Potem je bil tam par čevljev, nekaj kravat in mati — kar je bilo zame najhujše — moja fotografija, ki ti je baje v pilotski sobi vedno visela v okvirčku v omari. Ne moreš si misliti, Ivan, kako mi je bilo. Kar stemnilo se mi je pred očmi, ko sem se dotaknila tiste obleke. Imela sem občutek, da si v tisti obleki zdrav in vesel, in ko sem odprla oči, je ležala mrtva pred menoj. Da bi dobremu fantu nekaj rekla, veš, samo da bi sploh izpregovorila, sem ga vprašala: «Zakaj pa niste vzeli za to Ivanovega kovčega, da bi vam ne bilo treba vlačiti tega zavoja?» In on na tO: «Gospa, jaz ... jaz nisem mogel, saj je imel Ivan tisti kovčeg ... vedno pri sebi...» «... in poslednjikrat tudi, kajne?» sem dokončala zanj. In tako se mi je moja rana iznova odprla. Najbolj mirna — če morem sploh govoriti o miru — najbolj mirna sem ves ta čas, odkar tu ležiš, samo ponoči. Ponoči ne slišim kakor vsako dopoldne in popoldne letal, ki plovejo nad našo vasjo. Natanko vem, obkorej letajo. Ob devetih, ko pospravljam sobo, in potem spet ob petih, ko si nataknem naočnike in berem časopise. Pred včerajšnjim sem že prebrala sodne razprave in sem si ravno mislila, kakšne skrbi imajo ljudje, da se prav-dajo zaradi takih neumnosti, ko sem slučajno pogledala na uro in videla, da je pol šestih. «Za božjo voljo!» sem zaklicala, poskočila s stola in odhitela v kuhinjo. Micke tam ni bilo. Šla sem torej hitro na vrt. Tam se je pri plotu ravno mudila s hčerko sosedovih, ki jim je danes zbolel sinček. «Micka!» sem zaklicala. «Ali je že preletelo tod tisto letalo?» «Nič nisem slišala», je odgovorila Micka in se pogovarjala dalje. Nisem se več vrnila k čitanju. Tako, kakor sem bila, sem zapustila vrt ter šla v smer, od koder bi bil moral prileteti tisti fant. «Kam pa greste? je zaklicala za menoj Micka. Meni pa se ni ljubilo odgovoriti. In tako sem mu šla naproti. «Samo da bi se mu nič ne zgodilo,» me je zaskrbelo, «samo da bi njegovi mami ne bilo treba toliko trpeti, kakor trpim jaz!» Šla sem čez drn in strn, toda letala nikjer. «Morda se je kje zamudilo,» sem si mislila, «toda zakaj neki? Vreme je lepo, vetra ni. Gotovo se mu je pripetila nesreča!» Ta misel me je vso prevzela. Pred seboj sem zagledala temno jamo in videla, kako spuščajo vanjo črno krsto. Videla sem vence in ljudi v črnih oblekah. In prav spredaj je stala zaskrbljena, sivolasa žena — njegova mati... In kako je plakala! Srce mi je hotelo počiti zaradi tega, Ivan. In nenadno sem začutila, da imam oči polne solz in da mi tečejo po obleki na prašno cesto. V tistem hipu sem vedela, da sem jaz tista mati, ki ga objokuje. Nisem vedela, kako dolgo sem hodila — neprenehoma njemu naproti, čeprav sem slutila, da ne bo več priletel. Zdajci je nekaj zabrnelo. Bil je on! Zares, moj za večno izgubljeni letalec! In sredi polja sem naredila križ, v mislih na njegovo dobro mamo, ki se ji sin vrača. «Le leti, fant!» sem zaklicala za njim, ko sem se vračala domov. «Samo da boš imel vedno srečo ...» Bil je visoko nad menoj in je kmalu izginil mojim očem, ki so zaradi njega jokale in katerih solze sem nazaj grede veselo pohodila. In zdaj boš šele razumel, zakaj verujem, da se mi nekoč moraš vrniti. Zdaj šele boš razumel, zakaj ti vsak večer pripravljam posteljo in zakaj ti spravljam jedi, ki jih imaš najrajši...» Mati Grudnova je vstala in se sklonila nad kraj, kjer je slutila sinovo čelo. Lahno je poljubila vonjavo prst. Potem se je vzravnala in šla proti pokopališkim vratom, ne da bi se bila še enkrat ozrla. Hladen veter je majal vrhove dreves in stara žena se je tesneje zavila v črni plašč. Toda v njenem srcu je bilo prijetno toplo. Zato ker ji je bila usoda tako milosrčna in ji je privoščila, da je mogla biti vsaj zdaj svojemu sinu tako blizu ... Mil\ objemajo, da se jim komaj izmika. Georges Duhamel: DVE IZ KNJIGE «ŽIVLJENJE MUČENIKOV 1914-1916» Pisatelj, danes znamenit član Francoske akademije, je bil med vojno vojaški zdravnik na fronti in v zasilnih bolnicah zaledja, kjer je nastala njegova pretresljivo preprosta knjiga «Življenje mučenikov», ki z neizbrisnimi potezami slika vso grozoto bede in umiranja v svetovni vojni. Tricotov mozolj Malo dni pred smrtjo se je Tricotu zgodilo nekaj zelo neprijetnega: na eni strani nosu se mu je napravil mozoljček, podoben žebljevi glavici. Tricot je imel veliko nesrečo: od rok mu je ostal samo še spomin. Poleg tega je nosil na eni plati prsnega koša veliko rano, ki je zevala kakor smrdljiva usta in od koder mu je uhajala življenjska volja. Kašljati, pljuvati, iskati z razprtimi, plašnimi očmi ne-najdljivo sapo, ne imeti več rok, da bi se popraskal, ne moči jesti sam in ne imeti niti najmanjšega poželjenja po jedi, to res ni več življenje. Toda Tricot vendar ni obupal. Svojo lastno vojno je vojeval z božansko potrpežljivostjo moža, ki je vodil veliko svetovno vojno in ki ve, da zmaga ne bo prišla takoj kar sama od sebe. Toda Tricot ni imel niti zaveznikov, niti rezerv. Bil je popolnoma sam, ves suh in tako izčrpan, da je neki dan kar na lepem in ne da bi čutil, prešel iz stanja ranjenega v stanje umirajočega vojaka. Prav v tistem trenutku mu je zrasel mozolj na nosu. Tricot je pogumno prenašal najhujše nezgode. Bil je pa mahoma brez moči pred tem drobnim prirastkom bolečine. — Gospod, mi je jecljal in malodušno dejal bolničar, ki je stregel ubogemu Tricotu, pravim vam, da je ta mozolj, da je ... kapljica, ki bo prestopila vazo .. . «In, resnično, vaza se je razlila. Mera je bila prepolna. Tricot, ki je sicer razmeroma malo tarnal, je pričel vzdihovati. Od tega trenutka sem vedel, da je izgubljen. Vprašal sem ga večkrat na dan, misleč na vse njegove rane: «Kako se počutiš, možiček?» On mi je pa odgovoril, samo v mislih na mozolj : «Slabo, slabo, gospod! Mozolj se veča.» Mozoljeva konica je res postajala bela. Hotel sem jo pre-dreti z iglo. Tricot, ki je bil prenesel, da so mu odprli prsni koš, ne da bi ga bili uspavali, je zaklical v solzah: «Nobene operacije več, nočem več nobene operacije!» Ves dan je potem tarnal zaradi mozolja, naslednjo noč je pa umrl. — To je bil «hudoben mozolj», mi je dejal bolničar. Ako bi se mu ne bil naredil, bi bil nemara še dolgo živel...» Mercierova smrt Mercier je umrl in jaz sem videl jokati njegovo truplo... Nisem verjel dotlej, da je kaj takega sploh mogoče. Pravkar so mu bili umili obraz in počesali sive lase. Rekel sem mu: «Vi še nimate štirideset let, moj ubogi Mercier, pa so vaši lasje že skoro beli.» «To je zato, ker je bilo moje življenje zelo mučno in ker sem bil često žalosten. Toliko sem delal, toliko delal! In tako bore malo sem imel sreče...» Čez ves njegov obraz so razprežene bolestne, drobne gube. Tišoč ponižanj je zapustilo na njih neizbrisne spomine. Vendar se njegove oči neprestano smehljajo. Med uvelimi potezami bleste te oči v posebni odkritosti in v tako čistem upanju! «Rešili me boste, gospod doktor, morda bom potem vbo-doče bolj srečen.» Rečem mu: «Da.» Mislim pa: «Oj, nikdar, nikoli!» Toda hipoma me pokliče. Velik, sajastočrn kolobar se mu vdolbe okrog smehljajočih se oči. Preko čela mu curlja bled pot. «Pridite, pridite sem,» mi pravi, «nekaj strašnega me grabi. Gotovo bom umrl.» Urno se zberemo okrog ubogega, ohromljenega telesa. Samo obraz mu poizkuša izražati bojazen. Komaj da se roke malo premikajo na rjuhi. Karteča mu je ločila vse ostalo od živih virov. Žurimo se, toda že čutim, da mu peša srce in da usta z mučnimi napori prosijo kapljo, eno samo, edino kapljo iz neskončne čaše zraka. Polagoma uhaja peklenskim bolečinam. Uganil sem, da se njegova roka pregiblje, da bi zadržala mojo. «Ostanite pri meni,» mi pravi, «bojim se...» Ostanem pri njem. Pot usiha na njegovem čelu. Strašne bolečine izginjajo. Zrak znova lije v njegova razbolela pljuča. Sladek pogled se ni nehal smehljati. «Rešili me boste navzlic temu», pravi. «Prežalostno, pre-uborno sem živel, da bi že umrl, kajne, gospod?» Stiskam mu roko, da bi mu vlil zaupanja, in čutim, da je njegova trda roka srečna v moji. Ugrebel sem svoje prste v njegovo meso, kri je tekla na mojo roko. To zadostuje, da ustvari močne vezi med dvema možema. Zdi se mi, da se mu je popolnoma povrnil mir. Govorim mu o njegovem lepem domačem kraju. Bil je pek v neki cantalski vasici. Skupaj se spominjava brinjevega vonja v poletnih dneh na zelenih pobočjih in čudovito okusnih mineralnih vrelcev, ki izvirajo v bližnjem hribu. «Oli,» mi pravi, «vedno vas bom videl.» «Vi me boste videli, Mercier?» Zelo preprost mož je, rad bi se izrazil, pa pristavi samo: «V očeh ... vedno vas bom videl v očeh . ..» Kaj pa vendar vidi še? Katera druga stvar se nenadoma prikaže njegovim umirajočim očem? «Oh, že spet se pričenja», mislim ... Resnično, kriza se ponavlja. Strašna je. Kmalu bo uničila žrtev, to pot že ne moremo nič več pomagati... «Čutim, da bom umrl», pravi. Smehljajoče se oči še prosijo: «Toda rešili me boste, rešili me boste!» Mercierov obraz je žfe ves spačen od smrtnega boja. Reče mi: «Ostanite pri meni!» Da, ostal bom pri tebi in ti bom stiskal roke. Ali res ne morem storiti nič drugega zate? Nosnice mu trepetajo. Težko je biti štirideset let nesrečen in se za vselej odpovedati ponižnemu veselju, ki ga zbuja v srcu grenki vonj po brinju ... Ustnice se mu že krčijo in se polagoma povešajo, žalostne. Pot, črni pot mu lije znova raz bledo čelo. Oh, kako težko je umreti po štiridesetih letih naporov, ne da bi si mogel otreti čelo, ki je bilo vselej nagnjeno nad delom! Neizmerna je žrtev in ni mogoče izbirati ure: vdati se je treba, kadar se dvigne glas in pokliče. Človek mora odložiti orodje, vstati in reči samo: Tukaj sem! Oh, kako težko je pustiti to življenje, ki je vse narejeno ie iz dela in iz bolesti. Oči se še slabotno smehljajo. Smehljajo se do poslednjega trenutka. Nič več ne govori. Nič več ne diha. Srce se je upiralo, upiralo, zdaj pa je negibno kakor truden dirkač. Mercier je mrtev. Zenice se mu slovesno razširjajo čez stekleni prepad. Vse je končano. Ne bo rešen ... Zdaj se iz mrtvih oči izlijejo težke solze, ki polže po licih. Vidim, kako se mu pačijo poteze, da bo jokal vso večnost. Še dolge minute držim mrtvečevo roko v svojih rokah .., Prevedel d'Artagnan. p. £GAjNTJN£ OSL£K£ K 8064. Čedna popoldanska obleka iz sivomodrega ornamentnega krepa, neke nove umetne svilene tkanine. Obleka je ozaljšana okoli vratu in na koncu poldolgih rokavov s čipkami. Na prsih je vložek iz nabranih čipk, ki so pnšite na til. Krilo je zelo široko in zvončasto. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.25 m, če je 92 cm široko.. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I a in II po 22 dinarjev. K 8087. Okusna popoldanska obleka iz črnega drobnorebrastega blaga in iz rožnatega žoržeta. Krilo je sestavljeno iz treh pol, spredaj je koničasto podaljšano nad pas. Pod tem delom sta napeljana oba konca okraska iz žoržeta, ki sta zadaj zvezana v veliko peti jo. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.25 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra ,> se dobi v velikostih I in 11 po 22 dinarjev. K 8074 Moderna večerna obleka rožnate barve. Zvon-casta prednja pola krilo primerno razširi. Hrbet je globoko izrezan. Oba konca pasu, ki sta pritrjena spredaj na prednik, sta zadaj prekrižana. Blaga potrebujemo (za velikost 1) 4.65 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. K 8052. Večerna obleka iz vezenega črnega žoržeta za obilnejšo postavo. V ta namen je med krilom, ki je sestavljeno iz štirih pol, in med zgoraj in spodaj nabrano bluzo vstavljen širok pas, ki ima obliko oprsnika, kar napravi postavo bolj vitko. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 5.65 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih III, IV in V po 22 dinarjev. K 8064 K 8087 K 8071 K 8052 IL C IP IE ID C) IP t) IL ID K 8124. Ta športna obleka je iz pridoižnega (reliefnega) vzorčastega volnenega žakara, ki je letos zelo v modi. Prednik je pod pasom prerezan, zadnik je pa krojen o celem. Prednje gube na krilu so posebej všite. Zobčasta robova obeh prednikov sta prišita na telovnik. Telovnik in ovratnik sta iz svetlejšega gladkega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.30 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. M 2773. Eleganten plašč s kozuhovinastimi progami na zavihkih, kar je letos posebno moderno, ovratnik je pa iz blaga. Nekaj novega je tudi razporeditev gumbov. Za fa plašč izberemo lahko velur in nove vrste blaga z izrazitimi pridoižnimi vzorci. Blaga potrebujemo (za velikost HI) 2.50m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. .stA i N $ K E C El El E K 8062. Obleka z obr arnnik om, narejena iz rusko-zelenega karirastega volnenega krepa z vtkanim puhom, to je nova vrsta mehkega volnenega blaga. Krilo je sestavljeno iz treh pol. Z obrobo na krilu, ki je podaljšana v pas, je obleka razdeljena v krilo in bluzo. Beli ovratnik in oba za-pestnika so iz svetlega blaga in jih na obleko samo pripnemo z velikimi vbodi, da jih laže peremo. Blaga Potrebujemo (za velikost II) 2.30 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «VItra» se dobi o velikostih la in II po 22 dinarjev. K 80">9 Obleka iz modrega tkanega volnenega jerseja. Ker je v pasu ob straneh le narahlo priležna in ima spredaj obliko telovnika, se poda zlasti obilnejšim postavam. Telovnik je zgoraj zapo gn jen v zavihka, ki sta iz svetle j se ga blaga. Telovnik se zapenja na štiri gumbe, gumbi na rokavih so pa dvojni. Blaga potrebujemo (za velikost V) 3m, ce je 130 cm široko. Veliki kroj Mitra, se dobi v velikostih 111, J V in V vo 22 dinarjev. K 8124 M 2773 K 8029 NOVI OKUSNI MODELI K 8111. Obleka iz rjastordečega žoržetastega kotleta, to je iz umetnega svilenega blaga, podobnega volni, s pikčastim šalom okoli vratu. Obleka se zapenja spredaj poševno na gumbe, zadnik je pa urezan v celem in je podaljšan z obram- nikom, ki sega navzpred. Pas je iz usnja. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.65 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 1 in II po 22 dinarjev. K 8138. Obleka iz dveh vrst blaga, ki sta hudo nasprotnih barv, rdečkastorjave in zelene, je prav primerna, kadar hočemo iz starih oblek narediti novo. Obleka nima ovratnika, je ozaljšana s presivi in se zapenja na dve vrsti gumbov. V tem slogu so narejeni tudi žepi in rokavi. Životek je skrajšali in krilo, ki je sestavljeno iz treh pol, je temu primerno daljše krojeno. Blaga potrebujemo (za velikost 17) 2 m rjavega in 1.10 m zelenega, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. K 8137 K 8137. Preprosta obleka iz mehkega, volni podobnega progastega blaga (mohair, mešan s puhom). Obleka je krojena o celem in se spredaj zapenja na gumbe. Edini okras so obšitki iz istega blaga, toda v drugi smeri. Obleka je spredaj in zadaj razširjena z gubami, ki se odpirajo. Blaga potrebujemo (za velikost III) 3.60 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 81 li K 8138 S 1734 S 1734. Kostum iz ruskozelene an-gorske volne z žepi iz črne kožuhovine. Jopica, ki je brez ovratnika, se zapenja na dva gumba in je v pasu nabrana na moderen način. Preprosto krilo je sestavljeno iz dveh pol. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.10 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 1 in II po 22 dinarjev. M 2758. Mladostni športni plašč s kožuhovinastim ovratnikom in kožuhovinastimi našitki pri žepih. Plašč je krojen ravno, tako da ga zategnjeni pas nabere v gube. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.60 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih la, 1 in 11 po 22 din. ih z novi vrst vo ne- neg£ blaga M 2740 i K 8069 K 8069. Ta obleka iz temnega volnenega šanžana je primerna za prav vitke postave. Zadaj in ob strani se obleka tesno prilega života, spredaj ima pa obliko telovnika in bo-lera. Na vsaki strani prednje pole je krilo razširjeno z gubami, ki se odpirajo. Iz svetlejšega blaga sta narejena telovnik in obroba pri ovratniku in boleru. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 3.?0m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. M 2740. Čisto po moderno je narejen ta plašč. V pasu je prerezan in zožen s posnetki. Globoki izrez je izpolnjen s telovnikom. Ovratnik je iz ovčje kožuhovine. Blaga potrebujemo (za velikost Ia) 2.15 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih la, I in II po 22 dinarjev. B 2396. Bluza iz rdečega umetnega svilenega krepa z okrasnimi nabori. Nekaj novega so trikotni gosto nabrani okraski na prsih. Nizki pokončni ovratnik se končuje v peti jo. Bluza se zapenja spredaj na gumbe. Blaga potrebujemo (za velikost 1) 2.10 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 1? in I po 14 dinarjev. B 2396 M 2764 K 8028. Do vratu zaprta obleka za starejšo žensko, brez pasu, z naprsni-kom iz istega blaga in z nizkim belim ovratnikom. Krilo je sestavljeno iz treh pol, ima spredaj obliko oprsnika, spodaj pa gube, ki se odpirajo. Blaga potrebujemo (za velikost V) 4.30 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih III, IV in V po 22 dinarjev. K 8060. Črna popoldanska obleka, primerna za starejše gospe. Okoli vratne izreze in rokavov je okrašena z zobča-sto obrobo. Krilo je spredaj zvončasto razširjeno. Zadnik je v pasu zožen s posnetki, čez katere gre pas (glej sliko zadnika!). Blaga potrebujemo (za velikost VI) 3.85 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi o velikostih IV, V in VI po 22 dinarjev. K 8060 M 2764. Pritežen plašč brez pasu, ki je spredaj zožen s posnetki, zadaj pa s polarni. Široki ovratnik ima našito zajčjo kožo, ki je izdelana kakor dragocena kožuhovina. Takšen plašč je pri. kladen za zelo obilne, pa tudi za vitke postave. Blaga polrebujemo (za velikost VI) 3.25 m, če je 140 cm široko, veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, U, III, IV, V in VI po 22 dinarjev. K 8028 Za popoldneve in večere u * '"" ~ ì * li * ii**i ** V* Il ' Ci " i ' u ' Pi 'u * ' •** K 8032. Nekaj posebnega je oblika bluze pri črni večerni obleki iz žameta z vstavljenim čipkastim obramnikom. Na ta obramnik je prišit močno nabrani život z močno nabranimi rokavi. Rokavi so tudi spodaj nabrani. Krilo je sestavljeno iz dveh pol. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.60 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. K 8032 Praktičen plašč rumenkaste barve s širokim usnjenim pasom in velikimi okroglimi žepi, vši-timi v blagu. Rami sta prešiti z motivi. K 8117. Preprosta, pa vendar prav čedna in okusna modra volnena obleka z okraski iz svetlejšega blaga. Blu-zasta oblika je po zadnji modi. Najmodernejši so tudi kvadratično oblikovani žepi na prsih in telovnik iz belega blaga, Krilo je sestavljeno iz dveh pol. Blaga potrebujemo (za velikost Ia) 1.90 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi za velikost la, l in 11 po 22 dinarjev. Topla oblačila za otroke K-K 1625. Športna obleka iz rižastega blaga za večje dečke. Suknjič s pasom ima zadaj naplečnik in ob straneh gube. Hlače so kratke. Blaga potrebujemo (za velikost 10) 1.65 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi d velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5567. Dekliška obleka za šolo iz belopikčastega pralnega zameta. Našitki so prišiti tako, kakor bi imela obleka obramnik. Krilce ima spredaj gubo. Ozki ovratnik je iz belega pikeja. Blaga potrebujemo (za velikost 7) 2.25 m, če je 70 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi o velikostih 7, 9 in 11 po 14 dinarjev. K-M 5514. Rdeča volnena obleka, krojena na nov način. Krilo je zmerno zvončasto. Obleka se pod vratom in v pasu zavezuje s trakom. Blaga potrebujemo (za velikost 12) 1.40 m, če je 130 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi o velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5554 K-K 1625 K-M 5567 K-M 5514 K-M 5358. Otroški plašč e k, ob-i obi jen okoli vratu in v zapestju s ko-žuhovinasto plaso. Blaga potrebujemo (za velikost 6) lm, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi o velikostih 2, 4 in 6 po 14 dinarjev. K-M 5337. Priležen dekliški plašč iz svetlorjavega bukleja z zavihki, ki so obloženi z rjavo ovčjo kožuhovino. Ovratnik sam je brez kožuhovine. Blaga potrebujemo (za velikost 11) 1.55 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra« se dobi v velikostih 7, 9 in 11 po 14 din. K-M 5334. Dekliški plašč z nakazanim ogrinjalom iz zelenega pridviž-nega (reliefnega) blaga. Z ozkimi pla-sami črnega, perzijanski kožuhovini podobnega blaga sta obrobljena ogrinjalo in pokončni ovratnik. Blaga potrebujemo (za velikost 13) 2.10, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in 13 po 14 dinarjev. K-K 1619. Dekliški plašče k v obliki raglana. Ovratnik se nosi lahko tudi odpet. Blaga potrebujemo (za velikost 2) 1.10 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi o velikostih 2, 4 in 6 po 14 dinarjev. K-M 5338 K-M 5337 Za naše otroke od jutra do večera K-M 5374. Dolga praznična oble-k a iz rožnatega tafta s čipkastim okraskom za manjše deklice. Tudi iz žameta je lepa. Blaga potrebujemo (za oelikost 4) 1.85 m tafta, če je 90 cm širok ali pa 2.40 m žameta, če je 70 cm širok. Mali kroj «Ultra» se dobi o velikostih 4, 6 in 8 po 14 dinarjev. B-F 2670. Praznična dekliška oble -k a iz motnega modrega tafta, ozaljšana s temno-modrim žametastim trakom in z rožnatimi šopki. Blaga potrebujemo (za velikost 14) 5 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj €Ultra■» se dobi v velikostih 14 in 16 po 22 dinarjev. K-K 1614. Temna žametasta praznična obleka z bolerom in s svetlo bluzo za majhne dečke. Blaga potrebujemo (za velikost 3) 1.30 m žameta, če je 70 cm širok, in 90 cm umetne svile, če je 94 cm široka. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 3 in 5 po 14 dinarjev. K-M 5315. Pripravne hlačke iz pralnega volnenega blaga. Ureza-ne so v celem in imajo obramnik in žepe iz belega pikčastega blaga. Zadaj se zapenjajo na gumbe. Blaga potrebujemo (za velikost 2) volnenega 1.50 m, pikčastega pa 20 cm, če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 2, 4 in < po 7 dinarjev. K-M 5374 K-K1614 B-F 2670 K-M 5315 B-F 2640 K-M 5348 B-F 2640. Praktičen gospodinjski predpasnik iz poševno karirastega blaga za mlada dekleta. Naramnice in žepna obroba so iz enobarvnega modrega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost 15) 1.65 m, če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 15 in 17 po 7 dinarjev. K-M 5348. Da vratu zapeta spalna srajca za večje deklice iz belega ali pa iz barvastega pralnega blaga. Ima dolge rokave in obramnik ter je ozaljšana s čipkami. Blaga potrebujemo (za velikost 10) 2.90 m , če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5346. Kopalni plašč, ozalj-šan z vročo, za bolj odrasle deklice. Če je iz toplega flanelnega blaga, je primeren tudi za jutrnjo haljo. Blaga potrebujemo (za velikost 9) 1.90 m, če je 150 cm široko, ali pa 3.10 m, če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in 13 po 14 dinarjev. Grad Peleš d Sina ji. ŽENA, KI JE USTVARILA _VELIKO ROMUNIJO Grad Bran. Ko se na praznik vseli vernih duš spominjamo tistih, ki so zadnje leto za vedno odšli od nas, se moramo ustaviti pri pokojni romunski kraljici, ki je bila po vsem svetu spoštovana zaradi svojih velikih diplomatskih zaslug. Po rodu je bila Angležinja in se je — ko ji je bilo komaj osemnajst let — poročila z romunskim prestolonaslednikom Ferdinandom. Rodila mu je pet otrok: sedanjega romunskega kralja Karola II., našo jugoslovansko kraljico Marijo, bivšo grško kraljico Elizabeto, princa Nikolaja in princeso lleano, ki se je pred neka j leti omožila s habsburškim nadvojvodo Antonom. V svoji knjigi «Sen iz življenja kraljice», ki jo je napisala nekaj let pred svojo smrtjo, piše odkritosrčno o življenju na dvorih. Pogumna je bila, pa ne samo kot kraljica, ampak tudi kot žena. Ravnala se je po dvornih predpisih samo toliko, kolikor ji je prijalo. Mnogo težkih ur je preživela kot mlada žena in mati, ko je morala živeti po predpisih in pod nadzorstvom tedanjega romunskega kralja Karola I., ki je bil še ves prežet s starokopitnimi nazori. Ko je njen mož po smrti kralja Karola I. zasedel prestol, je svobodneje zadihala in odtlej mnogo vplivala na zunanjepolitično smer Romunije. Posebno je uveljavila svoje sposobnost v svetovni vojni. Kraljica Marija se je zmerom čutila Angležinjo in ni tega niti najmanj prikrivala. Koliko truda jo je stalo, da je s svojo' sugestivno osebnostjo pridobila kralja Ferdinanda, generaliteto in ljudstvo za vojaško udeležbo na strani alitante! Zato bodo morali zgodovinarji priznati, da je Velika Romunija, kakršna je izšla iz svetovne vojne, predvsem njeno delo. Poglavitni potezi v njenem značaju sta bili pogum in strastna ljubezen do lepote. Bila je sama nenavadno lepa in mikavna ženska in je ljubila vse, kar je bilo lepega. Romunski gradovi, ki po vsem svetu slovijo po svoji lepoti, so bili preurejeni po njenem okusu. Tako je na primer grad Peleš, v katerem je umrla romunska kraljica Marija, Grad o Balčiku. Pogled o eno izmed sob gradu d Balčiku. pravi muzej umetnin. V njem so zbirke slik znamenitih španskih, italijanskih in nemških renesančnih mojstrov. Posebno lep je tudi srednjeveški viteški grad Bran, ki ga je država podarila kraljici Mariji. Ta grad si je opremila s pomočjo svojega temeljitega poznavanja slogov in zgodovine v pravo umetnino. Najljubše bivališče pokojne romunske kraljice pa je bil gradič v Balčiku ob Črnem morju. V svoji oporoki pravi romunska kraljica: «Moje srce pokopljite v mali, samotni cerkvici v gradu Balčiku, sredi cvetja in lepot, ki sem jih vse življenje tolikanj ljubila.» Grad je bil nekdaj last turškega paše. Tik pod1 gradom valovi Črno morje. Obala, ki se v mesečnih nočeh vsa lesketa v srebru, se imenuje «Srebrna obala». Kraljica Marija se je v življenju izkazala pogostokrat kot prava žena. Rada je nosila lepe in izbrane obleke. Vsa je žarela od navdušenja, če je videla, da je bila na dvornem plesu najlepša. Hkrati se je navduševala zai lepe cvetlice, pristna ročna dela, starine, lepo književnost in za žlahtne konje. Zadnja leta svojega življenja je bila romunska kraljica zaradi bolezni pogostokrat prisiljena živeti v sobah. Tedaj je. začela pisati svojo prvo knjigo «Zgodba mojega življenja», pozneje pa je napisala še knjigo «Sen in življenje kraljice». BORBA Z Bilo je mrzlo, da je drevje pokalo. Medved se je prebudil v svojem brlogu, pogledal v beli dan, pa se je takoj spet zavalil na svoje ležišče z namenom, da se ne prebudi, dokler ne zašije toplo solnce. Tudi druge zveri so mirovale. Lisica se je res hotela nekega dne splaziti v kurnik, toda spotoma se ji je na kožuhu nabralo toliko ivja in ledenih iglic, da se je komaj privlekla v svoj brlog in se spet ogrela. Vsaka žival, ki ji je bilo kaj do življenja, je ždela doma in čakala toplejših dni. Samo eden ni miroval. V planini je bival ogromen volk, vedno lačen požeruh. Vso okolico do vasi je oblazil, a nikjer ni našel nič živega. Od jeze je VOLKOM grizel dračje in lomil veje, da mu je krvavel gobec. Nekega dne tik pred zoro je zapazil volk, da se nekaj giblje na poti. Ko je natančneje pogledal, je spoznal človeka. Bil je pastir Tone, ki je imel vrh planine majhno kočico. Preteklo noč mu je bil zbolel otrok in zdaj je korakal v dolino po zdravila. Na nič drugega ni mislil kakor na svoje bolno dete. S seboj ni imel orožja, celo svojo pastirsko palico je pustil doma. Nenadoma je zapazil volka. Hotel je pobegniti, pa se je spomnil na svoje bolno dete, se priporočil Bogu in se pripravil, da se ubrani volka. Volk se je z vso silo zaletel v pastirja, da sta oba padla v sneg. Zjutraj so opazili vaščani v snegu nekaj črnega. Ko so se približali, se jim je nudil nenavaden prizor. V snegu je ležal pastir Tone. S svojimi močnimi rokami je držal že mrtvega volka za grlo. Volk je bil s šapami napadel pastirja, da je Tone krvavel iz mnogih ran, toda njegove močne roke niso popustile, dokler ni volku zmanjkalo sape. Vaščani so prinesli zdravila za pa-stirjevega otroka in odnesli ranjenega Toneta v njegovo kočo. Mnogo let je minilo od tistih dob. Pastir Tone je star in bolehen. Kadar ga vidijo vaščani, pravijo: «Vidite starca Toneta. Da, Tone, to je bil junak, z rokami je zadavil največjega volka, ki je kdaj živel v naših gozdovih.» Rešitev križanke iz 10. številke Vodoravno: 1. Jenko, 5. sir, 6. ura, 7, Kranj. Navpično: 2. es, 3. Nitra, 4. Kr., 6. Ur. Uganke štev. 11 POSETNICA Jovan Logus Iz posetnice lahko spoznate, kakšne narodnosti je gospod Jovan Logus. KRIŽANKA Vodoravno: 1. divja žival, 6. afriška žival, 8. ruska reka, 10. ploskovna mera, 11. znana vas ob cesti Ljubljana— Celje, 12. veznik, 13. veznik, 14. veznik, 16. drevo. Navpično: 2. število, 3. evropska država, 4. vzklik, 5. jugoslovanska reka, 7. ženska oseba v Finžgarjevem ro- manu «Pod svobodnim solncem», 9. srbski okrajšani naziv za brata, 10. žensko krstno ime, 14. ploskovna mera, 15. del kolesa. ■ i 2 3 4 B 5 B 6 B 7 8 9 Ü B10 11 12 B B 13 B14 15 ■ M 16 ■ ŠALE ZA NAŠE MALE Pozna ga Pozvoni. Domača hčerkica odpre vrata in na pragu se pojavi mož z debelim, rdečim nosom. Dekletce vljudno pozdravi in pravi: «Najavila vas bom mami.» «Ali veš kako se imenujem?» «Seveda vem.» Nato hitro steče v sobo in zavpije: «Mama, prišel je gospod z debelim rdečim nosom!» * Moški ponos Pri železniški blagajni prosi deček: «Otroški vozni listek do Zaloga.» Uradnik zmaje z glavo: «Otroškega listka ti ne morem dati, ker si že prevelik.» «Dobro. Potlej mi dajte vozni listek za odrasle, vendar si prepovedujem, da me še nadalje tikate!» * Smešna vprašanja t. Na katero stran pade star zajec, ko ga zadene krogla? 2. Koliko fižola gre v litrski lonec? 3. Kaj je težje: 1 kilogram železa ali 1 kilogram perja? Odgovori na šaljiva vprašanja. 1. Na kosmato stran. 2. Nič, ker ga je treba vsipati vanj. 3. Oboje je enako težko. ELIDA . . , i K A M I L O F L O R Specijalni Shampoo za pla-volaske, ne vsebuje alkalija. Daje lasem čudovit sijaj. BRUNETAFLOR Specijalni Shampoo za temne lase, ne vsebuje alkalija, daje lasem čudovit siiai. ateri mož I nima rad lepili las ? \ Želja vsake žene je, da bi bili njeni lasje taki, da bi vsem ugajali. Čudovito lepe lase dobi laliko vsaka žena, samo če jih pravilno neguje. Kupčija z ženo Človeku se zdi kar neverjetno, da bi dandanašnji še kdo utegnil v Evropi kupovati in prodajati žene. Na žalost pa taki primeri niso redki. Še zmerom se rado zgodi, da starši za drag denar prodajo mlado hčerko ali pa da mož proda svojo lepo ženo prijatelju, da si potlej z izkupičkom uredi gospodarstvo. Bolgarski kmet Ženko Kuranov v Plevni je nedavno tega z nekim sose-cbm zamenjal svojo mlado, lepo ženo Vero za dobro kravo mlekarico. Sosed pa se je kmalu skesal, ker se lepa Vera kot gospodinja ni dobro obnesla, in zahteval od Kuranova, naj vzame ženo nazaj in na muj vrne dobro kravo. Ker Kuranov na to ni hotel pristati, ga je šel sosed tožit. Pred sodnikom je Kuranov dokazoval, da je njegova žena sicer lena, vendar pa zelo lepa, krava pa da sicer daje dosti mleka, vendar pa je trmasta in muhasta, torej se vse to nekako izravna. Sodnik je ovrgel razloge in utemeljitve, dal zapreti oba kmeta, jima pred-očil njuno nemoralno početje, hkrati pa dal zapleniti kravo. Kaj se je zgodilo z ženo — o tem zgodovina molči. Upajmo, da se je spametovala in pojde rajši služit in se bo dostojno preživljala, kakor pa da bi se še za naprej na milost in nemilost predala tako «skrbnemu» zakonskemu tovarišu. Emil Vahek: Vse dovoljeno Iz Ženeve se je nedavno razširila vest o zločinstvu, ki bi je mi nikakor ne verjeli, ako bi ne bil to uradni raport, ki ga je podal v ženevskem odboru za pobijanje trgovine z omamnimi strupi zastopnik Kitajske. Gre za nekaj tako groznega, nečloveškega, da si more človek to komaj misliti. Kitajski delegat je obdolžil Japonce, da namenoma zastrupljajo kitajski narod, da bi ga uničili, ko ga v vojni ne morejo premagati. Ni obdolžil posameznikov, niti zasebne ali na pol uradne organizacije zastrupljevalcev, temveč obdolžil je japonsko vlado in armado. Po poročilu tega kitajskega delegata, ki se mu je pridružil tudi ameriški delegat Stuart Füller, se godi na Kitajskem nekaj, kar je neprimerno hujše kakor bombardiranje nezavarovanih mest v Španiji, hujše kakor nečloveško bojevanje Japoncev proti nedolžnim otrokom in ženskam. Japonska hoče prisiliti Kitajsko na kolena s tem, da širi in z vsemi sredstvi podpira uživanje omamnih strupov, zlasti opija in heroina. Le z velikim trudom se je posrečilo Kitajski izkoreniniti v ljudstvu opijevo kugo. Gotovo veste, katere so glavne posledice uživanja opija: otopelost, demoralizacija in prezgodnja smrt. Učinki drugega omamnega strupa, ki se izdeluje iz opija, namreč heroina, so še hujši, ker so< ljudje, ki kadijo heroin, zapisani nravnemu in telesnemu propadu v dosti krajšem ča- su, kakor če bi uživali čisti opij. Navadno se zastrupijo že v enem letu. Japonska ustanavlja na kitajskem ozemlju, katerega se je polastila, in v Mandžuriji tvornice, v katerih se predeluje mak v velikanskih množinah v opij in heroin. Samo v Mandžuriji so lani izdelali 1,200.000 kilogramov opija in iz njega heroin. To blago se izvaža ponajveč v vojno ozemlje. Kako skrbijo Japonci za to, da bi se to peklensko blago konsumiralo, si lahko mislimo, ako upoštevamo šanghajske manire. Šanghaj je zelo kočljiv kraj, kjer se čutijo Japonci še zmerom ogrožene. Toda tisti, ki se bodo polagoma zastrup-Ijevali, jih ne bodo več ogražali. Zato se izdelujejo heroinove cigarete, ki jih prodajajo Japonci celo ceneje kakor cigarete, ki so napolnjene z navadnim tobakom. Da napadejo s tem tudi tista ozemlja, kamor še ne sega japonski vpliv, organizirajo japonske oblasti uvoz opija iz Irana (Perzije), odkoder se je izvozilo na Kitajsko samo v prvih treh mesecih letošnjega leta 211.000 kg opija. V Šanghaju je bila mednarodna kontrola trgovine z opijem, ki jo je ustanovilo Društvo narodov. Japonci so jo poslali domov, da bi jim ne gledala na prste. Zato pa je Japonska ustanovila organizacijo, ki ji načeluje polkovnik, da bi širila uživanje opija med Kitajci. V poedinih provincah izdajajo japonski konzulati blago-, ki ga dostavljajo japonski vojaški avtomobili na določene kraje. V severni Kitajski, ki jo imajo Japonci zasedeno, je bilo uživanje opija z zakonom prepovedano. Japonci so ta zakon preklicali. Za kaj gre Japoncem pri tem, je jasno — oni izkušajo zlomiti odporno moč širokih kitajskih slojev. Gotovo izkušajo tudi vtihotapiti opij v kitajsko armado in z njim zastrupiti province, kjer nabira Kitajska vojake novince. Heroin zanesljivo usmrti vsakogar, ki seže po njem. In pravijo, da je za vedno izgubljen, kdor je le enkrat vdih- Potem ne kaže drugega kakor ročno iz postelje in spet na delo! Nov dan, poln dela, čaka gospodinjo. Vendar bi včasih najrajši ostala v postelji. Namreč takrat, kadar napočijo dnevi, ko ji ni dobro. Pa tudi ob takih dneh si lahko ohranite veder obraz in notranjo urav-novešenost, če se zavarujete z novodobno «Camelia»-higieno pred neprijetnimi nadlogami. S «Camelio» dobite občutek popolne varnosti, zakaj ta idealna reformna damska obveza je sestavljena iz več plasti najfinejše, mehke «Camelia»-vate (staničnine). Zato tudi tako dobro pije in diskretno uničuje. Edinstveni «Ca-melia»-pas Vam omogoči, da jo nosite brez težav. , Populär 10 komadov ^ itllft Special 6 l/l ^ilI>JJII Pas iz sukanca rinll^JL^ Pas iz svile ozek T Pas iz svile širok Pas iz svile frote Idealna reformna damska obveza Pazite na modri ovoj, v katerega je škatla zavita, zakaj samo cCamelia» je «Camelia». Kje se dobiva, sporoči, če je treba: Rave d. d., Zagreb. nil vase opijev ali heroinov dim. Japonci se pritožujejo, da imajo premalo «prostora», in ves «prostor», kar so ga pridobili na Koreji, Formosi, v Mandžuriji in v severni Kitajski, jim menda še ne zadostuje. Morda je to poizkus, da bi spravili ta veliki narod s sveta na tak način, ki bi ne vpil do neba tako, kakor če bi te ljudi pomorilo orožje. Ali se Japonska sploh še meni za javno svetovno mnenje? Menda ne preveč, ako poslušamo glas ameriškega delegata Fullerja. Ta trdi, da se velikanske množine opija in heroina uvažajo po poslaništvih in konzulatih v diplomatski prtljagi tudi v Evropo in Ameriko. Füller pravi, da se je samo iz Tiencina izvozilo v petnajstih mesecih v Zedinje-ne države sto milijonov kroglic deset-cdstotnega heroina. Ta množina zadostuje, da v enem letu umori deset tisoč Američanov, povrh pa prinese Japoncem še deset milijonov dolarjev dobička, tako da lahko zavlačujejo vojno. Koliko korist bi imelo mladina in narod, ko bi starši in ostali družinski člani skrbeli za pravilnejšo družinsko vzgojo otroka. Mar je mogoča večja sreča, kakor vzgajati lastne otroke, živeti z njimi in zanje? To je mogoče samo v družini. Zato je res čudno, da tako radi izrivamo otroke iz nje v območje raznih vzgojnih ustanov, kjer prav gotovo ne morejo nikoli biti deležni tiste skrbi in ljubezni kakor doma. F. Fröbel: Vzgoja človeka. SLAVI JA jugoslovanska zavarovalna banka V LJUBLJANI zavaruje posmrtnino zakoncem, doto otrokom, odškodnine za požar, vlom in razne nesreče. * Brezplačna pojasnila se dobijo pri vseh zastopnikih in v glavni pisarni v Ljubljani, Gosposka ul. 12 Telefon št. 2176 in 2276 SARGOV KALO D O NT Proti zobnemu kamnu Kalodoot-ova ustna voda čudovito osvežuje morda tudi Vi še vedno ničesar ne ukrenete proti zobnemu kamnu, čeprav je najbolj nevaren sovražnik Vaših zob? Ne čakajte dokler ne bo prepozno in se Vam bodo začeli zobje majati, uporabljajte rajše takoj Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinoleat, ki odstrani polagoma zobni kamen in prepreči, da se ne napravi na novo. Zdenka Ridvalova: SPOZNALA STA SE IMA ULICI Zdravnica dr. Zorka Lovšinova je utrujeno vzdihnila in zaprla vrata ordinacije. Slednjič je bila čakalnica prazna! Ne — še enkrat se je oglasil zvonec v predsobi. «Naj malo počaka — saj je že itak prepozno.» Doktorica je pritisnila čelo na hladno okno. Kaj je bilo neki z njo? V zadnjem času je bila okrog petih popoldne tako čudno nemirna; brž ko se je čakalnica izpraznila, je šla ter hodila po ulicah. Komaj je krenila na pobrežje, so ji postale noge težke, šla je počasi in se nekako tresla po vsem telesu. In potem so se njene oči hipoma srečale s pogledom mladega moža, s tako ljubeznivim, smehljajočim se pogledom, da ji je pognal kri v glavo in ji za trenutek okrasil vsakdanji svet okrog nje. Na ta trenutek je Zorka vsak dan komaj čakala. Ni hotela priznati, kaj to pomeni. Saj ni bila več mlada deklica, ki zardeva pred gorečim pogledom. Zorka se je zavedala, da ji je že trideset let — in naglo ji je bilo žal teh let neprestanega dela in truda za ustvaritev eksistence. Šele zdaj, pred pogledi tistega neznanca, so se vnemali v njenem srcu ognji tihe sreče in Zorka je začela slutiti, da je na svetu še nekaj drugega kakor delo, nekaj, čemur se doslej ni upala določiti bistva. Samo da je bilo danes že prepozno — danes ga ne bo več videla. Zorko je bilo kar sram, ko se je spomnila, da je v čakalnici pacient, in je sama s seboj nezadovoljna odprla vrata v čakalnico. «Prosim», je rekla vljudno in segla z roko na stikalo. Električna luč, ki se je mehko razlila po beli ordinaciji, je za hip povesila Zorki nežne trepalnice in dr. Lovšinova je mehanično podala roko vstopajočemu. Kakor bi trenil, pa je odmaknila roko in oči so se ji široko odprle. Pred njo je stal ta, na katerega je ravno mislila — njen neznanec. «Oh, to ste vi? Midva se že poznava, kajne?» je rekel mladi mož veselo in stisnil Zorki nežno roko. Zorka se je komaj premagovala, da je bila vljudna kakor po navadi. «Sedite, prosim.» Sama je sedla k pisalni mizi in pomočila pero. «Vaše ime?» je vljudno vprašala. «Janko Malic.» «Poklic?» «Lekarnar.» Roka, ki je beležila te podatke, se je Zorki nekoliko ustavila. «Starost?» je rekla že v zadregi ter se sklonila nižje nad svoj zapisnik. «Pet in trideset — ampak jaz .. «To je moja navada, da se takole nekoliko seznanim s svojimi pacienti — tako dela večina zdravnikov», se je skoraj opravičevala Zorka. «Torej, kaj vas boli?» «Srce», je šaljivo odgovoril Malic. «Odložite, prosim, bomo pogledali.» Zorka je vstala in je le z največjim trudom ohranila mirnost. «Toda — saj jaz — jaz vam moram povedati, gospodična doktorica ...» «To mi lahko poveste potem — rajši si sama ustvarim svojo sodbo», ga je prekinila. «Da — ampak...» «Mudi se mi!» je rekla Zorka že nekoliko nestrpno, zakaj njegove oči so se ji smejale in Zorkina prisiljena vne-marnost se je tajala kakor sneg na soncu. Mladi mož je zmignil z rameni in začel slačiti suknjič. Zorka je vestno poslušala utrip njegovega srca. «Malo prehitro bije.» «Po vaši krivdi», so mu v nasmehu zablesteli beli zobje med skoraj deškimi ustnicami. Zorka je preiskovala dalje. Trdno je stisnila ustnice in ni več izpregovorila, v nekaj sekundah KHASANA rde-čilo za usta in lica, z njim daste svojim ustom in licu svež in rožnat barvni ton. KHASANA rdečilo za ustne in lice ne pušča barve in je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Nihče ne opazij njegove'uporabe. Za vsak lepotni tip pravi barvni ton. Za diskretno barvanje: Superb I., za bolj živahen učinek : Superb II, za močnejše barvanje : Corail ali Carmin in za zagorelo lice : KHASANA Soleil. KHASANA dokler ni končala. Janko Malič jo je radovedno opazoval in se očitno zabaval. «Oblecite se!» je rekla slednjič in glas se ji je malo tresel. Sedla je. Mladi mož jo je ubogal. Ko se je oblekel, je stopil k njej in se s hrbtom naslonil na mizo. «Torej — ali ste spoznali, kako hudo bolno je moje srce? To opazujem že dalje časa — že od tistega trenutka, ko sem vas prvič srečal in ...» «Molčite!» mu je jezno velela Zorka. «Vaše srce je popolnoma v redu — ste sploh zdravi! To je bilo... grdo z vaše strani.» V glasu dr. Lovšinove so trepetale solze ponižanja. Le kako si je mogel dovoliti kaj takega! Krepka roka se je položila tolažeče in nežno na njeno stisnjeno pest. «Ne bodite hudi! To ni bila neumestna šala. Saj sem vam vendar izkušal povedati, da nisem prišel kot bolnik. Prinesel sem vam samo — oprostite — vzorec zdravila proti revmatičnim bolečinam, dajem ga vsem zdravnikom v preizkušnjo.» «Zdravilo proti revmatizmu ... ah da — potem pa, prosim, oprostite», je zašepetala Zorka in povesila glavo od sramu. Kar zadušiti jo je hotelo. Kaj si bo le mislil... Janko Malič ji je nežno stisnil roko v svoji veliki dlani. «Toda, gospodična doktorica, saj se vendar ni prav nič zgodilo. Pustim vam tukaj to zdravilo in ...» Kar nenadno je bila Zorka v njegovem naročju in na svojih ustih je začutila vroč poljub. Položila si je roko na usta. «Prosim vas, kaj to delate?» Toda to ni zvenelo jezno, temveč bolj tako kakor srečno prestrašenje — in Janko Malič jo je iznova poljubil. «Služil sem za trenutek vedi. Pustil sem, da ste na meni delali znanstvene poizkuse, jemljem torej zasluženi honorar. Za to se vendar plačuje, ne?» ŽENITNI SLEPAR Ako berete časopise, veste, kolikokrat imajo sodišča posla z ženitnimi sleparji. Obtožnica je skoraj vselej enaka in kaže, da si je tak malopridnež kaj hitro znal pridobiti naklonjenost svoje žrtve, potem pa ji je izvabil zadnje prihranke. Svarila dnevnikov nič ne pomagajo. Vedno se v nekih okoliščinah dobi ženska, ki verjame praznim obljubam sladko govorečega sleparja in se ne potrudi, da bi izsledila resnico. Tako jo omamijo besede, dejanja in velikodušnost «bodočega soproga», da bi niti ne verjela, da je slepar, ako bi ji tretja oseba svetovala, naj bo previdna. Najmučneje pri takih sodnih obravnavah je, kadar naj žrtev kot priča pove ali pojasni, kako je mogla verjeti takim izmišljotinam, ki so vendar na prvi pogled nesmisel. Dogodi se tu pa tam, da sklene že-nitni slepar s svojo žrtvijo zakon po telefonu ali se «oženi» «v zastopstvu». Veramon-ovitek z 2 tabletama Ti zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se boste o naglem učinkji pri glavobolu, zobobolu In bolečinah zaradi ran. VERAMON cfcfveJwru^ Cevke z 10 in 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama ,eg pt.il o a. 4uy .'.I 4. X. I9.H7 Prinese kar preprosto potrdilo, da je bila poroka vpisana v poročno matriko. To potrdilo je na četrtinko pole napisala nevešča roka in podpisal župan — brez štampiljke, brez uradnega formularla — in vendar je «srečna nevesta» _ maturantka gimnazije — to verjela. Skoro vsak ženitni slepar ima določene znake svojega «poklica» in teh značilnih posebnosti v nobenih okolno-stih ne more zakrinkati. Teh znakov je več in oprezni ženski docela zadostujejo za presojo moža, ki po njih ravna. Ti znaki so: 1. Najprej ženitni slepar pozve, kako «težka» je njegova žrtev, in sicer že preden jo začne naskakovati. To doseže s tem, da odgovori na oglas, v katerem ženska sporoča višino dote, ali pa sam inserirà in si izbere med ponudbami najbolj zaupljive žrtve. Pri seznanitvi v kavarni, tramvaju ali na ulici takoj omeni svoje ugodne gmotne razmere in spretno izvabi iz žrtve izjavo glede njenega gmotnega stanja. 2. Ko dožene, da je žrtev «dovolj zrela in težka», začne dokazovati, da je ali znan v višjih krogih (pozdravlja na ulici premožne osebe, jim daje visoke naslove: gospod svetnik, ravnatelj itd.) ali da je bistre glave, izumitelj, spreten obrtnik itd. 3. Zmerom je velik občudovalec tia-zorov svoje žrtve. Vse, kar žrtev dela, mu je prav in sveto, vsaka želja sama po sebi razumljiva. ELI DA 0 IDEAL Gube hi Pas lahko izdale... Skrbite za to, da gube ne bodo izdale Vaše starosti. Vaš obraz mora obdržati odraz mladosti. Negujte Vašo polt redno z Elida kremo Ideal za podnevi. Ta krema vsebuje učinkoviti Hamamelis, ki polepša kožo, odstrani male poškodbe in gube, poživi uvelo kožo in ji da mladostni videz. 4. Vselej je na prvi pogled zaljubljen in prav kmalu postane ljubosumen na moško družbo okrog žrtve. 5. Takoj se prisposobi temperamentu žrtve. Če je treba, je skrajno plah, naiven v ljubezni, sanjač in pesnik in strašno nežen. V intimni ljubezni čaka na trenutek — «ko jima goreča ljubezen da pozabiti na vse, kar je okoli njiju». 6. Ko si žrtev tako pripravi, ji obeta zakonski raj na zemlji, zida zlate gradove v oblake in sanjari o rodbini. Potem začne govoriti o opremi stanovanja, o trgovini ali obrti, o izplačilu bratov in sester in o drugih izdatkih, za katere trenutno nima sredstev, zakaj svoj denar ima ali ugodno naložen ali pa tako investiran, da ga ne more takoj dvigniti. Če je žrtev tako zaupljiva, da mu sama ponudi finančno pomoč, se najprej brani, potem jo pa sprejme ter ponuja in daje jamstvo (seveda nič vredno). Z žrtvijo gre izbirat pohištvo itd., ki ga seveda takoj ne kupi, in plača majhno aro. Vso gotovino izvabi seveda iz žrtve nekaj dni pozneje, potem pa ali takoj izgine ali pa je še tako predrzen, da prinese «potrdilo», izvabi spet nov denar in šele potem izgine. 7. Toda vselej — in to je značilno za ženitne sleparje — svojo žrtev v zakon naravnost priganja, češ da kar koprni po rodbinskem ognjišču, in le malokdaj pretečeta do poroke dva ali trije meseci. Zanimivo je, da ženitni sleparji po veliki večini niso lepi možje, temveč so neznatni, večkrat s telesno hibo, navadno preprosti, ne preveč izobraženi. Svoji žrtvi pa znajo natvesti in jo prepričati, da so možje, kakršni so oni, najboljši soprogi. Ali se lahko zavarujemo pred ženit -nimi sleparji? Lahko! Vselej bi se morala ženska, preden vzame moža, ki se je z njim seznanila na ulici, v kavarni ali v plesni dvorani ali pa po oglasu v časniku, in sicer dobro informirati o njem, a ne morda pri hišnici, kjer stanuje, temveč v dobri informacijski pisarni, kjer dobi za razmeroma majhno pristojbino natančne podatke tudi glede nravnosti svojega bodočega soproga. Mož, ki ima poštene namene, ni užaljen, ako zve, da ste se informirali — slepar brž izgine, kakor hitro mu poveste ta namen. Bodite oprezni in ravnajte se po teb izkušenih nasvetih, pa ne boste padle v roke ženitnih sleparjev. C. Epidemija gripe V inozemstvu se vršijo zanimivi poskusi, kako bi se dalo preprečiti razšir-jevanje te zoprne in nevarne epidemije, ki se vsako leto ponavlja spomladi in jeseni. V raznih internatih, v večjih bankah, tovarnah, vojašnicah itd. so uvedene profilaktične uredbe. Daje se kinin v majhnih dozah redno skozi daljšo dobo; pokazalo se je, da se v takih skupinah ljudi gripa ni pojavila, in četudi se je v redkih primerih pojavila, je bil potek bolezni nagel in lahek. Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja ča-jev.niti pobiranja krogljic In ne gren-jp klh soli. Darmol je okusen kakor čokolada. No poskušajte j nepreizkušenimi preparati, lemvet urodito svojo prebavo z dobrini odvajalnim sredstvom ■ ■ i I I I» Doti H i vsili Itkirmli A. Matuškova: Naša dekleta in knjiga Cl Ali radi čitate? Ali imate svojo knjižnico? Kako boste odgovorili na te dve vprašanji? Ne recite, da za take reči ni časa, ne denarja. Ne mislim morda, da bi citali po cele dneve in da bi se nič ne zmenili, kaj se godi okrog vas, ali da bi pri tem celo zanemarjali svoje dolžnosti. Nasprotno: knjiga naj bo lepo v omari ali pa v predalu, in šele ko opravite svoje delo, je čas zanjo. Po končanem delu ima vsak pravico, da se razvedri, torej tudi proti knjigi ne more biti ugovora. Ako si dan prav razdelimo na čas dela, počitka in razvedrila, nam bo gotovo ostala ura, včasih tudi dve, ki ju lahko uporabimo za svojo izobrazbo. Vsak dan lahko dobimo ugoden trenutek za čitanje. Čas in denar moramo znati izkoristiti v svoj prid in ju ne smemo tratiti. Ne zavidajte prebivalcem velikih mest njih koncertov, gledališč, kina in zabav. Če teh ni, vam ostane še zmeraj knjiga, seveda mislim tu samo na dobro knjigo. Platno v kinu se razsvetli in ugasne vsaki dve uri, — potem je vse končano in ostane le moten spomin, ko se lahko zatečemo h knjigi kadarkoli, vedno je za nas pripravljena. Misli, ki jih obsega knjiga, naravnost prodirajo v naše misli in naša čustva. Misli, izražene v knjigi, imajo neizmer- PA RIS ZAHTEVAJTE VZORCE NOVIH VONJEV IN MODERNIH TONOV V VSEH D ROGER ! J AH IN PARFUMERIJAH no moč nad svetom in nam omogočajo, da smo deležni duševnega bogastva, ki se vsak dan razdaja, pa ga vendar nikoli ne zmanjka. Skoraj v vsaki vasi dobi žena dandanes že majhno knjižnico, iz katere lahko spozna boljše in lepše življenje. Saj žena ne sme biti obsojena, da brezmiselno izpolnjuje svoje dolžnosti, ne da bi se zanimala za višje vrednote, sicer se njene duševne lastnosti ne morejo razvijati in postane kaj lahko malenkostna. Saj ne pozna nič boljšega, kar bi jo — od vsakdanjih skrbi utrujeno in izčrpano — osvežilo in povzdignilo. Zato dobra knjiga brez dvoma močno vpliva na duševno življenje žene, dopolnjuje njeno izobrazbo, ji razširja obzorje in sodeluje pri tvorit vi njenega značaja. Toda ni dovolj, če knjige samo čita-mo, oskrbeti si moramo tudi lastno majhno knjižnico, tako da imamo svoje najboljše prijatelje stalno pri sebi. Knjige kupujemo po tem, kakor nam dovoljujejo razmere. Na srečo pa je tudi več dni v letu, n. pr. god, rojstni dan, božič, ko se ponuja priložnost, da naša knjižnica obogati. Knjige spravljamo vedno v zaprte omare, da se ne oprašijo in umažejo. Ako nimamo knjig v originalni vezavi, jih zavijmo v ovojni papir temne barve in nalepimo na vsako listek z naslovom knjige. Ali naj posojamo knjige — ali ne? Mnogim se zdi, da se samo po sebi razume, da si izposojeno knjigo lahko zase obdržijo. Dobro vzgojen človek tega ne stori, ker ve, da je knjiga prav tako lastnina kakor vsak drug predmet, in izposojeno knjigo o pravem času — morda v 14 dneh — pošteno vrne. Ako hočemo knjige posojati, si pripravimo manjše listke iz belega papirja, na katere napišimo t. ime pisatelja in naslov knjige, 2. ime tistega, komu smo knjigo posodili, in 3. datum. Listek položimo v škatlico, ki jo imamo v ta namen v knjižnici. Šele ko se nam knjiga vrne, uničimo listek. Tako imamo stalno razvidnost glede stanja svoje knjižnice. In zdaj še o tem, kako čitajmo! Nikar si ne prizadevajmo, da bi «pogoltnili» kar največje število knjig. Ne čitajmo tudi zato, da bi čimprej zvedeli, «kako se je končalo». Nasprotno, čitajmo rajši manj knjig, a tako, da nam bo ves potek dejanja jasen. i Nosilec Vašega š a r m a A. P. Čitajmo počasi in s premislekom in mislimo na to, kar smo prečitali. Izku-šajmo čitati «med vrsticami», to je, ugi-bajmo, kaj je hotel pisatelj večkrat samo naznačiti. Opazujmo značaje in dejanja posameznih ljudi v knjigi in pre-mišljujmo, kako bi v podobnih okolno-stih ravnali mi sami. Spominjajmo se, ali imamo med znanci človeka, ki je po naravi in značaju podoben junaku dejanja, ki se prikazuje v knjigi, in kako on ravna v resničnem življenju. Samo tako bomo imeli od čitanja kaj koristi, ker bomo na ta način natančneje spoznavali človeške značaje, kar nam bo samo v prid. Svojega znanja in svoje izobrazbe seveda ne zvišujmo samo z leposlovnimi knjigami, temveč tudi z raznimi strokovnimi knjigami, ki so pisane tako, da jih lahko razumemo. Da so nam dobre praktične knjige neprecenljive svetovalke, mi ni treba še posebej poudarjati. ■tST^ Chlorodont-zobno pasto ' "" ... . - ■ •' • ° ' •.» . . V ' <*'*',_ iena za rocna eie Mojstrovina PECILNIM PRAŠKOM Verjemite mi, s pomočjo tega recepta s smetano mleka so žene.stare povprečno 50 let, videti kakor da štejejo komaj 50 let". Namažite se na mestu, označenim s strelico potem pa po vsem licu in vratu. UVO Vam hitrega načina, da napravite gumbasto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejše Kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežost in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz in s 70 leti je še vedno igrala vloge mladih žena To zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago Krema Tokalon bele barve tki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo To Je pravo hranilo za kežo. Dobiva se v tubah po Din 12— In 18.— Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena Izkušnja. «Ko sem se seffi iz zadnjega stanovanja, je gospodinja jokala.»