Poštnina plačan« ▼ eo'ovlnl. Leto LX. štev. Z89 V Ljubljani v tetrtek ZZ. decembra nzi. ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, iivzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit i 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inaerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. >SIovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inoaaoaivo 420.— Din. Upravništvo; Knaflova ulica ŠL 5, pritličje. *- Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it S, L nadstropje. — Telefon 2034. „Polože! vlade je obupen" Značilna sodba uglednega beograjskega lista o usodi Vukićevi-ćevega režima, — »Politika« smatra, da je padec vlade neizbežen. — Dolgotrajne ločene konference radikalskih in demokratskih ministrov — Beograd, 21. decembra. Ker je v Narodni skupščini, kjer poslujejo samo še danes in jutri nekateri skupščinski odbori, zavladalo popolno mrtvilo, je pozornost politične javnosti v večji meri posvečena dogodkom za kulisami vlade. Dasiravno si vladni krogi, zlasti pa okolica Vtrkičevića in klerikalci prizadevajo, da bi z raznimi zakonskimi predlogi dokumentirali stabilnost vlade, so politični krogi vendarle prepričani, da bodo v vladi skoraj nastopile dalekosežne spremembe. Današnja »Politika^, ki je običajno zelo dobro informirana o dogodkih za kulisami, piše o političnem položaju sledeče: «Če situacijo dobro premotrimo, se vidi, da je vlada v takem položaju, da lahko mirnj duše trdimo, da je na izdihu. Položaj vlade je tako obupen, da bo vlada k'ljub vsemu prizadevanju, da se izmaže, morala odstopiti. Njen padec bo povzročilo dvoje glavnih vprasan j: I. obupno stanje javne varnosti v Južni Srbiji in 2. vprašanje izenačenja davkov. Kako resen je položaj v Južni Srbiji, nadaljuje «Politika», se vidi že iz pisave inozemskih listov. Pariški «Dan* prinaša obširno poročilo o nevzdržnih razmerah v Južni Srbiji. Že samo to bi bil dovoljen vzrok, da se vlada g. Vukičevića umakne. «Politika» pravi nadalje, da je vlada izdelala in pred'ožila celo vrsto brezpomembnih zakonov, ne da bi se poprej posvetovala s poslanskimi klubi. Večina je sicer pokorno glasovala za vse vladne predloge, toda utemeljeni protesti opozicije niso ostali brez posledic. Vlada je na enak način nameravala sprejeti tudii davčni zakon, toda tudi vladni poslanci predobro poznajo pravo stanje v državi in so zato v najvažnejših momentih nastopili skupno z opozicijo. Težko je misliti, da bi bil pod takimi razmerami zakon o izenačenju neposrednih davkov sprejet. «Politika» zaključuje svoje poročilo s konstatacijo, da je padec vlade neizbežen. V zvezi s tem se zelo komentirajo današnje dopoldanske ločene konference demokratskih in radikalskih ministrov. Demokratski ministri so se sestali v kabinetu zunanjega ministra in so imeli tam dveumo posvetovanje istočasno pa je g. Vukičevič pozval k sebi radikalske ministre in konferiral ž njimi v vladnem predsedstvu. Domneva se, da sta obe skupini razpravljali o težkočah, ki se od dne do dne boli kupičijo. Zatrjuje pa se rudi, da so te konference v zvezi z nameravano rekonstrukcijo vlade, ki bi se naj izvršila med katoliškimi in pravoslavnimi božičnimi prazniki in vsaj še za nekaj časa rešila Vukičevičev režim. Klerikalci glasujejo za podaljšanje davčne neenakosti Včeraj je davčni odbor osvojil stališče vlade glede dohodnine — Po zaslugi klerikalcev bo morala Slovenija še nadalje plačevati dohodnino, pač pa so klerikalci proti temu, da bi jo plačevale tudi srbijanske pokrajine. — Prazni izgovori vladne večine. — Beograd, 21. decembra. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seia davčnega odbora, ki je ponovno razpravlja! o vprašanjih dohodnine. Vladna večina je kljub tehtnim argumentom, ki so j:h navedli zastopniki opozicij, odklonila zahtevo kmečko - demokratske koalicije ter odobrila stališče vlade, tako da bodo morali pre-čanski kraji še celo leto plačevati dohodnino in nositi neprimerno večja davčna bremena, kakor pa ostale pokrajine. Takoj početkoma ie sporoči! dr. Še-Č e r o v. da je vlada sprejela njegov predlog glede črtanja dohodnine. Ker pa stopi zakon o neposrednih davkih v veljavo še Ie s I. januarjem 1929, znači to, da bo dohodnina ostala v prečanskih kraiih še skozi celo leto 1928. Dr. Svetislav Popović (SDS) je ponovno zahteval, da dohodnina ukine že s 1. januarjem 1928, toda proti njegovemu predlogu so govorili radikal Ilija Mihajlovlć, nadalje seveda tudi klerikalec Franc Kulovec, demokrat Ljuba Rankovlć In radikal Gjuro Jankovič. Nato je davidovičevec Miloje J o-va novic izjavil, da uvideva težavno situacijo za prečanske kraje in izjavil v svojem imenu, da bo storil vse. da se ustreže upravičenim zahtevam Kmečko - demokratske koalicije. Za dr. Popovičev predlog sta govorila še .Turaj Demetrović in zemljoradnik Voja L a z i ć. V svolem govoru ie dr. Svetislav Popovic posebno poudaril, da so zaostanki na neplačani dohodnini trko veliki, da se ne bi občutil nikak primanjkljaj, ako bi se dohodnina ukinila že s 1. januarjem 1928. Direktor davkov g. Letica je izjavil, da zaostanek znaš« do konca 1926 okrog 600 milijonov Din, a ta vsota je bila s poznejšo registracijo znižana na 500 milijonov. Zato se vsako leto vnaša v proračun 100 milijonov Din na račun naknadnega plačila za ostale dohodnine. Letica misli, da bi se z uk nitvijo dohodnine s 1. januarjem 1928 izgubilo ravnotežje v obdavčenju, češ da bf značilo to favoriziranje onih pokrajin, ki p'ačuieio dohodnino. Poslanec Juraj Demetrović je izvajal, da službeni podatki o plačanem davku sami demantlrajo navedbe direktorja Le-tice. Iz poročila trgovske zbornice v Novem Sadu je razvidno, da ie bilo v letih od 1919. do 1936. vplačanih v vsej državi 7.764.000.000 Din. Isto nesorazmerje vlada tudi letos. Od početka 1927. do konca septembra t. 1. je bilo v Srbiji vplačanih 225 milijonov Din davka od 967 milijonov skupno vplačane vsote. Srbija in Craa gora imata 36% prebivalstva fn 42% povrSine v državi. Vse te številke dokazujejo davčno nesorazmerje. Nato je g% Demetrović obravnaval proračunski deficit ter stara in nova posoiHa. Končno ie većina sprejela predlog dr. Stčerova. da se dohodnina ukine v prečanskih krajih šele s 1. januarjem 1919. Za podaljšanje dohodnine in s tem za podaljšanje davčne neenakosti so glasovali poleg radikalov in demokratov tudi vsi klerikalni poslanci. Nato ie odbor razpravljal o oddelku, ki govori o kaznih, ker je bil čl. 143 sprejet. Vprašanfe razdolžitve kmetov za vlado ni važno in se bo o tem šele posvetovala« — Za vse drugo ima vlada denar, le za kmetske kredite ga ni — Stvarna kritika opozicije — Klerikalci nimajo besede za kmeta — Beograd, 21. decembra. Včeraj po-po'dne je imel sejo odbor za predlog g. Na-stasa Petroviča o likvidaciji seljaških dolgov in o spremembi zakona o poljedelskih kreditih. Debato je otvoril minister za poljedelstvo dr Stankovič z izjavo, da je skušal doseči tozadevno sporazum s finančnim ministrom, da pa ni prišlo do nobenega sklepa, ker je bil finančni minister bolan, pozneje pa ie odpotoval v inozemstvo. Na-glasal je. da je voljan pravilno rešiti to vprašanje, ker je to tudi v njegovih inten-cijah. Kar pa se tiče spremembe zakona o poljedelskih kreditih, je bil mnenja, da je to mogoče samo potom poljedelskih zadrug. V to s vrbo pa je potrebna, najprej primarna sprememba zakona o zadrugah. V ostalem Pa bo mogoče dovoljevati poljedelske kredite šele po sprejetju novega proračuna. V nato sledeči debati je poslanec dr. Preda v ec v svojem govoru opozoril na to. da obstoja spor le v Savezu srbskih poljedelskih zadrug, ne pa v zadrugah samih. Zato naj bi ministrstvo skrbelo za. razdelitev kredita v znesku 56,000.000 Din, ki ga ima na razpolago direkcija za poljedelske kredite. V istem smislu je govoril tudi g. Pavle Radič. Nato ie povzel besedo predlagatelj g. Nastas Petrovič, Id je uvodoma zahteval od vlade točnega pojasnila, kako namerava rešiti problem razdol-&Y* kmetov. Čc mi*U l Ker vztraja avstrijska vlada na povišanju uvoznih carin na naše poljedelske pridelke, pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe ne bodo obnovljena in bo pogodba bržkone obojestransko odpovedana. Beograd, 21. decembra. Po informacijah iz vladnih krogov obstoja velika možnost, da pride do odpovedi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Kakor znano, so bila trgovinska Dogajanja za revizijo pogodbe radi nepremostljivih težkoč prekinjena. Takrat se je domnevalo, da bo uspelo po konsultaciji s prizadetimi gospodarskimi korporacijami odstraniti nastale ovire. Po informacijah vlade pa vztraja avstrijska vlada pod pritiskam agrarcev na tem, da ostanejo je za na- Klerikalna objektivnost v praksi Ogorčenje gospodarskih krogov radi partizanskega postopanja ministra dr. Gosarja. — Revizijo delavske zaščite nanj izvedejo zgolj klerikalni eksponenti, gosspodarski krogi pa sploh nimajo besede prej v veljavi povišane carine na uvoz poljedelskih pridelkov iz Jugoslavije, tako da o izvozu z naše strani ne more biti niti govora. Ker gre za vitalne interese našega poljedelstva, naša vlada tozadevno ne more še nadalje popuščati. Zato po vsej verjetnosti sploh ne bo prišlo do obnove pogajanj in bo sedaj veljavna trgovinska pogodba bržkone obojestransko odpovedana, ker je postala po takem stanju stvari brezpredmetna. — Beograd, 21. decembra. V beograjskih gospodarskih krogih vlada veliko ogorčenje nad postopanjem ministra za socijalno politiko dr. Gosarja, ki je s svojim delovanjem že ponovno izzval splošno nezadovoljstvo. Nedavno so protestirali proti njegovemu postopanju trgovski nameščenci, ker je izigral vse njihove zahteve po ureditvi delovnega časa, sedaj pa le vzbudilo ogromno ogorčenje gospodarskih krogov dejstvo, da je pritegnil g. dr. Gosar k reviziji zakona o zaščiti delavcev samo par klerikalnih eksponentov, toda niti enega zastopnika ostalih gospodarskih krogov. Splošno se naglasa, da zasledujejo klerikalci pri nameravani reviziji delavske zaščite zgolj partizanske interese ter se hočejo polastiti Urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in drugih socijalno - političnih ustanov. Zatrjuje s«, da pripravljajo gospodarski krogi veliko protestno akcijo, da to izigravanje s strani klerikalcev preprečijo. Nove oblastne davščine sprejete Včeraj je klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini odobrila uvedbo novih oblastnih davščin, ki pomenjajo nova težka bremena za naše gospodarstvo. Včeraj je večina ljubljanske oblastne skupščine pri končnem glasovanju o proračunu oblastne samouprave sprejela tudi uredbe, s katerimi se v ljubljanski oblasti uvajajo nove oblastne davščine. Protesti raznih organizacij naših gospodarskih krogov proti uvedbi novih davščin so imeli le nekoliko uspeha. Večina je prvotne predloge deloma ali popolnoma izpremenila. Tako se bo davek na premog pobiral na povsem drugi podlagi, kakor je bilo prvotno določeno. Isto velja tudi glede davščine na motorna vozita. Nekoliko so se omilile tudi določbe glede davščine na opojne pijače, kakor tudi glede davščine na nočni obisk kavarn Brez dvoma je to zasluga opozicije, ki je zastavila v oblastni skupščini vse moči, da se nove davščine ne uvedelo v tako ostri obliki, kakor je nameravala večina, hi ki je tekom razprave o proračunu dokazala pogubnost njihovega vpliva na naše gospodarstvo. Nič manjša ni pri tem zasluga naprednega tiska, ki ]e točno poročal, kakšen naskok na žepe davkoplačevalcev pripravlja klerikalna večina oblastne skupščine. Končni efekt debate v oblastni skupščini seveda kljub temu še ni zadovoljiv, ker so klerikalci prešli cinično preko večine utemeljenih predlogov opozicije tri raznih gospodarskih ter stanovskih organizacij. V naslednjem navajamo glavne določbe sprejetih uredb o novih oblastnih davščinah. DAVEK NA PREMOG. Oblastna trošarina se pobira od premoga, ki se potroši v območju ljubljanske oblasti. Trošarina znaša na tono: 1. ) pri rjavem premogu in sicer pri: a) kosov-cu 10 Din. b) kockovcu in rovnem premogu 7.50 Din, c) orehovcu in grabovcu 5 Din, č) zdrobu in prahu 2.50 Din, 2. ) pri črnem premogu 50% več kakor pri rjavem; ako se premog uporablja r Industriji kot sirovina, lahko dovoli oblastni odbor 50% popust, 3. ) pri lignitu 50% manj kakor pri rjavem premogu. Trošarino pobira finančna kontrola. Oblastni odbor pa Je upravičen pritegniti v ta namen tudi dobavitelja odnosno proizvajalca. Oblastni odbor je pooblaščen, da predpiše pravilnik glede načina pobiranja te trošarine. Onemu, ki je dolžan plačati trošarino, pa bi tega ne storil, sme oblastni odbor naložiti trošarino v šestkratnem iznosu. Trošarina se prične pobirati s L Januarjem I. 1928 in sicer od premoga, ki bo s tem dnem ga predloga, bi bila vlada pač dolžna, da stavi s svoje strani dru* konkreten predlog. Poslanec g. Demetrović ie v svojih izvajanjih opozoril na to. da so zasebni zavodi ustavili kredite kmetom, ker ne vedo, kako bo rešeno vprašanje razdolžitve. Vsled tega se je kriza, ki Vlada v poljedelstvu, še bolj poostrila. Zato smatra, da je vlada dolžna to zadevo takoj in povoljno uredili. Minister dr. Stankovič je končno izjavil, da bo o tem poročal vladi. Takoj, ko bo vlada zavzela svoje stališče, bo ponovno sklical sejo odbora. Verjetno pa je, da se odbor sestane šele po pravoslavnih božičnih praznikih. Pripomniti je treba, da klerikalci niso niti ust odprli, ko ie šlo za vi-teJoe interese kmečkega stanu. oziroma po tem dnevu oddan od proizvajalca odno«io dobavitelja. DAVEK NA MOTORNA VOZILA. Oblastna taksa na motorna vozila se plačuje po čisti teži motornega vozila. Pod čisto težo je razumeti težo vozila, iz katerega je odstranjeno vse kar se da odstraniti brez mehaničnih sredstev. Oblastna taksa znaša pri motornih kolesih s prikolico ali brez nje in ciklonetah od vsakih začetih 50 kg čiste teže 50 Din. Pri tovornih vozovih s 1000 kg teže se plača po 250 Din, pri teži 1000—1500 kg 500 Din, pri teži 1500—2000 kg 750 Din, pri teži 2000—3000 kg 1000 Din in pri teži nad 3000 kg 1500 Din. Tovorna vozila, ki nimajo pnevmatike, napolnjene z zrakom, plačajo gorenjo takso in 100% povišek iste. Avtobusi za prevažanje potnikov, ki imajo več kakor 7 sedežev, plačajo enako takso kakor tovorna vozila. Ako imajo pnevmatiko, napolnjeno i zrakom, se takse oproščajo. Osebni avtomobili plačajo za vsakih začetnih 100 kg čiste teže takso po 50 Din. Motorna vozila, ki niso registrirana v ljubljanski oblasti, plačujejo pri ljubljanski mitnici za vsakokratno vožnjo oblastno takso po 10 Din. Oblastna taksa na vozila se plača vnaprej v četrtletnih obrokih in se pobira od vozila ne glede na menjavo lastnika tekom koledarskega leta. Lastniku avtomobila, ki ravna zoper določbe tozadevne uredbe, lahko oblastni odbor naloži takso v šestkratnem iznosu. Taksa se prične pobirati s 1. Januarjem leta 1928. DAVEK NA OPOJNE PUACE. Oblastna doklada k državni trošarini se pobira od vseh vrst alkoholnih pijač, ki se potrošijo v ljubljanski oblasti. Ta doklada znaš za domača vina, mošt. pe-HJot. pivo, žganje, špirit, rum, konjak in likerje 100% državne trošarine. Za domača vina se smatrajo ona, ki se pridelajo v ljubljanski in mariborski ob'asti. Od vseh ostalih vin, mošta in petijota, ki se uvažajo v ljubljansko oblast in tukaj potrošijo, znaša oblastna doklada 200% na državno trošarino. To velja tudi za vino, mošt in petijot iz avoženega grozdja. Kupec opojne pijače mora v roku 24 ur potem, ko Je pijačo vkletil, prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole vrsto in množino vkle-tene pijače in plačati določeno oblastno doklado, Oblastna doklada se prične pobirati s L Januarjem 1. 1928. Oddelki finančne kontrole morajo popisati na dan 1. januarja 1. 1928 zalogo rkletenih pijač ter pobrati oblastno takso. Prodajalcu aH točilcu, ki bi ravnal proti tozadevnim predpisom, sme oblastni odbor naložiti takso v šestkratnem iznosu. DAVEK NA NOČNI OBISK JAVNIH OKREP-CEVALISC. Bari, nočne kavarne in vsa ostala zabavišča podobne vrste plačujejo kot posebno davščino po 10 Din od vsakega gosta, ki se nahaja v njih lokalu po 24. uri ponoči, ostale kavarne pa po 5 Din od vsakega gosta, ki se nahaja v njih po 1. uri ponoči. Za pravilno pobiranje te davščine od gostov so odgovorni koncesijonarji odnosno zakupniki dotičnih lokalov, ki si morajo pri oblastnem odboru pravočasno naprej proti takojšnjemu pla-m* preskrbeti zadoatno število davčnih hlahlg. Koncesijonarju ali zakupniku lokala, ki bi ravnal proti predpisom te uredbe, sme oblastni odbor naložiti takso v šestkratnem iznosu, za katerega je bila oblastna davščina prikrajšana. Pravilno izvrševanje uredbe nadzoruje oblastni odbor po kontrolnih organih. Oblastni odbor je upravičen od slučaja do slučaja oprostiti od te takse. Ta davščina se prične pobirati dne 1. januarja 1. 1928. DAVEK NA JAVNE PLESNE PRIREDITVE. Za pravico, da se sme vršiti Javna plesna prireditev, se plača taksa 250 Din. Te takse ne plačajo bari in nočne kavarne Oproščene so te takse plesne » šole glede plesnih vaj, ako se pri njih ne točijo alkoholne pijače. Prireditelj plesne šole mora prijaviti plesne vaje oblastnemu odboru z navedbo kraja in časa vaj. Javna plesna prireditev se mora prijaviti 24 ur pred pričetkom pristojnemu oddelku finančne kontrole z navedbo prireditelja. Obenem se moda plačati tak^a Onemu, ki bi ravnal proti predpisom te uredbe, sme oblastni odbor naložti takso v šestkrat* nem iznosu. Razen teza se uvaja 25% oblastna doklada na državni davek od čistega dobička družb, zavezanih k jav nemu polaganju računov, in podaljšuje 50% oblastna doklada na državno takso od vstopnic za kinematografe. Z ozirom na to, da določajo vse uredbe, da se imajo vse nove davščine pričeti pobirati s 1. januarjem 1. lš>2S, opozarjamo na izjavo poslanca Mohoriča. ki jo je podal tekom proračunske razprave na včerajšnji seji oblastne skupščine a tehnični izvedbi teh davščin in ki se glasi: »Proračun Je sestavljen tako, da teče od 1. januarja 1. 1928. dalje. Danes imamo 20. decembra, torej še 11 dni do novega leta. V teh 11 dneh bo imel oblastni odbor izvršiti velikanske naloge. Predvsem bo moral za izvajanje uredb izdelati pravilnike, predložiti proračun in uredbe velikemu županu in poslati ministru za finance. Vse te uredbe, ki imajo čakalno dobo 14 dni po paragrafu 66 zakona o oblastnih in sreskih samoupravah, bo moral razglasiti tudi v »Uradnem listu«. Te uredbe pa imajo po parazTafn 67 istega zakona tudi Še potem 15 dni termina, da postanejo obvezne. S tem smo srečno prišli do 19. januarja. V proračunu pa je predvideno, da imamo priti do teh virov dohodkov že s 1. januarjem L 1928. Mislim, da ne boste našli nfti enega gostilničarja in niti enega trgovca, ki bo dovolil finančnim organom že sedaj takoj popis svoje zaloge na podlagi uredbe, ki bo šele enkrat poznej« stopila v veljavo.« Posledice slabe uprave Radi pomanjkanja kuriva — podaljšanje božičnih počitnic — Beograd, 21. decembra. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, glasom katerega prično letošnje božične počitnice na srednjih šolah črne 23. decembra in trajajo do 18. januarja. To podaljšanje božičnih počitnic je v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da primanjkuje na vseh srednjih šolah kuriva, tako da obstoja nevarnost, da se bo moral pouk začetkom februarja popolnoma bstaviti. Če vlada ne bo izposlovala naknadnih kreditov. Tudli na univerzah vlada občutno pomanjkanje kuriva, ker so dobile vse univerze komaj dve tretjine potrebnega kredita. Ker vlada letos izredno hud mraz, je pomanjkanje kuriva tem občutnejše. Smrtne žrtve mraza v Zagrebu — Zagreb. 21. decembra. Irredno oster mraz je zahteval danes v Zagrebu ie drugo žrtev. Včeraj je zmrznila 71etna učenka ljudske šole, ki so jo nezavestno pripeljali v bolnico in jo šele po dolgotrajnem prizadevanju spravili k zavesti. Danes zjutraj pa so našli na Savski cesti zmrznjeno neko 55-Utno žensko. Ko so jo našli, je bila že mrl-va in so jo pripeljali v mrtvačnico. Njena identiteta še ni ugotovljena; domnera p« se, da gre za neko beračico. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. D e v i z e : Berlin 13.55 — 13.58 (13.565). Cu-rih 1094.25 — 1097.25 (1095.75). Dunaj 8 — 8.03 (8.01), London 276.7 — 277.5 (277.1). Praga 167.97 — 168.77 (168.37), Trst 307 — 309 (308). New-york 56.6 — 56.8 (56.7), Newyork kabel 56.8 bi. Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna 134. Vevče 875. Kreditni zavod 160. Ruše 365 — 280, Stavbna 56. Sešir 125. Le s n i trg: Tendenca mirna. Zaključenih 1« bilo 5 vagonov in sicer 4 vagone neobrobJJenii hrastovih plohov, 9. 11, 13 cm debeline, od 3 m naprej (10% od 2.5 do 2.0 m), od 25 cm firine naprej, brez grč, freo. vag. SuSak po 1050; 1 vag. hrastovih obrobljenih plohov, 75 mm, paralelnih, ostrorobih. freo. vag. meja po 325. Deželni pridelki: Tendenca mirna Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize : London 276.7—277.5, Nemrvork 56.585—56.785, Pariz 222.7-^224.7. Milao 307.27 —309.27. Curih 1094.25—1097.25, Amsterdam 22.935—22.995, Berlin 1355—1358. Dunaj 799.5 —802.5. Praga 167.975—168.775. INOZEMSKE BOBZE. Curih: London 25.25625, Newyonk 517.«. Pariz 26.3625. Milan 28.07. Madrid 85.77. Berlin 123.66. Beograd 912.5. Praga 15.33. Darujte za spomenik kralja Petra OmbodMalM 56 80^4 Stran l. SLO VENSKI NAROD« dne 22. decembra 1927. Ste v P $9 Danes ob 8. ijutra i je umrl pred>ednik višjega deielnega sodišča v Ljubljani dr. Babnik na posodicah mmouda. ki ga je zadel pred meseci. Pokojnik, ki je bil splošno /.uan kol odličen pravnik, je bil rojen 10. maja 1. 1861 v Ljutomeru. V pravniško službo je stopil L 1884. v Ljutomeru kol pravniSki praktikant pri okrajnem sodišču. Nato je služboval v Ljubljani, Logatcu in 1. 1898. je bil dodeljen justičnemu ministrstvu na Dunaju. Po prevratu L 1918. je bil dodeljen poverje-liiŠtvu za pravosodje pri Narodni vladi v Ljubljani. Ko je bila Narodna vlada ukinjena, je postal vodja oddelka ministrstva pravde v Beogradu. L. 1922. je postal predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Bil je vedno odločno narodnega mišljenja in se je vedno zanimal za napredek slovenskega ljudstva. Ko je bil v justičnem ministrstvu na Dunaju, kjer so dobro poznali njegovo odločno slovensko mišljenje in ču-svovanje, so mu dajali naloge in referate, ki niso imeli nobene zveze s slovenskimi narodnimi in političnimi vprašanji. Vendar pa si je znal dr. Babnik vedno poskrbeti informacije, ki so bile potrebne v borbi za enakopravnost slovenskih sodišč. Zelo se je svoječasno zavzemal za slovenski inteligenčni naraščaj in pomagal mladim nadarjenim pravnikom, kolikor je bilo v njegovih močeh. Svoje študije je dovršil vedno z odliko in je bil na vseli pravnih poljih praktičen in teoretično priznan strokovnjak. L. 1888. je začel v Ljubljani izhajati »Slovenski Pravnike, kateremu je bil eno leto jako spreten urednik. Bil je tudi med soustanovitelji društva ^Pravnike 1. 1889. in je ostal do konca svojega življenja njegov odbornik. Bavil se je tudi izčrpno s pravno zgodovino Slovencev in je priobčil o tem lepo razpravo v Letopisu Slovenske Matice-e. Kasneje je manj deloval literarno, kar je bilo obžalovati, kajti vse, kar je spisal, se je odlikovalo po posebni temeljitosti. L. 1894. je sestavil slovensko pravno terminologijo. Po prevratu je bil med glavnimi inicijatorji naših pravniških kongresov v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani ter se je še med boleznijo živahn ozunimal za zadnji pravniški kongres v Sarajevu. Sodeloval je pri ustanovitvi ljubljanske univerze in se vedno zanimal za njen razvoj, zlasti za izpopolitev juridicne fakultete. Naša vlada ga je večkrat poslala na mednarodne konference ter je pri teh prilikah vedno odlično izpolnil svojo nalogo. Predvsem je njegova zasluga, da so razne pogodbe o pravni pomoči, ki so se sklenile med našo državo in Češkoslovaško, Avstrijo, Italijo in Poljsko, na višku pravne vede. Zal, da je od teh pogodb doslej ratificirana le pogodba s Češkoslovaško. Ena največjih zaslug pa je njegovo delovanje za ureditev našega sodstva po prevratu. Njegovo vsestransko znanje in smisel za praktične potrebe ter odločnost in ljubeznjive oblike v občevanju so mnogo pripomogle, da je v zvezi s svojimi prijatelji preprečil v pravosodju zmede, kakršne so pretrpele razne druge stroke po prevratu. Boril se je za izpopolnitev sodstva do zadnjega in največkrat z uspehom. Različne težave, ki so jih povzročale redukcije sodnijskega osobja in kreditov, so ga močno razburjale, ker si je bil v svesti, da mora v takih rzmerah tudi sodstvo propasti. Bil je v vsakem pogledu mož na svojem mestu in vsekakor mu bo težko najti enakovrednega naslednika. Pogreb pokojnega dr. Janka Babnika bo v petek 23. t m. ob 2. popoldne iz ulice Stare pravde št. 6. Bodi ohranjen odličnemu pravniku in simpatičnemu možu časten spomini Njegovi težko prizadeti rodbini izrekamo ob nenadomestljivi izgubi globoko sožalje! Pisane zgodbe iz naših krajev Gorje siromakom v mrazu! — Borba z volkovi in policijo. — V smrt zaradi lepega podporočnika. — Vlom v stanovanje tovarniškega ravnatelja. Nenaden in hud mraz občutijo predvsem siromaki in najbolj še otroci teh siromakov, ki morajo v poletnih oblekah v šolo. Doma morda ne za-uiijejo nič toplega. Iz mrzle in vlažne sobe se napotijo v šolo Ln se laoni zopet vračajo. Kakor povsod v večjih mestih, je tudi v Zagrebu mnogo siromašnih in bednih, ki stradajo in nimajo drv, da bi kurili, čeprav ima naša država mnogo gozdov in jo imenujejo tudi žitnico Evrope, je takih nesrečne-žev pri nas vse polno. Bedno življenje živi tudi družba 7 letne Terezije Leh-tek, učenke 1. razr. onsovne šole v Zagrebu. Žalostna zgodba te deklice priča, kako obupne so razmere, v katerih žive njeni roditelji. Ko se je mala Terezija včeraj dopoldne vračala iz šole, se je od mraza onesvestila pred otroško ambulanto na Savski cesti. Deklica je nekaj časa ležala v snegu, dokler niso slučajno prišli mimoidoči in jo odnesli v prostore bližnje rešilne postaje. Po dolgem trudu so bedno deklico zopet spravili k zavesti Imela je popolnoma zmrznjene roke in noge in bila je oblečena v letno obleko. V takem oblačilu je morala v šolo, drugače plačajo roditelji za vsako zamudo 5 Din. In to je za siromašnega delavca mnogo. Nesrečno Terezijo je rešilna postaia odpelja'a na njen dom. Včeraj je stražnik na Alipašinem mostu v Sarajevu opazil, kako neke sumljive osebe korakajo preko Miljač-ke. Narednik Taušman se je takoj napotil za čudnimi potniki in ugotovil, da nosijo v vrečah tobak. Pri enem so našli tudi ročno tehtnico in sveženj papirnatih vrečic. Neznanci so se na poziv legitimirali. Bili so Andrija Kordić, Brane Brkić in Arslan Jakubovič. Ja-Kubović je imel pod suknjo skrito srbijansko karabinko in naboje. BiH so tihotapci tobaka. Nosili so ga iz Hercegovine, gazili visok sneg in spotoma prodajali. Tako so se živeli. Hodili so po stranskih potih in stezah, da bi jih ne zasačili orožniki. Tedaj so jih večkrat napadli gladni volkovi in tihotapci so se morali braniti s puškami. Mimo devetih orožniških postaj so šli popolnoma varno, prva policijska stražnica jih je pa Ujela. Tihotapce so zaprli, tobak pa oddali policijski direkciji. * Neka bolničarka sarajevske vojne bolnice je čula ponoči v sosedni sobi bolničarke Jagice Dobrinič čudno stokanje. Vstopila je v njeno sobo in našla Jagico na postelji zvijajočo se v krčih. S trudom ji je Jagica povedala, da je zavžila 30 tablet morfija. Bolničarka je obvesti'a dežurnega zdravnika, ki je samomorilki izpral želodec in jo rešil gotove smrti, kajti zaužila je Skratno smrtno Količino strupa. Kraj Jagice so našli dve pismi. Eno je naslovljeno na tovarišico bolničarko Je-leno in pojasnjuje vzroke samomora. Jagica je ljubila nekega mladega podporočnika in tudi ta jo je ljubil. Zadnje čase jo je pa začel mučiti z ljubosumnostjo. Sumničil jo je, da mu je nezvesta in da ga vara z drugim. S smrtjo mu je hotela dokazati, da ga ljubi. Drugo pismo ie naslovila na podporočnika, od katerega se poslavlja in ga zagotavlja, da mu je ostala zvesta do groba. * Ga. Samole Tobolski, rodom Poljakinja in soproga ravnatelja tekstilne tovarne v Zagrebu, je včeraj zapustila popoldne svoje stanovanje in šla na obisk. Glavna vrata je zaklenila. Njena služknnja je že pred njo šla ven in se je kmalu vrnila. Našla je vrata odprta in v stanovanju vse razmetano. Poiskala je gospo in ji javila, kaj se je zgodilo. Pozvali so takoj kriminalno policijo. Vrata sd zlikovci odprli s ponarejenim ključem, sobe v stanovanju niso bile zaklenjene. Izgleda, da sta vlomila dva Eden je gotovo stal na straži, drugi je oa iskal ključe od omar v spalnici.' Ker pravih ključev vlomilec ni našel, je vdrl v omaro in odne- sel iz nje zlat prstan z velikem briljan-tom, zlato brošo v obliki zvezde, okrašeno z brljanti, eno žensko in eno moško zlato uro. Vse v skupni vrednosti 40.000 Dki. V stanovanju vlomilci niso pustili nobene sledi. Zanimivo je, da so odprli omaro s srebrnino in niso od* nesli ničesar. Policija je uvedla preiskavo. Pravi vzrok pijančevanja in nemoralnosti Prosta žganjekuha na deželi pospešuje pijančevanje in zavaja ljudstvo v nemoralnost. — Klerikalna večina oblastne skupščine noče tega zla odpraviti. eležnica Zveza veleproizvajalcev in velerazpeče-valcev alkoholnih pijač v Sloveniji je poslala predsedstvu ljubljanske oblastne skupščine nastopni protest: Podpisana zveza opazit v celi debati ljubljanske oblastne skupščine, da se poudarja uvedba 100 doklade na državno trošarino za špirit in vse druge alkoholne pijače samo pri velelrgovcih in prodajalcih in da se pri tem namenoma in ostentativno pozablja na pravi vzrok, kje se dogaja največje pijančevanje in največja nemorala. Vzrok temu pijančevanju leži samo v prosti kuhi vseh vrst j žganja na deželi, katera ni podvržena nobeni kontroli. Ako hoče oblastna skupščina koristiti zatiranju alkohola, mora takoj zabraniti vsako prosto kuho žganja na deželi in takoj postaviti vse kotle pod pečat, tako da bo na deželi onemogočena v velikih količinah razprodaja razne vrste žganja. Ako oblastna skupščina teh kotlov noče postaviti pod pečat, tako da bi tudi na deželi plačevali oblastno doklado na trošarino od kuhanja, potem naj takoj uvede visoko letno takso na kotle in to po velikosti in literski vsebini kotlov. Konstatirali smo zadnja leta, od časa, ko je dovoljena prosta kuha žganja, da so na deželi nakupili več tisoč kotlov in da se je tu razvila velika industrija žganjekuhe in prodaje po nizkih konkurenčnih cenah, tega nezatrošarinanega žganja, potom tihotapstva v vse privatne hiše, trgovine in gostilne. Poleg tega se na deželi ne kuhajo samo lastni pridelki, kakor to zakon dopušča, temveč se kupuje na debelo razno sadje, pokvarjeno vino in tropine. To blago se kuha brez vsake kontrole in spravlja v promet. Konstatirali smo, da se v ljubljanski oblasti skuha na deželi povprečno po osebi prebivalstva najmanj 10—15 litrov, kar znaša približno 100 vagonov, to je en miljon litrov raznega 50% žganja. To je številka, o kateri naj resno in odkrito premišlja ljubljanska oblastna skupščina in tukaj je glav-na rak-rana žganjepitja, nemorale, ubojstva in blaznosti v ljubljanski oblasti. Na ta način trpi ljubljanska oblastna skupščina, da se na eni strani producira in razprodaja tako ogromna množina nezatrošarinenega žganja in se s tem žganjem podpira en del prebivalstva v isti oblasti, na drugi strani pa hoče uničiti legalno trgovstvo in davkoplačevalce. Zato kličemo, proč s prosto kuho zganja brez plačevanja trošarine! Uvedite v celi ljubljanski oblasti enake trošarine, to je oblastne doklade, da ne bomo imeli dveh vrst alkoholnih pijač, za katere se na eni strani plačujejo ogromne trošarine in doklade, na drugi pa nič. Ako ljubljanska oblastna skupščina ne bo upoštevala našega upravičenega protesta in uvedla enakih doklad in trošarine, potem moramo na žalost ugotoviti, da hoče ista tudi v ljubljanski oblasti dve vrsti državljanov to je eno vrsto, ki plačuje davke, in drugo, ki ne plačuje ničesar. Božična razstava kanarčkov v Ljubljani Največje važnosti je, da se našim harškim vrvivcem nudi najfinejša hrana, ki je kot taka tudi izdatnejša. Semena, ki so prašna, pomazana od miši, zastarelega okusa, duh-teča po plesnobi, nest rokovnjaško očiščena, neprijetnega vonja ali manjvredne kakovosti, torej po nizki ceni, uničuje v kratki dobi življenje take ptice. Najzanesljivejša semena za žlahtne vrvivee dobavljajo naši go-jitelji v trgovinah s semeni v mestih. V inozemstvu, n. pr. v Nemčiji so velika polja obsejana izključno le s semeni za take ptice. Ta razna semena očiščijo v tovarnah ter jih tako očiščena razpošiljajo križem sveta. Prva posledica nepravilne prehrane vr-vivca je, da umolkne s svojim petjem. Iz vsakdanjega življenja nam je dokazano, da moramo imeti različno hrano, če si hočemo ohraniti za dalj časa zdravje in življenje, da vživamo tako hrano, ki vsebuje dosti vitaminov. Taisto velja pri našem vrvivcu in drugih vrstah živali. Evo točnih navodil glede njegove prehrane, ki naj obstoji: iz 10 delov najfinejšega semena sladke repice (Sommerribsen), ki je rujavo rdečkasto, ne pa črne ali sive barve; 10 delov svitlega semena; 2 dela črnega semena; 2 dela kono-pelj in 2 dela salatnega semena. Dvakrat v tednu po eno majhno žličko trdo kuhanega ribanega jajca ter po eno peresce zelene salate (ali radič), ki ne sme biti zvenena ali premrznjena. Zelo mu tekne tudi biskvit suh ali pa namočen v mleko. Vendar pa prepogosto ne sme dobiti take mehke hrane, ker se jej privadi s tako vnemo, da potem ne mara več za zrna. Tudi se mu lahko da v koritce košček sladkega jabolka, nikakor pa ne sladkorja Za krepčilo in lahko prebavo potrebuje vrvivee tudi >Osa-sepija« takozvano preparirano morsko peno, ki se dobiva v trgovinah in drogerijah. V zimskem času se mu da pitno vodo, ki je stala čez noč v vrču, nikakor pa ne naravnost Iz vodovoda. Priporočljivo je, da se vsakdanja porcija semena pred pokladanjem pregleda, in vse kar vsebuje škodljivega odstrani. Tudi naj nas ne straši vsakdanjo porcijo popariti z vročo vodo nato pa semena zopet posušiti, kar velja zlasti za mladiče ali oslabele ptice. Prehrana s semeni, ki so bila poparjena in posušena prejšnji dan ali celo še preje, ni priporočljiva. Zdrava in izdatna hrana temelji torej v takih semenih, ki so močnata in oljnata (tolšča) z dodatkom prikladne zelenjave in drugo kakor že omenjeno. Isto velja tudi za mladiče, ki so stari najmanj 5 me- secev. Mlajšim mladičem se morajo poleg parjenja, zrna konopelj Še natreti, da jih lažje luščijo. Ob Času ko mu izpada perje (mavsanja) mu je dajati tudi tropotec. Če pa vrvivee kljub pravilni prehrani ne poje ter kaže nekako bolestno kretanje, mu damo dnevno majhno žličko prep>rTata >Pfei-fersrettungc s primesom nekaj zrn makovega semena. Med pitno vodo se mu pa doda 1 do 2 kapljici železnega vitrijola. Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. Avtomobilska nesreča v Dupljah pri Tržiču Včeraj popoldne 6e je pripetila v Dupljah pri Tržiču precej težka avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Okoli pol 15. sta tik pred gostilno v Dupljah trčila skupaj dva potniška avtomobila. V Duplje sta privozila ob tem času dva avtomobila, en šestsedežni >Puch«, last O. U. J. D., in štirisedežni *Ford<, v katerem se je vozil zagrebški trgovec Maks Hirn. Dočim je vozil prvi avtomobilist po levi, je drugi drvel po desni strani ceste. Tik pred gostilno sta oba avtomobila trčila skupaj. Karambol je bil precej silen, kajti ob voza sta precej razbita obstala. »Fordut je odletelo eno kolo, zmečkala sta se oba blatnika in razbili obe svetiljki ter sprednja šipa. Slična usoda je doletela tudi drugi avto, le da je utrpel manjšo škodo. Pri nesreči je dobil precej občutne poškodbe Zagrebčan Hirn, dočim so vsi ostali k sreči ostali nepoškodovani. Da ni bila nesreča večja, je pripisati zgolj duha prisotnosti enega obeh šoferjev, ki je svoj voz naglo okrenil v stran. Hirna so prepeljali snoči v Ljubljano. Njegove poškodbe niso težke in je lahko ostal v hotelu »Slon«, kjer ložira. Oba poškodovana avtomobila sta ostala v Dupljah. Kdo je zakrivil nesrečo, do sedaj še ni znano. Oba šoferja valita krivdo drug na drugega; preiskava, ki so jo uvedli orožniki, pa bo pokazala, na čigavi strani je krivda. KOLEDAR. Danes: sreda 21. decembra 1927; katoličani: Tomaž; pravoslavni: 8. decembra. Patanije. Jutri: četrtek 22. decembra 1927; katoličani: Ženo; pravoslavni 9. decembra, Za-čeče Bogorodice. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Boljši srospod.c B. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Regina«. Kino dvor: »črna duSa*. Predavanja: Ob 30. v Narodnem domu: Dr Pavel Breznik: O Ligi narodov. Pravljice za deco ob 17. v beli dvorani Uni on a. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin tre. Kuralt, Oo-SDosvetska cesta. so najlioi, •■. uajtrajuej-e in «ito najcenejše. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. uri zveCer. Sreda, 21 decembra. Boljši gospod. Red B. Četrtek, 22. decembra. Zaprto. Petek, 23. decembra. Sodnik Zalamejski, pz«i raijera. Premijerski abonma Sobota, 24. decembra. Zaprto. OPERA: Začetek ob ool 20. url zveč*.. Sreda, 21. decembra. Zaprto. Četrtek, 22. decembra. Čarobna pisČal, premi« jera. Premijerski abonma. Petek, 23. decembra. Zaprto. ★ Premijera Mozartove opere »(ar ob u* piščalc se bo vršila v četrtek zvečer ob pol 20. uri v ljubljanski operi. Opero je nastu-diral in zrežiral operni ravnatelj g. Mirko Polič. Posamezne partije tega najboljšega Moraztovega sceničnega dela so sledeče zasedene: Sarasto — g. Betetto, Tamino — g. Banovec, govornika — gg. Jelnikar in Perko; kraljica noči — ga. Davidova, njena hčerka Pamina — gna. Thalerjeva, tri dame pojo gna. Majdičeva, ga. Mitroviceva in ga. Medvedova, tri dečke pa ga. Ribičeva ter gni. Ramškova in Španova. Papageno je g. Janko, Papagena — ga. Poličeva, zamorca Monosto-sa poje g. Mohorič, oba oboroženca gg. Jarc in Vlah. Nove dekoracije je po osnutkih arhitekta g. Rohrmana izvršil slikarski mojster g. Vaclav Skrušnv. Premijera se vrši na premijerski abonma. P. n. gledališke abonente obvešča tem potom gledališka uprava, da je dovolil oblastni odbor po posredovanju gledali' škega upravnika gledališkim abonentom po» pust oblastnega davka, in sicer da plača jc samo polovico običajne oblastne takse. — Uprava opozarja, da se bo plačilo zmanjša« ne takse uredilo pri prihodnjem vplačilu abonmajskega obroka. Opozarjamo na petkovo dramsko pre-mijero, in sicer na uprizoritev Calderonove drame >Soduik zalamejskic, ki se vrši v ljubljanski drami. Predstava je za premijerski abonma. □ Samo še danes! □ Senzacijonalno! Skrajno napeto! P Danes največji in najlepši film □ nemške produkcije tragedija žene V glavnih vlogah □ □ □ □ □ □ □ p Vivian Gibson, \VilheIm Diegeimann □ Oskar Homolka. tlarry Liedtke, Lee g Parrv itd □ Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. □ Elitni Kino Matica. Telefon 2124 oooncinanrjonnnonnciODannrjjODnz Jean de la H vre: 90 500 »Ministrski svet ie sklenil pobiti bivše ljudi. Ta sklep ostane v veljavi, pa naj bo za generala Enona. ki ie zdaj v rokah upornikov, še tako usoden. General Vales ie imenovan pociiiskim prefektom. Dobil je nalog skupno z generalom Olottinom nemudoma uveljaviti skleD ministrskega sveta.« Med navzočimi samo general Enone ni vedel, da je po Holderievi smrti zastopal Keliosa v Parizu častnik št. 23, po imenu Jouvel. Vsi so razumeli Je-annino zvijačo. Napeto so pričakovali, kaj odgovori na to Enone. Naibolj nestrpen sta bila seveda Kelios in Jeanna. General ie pri teh besedah preble-del. Namršil ie obrvi, povesil glavo in zrl nemo pred se. Naenkrat ie dvignil glavo. Pogled se mu ie ustavil na energičnem Pakovem obrazu, potem pa na d' Albaniacovi in Jeannini maski. Slednjič ie srdito spregovoril: — Ne priznavam sklepa ministrskega sveta. Ne gre za to. da so gospodje sklenili žrtvovati moie živlienie. Sam oo sebi je skleo bedast in nezmiseln. Je - li ministrski svet pri tem vedel, da stoji za bivšimi ljudmi organizacija maščevalcev. — Da. vedel je, — je odgovoril Kelios. Jeanna ie pripomnila: — Nekateri ministri so ocividno porabili to priliko, da se iznebe vas, general. s Policijski prefekt je kar poskočil. Ta misel je tudi njemu rojila po glavi. Ironičen ženski glas mu je docela odprl oči. Divja jeza ga je obšla. — Že prav! Prosim, naj ostanejo tu samo višji častniki. Dajte mi fono-grafsko ploščico in aparat. V dvorani so ostali samo Pako, Neznanec, Jeanna in Kelios. Službujoči častnik je prinesel Enonu ploščico in aparat ter odšel. Ko so ostaili sami. je general spregovoril. Govoril je cele tri ure in aparat je beležil vse njegove izjave. Pako, Neznanec, Kelios m Jearma so strme poslušali. To, kar je povedal Enone, je bilo gorostasno in neverjetno Podkupovanje, poneverbe, zlorabe in kriminalni zločini so se vrstili in kopičili okrog imena vsakega evropskega ministra. Po vsakem razkritju je general podrobno navajal dokaze in povedal, kje so dotični dokumetni skriti. Slednjič si je obrisal potno čelo in vstal, rekoč: — Zdaj pa lahko storite z menoj, kar vam drago. — Hvala bogu! — je zašepetal Kelios Jeanni na uho. — Imena mojega očeta ni izgovoril. Naenkrat so vsi štirje presenečeno planili pokonci. Vsi so se ozrli na generala Enona. V nepopisnem začudenju so opazili, da si je general odtrgal prst na levi roki. Da, odtrgal si je prst. Bil je umeten. Najbrž ie bil general v mladosti ranjen tako, da so mu morali odrezati prst in ga nadomestiti z umetnim, ki ga ni bilo mogoče ločiti od pravega. General je položil prst v diesno roko in udaril z njim dvakrat po dlani. Na d*an sta padi i dve Črni pa stil ji. Vse je bilo iasno. — Stojte! — je zakričal Neznanec. Vsi štirie so skočili h generalu. Toda bilo ie ze prepozno. General je hitro nastavil levo rek na usta. Ko so ga prijeli za roke. so bile že prazne. Pastilie ie že pogoltnil — Osvetil ^em se minictrom za podlost. Zdaj bliVh umrem. Sicer sem pa itak dovoli živel. Opotekel *e je. Kelios ga je prestregel, dvignil in posadil na stol. Nag- nil se je in nastavil uho na generalova prsa. — Končano je! Generdal Enone je mrtev! Nekaj ur poprej se je pričela v vladni palači francoske države zaključna seja vojnega sveta, ki je zasedal ves teden. Seji so prisostvovali vsi ministri in zastopniki federativnih držav Evrope. Svet je temeliito presodil položaj ter ugotovil vlogo bivših h'udi v izjalovljen? revoluciji in pomoč, ki jim jo je nudila organizacija maščevalcev. Na zaključno sejo ie bil povabljen tttd-i Faul ton. ki ie povedal vse, ktar je vede! o revolucionarjih in bivših ljudeh. SiJednjič ie poročevalec general Glottin vstal in precVožil vojnemu svetu nastopno resolucijo: 1. D* Albanaca in Leticijo dobi v popolno oblast Faul ton. ki bo do smrti lastnik gradu in parka Mon-Gouchet, obenem pa bo dobival iz državne blagajne dosmrtno pokojnino: 2. Sporazumno z upravo delniške družbe bodo upravniki vseh rudnikov na svetu o^pušče^i in zamenjani z drugimi, ki Jih imenuje družba v sporazumu z vlado; 3. Rudniki pridejo pod vojaško kon- trolo, ki bo v neposrecmi zvezi z vla dami zainteresiranih drŽav; 4. Ker je iz poročil vohunov razvidno, da se je Kelios z bivšimi ljudmi skril v rudnikih Gauzankarja, bo obkolila rudnike vojska azijske konfederacije, kateri pribiti na pomoč de! evropske armade. Če bi radarji ne hoteli izročiti Keliosa in bivših ljudi, zadene rudnike Gauzankarja ista u^oda. kakor je zadela rudnike Srednjih Alp: \ ^i rudarji, ujeti z oro/jem v rokah, bodo na mestu ustreljeni: 5. Ker je bilo vse poizvedovanje o generalu Enonu zaman, se ta zadeva odgodi, dokler ne dobi vlada točnejših informacij. Ko je bila prečitana resolucijo, ti-čoča se niegove nadaljne ucode. ie Faul ton odšel in seja se je nadaljevala brez njega. Recoucija ie bila sprejeta KtfdMM Predsednik je že hotel zakl'učiti s' jo, ko je siu^buirči častnik iz vladne palače naenkrat sporočil po telefonojrra-fu, da mora poročati ministrskemu svetu o neki nujni zadevi. Ministrski predsednik ie pritisnil na gumb, vrata so se odprla in v dvorano Je ctopi! Čactn;V. — Kai se je zgodilo? — je vpralal predsednik. -tev >9 •SLOVENSKI MAR OD» dne 22. decembra 1927. Strto 1. ^Prijetno presenečenje smo pripravili našim naročnikom in čitateljem z novim romanom »Skrivnostni mrliči' ki prične izhajati v božični številki in bo nedvomno vzbudil splošno zanimanje. Tako napetega in duhovito pisanega romana z raznimi Ijubav-nimi in družabnimi zapletijaji naša prevodna literatura še ne pozna. To senzacijonalno delo sta napisala znana francoska pisatelja Maurice Re-nard in Albert Jean. Glavni junak našega novega romana je zagonetni Richard Cirugne, ki nastopa kot neka nadnaravna, strahotna prikazen. Izredno napeto, mestoma tako grozno dejanje, da se čitatelju jezijo lasje, se suče okrog štirih trape/ enega mrliča Ne zamudite redke prilike, čitajte začetek romana «SKRIVNOSTNI MRLIČI in prepričali se boste, da tako zanimivega in pretresljivega čtiva naša prevodna literatura še ne pozna. £mevne vesti. V Ljubljani, dne 21. decembra 1927. en rsi di ajprimernejsi aarovi odjDožičnim drevescem: 9 K h okusne TE — Vse cenjene naročnike, ki Še niso poravnali naročnine do konca leta, vljudno prosimo, da isto čimpreje poravnajo, ker sicer se bode vsem zamudnikom pošiljanje lista ustavilo. — Uprava «Slovensk«ega Naroda*. — Odhod nemškega poslanika v Berlin. V ponedeljek dopoldne Je odpotoval nemški poslanik na našem dvoru g. Ohlhausen po službenih opravkih v Berlin, kjer ostane 14 dni. — Svečana proslava Sv. Save. Prosvetno ministrstvo je poslalo vsem šolam okrožnico, v kateri jim naroča, naj na svečan način proslave dan Sv. Save. Kakor vsako leto, bodo tudi letos posebno svečano proslavile praznik Sv. Save naše univerze. Svetosavske proslave na beograjski-uriverzi se udeleži tudi kralj, ministri,, diplomatski zbor, zastopniki Narodne skupščine itd. — Nov zakon o zavarovanju delavcev. Iz Beograda poro čajo, da je minister socijalne politike imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, da v najkrajšem času izdela načrt novega zakona o zavarovanju delavcev Mislimo, da bi bilo mnogo bolj umestno če bi minister za socijalno politiko skrbel za to, da bi se obstoječi zakon točno izvajal. — Božične počitnice se začno po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti z dne 16. decembra 1927, P. br. 10456. v petek, dne 23. decembra 1927. Pouk se ta dan za ključi opoldne. Na zavodih, kjer odhaja več učencev (nk) z vlaki okrog poldne na počitnice, naj ravnateljstvo (upravileljstvo) odredi sklep pouka po tretji dopoldanski učni uri; tako odpade dovoljevanje predčasnega odhoda posameznikom. Dne 3. januarja 1928 je zopet redni pouk. To daje oblastni prosvetni inšpektor na znanje vsem šolskim ravnateljstvom (upraviteljstvom), ki bi morda pravočasno ne prejela doticnega odloka. — Poziv veroučiteljem. Veliki župan ljubljanske oblasti poziva vse veroučitelje, da predlože do 16. januarja 1928 prijave ve-roučnih ur in sicer izključno ie za meseca september in oktober 1927. Prijave naj pošljejo verouČitelji neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani. — Prevoz Supilovih zemskih ostankov v Dubrovnik. Včeraj so pripeljali iz Francije na Sušak zemske ostanke Frana Šupila. S Sušaka jih prepeijejo v Dubrovnik, kjer se bo vršil svečan pogreb. Supilove zemske ostanke polože v impozantno grobnico. — Poročna dovoljenja častnikom. Vojno ministrstvo odnosno pristojni armijski ko-mandati so dovolili mnogim častnikom, da se smejo poročiti. Med drugim so dobili poročna dovoljenja pehotni polkovnik Alfonz Žerjav, poročnik Josip Hočevar inženjerski poročnik Ivan Božič in mornariško-Inženierski poročnik Srečko Žagar. — Slovenski fantje (orožniki), na službi v Južni Srbiji, želijo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim so-rrdnlkom. sorodnicam, čitateljem in čitate-l3cajn »Slovenskega naroda*. Kaplari: Franc J. Klemsnčič, Alojzij Grebene, Franc >rbeder, Anton Nachtigal. Josip Zupanič, Anton Klesišar, Alojzij Stepišnik. Pavel Kos. Josip Zalokar, Jakob Šolar, Alojzij Lavriha in Franc Florjančič. — Ujet ruski poštni golob. V Kaštel Starem so te dni ujeli morskega goloba, ki !e nosil na nogi obroč z znamko: Moskva C p. 34/35. Očividno gre za poštnega goloba, ki se je vračal bogve odkod. To je prvi slučai. da je bil pri nas ujet sovjetski "Postni golob. — Težke posledice zime v Bosni. Radi hdega mraza, ki vlada po vsej Bosni m Hercegovini, so skoraj vsa gozdna podjet-:a ustavila delo. Vsled tega je ostalo brez ::ruha veliko število sezonskih delavcev, med katerim? je tudi mnogo slovenskih drvarjev, ki iščejo zaslužka v prostranih bo-^nskih gozdovih. Zima pa je prignala tudi volkove s planin v doline. Zadnie dni so so se pojavile ponekod večje tolpe volkov, ki nppadaio cele vasi. V Bjela5n:ci so ubili r-':n«kega medveda, ki je ponoči prišel v vss in vdrl v hlev nekega posestnika. — Smrtna kosa. Včeraj je preminul v LjnbHani mizarski pomočnik g. Ivan B u r-j ak Pokojni je bil mirnega, simpatičnega :--ača»a in med svojimi tovariši splošno crlirblien. Pogreb bo v četrtek ob dveh p pnlrfrre H deželne bolnice. Blog mu spomin! Ž~1tiVč? rodbini naše iskreno sožalie! — Rečni promet v vsej državi ustaven. P'rekrM* rečne plovbe v Beogradu je ;zds'a včeral uradni komunike, glasom katerega ie bil včeraj popoldne v vsej državi ustavljen rečni paroplovni promet. Tako Drava, kakor Sava in Dunav so popolnoma zamrznile. Za silo se vrši samo še lokalni PTomet Beograd - Zemun, ki pa je radi ogromnih ledenih mas, ki plavajo po vodi, zelo otežkočen. — Smučarje, ki se žele v kratkem času debro izvežbati na smučkah vabimo v Smuški tečaj pri Koči na Sv. planini 985 m nad Trbovljem od 24. tm. do 1 ian. 1928. Tečaj bo vodil g Rud. Badjura. Celotna oskrba na dan za osebo Din 40. Snega dovolj in kakor nalašč za začetnike — suh pršič! Opozarjamo na oklio z dne tm. pod naslovom Sport. — Litijska podružnica SPD. — Podružnica SPD v Kranjski gori uljudno vabi svoje člane in prijatelje turizma na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo dne 8. januarja 1928 ob 13.30 v hotelu Razor v Kranjski gori z običajnim dnevnim redom. V razgovor, pride tudi gradba nove planinske koče v Krnici pod Škrla-tico. 922-n _ »Dečva«. V božični številki prinesemo že pravo »Dečvo«. Rizba je od g. M. Gasparija. Pod lipo dve »Dečvi« — ena kratko in druga dolgorokavnega ošpetlja. Prva ima bel in druga črn predpasnik. Okrog čela starogorenjski Šapelj, n: prsih vejica bršlina, znak troedinega naroda. Poleg stoji dekletce s šopom rož v naročju. _ Reklamna revija u Narodnom kazalištu. U vezi sa prijašnjim noticama priob-ćuje zagrebačka trgovačka i obrtnička komora, da se neće obdržavati reklamna revija u Narodnom kazalištu za vriieme I. zagrebačkog božičnog Zbora, jer se ie prijavio premaleni broj interesenata (Br. 9083 ad (163/1927) — Kako srečni ste, da lahko gledate čudežno stvarstvo božje, opazujete naravo. A pomislite pri tem. da bivajo tudi nesrečneži, ki Hm je odvzeto najdražje, vid. Olajšajte njih bedno življenje s tem. da se jih spomnite s kakršnimkoli darom (v blagu ali denarju). Milodare sprejema Podporno društvo slepih. Ljubljana. Wolfova 12. — P. n. trgovci, obrtniki in industrijalci! ^oomnite se za božične praznike naj-bedneiših slepih nahajajočih se v veliki bedi s kakršnimkoli darom. Miiodare (v blagu ali denarju) sprejema Podporno društvo slepih VVolfova 12. I? Ljubljane — lj Nedopustno uporabljanje dogotovljenih zgradb. Mestni magistrat je ugotovil, da so bile v zadnjih letih na mestnem ozemlju izvršene številne adaptacije in novogra 1-nje poslopij oziroma lokalov, ki so jih začeli lastniki uporabljati brez oblastnega uporabnega dovoljenja, ki je po § 87. gradbenega reda za mesto Ljubljana neizogibno potrebno za vsa novozgrajena ali bistveno predelana stanovanja, prodajalnice in hleve, torej za vse prostore, kjer naj se zadržujejo ljudje ali živali. Mestni magistrat opozarja prizadete, da bo takoj po novem letu 1928 izvršil točno revizijo vseh po prevratu izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj ter da bo proti vsem prestopnikom predpisov najstrožje postopal po določilih gradbenega reda. —lj Samovoljno gradbeno postopanje. Zadnje čase se je razpasla v Ljubljani raz \ada, da posamezni lastniki in podjetniki začnejo izvrševati razna gradbena dela, še predno so si zato izposlovali dovoljenje no predpisih gradbenega reda. Tudi po vdob-ljenem gradbenem dovoljenju se pogosto ne ozirajo na v njem stavljene pogoje ter sploh ne predlagajo, vsaj ne pravočasno, spremin-jevalnih načrtov, statičnih računov itd. Gradbeni gospodar že skoro redno ne naznani Mestnemu gradbenemu uradu, ako bo izvrševal zgradbo drug podjetnik nego je podpisal projekt, ki je bil komisijoniran. Podjetniki pa se sploh več ne zmenijo za obvezne prijave posameznih stopenj gradbenih del v smislu § 35. gradbenega reda, posestniki pa že praviloma ne prijavljajo raznih manjših preuredb in popravil na zgradbah, za kar so primorani po § 18. gradbenega reda. Mestni magistrat v bodoče takih nerednosti ne bo več dopuščal in bo vse prestopke predpisov gradbenega reda strogo kaznoval. Zlasti še opozarja mestni magistrat ljubljanski, da se bo postopno po svojih organih na licu mesta prepričal, ali so resnično odstranjeni vsi nedostatki, ki so bili ugotovljeni, in izvršene spremembe, predpisane v izdanih uporabnih dovoljenjih; kjer to ni izvršeno bo mestni magistrat primoran postopati z vso strogostjo po določilih gradbenega reda. — li Društvo za zgradbo tehniški fakulteti univerze v Ljubljani služečih pošlo- ] pij je imelo 15 tm. ,svoi redni občni zbor. I Društvo je bilo ustanovljeno leta 1920 ter šteje 19 rednih, 20 ustanovnih in 3 podpor- i ae člane. Že leta 1921 je iz prostovoljnih prispevkov svojih stan. in podpornih članov in drh. čmiteliev zgradilo na Mirju poslopje, v katerem je od takrat brezplačno nastanjena tehniška fakulteta. Na ta način je društvo uspešno rešilo težaven problem začasne nastanitve našega najvišjega tehničnega učnega zavoda in odstranilo s te strani vsako nevarnost za njegov obstoj in razvoj. Poslopje tehniške fakutete, katera je last društva, predstavlja torej ustanovo, ki jo je ustvarila požrtvovalnost in nesebičnost zasebnih činiteljev. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor in sicer: Predsednik. Ing. Anton Klinar, podpredsednik: Dragotin Hribar, tajnik: Ing. Ladislav Bevc, blagajnik: Ing. Vinko Strgar, gospodar: dr Ing. Alojz Krak odbornika: Ing. Matko Prelovšek in Ing. Milan Šuklje, računska preglednika: Ing. Viktor Skabeme, dr Ferdinand Souvan. lj Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu ptic, ki je nabit po mestu. —lj Mestno drsališče v Tivoliju je bilo včeraj otvorjeno in razpolaga na celi ploskvi z izvrstnim ledom. Električna razsvetljava je letos moderno preurejena in napravi drsališče v večernih urah res velemesten vtis. Ob nedeljah in praznikih popoldne se bodo vršili na drsališču koncerti godbe Dravske div. oblasti. — K temu obvestilu mestnega magistraat bi pripomnili, da je že skrajni čas, da poskrbi občina za primerno preureditev garderobe na drsališču, ki je tako zanemarjena, da Ljubljani pač ne dela časti Prostori, v kzrterih je sedanja garderoba, so dovolj veliki, da bi se dala urediti garderoba, ki bi vsaj nekoliko odgovarjala modernim zahtevam. Kaj pomaga če bo igrala ob nedeljah godba, ko pa drsalci nimajo primerne garderobe, da ne govorimo o drugih udobnostih, ki so povsod drugod na drsališčih običajne, samo pri nas se nihče ne zmeni za to. —lj Malo več uljudnosti Pišejo nam: Te dni je imela neka stranka opraviti v tukajšnjem brzojavnem uradu, kjer io je uradnica prav Po nepotrebnem nahrulila in se vedla sploh tako, kakor ne prisroia uradni osebi v občevanju z občinstvom. —lj Trgovcem točilcera alkoholnih pijač v Ljubljani in ljubljanski okolici sporoča Gremij trgovcev v Ljubljani, da je g. veliki župan za ljubljansko oblast na intervencijo Gremija dosedanje pravice točenja alkoholnih pijač podaljšal do konca iuniia 1928 leta. Podrobna pojasnila bo vsak rr-gGvec prejel od Gremija s posebnim obvestilom. — Načelstvo. —lj Božična razstava čipk na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. Vstop prost. Razstava je odprta do 24. dec. 1927. —lj Belo - modra knjižnica v Ljubljani je pravkar izdala lično knjigo moderne mladinske pisateljice Marije Jezernlkove »Tri pravljice« s trobarvnimi slikami znanega ilustratorja Franceta Podrekarja. Namen pravljicam ie vzbujati v otroku ljubezen do narave in priproste okolice. Po vsebini, slikah in opremi je knjiga vseskozi delo domačega izvora. Cena vezani knjigi Din 30. —lj Društvo »Treznost« naznanja, da se danes (21. dec.) ne bo vršil običajni sestanek, prihodnjega pa objavimo pravočasno. —lj Vreme. Mraz je nekoliko ponehal. Dcčim ie snoči ob 18. termometer kazal IS* C pod ničlo, se je vreme čez noč nekoliko spremenilo. Nebo se je pooblačilo, zjutraj je neznatno naletaval droben sneg, temperatura pa je znašala samo 12 stopanj C pod ničlo. Barometer se le dvignil od 768 na 770 milimetrov. — Danes ie prvi zimski dan. Današnja noč ie najdaljša, a dan najkrajši —lj Stanje Tilke Brusove in Ivanke Na-godetove, o katerih smo poročali, da so ju popolnoma prezebli in z zmrznjenimi udi prepeljali v ljubljansko bolnico, je razmeroma še precej povoljno in ie nevarnost, da bodo morali Nagodetovi amputirati nogo zaenkrat ie minula, seveda če ne nastopijo komplikacije. —Ij Samomorilska epidemija v Ljubljani. V Ljubljani razsaja zadnje čase pravcata samomorilna epidemija. Tekom zadnjih 14 dni. odnosno treh tednov je bilo izvršenih 5 samomorov, trem kandidatom smrti pa so pravočasno rešili življenje. Vzrok teh samomorov ie večinoma beda in brezposelnost, deloma tudi nesrečna ljubezen. —Ij Pazite na deco! V Rožni dolini se je včeraj pripetila težka nesreča. Zvonko Kavčič. 14-mesečni sinček delavca, je prevrnil nase lonec kropa. Nesrečno dete je zadobilo težke poškodbe po vsem životu. K sreči je bil v bližini zdravnik, ki je otroku nudil prvo pomoč in ga rešil sigurne smrti Kasneie so Zvonka prepeljali v bolnico. Njegove poškodbe so sicer težke, vendar ie upanje, da bo okreval. —lj Z nožem v hrbet V gostil m pri »Deteljiclc v ulici Sv Florijana, ie včeraj popivala večja družba, med drugimi tudi 241etni delavec Josip Logar. Vino je kmalu razvnelo duhove in pivci so se najpreje sprli, nato pa stepli. Med prepirom ie dobil Logar več sunkov z nožem v hrbet, debel suknjič pa je sunke prestregel, tako, da so ostale zgolj praske. Navzlic temu je moral Logar v bomico, kjer so ga obvezali, nato pa je lahko bolnico zapustil. I? Celja —c Napravo železne ograie ob stavbi- šču mestne občine pri stari deški okoliški šoli odda mestna občina. Ponudbe ie treba vložiti pri mestnem magistratu. —c Narodna čitalnica v Celju ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 29. decembra ob 18. uri v rdeči sobi Narodnega doma Na dnevnem redu so poročila fukcijo-nprjev in razgovor o likvidaciji društva. —c Ribarsko društvo v Celju ima v soboto, dne 7. januarja 1928 ob pol 9. uri zvečer v gostilniških prostorih hotela Balkan svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. —c Silen mraz ie zavladal te dni tudi po celjski kotlini. V torek je bilo 21" C. Takega mraza ne pomnijo že starejši ljudje. Iz Maribora —m Otvoritev drsališča. Včeraj je bilo otvorjeno drsališče v mestnem parku in pri Treh ribnikih. Mladina je kljub nenavadno ostremu mrazu pohitela na drsališče in pozno v noč švigala po ledeni gladini. Oskrbo drsališča je prevzelo Olepševalno društvo, ki ga tudi vzorno upravlja. Posebno pozdravljajo prezebli drsalci novozgrajeni paviljon, kjer je garderoba in okrepčevalnica. Če bo zima ostala delj časa tako, kakor sedaj, bo imelo Olepševalno društvo na obeh drsališčih prav lepe dohodke, ki jih je res tudi potrebno. —m Občni ibor Aerokluba. Snoči se je vršil v dvorani fttudijske knjižnice občni zbor Aerokluba, ki ga je sklical glavni odbor. Poročilu sklicatelja je sledilo predavanje tajnika ljubljanskega Aerokluba dr. Rapeta o razvoju in pomenu avijatike, ki so ga pojasnjevale številne skioptične slike. Po sprejemu pravil je bil izvoljen nov odbor, na kar se je razvila živahna debata o propagandi našega letalstva. —m Gladovna stavka v sodnih zaporih. Invalid Leopold F., ki je prišel v konflikt z raznimi paragrafi in čaka nadaljne usode v sodnem zaporu, je hotel izsiliti rešitev svoje zadeve z gladovno stavko. Pri tem pa je tako opešal, da so ga morali prepeljati v javno bolnico. Ko bo okreval, bo moral seveda zopet nazaj v zapor. Grafika na božični razstavi umetnin Čudno, da se pravi smisel za grafično umetnost v Ljubljani noče in noče razviti. Razen dveh, treh častnih izjem ne najdeš v tej naši tako napredujoči in vendar v nekaterih stvareh tako konservativni Ljubljani nikogar, ki bi zbiral grafične liste raznih avtorjev, še manj pa, da bi imel isto ali še večje veselje nad grafičnim delom kakor nad slikarskim. In vendar je v drugih krajih takih grafičnih, recimo — fanatikov — toliko. So ljudje, ki za slikano delo nimajo absolutno nobenega smisla, med tem, ko jih kar razvname, če vidijo kako radiranko, posebno če je tehnično zanimivo rešena. To so seveda izjeme, ki jih navajamo samo v razliko k našim razmeram. Kot okraaek za sobo, posebno za današnjo malo uradniško sobo si ne moremo misliti lepšega nego je grafični umotvorček v liČuein okvirčku. I Cene takim sličicam se ravnajo med drugim tudi po številu izdanih odtisov. Če avtor na-ti.-ne samo pet odtisov, se razume, da mora ceniti posamezen odi is višje od avtorja, ki računa z večjo naklado. Vsaka plosi a j«a tudi ne prenese večje naklade. V razstavi dobiš na primer Aantlov Triglav, ki izšel v nakladi stotih ediisov že za 50 dinarjev, medlem ko stane na primer Justinov lesorez, ki je tiskan samo v desetih izvodih mnogo več, a vendar ne toliko, da bi vsak manji zbiratelj ne zmogel Ravno v tej omejenosti števila odtisov pa leži večja zanimivost za kupca, ki želi biti posestnik redkega komada. Pripominjamo, da so grafična dela naših avtorjev, ki jih vidimo ua bolični razstavi vzbudila pozornot-t na zimski grafični razstavi v Zagrebu, ki se vrši ravno te dni. Opozarjamo še posebej na veliko kolekcije Smrekarjevih najnovejših de!, ki vise v paviljonu. O Jakčevih grafikah pa ni potrebno več govoriti. Vsakdo pa že (>ouna kot izredno finega risarja, ki ga posebno v njegovih elegantnih radirankah s suho iglo ne more nihče posnemati. ^spodorsliio —s Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Tr« govinska pogajanja taed našo državo in Madžarsko so bila radi božičnih praznikov prekinjena in se bodo nadaljevala v januarju. Večina konvencij je bila v sekcijah in plenumu sprejeta. Včeraj opoldne so bile podpisane konvencije, ki se nanašajo na ureditev vprašanja obmejnih vasi, razdeljenih po trianonski pogodbi med našo dr-I žavo in Madžarsko. Dalje konvencija glede med-I sebojne pravne pomoči, glede ureditve dolgov bivše Avstro-Ogrske, v kolikor tangirajo skupne madžarsko-jugoslovenske interese. Vseh konvencij Je sest. —g Lesni trg. Promet na lesnem trgu je iad-nje čase dokaj živahen Zlasti v Italijo, Španijo, Severno Afriko, Egipt, Grčijo in Madžarsko gre mnogo našega lesa Zadnje čase se je začela tudi Nemčija zelo zanimati za naš les, zlasti za hrastove hlode. Stagnacija na tržišču drv še traja« upati pa je, da bo tudi to tržišče v krakem oži-velo, ker je pritisnil povsod v Evropi hud mraz. Splošna tendenca na lesnem trgu je čvrsta hi tudi cene se dobro drže. —g Revizija Dawesovega načrta. Nemški in angleški tisk poroča, da bo znani Dawesov načrt baje kmalu revidiran. Francija sama ne ve, :e-li bo mogla kdaj plačati zunanji dolg, ki znaša 7 milijard dolarjev. Zato bi bilo smešno misliti, da bo mogla Nemčija plačati na reparacijah 33 milijard dolarjev ali 132 milijard zlatih mark. : Po mnenju francoskih in nemških gospodarskih I krogov bi kazalo obojestranske terjatve znižati. Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD» dne 22. decembra 1927. Stev ^89 Vsa Evropa zmrzuje 42 stopinj mraza na Norveškem. — Poldrugi meter snega v Ita-ljL — Človeste žrtve v Franciji. — Zastoj v prometu« Mraz, ki je objel \^so Evropo, je včeraj dosegel kulminacije* Iz vseli krajev Evrope poročajo o strupeni, naravnost sibirski zimi, ki je ponekod zahtevala tudi človeške žrtve ter povzročila številne katastrofa in veliko škodo. Dočim smo včeraj poročali, da je mraz najhujše prizadel Poljsko, javljajo danes, da je .najbolj prizadeta južna Norveška. V nekaterih krajih je padla temperatura na 42°C pod ničlo. Zanimivo je, da severnt kraji Norveške ne trpe toliko. Tako je temperatura v Osio znašala samo —17°C. dočim v severozapadmi Norveški sploh ni nobenega mraza in znaša temperatura celo par stopinj nad ničlo. Huda je zima tudi na Francoskem.. Seina je deloma zamrznila, včeraj pa je mraz v Parizu in okolici zahteval 10 človeških žrtev. Ponoči je mraz nekoliko pojenjal, vendar računajo, da bo temperatura še padla. V Italiji imajo tak mraz in sneg, kakršnega niti najstarejši ljucjje ne pomnijo. V Padovi je 10 stopinj mraza, kar je pač redek pojav. Na otoku Sardinija je zapadel debel sneg. V Flo-renci znaša temperatura 7—8 stopinj pod ničlo. Vsi vodnjaki in vodovodi v mestu so zamrznili. V Alessandriji je zmrznil neki hlapec — mraza je 9 stopinj pod ničlo. Tudi pri Trstu je zahtevala zima svojo žrtev. Neki mitni-ški paznik je- svojo barako dbbro zakuril, plini pa so ga omamili itn zadušili. V Bariju je zapadel sneg, ki je mestoma poldrugi meter visok. Promet je v nekaterih krajih popolnoma ustavljen. V Karnijskih Alpah je zavladal strupen mraz. V Trbižu je 18 stopinj mraza, v Furlarciji 7—8 stopinj. Na Madžarskem že več dni neprestano sneži, pritisnil pa je tudi hud mraz. Telefonski in brzojavni, deloma tudi železniški promet je ustavljen. Blatno jezero je zamrznilo, dve ladji 5n en motorni čoln so s pasažirji vred primrznili. Potniki dosedaj ladij niso mogli zapustiti, ker jc led pretenak. Dunav prinaša s seboj debele p:asti ledu; dunavska pareplovna družba je začasno ustavila provnet. Tudi pri Solnogradu je zahtevaJa zima človeške žrtve. Pri gradnji obsežnega nasipa kraj celulozne tvornice v Halleinu se je pripetila težka nesreča. Radi silnega mraza je stala voda v Solčavi zelo nizko. Približno 500 metrov nad tvornico odnosno jezom je voda zamrznila. Včeraj zjutraj so se ogromne ledene mase nenadoma utrgale, pritisk ledu in narasle vode je bil tolik, da se je del jeza porušil in voda je v strugi oHskoma narasla za dva metra. Delavci v strugi so prepozno opazili nevarnost. Še predno so se zavedli, jih je zgrabil vrtinec. Eden se je s težavo rešil, tri so z velikim trudom napol zmrzle potegnili iz vode, a trije so utonili in izginili med ledom. Na Češkem se je nebo zjasnilo, zato pa je nastopil še hujši mraz. V Che-bu je bilo 28 stopinj C pod ničlo, v Bu-djevicah 23, v Taboru 22. v Opavi in Prerovem 17 in Pragi 18.7. Listi poročajo, da je tako ostra zima vladala edino leta 1922. * V Nemčiji je silen mraz povzroči! velik zastoj v železniškem prometu. Ker so ponekod kretnice zmrznile, so morali vlaki voziti zelo počasi in z največjo previdnostjo. V Berlinu je bilo 12 stopinj, v zunanjih okrajih in predmestjih celo 18 stopinj mraza. Večina rek in jezerov je v Nemčiji zamrznila. V Gorlicah je bilo 26 stopinj mraza. Tudi morje je zelo razburkano in viharno. Pri Odheadu na Irskem je treščil ob pečine neki transportni par-nik, se razbil in pogreznil. Vsa posadka je utonila. — V Severnem morju se je potopil neki norveški parnik s tovorom slanikov. Vsa posadka, obstoječa iz 11 mož, je utonila. Dve avtomobilski nesreči V nedeljo se je pripetila v Bois de Vincennes pri Parizu težka avtomobilska nesreča. Pariški trgovec Reillat se je odpeljal s svojo ženo v okolico na izlet. Vozil je s hitrostjo 80 km na uro. Na križišču se je zaletel njegov avto v vagon cestne železnice, ki je tudi vozil s polno hitrostjo. Udarec je bil tako silen, da je skočil tramvaj iz tira in vozil še kakih 25 m po trotoarju ter vlekel pred seboj avtomobil, ki se je popolnoma razbil. Bencin se je takoj vnel in predno so skočili ljudje iz tramvaja, da bi pogasili ogenj, je avtomobil zgorel. Zakonca Reillat sta zadobila težke poškodbe. Odpeljali so ju v bolnico, toda zdravniki imajo malo upanja, da bi ju rešiK. Slična nesreča se je pripetila v nedeljo tudi v Reimsu. Pri karambolu se je vnel bencin in avtomobil je zgorel. Zgorela sta tudi lastnik avtomobila in njegova žena. Bestijalen umor milijonarjeve hčerke Vsa Amerika je ogorčena nad bestijalnim zločinom, ki je bil izvršen v Los Angelesu v Kaliforniji in ki po svoji brutalnosti celo prekaša znani zločin Leopolda in Loeba v Chicagu leta 1924. Umorjena je bila 12-letna deklica Marion Parker, hčerka bančnega ravnatelja in večkratnega milijonarja. Deklico je pred dnevi odpeljal iz šole neki mladenič, ki je učiteljici rekel, da je dekličin oče nenadoma obolel. Dekletce je pa brez sledu izginilo in zato je nesrečni oče obvestil policijo. Čez nekaj dni je prejel pismo «Črne roke», ki zahteva 1500 dolarjev odkupnine, češ da v nasprotnem slučaju pač hčerke ne bo več videl žive. Kmalu nato je sledilo drugo pismo, kateremu je bilo priloženo pisemce njegove hčerke* Ljuba mamica in ljubi atek! Hudo mi je, piše hčerka, ker morate radi mene pretrpeti toliko strahu. Papa, nikoli več me ne boš videl, Če do jutri ne pošlješ odkupnine. Toda nihče ne sme s Teboj. Pozdrav in poljub vsem. — Vaša Marion.» Oče je takoj odšel na določeni kraj, daleč izven mesta, kjer je imel izročiti denar. Ni trajalo dolgo in pojavil se je avto, iz katerega so izstopili trije maskirani lopovi. Eden je sprejel denar, obenem pa pripomnil, da je otrok ✓ avtomobilu in da ga bodo takoj odpeljali domov. Avtomobil je nato od-drdral. Ker pa hčerke Ie ni bilo domov, je oče ponovno obvestil policijo. Medtem so našli truplo nesrecae deklice na domačem vrtu. Bilo je razkosano, manjkali sta obe roki in obe nogi. Iz Newyorka javljajo, da je policija kot storilca prijela neleega 25 letnega študenta, slušatelja medicine. Roman angleškega zdravnika Mož z dvojnim življenjem« — Iskreno prijateljstvo se ne straši nobene žrtve« Nedavno je umrl v Kalkutti v Indiji znameniti kirurg VValker, čigar usoda nudi najboljše gradivo za pustolovski roman. VVaiker je bil pred 30 leti kirurg v Londonu. Njegovi klijenti so bili večinoma iz najvišjih krogov angleške družbe. Bil je zaročen s sestro svojega kolege po poklicu Robertsa, ki je imel nevarno očesno bolezen. Bolezen se je cd leta do leta slabšala. Na višku svoje slave je bil \Valker aretiran in moral se je zagovarjati pred sodiščem. Njegov proces je vzbudil v angleški javnosti veliko senzacijo. Kirurga so namreč obtožili, da je umoril svojo mater. VValker je umor sicer priznal, toda zagovarjal se je, da je umoril svojo mater iz ljubezni. Sirota je imela raka in ker je bila bolezen neozdravljiva, je sin končno sklenil prikrajšati materi mukte potom injekcij. Nesrečna starka je umrla brez bolečin. Sodišče je sicer verjelo njegovemu zagovoru, vendar ga je pa obsodilo na 10 let ječe. VValker je preživel v ječi dve leti, na kar se mu je posrečilo pobegniti. Prišel je v London, kjer se je skrival v raznih sumljivih lokalih zapadnega okraja. Njegov prijatelj Roberts in njegova sestra ga nista zapustila v težkih časih, marveč sta mu pomagala prenašati udarce brezobzirne pravice. V tem času bi moral nastopiti Roberts mesto v bolnici v Kalkuti, toda njegove oči so tako opešale, da niti misliti ni bilo, da bi prevzel tako težko in odgovorno mesto. Iz tega kritičnega položaja je našla izhod Robertsova sestra in \Val-kerjeva ljubica Kathleen. ki je predlagala, naj se vsi trije odpeljejo v Indijo in naj VValker prevzame mesto kirurga v bolnici, kjer bi moral nastopiti Roberts. In res so se odpeljali nekega dne v Kalkuto. V Indiji, kjer Robertsa nihče ni poznal, se je predstavil VValker pod njegovim imenom in nastopil službo v bolnici. Kathleen je izdajal za svojo sestro, dočim je bil Roberts v kalkut-ski družbi znan kot ubogi Brookfield, za katerega se je zavzel njegov prijatelj iz usmiljenja. Poldrugo leto so živeli srečno, samo VValker ni bil popolnoma srečen, ker se ni mogel poročiti s Kathleen, dasi jo je ljubil. Kathleen je imela v Kalkuti mnogo snubcev, toda vse je odklonila. Nekega dne so predstavili \Valkeru in njegovi dozdevni sestri na ple>u mladega častnika Russela. Častniku se je zdelo, da je VValkera nekje že videl. Tudi VValker se je spomnil, da je bil Russel dodeljen straži v jetnišnici, od koder je nesrečni zdravnik pobegnil. Russel je kmalu spoznal v kirurgu bivšega kaznjenca, toda kot flegmatični Anglež ni hotel izdati svoje tajne. Zvečer je plesal Russel s Kathleen, v katero se je na prvi pogled zaljubil. Ccz nekaj dni je prišel k \VaIkeru in mu izjavil, da ve, da Kathleen ni njegova sestra. Obljubil mu je, da ga ne izda, toda samo pod pogojem, če se odreče Kathleen in jo pregovori, da se poroči ž njim. V nasprotnem slučaju bi Russel ovadil Walker;a oblastem, ki bi ga zopet aretirale in posadile v ječo. Ko je napol slepi Roberts zvedel za past, katero je nastavil Russel njegovemu zvestemu prijatelju, ie sklenil najti izhod iz kritičnega položaja na ta način, da se sam žrtvuje. Pova! il je k sebi Russela in ga ustrelil. Nato si je pognal kroglo v prsa in obležal mrtev. Russel je bil težko ranjen in njegovo stanje je bilo skoraj brezupno. V Kalkuti je bil VValker edini zdra\-nik, ki bi ga mogel rešiti. In \Valker se je odločil, da reši častnika, dasi bi njegova smrt za vedno zatisnila edina usta, ki so ga mogla izdati. OnerirJ je Russela, ki je čez nekaj tednov okreval. Častnik, sin \-plivne angleške plemiške rodbine, je bil tako ginjen, da je poskrbel, da so VValkera pomilostili. Resigniral je tudi na Kathleen. ki se je poročila z VValkerjem, čim so ga oblasti pomiloKom II Znižane cene do lfB**žiča*g ce:iq znižane ti Vplilra i^hiM* žeonlh robcev, rokavic, NOGAVIC FLOR in VOL-¥ ClllVn \Ll3\ia. NENIH triko perila za dame In gospode. Srajce, ovrat like, kravate, DIŠEČA MILA — K >mpletne potrebščine za šivilje, krojače, ćevl;arie in tapetni^e. — Vezenin Ia čipke. pn Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (ob vodi\ - Oglejte s? zalogo In se boste prepričali ; - Uslih • mrtvim ženskih robnih del za »rr»ovino. *olo m dom Tisoče novih, krasnih vzorcev Cisti tisk, hitra izvršitev nizke cene. Precitiskujemo samo na prinesenem blaiju- - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. Maček & Mikes. Ljubljana. Dalmatinova 13 Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KA1SER. puškar, Ljubljana, Selenburgova 6 — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prolajo ,*.» jGDULJULOJJnC^ IJULlULJULJlJ m ■ m? n iek proti kapavici (tr> perju, gnojenju) ter za« stare lem kroničnem gno» lenju triperja m vnetja sečnega mehurja Za po» polno ozdravljenje jc treba 6 lončkov. Cena 2 navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir razpošilja po polti lekarna PENIC. Zaprešič. Gramofon popolnoma nov, prvovrstne nemške znamke, po znižani ce» ni naprodaj. Naslov v upravi •Slov Naroda*. 3214 Marija Babnik obvešča vse sorodnike, drage stanovske tovariše, prijatelje in znance, da je njen blagi mož dr. Janko Babnik predsednik viš. dež. sodišča danes ob osmih zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 23. t. m. ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti, ulica Stare pravde 6. V smislu blagopokojnega se venci hvaležno odklanjajo ter se prosi le tihega sožalja. v LJUBLJANA, dne 21. decembra 1927. Božična in nonoUtnc darila se najboljše kup jo pri tvrdki Pri nizki cenil igncc-i lm Sv. Petra cesta 3 In llj L]ubl|ana Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro pletenin, zimskega perila. —■ Rokavic. — Nogavic. — Kravat i!d. po izredno nzkih cenah. Prodajalka za trgovino mešanega blaffa, zmožna slovenskega in nemške* ga jezika — išče službo; gre tudi za blagajničarko. — Po. nudbe pod ^Prodajalka 3227» na upravo «Slov. Naroda*. Začetnica zmožna stenografije in stroje* pisja — t$oe službo v pisarni. — Dopisi pod *Zač>etnica/3223» na upravo »Slov. Naroda« 1 Športne sanke prav lične in trpežne, dobite najceneje pri Fadfar.Kolar, Tr* novaka ulica 25. 3236 Butare in kolobarje popolnoma &uhe — izredno po» ceni. — CEBIN Ljubljana VVoifova ulica 1/2 2807 DRUŽBA .ILIRIJA« Premog, drva, koks oglje. — Dunajaka cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. — Tele* fon 2820. 108/L Trgovski pomočnik izučen v mešani trgovini, z večletno prakso — išče službo v Ljubljani, event. gre tudi na deželo v večjo trgovino. — Po* nudbe pod «Siguren/3I86» na upravo «Slov. Naroda*. t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat. gospod Ivan Burjak mizarski pomočnik včeraj po večmesečni mukepolni bolezni za vedno zapustil in se preselil v boljše življenje. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, 22. decembra ob 14. uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 21. decembra. Žalujoča soproga in hčerka Urejuje; Josip Zupančič; — Za .Narodno tiskarno*: Fran Jezer iek. — Za upravu m tovrstni del lista; Otoc Christui. - Vai ▼ Ljubljani