Jntraala tz*a|a. «6. mm. V UiMIad, v Mtek, Ak ZS. norcnbn 1910. C«u 4 Tfauie. Letnlk XLIII. Jutran|a Izdaja v Li«bl|uli f«c lcto.............. K 1T— pol leta............... „ 6- Sctrt leta............... ». *— oa tnesec......... ..... M 1*10 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisl se ne vnčijo. Uredništvo: Knaflova alic« U. 5, (v pritlićjn levo) te»eh»» st S4. Izhaja vsak dan zjutraj. Puineuii fttavilka 4 vtaarl«. laseratl: 65 mm široka petit vrsta 14 vtn. Pri veduatol Inscrdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve narofnfne ae ne oiira. Jatraa|a Izdala 00 posti ia Avstro-Ogrsko t vte leto............... K 18 — pol leta............... n 9-— četrt leta............... „ 4 50 na mesec............... „ 160 Za inozemstvo cefo leto...........28 — Upraviištvt: Kiaflov« nlica 5, (spodij, dvorište levo), telefon st. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna ln telefonska porodila „Slov. Narodu". Državni zbor. S. — Dunaj, 25. novembra. V go-sto napolnjeni zbornici se je danes pričelo jesensko zasedanje avstrij-skega parlamenta. Začelo se je prav po domaće z impertinenco, da ne rečemo s sirovostjo, ki bo dala kultur-nemu svetu zopet dovolj gradiva, prerešetavati in povpraševati o čudnih avstrijskih razmerah, kjer poslane najsrčnejše vprašanje -*rca in duha takoj predmet političnim pre-pirom. Bielohlaweku se je poljubilo označiti velikana iz Jasne Poljane s starim tepeem, id est z idijotorn, in predsednik avstrijske zbornice Pattai, ki je član Bielohlawekove krščan-ske socijalne stranke, se je čutil pri-moranegra z izrecnim pozivom na »politično prepričanje« na svoje so-mišljenike odkloniti zahtevo ogromne večine, naj danes da začetkom seje zbornica izraza žalosti nad veliko iz-goibo, ki je doletela ves kulturni svet v Astapovem. To zahtevo sta mu do-poldne izročila predsednik nemškega »Nationalverbanda« in rusinski po-slanec Vasilko. Toda skoraj še lepše je bil nastop nemških naeijonalcev. Dopol-dne so nastopali kot vitezi kulture, ki zahtevajo izraza sožalja, popoldne Pa prinaša njihovo vodilno glasilo: »Xeue Freie Presse« članek :>Tolstoj der Tepp — Pattai der Prasident«. Toda istočasno že postanejo dopol-danski vitezi kulture hlapci Bielohla-wekovega esprita. Mogočnemu protestu, v katerem se je združila ogromna večina zbornice, se oni nišo upali pridružiti, delali so prijetno družbo onim, katerim je Tolstoj šarletan in star kokotnik. Kđo se bo čodil, da so v tem ta-boro stali tndi slovenski klerikalci? Tem sramotnejše je to dejstvo, ker so bili oni edini med najstrupe-nejšimi sovražniki slovanskega na-predka in slovanske kalture. Vsi ostali slovanski klerikalci so zvcsto stali na strani svojih narodnih strank. Der dumme Karl von Wien, nem-&ki losvonromovec in pa nas eseles, zares izbrana družba. Naši »pravi ljudski poslanei« so prišli sicer danes okinčani z rožami v zbornico, uvajali so dva nova elana: Verstovška in Jarca v svoje »delovanje«. Dobila sta danes tako-rekoč prvo lekcijo. V jako dobro obiskani zbornici je dopoldne predložil finančni minister Bilinski driavnemu zboru proračunski provizorij za leto 1911, o katerem smo v glavnih potezah že poročali v večernem listu, in ga utemeljeval z ekspozejem, ki je bil pravo mojstr-sko delo zavijanja in skrivanja, Kr-čevito se držeći svojega ministrskega portfejla avstrijski finančni minister je hvalil svojo malho ter jo hotel naslikati za izborno s tem, da je raztr-fral malho svojih sioer nad vse častit-ljevih prednikov. Pri tem pa neopa-ženo eskomptira mili jonske zahteve, katerih namena pa še odkrito ne po- ve. Tako je s posojilom 135 milijo-nov. To postavko navaja finančni minister Bilinski kot posojilno svoto, ki pa mora biti seveda mnogo večja, da Ik> dala efektivnih 135 milijonov. Odkrit je Bilinski taru, kjer je treba kaj dati. Zahteva draginjskega odseka, da uaj da država najmanj 44 milijonov kron za temeljni uvod za stavbinsko oskrbo, se zdi Bilinskemu prav preti-rana. Sel je torej k strokovnjakom in ti so gra poučili, da 25 milijonov kron popolnoma zadostuje. S telefonom je križ in sploh da je težko vzdrževati ravnotežje med potrebščinami in pokritjem. Toda, on, Bilinski, bo že izvedel in napra-vil, kar se nihče ni razumel izvesti. Le davčne reforme je potreba. V vsebino proračunskega provizorija smo Slovenci že vpogledali v glavnem, vpogledali smo že, koliko borno dobili. Videli smo, da zopet jako malo. Konstatiramo naj za danes le, da smo Slovenci zopet najslabse vpoštevani. Po ekspozeju finančnega ministra se je začela debata o prodlogu draginjskega odseka v zadevi oddaje javnih stavb in glede ustanovitve stavbinskega oskrbovalnega fonda. Socijalnodemokratski poslanec @ 1 6 -c k e 1 se v vznešenih besedah spomi-nja Tolstega ter govoreč o predmetu poudarja, da naše poljedelstvo ne za-došča potrebam prebivalstva. Ta vzrok draginje pa še umetno stopnjo-jejo naša neznosna agrarno-trgovin-ska politika, visoka carina in karteli. Govornik zahteva končno neomejen uvoz argentinskeg'a mesa. Poslanec Horskv (češki kleri-kalec) poflpira predlopr draginjskega odseka. Poslanec Swoboda (češki agrarec) se peča s stanovanjskimi razmerami na Moravskem, zlasti v brnskem okraju in okolici ter se obraČa proti »škodljivcem« poljedel-cev, ki zahtevajo uvoz mesa. Ko govori še poslanec Krans, se debata prekine. Nato priđe na obravnavo pred-log, ki ga je podal poslanec S m r -č e k že v Juliju lanskega leta, da naj avstrijske rente bodo izdane v vseh avstrijskih jezikih in ne samo v nem-škem. Nujnost tega predloga je bila danes pri 184 oddanih glasovih spre-jeta, ker je proti glasovalo le 77 Nemcev. Nato je bil predlog tndi v stvar-nem ozira sprejet. Nato so podali poslanec II1 i b o -v i c k i v imenu Rnsinov, poslanec Levicki v imenu Ukrajincev, poslanec Tresić-PaviSićv imena »Saveza jnžnih Slavena«, poslanec dr. Kramaf za vse čeftke stranke poslanec dr. Glombinski za Po-ljako, poslanec Vasilko za bnko-vinske Rusine, poslanec Perni-dorfer za socijalne demokrate in poslanec Machler sa sioniste izjavo, v kateri izralajo soialje nad smrtjo velike^a filozofa grota, Tol- stega in obžalovanje nad postopa-njem zborničnega predsednika Pattaia. Prihodnja seja je danes ob 11. Gosposka zbornica. S, — Dunaj, 25. novembra. Gosposka zbornica je imela včeraj po-))ohine ob 3. sejo, v katef i je izvolila tuđi elaiie za januarske delegacije. Konferenea načelni kov strank. S. — Dunaj, 25. novembra. Včeraj |)opoldiie se je vršila konfertmea načelnikov ntrank. Ministrski pred-s(kdnik baron Bienert j^ naštel vladne predloge, ki bodo ]KHlane tekom je-senskega zasedanja poslanski zbornici. Po dolgi debati je reasumirnl predsednik zbornice Pattai kot sploš-no mnenje to, da se bo v petek, sobo-to in torek obravnaval predlog- draginjskega odseka. Nato ^e vrsi prvo branje proračunskoga provizorija.Socijalno politični odsek bo imel evo je seje tuđi med plenarnim i se jami zbornice. Volitve v delegacije se vrše1 prihodnji teden. Enotni klub čeških državnih po-slancev. S. — Dunaj, 25. novembra. Parlamentarna komisija zveze čeških po-slancev je imela včeraj popoldne konferenco, v kateri je bil soglasno sprejet statut novega enotnega eeš-kega državnozborskega kluba. Posa-meznim sedanjim češkim državno-zborskim klubom bo predložen po en eksemplar teh statntov, da ga vsi poslanci podpišejo, na kar se vrši ustanovni zbor enotnega kluba. Poljska nacijonalno demokratična frakcija. S. — Dunaj, 25. novembra. Xaci-jonalno-demokratična frakcija »Polj-skega kluba« je imela včeraj popol-dan pod predsedstvom poslano a Ptasa sejo. Sklenilo se je, da se frakcija na novo konstituira v prihodnji seji. Seja »Poljskega kluba«, S. — Dunaj, 25. novembra. »Poljski klub« je imel včeraj kratko sejo, v kateri je predse-dnik prof. dr. Glombinski podal pregled o politični situvaciji ter na kratko debatiral o clelavnem programu. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. F. — Dunaj, 25. novembra. Vlada je danes predložila poslanski zbornici zakonsko predlogo, ki vsebuje avstrijsko-srbako trgovinsko pogodbo z dne 14. julija 1910. Kakor znano, bo po tej pogodbi smela Srbija uvoziti v Avstrijo 15.000 glav goveje živine in 50.000 glav prašičev, seveda vse le v zaklanem stanju. Zasedanje idktgm deielse^a zbora t đMcuibrii* G. — Praga, 25. novembra. »Pra-ger Tagblatt« javlja iz parlamentarnih krogov, da bo vlada posknsila sredi decembra 6e enkrat sklicati češki deielni zbor* V ta namen se bode baje prekinilo v decembru tuđi zajedanje drlavnega zbora. Zblizanje med Srbijo in Vatikanom. G. — Kim, 25. novembra. V di-plomatičnih krogih se zatrjuj^, da bo srbski kralj Peter, ko obišče italijan-skega kralja v Rimu, pri tej priliki obiskal tuđi papeža v Vatikanu in da bo pri tej priliki prišlo med srb-sko vlado in sv. stolico do konkordata, kateri bo zasigural srbskini katolikom neodvisnost. Iz srbske skupšeine. Sožalje rodbini Tolstega. B. — Belgrad, 25. novembra. V današnji seji srbske skupšćine je predsednik skupščine Andra Nikolio dal izraziti globoko sočutje srb.skega naroda nad smrtjo velikega ruskega pesnika Tolstega. Poslanci so se dvignili raz sedežev ter zaklicali: »Vječnaja pamjat.« Skupsčina je nato pooblastila predsednika Nikolića, da odposlje rodbini Tolstega sožalno brzojavko srbskega parlamenta. Nato je nadaljevala skupsčina posvetova-nje o avstrijsko-srbski trgovinski pogodbi. Bolezen belgijske kraljice. B. — Bruselj, 25. novembra. Zdravstveno stanje belgijske kraljice je še vedno jako resno. Okolica kraljice se boji, da ne bi nastopila katastrofa. Tolstega oporoka. B. — Petrograd, 25. novembra. Včeraj je bila publicirana Tolstega oporoka. Vse nepremičnine pripadejo rodbini, samo Jasna Poljana je iz-vzeta. Kaj je glede te Tolstoj odločil, še ni znano. Ukrajinci in Tolstoj, S. — Dunaj, 25. novembra. Klub ukrajinskih poslancev je poslal pred-sedniku ruske dume in pa ruski akademiji znanosti v Petrograd v jako toplih besedah sestavljeno brzojavko, v kateri izraza sožalje nad smrtjo velikega ruskega pesnika i 11 filozofa Tolstega, Demonstracije dijastva v Petrogradu. G. — Petrograd, 25. novembra, Včeraj se je zbralo na Nevskeni prospektu nekaj tisoč dijakov in dija-kinj, ki so demonstrirali s črnimi za-stavami in z napisi: »Proč s smrtno kaznijo!« in »Ne morem molčati!« (to so naslovi znanih razprav Tolstega). Nastopila je policija, en regi-ment infanterije in en eskadron ko-zakov. Policija je nastopila z golimi sabijam i in končno razgnala dijake. Stavka mornarjev. B. — London, 25. novembra. Iz Rio de Janeiro javljajo, da je na vseh, v tamošnjih pristanišnih se na-hajajočih ladjah, izbruhnila stavka mornarjev. Snežni sameti v Galleij!. G. — Lvov, 25. novembra. 2e ved kakor 24 ur neprestano sneži po ćeli Galiciji. Sneg je zapadel nad meter visoko. Vlaki imajo radi tega veli-kanake lamnde. Germanizacija v občinah Draga in Trava na Kočevskem. Tužile razmere Slovencev v teh občinah so vobče znane. Kako rapid-no propadajo Slovenci v teh krajih, kažejo najbolje uratlno številke iz ljudskih štotij v let ih 1880, 1890 in 1900. Obeina Draga je štela v teh letih S24, 935 in 798, občina Trava pa 671, 737 in 593 domaćih prebival-cev. Od teh je bilo Slovencov v Dragi leta 1880. 815 5% (713), 1. 1890. 56 % (526), leta 1900 pa samo 45-7% (365 preb.), v občini Travi 1. 1880. 79 7c (530 preb.), leta 1890. 567 ri (418 preb.), leta 1900. 47 <> (270 preb.). Od leta 1880. do 1900., tedaj v 20 letih so narasli Nemei v Dragi od 111 preb. na 433, v Travi pa od 141 na 314, dočim so Slovenci izgubili v tem času 348 in 251 ljudi! Še hujše je razmerje, ako odštfv jemo od sredile, kjer se fabrici rajo Nemei, bolj oddaljene, še. danes čisto slovenske vaši Novi kot. Stari kot in Planino. V ostalih vaseh "Draga, Lazee in Podpreska obč. Drapa je bilo Slovencev 1. 1880. — 485 (Sl-G^-h 1. 1890. — 268(39-6?c>. 1900, 151 (258V, ), v mešanih vaseh občina Trava pa leta 1880. — 274 (66rM. leta 1890. — 146 (31-4Š\ leta 1900. — 39 (117r) preb.! Izgubili smo v 20 letih pri Dragi 334 preb. alt 55*8 rr, pri Travi pa 235 ali 55 rr, v obeh obi-inah 369 ljudi ali nad 55 odstotkov. V Lazecu so steli leta 1880. saino Slovence (89), v letu 1900. pa že 67 Nemcev Ln vsamo 37 Sloveneev, v Pod p reski, na sedežu graščiu-skega nadlogarja, leta 1880. 238 Sloveneev in 33 Nemcev. 1. 1900, pa samo 75 Sloveneev iu 163 Nemeev, v Dragi 1. 1880. 158 Sloveneev in 78 Nemeev, 1. 1900. pa samo 39 Sloveneev, a 203 Nemee. V Srednji v a -6 i je bilo 1. 1880. — 105 Slovencev poleir 65 Nemeev, leta 1900. pa samo 21 Sloveucev a 138 Nemeev. Najhui-Še je pa na Travi, kjer so našteli leta 1880. 111 Slovencev poleg 32 Nemeev, a leta 1900. 168 Nemeev in samo enejsca Slovenca! Treba mu bode postaviti siK^nienik z napisom: Tu-kaj počiva zadnji Slovenee iz Trav*1, ki je klieal svoje rojake na pomoć, *bil je glas vpijoeejra v puščavi. Navedli smo uradne številke, da se nam ne bode nmgrlo očitati, da pre-tiravamo ali zavijamo. Številke tud i jasno kažejo, kako se dela ljudsko štetje. Ako je stetjrt pravilno, potem obeudujemo plodovitoM nemških Ko-oevarjev in umrljivost Slovencev. Tako hitro se se nikjer ni posrećilo potujčevanje, kakor na Kočevskem, niti Madžarom pri Slovak ih, niti Prusom pri Poljakih, za katerih po-neineevanje iadajajo milijone. Ger-lnanizatorjeni za Drago in Travo bi svetovali, da ponudijo Madžarom in Prusom svoj recept za germanizacijo. Prodajo ga lahko prav drago. Na ljudskih šolah v Dragi ia Travi imamo tuđi slovenftka oddelku, na katerih poueujejo nemdki učitelji s podporami nemskega »Sebulverei-ra«. Kakor čujemo, hočejo v Dragi odpraviti slovenski oddelek. Učitelj Tseherne se je naveličal lomiti alo-venšeino v slov. oddelku ter hooe vse slov. otroke spraviti v oemdki odd< -lek. Podpira ga prueki nadlogar Kiinzl z vsem svojim vplivom, ki ga. ima kot zastopnik graŠčine koeevske. Vpliva se na starše, kateri imajo opraviti z grasčino, in dela tuđi e» podporami otrok. Kdor zna le nekoliko kramljati kočevski dialekt, ka-tereg-a se zlasti otroci zelo hitro pri-vadijo, je Nemee. V slov. oddelku ie haje samo se 9 učencev, v nemškem pa nad 50. Včasih je bilo narobe. Kako mislijo o teh razmerah poslane i Bartol, Jaklič, dr. Pegan in Ja rt; in kako njihovi volilcif Bolezen poslane a Ivana Hribarja. Ker se širijo o bolezni gospoda državnega poslanea Ivana Hribarja razne vznemirjajoee vesti, smo v pri-jetnem položaju, da lahko kategorično dementujemo vse te vznemirjajoee vesti. Gospod poslanec je vče-raj že vstal iz postelje in bo v par dneh gotovo že popolnoma okreval. Steinhardt v »Slovenčevi« službi. Daojav.i tako razve^elil, da je včeraj ponatis-uil ves dotični članek. Čestitamo lepi družbi 1 »Barajevoer Tagblatt« jo namrec tišti li&t, oegar urednik je v zadnjem času zloglasni St«iu-hardt. Toje tišti Steinhardt, ki bo ga radi raznih, ne buk ča&tnih afer bpodili i» rklgrada, to je tišti 8tein-hardt, ki je leta in leta čepel v Zemunu ter od tam na naji>odlejši način \ neinćkih in madžarskih listih bla-til Jugoelovane, to je tišti Steinlutrdt, u ćecar pomoejo in aktivno podporo Je vohuu Nartie izdal svojo brošuro o »veleizdaji« na Hrvakem, ki je po-ten pitala podlag« u zaffrebiki »ve-Iciadajniiki« proeea, to je tišti Steinhardt, ki je Nastića vodil od Poncija tlo Pilata v Pešti in drugod, dokler lc-ta ni svojih »bukviceriiiRinte nit»o nič prav ugodna tla in njihovu pšenica neće in neče i ti v klasje taju doli na Hrvaškem. Ker ne gre narav-liiin potoni, si skušajo naši klerikalei pridobiti trrena s srebrniki. Lani so «i kupili ob listanovneni občnem zboru takozvane »vseslovcnske« kK*-likaine stranke Štefana Radiča, voditelja hrvaške kmečke stranke, s tem, ila so mu dali 10.000 K brez-obre-stnega posojila. Radić je to jioso-jilo sprejcl, a je klerikalcem takoj obrnil hrliet in jel neusmiljeno udri-hati ]>o »jiopih«. Xo, v zadnjem času se je Radić zopet »si>okoril« ter je ćelo poslal deputacijo k zagrebškenm nadškofu, da bi sklenil 7 njim prijateljstvo in ljuhezen. In nacrt s© mu je posrećiJ. Nadškof je od\-zel svoje prokletstvo od Radićeve stranke. Se-a čitamo v »Hrvat.-kem Pokretu« to-le notieo: »Štipa Radić je na nekem predavanju te dni silno za-govarjal slogosSlovenci )>roti Srbmn. Vsi so se lemu čudili, dokler ni neki medklic razjasnil Radićeve beeede. Radić hoće imeti denar od ljubljanskih klerikalcev za svojo tiskamo. Radić se je na to silno razljuti! ter v prvem hipu ]>roplavsil to za laž. Kasne je pa se je jel umikati. Danes je sledil avtentični komentar Radićevim besedam v slogi s Slovenci. Danes je namrec Štofan Radić pri neki^m tu-kajšnjeni notnrju podpisal zadolžni-co za 50.000 kron, katero vsoto si ie izposodil za svojo tiskamo od neke^a slovenske ^a klerikalnoga zavoda v Ljubljani. Zadolžnico je ]Kxlpisalo tmli 5 kmetov, ki jamčijo za ta i'.oljr 7. vaeni svojim preiuičniin in nepremič-ium premoženjem. Za »voje trgovsko podjetje, ki valed Radićeve krivde, stoji tako ttlabo, izrablja uboge zape-ljane kmeta kot žrtve. Velik prijatelj ljudstva je ta Stipica Radić!« — To-rej 60.000 K so že jK>troaili klerikalei, da si kupijo Radića, Morajo pać ime-ti mnogo evenku, da »o tako nepre-vidni, zakaj več kakor gotovo je, d:t jim bo premeteni Radić v najkrajsem čami 2&opet i>okazal — oalel »Tannhiius^r« dijašivu prepovedan? Čujemo neverjetno, vse akortle neza.sliSauih nemošnoeti daleko n*d-kriljajočo novico, da je dijaštvu po- t,et oi>ere »Tannhauser« v sloveriskem deželnem gledulišču prepovedan. kSc-veda S4* bo tej j>rei>ovdi smejal vc« kulturni svet celega sveta, toda v Ljubljani je res žc vsc inogoče. Mor-da inislijo ravnateljstva, da bo nka-kala »Venera^ \n> odru v toaleti naiše pramatere Evo ter plesala pregrešen kaiikan? Ali wj res se uh nvetu iz-obraženci, ki ne jvoznajo >Tannhiiu-serja« in ki ne vedo, da nastopa »Vf*-iicra« obleeena od vrha do tal v zna ni grski tuniki ter ohožni moije, ki pojo ves rii* ie .) vzorno cisti ljubezni du>e. V d]M*ri itantetovano pobožni romarji, in sploh ni v vnem uinotvoru niti naj-rahlejše sence kaksne frivolnosti ah i!ajman.i«e, najprikritejše la«civ!io*>ti. rl"a prekrasna ojn-ra se \}>rizarja na dunajskeiu dvornem gled1ikala še prav no-lMJTia. Pov.sod na svetu bodi gledat to oj>ero najnedolžnejša mladina, dija-štvo obeh sjk>1ov, in ni se doslej šo našel ravnatelj, ki bi bi I to opero komu prepovedal. Ljubljana stopa to-rej na čelu ignorantstva in zelotstva. Mi pa vabimo vse ravnatelje in nad-učitelje k predstavi »Tannhaus-erja«, da se z lastnimi očmi preverijo, kako se je blamiral dotičnik, ki je izdal to grar.dioziu* pametno prejmved. Evro-})a, ti pa se smej beli Ljubljani! Pravda Gaertner-Skerlj-Plnt. Danes ob 9. dopoldne se vršite pred tukajšnjim civilnim sodiščem dve obravnavi proti g. Plutu. To-žita ga: bivši član uredništva Vladimir Gaertner in bivši upravitelj Slavo j Škerlj radi nekih denaruih dife-rene, o katerih smo že poročali. — Obravnava se vrši v dvorani št. 50. O iziđu obravnave borno poročali. LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) V. Gospod Sanein, Olgin oče, je imel v Trstu lepo, prostorno hišo. V pri-tličju so bile pisarae in kupčijska skladišča,prvo in drugo nadstropje pa je bilo reservirano za družino. Dokler sta živeli soproga in Olga, je bilo v teh prostorih jako živahno življenje, kajti Sancin je ljubil družab-nost in je rad vabil ljudi v svojo hišo. Sedaj je vladal v teh prostorih dolgčas. Družina se je natančno držala konvencijonalnih predpisov dobre družbe. Zalovanje po Olgi je izklju-čilo vsako zabavo. Vrh tega je bil Sancin vedno v skrbeh za Liziko, vedno se je bal, da mu oboli še ona za tisto strasno boleznijo, ki mu je ugrabila najprej ženo in potem še hSerko. Vendar je Sancin skrbel, da je imela Lizika, kolikor je pae bilo mo-goee, razvedrila. Skrbel je, da je bila vabljena v družine, kjer so imeli hoe-re enake starosti, vodil jo je sam na izprehode in delal ž njo tuđi mala po-tovanja, obžalujoc pri tem, da se Elvira ni hotela nobene teh priredb udeležiti. Elvira je stanovala pri Sancinn in je skrbno in marljivo vodila njegovo gospodinjstvo, a sioer je živela sama zase in se ogibala ljudi, kolikor je mogla. Sancin je domneval, da je njena žalost po < >lgi tako velika, da se ne more potoiažiti, in vzijubil je vsled tega svoj » varovanko Še bolj. V resnici pa je imela Elvira vse dru-gačne bolesti in je Olgo že popolnoma pozabila. Šest mesecev je minilo, odkar je bila Olga pokopana, Svetlin je bil ves ta čas odsoten. Prepotoval je mnogo dežela, videl mnogo mest in se naposled ustavil na Dunaju. Tam je bil med oficirji našel več znancev izza svojih vojaških let in tam je imel tuđi najboljšo priliko proučiti, kateremu j>o klicu naj bi se posve til. Pisal je Sancinn redno vsak mesec in pošiljal Liziki najlepše razglednice. A tuđi Elvira je dobila več pišem od njega, dasi tega, Sancin ni ve-del. Vsako teh pišem je Elviro raz-burilo, najbolj seveda zadnje« v ka-terem je Svetlin naznanil dan svojega povratka v Trst. Ta dan je Elvira dobojevala zadnji boj s svojo ljubeznijo. Koj po Olgini smrti je bila trdno sklenila, da konca svoje lju-bezensko razmerje s Svetlinom, a vsako Svetlinovo pismo je ta sklep nekoliko omajalo in končno si je Elvira priznala, da se Svetlinn ne more odpovedati in da svoje ljubexni do njega ne more zatreti. Z vecernim vlakom se je pripe-ljal Svetlin v Trst. Stari Sancin ga je pričakoval na kolodvoru. Bil je prav vesel zetove vrnitve, kajti upal je, da nastane zdaj v njegovi hiši pri-jetnejse življenje. Nekako v triumfu ga je pripeljal domov. Lizika je Svet-lina objela in poljubila in je bila kar iz sebe veselja, da je naposled vendar prišel, Elvira pa se je Svetlina skoro ustrašila. Komaj da mu je mogla reci nekaj pozdravnih besedi in mu dati roko. Staremu Sancinu se je to čudno zdelo in ni si mogel tolmaciti, kaj naj to pomeni. Rad bi bil vpra-šal, kako nesporazumi jenje vlada med Svetlinom in Elviro, ali odložii je to vprašanje za drugi dan. Pač pa je med večerjo in pozneje, ko je Svet-lin veselo in živahno prii>ovedoval o svojih potovanjih, skrbno pazil na vsako Elvirino kretnjo. Sancin je bil velik trgovec in je sam priznaval, da se ima za vse svoje kupčijske uspehe največ zahvaliti svojemu daru opa-zovanja in spoznavanja ljudi. Elvira in Svetlin sta se sicer po niožnosti premagovala in sta bila prepričana, da njiju skrivnih pogledov in miglja-jev nihee ne more opaziti, kaj še njih pomen uganiti, a njiju vedenje je bilo vendar tako, da se je v srcu starega Sancina vzbndil nekak sum in da se je na tihem vpraševal, kako skrivnost da neki imata Svetlin in Elvira. Do poznega večera so sedeli v obednid. A ko so drugi ie vsi spali, ni Sancin še vedno našel pokoja, Ne-jasnosti in negotovosti ni mogel pre-našatL Kakor v časih, ko je imel ve- like kupčijske skrbi, tako je tuđi zdaj hodil nemirno po svoji prostorni sobi gor in dol in ko je bil truden, se vse-del za pisalno mizo, ter začel brskati po svojih papirjih. Končno je uprl glavo ob roke in se zanii&lil. Šum iz hodnika ga je prebudiL Zdelo se mu je, da je slišal odklepa-nje, da je zaškripal ključ v ključav-nici. Pogleda! je na uro in videl, da je že pol treh zjutraj. Kaj to neki pomeni f se je vpra-šal. Naenkrat ga je nekaj streslo, ka: kor da ga je prešinila strašna slutnja. Naglo je stopil k vratom in jih tiho in previdno toliko odprl, da je skozi odprtino videl na hodnik. Na koncu hodnika so bila rđpr-ta vrata in svetloba iz sobe je padala na hodnik. V tej medli sobi je zagle-dal Sancin Elviro, oblečeno v belo ponočno obleko, in Svetlina. Ravno sta si segla v roko in Elvira je stopila nazaj v svojo sobo. Starega moža je ta prizor zape-kel v srce. Bil je pravicen in razn-men mož in zdelo se mu je čisto naravno, da tako mlad vdovec ne živi brez žensk. Bolelo ga je pa, da je Svetlin svojo milo ženo tako hitro in tako temeljito pozabil, da ćelo v tastovi hiši išče ljubezenskih dozi vija-jev, a to bolest je še poglobila in pooštrila nevolja, da se je v Elviri tako kruto varal. Smatral jo je vedno za vzor krepostnega dekleta, v ogenj bi bil šel zanjo, sedaj jo je pa videl, kako odslavlja ponodnega obiskoval-ca . . # (Dali« prihodnjtć.) »Veleizdaje« na slovan&kem jugu* Leta 1908. se je pričela na slo-vanskeiu jugu era »veleizdaj«. Ka-kor na Hrvaskem, tako je tuđi v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in na Slovenskeni nirgolelo vohunov in konfidentov, ki so stikali za »doka-zilnim materijalom«, da (bi mogli iz-roeiti pod krvnikov nož raame odlične jugoslovanske politike. To delo-vanje vohuuov in spicljev je na Hr-vaakem imelo za posledioo znani za-grebški »vele izdaj niski« proces, ka-tereg-a odniev je bila na to tožba hr-vasko-srbske koalicije proti dr. Friedjungii. Na Slovenskom so tajno opravljale vohunske posle razne ose-be, katcrih imena bodo gotovo tuđi še prišla v javnost, odkrito pa je igralo vlogo borića klerikalno čašo-pisje, na čelu mu »Slovenec«. Zani-mivo bi bilo izvedeti, kdo je pri nas dobavljal — falsificirano dokumente! Žrtev vohunskega delovanja a la Nastić in Vašić je bil na Slovenskem ljubljanski župan Hribar, ki so ga iz-vestni faktorji »obglavili«, ker so ga razni Nastići in Vašići obdolžili sko-ra.i gotovo —■ »veleizdaje«. Tuđi v Bosni je gotova gosj>oda nameravala vprizoriti sličen proces kakor v Zagrebu. Znano je, da je bil glavni de-lakrog Nastićevega delovanja v Bosni. Tu je Nastić zbiral razne podatke, na podlagi katerih je potem denunci-ral naj ugledne jše srbske politike v Bosni. Začet koma leta 1909. je bilo že vee hišnih preiskav pri raznih uglednih bosanskih Srbili, da je vse kazalo na to, da se tuđi v Hercegbos-ni namerava slična akcija, kakor na Hrvaskem. Ko se je meseca marea istega leta pričel zagrebški proces, 8O poštanski in dunajski listi odkrito pisali, da se tuđi v Bosni posadi na obtožno klop radi hudodelstva »veleizdaje« več tamošnjih odličnih srb-skih rodoljubov. Iz povsem zaneslji-vega ^>rl>skega vira vemo, da je mini-ster zimanjik del grof Aehrenthal dal skupnomu ministru baronu Burianu direkten migljaj, uaj se tuđi v Bosni prične z enako akcijo proti Srbom, kakor na Hrvaskem. Toda baron Burian je bil pamet nejsi in previd-nej-si kakor ban Rauch. Burian je t'tvar temeljito preudaril, je preštu-diral razne akte ter prišel končno do zaključka, da bi takšna akcija, ka-kršno je želei grof Aehrenthal, v Bosni državnim interesom le škodo-vala. Držeč se načela »quieta non mo-vere«, je pustil kočljivo stvar lepo pri miru. S tem pa si je prihranil blamažo, pridobil pa zahvalnost in priznanje bosanskih Srbov. Temu dej-stvu je pripisovati, da se je v za-anjeni času med srbskim narodom in Burianom znatno zboljšalo razmerjc, ki je bilo preje semtertja silno napeto. Shod v Vod mat a. Javen shod v Vodmatu pri Bizja-ku priredi v soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer »Politično in gospodarsko društvo za Vodmat«. O splošnem političnom poločaju govorita g. dežel-ni poslanec dr. Novak in g. Adolf Ribnikar. Tretji plesni in zabavni večer »Narodne čitalnice« v Ljubljani se bo vršil 3. decembra v »Narodnem domu«. Te čitalnične prireditve so so vsled izborne zabave zelo priljubile in so postale zbirališče ljubljanske družbe. Za III. večer se pripravlja zo-pet mnogovrsten in od ličen spo red, na kar opozarjamo. Slovensko deželno gledaliŠče. Jutri, v soboto se igra prvic iz-vrstna, duhovita, najbolj napetega dejanja bogata francoska komedija »Tat vseh ta tov« (Arsene Lupin — der Meisterdieb), spisala Croisset & Leblane. Ta komedija je dosegla v Jarnoveni intinmem gledališcu sija-jen uspeh ter se je igrala v vsem po-letju večer za večerom, v Pragi na Vinogradih pa je ta komedija takisto publiko elektrizirala. Komedija se vrši v najbogatejvših pariških slojih ter je jako elegantna. Glavni vlogi (vojvodo in detektiva) igrata g\ Nn-čič in Bohuslav, glavni ženski vlogi pa gdč. Šetfilova in Wintrova. Da se stevilo aboniranih predstav izravna, se vrši sobotna predstava za par--abonente. Iz sodne dvorane. Okrafro aotilifo lfrlilJaMk*. NagAJlTa kobila. Voraik Jakob Vojska v SpocL Šički ima kobilo, ki ima svoje posebne čudne niuhe. Seveda, kadar je vpreiena v voz, ni-ma časa, da bi na svoje muhe veliko mislila. Zadnjič pa jo je Vojska za-jahal, in takrat je bilo drugače. Po-čaši je kobila jadrala proti Siški mimo skladišča državnega kolodvora. Tu je začelo jezdecu delati sedlo neprilike in rad bi se bil v sedlu popravi 1. Pa kakor hitro se je hotel popraviti, je začela muhasta kobila br-cati okoli sebe. In tako se je zgodilo, da je pri tem brcanju s kopitom za-dela nekega moža v hrbet, in sicer s tako silo, da je mož na mestu omed-lel in ni mogel celih deset dni ni6 delati. Okrajno sodišče je obsodilo nesrečnega jezdeca po § 431 k. z. na 10 kron globe. Oneniu mož u bo pa moral plaćati za zdravijenje in za za-mudo zaslužka 40 kron. Razne stvari. * Nevesto umoril ženinu. Iz Te- mešvara poročajo, da je ustrelil Pa-vel Todorescu 161etno Evo Pet-risan, ko je po poroki zapustila ob strani svojega moža cerkev. Razlju-čeni gosti in priče so niorilca linč ali. * Dvoboj. V Tabu na Ogrskem sta se dvobojevala župan Samar in davčni uradnik Szasz zaradi inalega prepira. Na Ogrskem je prišlo dvoboj evanje oči vidno v modo. * Izsiljevalca. K tej notici izve-mo dodatno iz Budimpešte, da se je oglasil nek dunajski tovarnar kot oškodovanec, ki pa je pripravljen od-stopiti od preganjanja,če izjavi sopro-ga bivšega nadporočnika, da ž njim ni imela nobenega ljubavnega raz-merja. Najbrže se stranki pobotate. * Obešen hoće biti. Na smrt ob-sojeni inorilec svojega očeta, Karei Stareski, ki ga je cesar, kakor se po-roča iz Krakova, poniilostil na do-snirtno ječo, noče sprejeti te milosti. Ko mu je rekel predsednik, da nima priziva proti cesarjevi odločitvi, je rekel Stareski, da bo že še storil kaj takega, da ga bodo vendar obesili. * Cirkus z letalnimi stroji. Zopet se ponaša Amerika z novostjo. Sedem letalnih strojev gre iz New Yorka na potovanje proti jugu, da da v vseh večjih kraj ih predstave. * Eksplozija dinamitne bombe. V Genovi so čuli v stanovanju nekega Amata strašen pok. Ko je vdrla policija v stanovanje, je našla 221etnegra Amatovega sina, ki je pred par dne vi prišel od vojakov, v krvi in obe njegovi sestri težko poškodovani. Eksplodirala je dinamitna bomba, ki je padla težko ranjenemu iz rok. Revolucijonaren občinski svet. Pred tedni so listi priobčili vest, da se je občina Samokov na Bolgar-skem proglasila za neodvisno od države, ter se konstituirala za republi-ko. Poročila v 1 istih so bila sevefe pretirana, njih glavni namen je bilt podati javnosti neko senzacijo, ne glede na to, ali je dogodek bil res tak, kakor se je opisoval, ali ne. Eesnica na tej stvari je ta - le: V mestu Samokov na Bolgfar-skem so pri zadnjih občinskih volit-vah zmagali socijalisti. Mestni občinski svet, po pretežni većini socijalno - demokratski, je volil za. župana in podžupane socijaliste. Za župana je bil izvoljen ftodrug Zujbarov. Začetkoma meseca oktobra so se na vsem Bolgarskem pripravljali, da čim sijajneje proslave drngfo obletni-co proglasitve Bol^arske za Kraljevino. Tuđi v Samokovu ae je omoval mešcanski odbor, to si je nađel nalo-ffo, da dostojno prodaji ta, za bd-garski narod pomenljiT jubilej. Cim je za to ii^đel oUtaidd svet, je sklenil, da ee ima na dait Jubileja razobesiti nad obćinsko hiio rdeSa zastava — znamenje reroluelje in mednarodne^a socijalizma Sklenjeno — storjeno. Dolocene-gm dno so v nae^tu ustavili delo vsl delavci in delavke, ter se, spremljani od svojih otrok, napotili pred mestno hišo. Tu je z velikimi slovesnostmi dal občinski svet razobesiti rdečo zastavo. Pri tej slavnosti sta govorila župan Zujbarov in občinski svetnik, odvetnik Sofirov. V svojih govorih sta uaglašala, da je socijalizem v Samokovu tako silen, da bo na vekov veke vihrala nad občinsko hišo rdeča zastava. Med tem je nastopil narodni praznik — 4 oktober, obletnica proklamacije Bolgarske za neodvisno kraljevino. Vse mesto se je odelo v praznično obleko, raz hice so plapolale narodne tro boj niče. Občinaka hida pa je bila pusta in tiha, samo nad njeno streho se je ponosno vila zastava mednarodnega socijalizma. Narodno meščanstvo je bilo ogorčeno. Ko pa so socijalisti priredili še shod, na katerem so razni govorniki naglašali, da neodvisna kraljevina ni v interesu bolgarskega naroda, se je ogorčenje vseh naroduomislečih spremenilo v silno nevoljo. Ljudstvo je šio pred mestno hišo ter zahtevalo, naj se sname rdeči prapor, mesto tega pa razobesi narodna zastava. Župan Zujbarov se 6eveda ni uklonil, vsled česar se je nie&čanstvo obrnilo na okrožnega upravitelja Hranova s pozivom, naj on posreduje, da se ne bodo žalila narodna ču-stva s strani socijalističke većine v občinskem svetu. Okrajni glavar je nato takoj izdal ukaz, da se ima rde-ča zastava odstraniti z občinske hiše ter nadomestiti z narodno trobojnico. Na ta ukaz je odgovoril župan Zujbarov: »Vi nirnate pravice,^da se vmešavate v delokrog občinskega sveta.« Okrajni glavar je radi tega odgovora odredil, da ima četrtina županove plače kot kazen zapasti državni blagajni. Na to odredbo je občinski svet odgovoril: »Naredbe državne oblasti za nas ne veljajo. Občinski svet je neodvisen od vladnih organov in je odgovren samo svojim volilcem v Samokovu.« Okrajni glavar je na to samoza-vestno izjavo odgovoril s tem, da je prišel z oboroženo silo pred občinsko hišo, dal nasilno odstraniti rdečo zastavo ter jo nadomestiti z narodno trobojnico. Socijalisti so sprva skušali delati zapreke, ko so pa uvideli, da si ne morejo več pomagati, so se vdali v svojo usodo. Drugi dan je bil mestni občinski svet razpušČen, župan Zujbarov pa izročen državnemu pravdniku. Takšen žalosten konec je imela socijalistička »republika« v Samokovu. Za kratek čas. 2 e n a : Od koga ima neki ta ne-srečni otrok te svoje slabe lastnostif Od mene ne! Mož: Kajpak da ne od tebe! Ti jih imaš vse še sama! Izdajatolj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek. ZHn« o+nm w Budimpešti. Dne 24. novembra 19ia Ttralii. Pienka za april 1911... za 50 kg 11-22 Rt za april 1911 .... za 50 kg 795 Koniza za ma] 1911 ... za 50 kg 5*65 Oves za april 1911 ... za 50 kg 831 E f • k 11 v. Nelzpremenjeno. Borama poro6ila. Dnuil, 24. novembra. Na vče-rajinji dopokhmski borzi je vladalo že dokaj reserviranejde raspoloženje z oiirom na na bliiajoči se ultimo in na stopojujoći ae bančni report, ki je že ddgggel 5T/t7&* ^ ^l^de montan-fikih vrednosti je bil promet iivahnej-ši. Opoldan pa je portala dispozicija še slabša. Mnogri knrzi so popustili. Rente so bile ricoraj brez trsa. Devize so malo izpremenjene. I**llaajka »Kreditna budn t Ljabljaniv OraM kvsl iaaajac Mrze 24. meatra !•!•. 4V. flM)cva rcata .... 93*10 93*30 4-ff. srebrna renta .... 96 70 96-90 4% avttr. kronika renta . . 93 05 93-25 4»/. o*. „ . . 9170 9190 4% kmJtkD deželno potopio 96— 97-— 4V« k.a£eftc def. banke . 94— 95 — Srećke U 1. 1860 ■, ... 215 — 221 — ., „ ,,1864..... 31925 32^25 „ tllke...... 154 85 160'85 „ seseljtlie I. izdaje . 297- 303 — II 279__ 285*__ I ogrtke hipoteAie . . 247 25 25325 M don. komunalne . . 536 50 546 50 M ivttr. kreditne . . . £28 50 538 50 „ ljubljanske .... 8950 9550 N avttr. rde£. križa . . 7150 75 50 m <>**• „ . . 48-- 52 — M bazlUka..... 30 50 34 50 „ tnrike...... 25650 259*50 Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 — Avttr. kredltnega zavoda . . 665 75 666 75 Donaiske banfie družbe . . 553 50 554 50 Južne ždeznlce..... 115 50 116 50 Državne železnlce .... 750— 751- Alpine-Montan..... 772 — 773 četke sladkorne družbe . . 252*50 254 50 Živnoatenske banke. ... 271 — 273 — VatlHtai. Cekini........ 1137 11*39 Marke........ 117 60 117 80 Franld........ 9535 95 50 Un......... 95- 95-25 RublJI......... 25425 25525 Anton Šare Ljiliiaa. tanin elita ti. i u npli Uiflm ilin (nsinti |I»m pttti) prislae švMe vezealne ■ijcenejši oakop *82 oprem za neveste. HaJbolJSa um s«tan]ostl: zlata, srebrna, tala. nlfecOnasto In Jclleno u dobi sumo pri H. SUTTHER UoMlano. Nesinl hi Lastea lovama ■r v SvlcL i iTo :. ijnlRi in ionastva;. stra&spgtBega praporšcaka Roman. Cma M vlm, ▼•**»• B 1-Mp s = poMt) 10 WiaV TOČ. = Ta mični in zabavni roman se vrti za zadnje velike vojne med Avstnjo in med Turčijo. Ozadje romanu je 2godovi nsko, v središtu pa stoji sin-ljiva Ijubezenska zgođba. Kdor vzame knjigo v roke, jo bo čital z največjim zanimanjem in pravim užitkom. Jfarotaa knjigama' v Ljubljani. Kupujte večerno izdajo ,Slov. liarođa". Prešeriive slike pmaia li uma * nfin uroti Iv. Bonač v Ljubljani. C*aa allhl I hrmu. 3073 aaaaaaaaaaaaaaaaBa« Ustanovljena laf* 1S*2. 23 KfnBiska posolilnUa ljubljansko gkolice ■»•gistrovauui zadruga i naOaMiano uvtto v lastneu zrinuneu dcma ¥ Ljubljani u taujski cesti It. 18 je imela koncem leta 1909 denamega prometa.......K Mf 110.1 ti* 11 upravnega premoženja................K £O977ft.61O-9a obrestuje hranilne vloge po 41|1°1P br«x vtak«oa odbitka r*fitn*ga davka, kataraga pladnja pasojllnloa uma » vloznlka. Sprelema tuđi vloge na tekoči račun v iveil i tetovala pr#« metom ln Jih obre«tu|e od dne vloge do dne dvlga. Stanje hranilnlh vlog nad...............K 20,000.000 Poaojuja na zamljlftča po S' «•'<> * 1"//0 ma »mortlzaeljo ali pa po B1 V 0 broš omortlzaoljo | na monleo po e° tt. Posojilnica sprejema tuđi vsak drugi nacrt glede amortizovanja đolga. URADNE URE: vsak dan od 8.-12. ln od 3.-4. Izvon nedel] ln prainlkov. Telefon šL 185. Fo*m« hranilnlce racu *t 128.40S. Uaojam ti vljođno oposoriti, da sem prevzel 9 Hm uhidn Jm to!' ffltt zanimliite, ■tajoanajal zavod na kontinentu. Nadalje opocarjam, da preskrbujem kalantno lofT* vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgoTske, stavbne, bipotekaroe, uradniške in menićoe kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trp 6.1. nadstr. Jpko-oMi hanka v Ljudliani rogistrovrnaa ma4ra«a m #ai«f«alam |aaMtvoam Drajii nsiiii: letalnim ino Jt. 7. uisiroii gline loite. Spreleaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga p# 4»,y'o; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprcjena vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje po soji U na najrazHčnejie načine. — ftavnotam aiMitalaleai: zamenja tu] denart prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakaiila v Ameriko. — Etktaptin trgovske menice. — Preskrbijc vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržiSCa. — Izdiji nakaznice. Vu pojasnila se dobe bodisi nstmeoo ali pismeno f zadružni pisaral. u InlM m nak In IipiIiId« li 9. U12. popolHne 0.3. li 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. Stritarjeva ulioa štev. 2. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči rainn ter |lh obrestnje Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450*000*— od dne vloge po 4 75% *isto. — Kupuje in prodaja vrednostne n*v. c f ^ r i tx-o ------------- papipje vseh vrat po dnevnu. knniiL------------- Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu m Sarajevu. vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJ1«. Podpirajmo tor ej domač slovanski zavod, da more nalogo, k\ si jo je stavil, iz* polniti v najširšem ob-segu. Zaplonjeno! „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v AvstrijK I ■"■ OgroBnl rosorvBl tondl ■ 4SfS12.7t7-— |«hAI|« sa popolso vamost. .-. [ JrUllIlfl uSIlAVUA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje življenja. B«i«bIv91 fi¥ A17V VAII razpolaga z najcenejlimi cenlki za preskrbljenje sa starost za slučaj BailBa nOliAVUA smrti roditeljev, za doto otrokom. ------------------------------------------ BAUKA u SLAVIJA razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom.----------------------------------- BAUKA ijSIlAVlif A !• wm BloraBska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. BahIpa Sf.AlfT Valll gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim ■»«■■■■111 n9aillVMA dobrodelnim namenom.--------------------------------------------------------- BAUKA uSIlAVUA stremi za izboljsanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavaje" ¥ IJnblJanL /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Preteraova ulloa He«. 3. .-. Največji, najvarnejSi slovenski denami zavod. Denarni promet do SI. dooombM 19O9 nad BIS Milljonov kron. ObstojeAlh ulog nad SS milijonov kron. Za varnost vloienega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoienjem in z veo evojo moAjO« Izgube vloženega denarja je nemogo5t| ker je po pravi !ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, Izkljuftena Vttka epekulaolja % vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4l/4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Rasarval zaklad nad 1 aillljea kroa. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov deoar. Posojila na zemljišča po 5f/9 obreati in proti amortizaciji po najmanj Vi*/* b* ^0- D«ic P°-■ojila na menice ln vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične daaiaBo hMaUalko« v podpiranje alovenskih tifotcev hi obrtnikov pa kredHao