r PRO Si VET A fiE glasilo slovenske: narodne podporne jednote CHICAGO, ILL., PONDEUEK 4 JUNIJA (JUNE) 1917 Stev »—number 130. 1SITELJI ZAKONA BODO PRVI V ARMADO. D C 3 junija — oljskega aakona, U določa, da pravdnlk Gregory je katere » Uogibljejo regl aU sledečo ujavo: j ^JT^JZlZt' uhiiigtoBi w— pisani kazni .temveč bodo tudi re- m department^vlade * FJJ-^ ^ ^^ ^^ da gotovi nolojalm dr tcen, aa 8Wfc -turo- slu*bi. j^i, ki »o izv«n vojafcKe siaro POLOVICA MANJ VOJAŠKIH TABORIŠČ. 77 miljonov dolarjev sa taborišča ne zadostuje sa prvotno nama* njeno število vežbalisč aa vojake. ~ladim možem, da Dalje izjavljajo vladni krogi ? v ieco v smislu voja- da je vlada sklenila poklicati v uL kakor pa da bi se. vojaško službo med prvimi tiste, \rali Tn konsekventno bili ki bodo prezrli registracijo «- ,Di v vojake. ' jam na 5. točko konsknp- . lin drugače kršili konakripcijski zakon. [O TEŠEJO DAVČNO PREDLOGO. ttorji bi radi naložili težjo davčne butare na ra-delavcev in olajšali mi- ljonarje. O SENAT POPRAVLJA NO DAVČNO PREDLOGO. uhington, D. C. — Mnogi so »kovali, če pride vojna dav-predloga pred sonat, »la zui -daven (i butaro konaumentom naiože bogatinom in truatov-Ali stvar izgleda tako, da j jej o butaro bogatinom, iiiitni odsek j«' izjavil, da zni-ivcno predlogo v celoti. Vsled javo so se nekateri veselili, enatorji ('rtajo davek na naj-potre Izvine in visoko u-ijo velckapitalintc in tru-o, katerim je vojna vrgla mi-v naročje. Vsa znamenja «/' jo, da l>o navaden držnv-ki si v poln svojega obraza vsakdanji kruli, nosil zelo davčno butaro, Če bo sonat način revidiral davčno pred kot jo je zacei ko je n. pr. črtal $200,000,()00 ta, ki lii zadel lu , bogatine. je ssraseajoč davek uu fine, ki bi dal *:W,0tK>,>„ pacifisti največji Hji in zavezniki kapitaii-^ s praznimi čenčami od -»j" ljudsko pozornost od ko bi moralo ljudstvo "ii vsi k dogodek v kon ■ '•"i jr čjih, da ljudstvo prote -«•« mu ne unlože pretežke velekspitalistom ninUiveeii) j0 (,|njfiaj() Ko ,':,Vl "a predloga »prejeta, bo hiranje prepozno, takrat b«. plačati, OVODENJ V COLORADU. *ly, Colo — Vsled zopet nc. ""jMurnega dežja so reke ' *r;,i» narasle in prešinilo w ' ";»i"u Hi mestih, Okra-.ie voda odnesla most W *k* llntte pri Kersey. '"P* rn javen promet, 1» J'r"k »to I *it t le Thompson "l,n je šel r. naraslo ,r,,|» J" |x»|davila polje v lb ka St Nov orkan, nove žrtve. Kansas City, Mo. — Letošnje leto lii lahko imenovali leto orkanov in viharjev. Komaj se je posušilo črnilo v listu, že pride poročilo o novem orkanu in žrtvah. Zadnje poročilo naznanja, da je bilo devetnajst oseb ubitih po orkanih, ki so ae pojavili v raznih delih srednje južne Oklahomc, jugovzhodnega Kausasa, severnega ; To* asa in južnega Missouri ja. V Coalgatu, Okla., ki šteje .1500 prebivalcev, je oTkan ubil enajst oseb, okoli trideset oseb je ranjenih in sto petdeset hiš je v razvalinah. V Draku, Okla., je orkan uničil pet človeških življenj. V podrtimi h so dve hiši in šola. V Lehighu, Okla., ni bil nihče ubit. Mnoog oseb je ranjenih in več hiš porušenih. V, Coffey ville, Kans., je poškodovanih trideset oseb. Tri osebe so dobile take poškodbe, da zdravili k i nc upajo, da okrevajo, »to petdeset hiš je zrušenih in škodo cenijo na $160,000. V Morse ju, Kafl*., so ubite tri osebe. Akode fte niso ocenili. Iz Ottawe, Kans., poročajo, da jc orkan zrušil več farmerskih hiš v okolici. Iz Birffala, Mo., naznanjajo, da je med Buffalom in Lehanom, Mo., drvil orkan, ki jc podiral farmerske hiše in napravil šc drugo škodo. ve2bali&cna taborišča znižajo na Šestnajst. Washington, D. O. — Po vseh znamenjih je spoznati, da ne bodo večine armade vežbali na jugu. Mobilizacija milice je bilu določena do 15. julija. Ker je.težko do tega dne zgraditi vsa tabori-Šča, Im milica najbrž mobilizirana šele sredi avgusta. Vojni department jc prepričan kljub oviram pri gradnji taborišč, da bos^i milica in armada, ki bo sestala iz mož, potrjenih pri naborih, do 1. septembra v taboriščih. Vojni department se je prepričal, da bi gradnju 32 vojnih tabo-rise atala preveč denarja in odločil ac je, da jih zgradc lc šestnajst iz lesa. V drugih taborih bodo vojaki nastanjeni v šotorih. Predvsem je težko dobiti po -trebili materijal in delavce, po -aebno na jugu, kjer mislijo zgraditi taborišča iz lesa. Transportne razmere ao itako mizernc, da bi vzelo preveč časa, preden pride materijal na določeno rueato. V prvem načrtu je bilo, da zgra-de 16 taborišč za armado, sestoje-čo iz mož, ki so bili potrjeni pri naborih. Vojaška uprava je pre-računila, da bodo taborišča atala #77,000,000. Kongres je dovo-lil vsoto. Vojni tajnik se jc odlo. čil, da zgradi 32 taborišč, da bo tudi prostor za milico. To se je izvršilo brez vednosti vojaške uprave. Potem so prišli ua aled, da bodo taborišča atala 50,000,000, dovoljenih jc pa le $77,000.000. Da ao stroški zn gradnjo taborišč viaoko preračunjeni, ao krivi stavbeniki. Računali so materi jal dvakrat do trikrat tako viaoko, kot je bila cena, ker jim ni bil profit zagotovljen ne glede na trojke. Nekateri stavbeniki so dejali, da bodo morali plačevati dela v-ce — čujite in atrnute — po sedem dolarjev na dan, ki so jih navadno plačevali po štiri dolsrje. BIVŠI CAR MORA V TRDNJAVSKO JEDO. Veliki knez Nikolaj aretiran. Ruski delavci zahtevajo ieatumi delavnik. Ruski menihi morajo tudi delati aa armado. razne VESTI IZ RUSIJE. STRAŠNI DOŽIVLJAJI NA MORJU. Hava, Kuba. — Neka hritaka škuna jc pripeljala »cm moštvo z ameriške škune 'M. K. Kldridge', ki je doživelo prve strahote na morju. Kapitan Ocorgc Debbat in cn mornar sta našla grob v valovih. Škuna je zapustila Tampo dne 5. maja. Naložena je bila z lesom in namertjeue v Cienfuegos. Tri dni kasneje jo je zajel strašen or-kan na morju. Po izpovedi Oliver Keutpa je škuna kmalu pričela puščati vodo vase. Delo pri sesal-kah ni izdalo nič in škuna se jc nagnila na stran. Tako jc viselo «knzi pet dni. Moštvo jc bilo brez vode in ni imelo kaj jesti. Peti dan je škuna sama skušala se vzravnati. Mornarji so posekali ja-drnike iu škuna se jc zravnala Zdaj *o mornarji zopet lahko bivali na krovu, ali voda jc bila v vseh dolenjih prostorih. Neki mornar je skušal priti v dolenje prostore, da dobi kaj živeža. Med tem so drugi mornarji vjeli morskega volka. Nekateri so pil njegovo kri in jedli sirovo meso. dwtri (tu k. KAJZER VZROK DRUIŽNSKEMU PREPIRU Chicago, 111. — Mrs. Hart he J. Harnett jc dejala pred sodnikom V rain je St elk oni za družinske rajmierc «•'«* m je poplavila .. Moj w>pnrg je rekel, da kajzer izvrši samomor v devetih me«c-Homa oblačno in morda d«-ž v pomleljek in torek. Nespremenjena teiuperatu m .hišni vetrovi. Solne« izhaja 4:1«. zahaja ob 7*21. Povpre- Petrograd, 3. junija. — Veliki ^nez Nikolaj Nikolajevič, stric bivšega carja iu bivši vrhovni poveljnik ruskih aruiud ter poznejši poveljnik ruskih čet ua turški fronti, je hil včeraj aretiran v Tiflisu. Z njim vrwl je bilo aretiranih več drugih pristašev bivše ga carja, ki so organizirali v T i f-iisu roja list ično demonstracijo. Delavsko - vojaški avet jc včeraj sklenil, da so moro Nikolaj Romanov, bivši car, premestiti iz Carskega Scla v ječo Petropav-lovak, kamor je prej zapiral politique jetnike. To jo bilo aklcujcuo zato, ker se jc dokuzalo, da je bivši tiran slabo zastražen v avoji palači. Afera v Kronat at u, ki jc lokal-uega pomena, bo poravnana s skupno akcijo začasne vlade in delavsko-vojaškega sveta. Trdnjava bo v rokah zaatopnikov vojaštva in vlade. Petrograd. — Delavci v Petro-gradu ao aklenili zaltrajkati v 120rh največjih tovarnah, ako lic dobe, kar zahtevajo. Oorkijeva "Novoja Zizn' javlja, da delavci aahtevajo šeaturni delavnik in 1R0 rubljev minimalne mesečne plače sa ženske. Delo v nekaterih tovar-nab žc počiva. — Delavsko-vojaški avet v trdnjavi Kronštat je vse! trdnjavo v avojo oblast. Vladni komiaar jc reOigniral. Kronštat je dvajset milj zapadno od Petrograda. — Spor med delavako-vojaškim svetom v Sebaatopolu ln poadtnl om KolČakom, vrhovnim po> c poravnan in Kotčak olnlrži pove I jrrištvo. — General Sukomllnov, bivši vojni miniater pod carjevo vlado, se bo moral kmalu zsgovarjsti pred sodiščem zarsdi korupcije in zvesa c nemškimi in avstrijakitni špijoni. Justini minister Pere-vevcev je predložil tozsdevno ob-toftnico provizorični vladi. — Pred par dnevi jo bil spopad med anarhisti in kozskl blizo jm-staje Nikolsjsk v Petrogrsdu. A-nsrhlsti so v sprevodu nosili črne zastave, ki so povzročilo pretep. I)va anarhbta sta bila aretirana. — V Odeal jc imel vojni"minister Kcrenskij shod, ksteroga ac je vdeležilo 3000 oseb. Nekaj nav-zočlh je zaklicalo "Dol z vojno!" ali ti glasovi so hitro utihnili v tisočerih klicih "Naprej z vojno!" Delegacija šeate armade Je pozdravila Korenski js s sledečimi besedami: "Mi, ki smo trudni in lačni, le pozdravljamo. Armada mora napasti pod vsakkn pogojem. Pokazati hočemo uvetu, da nismo rebclnl sužnji, marveč svobodni in zavedni državljani." — Osemnajst največjih kovinskih tovarn v južni«HuslJI Je po-nudilo delavcem 75 miljonov rub-Ijcv deleža od dobička. Delavske plače v Rusiji ao narasle Izza revolucije za ItiO do 200 odatotkov. — Iz Moskve poročajo, da so delavci in vojaki prisilili menihe v samostanih, da morsjo stopiti v sanltejako alušbo na bojišču. Vojaki so ae pritožili, da menihi aamo lenobo pasejo in da mora-jo tudi oni delati za domovino. London, 3. junija. — Kcuterjev poročevalce javlja iz Petrograda, da ao anarhisti tamkaj zopet ro-govilili v soboto. Priredili ao dc-iirouatracije na ulicah iu nadlego vali delavci, ki so na štrajku, da se jim pridružijo. Anarhistom ao m-, pridružili umogl ub«'žul kazneiiel, ki so prve dni revolucije \*Ah'*u\ T', iz ječ. Ta avojsl zdaj krade, ropa in izvršuje druge zločine v "i-menu avobode.H Mastna milica je aretirala nekaj teh zlm-im-ev in jim od vzel s pri ropali plen. ITALIJANI ZOPET NAPADAJO. revolucija na kitajskem. Angleži v novi ofenzivi pri Lensu. Rusi prehajajo v ofenzivo v Mezopotamiji« Ameriika komisija priila v RusijcC Srbska revolta za dušena« Bolgari so poklali tisoče oseb — starčkov, ionsk in otrok. Vidom, Italija, 3, junija. — Iz rasnih nevtralnih drŽav ao prišle vesti o zelo razširjenem robe I j on u v Srbiji. Te vesti so deloma potrjene tudi iz ust avstrijskih ujet-nlkov, ki so prišli semkaj zadnjo dni iz goriške fronte. Ujetniki pri-po vodu je jo podrobno o grozodejstvih, ki so jih izvršili Bolgari nad srbskim prebivalstvom. 1'omislitl je treba, da srbsko prebivalstvo, kar ga jo šc v Srbiji, dane* obstoji iz starčkov, žensk, otrok in iu-valktuv ali pohahljcuoev, ki niao za nobeno rabo ua bojišču. V go. rah ac pa skriva mnogo begunov, ki so ne v jeseni leta 1!*15 rajši poskrili, kakor da hi bili bežali v Albanijo, ko so 'Nemci pod Ma-okenaenom poplavili Srbijo. TI be. guni so letos organizirali več listaj proti Bolgarom ru Nemcem in ena teh ustaj — največja, kar jih je bilo doslej — je pred kratkim vzplamcnela v okolišu Niša. Dvignili ao ae starci, ženske iu sploh vse, kar jc bilo živega lu spopadi ao trajali več tednov. Koučuo so Bolgari dobili več nemškiržav-ul tajnik Lansing je takoj sporočil po ameriškemu poslaniku ve-nezuelskl vlsdi, da pogajanje s Nemčijo zaradi nt oka Je proti Monroevl doktrini In da bo Amerika povzela draatične korake, a' ko nc bo Venezuela držala prate proč. Ameriške čete bodo takoj zaaedle otok In vsa pristanišča v Venezueli, sko m« zadnja nc bo zmenila za opomin. ODERUHIfE ŽE PRIPRAVLJAJO ZA NAPAD NA LJUDSKE ŽEPE Denver, Colo. — Jame« R. No-land, državni tajnik, je dognal, ds Je bilo dne 2*. msjs v hladnih shramba v Denverju za rfo že lezniških voz Jajer, sli !4,4«MJOO jajee, medtem ko Irl hladne •hranil"' še niao bile preiskane, .lajea slane Jo v Denverju 40c tueat. 1Madne hrambe ao polne jajce, ljudalvo ps plačuje zanje oderuške ene Špeknlantj« in o-de rub i pač amslrajo za patrioti* | čno delo, če v vojnem čaau odira i jo domač« ljud«tvo. zadnje vesti. ITALIJANI ZOPET NAPADAJO Londor, 3. junija. —• Kaj«er Viljem jc tc dni časi It n I J linden-burgu iu cesarju Karlu, "kor sta ustavila sovražno ofenzivo na Francoskem In Primorskem." Od-aovor ua njegovo Čestitko pa so ponovni tin padi Italljaunv na Krasu in silovita artilerljsks preps-racija za obnovitev ofenzive ua bclgljako-fraticimki fronti. Iz Kima javljajo, ds Je general Cadorua zopet udaril ua poldrugo miljo široki fronti južno od Kostanjevice in Italijani so okupirali četrt milje ozemlja. Nspad je bil isvtieu med Jamljsui In morjem in ItsliJsnWke čete ao dospele na rob avstrijskih obramb* uih linij ua hribu Qua recto, ki ščiti avstrijsko levo krilo uad~De< vinom, iz tega Je razvidno, da bi Italijani radi izravnali svojo črto v smeri proti Trstu. Kostanje, viea, ki leži okrog samostana ua hribu, ima še vedno dva gospodarja i avstrijske čete kontrolira jo večji del trga, a Italijani imajo rokah zspsdnl del. N's istlalih krajih goriške front« so Italijsiii zapoaleni s odbijanjem avatrlj. Škili protinapadov, Avstrijici ne. prenehoma napadajo v Vodicah, kjer hi za vsako ceno redi reoku-pirali hrib Štev, 602, toda bres u* *p«ka. I Um,3. junija. — Italijansko u. eaduo poročilo i Ariilerijaki hoji so . Mil včersj zopet silovilejšl kot po nsvsdi, poaabao ps izločim ml Gorice In ns Krssu. Sovražnik Je koncentriral avoj ogenj ua ns* še linije u« Ksjtilirlbu iu slcdUl so Infanterijakl u«i>sdl, ki »o ps bili odlrftl. V okolišu Vodle smo *o. pet odbili napad ua hrib štev. m, Sovražni napadi na hrH» št. I2H, južno ml llraelnjs in hrib št. 174, neverno od Tivolija, so bili tudi 1intz uspeha .JuZno od K'nitanja* vi ee je naša |»ehota isvršila nenaden napad in rasširila naše linije z« 44*i Jardov na poldrugo miljo dotgt tnrnttr Nšd fiorleoir m- h v«* zrseaih spopadov i blizo Ajaovice je padel avatrljski e-ro|»lan Naši Svljallkl SO rAeraj bmirbafdirali vojaške nsprsve od Pal j« na 9. str. 1. koL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Cene oglasov po dogovoru. Kokopiri ae ne vračajo. Naročnina: Zedinjene d rt« ve (been Chicago) in Canada ft aa hO sa pol leta in Ibc ca tri saesees; Chicago ia iaoieastvo |4.60 aa 21 sa pol leta, |l.!t sa tri mesece. Neelav sa vm, kar lee Sik e -PROSVETA" 2*67 Se. Lawadalo Aveaae, CUea*e, "THE ENLIGHTENMENT' Orgaa of tke SloveaU National Beaefi* Sedety. Ieened daily except Bonder and Holidays fey SUveaie National S—ftt Soeiety. Advertising rates on sgreenent. Sabšeription: United SUtee (except Chicago) sad Ckftcsgo sad foreign coantries, $4M par year._ Address: "PROSVETA" Aveaae, M per year; 1V1TA / y pravico sa deielai sb*r? To naj dobe v dobi •▼•lovnih preobratov, ko te drugod ustvarjajo republike in silijo na dan največje demokratične ustanove? Jasno je, da kujeU Viljem in Kari veliko lopovščino ln nastavljata izmučenim in izkrvavelim narodom v Avstriji nezaslišano past Absurda* mučeništvo. % ■ .« 1 ■ a v* o Zvezne oblasti so zadnje dni prijele več fanatikov, ki si domišlja jejo, da igrajo vlogo velikih mučenikov, če agi-tirajo proti konskripciji in odsvetujejo možkim registriranje. Oni mislijo, da bodo s tem ustavili vojno in koristili morda socializmu, ako spravijo sebe in druge za par let v joto. Človeku, ki se zaletava s glavo ob zid, ne pravimo, da je junak ali celo muČenik, temveč vsakdo mu poreče, da je bedak. Registracija še ne pomeni vojaškega nabora in konskripcija valja le za časa vojne. Opozarjamo slovenske delavce, da se naj ne smeniio sa take agitatorje, temveč vsakdo naj se drii postave. Kdor ja prespal zadnja tri leta in ne ve, kaj as zdaj godi po svetu, ni vreden, da bi kdo poslušal njegov pacifističen evangelij in nosil neljube posledice. Datum v oklepaju n. pr. (Aprila Sl-17) poleg valeča Imena ln asslovs pomeni, ds ram je s tem dnevom potekla naročnina, ronovite jo pravotarae, da se vam ne nstael Ust. Avstrijski kronani deklamator. Kari Habsburg, po "milosti božji" (in Viljemovi) cesar avstrijski, kralj ogrski, kralj apoštolski in vragvedi kaj ie vse, je zadnji teden prečital v dunajski driavni zbornici nekaj lepodonečih fraz in po starem, častitljivem avstrijskem običaju se to čitanje imenuje prestolni govor. Času primerna komedija! Pomislite! Skliče jo vara državni zbor, ki je bil že tri leta na počitnicah; — tri najstrašnejša leta, kar jih poram zgodovina, najgroznejša in na i bol j krvava tri leta za uboge avstrijske narode, je vladala v ustavni Avstriji peščica ltajzerjevih marijonet, vladala v imenu puške in vislic, torej v "ustavnem duhu". In po teh črnih, krvavih treh letih odprozaprašen in s paj-čcvino preprežen parlament in skličejo ljudske zastopnike. Slepci so pričakovali, da je to najimenitnejši dogodek vsen dogodkov. Poklicati v življenje parlament, ki je spal tri leta, je že skoraj čudež, a vrhutega imajo v Avstriji novega cesaria, ki je — hej, ljudje božji! — drugačen kot jc bil Franc Jožef in drugačen kot so drugi "božji milost* niki". Cesar Kari je že sit lcajzerjeve nadvlade, živ in mrtev je za mir in končno — on ljubi svoje ljudstvo bolj kot kateri drugi vladar na svetu. Tako se telegrafirali iz Avstrije ne samo enkrat in slepci so vrjeli in upali. In kaj je bilo? Parlament so odprli, kakor g* odpirajo vsake kvatre v Berlinu in kronan fant je nekaj deklam i ral — kakor navadno deklamira Bethmann Hollweg v kajzerjevem gnesdu. Čital je is papirja, da ja "Avstrija slavna in mogočna in nepremagljiva — kakor navadno govori Hollweg o Nemčiji — da je "Avstrija vedno pripravljena na mir, posebno pa s Rusiji, seveda po lcajser-jevih pogojih" — kakor navadno blebeče kancelar v Berlinu — da je "treba Avstriji reform in da jih tudi dobi" (namreč po vojni) — kakor navadno obeta tudi Bethmann — da so "avstrijski narodi saslužili nekaj takega, kar je Že Franc Jožef obljubil Galiciji" (namreč po vojni) — kakor navadno povdarja tudi grof Hollweg... Zaradi lcpiesa je pa še dodal Kari, da noče biti "svojim dragim narodom zelo dober, prizanesljiv in pravičen vlaaaa daaar!"... "Avstrijska demokracija je srečno prestala nevarnost vojne (Dajte nam vode!) in jaz, Kari, bom vladal v ustavnem duhu kakor so vladali moji dedje in pradedje". Ako bi hotel Kari Habsburg govoriti resnico brez di plomatično pocukranih fraz, tedaj bi moral poveaati tole: "Veste kaj, jaz sem avstrijski pod kajzer in ostanem toliko časa, dokler se bo zljubilo mogočnemu Viljemu in njegovi jtmkrski junti. Kajzer in jaz sva sklicala parlament sato, da isrečemo zahvalo Hindenburgu, ki je s svojimi arms dami srečno obranil Avstrijo in od njega savisi. kako se Mno imeli v bodoče. Mir bomo sklenili, kadar bo kajzer hotel (če mu kdo prej ne zmeša računov) in dokler bo njegova volja, bom vladal v duhu naše ustave (saj veste, kakšna ie ustava, posebno pa 14. paragraf!). Ker pa N Čije in Avstrije ne moremo zazidati s kitajskim sidom, da ne bi ljudje videli, kaj se godi sunaj po svetu, bova morala jas in kajscr dati najinim dragim podložnikom nekaj drobtinic avtonomije, ampak ie le po vojni, kajti sdaj jim ie nočemo delati skomin ... * Kari je omenil, da bi se morala Rusija spomniti na staro prijateljstvo do Avstrije in skleniti separaten mir. Fant menda spi na Dunaju in ne ve, da je bila letos v Rusiji revolucija, ki je poslala "stare prijatelje" sneg kidat in krompir sadit. Kdo se dknes v Rusiji briga sa staro prijateljstvo s Habsburžani! Če bi bil Kari res dober in pravičen, kakor pravi, da ie, (kar je pa pri Habsburžanih nekaj nemogočega), bi bil v tem času odkar čeni na pre-stolčku lahko pokazal svojo pravičnost V zadnjih treh letih so v Avstriji poleg tritisoč obešenih in ustreljenih sbasali v ječe več tisoč oseb zaradi političnih prestopkov. Zakaj Kari ne pomilosti teh tisočev, ako ie take pravičen in če teli "svojim dragim ljudem" svobodo? In če mu je sa demokracijo in bodoče blagostanje avstrijskih narodov, lahko reii to vprašanje na selo enostaven in rešpektiran načini Pereče najt "Veste, kaj? Ker vidim, da je prava demokracija potrebna in avstrijski narodi so tudi svoli sa njo, pa grem v božjem s svojo ženo in otroci krompir sadit, kakor je šel naš stari prijatelj Nikolaj Romanov. Vi, dragi moji, to pa sami vladajte, kakor vas je volja." Kari Habsburg seveda ne bo tega naredil. Njegovo prcstolno deklami ran je ja pokazale, da je svest hlapec nemškega kajserja in da je oficijelna Avstrija svesta dekla Prusi je. O kakšni avtonomiji v Avstriji ni ie sUke in artifistično spojenim narodom sploh ne ristiti nobena avtonomija, kakršno si izmislita Viljem in Kari. Ali ta naj na primer Slovenci naplačajo sa svoje triletno krvavo blapčevanje s tem, da dobe sploino volilno DOPISI. Dubois, Wyo. — Gotovo še ni zašel iz tega mesteca noben dopis v kakšen slovenski lht. —- To mesteee šteje kakih 500 prebivalcev, kateri'so pa večinoma ssmi "Racherji" in ovčarji. 40 milj od tuikaj ima pa "Wyoming Tics and Timber Co." svoje gozdarske kempe za delavce. Tukajšnji delavci so večinoma »Švedi, Slovenci smo samo trije. Izdelujemo večinoma samo žclezniSke prage (iajse). Ako kateri izmed naiih rojakov zaide sem odide takoj nazaj, ko zagleda velike snežne planjave. Ako ni kateri navajen večno biva ti v snegu, tudi nobeden.ne ostane tukaj. Navajen mora hiti mraza, u šivati- vaak den trfkrat po- starodavnih mest in gradov, kate- lento, biti premočen itd; Kdor je tega navajen, ta lahko tukaj ostu ne, drugi pa nobeden ne. Drugače še ilo videti hišo ali steno, ki bi stala pokonci. Človeku se zdi, ka kor da bi hodil med razvalinami re so podrti barbari pred sto in sto leti in katera so zdaj prekopana in owtavljena. Tak vtis daje pogled iz daljave, ali ko se približaš, vidiš, da so razvaline sveže — iz sedanjega časa. Žalosten je pogled na te mrtve, podrte vasi. Kamen, malta in opeka I Kamna je vsekakor več kalkor opeke. > Obstali smo ipred veliko cementno kadjo, v kateri je bilo malo vode na dnu. "Občinski vodnjak," je razlagal vodnik, toda tflga, na katerem je stal vodnjak m hiš naokrog ni bilo več, niti ni bHo prebivalcev. Vi4gl sem le deset štirijaškiih akrov pod rt in. Ko amo se izmotali iz razmetanega kamenja, smo začeli lezti navkreber po hribu, kjer je rut la redka iu trda trava. Brti sino kake pol milje od vrha štev. 4 na gori Sv. Mihaela. Za nami je bila globel, pred nami so se pa vlekle štiri linije jardov, ki so oklepali hrib. To 90 avtrijski zakopi, prva avstrijska linija, tkakor jc povedal vodnik. Med jarki je o-paaiti ostanke bodoče Žice in zdaj-pazdaj ae pokaže preseka, ki je vezela zakop z bližnjim zakopoin. Pravzaprav ni bilo zakopov in čudil sem se vodnikovemu razi a ganju. Kakšni zakopi? Pač ena menje je, da so tam bili zakopi, aH zdi se ti, kakor ds se je hotel kak velikan poigrati z njimi, pa jih je zasul z zemljo. Vsa stran hriba je bila miljo daleč popolnoma razrita in razko-pana. Kjer so bih zakopi, tam so zdaj lc sence jarkov med msso zemlje, kamenja In železa Gledalec ima vtia, kakor da je bil ves hrib veliko mravljišče neštetimi luknjami in rovi/ toda prišel je orjaik, parkrat sunil čevljem in lukenj ter rovov nI več. Voska jama na atmlni pomeni eksplodirano granato. Teh jam je na tisoče m zdi se, da jih jc ns miljone. <''im trji jc bil ma terijal, s katerim so zklali atrel-ske jenke ns hribu, tgm manj jih je ostalo. Kaon, kaos in še večji ksos! Meseci so pretekli, odkar je bila 6. avgusta 1916 na tem hri-ba strašna bitka, toda še danes smrdi tamksj po sparjeni krvi in trohHh truplih. Nekaj avstrijskih vojakov js bilo živih pokopanih pod skalami, ^v^Uvavoje,^* Ruaki aoeiakiHti vttlll ^ da dok^S SVOJ,h »kovnih povsem svetom in pok^v l 'Wki imperial^ ^ " vojno. vli(U svoje mirovne pogoje Jn jasno, da b^Z^J valne vojne, teu,večdtmi^ osvoboditev drug«,. lati ao mnenja, da v«jlla končati lc tedaj, kadar W nemški absolutize,,, ;n ^ zem. Apelirali smo na „c„l a let arij at, da ga sa«,, se to ne zgodi, boruo pri zmo se motili nad nei,,2 lavci in to delo ,UOra ^ pršiti vojna. Ruska revolul bda naperjena le proti stan* vlan w ulici. Is njegn j» ^ mol, ki so bežali ns v* '^z. Tam sta slsls c■ lism Boyd w Ch.^^. Boyd jim jc wkbeah — Ko je videl, za njegov klic. neznancev zadel .y|f KosoneznancspnlHi nišnico, so dognalu Oesvsy, * lfm Buren »lici. det, in nehookrevs , rekel: "Bile r ditsko) delo, in _ zsdnje." ^^^ Uj)jjL ZGODI fcsje fesll z evropskega bojišča. - m?*— (l0 Opčine nad Trstom in rina vrnili brei Italijani odbiti". pravi Dunaj lyondon, 3. jsilijs. — večeru »u Hoteli Ita- »TVr-lieti nišo fronto Who , 1 ..j i ko maso vojaštva, to- ll t veliko maso vrfr|i mho jih "H/uJj itilo i Ravno ta- italijnnakiui napa- Vri'".Ia»djanih, kjer ao bili «k odhiti. V maju snu, nje . „ (.„t ne ovirali, temveč jim šli na toke, kar najbolj mogoče. Trpljenje Interniranih Srbov. — "Temesrarer Zeftuiig" priobčujc aprila naslednjo vesf: "Polkovnik Edvard Ilegedue« je bil kot poveljnik mesta A rada načelnik tuunšiiijega ujetniškegu ta boru za internirane Srbe iz Ogrske in Bosne, ki so bili odpeljani tja v začetku vojne. Internirnnci ao bili natlačeni v ozkih prostorih ter niso dobivali zadostne h rune, ker so štirje podčastniki, ki so nadzorovali tabor, vršili kaznjive špekulacije iu pomagali svojim Ženam, da so za denar dobro postregle bogatejšim interniranim osebam, mod tem ko ao neusmiljeno postopali s sironiešnješiml*. V taboru so je pojavila bolezen in oni, katerim je bilo poverjeno nadzor- sebi. Podpolkovnik Hegcducs je dobro vedel za te razmere toda, a-ko se je kateri pritožil pri nJem, je doati krat dobil za odgovor, da ga lx> dal ustreliti. V taboru niao bili samo možki, nego i ženske in otroci, ki so grozno trpeli pod takimi ramerami. Ko so druge vo-juške oblasti zvedele za razmere, se je stvar aeveda takoj popravila; podpolkovnik Iiegcdues iu ub-toženi naredniki so bili odstavljeni ter se je proti njim zupoeclu obravnava. Obtoženi podpolkovnik je bil spoznan krivim zlorabe oblasti jih nn Primorskem in Gtmikem »""ti In n.v.rn. «r»- namen, raz„«roditi narod.) i,IJ" ,pr ^ Hl ob'°ien 0,1 skegu sodišča na eno leto zaporu, na izgubo vseh odlikovanj in na odpust iz častniškega zboru. Madžarščina v sodnjjah na Reki. —(Hrvatski Dnevnik, 5. upri-la ) 4va»rx»- j njegovo telo tako oslabljeno to. Obtožen jc bil, da jo 21. no^ jf bolezni. vembra I. I. napadel tri alovenske gospodične, ki so se mirno sprehajale po Torrent c ulici, z besods-mi: "Brutte s'ciave, porehe de s'ciavc, ponehe dc a clave a|»et< che farenro i conti anehe con voi". (Umazane ščave (Itslijsn-Ska psovka za Slovence, ki pomeni približno kot "pes"), svinje slovenske, tudi z vsmi bomo še obračunali.) in jc pljuval za njimi. To vse radi-tega, ker so se rszgovarjale v svojem materi- rOSOBBOJASI Naznanjam odprl fcftvtai • in se priperešam aa e^tten eetos — Vsakesso hem kvalaine " «tl v Slomški Narodni Uttaaovljcna 9. asiila 1904, Padporaa Jednoti lakarp. 17. jastja 1B0T v tiri. lili aula CHICAGO, ILLINOIS. OLA VNI BTAN: mi—m HO. LAW Nil ALU AVK., urSAVNIODBOS: ProAsednik: John VoartA, hoa ISO, La Hali«, IU. I. Poaprodtodnlšt J. llr»U»vii\ K. K. 1). 4, bo& hrt, Qlrnrd, Ka II. PodprodatHlnlk: Jolvf KuUelJ, vuiS Kwiug »vo., Bo.%0kl«aao, 111 Tajnik: John Vordcrhar, £70S Ho. Lawndale Ava., Chicago, til. blagajnik: Antoa J. Terbovo«, P. O. Uoa 1, Clcoro, 111. Zapiaaikari John Molek, 4008 W. I'Ut Ht., CUie^o, 111. NADSORNI ODBEK; Joie AmbroŠi«, 851 box, Canonaburg, l'a. Paul Hergar, T41—1st Ht., l.a Hallo, UI. F. 8. Tauchor, 074 Ahaaj Ave., Bockapring, „Wyo. POROTNI OLMIBK: 1 Anton Ilraat, 811—»5th Ave., New Duluth, Mlaa, Joie Hadiiek, 619 bos, Hmithon, Pa. Kadolf Ploterftck, 4M bos, nrhlgevllla, Pa* ' . ' I Jakob MiklavM*, L. nos S, Willook, Pa. j * M. Pctrovlch, 14813 llnle Ave., Colllnwood, O. UREDNIK "PROBVBTB": ' I Joie Zavertnlk. tr VRHOVNI ZDRAVNIK I P. J. Kern, M. D., 0202 Bt. Clair Ave., Clavelaad, Ohio, * VBB DENARNE ZADEVE IN BTVARI, kl ss tide jo gU upravnega odbora In B. N. P. J. aaj ae poiiljajo aajaaslovt JOHN VERDERBAR, 8007—69 So. Lawndale At«., Ohioago, OL PRITOŽBE O LEDE QBNERALNEOA POBLOVAJTJA SS poiUJaJo na naslov: • JOŽB SMS ROŽIČ, Bos Ml, OhSBOBSbarg, Pa. SADBVB PREPIRLJIVE VSEBINE, kl Sta jih reiUl pm Is draga 1» ■t aoc a, ss poiiljajo na naalov: ANTON HRAST, ill - 90U A VS., Ne« Duluth, Mlaa. 1 ▼SI DOPISI, razprave, eiaakl, nasnanlla Itd. aa "PrssvslsM' ss pSOJaJo as naalov: ......- t ,ij 1 URRDN1ŠTVO "PROBVETB", 2007-00 Bo. Lawndale A vs., Ohioago, mia^. VBB UPRAVNIŠKE STVARI, naroCnlna, oglasi, se poAUJaJa aa nssUt) •• UPRAVNIŠTVO "PBOBVBTB", 9007—09 So. Lawndaia Avs^ Ohloage, UI. V koroapodeaci s Ujalltvom S N. P. smdalltvsm la upravaiitvo« •Proavata" ae rabite imen uradnikov, marvsC aapiAlte naslov, ks Js ts asvs-den ako telite, da bo vsaka stvar hitro reiena. Beje glavnega upravnega odbora ss VTiiJo vsako prve srede la tretji Ostrtek v mesecu. Zadetek ob sol uri popoldne. RAD BI IZVEDEL za mojega prijatelju Antonu Hhl-vec, domu iz Kticioku pri St. Petru. Prosim cenjeno rojake, Čc (do vo /a njegov naslov, da mi g u nasnani, zu kur mu bom golo ivalaicti ali pu nuj se ml sam iz-glasi. Imuni mu poročati nekuj /.e-o važuegu, .Moj uuslov jo : Anion Penko, W>3 Jockson Ht. Connčnut, Ohio, (inuju III, juilijii JI.) ds se* KOHUtlHlfl, PA. POTBKBUJSM0 ker I>s Froneozi ue jsvlja- MUJik »M,.,iii, j.gub^ _ (ln MI i 7 1» . 1 1. I ! IL'_____ iJI Zl9nh®1H:' h ' roplanov je padlo jporfN'il ir »er|iMll, — ,r izrtrlw v aprilu so slftikev. ''••ti nem jegiku. Te gospodična so gs može s svojimi d\* n* naznanile poliuiji in It.llja« K-prt^Jb^M^m, ?^^ fdl obsojen |M> paragrafu m na no ddo »koz. eelo leto, dobre pla-U dni zapora. (He premalo je bil|«e, dobra stanovanja v lianam za nizko ceno, Izflssite se pri Hopt., Columbia Plate Olaas Oo. 1ILAIEHVILLB. PA. Zmaga štrajkarjev v Parizu Beda v litrijl. — t 7 apr. In piše "Obsor" kot sledi: Pri-H.omke no vine na Hušaku J«r,J-'; jo, da savteBm beds v lstriji iir-j še meje. Ljudstvo je sets ne je J ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. Li Salli St,, Cliloaio, kije Izdelal načrt ca gl. urad 8. N. P. J. se priporoča Slo-vencem za izdelovanje stavbinaklh načrtov. Tel. Franklin fiOOl TIL. NA DOMU AUSTIN SOOOI Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK IM rsas Av«» Pittsburgh, Pa. maaiunmiiiimiimnnf Dr. S*ler h aaje*are#Si veaeki eirav-*»m«M[U4 f r.tuUisk«, kl Im I« Ui- fihasi T—trurnitmb krvi edrevl • wvi-t ||«M MOLLINOER MEDICINE 00. 24 Mol linger Bldg. 14 East Park Way, N. H. Htln-' burgli, Po. Il&ZWt&J. Potrebujemo M samskih iu 0 družbi, I'Mdy/jrv zu delo v dobrem rudniki^JKiot^ii' cky, Potrebujmao tudi nslilailiw'e in vaa j U nli 4 l*»erdlng ls.se, šli vam bomo vrnili v let naprej, Pišite še dsoe«, omenite tu list bi ml Vam bono poslali vožnji listek, da boste lahko prišli v nisfrrudnik. v ( The Kentucky-Jewel Coal Co. LOTHAIR, KENTUCKY. EAMTS «LLMAM OIOASS. Mu.aiMter Ptrlwi j- v»- voljno. K « ft* • » ionu km*«.., !«"<"' frH«^ (»li "ffiO. , ittnoniMh »kupln. Vt M n« pro.ljo. <1. j* "»•''""" J'1''' . • .. kl l— .....ll« 01 na »Ir. i« nr'ia\ tUOI VftfTSJ na now* kinoma stav ks"l e, se "jih Jer ^n ilo 21 ns d,.jenr*rltu(li' lo. Dobili so n»e, ksr so rahtevsll | neki drnf.ini nek Dvanajst unij je še na Itrajku. J obrtnik s «vo- in " • '«• ------- jifti detetom in prn * at*" p* M)«UiiS M««k. rtihtlisn d ohrutl ss bsjjSsels««*, m(wna sowaeavativma in maes soma i«eviro«|A 2323235323234853534853482348 PBOSVKTA GOSPOD MIRODOLSKI. Bpual Josip Stritar. z//////////////////'///Ms/////;////////////////"'/'>"""■ Svojega ahia pričakuje mati, ki p* ni videla že tako dolgo. Koliko ae je trudila, koliko je trpela v svojem iivljeu, <&daj bode koiiee truda in* trpljenja. Mimo, brez akrbi bo živela v svojih starih letih na njegovi strani, »aj jo ima tako rad, časti jo pred vaein avet oni, preprosto kmečko ženico, da si je tako učen, imeniten gospod, kateremu se vae odkriva; bolj ne more rad imeti in častiti ain svoje matere, če je šc tako lepa in bogata gospa! — Vse je že lepo omKo iu poanaže-tu> po hiši, vae v najlepšem redu; vendar skrbno materino oko vedno zapazi še kaj, kar nI na svojem mestu. Kolikokrat je že obrisala svete podobe ua steni in razpelo v. kotu, vendar je že zopet vse opraŠeno. Velika javorova miza v kotu ue zdi se ji še dovolj bela, dasi j<* je tako skrbno odrgnils z drobnim peskom, in on-le stolček tudi še prav no stoji. Tako se kreta m suče srečna ženica, psiček jo pa gleda; pametna žival je, dobro ve, kaj se vrši, koga pričakuje mati; kako bi ne vedel, tolikrat mu je že povedala ženica, saj nima nikogar, da bi z njim govorila o svoji sreči. In on vse ume, to se vkli, zvesto spremlja s svojimi bistrimi, umnimi očmi vae njeno delovanje, vesel j^z njo, samo da ji pomagati nc more. Ali kaj je toT Kakor blisk šine skozi odprte duri Čez vežo iia vrt! Mati ve, kaj je to! Urno lfaproti! Ko ga zaglfda pred hišo, obstoji, kolena sc ji šibe! Qledata se mati in sin, molče; človeški govor nima besede, ds bi povedala, kaj čutita mati ln sin, kl 'sc Ijubhs, ki ao vidita zopet po dolgi ločitvi. toolče si podasta roke; rada bi govorila sre-čtiaieniea, a jok ji grlo zapira, in tudi sinu udere-ti sc' debeli solzi po moških licih. Molče gresta ViHšo. "Kako nenadoma si prišel, prav prestrašila setn se te! Truden bcl kruh jedo, tudi belega mora imeti, — kakor hočeš." * "Črnega, črnega, mati, v mleko; jaz se nisem iapreraenll; kar sem nekdaj rad Unci, Imam rail tudi zdaj. A tudi belega sc ne bodem branil po mleku; jedel sem mnoge matere kruh, a takega ne zna peči nobena žon^ka na svetu, kakor vi, mati I" "Začni no, da ae ne ugreje." ' "Že jeia, mati! Kaj pa Breza, kako se ima!" "Dobro! Pridna kraviea, rada jc in mleka zmerom dovolj, do ostanka; pa telička imamo, tega nisi še videl; lep junček je." "Tegs moram pa iti precej pogledat." "Malo vendar še potrpi; toliko linain a tabo govoriti!" "Jaz tudi z vami, mati I Veseli bodite, mati, zdaj je vue trpljenje pri kraju. Služim imam, dobro službo v mestu; In vi pojdeta z mano. Nič dela, nič skrbi; jeli boste, kar sc viuu bode ljubilo, posedovali iu poležavali, molili in v cerkev hodili. Nobeni gos|H? v mestu ne siuc se boljše goditi." "Torej za uČeuika boš v latinskih Šolah, la-tiusko boš učil, kakor so mi pravili." "Latinsko in grško, mati, in druge čudne reW" . j^Tu je treba veliko učenosti; gospod pro-{esor.v latinskih šolah, to ui tako, kakor naš gos-pud dčitclj v trgu; tam se uče za duiiovnc, jeli T "Za duhovne, za cdravnrkc, doktorje in druge uč^ne može." . "Koliko si moral, sirota, učiti sc in truditi, da si prišel do tega visokega stanu. Veš, cdaj tj labko povem; moja skrivna /.clju Je bila pač, da bi te videla kedaj pred oltarjcan; nič ne de, tudi ta stan, ki si «a izvolil, je lep stan; tudi v njem se labko Bogu služi. IV^ ti daj srečo, aaj al jc vreden, ker si tako dober otrok. O da ui mogel Martin doživeti t«- sreče, zaslužil bi jo bM; bil je dober mož. Naj bo, kakor je božja volja; kar Bog stori, vse je prav storjeno; gori j« pri Očetu in veseli sc tudi tam najine sreče." "Kirko sc vam Je godilo, mati, kar hc nisva videla? Kaj g. Mirmlolaki? Ali \iih je obiskali" 'Kadar utegne, pride pogledat gor!; o to ti je hlaas duša; kako prijazen j.- z mano, kako akrbi zame; brat ne more lep«« ravnati s svojo sastro; rada bi mu šla v rasi kuj pomagat pri hiši, ali ue tipi, da bi sc prijela kakega dHa. In hčerki — akoraj vsak dan pridrr! 1< nam. Lepo ji je videti, ksko sc obračati in sučeti po vrtu, ]>o hiši in po hleyu; knko veselje imati * kra vico in a trikom! O ti ljuba, nedolžna, srečna Mladost I Zmerom smo ftnAi ih o tebi; kako tu ti godi, kaj delaš, kedaj prideš (banov. To jr bilo veselje, kadar je prišlo knko pMno; po dvakrat, trikrat bilo je vselej prebrano. Vi«;, moj ain, knj aie je najbolj veselilo? - Km *i ac >rnH če* toliko čata zopet v avoj domoči ki«j, kam jr btU ^rr* Jvoja tl-h-nkt M š* pri" Jfliftlrfar?: ~ akih!" "Ve, mati!" "Vidiš, »aj aem vedela, k meni ni najprej prišel, pod nirko slamnato streho, k avuji ••(ari materi; ne k nevesti svoji, lepi, ljnbi nevesti, ki te tako rada ima, iu ti jo imaš rad, saj Je prav, tako je božja volja. Bog je reaničeu in pravičen, zvesto izpolnjuje avoje obljube, Spoštuj očeta iu mater, goVori zapoved, da bodeš dolgo živel in da se ti bode dobro godilo na zemlji. Tebi ae bo dobro godilo, moj sin! Glej, kako nevesto ti je Bog podaril? Priduo, dobro, imenitno nevesto. In lepa je tudi, lepa res kakor zora! Zora — kne res ni nič prav krščansko; ali vse ue morejo biti Urške, Neže iu Bsrbe! Gosposki ljudje morajo i-meti gosposka imena. Zora — lepo ime je, in zdi ae človeku, kakor da bi ue mogla imeti drugega imena. Srečen si moj sin, da boš imel tako lepo ženo. To je pa tudi res, kakor je pridna ki lepa, goršega moža si ne more želeti." "Da, mati, srečen sem. Se to jesen, upam, bode vse gotovo; potem se preselimo v mesto, in lepo življeaje bomo imeli, če bo božja volja. Ona bo moja žena, ali vi boste moja mati in mati je vedno ki povsod prva! Dobra je Zora, spoštovala vas bo in rada imela, kakor hči svojo mater. Vi boste gaMpodhijili, kakor in kjer se vam bode ljubilo." "Of" zavpije tu ženica, ki je bila ravno pogledala skozi odprto okno; "saj sem vedela, kaj bo! Tam-le gresti; hitro nsproti!" Nekoliko trenotkov — in združenih je bilo Četvera srečnili ljudi. Umeknhno se, radoglede oči naj jim ne motijo tihe sreče! III. Lep večer je bH na Mirodolakein domu/ Na vrtu v zelenem šatoru, proti dolini odptiteiu, se-dels je četverica srečnih ljudi. Živ pogovor je bil v veseli družbi; a ko ae rierije aolnce za večerne gore, ko se žare v poslednpein svitu njegovem vrhovi nasprotnih gora, mrak po dolini nastaja, iz tihih kotov razširjajoč ae dalje po rav-11 in i; ko se vžiga zvezda za zvezdo ua jasnem nebu; ko je vse tako mirno, tako pramično tiho —-pojema bolj in bolj govorica; zadnjič vsi obmol-če ter zro zamakneni v krasni večer, gotovo vsi ene misli, enega čuta; kako lepa je zemlja, kako lepo je življenje na nji! Čez nekaj čaaa vstane Breda, prime sestro za roko in družino otideti sprehajat ae po vrtu. Dolgo hoditi molče; slednjič izpregovori Breda: "Kako srečni smo zdaj, ljuba moja Zora! o da ne more biti vedno tako! O tiho, tiho! saj vem, kaj se godi, kaj se na skrivnem pripravlja! Srečna bodeš, Zora; Bog ve in ti veš, kuko iz srca ti privoščim srečo, katere ai tako vredna; kako se je veselim; a bridka kaplja greni mi veselje: zakaj ue more vi srečui biti skupaj! Zora, ti poj-deš, kaiuor ti je iti. Kako mi bode moči brez tebe živeti! Kako mi bode Irudo, ko pojdein prvo noč brez tebe k pokoju tako prazno vse, tiho in zapuščeno! Ne, tožiti ne smem, saj bodem pri očetu, najboljšem očetu, kar jih ima svet. Kako te bodo pogrešali! Tolažila jih bode saiuo misel, da si sre-čtia; tvoja sreča, najina sreča! Bodi vesela, sestri-ea. Odpusti, nisem ti hotela srca težiti. Vesela nil bodi, govori, sniejaj se^ glej, saj seiu tudi jaz zopet vesela. Zora, ksj molčfcf" Sestra ji ne odgovori; nasloni ji ua ramo glavo in milo se zjoka. "Srečna sem, Breda, kako bi ne bila! Vendar, sama ne vem, kako je to; nekaj mi brani, da ne moremo prav veseliti se avoje sreče; tsko tesno mi je pri srci; Bog ve, kaj sc še zigodl'.^* ' "Kaj se zgodit! — Ptice bodo plavale, ribe letaie. de žalostna mi bodi; glavico pobešaj, kakor marjetica, katero je oparila slana. — O ti, ti! žo vidim; drugače moram s teboj govoriti; ti poredno dete, ki mi dela toliko preglavice, toliko skrbi! Če ga morebiti nočeš, če si se premislila, govori, še je čas, vzamem ga jaz — ko bi me hotel! Prijazen je res z mano, ta ljubi Radovan, prav prijazen, ni da bi dejala, a z mano govori, nate misli; z nuno sc šali, za tabo pogleduje tako zamakneno, tako milo, tako žalostno! 0 to je strašna nesreča! Jaz hočem biti vese- \ la, kadar se bodeui tnožtla. Jaz hočem veselega moža, ki mc naravnost pogleda, naravnost govori z lica v lice, ki se tudi časi mslo zasmeje. Nič se mi nc boj; ne vzamem ti ga ue; Jaz sem kmetica, ti ai gospa; moj mora hneti okrogla, rude-ča lica; kaj bi počela jaz a takiui učenim ble-diuoinf" "Ti ai vedno dobre volje, veduo we šališ in norčuješ z mano; ti ne veš, kako Čudno ini je pri srci." "Ubošica! kaj ga nimaš rada f" "Koda! kako bi ga ue imela rada; boljšega moža ai ue more želeti Ženska na avetu. Skupaj sva zrasla, skupaj igrala nedotšuc otročje igre; on jc bil meni namenjeni iu jaz njetnu, kar se pomnim, kakor bi ue moglo biti drugače. Vendar cdaj, ko ae bliža čas — Breda, tako mi je težko pri siru; Bog dsj, da sc vae are&to izide!" "Le pesi, ds se ne pregreftiš s tint imi svojimi prenapetimi sanjarijami; pa vesels bodi, ljuba uioja Zorka, vesels! Jeli, vsako poletje pri-(lets ,M * J Poakus je ostal uspešen. Rudi te bolj dovzeten za ter niti Lutra vrazil. l>ri n Ka je pa za Lutrov« zbori vee i •i O'rkfa 0vanju, kjer sta bil, *V,lU f ce,° namigntt m voljan skleniti ' * Kmalu nekako nju je prišel k -•»terj« naj j Katarine ŽITNICA POGORELA. Lawton, Okla. Farme rji v okraju Comanche so prišli do prepričanja, da ni pametno, če je polje odvisno le od dežja. Izelali so nsjprvo' napravo za umetno namakanje zemljišč, ki namaka le štiri sto akrov sveta. Če se naprava ob'uese, jo razširijo tako, da bodo namakali d6 trideset ti -soč akrov sveta. LBS ZA KURJAVO. I..§.,, Ottaha, Neb. — H. K.'Fleharty, mestni ura Ml tin Luterja, da ju spravi. V fa kih slučajih ga ni bilo nikoli ps siti in nobena pot mu ni brla | dolga, ako je bilo treba kaj riti v dosego prijateljstva. 16. ■ bruarjn L l.Vlfi, ko j« bi! oni* med grafoma poravnan ter a; dosegel sporazum, je Marti« U ter padel v nezavest. Ker je aH ma izgubil zavest, sklonila »Ul dva njegova prijatelj« prrk«M ga ter ga vprašala: "Drain f* nik, ali še vedno veruješ v KriJ in nauke, kntere si nas J mira joči Luter jim o.l|»vni« "Vsi oni, kateri ohranijo m nauke ne bodo nikoli smrti." Njegovo trlo so pripel;«'' Wittenberg, kjer jc bil 22 srja 154€ pokopan v ravn« cerkvi, na koje vrata jo ' "J bra 1517 pribil oni u^H^ kiinvent, s katerim }' V"? cerkveno in svetovno r**i' FARMA NA **0Dk3tlim Prodam 120 akrov farmo v češkoslovaški ' _ Zemlja je zelo hogsla irjn^J na, ugodna prilika »J^i^ Kogar veseli naj " obrne P-J ali Pa osebno uiU na nasJ-.ii Upa, Wis., ali pa naj 2719 So. Ridgrway III. ».,. ChKlPi delo dobi .....We m JBonwh M nji. Dobra plača M f Kardinal Woiaeley,! Vprašajte osebno si P ^ val v letu 1021 naj- naslov: Frank '■*} • Ave., Milwaukee, (Jun. 4 to 9 )