30. marca 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ZK meni, im„r ■ J malskm razprav m imeli najrazličnejše prireditve. To je ludi najprimernejši čas za slavnostne sPrejeme novih članov. I. Z. j pohvalili specializirane raz-1 v občinah in na regijski ravni, teh razprav so v luči -J dokumentov ocenili .J na posameznih področjih ter sklepi in stališči nakazali tudi pot. 1 razreševanje najbolj perečih vpra- . J začetka osmega kongresa ZKS ^ le še nekaj dni, a vseno dovolj da razmislili, s kakšnimi ' bi kongres počastili -A Medobčinski svet naj bi v tem času priredili i zborovanja in sestanke. Kongres je jod streho’ Medobčinski svet Z K oce-n,l predkongresne priprave na Dolenjskem — V kontnih dneh: najrazlič- nejše manifestacije I dni je odpotovalo iz No-^ mesta eno zadnjih poročil Predkongresni dejavnosti na °lenjskem. Ko je medobčinski ZK v ponedeljek, 27. v^rca, ocenjeval to aktivnost, * Poudaril, da so se vsebinske Pnprave začele že jeseni s prvi-volilnimi konferencami ^•ovnih organizacij ZK. Razprave o kongresnih dokumenti1 je do zdaj izvedlo 220 osnovnih Snizacij v tozdih in krajevnih ,*uPnostih od 235 vseh, kolikor jih v črnomaljski, metliški, novo-I!/ * in trebanjski občini. Beseda n' tekla samo o vsebini teh °kumentov, marveč so komunisti 2Prave obogatili s preverjanjem . °Je vloge in delovanja v okolju, - - delajo in živijo. Kurirčki na poti k Titu Pionirska pošta tudi letos več kot ura zgodovine PO ZGLEDU PARTIZANOV — Predsednik mokronoške borčevske organizacije Tone Krese (na desni) je v soboto ob spomeniku Gubčeve brigade izročil kurirsko torbo s pozdravi Titu prvi nosilki proge TV pionirki Anici Cvetan iz Češnjic. (Foto: Železnik) V soboto je izpred spomenika, kjer je bila 2. septembra 1942 ustanovljena Gubčeva brigada, krenila Dolenjska kurirčkova pošta tako imenovane proge TV s pozdravi tovarišu Titu. Zveza prijateljev mladine trebanjske občine je s sodelovanjem šolarjev vseh šol te občine pripravila nadvse slavnostno odhodnico prvim letošnjim nosilcem na tej progi. Pionirska akcija kurirčkove pošte poteka letos že šestnajstič. Vsakič najmlajši ponesejo pet kurirskih torbic. Letošnja bo 13. maja prispela na osrednjo slovesnost v Ljubljano, 25. maja pa bo posebna delegacija slovenskih pionirjev predala to pošto predsedniku Titu. Tradicije prevzema mladi rod Svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica — Plaketi „Jelenov žleb" tudi partizanskima komandantoma Francu Leskošku—Luki in Francu Tavčarju—Roku Na seji medobčinskega sveta so še Ker je minuli petek dopoldne zaradi novega snega odpadel napovedani pohod borcev in mladine v Makoše, so se svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica začele z otvoritvijo razstave fotografij o borbah Cankarjeve in Gubčeve brigade, ki so jo odprli v petek zvečer v domu JLA. i _ .....Jr Svečana seja ob prazniku občine je bila v soboto dopoldne v Loškem potoku. Na njej je goste pozdravil predstavnik KS Ivan Lavrič, svečani govornik pa je bil predsednik občinskega odbora ZZB Ribnica Stane Nosan. S seje so delegacije odnesle vence k spomenikom, spominskim obeležjem in grobiščem v Martaloz, Sodol, Tabor in k potoški zdravstveni postaji. Predsednik občinske skupSčine Ciril Grilj je nato podelil 18 občinskih priznanj: plakete „26. marec", ki so jih dobili Stane Kozi- UREDNIŠTVO V GOSTEH Naši novinarji bodo v torek, 4. aprila, od 17. ure dalje na voljo v gostilni Ravnikar na Čatežu. To seveda pomeni, da b°do prisluhnili vsem iz območja krajevne skupnosti Zanimaa nas, kako napreduje krajevna skupnost, zanimi-v°sti teh krajev, ki so našli opis že v znanem Levstikovem P°Potovanju. Kljub pomladanskemu času pričakujemo len obisk. na, Ivan Pezdirc, Slavko Škrinjar in postaja milice Ribnica, ter Urbanovo nagrado, ki jo je prejel letos Moški pevski zbor iz Loškega potoka. V kulturnem delu svečanosti so sodelovali člani in skupine KUD „Ivan Vrtačnik" iz Loškega potoka. V soboto dopoldne je krenila do Jelenovega žleba še motorizirana kolona članov AMD Ribnica, Kočevje in Ljubljana. Kljub snegu so prišli do naselja Jelenov žleb, na prizorišče slavnega boja pred 35 leti pa so nato odnesli vence peš. V okviru praznovanj je bilo v soboto popoldne v Ribnici še prijetno srečanje borcev Cankarjeve in Gubčeve brigade. Nad 400 udeležencev srečanja je pozdravil predsednik PODELJENE PLAKETE „JELENOV ŽLEB“ Občinski odbor ZZB Ribnica je ob letošnjem prazniku občine Ribnica, 26. marcu, podelil plakete »Jelenov žleb“ partizanskim bojnim enotam in posameznikom ter vsem, ki so zaslužni za prenos borbenih tradicij na mladi rod. Prejeli so jih: Cankaijeva, Gubčeva, Ser-ceijeva, Tomšičeva, Levstikova in Deveta brigada; šole Sušje, Dolenja vas in Loški potok, tozd ZKGP Jelenov žleb, center RSNZ Slovenije Jasnica, kipar Staša Mančič, krajevna skupnost Bele vode Beograd ter Franc Leskošek-Luka, Franc Tavčar— Rok, Tone Vesel in Dane Samsa. Zbrane kurirje in goste v gozdiču pod Trebelnim je pozdravil borec Gubčeve brigade Sergej Vošnjak. Med neprecenljivim deležem 3.000 borcev te slavne brigade je mladim kot zgled navedel 85 malih borcev, ki so uspešno nosili breme babe v tej brigadi, čeprav še niso izpolnili K> let. Med mladimi pevci in recitatorji je nastopil igralec Janez Škof. S tega zgodovinskega kraja so tre-belski pionirji ponesli kurirsko torbo pionirjem sevniške občine. Te dni je po skrivnih poteh obredla Posavje, Dolenjsko, kočevsko, včeraj so jo ribniški pionirji predali viškim, od tod bo krenila proti Grosuplje-• mu. A. Ž. občinske konference SZDL Ribnica France Ilc. V kulturnem in zabavnem delu svečanosti so nastopili učenci Glasbene šole Ribnica, kvartet MPZ Ribnica pod vodstvom Bernarde Kogovšek, Ribnico pa je gostom z resne in humoristične plati predstavil Janez Debeljak. S srečanja so poslali udeleženci-borci pozdrave, čestitke, svoje podpise ter značke „Jelenov žleb“ in „Ogenca“ osmim pionirskim odredom slovenskih šol, kjer imata ti dve brigadi domicil. Za praznik so v petek kar brez posebnih svečanosti odprli novi most v Sodražici, pretvornik in poročno dvorano pa bodo te dni. J. PRIMC PRIČE NAŠE PRETEKLOSTI: z razstave fotografij o borbah Cankarjeve in Gubčeve brigade. v novem hotelu ,,SREMIČ" v Krškem —strip tease —mednarodni artistični program —moderna magija —ansambel „Univerzal selekcion 77" • odprto od 22. do 03. ure vsak dan razen nedelje t PRED KONGRESOM Včeraj (29. marca) popoldne so v brežiški matični knjižnici odprli prodajno razstavo marksistične literature. Prireditelja sta knjižnica in komite občinske konference ZK. Z njo sta sklenila počastiti VIII. kongres ZKS. Po ogledu razstave v pionirskem oddelku knjižnice je bilo v predavalnici prosvetnega doma delovno srečanje poverjenikov osnovnih organizacij ZK. Vsi ti so že pred razstavo prejeli katalog knjig, katere lahko naročijo za svojo organizacijo. Razstava marksistične literature bo odprta do vključno 7. aprila. LOJZE ŠTERK SPET SEKRETAR Novi medobčinski svet ZK za Dolenjsko se je prvič sestal 27. marca in izvolil svoja telesa. Sekretar je ponovno postal Lojze Šterk, v sekretariatu pa so poleg njega tudi vsi štirje sekretarji občinskih komitejev -Jure Perko iz Črnomlja, Jože Mozetič iz Metlike, Franci Borsan iz Novega mesta in Janez Zajc iz Trebnjega. Medobčinski svet ima tudi štiri sedemčlanske komisije: kadrovsko (predsednik Zvone Šuštaršič), za družbenoekonomske odnose (predsednik Lojze Padovan), za informativno in politično propagando (predsednik Slavko Dokl) in za zgodovino delavskega gibanja. Zanimanje za naSe izkušnje Krško: Romuni na gradbišču jedrske elektrarne Tudi Romuni se bodo lotili gradnje jedrskih elektrarn. Da bi spoznali tudi naše izkušnje, je v torek romunska vladna delegacija, ki jo je vodil namestnik predsednika vlade SR Romunije Gheorghe Oprea, obiskala gradbišče naše prve jedrske elektrarne v Krškem. Delegacija, v kateri je bil tudi predsednik državnega komiteja za nuklearno energijo Komel Mihuleci, se je pri glavnemu direktorju elektrarne v izgradnji inž. Janezu Dularju in njegovih sodelavcih zanimala zlasti za vprašanja financiranja in varnosti jedrske elektrarne (s posebnim ozirom na varnost v primeru potresa). Gostje so si ogledali tudi gradbišče in montažo težke opreme,. ki se je zdaj začela. V drugi polovici tedna bo sončno vreme. Ob koncu tedna bodo možne kratkotrajne padavine brez bistvenih ohladitev. POČASITEV RIBNIŠKEGA PRAZNIKA - V Loškem potoku je osnovne šole slavnostno zasedanje ribniške občinske skupščine, na marec“. (Foto: Drago Mohar) bilo v soboto v telovadnici nove kateri so izročili tudi plakete „26. ^REC IMA REP ZAVIT l,°do Minuli petek je predvsem z^h°dno Dolenjsko neprijetno presenetil sneg. Zapadlo ga je 13 crri' Ker je bil južen, je bil večja nadloga za pešce, ‘ za avtomobiliste. Sneg jo je posebno zagodel Ribniča-_ % saj je zaradi njega odpadel pohod v Makoše in proslava spomeniku, ki so ju nameravali izvesti v počastitev azr,ika občine Ribnica. (Foto: Primc) " „ temeljih se ne da graditi Nešteto je vzrokov za trourno prekinitev dela v bršljinski Iskri Ko smo prejšnji teden v naši redakciji sprejeli telefonski poziv neznanega delavca Iskrinega tozda Napajanja v Bršljinu o nekajurni prekinitvi dela (o tem smo že poročali), je le malokdo verjel temu sporočilu. Pa vendar informacija ni bila izvita iz trte. To je potrdila tudi četrtkova razširjena seja sekretariata partijske in izvršnega odbora sindikalne organizacije bršljin-skega tozda, ki so se je udeležili še predstavniki Iskre, republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in drugi. Pogled nazaj nam pove, da v tem Iskrinem tozdu že lep čas ni vse tako, kot bi moralo biti, in da glavnega vzroka nezadovoljstvu ne gre iskati le v nizkih in neustreznih osebnih dohodkih, kot se je vseskozi govorilo. Ze podatek, da so se v zadnjem času na direktorskem stolčku izmenjali kar štirje ljudje, daje med njimi in delavd neštetokrat prihajalo do sporov, pove dovolj. Vzrokov za nezadovoljstvo je bilo nešteto in petkova triurna prekinitev dela je bila le krona vseh slabosti v tem kolektivu. Naštejmo jih nekaj: Začnimo pri osebnih dohodkih, ki so eno izmed jabolk spora. Delav-(Nadaljevanje na 4. strani) 17. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ GOZDARSKI SEJEM 7 NOVOST: . RAZSTAVA PLEMENSKIH TELIC /N OVAC, RAZSTAVA GOZDARSTVA (N ČEBELARSTVA tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Kljub izredno obsežni preiskavi, v kateri sodeluje okrog 50.000 policajev in pripadnikov italijanske vojske, še vedno nj nobenih novic o ugrabljenem predsedniku krčanskih demokratov Aldu Moru. Menijo, da so ga ugrabitelji uspeli spraviti iz Rima in da so zaradi tega bili preiskovalci na krivi sledi v prvih nekaj odločilnih dnevih. Preiskava je sedaj razširjena na vso Italijo, ker pa je kajpak nujno zmanjšalo njeno učinkovitost. Pripadniki organizacije, ki je ugrabila Alda Mora, so medtem objavili posebno sporočilo, v katerem pravijo, da se je pred posebnim sodiščem“ že zasliševanje italijanskega „ ljudskim začelo uglednega politika. 0 Aldu Moru nič novega Menijo, da se bo „sojenje“ zavleklo precej časa in da vsaj v tem obdobju življenje Alda Mora ne bo ogroženo. Toda to so kajpak zgolj domneve, ki jih za zdaj ni mogoče potrditi z nobenim otipljivejšim dokazom. Policija je prijela sedem ljudi, za katere menijo, da so bili v tesnem stiku z ugrabitelji in da utegnejo prispevati k rešitvi Alda Mora. Prav tako se je zvedelo, da je ugrabitev veljala poldrugo milijardo lir, kar pomeni, da stoji za ugrabitelji izredno močna organizacija. Varnostne sile so prav tako odkrile nekaj drugih sledi, kar je vneslo v preiskavo nov optimizem, toda to bo treba šele potrditi s konkretnimi uspehu Teh za sedaj še ni, in usoda Alda Mora je tudi po dvanajstih dneh po ugrabitvi še vedno skrajno negotova. MINIC V MOSKVI Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je v Moskvi izro- čil posebno poslanico predsednika Tita Leonidu Brežnjevu. Poslanica predsednika Tita vzbuja v krogih moskovskih opazovalev veliko zanimanje, saj menijo, da njena vsebina zadeva nekatere najpomembnejše mednarodne probleme. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič je nedavno tega skupaj s predsednikom Titom obiskal Združene države Amerike, zatem pa je obiskal kot posebni odposlanec jugoslovanskega predsednika še Etiopijo in Somalijo. SPOPADI SE NADALJUJEJO Kljub temu, da so uradno sprejeli premirje in da je prišlo v Libanon že več kot 1500 pripadnikov modrih čelad, so se spopadi v začetku tega tedna nadaljevali Tako se položaj zaostruje in to še toliko bolj ker je slišati v Tel Avivu nove grožnje z vojaškimi napadi na Libanon in Palestince. Voditelj palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat pa je medtem zatrdil, da bodo Palestinci nadaljevali boj do konca in da se ne bodo vdali grožnjam. V ozadju tega ostajajo nejasne mirovne pobude predsednika Sadata, ki si sicer želi nadaljevati dialog z Izraelci, čeprav ne za vsako ceno. . Izraelski premier Begin, ki se je vrnil z uradnega obiska v Združenih državah Amerike, se je znašel v težavah. Vjada je sicer sprejela in potrdila njegovo poročilo o obisku, toda v javnosti se čedalje bolj krepijo dvomi o pravilnosti njegove politike. Malce grobo rečeno želi Begin mir in zasedena ozemlja in to je nekaj, česar tudi najbolj zmerni Arabci ne morejo sprejeti. Na to so Begina opozorili v Washingtonu tudi Američani, toda opozorilo najbrž ni kaj prida zaleglo. J. CUCEK EKOLOŠKA KATASTOOFA - ?nd francosko atlantsko obalo seje prelomil orjaški tanker »Amoco Cadiz i v katerem je bilo 220.000 ton surove nafte. Ladja se je preklala med silovitim neurjem, iz razbit* rezervoarjev, pa je začela iztekati nafta. Zaradi tega so na Širokem obalnem področju uvedli kmker°(Tekfoto^UR) ^°’ Utegne razlita močno onesnažiti obalo. Na sliki: poškodovani Velja, kar delaš, ne kar govoriš Pred Vlil. kongresom ZKS: avantgardnost komunista se kaže predvsem v njegovem delu Javne razprave o dokumentih za VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije so končane, ovrednotile so jih že tudi občinske konference in predlogi sprememb, dopolnitev ter novih pobud bodo prišli te dni po obravnavi v komisijah odbora za pripravo kongresa v roke delegatov. Tako je končan poglavitni del priprav, v katerem je že v prvem obdobju snovanja gradiv sodelovalo več sto družbenopolitičnih delavcev in strokovnjakov za posamezna področja, v drugem pa praktično vsi člani ZKS. Nemogoče je zapisati vse tehtne misli, ki so bile v tem času povedane, posebno še ker so bile usmeijene predvsem v konkretna vprašanja posameznih okolij. ,,Zapisan ih besed imamo obilo,“ je bilo slišati v razpravah, „zato se moramo predvsem potruditi, da jih uveljavljamo v življenju, vsepovsod, kjer živimo in delamo. Posebno pa je pomembno, da so se v razprave množično vključevali ne le komunisti, temveč v enaki meri tudi tisoči in tisoči, ki nimajo rdeče knjižice, kljub temu pa so z vsem srcem za usmeritev, ki jo nakazuje Zveza komunistov. Njihove misli so imele povsem enakopraven pomen, zato tudi VIII. kongres ZKS nima le partijskega pomena, temveč širok družbeni značaj. Skladno s predlaganimi spremembami in dopolnitvami statuta, ki naj bi jih sprejel kongres, se je odvijala tudi javna NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Naše vsakdanje življenje dokazuje, kako močno so borci vpeti v čas povojne graditve, so med drugim poudarili na peti skupščini Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Za novega predsednika republiškega odbora NOV Slovenije je bil izvoljen Janez {predsednike pa Stane ZZB emii Vipotnik, za poai R< gatov, katerih izobrazbena in socialna srea- g stva pa tudi stopnja razgledanosti in pozna- | vanja našega družbenopolitičnega sistema so | zelo različne. Pred nosilci kandidacijskih | postopkov so zdaj izredno zahtevne naloge, i da te delegate čimbolj usposabljajo za prev- i zemanje nalog, jih družbenopolitično izobra- | žujejo. Zato so na zadnji seji izvršnega odbo- | ra predsedstva republiške konference SZDL f Slovenije sprejeli poseben akcijski program. | KONGRES ZKJ BO JUNIJA Centralni komite ZKJ je sprejel sklep, da | bo enajsti kongres ZKJ letos 20., 21., 22. in 1 23. junija v Beograd. Sprejel je tudi dnevni I red kongresa, na katerem bo imel referat f predsednik Zveze komunistov Jugoslavije | Josip Broz-Tito. | Na šesti seji, 20. marca, je CK ZKJ sprejel i tudi poročilo o delu Zveze komunistov | Jugoslavije in o delu centralnega komiteja I med desetim in enajstim kongresom ter I predloge sprememb in dopolnitev statuta I ZKJ. ŠTAFETA MLADOSTI Iz trepčinega rudnika Stari trg pri | Kosovski Mitroviči so ponesli v nedelo na | pot po Jugoslaviji štafetno palico s pozdravi 1 in čestitkami tovarišu Titu za njegov 86. 1 rojstni dan. | Ko je utihnil odmev 86 rudarskih min in i ko je poletelo pod nebo prav toliko golobov, § je štiriintridesetič krenila na pot štafeta | mladosti. Kot prvi jo je ponesel 24-letni s delavec v rudniku Trepča Rahim Mehmeti. | Štafeta bo drugega maja prispela v Slovenijo, I osrednja republiška slovesnost pa bo v Slo- I veniji 5. maja, ko bo štafeta mladosti obiska- 1 la Ljubljano. MILAN MEDEN § Iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Markič, Stane Repar in Dragica Rome. V sklepni besedi skupščine ZZB NOV Slovenije je Janez Vipotnik med drugim dejal: In če v današnjem vse bolj zmehani-ziranem in potrošniškem svetu terjamo, da se v medsebojnih odnosih razkriva več Poslanstvo borcev bogastva notranje podobe človeka, več srca, več tovarištva, prijateljstva, kulture, če terjamo, da se nenehoma plemenitijo odnosi med ljudmi, potem to delamo zato, ker so nam bile te žlahtne človeške lastnosti v NOB eden temeljev naših uspehov. Svoje poslanstvo pa bomo izpolnili tudi, če bomo neprestano vzgajali nove generacije tako, da bodo spoštovale vse napredno, kar je doslej ustvaril človek. Zlasti pa, da bodo spoštovale veliko dobo NOB. Ne zato, da bi nas vsi mladi ljudje častili, ampak zato, da se bodo delovni ljudje, da se bo vsak delovni človek, da se bo ves narod zmeraj, v vsakem zgodovinskem trenutku v polni meri zavedal svoje moči in svoje sposobnosti, da je nepremagljiv, če je hraber in odločen, kadar mu je braniti svojo svobodo, svoj družbeni napredek in svojo srečno prihodnost. ZAHTEVNE NALOGE Z nedavnimi skupščinskimi volitvami se je skoraj podvojilo število vseh izvoljenih dele- razprava. Okrepila se bo namreč vloga članvnov in osnovnih organizacij, kar zahteva nedvomno mnogo novih oblik in metod dela, predvsem pa odgovorno idejnopolitično delo izven okvirov osnovne organizacije oziroma ZK kot celote. Težišče dela komunistov se usmerja med delovne ljudi, v vse oblike dmžbenopolitičnega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii TELEGRAMI BEOGRAD - Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Mojsov je odpotoval v Nigerijo, Angolo, Zambijo, Bocvano in Mozambik. Med obiskom v teh državah se bo Mojsov pogovarjal o sedanjih dogajanjih na afriškem jugu, pripravah na prihodnjo ministrsko konferenco neuvrščenih držav v Beogradu in dvostranskem sodelovanju med Jugoslavijo in temi državami. ALŽIR - Predsednik LDR Alžirije Huari Bumedien je sprejel člana sredsedstva CK ZKJ Josipa Vrhovca, ki je prispel v Alžir kot posebni odposlanec predsednika Tita in mu izročil osebno Titovo poslanico. Med sprejemom sta proučila nekatera aktualna vprašanja iz mednarodnih odnosov, kot sta bližnje-vzhodna kriza in položaj na afriškem rogu. NIKOZIJA - Saudski kralj Halid je opozoril ameriškega predsednika Carterja, da Saudska Arabija nc bo mogla zaustavili zvišanja cen surove nafte, če bo vrednost dolarja še naprej padala. To je bilo po sporočilu agencije AP objavljeno v tedniku, ki je specializiran za vprašanja nafte. TOKIO - Japonska vlada na izredni seji ni sprejela dokončnega sklepa o otvoritvi novega mednarodnega tokijskega letališča v Nariti, ki je bila predvidena za četrtek. V Tokiu ne verjamejo, da bo letališče odprto pravočastno zaradi hudih poškodb - na kontrolnem stolpu. Skupina radikalnih študentov je namreč pred dnevi vdrla v prostore kontrolnega stolpa in poškodovala radarje in komunikacijske naprave. WASHINGTON - Po triinpol-mesečni stavki se bodo rudarji večjega števila ameriških premogovnikov ponovno vrnili v rove. Predstavniki 160 stavkajočih in delodajalcev so podpisali nov sporazum. Nekoliko se še upirajo gradbeni delavci, zaposleni v premogovnikih, in upokojeni rudarji. NIKOZIJA - Ciprski predsednik Spiros Kiprianu je izjavil, da ni mogoče govoriti o ukinitvi prepovedi ameriških pošiljk orožja Turčiji, dokler še obstajajo vzroki, zaradi katerih so prepoved uvedli.' in samoupravnega organiziranja. Tako postaja osnovna organizacija vse bolj le mesto za ocene, za akcijske dogovore in za idejnopolitično usposabljanje, pri čemer nobenega komunista ni mogoče ocenjevati po govorjenju na sestankih, temveč samo po delu, resnični aktivnosti in dosežkih, h katerim je pripomogel predvsem s tem, da je deloval med ljudmi. Prav to pa pomeni novo stopnjo družbenopolitičnega dela in hkrati frontne aktivnosti pod okriljem Socialistične zveze. S tem ko je Zveza komunistov spodbujala višjo razvojno raven socialistične samoupravne demokracije, se mora tudi v svojem delu nujno prilagajati tej stopnji, saj bi drugače zaostala za družbenim razvojem. In kot tega ni dopuščala v vsej svoji zgodovini, je nedvomno tudi tokrat z zastavljeno usmeritvijo dokazala svojo življenjsko moč. JANEZ KOROŠEC USPEŠNO NAREDILI PRVI IZPIT V četrtek, 23. marca, je v Črnomlju 18 slušateljev dopisne šole marksizma uspešno opravilo prvi izpit iz teme marksizem in delavsko gibanje ter filozofija. Šola bo trajala do jeseni, kandidati bodo morali opraviti še šest izpitov. Naslednja izpitna tema je Kardeljeva študija. S' re * a Dt B njo1 , . ,,DOBILA JE DIČKA ", je dejal zdravn■ u ko je odvozlal šifre 11 1 posebnem radijskem sfl jemniku v svojem lahti1 toriju. Vsi okoli njega veseb zaploskali in trepljali po rami Zi neki? Pa je bilo vred zakaj novico so spora radijski valovi zelo od da - iz Sibirije na Aljasko, koder je pred časom ledeni plošči odhlačala b medvedka, ki so ji na vgradili mini radijski odt nik. Skupaj s plavaji ledom je zašla v Sibirijo tam rodila... Vstop bt vize in sovjetsko državi stvo za mladička in njegO1 ameriško mater... čl i si VELIKA SPREJE0 n DVORANA zunanjlt v« ministrstva Združenih drti Amerike v Washingtonu t ostala še nekaj časa b# portreta bivšega državni sekretarja za zunanje za<' V1 dr. Henryja Kissingetf ^ Razlog je naslednji: pote< p ko je zunanje ministrsV j, zvedelo, da zanj naroČn( portret, ki naj bi visel v sp^ ^ jemni dvorani, ni bil 0 tc Kissingerju, je slikarsko df p odklonilo. Sliko je nar& k, slikar Gardner Cox 1 Bostona, toda po m neti tistih, ki so odločali o s& dr. Kissinger na njej ni det val „dovolj dinamično" Ni vsak slikar dober 1 dobre ljudi... e< tž j| )BhS{ | itanS ZATO PA NAJBRŽ BO ^ IMEL PODOl TEŽAV kapetan britam vojske Mark Phillips, ki sicer javnosti dosti bolj zril kvj kot soprog princese An’1 Odločil se je namreč, da1 bo umaknil iz javrtft sk življenja in zapustil vojsk 9( ter se preselil na ve$ posestvo, ki ga je mla&1 poročencema kufi britanska kraljica. Tu m živeti v miru, čeprav & samo 29 let.... Noben^A napredovanja v voj$ 1. nobene dobljene bitke i nobenega portreta v ni... zmagoviti n; kakšni d.v<$ lllllltlllimiinilllllllllliiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iz zadnjega P»vli> ••j j-.-IIl/M • 1 » — Zapuščam tet Vračam se k svojemu prejinjemu t***” i vlzorju! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii — Sedaj bomo ugotovili, kateri zahtevek si | cene Je najbolj opravičen! IllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItl"1111 Št. 13 {149A) ,30. moren I čULtGACIJA W KITAJSKE v IMV ~ Petnajst-anska delegacija, ki jo je vodil načelnik oddelka sj ^ednarodne zveze CK KP Kitajske Li Ji-meng, n,J® 22. marca ogledala proizvodne prostore v« • °gkdu so se z vodilnimi v tovami pogoja« o razvoju, delu in uspehih tovarne. NOVA KOTLARNA - Zaradi starega kotla in njegove majhne zmogljivosti se je kočevska Klavnica odločila za gradnjo nove kotlarne. Veljala jih je okoli 2,500.000 dinarjev, obratovati pa je pričela pred kratkim. (Foto: France Brus) GOSTOVALI SO V BREŽICAH - Zavzetost, kakršno gojijo mladi Sromljani do amaterizma, je dandanes redka. Vsi člani mladinske organizacije so se vključili v delo ..Amaterskega odra“. Danes teden so se predstavili Brežičanom z Nušičevo Sumljivo osebo. (Foto: J. Teppey) OTOČEC PONOVNO CIST - Ne meneč se za številne obiskovalce sprehajališča na Otočcu je Krka čez zimo pridno naplavljala vse, kar ne sodi vanjo: od polivinilastih vrečk, smeti, do polomljenih vej. Preostali del posla pa sta minuli teden opravila delavca na našem posnetku. J JUGOTANIN maja sevniškem ,. . -...loivcm Jugotaninu, . taninki, ki je še ostala v p av*’ so konec tedna ustavili j0f1Zvo^njo zaradi zamenjave no/^T*6 °Preme ™ montaže dpie’ so v bistvu zaključna a v 120-milijonski naložbi, ki tovarno uvršča med b nosilce bazične nuje v Posavju. Po novem bo vroH v javnem iz manj-Vex,e8a ^sa izdelati 900 ton mu a’ proizvodnja furfu-2 fisn6 k° Pove^ala od 800 na n'H . ton. Z možnostmi *J"je predelave, kar je pred-v nadaljnjih načrtih, bo v tovarna lahko postala v°dilna v furanski kemiji. Sejmišča Dvakrat več hrane iz zaledja? — — — — >■ Delegati za Vlil. kongres ZKS o razmerah v dolenjskem kmetijstvu Posvetovanje o dolenjskem kmetijstvu z delegati za osmi kongres slovenskih komunistov, ki je bilo 21. marca v Trebnjem, je pokazalo na bistven napredek v zadnjem desetletju, opozorilo pa tudi še na vrsto odprtih vprašanj. Bistven napredek v kooperaciji z zasebnimi kmeti je bil dosežen šele po 2. konferenci ZKS o kmetijstvu, do pravega usmerjanja kmetij in posodabljanja proizvodnje je prišlo predvsem po letu 1974. Zadnja leta so bili zgrajeni tudi predelovalni obrati (Kolinska na Mirni, črnomaljski Bel-sad in metliška vinska klet). NOVO mest°: spet jebilo dosti ™pcev iz sosednjih občin, cene pra-1 em pa nespremenjene. Naprodaj "*lo 286 pujskov in 36 nad tri ?esece starih prašičev, prodanih pa 90fPI\° 234. Prvi so bili po 680 do 1 4nr>narjev’ druSi Pa P° 910 do ^ dinarjev. Ratežu je opozarjal na vprašanje, kako kakovostno obdelati zemljo v obrobnih delih mest, ki je v rokah polproletarcev. Cene teh zemljišč dosegajo vrtoglavo višino, pravi kmetje pa s svojimi malimi površinami težko lovijo stroške. Po njegovem mnenju bi se samo v okolici Novega mesta dalo pridelati dvakrat več kot se. V takih razmerah so dostikrat ugodneje prodajali svoje izdelke tisti, ki niso bili vezani na zadruge. Na trebanjskem posvetovanju je bilo v izredno plodni razpravi sprejetih kar 17 vprašanj oziroma stališč, ki bodo lahko koristna usmeritev delegatom za kongres in tudi za delo po kongresu. A. ŽELEZNIK sPeBtRdEoSE,:..S“botni. sejem je bil »ujali karIOc,f0Žen’ 50 reJci P°' rejji), 1 pujskov in le 18 sta- cvetela1ČeV' KuPčiJa ni pretirano 346 živ ^ lastn'ka menjalo le din .-.pujski so veljali 35 do 37 naflUta pra5iči Pa 23 do 24 di‘ lcil°grani žive teže. Jože Franko in Franc Medle V razpravo so se tvorno vključili tudi trije kmetje. Ivan Požeg iz Adlešičev je opozoril na izseljevanj e ljudi iz obkolpskih predelov. Jože Franko iz Hrastja čuti razslojevanje v bližini mesta, odhajanje s hribovskih kmetij, pospeševalna služba je še vedno prešibka. Delegat za bližnji kongres slovenskih komunistov iz vrst kmetov Franc Medle s Sela pri Kmetijski nasveti Kadar odpove herbicid vinsluUtrt!emu doslej še nihče ni izdelal herbicida, ki bi bil i vinogradju P°vsem neškodljiv, se uporaba kemičnih sredstev v | n°gradniSt neza^ržno širi, tudi zaradi posebne naklonjenosti vi- | ne Pestij Vl|’ ^ v naših ljudeh. Herbicid omogoči, da trte | kop, kar ■ P evel>> razen tega pa prihrani vinogradniku vsaj eno I razen tega pa prihrani vinogradniku vsaj eno | VSe P°memb°^ siceržnjem pomanjkanju kopačev, težakov, nad- | bcceHp * e več učiti v°,uP°rabi herbicidov mnogih vinogradnikov ni treba | starih v;-"_ da smejo uporabljati herbicide le v nad štir štiri leta = U|U1 Vin "“'vjv upuiauijaii uv.i uiciuv ic v iiau ami IC Iti — 4 l/ha) 0grjdi}l *-v mlajših le manjše količine gramoxona - do | t>«kij11 'y“°> da so primerne le vinogradniške škropilnice z | **> torpi - m, da z gesatopom škropimo, ko plevel že ožele-Ne’g »pomlad, i,d„ itd. j° po Več] Pa odgovora na nekatera nova vprašanja, ki se pojavi- | kazinov i * uP°rabi herbicidov iste vrste. Pri stalni uporabi | strupen u n, 8ramoxona, ki je, mimogrede povedano, najbolj | P^veli} p0(| 'c*d za uporabo v vinogradih, se pojavijo odporni | ^sta'lni no> kot se v zdravilstvu pojavijo odporne bakterije i padu ra2rUP°ra^‘ nekaterih antibiotikov. Nenadoma se v vino- § H°nja in dn S'a^’ kostreba, osat, muhvič, pirnica, ščavje, sra- | jf^ati z dn P^evelne rastline. V takih primerih je treba posre- I kolobariti*’0 VrSt° ^er^’c'da, pravijo tudi, da je treba s herbici- I •krnS-^ii zaleže Ko krojijo drugi V sevniški Lisci so se lotili predkongresnih razprav z vso pozornostjo, med drugim tudi v okviru posebnih delovnih skupin. Posebne težave imajo v odnosih s trgovskimi organizacijami. Zakon o združenem delu nalaga vsem dohodkovne odnose. Ko so se skušali lani dogovarjati, je trgovina v glavnem iskala le še večje ugodnosti kot prej. Izračuni (kjer je bilo sploh mogoče dobiti dovolj podatkov) kažejo seveda drugače. Trgovci dobijo na kraju od vsega več kot proizvajalci! Konfekcionarjem v naši republiki na splošno ni lahko. V programskih usmeritvah republiškega gospodarstva tej industriji gori rdeča luč Pri uvozu reprodukcijskega materiala in strojni opremi so v Sloveniji v enem košu vsi konfekcionarji. V Lisci opozarjajo na nujnost selektivnega pristopa. Zagata doma jih je nujno usmerila v sosednje republike, posebno še zato, ker tam ni takih težav. Pri tozdu Babušnica v Srbiji nimajo nobenih težav pri pridobivanju sredstev za osnovna sredstva iz uvoza. Zato se dogovarjajo tudi za sodelovanje s Travnikom. Omejevanje razvijanja tehnologije v proizvodnji konfekcionarjev sicer zglednih izvoznikov je prav gotovo kratkovidno. A. Z. Več v stroje, manj v živino Hranilno-kreditna služba (HKS) pri KZ Ribnica je imela konec leta 1976 skupno za 10.213.000 din hranilnih vlog, podelila pa je za 9,666.000 din posojil; v minulem letu pa je imela 13,502.000 din vlog (ali 33 odst. več) in dala 10.937.000 din posojil (ali za 13 odst. več). Čeprav kupujejo kmetje vedno več mehanizacije, hranilne vloge naraščajo. Vzrok je predvsem ta, da poteka ves odkup kmetijskih pridelkov od leta 1976 preko HKS, pa tudi osebne dohodke zaposlenim so začeli lani izplačevati preko te svoje službe. Ce bo stanje vlog tako naraščalo, potem ni bojazni, da ne bi bili uresničeni vsi programi investicij za letos, ki sojih predložili zasebni kmetje KZ. 82 kmetov je namreč prijavilo, da bo zaprosilo za skupno 14.310.000 din posojil. Žal predvidevajo kmetje predvsem nakup mehanizacije, le redki pa so zaprosili za ureditev novih stojišč za živino. VEČJO CISTERNO Operativa sevniškega gasilskega društva daje pobudo za nakup večje, 5.000-litrske avtocisterne. V mariborski tovami avtomobilov nameravajo namreč prenehati izdelovati cisterne. Prevozi pitne vode v razne kraje zahtevajo cisterno z večjo zmogljivostjo. znani asulox (4 kg/ha), pripravek, ki ga reba poškropiti nekako v juliju, oziroma od julija na- °& Popravek x?JQ izdelel/Tpravelc Z0Per trdožive plevele zadnje čase propagi-t»3st°Pa v dvl3”16 . ^ iz Skopja po imenu caragard combi. | jr.0senje. unrie» oblikah: kot prah za škropivo in kot zmea za § u!? Sotovn J. jati Ju Je treba pozimi ali zgodaj spomladi, kar I Hvalec nK°^e .Prednosti, ker deluje prek korenin plevelov. 1 ta izredne uspehe. Velja poskusiti. Inž. M. LEGAN § M — Joj, kam bi del? ! (Ob tamarnju: „denar za zidavo imamo, lokacij pa ni“) (Marjan Bregar) LICITACIJA AVTO MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JA VNO LICITACIJO (ustno), ki bo dne 2. 4. 1978, ob 8. uri v prostorih mehanične delavnice. Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto, za odprodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, LETNIK 1975. Vozili sta vozni. Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 %-kavcijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA Krojaškega podjetja „ Krojač" Novo mesto - Glavni trg 17 Razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJA KROJAŠKEGA ODDELKA 1 delovno mesto VK ali KV delavec krojaške stroke 2. ADMINISTRATORKE 1 delovno mesto 3. KV in P K delavci krojaške ali šiviljske stroke 5 delovnih mest Kandidati naj pošljejo svoje prijave ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Krojaško podjetje „Kro-jač" Novo mesto - Glavni trg 17 KOMUNALNO IN OBRTNO PODJETJE BREŽICE išče in vabi na razgovor SODELAVCA GRADBENE ALI KOMERCIALNE STROKE za delo v TOZD OBRT z obrtnimi obrati. Delo in opravljanje nalog obsega sestavo predračunov, sklepanje pogodb o sprejemu in izvajanju del gradbene stroke. Sodelavec mora imeti sposobnost komuniciranja z investitorji gradbenih del. Interesenti, ki žele sodelovati v nakazani smeri in po danih nalogah, naj se zglase na sedežu KOP Brežice, Cesta prvih borcev 9/I, do 20. aprila 1978. Instalacijsko podjetje NOVOMONTAZA, Novo mesto, Adamičeva 2 OBJ A VLJA: 1. prosta delovna opravila OBRAČUNSKEGA REFERENTA 2. več KV ELEKTROINSTALATERJEV in KV MONTERJEV CK Pogoji: 1. kandidati morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri s triletno prakso na podobnih delovnih opravilih oz. delih; 2. končana poklicna šola. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijavi priložite kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih opravil in dokazila o strokovni izobrazbi. Vse informacije dobite v splošni službi podjetja. Na gnilih... (Nadaljevanje s 1. strani) d menijo, da podatek o 22 odstotkov višjih osebnih dohodkih iz prejšnjega leta v primerjavi s predlanskim ne pove ničesar, kajti v to številko je všteto vse nadurno delo. Dejanska podoba je namreč vse drugačna: indeksno razmerje OD je že od leta 1973 povsem neizpremenje-no, včasih pa so ga na voljo nekaterih „umetno“ popravljali (da bi jim seveda zagotovili višje osebne dohodke), kar pa je povzročalo nezadovoljstvo med delava. Omenimo-samo, da je danes najnižji mesečni prejemek delavca le okoli 2.200 din, najvišji pa krepko čez stari milijon. Še pripomba, da so izplačani po ,starem" sistemu, kajti novega samoupravnega sporazuma o delitvi OD, kot ga predpisuje zakon o združenem delu, v tem kolektivu še ni. Vzrok? Odgovornim v bršljinski Iskri je bilo verjetno kaj malo do svojega ugleda in ugleda delovne organizacije. Navzlic odklonilnim stališčem republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije do aktov o novem načinu izplačevanja OD, ki so jih pripravljali v Iskrinem inženiringu v Ljubljani, so od njih odkupiti predlog novega samoupravnega sporazuma (ne gre skrivati, da je bila vsota denarja verjetno precejšnja). Drugo napako pa so storili takrat, ko niso izdelali meril, ki bi jih vgradili v ta samoupravni sporazum, niti kataloga opravil. V Iskri pravijo, da sami takemu delu niso bili kos, kajti medtem so izgubili tudi pravnike. SDK seveda na tak način izplačevanja osebnih dohodkov ni mogla pristati, delavci pa so s tem izgubili upanje, da bodo njihove kuverte vendarle debelejše. (Kdo jim je vcepil tako zagotovilo, ni znano). Ob takšnih ugotovitvah pa moramo govoriti tudi o sladkem spanju samoupravnih organov v podjetju. Kje so bili takrat sindikat, delavski svet, partijska organizacija? Kdo in kako je volil delegate v ta telesa? Odgovor na vse to smo dobili pred kratkim, ko je bila večina teh delegatov odstavljena, na njihova mesta pa so prišli drugi. Upajmo, da bodo imeli srečnejšo roko, kajti pred novim sindikalnim vodstvom je kup nalog: Začenši pri sistemu informi- ranja delavcev, ki je doslej slonel na eni sami oglasni deski, pa do njihove osveščenosti. Delavci sami povedo, da so jih vodilni doslej „obračali“ po mili volji, če pa se s čem niso strinjali, so bili označeni kot provokatorji!!). Potrebno bo stopiti na prste tudi apatičnosti v kolektivu pa anarhiji, ko nihče nikomur ni odgovarjal za storjene napake. Ne nazadnje je treba prisluhniti tudi tistim, ki govore o neustrezni formulaciji tozda in togi notranji organiziranosti, o nepovezanosti med družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju in neurejenih dohodkovnih odnosih med Iskrinimi tozdi. Gospodarji Iskrine usode so „iskraši“ sami. Tega so se danes, pa čeprav veliko prepozno, pričeli zavedati tudi v Bršljinu. Res, daje pomoč od zunaj včasih dobrodošla in primerna, če pa podpira malodušje, neznanje in lenobo, je lahko njen učinek povsem nasproten. Kajti Bršljinčani so danes edini izmed dvanajstih tozdov Iskre, ki še nimajo narejenega niti osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v DO niti urejenega novega nagrajevanja po delu, in kar je najvažnejše, niti delavca, ki bi naj po vseh zakonih naše družbe s svojo samouprav-ljalsko dolžnostjo pomagal graditi zdrave in pravične odnose. V apatični in anarhični sredini za takšne vrline ni bilo prostora. Temelji so gnili, graditi je treba pričeti iznova, od delavca in njegove osveščenosti naprej. BOJAN BUDJA OBVEŠČENOST IMA VELIK UČINEK Medobčinska inšpekcija s sedežem v Krškem se bo v prihodnje prizadevala, da bo javnost bolje obveščena o njenem delu in ukrepanju, pa tudi o škodljivih pojavih, kar vse naj bi prispevalo k utijevanju pravnega reda, zaščiti interesov družbene skupnosti in pravic občanov, organizacij združenega dela in drugih skupnosti. Inšpekcija razen tega ugotavlja, da imajo javno priobčene sodbe gospodarskih sodišč izreden preventivni učinek, žal pa so s posavskega obm čja le malokdaj objavljene. Ne zatiskajmo si oči! Brežičan o slabostih zdravstva, Senovčan o okolju Obdobje intenzivnih predkongresnih razprav, ocen dosežene stopnje DL odnosov, napredka pri uresničevanju zakona o združenem delu, se izteka. Zdaj bodo imeli besedo delegati Iz brežiške občine se bo vključil v kongresno razpravo dr. Peter Zorčič, v. d. direktorja bolnišnice v Brežicah. Spregovoril bo o nekaterih nujnih nalogah v zdravstvu, kjer še ni vse tako kot si želimo. ker vsi prihajajo samo začasno. V razpravi na kongresu bo dr. Zorčič načel tudi problem odliva in zapiranja v občinske in regijske meje, nesprejemljivost zavarovalnega principa za majhne regije, saj se pacienti navadno zdravijo tam, kjer so doma in ne tam, kjer so zaposleni Spregovoril bo tudi o solidarnosti Pravilno je, da enotni program solidarno financiramo, toda nerazvitim bi vendarle morali dati možnost, da dobijo del sredstev tudi za odpiranje novih delovnih mest. „Razvoj osnovne zdravstvene službe na primer še vedno zaostaja. za specialistično. Opredeliti bi morali prednostne naloge, v katerih je osnovno zdravstveno varstvo gotovo na prvem mestu. To dejstvo mora upoštevati v svojem programu vsaka občinska zdravstvena skupnost in vsaka zdravstvena organizacija. Tudi za preventivo, ki sicer pomeni naj-cenejši način zdravljenja, niso izkoriščene vse možnosti. Tu se lahko vključijo zraven vse zdravstvene inštitucije od kliničnega centra do bolnišnic. Prednostnim nalogam bomo morali prilagoditi tudi sistem izobraževanja zdravnikov. Ti se namreč branijo dela v zdravstvenih domovih, ker se ne čutijo dovoj izobražene za tako zahtevno delo, zato se raje zatekajo v bolnišnice, kjer je delo timsko.“ Dt Zorčič nadalje meni, da bi morati kraji in občine s tradicijo v zdravstvu pridobivati zdravnike in sestre iz svojega okolja. S kadri so namreč velike težave, Rudar Stefan Strok s Senovega in delegat iz krške občine pa meni da na kongresu ne bi smeli zamolčati problemov, ki zadevajo varstvo okolja. Zato se bo v svoji razpravi osredotočil na vsa tista vprašanja, ki vznemirjajo občane, saj prav v njihovi občini gradijo prvo jugoslovansko jedrsko elektrarno. Kot delegat družbenopolitičnega zbora republiške skupšinc je že doslej podpiral stališča, ki so jih s tem v zvezi sprejeli delegati vseh zborov krške občinske skupščine. Zavzel se bo za širšo družbeno podporo, saj brez nje najbrž ne bo mogoče uresničiti vseh tistih ukrepov, ki jih zahtevajo občani Poudaril je, da so izredno enotni v sodbi da elektrarna ne bi smela v obratovanje, dokler ne bo poskrbljeno za vsestransko varnost. J. TEPPEY Razpisna komisija delavskega sveta ISKRA-AVTOMATIKA TOZD NAPAJANJA NOVO MESTO Bršljin 63, n.sub.o. razpisuje skladno z 28. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu naslednje prosto delovno mesto: VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Razpisni pogoji za to delovno mesto so: — dipl. pravnik ali pravnik — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih področja splošno pravnih in delovnopravnih zadev — pasivno znanje enega svetovnega jezika Poleg teh pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, sl — da so njegove moralne in politične kvalitete ter etične * lastnosti v skladu s temelji pravilnih odnosov do socialističnega samoupravljanja, — da je sposoben vodenja, organiziranja in drugih aktivnosti, ki so določene s samoupravnimi splošnimi akti. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v petnajstih dneh po dnevu objave razpisa na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako ,,Za razpisno komisijo". Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA oglašuje dela in naloge: — EKONOMSKEGA TEHNIKA — za delo v knjigovodstvu; — DVEH EKONOMISTOV za vodenje stroškovnega oz. finančnega računovodstva; — ELEKTROTEHNIKOV IN ELEKTROIN2E-NIRJEV I. in II. stopnje — za delo na vodstvenih in strokovnih delih v tehnologiji in konstrukciji; — ELEKTROTEHNIKOV IN ELEKTR01N2E-NIRJEV šibkega toka — za delo v servisu in zagonu ter končni kontroli kvalitete; — EKONOMISTA za plan in analize; — RTV mehanikov, elektromehanikov in elektro-inštalaterjev, TT mehanikov in električarjev, ključavničarjev in orodjarjev — za delo na specialnih napajalnih napravah; Rok za prijavo na oglas je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30-ih dneh po roku objave. Prošnje z dokazili pošljite na ISKRA-TOZD Napajanja, Bršljin 63,68000 Novo mesto. Delo je za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela. /O LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Komisija za delovna razmerja OB JA V LJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna opravila: — v odseku splošnih poslov 1. VIŠJI STROKOVNI REFERENT ZA PRAVNE ZADEVE 2. STENOGRAF - ZAPISNIKAR 3. KV DELAVEC TEHNIČNE STROKE — v oddelku blagajne in likvidature 4. REFERENT ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM — v odseku sredstev kreditne bilance in analiz 5. PRIPRAVNIK Z VIŠJO ŠOLSKO IZOBRAZBO — v oddelku računovodstva 6. REFERENT OBDELOVALEC DINARSKE DOKUMENTACIJE Pogoji za zasedbo delovnih opravil: pod 1. visoka šola pravne smeri, po možnosti s pravosodnim izpitom, in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2. srednja upravno-administrativna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 3. ustrezna poklicna šola z zaključnim izpitom, vozniški izpit B kategorije in 2 leti delovnih izkušenj pod 4. ek onomska srednja šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 5. višja šola ustrezne smeri pod 6. ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Delovno opravilo pod 4 je v izmeni. Kandidatu pod št 1 je na razpolago družinsko stanovanje. Kandidati za objavljena delovna opravila naj priložijo prijavi s kratkim življenjepisom in z navedbami o dosedanjih zaposlitvah tudi dokazilo o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 45 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka. Temeljna posavska banka Krško, komisija za delovna razmerja, Cesta 4. julija 42, 68270 KRŠKO OBVEZNO CEPLJENJ PSOV OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO PO NASLEDNJEM RA2POREDU : PONEDELJEK, 3. aprila ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10.30: Jurka vas ob 12. uri: Drganja sela TOREK, 4. aprila ob 8. uri: Cegelnfca ob 9. url: Prečna ob 11. uri: Podgora ob 12. uri: D. Straža SREDA, 5. aprila ob 8. uri: Birčna vas ob 9. uri: Uršna sela — vas ob 11. uri: Uršna sela — Luben ob 12. uri: Škrjanče ČETRTEK, 6. aprila ob 8. uri: Šmihel ob 9.30: Reperčvrh ob 11. uri: Stranska vas ob 12. uri: Dol. Lakovnice PETEK. 7. aprila ob 8. uri: Gor. Polje ob 9. uri: Soteska ob 10. uri: Podhosta ob 11. uri: Podturn ob 12. uri: Poljane SOBOTA, 8. aprila ob 8. uri: Dobindol ob 9. uri: G. Sušice ob 10. uri: Dol. Toplice ob 11. uri: Rumanja vas ob 12. uri: G. Straža PONEDELJEK, 10. aprila ob 8. uri: Otočec ob 9. uri: D. Kronovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Gorenja vas TOREK. 11. aprila ob 8. uri: Gotna vas ob 10. uri: Črmošnjice ob 11. uri: Nova gora ob 12. uri: Vel. Cerovec SREDA, 12. aprila ob 8. uri: Vel. Brusnice ob 10. uri: Gaberje ob 12. uri: Hrušica ČETRTEK, 13. aprila ob 8. uri: Žabja vas ob 10. uri: Mali Slatnik ob 12. uri: Ratež PETEK, 14. aprila ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri: Stopiče SOBOTA, 15. aprila ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: Goriška vas ob 10. uri: Sr. Globodol ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan—Šranga PONEDELJEK, 17. aprila ob 8. uri: Mirna peč ob 9.30: Mirna peč—postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Šentjurje TOREK, 18. aprila ob 8. uri: Gor. Kamenje ob 9. uri: Dol. Karteljevo ob 10. uri: Kamen vrh ob 11.30: Dol. Kamence ob 12.30: Gor. Kamence SREDA, 19. aprila ob 8. uri: Bajnof ob 9. uri: Stari grad ob 10.30: Potočna vas ob 11.30: Novo mesto—postaja ČETRTEK, 20. aprila ob 8. uri: Novo mesto—postaja ob 16. uri: Novo mesto—Loka ŠENTJERNEJ PONEDELJEK, a aprila ob 8. uri: Orehovica ob 10.30: Dol. Mokro polje TOREK, 4. aprila ob 8. uri: Dol. Maharovec, ob 9.30: Draga ob 11. uri: Gor. Maharovec SREDA, 5. aprila ob 8. uri: Gor. Vrhpolje, ob 10. uri: Šmarje ob 11.30: Dol. Stara vas ČETRTEK, 6. aprila ob 8. uri: Šentjernej PETEK, 7. aprila ob 8. uri: Groblje ob 10. uri: Ostrog ob 11.30: Šentjakob ZAMUDNIKI NOVO MESTO 4. in 6. maja od 9. do 12. ure na postaji v Ločni PONEDELJEK, 10. aprila ob 8. uri: Dobrava ob 10. uri: Zameško ob 11.30: Dobruška vas TOREK, 11. aprila ob 8. uri: Grmovlje ob 10. uri: Škocjan ob 11.30: Dol. Dole SREDA, 12. aprila ob 8. uri: Zagrad ob 10. uri: Zbure ob 11.30: Osrečje ZAMUDNIKI PETEK, 17. aprila ob 8. uri: Šentjernej ob 10. uri: Škocjan SUHA KRAJINA ČETRTEK, 6. aprila ob 8. uri: Drašča vas ob 8.30: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri: Vrhovo ob 11. uri: Praproče PETEK, 7. aprila ob 8. uri: Stavča vas ob 9. uri: Jama ob 10. uri: Dvor SOBOTA, 8. aprila ob 8. uri: Dol. Ajdovec ob 9. uri: Vel. Lipovec ob 10. uri: Sr. Lipovec ob 11. uri: Sadinja vas SOBOTA, 15. aprila ob 8. uri: Lopata ob 9. uri: Visejec ob 9.30: Sela ob 11. uri: Žvirče TOREK, 18. aprila ob 8. uri: Budganja vas ob 9. uri: Gradenc ob 10. uri: Vel. Lipje ob 11. uri: Lašče ČETRTEK, 20. aprila ob 8. uri: Hinje ob 9. uri: Prevole SOBOTA, 22. aprila ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk—desni bf” ob 11. uri: Žužemberk—levi br®9 ZAMUDNIKI TOREK, 25. aprila ob 8. uri: Žužemberk ob 9. uri: Dvor Qb 10. uri: Hinje Po uredbi RSKG (Uradni list SFRJ 43-76) je cepljenj« obvezno za vse nad 3 mesece stare pse. Cena za cepljenje enega psa je 150.00 din. Novo mesto, 23. 3. 1978 pisma in odmevi r~ ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV -Dolenjska območna skupnost Novo mesto razpisuje po sklepu izvršilnega odbora Dolenjske območne skupnosti Novo mesto dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — VODJA SEKTORJA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ Za opravljanje del in nalog se poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, zahteva v skladu s samoupravnimi splošnimi akti Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: ~ visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, ~ 4 leta oziroma 6 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti tudi strokovne, organizacijske, Moralno-politi£ne in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih del in nalog. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici 1 oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Novo mesto. Glavni trg 24. Ig; zavarovalna skupnost triglav Dolenjska območna skupnost Novo mesto 0 bvešča organizacije združenega dela in občane občine Črnomelj, da bo 31- marca pričelo z rednim delom predstavništvo V ČRNOMLJU, ULICA STANETA ROZMANA 2, TELEFON št. 068-76-720. Uradne ure: torek, sreda in četrtek od 7. do 14. ure. Predstavništvo bo opravljalo za Zavarovalno skupnost Triglav 7 Dolenjsko območno skupnost Novo mesto predvsem posle 'n naloge v zvezi: — s sklepanjem in posredovanjem vseh vrst zavarovanj, ~ s sprejemanjem škodnih prijav, ~ z ogledi poškodovanih motornih vozil in ~ 2 dajanjem vseh vrst informacij v zvezi z zavarovanjem. OZD »GORJANCI" - TOZD Tovorni promet objavlja licitacijo za Prodajo naslednjih osnovnih sredstev: !■ TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, letnik izdelave 1970, reg. št. NM 107—50, izklicna cena 50.000.00 din; 2. TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, letnik izdelave 1970, reg. št. NM 107—45, izklicna cena 40.000.00 din; 3> tovorni avtomobil OM Tigrotto, letnik izdelave 1969, reg. št. NM 371—77, izklicna cena 60.000.00 din. Vsa vozila so v voznem stanju in registrirana. 9ed vozil vsak dan med 8. in 12. uro v avtoparku v Straži. a pan licitacije ni ogleda vozil. 1*.*«% za družbeni sektor bo v torek, 4. aprila 1978, ob • uri. v primeru neuspele licitacije bo isti dan ob 11. uri Do a za zasebnike. Dnt ^četka licitacije je treba na blagajni podjetja v Straži 02|ti varščino v višini 10 % od izklicne cene. TOZD TOVORNI PROMET £ SUda/ Kdo je kriv, kdo odgovarja? Razočaranje delovne skupnosti posebne šole v N. mestu SREČANJE Z BORCI skupnosti s pi je 16. marec tudi spomin- siti dan naše šole. Na ta dan ie pred 36 leti odšla v partizane skupina dvanajstih Mimopečanov, med njimi narodni heroj Stane Potočar - Lazar. Na letošnjo proslavo spominskega dne smo povabili tudi člane krajevne organizacije ZB, tov. Franc Somrak, nekdanji sekretar rajonskega komiteja, pa nam je pripovedoval o življenju in delu med NOB. Učenci si te želimo takih srečanj z borci. TATJANA HOČEVAR literarni krožek OŠ Mirna peč PRIZADEVNI MLADI IGRALCI Po daljšem premoru je letos na naši šoli spet začel delovati dramski krožek, ki ga vodi tov. Dragica Nun-čič. 13. marca so imeli člani krožka premiero igrice ,.Modra vrtnica" Kristine Brenkove. Predstavo so ponovili teden dni kasneje, dvorana krškega Delavskega doma pa je bila obakrat nabito polna. Mladi igralci vadijo zdaj igrico „Sovica Oka“, škoda ja le, da v dramskem krožku ne moremo sodelovati tudi učenci, ki se v šolo vozimo. Vaje so popoldne. Bomo pa kot gledalci spodbujali sovrstnike, da nam bodo pripravili še več predstav. ROMAN VOGRINC novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško OBISKALI SO NAS KOROŠKI UČITELJI Prejšnji torek so našo šolo obiskali koroški učitelji. Najprej so si ogledali šolske prostore ter se ustavljali tudi ob likovnih izdelkih učencev in šolskem glasilu „Kamenčki“, nato so prisostvovali kulturnemu programu, ki so ga pripravili recitatorji in pevski zbor. Kasneje so poslušali učence pri pouku, ob koncu obiska pa so se pogovarjali z našimi učitelji. Govorili so o težavah dvojezičnega pouka na koroških šolah. NATAŠA BOBIČ nov in. krožek OŠ Šmarjeta IMELI BOMO SADOVNJAK Prav pred kratkim smo učenci Doma Dušana Remiha iz Kočevja izvedeli, da bomo imeli v Mačkovcu pri Uneku svoj sadovnjak. Kmetijsko posestvo nam je namreč odstopilo star kočevski vrt, v katerem raste najrazličnejše drevje, ki ga nihče ne oskrbuje. Ž deli smo že pričeli. Tako so fantje očistili drevje, vsi pa si seveda želimo, da bi sadje dobro obrodilo. DRAGICA ANTUNOVIC novinarski krožek DDR Kočevje KONČUJEMO TEKMOVANJE Ta teden se na naši šoli končuje tekmovanje za Župančičevo bralno značko. Med knjigami so zelo iskane Župančičeve pesniške zbirke. Veselimo se priznanj in značk. NIKA BRICELJ lit.-nov. krožek OŠ Bršljin Naši dolenjski javnosti so že dolgo znane težke razmere, v katerih dela posebna šola. Več krat je o tem pisalo v različnih časopisih, pa tudi po televiziji in radiu so slišali o njih. Da je večina ljudi naše težave razumela, se je pokazalo na referendumu pred šestimi leti. Volivci so na voliščih izjavljali: „Že zaradi posebne šole glasujem za!“ Nekaj let je minilo, preden smo prišli na vrsto za gradnjo. Vsi smo si oddahnili in Borci ZDD, preberite! Na seji sveta KS Šentrupert, ki se je je udeležila tudi delegacija Zahodnodolenjskega odreda, smo odločili dan podelitve domicila ZDO. To bo v sklopu svečanosti ob krajevnem prazniku, natančneje, podelitev domicila bo 30. parila letos ob 11. uri pred spomenikom padlih v Šentrupertu. Prosimo vse preživele borce Mokronoške in Novomeške čete, Krškega, Vzhodnodolenjskega in Dolenjskega odreda, vse, ki so se borili skupaj z Zahodnodolenj-skim odredom, a nimajo svojih domicilov, naj se v čim večjem številu udeležijo slovesnosti. Prosimo tudi vse preživele odredovce, da prinesejo napisane osebne podatke (rojstvo, stanovanje, dan vstopa v NOV, v katero enoto, od kdaj do kdaj so bili v ZDO, imena poveljniškega kadra, čin, odlikovanja, podatki o ranjenosti, invalidnosti in podobno). Pomembni so tudi vsi drugi podatki o življenju in bojevanju v ZDO, še posebno pa so zaželene fotografije iz NOB. Te podatke potrebujemo pri pisanju knjige o zgodovini Zahodnodolenjskega odreda. Borci, prinesite jih s seboj in jih izročite tajniku odbora ZDO ali pa mu jih pošljite na naslov: Jože Lukšič, 61000 Ljubljana, Tugomerjeva 2. ODBOR ZDO se veselili obljube, da bomo v šolskem letu 1977-78 že začeli delati v novih prostorih To smo trdno verjeli, saj so priprave na gradnjo dovolj dolgo potekale. Poleti 1977 je investitor že kupil opremo, ki so jo potem spravljali v raznih skladiščih, ker šola še ni bila pripravljena. S tem se je veliko opreme in strojev poškodovalo. Kdo bo odgovarjal za to škodo? Kolektiv in učenci POŠ neprestano doživljamo razočaranja, saj obljubljene roke za selitev kar naprej prestavljajo. Pripravljali smo se na selitev: — v začetku šolskega leta, — za občinski praznik 29. oktobra, — v začetku 2. polletja, — konec februarja, — in , .zadnji rok“ je konec marca. Mi pa se razočarani sprašujemo: „Ali bomo novo šolsko leto 1978 - 79 le začeli v novih prostorih? “ Čudno se nam zdi, kako neusklajeno potekajo dela pri gradnji. Ob skoraj dograjeni šoli še ni vodovoda, elektrike, kanalizacije in telefona. V lepih prostorih šole posamezni izvajalci neodgovorno ravnajo z družbeno imovino: straniščne školjke so polne; po mizicah in šivalnih strojih so sledi umazanih čevljev; podi so pomazani z oljnato barvo; nova jogi vzmetnica ima luknjo; štedilniki imajo zvite pokrove, in še marsikaj! Kdo je kriv za vse to? DELOVNA SKUPNOST POŠ NOVO MESTO ZNAMKE BREZ LEPILA Frankovne znamke za pisma v vrednosti 1,50 din (rdeča s sliko Bihača) so zelo slabo gumirane, nekatere pole pa sploh nič. Tako padajo znamke s pisem, kar povzroča nevšečnosti. ANDREJ ARKO Odmevi na,Neprijetno romanje mrtve Johance’ Pismo Jožeta Nosana, nečaka pokojne Johance, in Karla Oražma, njenega dolgoletnega skrbnika P°kojne a Vinic 26 - nečak K(JJohance, nam je pisal: klevet V- ^nku polno neresnic in °te dru^ine. vam pošiljam kot Wv f6? 1942 mati padb teta asizma. Po njeni smrti je >n>unoačet,ljUblla bratu’ t0 Je dmjstvu nx : P°moč P11 g°sP°-Čeptav m - P°nudbo sprejel, je v 25 |U n* “ spomina, kaj vse njegovi -et*^ nJcmu in še posebno ^nek n,261!* hudega prizadejala, otrok materi je ostalo 5 m°ž ^ olan ter Precej neiznajdljiv skrb tetaSlr0te *** c*om ie Povzela kuhala i . ^nca, prala jim je, mogla p" delab na polju, dokler je in morria°* rala Je tri voe*lc v hiši doklej Strtega del. Delala je, razujnei] » mo8*a- Takrat so se vsi Ta mož je obnovil darska rJ?^° i1*^0 'n osteh godpo-P°žgai , °Pia. katera je uničil in ott°ke i uPator- Kdo je vzgajal drug kJ* sPravil do kruha? Kdo druJtv0 • °^e' Ustanovil je gasilsko bil je j. ln J3'1 njegov prvi načelnik, ,n . 'n naPfeden gospodar. ne*Zn-iiHi- tr — / NA ROBU SAMOTE Novinarji Andrej Bartelj, Milan Markelj in Jože Primc smo pretekli teden v sredo obiskali osilniški konec kočevske občine in se v edini, zato pa toliko bolj prijazni Kovačevi gostilni pogovorili s krajani. Predno spregovorimo o sedanjosti, poglejmo malo v zgodovino kraja. Ortenburžani so v 13. stoletju na svojem obsežnem ozemlju, ki je obsegalo tudi sedanjo osilniško krajevno skupnost, pospeševali naseljevanje in gradnjo cerkva. Čeprav zgornji del toka Kolpe ni primeren za živinorejo ali poljedelstvo, so ga naselili. Ljudje so se oprijeli malo kmetijstva, v glavnem pa so se ukvarjali z gozdarstvom in krošnjarjenjem. Leta 1498 je imela Osilnica s Seli le eno celo in šest polemičnih kmetij. V čjku turških vpadov so postavili močan utrjen tabor, o katerem pa se je ohranilo fe ledinsko ime. Prebivalstvo teh krajev je .moralo že od nekdaj hoditi s trebuhom za kruhom, delali so v hrvatskih, slavonskih in ogrskih gozdovih, a vedno so se vračali nazaj k srebrno čisti Kolpi. Za nekaj let je bila Osilnica dodeljena čabarskemu okraju, po osvoboditvi pa so * bili kraji vrnjeni Sloveniji. Osvoboditev so Osilničani in okoliški prebivalci pričakali z velikimi žrtvami, o čemer priča tudi spomenik padlim žrtvam in borcem na pokopališču, pa tudi knjiga domačina Toneta Ožbolta „Dežela Petra Klepca“. del na Kolpi in Čabranki ter še vrsto drugih komunalnih del. Vse to smo naredili lahko le z velikim prispevkom naših krajanov, ki so med najbolj pridnimi in zagnanimi v občini. Seveda pa brez pomoči občine, JLA in delovnih organizacij s te in one strani Kolpe ne bi šlo.“ Malnar vidi ključ do uspeha tudi v dobro izpeljanih delegatskih odnosih. Preko šestih vaških odborov sodelujejo v samoupravi vsi občani, kar se je posebno izkazalo pri letošnjem evidentiranju, ko so res sami krajani odločali in izbirah tiste, ki so vredni njihovega zaupanja. Lahko rečemo, da se je Osilnica zdramila iz stoletne zaostalosti z obratom Teksti-lane. Vodja obrata Janez Grabar je povedal, da sta v kočevski občini samo dve krajevni skupnosti zunaj občinskega središča, Id imata industrijski ohrat ,JBoa od ^eh je naša. Dobili smo ga pred dobrimi petimi leti. Sprva je v njem delalo le 12 hudi, danes pa zaposluje že 46 delavcev, med katerimi pa je v veliki večini ženska delovna sila. Upam, da je naš obrat upravičil svcrj obstoj, saj je med drugim tudi zavrl izseljevanje." Izmenovodja Franc Volf iz Žurg je pritrdil tem besedam in dodal, da bi se moral izseliti, če ne bi dobil dela, saj od kmetije ne bi mogel živeti. „Pet let sem delal v Franciji, zato vem, kako je tistim, ki bi se radi vrnili domov in se tu zaposlili Zame je Tekstilana sidro, ki me drži na domačih tleh." OBRAT TEKSTILANE -ZAČETEK Danes šteje krajevna skupnost Osilnica 577 prebivalcev, ki žive v 19 naseljih. Ozemlje krajevne skupnosti se razteza na 75 kvadratnih kilometrih. Alojz Malnar, predsednik sveta KS je povedal: „Delo skupnosti je posebno zaživelo v zadnjih letih, ko smo zgradili 6 kilometrov cest in poti, novo zdravstveno postajo, razširili obrat Tekstilane, začeli graditi obrat Liv, popravili poslopje krajevne skupnosti, zgradili vodovod Žirge - Mirtoviči, opravili več „V Tekstilani so zaposlene ženske,“ pravi še zadnji od treh moških tega obrata Željko Knavs iz Ribjeka, „in to z obeh strani Kolpe, čutimo pa vsi, da je potrebno zaposliti tudi našo moško delovno silo.“ Tudi ta želja se Osilničanom že uresničuje. Nedaleč od stavbe obrata Tekstilane potekajo zemeljska dela za obrat Liva iz Postojne, v katerem bodo delali predvsem moški. Predvidenih je okoli 80 delovnih mest. V obratu bodo izdelovali hidravlične nakladalnike za gozdarstvo, katerih doslej pri nas nismo delali, torej bo osilniški obrat edini te vrste v Jugoslaviji. Delovodja Marjan Klun zatrjuje, da bodo dela kljub težavam zaradi vremena do julija zaključena. NA TISOČE DELOVNIH UR Če bi vprašali katerega koli krajana, kdo si je najbolj prizadeval razgibati življenje in pospešiti dejavnost na komunalnem in družbenopolitičnem področju, bi vsakdo pokazal na Stanka Nikoliča, zdravnika, ki trikrat na teden prihaja na delo v osilniško zdravstveno ambulanto in je tudi podpredsednik krajevne skupnosti. Nikolič je po rodu Srb, a že petnajsto leto živi v tem delu Slovenije. Na kraje in prebivalce se je zelo navezal, .pa tudi oni nanj. ,fitez pripravljenosti in zavzetosti ljudi posameznik ne more kaj prida narediti. Vsako leto krajani opravijo šest do sedem tisoč prostovoljnih delovnih ur pri raznih komunalnih delih. Vse, kar je bilo v teh letih narejenega, nosi polovični delež krajanov. Zdi se mi, da je med temi ljudmi čutiti prav takšno zagnanost za skupno delo, kot je bila značilna za prva leta po vojni. Pripravljenost prispevati še naprej svoje delo in denar za razvoj skupnosti kaže tudi sporazum o vezavi sredstev za razvoj male industrije v krajevni skupnosti, ki smo gasklenui z Ljubljansko banko. Ljudje so tako vezali svoj denar za daljšo dobo, namensko za gradnjo obratov. To je najlepši dokaz, da vidijo blagostanje posameznika v blagostanju cele skupnosti. Svet KS stopa pred njih vedno z odprtimi kartami: to je najboljši način, da ljudi zainteresiramo. V treh dneh smo tako uspeli zbrati 100.000 din posojila za ceste, za Posočje 15.000 din ipd.“ Ena večjih nalog je tudi ureditev stanovanjskega in poslovnega prostora v tako imenovani »industrijski coni“, kot pravijo Osilničani tistemu koncu kraja, kjer so obrat Tekstilane, šola in gradbišče obrata Liva. Zanimivo je, da so tudi za tako majhno industrijsko cono predvideli Milena Žagar graditev čistilnih naprav, ki naj bi Kolpo obvarovale onesnaženja. To bo verjetno prva čistilna naprava v ^kočevski občini. Nikolič: „V stavbi sedanje šole bomo uredili sodobne pošto, trgovino, preuredili šolske prostore, zgradili večnamensko dvorano in pet stanovanj. Vsi naši kraji bodo v kratkem dobili telefon in vodovod. Skratka, veliko je že bilo narejenega, veliko pa nas še čaka." , Jože Štamfelj, upokojenec iz Žurg, je povedal, da je le 26 vaščanov pri urejanju ceste in gradnji vodovoda opravilo več kot 1.500 prostovoljnih delovnih ur. „Na delovne akcije pridejo tudi 70-letni ljudje. S svojim delom, pomočjo KS in JLA pa smo uredili cesto, tako da lahko sedaj pridemo v Žurge tudi z avtom. Letos bo končan vodovodni rezervoar, v načrtu pa imamo tudi ureditev pokopališča:" TELEVIZORJI BREZ SLIKE Zaživelo je seveda tudi delo v mladinski organizaciji, čeprav se mladina zbere le ob koncu tedna, ko se dijaki, študentje in mladi delavci vrnejo domov. Albin Erent, poslovodja osilniške trgovine in predsednik mladinske organizacije, je na kratko orisal delo mladih, ki se vključuje v delo pri komunalnem urejanju. Izkazali so se pri čiščenju navlake v Kolpi in ČabrankL Milan Žagar iz Bezgovice je povedal, da so si postavili športno igrišče za mali nogomet na zemljišču, ki ga je mladim odstopil zdaj že pokojni Stanko Kovač. Na igrišču prirejajo športna tekmovanja, katerih se udeležujejo tudi mladinci s hrvaške strani, kar je le še dokaz več o tem, da Kolpa ni meja. Milena Žagar je izrazUa željo mladincev po novih, boljših prostorih. Sedaj imajo na voljo majhno sobo v stavbi krajevne skupnosti, močno pa si želijo, da bi si postavili brunarico. Pripravljeni so delati, le denarno pomoč bi potrebovali. Da se zdaj mladina res nima kam dati, je potrdila tudi Jasna Poje, ki je na kratko orisala skromne kulturne razmere v osilniški dolini. Omenila je, da v zimskem času do njih ne zaide niti potujoči kino, da je sprejem televizijskih programov tako slab, da jih ni mogoče gledati in so tako brez prireditev. „Pred vojno je bilo družabno in kulturno življenje bolj razvito,“ je povedala Ana Marija Štimec iz Mirtovičev, „ker so se znali ljudje ukvarjati s petjem, igrami in podobnim. Zdaj pa ni ne časa ne prave volje. Kot bodoča učiteljica posebno pozorno gledam na nove možnosti razvoja, saj bo več ljudi živelo doma, potrebe po kulturni in zabavni dejavnosti bodo večje, z njimi pa bo gotovo prišlo tudi do uresničevanja teh potreb.“ Televizija, ki naj bi prinašala v vsako hišo košček kulture in hkrati tudi obveščala, je v teh krajih skoraj nema. Jože Osvald iz Sel je izrazil željo vseh, ko je dejal: „Želimo boljši sprejem! Dobimo sicer Zagreb in Ljubljano, vendar zelo zelo dabo. Upamo, da se bosta oba televizijska centra pogovorila in skupno rešila to vprašanje." Podobno kot mladinska organizacija je pred dvema letoma začelo bolje delovati tudi gasilsko društvo. Poveljnik Anton Tomec meni, da bo treba k delu pritegniti več starejših, izkušenih občanov ter nabaviti novo gasilsko opremo. BI TURIZEM REZAL KRUH Čudno bi bilo, ko bi krajani, živeči sredi tolikih naravnih lepot ne videli lepše bodočnosti in kos kruha tudi v turizmu. Predsednik turističnega društva Osilnica Anton Kovač, ki je hkrati tudi edini gostilničar, je orisal vrsto težav, ki so jih imeli doslej pri organiziranju, nato pa bolj rožnato spregovoril o načrtih. „Kolpa pri nas turistično sploh še ni dobro izkoriščena. Ribištvo je sicer kar razvito, a to je premalo, še posebno ker ribiči ne vlagajo skoraj ničesar nazaj v reko. V načrtu imamo razvoj kajakaštva. Naše društvo se bo vključilo v kajakaške prireditve ljubljanskega kajak-kanu kluba, s katerim bomo morda organizirali tudi turistična potovanja in čolnarjenja po Kolpi." Krajevna skupnost premore vsega 14 ležišč, kar je odločno premalo za razvoj turizma. 0 kmečkem turizmu ni še duha ne sluha, čeprav je prav to morda veliko upanje. Kovač je govoril tudi o načrtih za postavitev brunaric, kjer bi občasno nudili turistične storitve, o markiranju poti do zanimivih kotičkov, izdaji razglednic in podobnem. Pristavil pa je, da je bistven pogoj, da bo turizefli kdaj bolj zadihal, modemi zirana cesta. Osilniška dolina mora odpreti svetu. Edo Tomec iz Sel je star z?; 73 let, zato se dobro spominja časov, ko je bila Kolpa prepolna rib. „Zdaj lovim cel dan, da ujamem toliko kot sem prej v pol ure." O usodi krajev ob Kolpi mora teči beseda na obeh str* neh, tako hrvaški kot slovenski*1 Anton Gašparac iz Zamosta na Hrvaškem je dejal, da že sedaj dObro sodelujejo krajani z obeh bregov, vendar mora biti več vtis je, da si ti ljudje veliko bolj prizadevajo, da bi se njihovi kraji odprli na zunanji svet, kot pa si ta svet prizadeva, da bi prišel do njih. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, so na pravi i 1 A II < H HiaVa n ,P° vsej verjetnosti raz-P*ist)e u ®ačnem ^dnotenjri j* z u Prcdelovalne industri-a»’tua.katero je zadolžena deleča iz Lisce. ci ^ tozdu Gozdarstvo v Sevni-ta. j,P^edsednik delavsekga sve-težavg ta^ nePosredno občuti Uprav Zaradi neizpeljane samo-organiziranosti na gosr,3U ^režiškega Gozdnega 6U5Podarstva p0Sa. carstva. »Interesi Večkrat me moti dejstvo, da se ljudje, in med njimi tudi komunisti, zavedamo predvsem svojih pravic, mnogo manj pa smo dosledni pri izpolnjevanju dolžnosti. Na kongresu moramo kritično spregovoriti o po-družbljanju vzgoje in izobraževanja, in to v smislu vraščanja šole v življenje krajevne skupnosti. Šola mora biti odprta javnosti in mora živeti s krajem, prav tako odprtost pa učenci in šolniki pričakujemo od KS in organizacij zdniženega dela. Šolstvo mora postati del celotnega združenega dela, saj je vlaganje sredstev (po ustavnem določilu svobodne menjave dela) v učence, dijake in študente tudi blem poudarjam zaradi tega, ker menim, da to ni samo Pre-vozova bolezen. Vsi skupaj se nadejamo, da bodo posebne delegacije stvari laže obvladovale. Za samoupravljanje v kolektivu pa lahko rečem, da smo naredili precejšen korak naprej. Tudi v osnovni organizaciji ZK smo uspešnejši, odkar smo začeli pometati pred svojim pragom in reševati svoje probleme. Nasploh pa se nam zdi odprto vprašanje odgovornosti in komunisti pričakujemo, da bo kongres to zaostril. varstvu delegati bi se je od „vrha“ približal do delegacije, kjer se je ustavilo. Po mojem mnenju - bil sem namreč vodja delegacije — se je to dogajalo tudi zato, ker smo dobili material za občinsko sejo 7 do 10 dni pred sejo. To je komaj zadoščalo za proučitev materiala in sklic delegacije, ne pa za razpravo z volilci.“ Prednost oblika osnovne in razširjene reprodukcije. Odpraviti moramo miselnost, da je šolstvo oblika družbene dejavnosti, ki sredstva le dobiva, ne pa tudi ustvarja. Zdaj do ljudi DRAGO KOMLJENOVIC, sedaj delovodja pri SGP Zidar Kočevje, je tokrat že drugič delegat kongresa ZKS: »Menim, da bi morali na kongresu posvetiti posebno pozornost usmerjenemu izobraževanju, ki tudi v naši občini ne steče, kot bi moralo. Težave so predvsem z denarjem in kadrom. Tako izobraževanje bi bilo tudi velika olajšava za kočevske šolarje in starše, saj bi ostali šolarji po osnovni šoli še najmanj prvi dve leti usmerjenega izobraževanja v Kočevju. Menim tudi, da bi morali v tem, drugem delegatskem volilnem obdobju približati delegatski sistem delovnim ljudem in občanom. V prvi mandatni do- . JOŽICA LAPUH, „Prevoz“, Brežice: »Delam v panogi, v kateri so osnovni proizvajalci vozniki, ti pa so mio doma. Sestajamo se na hitro, od danes na jutri. Zaradi tega smo v osnovni organizaciji ZK kritično ocenili delegatsko učinkovitost v naših vrstil. Nikakor ne moremo biti zadovoljni s tem, da delegati, ki nas zastopajo v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih, hodijo na seje nepripravljeni. Ogromno časa prebijejo na vožnjah in tako se z gradivom ne seznanijo in ga tudi pogosto ne razumejo. Pro- Premalo seznanjeni »Razni osnutki so prepozno dani v javno razpravo, za temeljito obravnavo zato zmanjka . asa. Delavci glasujemo za predlagane sporazume in se zavemo, fla srno ga polomili šele, ko nas udari po glavi in žepu,“ nam je meznih občin narekujejo drobljenje. Mi ugotavljamo, da tako majhni tozdi predvsem zaradi revnosti naših gozdov niti kadrovsko niti finančno nimajo bodočnosti. V pokongresnem obdobju bo treba to vprašanje slednjič razčistiti." Vraščanje šole v KS MAJDA BLAŽEVIC, osnovna šola Krško:. »Ob študiju gradiva za VIII. kongres smo med drugim prišli do zaključka, da so bile resolucije na vseh kongresih sprejete z velikim odobravanjem, vendar jih nismo dosledno izpolnjevali. Pričakujemo, da smo zdaj toliko osveščeni, da nam ti dokumenti pomenijo dejansko akcijsko usmeritev vseh delovnih ljudi, zlasti pa vseh komunistov. Vsak tozd ima žiro račun ZDRAVKO PAVLOVIČ, 29-letni vodja tozda Obrt v metliškem TGP, je član Zveze komunistov od 1970; pet let je bil sekretar sveta ZK v TGP, za skem Beltu, bo na kongresu verjetno delal v komisiji za politični sistem. »Naša občina je nerazvita, da bi dosegli republiško povprečje, bomo vsi morali vložiti še precej naporov. Za dosego tega cilja bo nujno treba dobiti več strokovno visoko usposobljenih kadrov, saj si napredka gospodarstva brez kadrov ni moč zamisliti. Delegati iz naše občine bomo težave naše občine prikazali tudi na kongresu. V predkongresni dejavnsoti v Beltu smo precej pozornosti posvetili nadaljnjemu razvoju naše delovne organizacije. Pred leti, ko je Belt zašel v težaven položaj, so morali prekiniti že začeto gradnjo tako imenovane hale D, kjer so sedaj skladišča. V načrtu je, da ta objekt usposobimo za obrat za lahke izdelke iz sive litine, v prizidku naj bi bila težka linija, tja pa bi preselili tudi sedanji obrat U.“ Nepripravljeni E°vedala delavkaANICA ORA-f,M iz tozda Sukno Jurjeviča, elegatka iz ribniške občine za 8- kongres ZKS. ki L^°8aja * tudi, da se službe, 1 korale delavcem tolmačiti vakM6 Zadeve> spl°h ne odzovejo °uu na sestanek. Na to smo opozarjali in upamo, da bo v *.<*e boljše. Zal tudi prepri-7^’jiSO samoupravni spora-terimi 0 n?,enti crelavca, s ka-nostih 00 oča 0 svojih dolž- prodiram pravicaJl* prepočasi proorra v zavest delavcev in vseh občanov. Čutiti je celo, da maisikje po lanskem zagonu pohabljajo na bistvo, naj o dohod-s odloča, kdor ga ustvarja, in P*t skušajo vse speljati na staro Pot. Da pa to ne bo mogoče, je P trebno več političnega dela jalcev^6 neP0Srednib proizva- Delo za Po kongresu ZlCS^ ^e^e8ati za VIII. kongres 12 Jevnice je tudi revirni veča 31 JANE REŠETA iz No-nem ^ minulem mandat- družben?,d0^U te bil dele8at Čin,. noPolitičnega zbora ob- koneLS^UpŠčine- Debati za so Se% sl°venskih komunistov savia i Posvetovali v okviru Pote sevniške občine bo na Članstvo na čelu Ena izmed štirih delegatov za VIII. kongres slovenskih komunistov iz trebanjske občine je dolgoletna družbenopolitična delavka IVANKA PAVLIN iz Trebnjega. K ugodnemu in delovnemu vzdušju pred kongresi po njenem mnenju prispevajo tudi uspešno izpeljane volitve v delegatske skupščine. »Delež komunistov je bil velik. Sodimo, da pride v občini statistično že 1,5 funkcije na člana. V bodoče, to velja za pokongres-no obdobje, bo treba kadrovsko politiko širše zastaviti. Družbene dolžnosti je treba enakomerno razporediti med vse občane, posebno v SZDL. Pogumno je treba vključevati mlade, tako se bodo sredi dela najbolje usposabljali za vse dolžnosti v družbi. Po izidih in razpoloženju so bile zadnje volitve med najuspešnejšimi doslej. To je dobra osnova za še boljše delo delegatov." »Komunisti bi se morali zavzeti, da bi SLO in družbena samozaščita bolj prišla med delovne ljudi, posebno do žensk. Ljudje v delovnih organizacijah pa v krajevnih skupnostih bi morali o tem več vedeti. Trdim tudi, da ženska na zdajšnji stopnji razvoja delegatskega sistema še nima vloge, ki bi ji glede na njen delež v proizvodnji šel. Kako naj bo žena aktivna samo-upravljalka, aktivna v družbenopolitičnem in javnem življenju, če pa jo tudi med delovnim časom mori skrb, kam z otrokom. Vprašanje otroškega varstva je v novomeški občini tako pereče, da bi zaslužilo prednost pred vsemi ostalimi področji." Tudi na področju idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK smo dosegli lepe uspehe; v programu za letošnje leto imamo 8 tem, štiri smo že obdelali. Delegati iz naše občine smo izbrani tako, da zastopamo kmetijsko dejavnost, tekstilno industrijo, gradbeništvo, eden pa je iz aktiva neposrednih proizvajalcev." Brez kadrov ni napredka BORIS HUTAR, 28-letni obratni električar v čmomalj- 36-letna MARINA TERČEK, referentka za samoupravne in delegatske odnose v novomeškem Labodu, je postala komunistka leta 1960 kot gimnazijka v Ljubljani. Sodelovala je že na dveh republiških in na enem zveznem mladinskem kongresu. Po njenem mnenju bi bilo potrebno v predkongresnem času usmeriti vse sile v bazo in tam poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti: delegata na 8. kongresu ZKS pa so ga predlagale vse štiri osnovne organizacije ZK v TGP. »V okviru predkongresne dejavnosti v naši delovni organizaciji se komunisti še posebej zavzemamo za urejanje odnosov med tozdi ter med tozdi in skupnimi službami. To dejavnost imajo vse štiri osnovne organizacije tudi v svojih akcijskih programih. Na tem področju smo naredili precej, o tem priča tudi to, da imajo vsi naši tozdi 2e od januarja vsak svoj žiro račun. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 30. III. le trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 9.00 TV V SOLI: Slikar Maijan Detoni, Pokrajina, Francija, Elektronika - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Risanka, Fizika -(Bg) 15.00 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg) 16.00 ŠOLSKA TV: Brazilija, Kot pravkar utrgan sedež Iz prvega prispevka bodo učenci izvedeli, da je Brazilija dežela, ki je naj večja, najbogitejša, najzani- mivejša ... - kajpak le, če jo primerjamo z južnoameriškimi državami Drugi prispevek bo govoril o sadju in njegovi predelavi, sploh pa bodo učenci slišali tudi, da je sadje PETEK, 31. III. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOLI: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka, Obiščite z nami - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina - (Bg) 15.00 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg) 17.25 POROČILA 17.30 GOZDNE ZGODE IN NEZGODE - B 17.45 DEČEK DOMINIK - B 18.10 DOMAČI ANSAMBLI - B 18.45 RODIL SE BO ČLOVEK Pod gornjim naslovom bo tokrat na vrsti prva od dvanajstih oddaj SOBOTA, I. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 ZGODBE IZ KALEVALE - B 8.15 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI - B 8.30 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - B 9.00 MALI SVET 9.30 PO SLEDEH NAPREDKA - B 10.00 ŠTUDIJ NA UNIVERZI: FIZIKA 10.30 IZ SRC RASTO V SRCA MOSTOVI - B 11.00 G. Durieux: PAUL GAUGIN - B 15.20 POROČILA 15.25 SLOBODA: PARTIZAN, prenos nogometne tekme 17.35 OBZORNIK 17. 45 SMRT MUHE, film - B Češki režiser Karel Kachyna je edne tistih ustvarjalcev, katerih filme gledalci pričakujejo z nestrp- NEDELJA, 2. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.55 POROČILA 8.40 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: NAZAJ V PLANINSKI RAJ - B 9.00 625 9.40 M. Kerstner: GRUNTOVCANI - B 10.40 OTROK V UJETNIŠTVU, film 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 15.25 SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 15.55 OKROGLI SVET 16.10 POROČILA 16.15 DRAMA 17.15 PO POTEH ŽIVLJENJA ZOFKE KVEDROVE 17.50 ŠPORTNA POROČILA 17.55 IZ OCIVOCI, film Film režiserja Branka Bauerja je bil pred poldrugim desetletjem nagrajen z zlato puljsko areno, njegovo vsebino pa nakazuje že delovni naslov: Odprt partijski sestanek. Gre za odkrit spopad med direktorjem nekega podjetja in delavcem, ki se eden od glavnih virov vitanimov in mineralnih snovi v prehrani. 17.20 POROČILA 17.25 VELIKE REKE: REN - B 18.20 OBZORNIK 18.35 ZGODBE IZ KALEVALE -B 18.45 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - B 19.15 RISANKA-B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TELEVIZIJA ZA KONEC TEDNA - B 20.30 OCl KRITIKE: POLITIČNA PUBLICISTIKA NA SLOVENSKEM 21.15 NA ZVEZI, pogovor z gledalci 21.45 TV DNEVNIK 22.00 JAZZ NA EKRANU: SKUP I NA BERGEN D Y - B Sedemčlanska jazzovska skupina, ki jo vodi saksafonist Ištvan Ber-gendy, je v zadnjem času ena najbolj znanih in priznanih tovrstnih skupin na Madžarskem. Anasambel obstaja nanizanke Človekovo telo. Kolikor le mogoče v celoti bo prikazano človekovo telo in delovanje posameznih njegovih organov. Oddaje bodo bogato dopolnilo k šolski zdravstveni vzgoji. 19.15 RISANKA-B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OD GLAVE DO PETE Jezikavi Minimaks bo ob pomoči Minje tokrat vzel v precep Zdravka Coliča, t. L pevca 1977. Za pometanje nesnage bo tudi nocoj poskrbela Marica Hrdalo (Nela Eiži-šnik). 21.20 RAZGLEDI: DELAVSKI DOM IN VEC KOT TO Oddaja bo posvečena krškemu Delavskemu domu, ki mu nekateri pravijo tudi kulturni dom. Z besedo in sliko bomo spremljali priprave in zbiranje sredstev, nato izvlečke o gradnji in o domu, kakršen je - kot nostjo. Med njegove velike stvaritve sodi tudi film z gornjim naslovom. Gre za pripoved o 17-letnem Milanu, ki se med vstopanjem v svet odraslih srečuje z nerazumevanjem staršev in okolice. Pred stvarnostjo se umika v sanjski svet. Toda fant le ni tako brezupno zaprt vase, še kako zna opazovati. In na to njegovo lastnost se navezuje naslov filma, kajti režiser je mojstrsko prikazal fantov odnos do muh, ki jih srečuje kjerkoli. Milana igra Ljubo Knitl, lepo Magdo, predmet njegovih sanj, pa Jana Berova. 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A Newman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO - B Televizijsko nadaljevanko Šopek z bodečo žico so angleški televizijci posneli po istonaslovni literarni uspešnici mlade pisateljice Aidreje Nevvmanove. Roman in nadaljevanka sta pritegnila veliko pozornost najbrž zato, ker prikazujeta življenje dobro stoječe družine iz angleškega srednjega sloja. Ta socialna, na videz z ničimer obremenjena sredina je menda sen revnejših, pisateljica (in za njo nadaljevanka) pa je dokazala, da je tudi ta družbeni sloj poln protislovij. Nadaljevanko je rc- upira samovoljnim ukrepom prvega. Tehnokratska miselnost je direktorja pripeljala tako daleč, da o koristih podjetja odloča sam, ne oziraje se na delavce. Zgledu delavca Milu* na, ki si prvi upa oporekati direktorju, sledijo še drugi in vodilni delavec ima na izbiro: biti samoupravljalec ali pa iti iz podjetja. Seveda pot delavcev do tega razkrinkanja ni bila lahka, kajti direktor je imel ob sebi celo vrsto priliznjencev. Glavne vloge igrajo I. Džuvalekovski, H. Cokič, D. Mitrovič, B. Dvirnik in drugi. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Jovanovič: KONEC TEDNA - B Drevi bo na sporedu prva oddaja iz slovenske nanizanke, ki jo je po scenariju Dušana Jovanoviča posnel režiser Dušan Mlakar. Sedem samostojnih zgodb bo poseglo v našo neposredno vsakdanjost, v sredino, v kateri tičimo. Toda zgodbe ne bodo podrobneje slikale življenja, temveč bodo zgolj nekakšna razmišljala o drobnih doživljajih, ki so nepomembni le na videz, sicer pa razkrivajo temeljna vprašanja bivanja dandanašnjega človeka. V soočanju treh generacij se bodo kresali trije različni pogledi na svet, tri različna dojemanja in doživljanja sveta. Nosilci glavnih vlog so Duša Počkajeva, že sedemnajst let, njegov pravi vzpon pa se je začel šele pred sedmimi leti, ko je začel nastopati v zdajšnji zasedbi Skupina igra zlasti blues in rock, kar pet velikih plošč pa so poslušalci „pozIatili“ s kupovanjem. 14.55 Trepča: Dinamo (prenos nogometne tekme) - 17.15 TV dnevnik — 17.35 TV koledar — 17.45 Razgrete glave - 18.15 Znanost — 18.45 Peščena ura — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Jean-Luisom Barraultom in Madc-laine Renaud - 22.00 24 ur -22.20 Zenska danes - 22.50 Kronika MES velika pridobitev mesta Krško, saj imajo v njem zatočišče številne kulturne dejavnosti (filmska, gledališka, glasbena in podobno). Oddaja bo prikazala velika prizadevanja Krčanov, da so prišli do doma, ki jim je lahko v ponos. 22.00 TV DNEVNIK 22.15 SERPICO - B 23.00 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zlata nit - 18.15 Naša obramba - 18.45 Glasbeni klub 78 — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gost urednik: Oskar Davičo — 21.00 Včeraj, danes, jutri -2.20 Dokumentarna reportaža -21.50 K Seebon: Koncert za flavto - 23.10 Kronika MES žiral T. Wharmby, v glavnih vlogah pa nastopaj F. Penhaligon, S. Allen, J. Aubrey in D. Grant. 21.05 LAHKO NOC, TRUBADURJI - B 21.25 BORSALINO, film - B Dogajanje francoskega filma z gornjim naslovom je postavljeno v Marseille tridesetih let, tamkajšnjemu podzemlju pa vladata dokaj simpatična gangsterja, ki sta si v marsičem različna, druži pa ju izreden pogum in želja po slavi. Režiser J. Deray je z A. Delonom in J. — P. Belmondom ustvaril zabavno kriminalko, ki nas ne bo uspavala. 23.25 TV DNEVNIK 23.40 625 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Živa glasba - 21.00 24 ur - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota -21.55 Zora iz Maradika - 22.35 Kronika MES Dare Ulaga, Milena Zupančičeva in Ivo Ban. Na posnetku: prizor iz nanizanke. 21.05 TAM, KJER ŽIVIM ... - B Krajevna skupnost je središče krajanove dejavnosti, pri čemer imajo velik pomen družbenopolitične organizacije, društva, kulturne in podobne ustanove ter delovne organizacije. Televizijci nam bodo pokazali, kako se odvija življenje v ljubljanski KS Koseze in KS Šentjernej. 21.45 TV DNEVNIK 21.55 ŠPORTNI PREGLED 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film — 22.45 Kronika MES PONEDELJEK, 3. IV. trgovska hiša maximarket Ljubljana I© 9.45 VUI. KONGRES ZK SLOVENIJE, prenos 16.45 POROČILA 16.50 SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 17.25 CAS IN RAČUNANJE 17.55 POROČILO Z VIII. KONGRESA ZK SLOVENIJE 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK TOREK, 4. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana" 1 8.30 TV V ŠOLI: Nemščina, Geometrija, TV vrtec, Pokrajina in prostor, Delavsko samoupravljanje — (Zg) 10.30 TV V ŠOLI: Risanka, Glasbeni pouk - (Bg) 14.30 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg) 16.05 ŠOLSKA TV: Angažirani lepak, Jedrsko orožje in zaščita V prvem prispevku bomo videli, kako učenci lahko izpovejo svoj odnos do sveta brez pisane besede. Za izražanje jim služi lepak, ki ga SREDA, 5. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 20.00 I. Potrč: KREFLI Prešernovo gledališče iz Kranja je v zadnjih treh sezonah postavilo na svoj oder celotno Potrčevo trilogijo o Kreflih. Kreflovo kmetijo ter Lacka in Krefle je ljubljanska televizija že predvajala, za nocoj pa je pripravila še posnetek Kreflov, drame, ki zaključuje problemski sklop slovenskega kmetstva iz bližnje preteklosti. Krefli so drama, ki očrtuje značaje. Videli bomo, da dninar Gočl in gruntar Krefl nista več nepomirljiva nasprotnika, druži ju delo. Oba pa sta soočena z večnim sovražnikom — oblastjo, ki jo pooseblja agrarec in predsednik Vrtnik. Literarna zgodovina uvršča Potrčevo trilogijo med najvidnejše dramske dosežke slovenskega socialno-kritič-nega realizma, tako zahtevnemu delu pa je bilo kos tudi Prešernovo gle- izdelajo iz delov fotografij, časopisov in podobnega. Prvi od štirih prispevkov, ki naj bi dopolnjevali pouk obrambe in zaščite v osnovnih in srednjih šolah, bo prikazal razliko med jedrskim in klasičnim eksplozivom, razložil bo delovanje jedrskega orožja, njegov učinek in načine zaščite pred njim. 16.50 OBZORNIK 17.00 VIII. KONGRES ZK SLOVENIJE 18.00 PISANI SVET 18.40 JUGOSLOVANSKA TRIM-SKA TELEVIZIJA - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI - B 21.05 GLASBENI MAGACIN Prvi prispevek v okviru (zaostalega) marčevskega glasbenega magaci-na bo prikazal, kako na madžarski televiziji snemajo resno glasbo za glasbenih področjih. Njegova ustvarjalnost je dosegla višek s ciklusom petnajstih vokalnih skladb, kijih je imenoval Rukoveti in so postale pojem za rapsodične skladbe. Tokrat bo na vrsti prva od šestih oddaj beograjske televizije, v katerih bomo slišali Mokranjčev ciklus v celoti. 19.15 RISANKA - B n dališče. Dramo je režiral Jane* Drozg, v glavnih vlogah pa nastopajo > J. Kovačič, C. Oman, J#Vunšek,T. -Miklavčič, M. Šemrov in drugi. | 21.30 TV DNEVNIK IN POROČILO Z VIH. KONGRESA ZK SLO VENIJE 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja - 2100 24 ur -21.10 Celovečerni film - 22.40 Kronika MES predvajanje. Prikazanih bo tudi n«' kaj filmskih prispevkov tujih televizij, sledila bo glasbena uganka, koncu pa se nam bo predstavil zna® jugoslovanski jazzist, trobent«1 Duško Gojkovič. 21.50 TV DNEVNIK in POROČI LO Z VIII. KONGRESA ZK SLOVENIJE 1 8.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, V Goranovem rojstnem kraju, Od Subotice do Novega Sada, Vladimir Nazor: S partizani - (Zg) 8.55 VIII. KONGRES ZK SLOVENIJE, prenos 17.20 POROČILA 17.25 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI - B 17.40 POTOVANJE V DEŽELO LUTK - B 18.00 OBZORNIK 18.10 REPORTAŽA 18.45 S. Mokranjac: RUKOVETI Stevana Mokranjca (1865 - 1914) šteje srbska glasbena zgodovina med svoje najzaslužnejše može, saj je opravil pionirsko delo na več 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV kole-dar — 17.45 Otroška oddaja ' 18.15 Knjižni klub - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled' 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur — 21.20 Sodobna psihologi3 - 22.05 Zgodbe za lahko noč ' 22.35 Kronika MES lenu in Ljubezen Elvire Madiga" uvršča takoj za I. Bergmanom ko1 najuspešnejšim švedskim filmski!11 ustvarjalcem. Dogajanje filma, ki g* bomo gledali nocoj, je postavljeno* majhno švedsko mesto, kjer se n* začetku tridesetih let slabo plačan* delavci odločijo za 25-tedenslO štrajk. V tem času se zgodijo najrazličnejše stvari, končno pa vojska ! streli razžene uporne delavce. ^ glavnih vlogah nastopajo P. Sellefs> K. Tidelius in M. Widerberg. 22.30 TV DNEVNIK 19.30 TV DNEVNIK 20.35 FILM TEDNA: UPOR V ADALENU Švedski pisatelj in režiser Bo VViderberg se s filmoma Upor v Ada- 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV kol? dar - 17.45 Mali svet - 18.15 W kumentami Film - 19.9.30 V dnevnik - 20.00 Prosta sreda ' 22.00 TV dnevnik - 22.15 Poročil0 z VIII. kongresa ZK Slovenije " 22.30 Posnetek nogometne tekU** ZRN: Brazilija PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 31. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in naiodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. S. Klančičar: V gozdu nisi sam). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45, Minute z poldne. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (I. Canev: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 3. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje. ansamblom Zadovoljni Kranjci. ‘0. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsa-eliki __________ _____ diski _______ (inž. V. Repanšek: Letošnji program iodij< _______________________ __ kogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti 20.00 Stop pops 20. Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05, Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-^4.30 Nočni program. SOBOTA, 1. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 12.10, Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v aprilu). 12.40,Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45.S pevcem A. Dedičem. 15.45,S knjižnega trga. 17.03, Spoznavajmo svet in domovino. 18.30, Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00, Koncert iz naših krajev. 21.30, Oddaja za naše izseljence. 23.05, Popularnih dvajset. 0.05t4.30 Nočni program. NEDELJA, 2. IV. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko po- skupnosti za pridelovanje krompirja). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (Revolucionarne in uporniške pesmi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Krvina: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 4. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Velej: Primextra - herbicid zoper plevel v koruzi). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Družba in čas. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (J. Beran: Mož upora). 21.42 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (C.J. Cela: Večna pesem). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 5. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pi^J svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapoji” j pesem. 9.40 Aktualni proble*!! marksizma. 11.03 Po Taliji1" poteh. 12.10 Veliki zabavl" orkestri. 12.30 Kmetijski nasve (inž. M, Lekšam: O reviziji sadner izbora za Slovenijo). 12.40 Piha*J. godbe. 14.05 Ob izvirih lju% glasbene umetnosti. 14.30 poslušalci čestitajo in pozdravljaj ' 15.45 Spomini in pisma (H. Gn*| ' Pisma iz stolpa). 18.05 Odskoc^ deska. 18.30 Utrinki iz sveto* zborovske literature. 19.45 MinU‘% ansamblom Atija Sossa. '2Qj j Koncert iz našega studia. 22.2^ • festivalov jazza. 23.05 Litega nokturno (R. Petrov-Nogo: PeSJjLv 23.15 Revija jugoslovanskih Pf *ni zabavne glasbe. 0.05-4.30 N° program. ČETRTEK, 6. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 ska šola za višjo stopjno. 9.35 slovanska zborovska glssba. JrjO Zvoki znani h melodij. ?/,* o Kmetijski nasveti (inž. S. Avši^, '40 Koncert za mlade poslušalce. Enajsta šola. lade p< 15.45, 14.‘ Jezikovni ] reskrbi trga s svežo zelenja .5 2.40 Od vasi do vasi. ' >n '4 i vori (dr. J. Toporišič). 18 »» Z opernih odrov. 19.45 q0 ansamblom Francija Puharja. ^ jji Četrtkov večer domačih PcsrZte< napevov. 21.00 Literarni v,:je, (W.B. Yeats). 21.40 Lepe mclo%, 22.20 Haydn v domači n. 23.05 Literarni nokturno g. Cankar: Naš laz). 23.15 Paleto pevk in plesnih ritmov. 0.05-Nočni program. DOLENJSKI LIST Št. 13 (1494) - 30. marca kultura in izobra- ževanje / Dolenjce bode neenakost Sedanji »delitveni ključ" kulturo v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini preveč siromaši — »Stanje se mora spremeniti", so poudarili na novomeškem posvetu Ena od pomembnih predkongresnih ugotovitev dolenjskih kulturnih delavcev je nekako taka: združevanje sredstev za skupni program dejavnosti v okviru republiške kulturne skupnosti ni ustrezno. V stališčih z novomeškega posveta, kjer so sodelovali tudi Črnomaljci, Metličani in Trebanjci, beremo med drugim, da se ta sredstva delijo bolj po občutku in tradiciji kot po stvarnih potrebah. Trditev nas uči, da se to lahko dogaja le zaradi neizdelanih kriterijev in cen za kulturne storitve. JdaTrnkoczy: PODOBA DR. A. O. ŽUPANČIČA, 1952. Na posvetu v Novem mestu so menili, da je posledica tega nadaljnji neenakopravni položaj delavcev v kulturnih ustanovah iste vrste. Poudarili so, da moremo premočno koncentracijo sredstev (npr. na republiški ravni) pojmovati tudi kot odtujevanje teh sredstev od delovnih ljudi in občanov. Kulturne skupnosti dolenjskih občin ugotavljajo, da morajo več kot polovico svojega denarja združevati za skupni program, vsote, ki se vračajo, pa so malenkostne. J^oklej hrbet dobri knjigi? *'et°šnja akcija »Družba in knjiga" naj bi v krog prijateljev knjig Prešernove družbe PriPeljala nove naročnike in bralce — Prešernove knjige so še vedno med najcenejšimi Nikogar, ki se ima za kulturnega Slovenca, bi ne bilo potrebno Zdajle prepričevati, naj se spoprijatelji s knjigo. Ker pa številke okazujejo, da je med nami še vse preveč takih, ki knjigi ne kažejo avno prijateljskega obraza — niti takrat ne, ko bi jim odlično P°služila kot predmet za telesne vaje, kakor jih nakazuje televizij-trimček, si ne moremo kaj, da ne bi za to posodo duha in vir ^nja zastavili vsaj ene besede. No, ne samo ene besede, kajti Vsen>, ki knjigi kažejo hrbet kot nekakšni desetnici, naj povemo kar Nravnost: brez odprte knjige v roki so kot drevo brez cvetja. To se dogaja, navzlic temu, da je stanje v kulturi na Dolenjskem na moč kritično. Kulturnih domov v krajevnih skupnostih nihče ne obnavlja, ljudske knjižnice na podeželju nimajo denarja za nabavo novih knjig, za dejavnost amaterskih gledaliških skupin, pevskih zborov, folklornih skupin in drugih oblik amaterizma ni niti najmanjših možnosti. Iz tega sledi pouk, da bo najbrž potrebno položaj kulture ponovno ovrednotiti v okviru celotnega družbenega razvoja ter kritično pre-motriti, kako bi v prihodnje najpravičnejše zastavili združevanje sredstev, skupni program in tako imenovano participacijo- Dolenjski komunisti, ki so hkrati tudi marljivi kulturni delavci, se zavzemajo za to, da bi delež prispevkov za kulturo v občinah določili v skladu z obsegom kulturnih dejavnosti in možnostjo uporabe kulturnih dobrin. Občine z bolj razvito kulturo naj bi za kulturo prispevale več kot druge, če je njihova skupna prispevna stopnja za samoupravne interesne skupnosti manjša kot v nerazvitih občinah. Že dolgo namreč bode v oči podatek, da razvite občine, kakor so ljubljanske in mariborske, dajejo za SIS celo po dva odstotka manj kot občine na Dolenjskem! Temu na rob lahko zapišemo le še to, da sedanje stanje pač ne more biti pravi kažipot k hitrejšemu odpravljanju razlik v razvitosti znotraj meja naše republike. I. Z. da bodo izginile še zadnje bele lise. Slednjič je treba reči, da se obe organizaciji s Prešernovo družbo prizadevata tembolj, ker gre za popularizacijo in širjenje knjig, ki niso samo dobre, ampak tudi poceni, dostopne tudi plitvejšim žepom. , V mislih imamo kajpak do-r° knjigo, saj vse, kar izide in rasi p0 kioskih in samopo-režnicah, gotovo ne zasluži te-jf *mena. Slabe literature gre Pteveč v roke, dobre premalo. tem smislu je zastavljena tudi u°sežna akcija Družba in knjiga, za katero je dala pobudo, je njena usmeijevalka in pokroviteljica Socialistična zveza. Sled- z*ast* Poudarja pomen resemove družbe, tiste ustano-jo je za izdajo dobrih, jndskih knjig že pred četrt sto-etJa določila Osvobodilna fron- Prešernova družba |o zveze”*^10^11*03 Socialistične knito^S0^ ^ovenskih hišah so mšernove družbe že na-P°lice. Mnogim druži- nam so te knjige še popolne tujke. Prešernova družba je sicer spletla že kar gosto mrežo svojih zaupnikov in poverjenikov, popolnoma zasesti praznega prostora pa tudi prek take mreže ni mogla. Zato sta ji zlasti letos naklonili svoje posebno prizadevanje Socialistična zveza v krajevnih skupnostih in Zveza sindikatov v organizacijah združenega dela v upanju in z željo, „NOVO MESTO“ PRI OBZORJIH Roman „Novo mesto“ Mirana Jarca bo doživel nov ponatis. Letos ga bodo v svoji knjižni zbirki „lz Slovenske kulturne zakladnice” izdala mariborska Obzorja. Roman je bil že lani v programu te založbe. 2UŽEMBERŠKA „KUKAVICA“ Pred dnevi, natančneje za dan žena, je v Žužemberku izšla ciklostirana zbirčica pesmi »Kukavica”, izdana kot posebna številka glasila »Z bregov Krke”, lista literarno - novinarskega krožka na osnovni šoli. V »Kukavico" so uvrstili pesmi, ki so nastajale v devetletnem obdobju izhajanja šolskega glasila. Z njo so se oddolžili mladim literatom, ki so s svojimi pesniškimi poskusi bogatili podobo glasila. Zanimivo je tudi, da so pod vsemi pesmimi podpisane učenke, torej gre pri »Kukavici" tudi za nekakšen ženski pesniški zbornik. Marjan Čeme iz Črnomlja: „V naši občini je bilo zadnja leta, posebno po akciji Človek, delo, kultura, veliko narejenega za obuditev kulturne dejavnosti. Danes pa, žal, ugotavljamo, da razen nekaj akcij, ki so rodile manjše pevske zbore, dramsko in folklorno skupino, drugega ni bilo. Za delovne organizacije je kultura še vedno dokaj nezanimiva, zato v njih tudi še ni pravega posluha za ustanavljanje kulturnih dru- ldicar*ovaj, (» “ ali > <)je kakor pika, vejica, loeuo ^3)I?5ai> dvopičje, podpičje in pomišljaj lunino u 5 "j™ namreč ločimo be«do ali UC1 Pa Ravnih -od ostale8a stavka- Uporabljamo moč „kriti“ stroškov. 1 do dnjih primerih: Besede mrtva, lažje, kriti so sicer res rabljene besed ,?a?namujem0 dobesedni govor (to je * ‘ mi ^ j*b nekdo govori): »Prijatelj, ta stvar Kdaj uporabljamo narekovaj reke"6 ^e-v 8*avo’ je rekel Tone. - Tone je .Jriiafei^? j’ stvar "d ne 8re v glavo, filav««* •!’ * ie rekel Tone, „ta stvar mi ne c glavo 2. gre v Podi«* 3 označbno lastno ime kake knjige, dvoumf’ ladie **d., kadar bi lahko prišlo do mer-0?'3, če narekovajev ne bi uporabili, napri-listut ,sem bral v »Pionirju44 (mladinskem VOm ~ Jurčičev »Domen44 (knjiga s tem naslo-dalio’116 &avna oseba tega dela!) mi je všeč. - V 3 v' s® ie prikazal »Galeb44 (ladja, ne ptica). Radar hočemo dati kaki besedi drugačen V novomeškem domu JLA je bilo 20. marca medobčinsko posvetovanje o pripravah na tretjo konferenco Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vodil ga je tajnik te organizacije Marjan Belina. Na posvetovanju so poskušali ugotoviti kulturni utrip v občinah, navzočnost ZKO v njem, povezanost ZKO z drugimi dejavniki (SZDL, ZK, sindikati itd.) ter uresničevanje sklepov z druge konference ZKO Slovenije. Med drugim so povedali: štev. Kulturne akcije so običajno delo peščice ljudi. Izjema je glasbena šola, ki je poleg koncertov in drugih prireditev organizirala številne obiske na abonmajskih predstavah v Ljubljani in Zagrebu. V naslednjih treh letih si bomo prizadevali, da bodo dobile vse krajevne skupnosti kulturne domove. V načrtu imamo seminarje za režiserje in vodje folklornih skupin, manjkajo pa dirigenti. Za območje vse Dolenjske bi morali tiskati poseben bilten, ki bi društva seznanjal s kulturnimi prizadevanji in priobčeval strokovne nasvete za delo. Sem za to, da občinske ZKO med seboj bolj sodelujejo.44 Podobne probleme poznajo v Metliki, Trebnjem in Novem mestu. O prizadevanjih trebanjskih kulturnih delavcev, organizatorjev vsakoletnega Tabora likovnih samorastnikov in izdajateljev Samorastniške besede, je Stane Peček dejal: »To, da imamo veliko kulturnih prireditev, še ne pomeni, da je na kulturnem področju red. Ugotavljamo namreč, da v naši občini načrtujemo kulturne prireditve prav tedaj, ko se vrstijo tudi v drugih občinah. Menim, da bi morah sestaviti skupen koledar prireditev, potem se to ne bi dogajalo. Tudi ni dobro, če je preveč najrazličnejših komisj, saj se prečesto zgodi, da vsaka vleče na svojo stran, pravega učinka pa ni. Pri nas so najbolj aktivni pionirji na osnovnih šolah, so pravi zaklad kadrov za na oder, pa naj imam v mislih bodoče igralce, pevce ah recitatorje. Res pa je tudi, da se ta mali , .rezervat kadrov" po odhodu v srednje šole ali delovne organizacije razgubi. Tarejo nas tudi težave s prostori. V občini imamo nekaj malega kulturnih hramov, a ko jih (pozimi) najbolj potrebujemo, so mrzli, skoraj neuporabni.44 Boris Savnik iz Novega mesta: »Ob letošnji Župančičevi obletnici se nam je posrečilo organizirati kulturna društva skoraj na vseh šolah v občini. Kulturna društva naj bi dobile tudi krajevne skupnosti. Potrebna bi bila usklajevalna telesa v krajevnih skupnostih, potem se ne bi dogajalo, da bi podobne ali celo enake prireditve organizirali posebej na šolah, posebej mladi in posebej SZDL. Kadrov primanjkuje. Seminarji, ki smo jih nekaj že izvedli, so lahko le izpopolnjevalni, ne morejo pa vzgojiti zborovodij, dobrih režiserjev in drugih animatorjev kultu-16 ** J. PAVLIN NAIVEC SE OGLAŠA Samouki slikar Životin Nikolič iz Srbije, ki je pred leti služil vojaški rok v Ribnici, je sporočil, da bo spet razstavljal v Sloveniji, in sicer v Ljubljani. Pripravil je namreč samostojno razstavo risb, ki jo bo letos pokazal v sedmih jugoslovanskih mestih. Nikolič je imel doslej 8 samostojnih in kar 51 skupinskih razstav doma in v tujini. Med drugim je razstavljal tudi v Kočevju in Zdenko Huzjan: LEPA TRIKOTNA ŽENSKA, akril — platno, Ribnici. Eno njegovih najuspešnejših 1977. Z razstave, ki bo odprta od danes (ob 18. uri) do 17. aprila v del, »Atomska doba nad Sumadijo", Dolenjski galeriji in na kateri bodo slikarska in kiparska dem sed- pa krasi novi dom JLA v Ribnici merice mladih slovenskih likovnikov. ZKO — tokrat samokritično o sebi V pripravah na tretjo konferenco ZKO Slovenije »lonček grenkih ugotovitev" pristavili tudi Dolenjci — Kaj je načel medobčinski posvet v novomeškem Domu JLA? O kulturnem sodelovanju na Dolenjskem ne pišemo prvič in ne kot o nečem novem. Spletlo se je v najrazličnejših oblikah med kulturnimi ustanovami, skupinami in organizacijami Niti se še nadalje spletajo in prepletajo. Videti je, da sodelovanju ni meja in najbrž je res tako. Sodelovanje je potrebno in koristno. V prekongresnih razpravah so opozorili, da samo sodelovati vendarle ni dovolj. Prav gotovo je tudi za kultu- ri yy Povezati 1 l*vv* dediščino ro prišel čas, ko je potrebno napraviti korak naprej in se organizirati podobno kot v proizvodnji V mislih imamo združevanje dela in sredstev nekaterih že delujočih ustanov, hkrati pa skupno ustanavljanje novih Varstvo kulturne dediščine sodi nedvomho med dejavnosti, kjer je povezovanje možno doseči Gre za smotrno povezovanje muzejev in muzejskih zbirk tostran in onstran Gorjancev ter za ustanovitev samostojnega Zavoda za spomeniško varstvo za Dolenjsko. Ustanovitev slednjega bi pomenila tudi renesanso zamisli iz nekdanjega novomeškega okraja. Ne bi radi obujali ffenkih spominov, vendar je treba reči, da je bil podoben zavod pred ustanovitvijo že pred približno osemnajstimi leti, da pa je stvar padla v vodo zaradi nerazumevanja nekaterih dejavnikov na okrajnem Vrhu. To se je zgodilo navzlic temu, da je okraj štipendiral domačega strokovnjaka. Zdaj bo treba začeti v vsem iznova. J. Z. JUTRI V KRŠKEM: PREDSTAVA »TRAVIATE44 Krškemu kulturnemu občinstvu se obeta jutri zanimiv gledališko-glasbeni dogodek: ob 19.30 se bo namreč v veliki dvorani Delavskega doma začela predstava znamenite Verdijeve »Traviate", s katero bo v tem posavskem mestu gostoval ansambel Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. pomen, kot ga ima navadno, ali če hočemo opozoriti, da je beseda popačenka ali vzeta iz narečja, torej neknjižna: Ko se je približal miličnik, jo je ,junak44 brž odkuril (mislimo seveda strahopetca). - Tudi letos »nosi zastavo44 (je najslabši) peti razred. - Pa na »žajfo44 (milo) ne pozabi! Napačna oziroma nepotrebna, pa je raba narekovaja v takih primerih, kot jih uporablja neki naš dopisnik: Obravnaval je program prireditev do pričetka »mrtve sezone44. — Temu naj bi dodali eno .lažje44 gledališko delo. — S samo vstopnino ni v tako imenovanem prenesenem pomenu (sezona dejansko ne more biti mrtva, ker ni bitje; težko je prvotno to, kar tehta itd.), vendar smo se te rabe tako navadili, da prenosa sploh ne čutimo več, zato tudi narekovaj ni potreben. Da je res tako, nam kažejo naslednje v prenesenem pomenu rabljene besede (metafore), ki jih vse pišemo brez narekovajev : sonce se smeje, lahek zaslužek, pot me spremlja veter piha; grenke misli, topa bolečina, oster mislec, strupen mraz itd. Tudi narekovaja potemtakem ne smemo uporabljati svojevoljno! B-r. „Trobenta” — dramilo Ob gostovanju Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v Delavskem domu v Krškem »Dobro, da sem brala novelo,44 je dejala ena od gledalk po predstavi Kosmačeve »Balade o trobenti in oblaku,44 v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki je bila ob koncu minulega tedna v krškem Delavskem domu. Morda je prišla Povšetova priredba znane novele na program krškega kulturnega hrama malo prezgodaj, saj je sledila precej lahkotnejši predstavi. Očitno je, da se obiskovalci na tak gledališki ritem še niso privadili, saj so za »Trobento44 zasedli dvorano le do polovice. Videli smo torej notranje zelo razgibano, na zunaj pa celovito gledališko predstavo, ki ji je treba pozorno slediti že zato, ker poteka brez odmorov. Osrednja Temnikarjeva zgodba, okvirna Majcnova in Črnilogar-jeva skrivnost se nenehno prepletajo in zapletajo, kar utegne nepozornega gledalca hitro zmesti. Kljub temu je bilo naše zanimanje potešeno, tudi zavoljo tega, ker je novogoriška odrska uprizoritev v režiji Janeza Povšeta uspešen dodatek k že od prej znani filmski oziroma radijski izvedbi. Med igralci bodo še dolgo v spominu Stane Leban (Črnil o-gar), Tone Šolar (Temnikar) in drugi. Celotna kvalitetna predstava bo v veliko spodbudo tudi domačim in okoliškim gledališkim amaterjem. Med vso predstavo je v dvorani igrala trobenta, ko pa smo odhajali, je bil nad nami oblak — misel: kako škoda je, da ni bilo več gledalcev! Vseeno pa smo upali, daje bilo trobento slišati dovolj daleč naokrog in da bo zvabila Krčane na naslednje predstave v njihovem kulturnem domu. SILVO MAVSAR TURISTIČNE ' P m* INFORMACIJE DOLENJSKI LIST INTEREXPORT LJUBLJANA TOZD POTOVALNA UMI -L* J LJUBLJANA AGENCIJA EvUhhU TITOVA 25 Organizirata Prvomajski družinski rally Otočec — Ljubljana — Rabac od 29. aprila do 2. maja 1978 START: 29. aprila 1978 ob 7. uri zjutraj pri bazi Avto-moto zveze Slovenije na Otočcu. CENA: za bralce Dolenjskega lista, ki bodo ob prijavi predložili za vsakega udeležence po 1 kupon, je 550 din, za ostale občane pa 600 din. V ceni je všteto: 3 polni pensioni, turistična taksa, organizacija in vodenje rallyja in servisna služba AMZS. Želimo vas opozoriti, da prvomajski družinski rally ni nikakršna hitrostna dirka, ampak vožnja po cestnoprometnih predpisih, saj se ga bodo udeležili poleg voznikov tudi njihovi družinski člani. Izpolnjene kupone oddajte osebno ali pošljite po pošti najkasneje do 15. aprjla v lnexovo poslovalnico v Novem mestu. Ob prijavi je potrebno vplačati 300 din akontacije, razliko pa do 15. aprila 1975. Udeleženci rallyja bodo bivali v Rabcu v hotelu Girandella (A kat.), ki se nahaja na izredno lepem položaju ob morju, odkoder je prelep razgled na Kvarnerski zaliv in otok Cres. Gostom pa so na razpolago gostinski in družabni prostori ter športni objekti. ČE ŠE NISTE NAROČNIK DOLENJSKEGA LISTA, STOPITE K NAJBLIŽJEMU PRODAJALCU ALI PA V NAROČNIŠKI ODDELEK NA GLAVNEM TRGU ŠT. 3. ČAKA VAS VAŠ PRIJATELJ - DOLENJSKI LIST. DOLENJSKI UST Kupon št.3 Priimek in ime...................................... stanovanje:......................................... tip vozila:......................................... Nepreklicno se prijavljam za prvomajski družinski rally pod pogoji, navedenimi v razpisu. (podpis) PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX poslovanica, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571 O trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 STE SE ODLOČILI, DA BOSTE SODELOVALI NA PRVOMAJSKEM DRUŽINSKEM RALLYJU? STE! PRIPOROČAMO VAM, DA SE OGLASITE V TRGOVSKI HIŠI MAXIMARKET V AVTODDELKU (V KLETNI ETAŽI), KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNO ZA VAŠ AVTO. NE MISLITE SAMO NASE AMPAK TUDI NA SVOJ AVTO! mlp MLADINSKA ‘ ' TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO Srečanje mladih v POREČU od 28. APRILA do 2. MAJA 1978 prevoz, športna tekmovanja, piknik v naravi, „Plavi večer", ples, izlet in 4 polni penzioni VSE ZA 850 dinarjev Prijave in informacije: Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto, Glavni trq 7 tel. (068) 22-555 LICITACIJA Industrija in rudniki nekovin „KREMEN", IMovo mesto, razpisuje licitacijo za prodajo KAMIOIMETA IMV, TIP 1600 Super B, letnik 1970, v voznem stanju, registriran do maja t. I. Licitacija bo v ponedeljek, 3. aprila, ob 10. uri pri mehanični delavnici „Kremen" na Partizanski cesti 12 (pri stadionu)/ Novo mesto. Nova turistična obzorja Ideja o izgradnji tako imenovane transbalkanske proge izvira še iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Toda šele v socialistični Jugoslaviji sta Beograd in hkrati vsa Jugoslavija dobila direktno povezavo med celinskim delom in črnogorskim pristaniščem Bar po najbolj sprejemljivi „Limski" inačici. Celotna dolžina proge znaša 476 kilometrov; od tega je 114,5 km tunelov in 14,5 km mostov. Velik del proge se šteje za gorsko progo, saj znaša vzpon tudi do 25 odstotkov. Najnižja nadmorska višina je 3 metre v Baru, a najvišja 1032 m v Kolašinu. emonin kotiček IMONT OGRAJE IN OSTALI ELEMENTI IZ LESA - OKRAS VAŠEGA DOl^k Proga Beograd—Bar je hrbtenica prometnega in gospodarskega razvoja krajev in pokrajin ob progi. Posebno mesto ima ta proga pri razvoju jugoslovanskega turističnega gospodarstva. Domačim in tujim turistom odpira predele, ki se ponašajo z izrednimi naravnimi lepotami in bogatimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, ki so bili pred izgradnjo proge dostopni le manjšemu številu obiskovalcev. Obisk krajev ob progi Beograd — Bar bo še poglobil in obogatil naše znanje. Po koledarju je zima minila. Verjetno ste razmišljali, kako boste polepšali vrt, počitniško hišico ali zidanico. Misli in želje se vam bodu uresničile, če boste stopili z menoj v Emonini Trgovski hiši v Ljubljani v Maximarket na Trgu revolucije 1 ali pa v Supermarket v pasaži na Ajdovščini. V obeh trgovskih hišah si boste lahko ogledali razstavo IMONT lesenih vrtnih ograj in drugih lesenih izdelkov. Dobili boste tudi natančne informacije in posojilo za nakup. Lesene IMONT vrtne ograje so novost na našem tržišču. Uporaba pa je večnamenska. OGRAJA S KRILNIMI LAMELAMI To je og-aja, ki je izredno uporabna, lahko bi celo rekli, da je ..univerzalna ograja", ker je ob nakupu že narejena. Lamele so zbite na dolžini 2,5 metra. Prodajalec jih dobavlja zložene v obliki harmonike na širini 70 centimetrov. Z raztegovanjem in krčenjem pa lahko poiščemo ustrezno višino. Ta ograja je primerna za vsak teren in za ograditev objektov po želji. OGRAJA Z NAVPIČNO OŠILJENIMI LAMELAMI Takšna otfaja je primerna za ograditev vrtov, peskovnikov, sadovnjakov in dvorišč. Z njo lahko po želji ogradimo še marsikaj drugega. Pri tej izvedbi se dobijo samo elementi, tako da lahko vsakdo po želji določa razmike. PRIPOROČAMO VAM LEPILA^H • preprosta za uporabo • poceni • niso vnetljiva niso škodljiva zdravju sc .. . v' Xx'v /• V; Ns \ ' \ r . >' • - Oj N ti MITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramiko! Keramit 6 Vinikol les prebarva s kakršnokoli ^ * go barvo. Vsi, ki ste se odlo^pt za nakup, boste prejeji ogri\l ’ * elementih ali v vezeh. J < Postavljanje ograj IMONfP*^ zelo enostavno. Lahko jih f pritrdimo na že pripravlja ** betonske, kamnite ali pešč«f stebričke ali pa na pose^ V lesene stebričke, ki jih dob^a prodajalec. ^ Pirš 1 h OGRAJA Z VODORAVNIMI LAMELAMI Zaradi svoje enostavnosti jo lahko sestavimo v rekordnem času. Lepo se poda v gorski okolici. Zato jo priporočam lastnikom počitniških hišic v gorskem svetu. Ta vrsta ograje je primerna tudi za ograjevanje pašnikov za živino. Kupijo pa se posamezni elementi. Višino in število lamel izbere kupec glede na svoje potrebe. OGRAJA ZA OGRAJEVANJE TRAVNIKOV IN PAŠNIKOV Je izredno praktična ograja, ki je sestavljena v glavnem samo iz opornih količev in vodoravnih lamel. Njena učinkovitost se kaže v tem, da zadržuje živino. Lepo pa se poda v nižinskih in gorskih pokrajinah. Vse vrste ograj so impregnirane, zato so zelo odporne proti raznim vremenskih neprilikam. Petindvajsetletna garancija je kupcu še ena spodbuda več, da se bo lažje odločil za nakup. Elementi so prebarvani z lepo olivno zeleno barvo. Če pa komu ta barva ne ustreza, lahko MR&. Ograje lahko kupite v nih višinah od 60 cm do ,, centimetrov s pripadajoči* elementi. Naj vam ne bo žal pot'j Ljubljano! Ogledali si bo ograje „v živo", dobili spekte, cenike in podrobn navodila. pc Ko bo v Emoni zopet ^Pi novega, bom šel „na ogled^ Do takrat pa na svidenje! , ^ Vaš Janez Dole Aga, ju izr TECTYL CENTER Vozniki! 'dc 'rav o Sl igo ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOft0'[™' ZIJO, ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZl „VALV0UNE TECTVLOM’ VAM OPRA VI PETER PERDEC A VTOMEHANIK ^ POD TRŠKO GORO TELEFON 068-22-37* GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO »spe R N. „ s ten ton nelj laS lini >ioj mm TECTYL CENTER 7:2, 3u{ P e*nj IZREDNA PRILOŽNOST 0(T V Vavti vasi prodarn r polnoma nov delovni P stor, ki meri 90 m2. ®Pr%-Ijen je s pisarno in ko^P^poji nimi sanitarijami. Priri1®^, * za vse obrti in tudi trgo Možnost nadgradnje 'r; -jjfuni, gradnje. Objekt leži »k ^ • glavni cesti Novo Dolenjske Toplice. PoH^ ij ^ sprejema Metod Štrun^g Novo mesto, Kristanova ^ - tel: 22-481. , n sl V St. 13 (1494) - 30. ni tire lik Skupščina občine Črnomelj Komisija za volitve, imenovanja kadrovska vprašanja Razpisuje Prosto delovno mesto direktorja zavoda dejavnost Črnomelj za k ulturno-prosvetno . °90ji: višja izobrazba ustrezne smeri in vsaj 5 let delovnih ttkušenj v podobni izobraževalni organizaciji. kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti ?)oralno-politične kvalitete. . 'srnene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogoji'' naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri kupščini občine Črnomelj. Čn tnomelj, 22. 3.1978 Dobra košarka prinesla poraz V 19. kolu II. zvezne košarkarske lige Novomeščani izgubili v Ljubljani — V torek zvečer zanimiva propagandna tekma med novomeškimi košarkarji Minulo 19. kolo II. zvezne košarkarske lige—zahod je prineslo kopico nepričakovnih rezultatov: kar po vrsti so namreč izgubljali vodilni košarkarji. Novomeščani so gostovali v Ljubljani in po dobri igri morali priznati premoč okrepljenih Ljubljančanov. Tako so Novomeščani s petimi zmagami še naprej na desetem mestu. ILIRUA-SLOVAN -NOVO MESTO 98:78(53:38) Dolenjci so v Ljubljani dobro igrali, domači košarkarji pa so, tudi po mnenju njihovega trenerja Drvariča, pokazali eno najboljših iger v letošnji sezoni. Srečanje je bilo zanimivo, zlasti zaradi razpoloženih strelcev, Novomeščani pa bi lahko izgubili z manjšo razliko, če bi ves čas igrali najboljši. Trener Splichal gimnastika rka je startala s porazom 3lwekrpovati so začele tudi rokometne ekipe — Novomeška Krka doživela v II. zvezni ligi hud poraz, Brežičani pa so po dobri igri odpravili Šoštanj i & II ,^nec prejšnjega tedna so nadaljevale s tekmovanjem tudi roko-ekipe v II. zveznih in republiških ligah. Novomeška Krka je v oiu izgubila, v republiških ligah pa so predstavniki z Dolenjske-neS.0segli pričakovane rezultate. Preseneča le hud poraz Novo-anov in sevniški neodločen izid z Ormožem. NT i ttj # PARTIZAN - KRKA '6:7<6:4) nhAcjn«.' ,u spomladanskega dela II. ičanc' rokometne lige so Novome-mjjr gostovale v Raičih. Bolj izbiral!"? domačim igralkam so se • e uhT_ z borbenostjo, edini, ki sta o kosali s hitrimi in grobimi Namizni tenis Šport mladih ij^fenoteniški klub Kočevje je p*tskn IT**I*ulega tedna pripravil obli ZSuefVenstvo osnovn*h organiza-> zas* • Presenetljivo močno je bi-Ln '°P8tvo organizacij in njihovih ja to rji mo izven mesta, organi- 80 Pogrešali udeležence iz 3 1 lin}* ter Fare. Nastopilo je 13 i mo, ‘E1®10*), na turnirju po-t Pa J« igralo 41 igralcev. oči1 (fe“*tati ~ ekipno: f. Itas 0tl&n. Adlešič, Struna), 2. bO* ačl^i'Ja (Lapajne, Stajdohar, Po-rfloli » Ttom Dušana Remiha (Ku-iHtajJkčič, Samfar), 4. Dolga vas I »nefctr,Cre^n> Kač, Ritrop), 5. Črni . k> 6. Dolga vas II itd. 2. Dolga vas II itd. ezno: 1. Osterman, j,3. P5ne> 3. do 4. Struna, Stajdohar, kdle5i4^dVončina' Pajnič, Spelič, ■ni^rgaj^^o prvenstvo osnovnih tnizoj ,clJ.Je dokazalo, da se za na-■^atadi t^»ls«.zanima precej mladih, D. O. R C ^MUNIC zmagal rav^ml^ atletski delavci so pri-0 * ga udBu£i/ atletski miting, ki rgoslovan,K^ h člani iz petnajstih 0' .astopili ,1. atletskih klubov, letiike ij? JV1 atleti iz Črnomlja, “Pehov Da ,N°Vega mesta, največ k Rezultat, dose.?ii Novomeščani. Vmestol fi~Qndaljlna: L Simunič : ®ega 4n i > Pionirji - 300 m: letnec /’ ■ Strumbelj 40,6, 3. 'r°nirke vL Novo mesto) 41,2; 4Š c _ * ‘ .. , m: 2. Simonič (Čmo- »afiiar 4?l.miadinci, kladivo: 1. ®ike _ (osebni rekord), mla- ‘ionirji.^jina: 3. Kralj 5,01,60 m, *• ^a 7,5, 3. Remec 10,9. Nov, uSp£L DVOBOJ : Ormožem. Partizanovimi igralkami, pa sta bili Hodnikova in Mršnikova. Krka: Judež, Ovniček, Hodnik 1, Brajer 2, Ban, Vavpotič, Majcen, Kobe, Mršnik 4, Štrukelj. ZASAVJE - INLES 18:15(9:7) Če bi Ribničani v Zagorju igrali le malo bolj razumno, bi lahko zagotovo igrali neodločeno. Tako pa so v času, ko so imeli številčno premoč, igrali prehitro, izgubljali žoge in domači, ki so igrali umirjeno, so zasluženo prišli do zmage in novih točk. TRŽIČ - DOLENJSKA 37:28(20:10) V prvi tekmi spomladanskega dela slovenske rokometne lige-zahod so Novomeščani doživeli hud poraz. Igrali so s Tržičem, vrsto, ki na lestvici sicer vodi, vendar bi morali navzlic temu, da so igrali oslabljeni, domačim povzročiti več preglavic. Najboljši mož na igrišču je bfl Pun-gerčič, ki je dosegel 12 zadetkov. Vesel prvi pri mladincih Novomeški kegljaški delavci so pripravili mladinsko prvenstvo Dolenjske v kegljanju, ki so se ga udeležili domala vsi najboljši kegljači. Tekme so bile zanimive, rezultati dobri, zanesljivo pa je zmagal Igor Vesel iz novomeške Krke. Mladi No-vomeščan je dobro metal, predvsem v drugem nastopu, ko je podrl kar 861 kegljev in prehitel 23 nastopajočih. Končni vrstni red: 1. Vesel (Krka) 1649 podrtih kegljev, 2. Mrak (Novo mesto) 1612, 3. Vukši-nič l6l0, 4. Fink 1606, 5. Somrak 1584, 6. Legjša (vsi Krka) 1579, 7. Požgaj (Brežice) 1570, 8. Novak (Mercator) 1540, 9. S. Seliškar (Senovo) 1528, 10. Štepec (Novo mesto) 1508 itd. Najboljše vrste pri ekipah: 1. Krka 6449, 2. Novo mesto 5942, 3. Krka D 5938 itd. Prvih deset najboljših posameznikov se je uvrstilo na republiško prvenstvo. N. GOLEŠ KOČEVJE -DOLENJSKA 12:9(8:2) Domače so odlično igrale le v prvem polčasu, ko so dodobra napolnile mrežo gostujoče vratarke. V nadaljevanju so jim pošle moči in mlade Dolenjke so dobile lepo priložnost, da katastrofalen poraz ublažijo. Pri domačih je bila najbolj učinkovita Jeričeva (7 zadetkov), pri gostjah pa Žagarjeva (3). ŠOŠTANJ - POSAVJE 22:24(10:11) Vrsta Posavja je v Šoštanju poskrbela za lepo zmago. Zanjo so zaslužni vsi igralci, zlasti vratar Skof in strelci Buzančič (4), Zagode (5) in Blatnik (7). SEVNICA - ORMOŽ 18:18(8:9) V 10. kolu slovenske rokometne lige-vzhod so Sevničani razočarali. Zdelo se je, da niso igrali na vso moč, zato so jih povprečni gostje iz Ormoža pošteno namučili. Domači so se morali za neodločen rezultat ob koncu srečanja pošteno potrudili. ŠAH: PRVENSTVO SLOVENSKIH MEST 2. aprila bo v Novem mestu 24. moštveno hitropotezno prvenstvo članskih reprezentanc, 6. ekipno hitropotezno prvenstvo mladinskih reprezentanc in 2. ekipno hitropotezno prvenstvo ženskih reprezentanc slovenskih mest in krajev za letošnje leto. Članske vrste bodo imele po šest predstavnikov, mladinske štiri, ženske pa dve članici. Hitropoteznega prvenstva, ki se bo začelo ob 9. uri v novomeški športni dvorani, se bo najbrž udeležilo več kot 600 šahistov. Doklova gre v Romunijo Najboljše jugoslovanske telovadke (mladinke in članice) so se minulo soboto in nedeljo pomerile na kriterijskem gimnastičnem tekmovanju v Zagrebu. V konkurenci 24 telovadk je premočno zmagala Novo-meščanka Jasna Dokl, kije bila najboljša v obveznem in poljubnem programu. Novomeščanka je bila kar šestkrat prva, na gredi pa je imela v obeh nastopih spodrsljaje. Solidno se je uvrstila tudi Nataša Kočevar, ki je bila ki je pa je svojih deveta, Vanja Požar, zasedla dvajseto mesto, tokrat telovadila izpod možnosti. Jasna Dokl bo zastopala Jugoslavijo na mednarodnih gimnastičnih tekmah 21. aprila v Romuniji. Rezultati: 1. J. Dokl (N. mesto) 73.25 (36.70, 36.55), 2. Ivanovič (N. Sad) 72.05 (36.05, 36,00), 3. Zupančič (Ljubljana) 71.00 (35.85, 35.15), 8. Požar (N. mesto) 52.80 (31.85, 21.00) itd. Nataša Kočevar je nastopila samo v poljubnem programu, kjer je zasedla 9. mesto, dosegla pa je 33.55 točk. Prihodnji teden bodo novomeške telovadke nastopile v Mariboru na »Salamonovem memorialu", čez štirinajst dni pa v Ljubljani na »Odprtem mednarodnem prvenstvu Ljubljane". J. P. pa je, povsem pravilno, poslal na igrišče postopoma vse košarkarje in ravno zato so gostje ob koncu izgubili za dvajset košev. Ce bi bolje igrali v obrambi in preprečevali hitre protinapade Ljubljančanov, bi bilo srečanje lahko precej bolj izenačeno. Novo mesto: P. Seničar 16, Bajt 1, Ž. Kovačevič 2, Munih 21, S. Kovačevič 10, Ivančič 20, Beg 3, Župevec 3, Plantan 2. PROPAGANDNA KOŠARKA Vodstvo novomeškega košarkarskega kluba se je odločilo, da bo pripravilo v torek, 4. marca, ob 20. uri košarkarsko tekmo, v kateri se bodo pomerili Novomeščani med seboj. Prvo ekipo je izbral zdravnik košarkarjev dr. Zorič, drugo vrsto pa bo vodil trener Novomeščanov Splichal. Pod zdravnikovo taktirko bodo igrali Munih, P. Seničar, Plantan, 2. Kovačevič, Kramar, Kren, Hrovatič in Jerman, na drugi strani pa S. Kovačevič, Beg, Zupevec, Bajt, Cerkovnik, Fuis, Radak, Zupanc in Lekše. Ogranizatarji bodo pripravili za obiskovalce (vstop bo prost) svojevrstno presenečenje. NOVO MESTO -ORIOLIK V 20. kolu II. zvezne košarkarske lige, ki bo v soboto zvečer, se obeta novomeškim ljubiteljem igre pod obroči ena od najbolj zanimivih tekem: v Novo mesto pridejo namreč košarkarji iz Slavonskega Broda. V prvem delu prvenstva so jih Novomeščani pošteno namučili, v soboto pa napovedujejo zmago. F bodo dosegli boj težko, nastopili brez dveh standardnih igralcev: Slavca Seničarja, ki je poškodovan, in Petra Ivančiča, ki ' ponedeljek odšel v JLA. ŠCKS - TKŠ 3:4 Konec tedna sta se na igrišču za osnovno šolo Milke Sobar-Nataše v Novem mestu pomerili nogometni vrsti iz štnihelskega internata. Ekipa TKS je bila nekoliko spretnejša in je po zadetkih Modica (2), Komidarja (1) in Lapuha (1) zasluženo premagala borbene .kovinarje', za katere sta zadetke dosegla Černelič (2) in Broz. P. M. STRELKE TEKMOVALE Strelska družina kočevske Teksti-lane je organizirala pred kratkim občinsko ekipno tekmovanje za članice z zračno puško serijske izdelave. Tekmovale so za prehodni nnlral Tplrctibna R moron" Udclc* je bilo 'ekstilana žilo se gaje 8 ekip, v vsaki elk. Uvrstitev: 5 streh 1. Bržkone jo ker bodo i je v pokal »Tekstilana 8. marec . Udeležili ------- f? 2. Itas, 3. Melamin, 4. Dijaški dom, 5. KS Salka vas, 6. Kočevski tisk, 7. Tekstilana II in 8. Občinska skupščina. Izid tekmovanja: 1. Nada Učakar (Itas), 2. Anica Kenda (KS Salka vas), 3. Marija Sulman (Melamin). METLIKA: ŠTIRI REKREACIJSKE EKIPE Igralci namiznega tenisa iz metliške občine bodo nastopali v črnomaljski občinski namiznoteniški ligi. Igrali bodo v štirih ekipah: Gradac (Rus, Malešič, Stipanovič), Metlika (Hauptman, Orlič, Bienenfeld, Dra-kulič), „Beti“ (Horvat, Prevalšek, Medek, Gašperič, Herak), četrto vrsto pa bodo sestavili mladi. f C #1 -SsS** NA ČETRTEM MESTU — Novomeški odbojkarji, ki igrajo v spomladanskem delu slovenske odbojkarske lige precej bolje kot v jeseni, so v zadnjem kolu tesno izgubili z Bovcem. Na sliki: Cotič in Vernig v skoku. Dolenjke gospodarile v Pulju V 10. kolu II. zvezne odbojkarske lige Novomeščanke dosegle zanesljivo zmago, ki jim bo zagotovila obstoj v ligi — Tesen poraz Novomeščanov PETKOVIČ IN STOKANOVIC Na hitropoteznem prvenstvu novomeškega šahovskega kluba za februar je zmagal dr. Petkovič. Zbral je 8,5 točke, za njim pa so se uvrstili Picek (8), Stokanovič (7,5), Lonča-revič (6,5), Komelj (6,5), Avsec (6) itd. Na turnirju za marec je bil najboljši Stokanovič (15, 5 točk), za njim pa so se uvrstili Lončarevičin dr. Petkovič (14), Milič (12,5), Bo-žovič (10,5), Komelj in Avsec (10), Golobič (9,5) itd. Minula .odbojkarska1 sobota je prinesla novomeškim ekipam polovičen uspeh. Vrsta deklet je v Pulju, čeravno je igrala oslabljena, dosegla gladko zmago, fantje pa so v Bovcu izgubili po izenačenem in zanimivem dvoboju. Novomeščanke so z novo zmago prehitele Jeseničanke in so pete, moška vrsta pa je še vedno na četrtem mestu. PULJ - KRKA 0:3 (-3, -9,- 14) Že rezultat jasno pokaže, da Dolenjke na morju niso imele veliko dela. Popolne gospodarice na sre- - hamiznoteniški klub ^boj C®u*ega tedna pripravil Hujskimi domačimi in čmo-% „ Ponirji. Dekleta: Novo alir« '-rnomelj 5:4. Domače nekoliko presenetljivo i*a n .obm°dne prvakinje, -«ala * kUa Glavanova, ki je M„.vse tri Čmomaljke. P".» Pod mesto - Črnomelj *°dstvom vse boljšega 7 omaCi pionirji dosegli * * d« ag°* Vodstvi obeh vrst £*nje. govorili za povratno sre- * plakete A najboljše 'rrvaka i«0/v°j?n naslov državnega > n slovin u * reprezentant Kapš ženska prvaka Špiler in Penca. Mlado društvo Eno najmlajših športnih dru štev na Dolenjskem je nedvomno metliško kegljaško društvo. Belokranjci so ga registrirali 13. marca, očetje1 organiziranega kegljanja pa so Martin Bajuk, Tone Zupanič, Jože Stupar, Slavo Barič, Gabre Badovinac, Stevo Lovrin in Željko Goleš. »Zakaj smo se odločili za društvo? Dovolj nam je bilo nastopanja za ozalisko ekipo," je povedal Željko Goleš, »dovolj napornih voženj v sicer bližnje hrvaško mesto. Čeravno v Metliki nimamo najboljše možnosti za delo, smo nekega dne sklenili, da bomo pogovore o lastnem društvu končali tako, da ga bomo ustanovili Zakaj v našem mestu imamo kaj malo ekip, vsi pa ne moremo biti košarkarji ali igralci namiznega tenisa. In ker je kegljanje zelo primerno tudi za občasne, ki doselej niso zahajali na športna igrišča, smo sklenili, da bomo razen tekmovalnega podiranja kegljev sčasoma pripravili tudi rekreacijske nastope." Ko govori Željko o novi športni disciplini v Beli krajini je prepričan, da bo kmalu med najbolj priljubljenimi Vsaj v Metliki je tako. .Tegcpejcv' clek-troinštalater je v eni sapi dokazal, da že sedaj kegljajo domala vsl Od osnovnošolskih kratkohlačnikov do upokojencev, ki sc vse raje zbirajo na Badovinče-vem kegljišču, najbolj razveseljivo pa je po njegovem mnenju to, da krogle kaj rade zalučajo tudi dekleta in žene. Sprva se sicer branijo, ko pa ugotovijo, da je rekreacijsko kegljanje dokaj nezahteven šport, se z asfaltno stezo rade spoprijateljijo. »Ta čas imamo registriranih dvajset članov" je nadaljeval Goleš, »treniramo pa enkrat na teden. Možnosti za vadbo so zaenkrat dokaj dobre, vendar na našem kegljišču na žalost ne bi mogli pripraviti večjih tekmovanj, ker imamo samo dve stezi Navkljub temu bomo nastopali v dolenjski kegljaški ligi, menimo pa, da kakšnih večjih uspehov ne bomo dosegli. Sedaj sc najboljši pripravljajo na posamično prvenstvo Dolenjske. Nastopili bomo trije, in sicer Janko Popovič, Martin Bajuk in jaz. Klubski tovariši nas dražijo, da bomo zagotovo pripravili presenečenje, ker pa vsi dobro poznamo kakovost Dolenjskega kegljanja, vemo, da bomo končali na začelju. Sicer pa gremo na tekme zato, da se bomo kaj naučili, spoznali z izkušenejšimi tekmovalci in sc morda dogovorili za sodelovanje." Najmlaišc športno društvo si na poti k uspehom pomaga s članarino, veliko pomoči pa jim je nudila tudi domača telcsno-kulturna skupnost. Njihov .mentor' je Slobodan Udovičič, in Željko je v pogovoru zatrdil, da brez njega metliški kegljači še danes ne bi imeli pravilno registriranega društva. Bržkone bi taisto povedali tudi člani kluba pa petnajst tekmovalcev. Pravijo, da je prvi uspeh metliško kegljanje doseglo s tem, ko je mesto dobilo registriran klub, drugi potem, ko so dobili prve člane, tretji zato, ker se za podiranje kegljev zanima vse več občanov, ostali uspehi pa bodo še prišli. J. PEZELJ Čanju so bile predvsem v prvem in drugem setu, ko so bile domačinke povsem brez z moči. V tem času je trener Mohorčič poslal na igrišče tudi rezervne igralke, pa tudi tem Pu-ljčanke niso bile kos. Okoli 100 gledalcev je videlo nekoliko bolj izenačeno tekmo v trejem setu, ki so ga domačinke izgubile na 14. Z novo zmago so Novomeščanke uresničile še del načrta in se najbrž rešile izpada iz druge zvezne lige. Krka: Rajer, Pilič, Boh, Zevnik, Adamčič, Urbančič in Brajer. BOVEC - NOVO MESTO 3:2 (-10, 3,13, -5,13) Novomeški odbojkarji so v 14. kolu slovenske odbojkarske lige go- 1. KOČEVJE, 2. DOLENJA VAS V Ribnici so v počastitev občinskega praznika pripravili prvi košarkarski turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Prepričljivo so zmagali najbolj izkušeni Kočevci, ki na turnirju niso imeli primernega nasprotnika. Tekme sta sodila Ciglič in Ča-huk, gledalcev pa je bilo blizu 200. Rezultati: Doelnja vas - JLA 81:80 (70:70, 27:27), Kočevje -Grosuplje 74:61 (40:29), za 3. mesto: JLA — Grosuplje 85:84 (37:52); za 1. mesto: Kočevje -Dolenja vas 119:53 (46:25). stovali, in sicer v Bovcu. Domači odbojkarji so pričakovali lahko igro in hitro zmago, vendar so jih Dolenjci presenetili. Igrali so dobro, tako da je okoli 150 gledalcev videlo lepo odbojkarsko predstavo. Novo mesto. Cotič, Babnik, Vernig, Graberski, Primc, Goleš. ODBOJKA. DOMA DVE ZMAGI? V soboto si bodo lahko Novomeščani ponovno ogledali dve odbojkarski tekmi. Dekleta se bodo pomerila z Branikom, fantje pa z Zelezarjem. Čeravno bosta obe ekipi igrali z moštvi, ki sta v letošnjem prvenstvu dosegli več zmag, lahko za moško vrsto napovemo, da ima več možnosti za zmago kot dekleta. ŽUŽEMBERK Vodi Dolenjska odbojkarska liga za čla- v~> —koncu. Na 3. so bili Trebanjci, ki so dobili vsa tri srečanja. Navzlic temu so na prvem mestu odbojkarji iz Žužemberka. Rezultati 3. tumiria: Trimo -Črnomelj 2:0 (6,7), Partizan (Žužemberk) - Mokronog 2:0 (6, 12), Trimo - Mokronog 2:0 (9,6), Partizan (Ž) - Črnomelj 2:1 (,-12,14), Partizan (Ž) - Trimo 1:2 (10, -5, 10), Črnomelj - Mokronog 1:2 (8, -10,14). Vrstni red po treh turnirjih: 1. Partizan (Žužemberk), 2. Mokronog 12, 3. Trimo 12,4. Črnomelj 8. Naslednji turnir dolenjske odbojkarske lige za člane bo 2. marca ob 19. uri v Trebnjem. S. P. =itiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiitii= m SVETU OKOLI | STAROST JE LAHKO LEPA — Posnetek Zvonka Šeruge | | iz Novega mesta, ki ga tokrat objavljamo v rubriki „Tisti 1 = hip“, zares zasluži pozornost. Zvone je na neki prireditvi za § | ostarele znal ujeti izjemno lep izraz na obrazu stare ženice, | e izraz, ki niha med radostjo in otožnostjo, izraz, ki starosti = = daje čustveno lepe tone. Belolasa ženica v ospredju je ostro e e izrisana, medtem ko je v ozadju zabrisan obraz neke druge = s ženice; opazovalcu se zdi, kot da je nasmeh ženice v ospredju § I razkadil meglo starčevske otožnosti in se jasno očrtal. Po | s sporočilu je slika globoko človečna, polna optimizma, § I čeravno da slutiti tudi temnejše plati življenja. Za posnetek | 1 avtorju lahko samo čestitamo. iimiiimiiiiiiiiimiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii (poicnidki ii»i pred Mletij Čim hitreje in čim ceneje TRGOVINA, KAKRŠNA JE zdaj, ni sposobna zadovoljiti in posredovati potrošnikom vedno večjih količin blaga, ki ga daje proizvodnja. Trgovin imamo premalo, manjka strokovnega kadra, tehnična oprema je stara in pomanjkljiva. Mimo tega je bilo dosedaj v trgovini na splošno precej drugih slabosti in napak, o čemer se zadnje čase veliko razpravlja. Pripravljajo se tudi ukrepi, da se stanje v trgovini popravi in da bo trgovina sposobna streči potrošnikom čim hitreje in čim ceneje. To je njena glavna naloga in to od nje delovni ljudje pričakujejo. IMAMO ŠE KRAJE, ki so slabo povezani z ostalim svetom ali so povezani samo enostransko. Gospodarski in družbeni razvoj terjata nadaljne izboljšave, terjata nove proge in več vozil za javni promet. Hkrati moramo tudi lokalni promet prilagojevati potrebam časa. Ni dovolj, da so vse proge usmerjene na povezavo podeželja z okrajnim središčem. Vozne smeri in vozni redi morajo upoštevati tudi nova upravna središča, to je občine. Vedno manj ljudi bo potovalo po opravkih na okraj, vedno več pa na občnino, saj bodo dobili vse tisto, kar so prej morali iskati na okraju. . ŠMARJETA BO DOBILA v kratkem nov lokal za pošto, ker stari ne ustreza in ni na vidnem mestu. Novi lokal že dalj časa urejajo in upamo, da bo pošta kmalu v novih prostorih. V MIRNI PECI se starši šoloobveznih otrok pritožujejo,'da otroci ob deževnem vremenu ne morejo v šolo, ker voda zalije pot Sploh ljudje premalo pazijo na zunanjo podobo kraja. Popraviti bi bilo treba plotove, cesto, pospraviti po dvoriščih in pred hišami. MIZARSKA ZADRUGA na Vinici si je nabavila nove stroje, število delavcev pa je povečala od štirih na dvanajst. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. marca 1958) RAZKOŠJE NA KOLESIH — Klepar San Green iz Clevelanda si je omislil magnetofon, radio, televizor, transistor za lokalne radijske postaje, 126 luči, 150 zastavic ter večglasno trobljo. Vse to je pričvrstil na motor Harley Davidson. Ali to motoristično čudo sploh še lahko vozi, je seveda vprašanje, gotovo pa je najbolj obremenjeno motorno kolo na svetu. ČVEKAČ — Najhujše čvekalo na svetu je zaprlo usta. Dogodilo se je to v angleškem mestu Oxford, kjer je Ray Cantwell neprekinjeno brbljal 150 ur. Vsak dan si je oddahnil le za pol ure, da se je obril in dal nekaj toplega v usta. Priboril si je sicer nov svetovni rekord, a hkrati spoznanje, da je molk res zlata vreden. POSLOVNI SVET - Ko si evropski in ameriški poslovneži razbijajo glave, kako ukrotiti nezadržen prodor japonske industrije na tržišča, bi morda ne bilo slabo, ko bi pomislili tudi na poslovne navade poslovnežev dežele vzhajajočega sonca. Japonska statistika je sporočila, da so v preteklem letu japonske družbe potrošile kar 2274 milijonov jenov (približno 175 750 000 000 dinarjev) za zabavo tujih poslovnih partnerjev. Bari, plesišča, ekskluzivne restavracije in različna darila - vse to je odigralo torej precejšnjo vlogo pri glavobolu, ki se zdaj loteva poslovnega Zahoda. DEBELOST IN VARNOST — Zahodnoberlinska policija je nekemu šestdesetletnemu Berlinčanu vzela vozniško dovoljenje, meneč, da ogroža varnost v prometu. Berlinčan se je pritožil, a sodišče je ugotovilo, da je s svojimi 99 kilogrami in 165 cm telesne višine zares zelo neokreten pri upravljanju avtomobila. Najverjetneje so okretnost preverjali v flčku. ZVONCI - Navadni kravji zvonci so trenutno najbolj cenjeni turistični spominki v Švici. Gostinci pravijo, da gredo za med, in to toliko bolj, kolikor bolj so izrabljeni in sploh podobni tistim dobrim starim zvoncem iz polpreteklih časov. Zahtevni turisti gredo celo tako daleč, da snemajo zvonce s kravjih vratov brez dovoljenja kmetov. Bela krajina še ni tako srečna (V duhu) si mislim vso kranjsko deželo pred seboj. Iz Ljubljane drdra vsak dan večkrat železnica mimo Škofje Loke, Kranja, Radovljice v gorenjsko stran do deželne meje. Kakor vse kaže, bo železnica imela svojo pot mimo kinča in raja kranjske dežele v divni Bohinj. Kamnik ima svojo železno cesto v Ljubljano in Vrhnika se veseli, da bo že letos vozila po svoji železnici. Notranjci se vozijo po železnici, okraji Velike Lašče, Ribnica, Kočevje imajo svojo železnico in lepa šentruperska dolina dobi najbrž v kratkem železnico. In peljem se iz deželne stolnice v stolnico dolenjske mimo Višnje gore, Trebnja, mi je na razpolago dolenjska železnica. Ko pa pridem na vrh Gorjancev in gledam po Beli krajini, zastonj išče moje oko železniškega voza, kajti ta pokrajina še ni toliko srečna, da bi tudi ona imela svojo železnico. (Izpustil je) našega c kr. okr. glavarstva tajnik g. Demscher v Trebnjem 16 golobov S I S p S 0 0 Centralno m prehlad Nazaj v hladne spalnice! pismonošev in sicer v treh oddelih. Hotel je namreč poskusiti, zamorejo li tudi vztrajno leteti. Orijentirali so se skozi 4 minute, potem pa so izginili v oblake proti Novemu mestu. Prišli so, vračunavši čas orijentiranja, v 14 minutah domov in sicer po oddelkih. Tekom meseca aprila namerava gospod Demschar spustiti golobe iz Višnje gore, drugi mesec pa uže iz Ljubljane. (P o ž a r.) Gorela je žaga pri Lukenskem gradu, sedaj last grofa Turana. Polovica žage pogorela je do taL Škoda je cenjena na 1000 goldinarjev, torej gospod menda ne bo imel kaj dosti škode. Kurili so peč v leseni kolibi na žagi, in že po dnevi so žagarji opazili, da lesena tla tlijo ter so jih polili z vodo. Po polnoči je jelo goreti, torej niso tal dovolj polili in se je ogenj zanetil. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1898) Nobena skrivnost ni, da smo dandanašnji vse pogosteje prehlajeni in smrkavi. Znani holandski strokovnjak za odnose med človekovim organizmom in okolico profesor Thromp meni, da si je sodobni človek uničil naravni regulator telesne toplote - hipotalamus - zaradi splošne uporabe centralnega gretja. Seveda ne gre za dejansko uničenje tega dela možgan, ampak za motnje v njegovem delovanju, kar povzroča nočne prehlade. Nedolgo tega so ameriški strokovnjaki natančno raziskali delovanje hipotalamusa med spanjem in ugotovili, da je imel holandski strokovnjak prav. Hipotalamus ima med ostalimi funkcijami, ki jih opravlj na skrbi tudi telesno to| to. V spanju se temperatura hipotalamusa malce zniža, kar povzroči, da se presnavljanje poveča, z njim pa poraste za nekaj desetink stopinje tudi telesna temperatura. Sam hipotalamus v spanju ne zazna sprememb telesne temperature v razponu do sedem desetink stopinje. Preprosto je te zakone človekovega organizma razumeti takole: v toplem prostoru se v spanju spečemu zdi, da je v še toplejših razmerah, zato se razkriva. Toda preden lahko hipotalamus reagira na majhno membo toplote (če ni o v spalnici hladno, bi takoj zaznal, da je del telesa na hladu) so že na delu virusi prehlada, katerim raz-hladitev telesa za nekaj desetink stopinje ustreza, da se prično hitro razmnoževati. Končna posledica je prehlad. Strokovnjaki se zdaj spra-če hipota-viti“? “ poznajo or in staro v NA PREHODU ZA PEŠCE ZBIL UČENKO 27. 3. jo je skupila tudi pešakinja, 10-letna Natalija Volf iz Črnomlja. Tega dne je Anton Brula iz Talčjega vrha vozil osebni avtomobil po Kolodvorski cesti v Črnomlju proti železniški postaji. Pri hiši št. 46 pa so na pločniku stali otroci, učenci 3. razreda OŠ z namenom, da na prehodu za pešce prečkajo cesto. Prva v vrsti je stala Natalija Volf in na ukaz učiteljice, ki je stala na nasprotni strani ceste, stopila na vozišče. Brula, ki je prav takrat pripeljal mimo, jo je zadel, tako da so poškodovano odpeljali v novomeško bolnišnico. NEPREVIDNO STOPIL NA CESTO Na novomeškem območju je v zadnjem času vse več nesreč, pri katerih so udeleženi tudi pešci. Tako je v ponedeljek okoli 10. ure prišlo do nesreče v Birčni vasi. Stane Radovičevič iz Mihovca je vozil osebni avtomobil iz Uršnih sel proti Novemu mestu, v Birčni vasi pa je na cestišče nenadoma stopil 45-letni Alojz Hrovat. Avtomobil je slednjega zadel in zbil po cestišču, tako da so ga hudo poškodovanega odpeljali v novomeško bolnišnico. PEŠAKINJO ODBILO V OGRAJO Do hude prometne nesreče je prišlo 24. 3. v Krmelju na cesti Sentjanž-Križišče. 67-letna Gizela Bedek iz Krmelja je pešačila po desni strani ceste, ko je za njo pripeljal z osebnim avtomobilom Ivan Vidmar, začasno zaposlen v Švici. Nekaj zaradi nasproti vozečih vozil, ki so Vidmarja zaslepila, nekaj pa zaradi neprevidne hoje pešakinje, je Bedekovo zadel, tako da jo je odbilo v žično ograjo, kjer je obležala hudo poškodovana in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Domnevajo tudi, da je voznik vozil vinjen. & ~ JW m Rešitev prejšnje križanke SiAKjB. S?JŠ R.i£ caIlIo. .. Si" pg mm •• -3S «. — A K A D X* < O K A PO R A h* O B O K B O L 6 G r 1 W e » Mr L O K SB Gl € S. T A ‘P. O M A N e N K O 1 N A13? A N 1 KI« Mr er £ L M N A P A aHm 1 AJ A R £ T ... N K A \l 1 t R O A D A r * K O N M D 1 Sr" A 21 A N " 365 noči so preživeli v kolibah ob ognju in lončevini, da bi pričarali vzdušje življenja v železni dobi. Nazaj v železno dobi Eno leto so živeli kot stari Kelti — Pečene podga trdi hlebci kruha poslastica — Privajeni na golot^ hrani, ki se sicer človeku L (pečene podgane!), navad-se trdo delati, hkrati fjrj pokazali veliko domiseln^ uporabi starih orodij. Pre^ iznajdljivost so jim seveda povedali, saj bi potem živeli več v železni ja' Občasno sta naselje obi{r zdravnik ter filmska ekipa^ pa so bili prostovoljci prepf ni sebi. L Zanimive so tudi n$. sociološke ugotovitve. S K1, je v enem letu takega živ? razvila zelo močne prija'1,]-vezi, golota je postajala vs* J vsakdanja stvar, hkrati pa^ močno okrepili nekateri sijj tabuji. Skupina je pričel^ počasneje govoriti in sej. lenobno gibati. Postala je bolj praznoverna. irmOTT prgišče misli Na televizijske zaslone v Veliki Britaniji je te dni prišla nadaljevanka, ki govori o življenju starih Keltov. Posebnost oddaj je, da so jih posneli v letu dni s prostovoljci, ki so ta čas preživeli povsem tako, kot so živeli njihovi davni predniki. Starokeltsko naselje so postavili globoko v odmaknjenih Wiltshirskih gozdovih, vanj pa so se vselili izbrani prostovoljci, katere je vodja poskusa izbral med tisoč danskimi zanesenjaki, ki so na podoben način živeli v naselju Lejre. Šest parov, med njimi eden z otroki, je po preselitvi moralo živeti natančno tako, kot so jih poučili strokovnjaki za stare Kelte. Naučili so se keltskih obrti, kuhanja, njihove vere in mitov, zdravilstva, poljedelstva in živinoreje. Presenetljivo je bilo, da so se prostovoljci dobro vživeli v način življenja družbe iz železne dobe. Privadili so se TEŽKO ŽIVLJENJE - Ni več mogoče živeti, je tarnal ribniški mojster za pogrebe. - Zakaj? - Ker noben več ne umre, jaz pa sem plačan po učinku. Misel je močnejša od vsega. R. GOURMONT . Vsi smo bolj ali manj sužnji javnega mnenja. HAZLITT Slabo je, kadar je mladina preveč pametna. B. CASTIGLIONE vrsta energije Pan Am rdeča rvpjčka Edi 'iljkkL: negativni pospešek vetrnica diafragma nagon celisko podjetje mesni izdelek os.zaimek zrnat sneg vzor sorodnik po očetu I r ta lepo vedenje vrsta bakterije gl.mesto Grčije vnetje sluznice stari Slovan povrtnina 'radifltele- Lwiia_______ stare germ. pismenke dolgoušec_ del posode šport, jadrnica Vodna iinal.. Dl primorska jed prispetje Slav. Požega kis orodje za čiščenje pluga berite izloček ustnih žlez kdor kaj ruje Dl redovnik ^■lllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii :es - človekov .zvesti prijatelj’ p * M|)| Skupaj skozi tisočletja — Praskali so se tudi najbolj sveti možje, pa se ne bi dandanašnji! — Mrčes kot božanstvo, nakit, hrana in zdravilo — Ne smemo jih povsem uničiti Človeški rod ima zelo trdovratne »prijatelje41, ki se nikakor nočejo ločiti od ljudi. Ti prijatelji so še dandanašnji krivi, da šestina prebivalstva našega planeta trpi za boleznimi, s katerimi jo vsako leto obdarijo, hkrati pa vsako leto uničijo šestino vseh posevkov, kar nemalo pripomore k lakoti dobre petine Zemljanov. Vendar bi jim storili krivico, ko bi mislili, da so le škodljivci, saj ima človeštvo od njih tudi veliko koristi. Ti tisočletni prijatelji so insekti. Civilizacije sicer težijo k vse bolj sterilnemu počutju človeka, vendar pa zvesti prijatelji od časa do časa opozorijo nase. Lep primer so uši, ki so vsej higieni navkljub lepo uspevale na glavah zahodnoevropske mladine, pa tudi na glavah dolenjskih šolarjev. Kdor se še sramuje, če ga doleti v religiji Bušmanov igra pota neprijetni obisk, naj pomisli, da sebno vlogo bogomoljka. živalca s .6 rlnupitvn v,.,' * pray neprijetno navado, da P0 oploditvi požre samca. Za Bušma-ne je to početje simbol večnega ciklusa smrti in življenja, zato bogomoljko uvrščajo med bogove. Na Sri Lanki prebivalstvo povezuje selitve metuljev z onostran- uporaba insekticidov bi pripeljala do resnega neravnovesja v naravi, kar bi imelo za posledico še ne povsem doumljive spremembe v okolju. Prav zato so strokovnjaki pri uporabi teh strupenih uničevalnih sredstev vse bolj previdni. Moderna znanost na nov način proučuje vzroke, ki pripeljejo do prekomernega števila posameznih škodljivcev, ter skuša z odkriva-najbolj čudežne lastnosti. Posebno njem teh odkriti najbolj neškodljiv slovita je španska muha, ki naj bi način urejanja 16tevilčnosti posa- V času od 18. do 25. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Marjana Zupančič iz Krškega - Jano, Ana Bogovič iz Kostdnjeka - Marijo, Ljubica Kopinč iz Dobove - Petra, Vesna Horvat iz Bobovice -Martino, Marija Unetič iz Bušeče vasi - Klavdijo, Milka Kovačič iz Dvorc - Silvina, Grozdana Krčelič iz Sav. Marofa - Igorja, Ivka Trajbar iz Ledin - Dubravka, Ljubica Krivec iz Kraljevca na Sotli - Jerneja, Metka Omerzel iz Razteza - Petro, Mira Horvat iz Samobora - Mirelo, Ksenija Lopatič iz Prigorja - Tomislava, Ivanka Šujster iz Rud - Josipa, Olga Mirtelj iz Dol. Boštanja -Vesno in Sonja Baznik iz Hrastja -deklico. - ČESTITAMO! DOGODEK V HLEV£ Telička dvojčka, ki ji; povrgla krava brez tuje p^. E a tudi brez nezgode, sta V or redkost. Pri ZupančtfC Dolenji Nemški vasi št. tem presenetila šest Ie< ia rjavka. Junčka sta tuJjS pogled prava dvojčka, M le po ponašanju. Eden ,J poskočen, drugi °Cj mirnejši. Čez leto ali kaj | družini bogato plačilo, bodo odločili, da bosta * žena v isti jarem. (Foto: r t Mališič) ;lfff je človeštvo skoraj več preživeio z ušmi kot brez njih. Celo svetnikov se niso bale, saj po pričevanje nekega sodobnika niso prizanesle niti Thomasu Beckettu; ko so škofa ubili in ga slekli, je bilo njegovo telo polno uši. Z ušmi so se hudo otepali povsod, o čemer stvom: verujejo, da metulji lete k Zgovorno pričajo več stoletij stari sveti gori Samanala Kanda, ki stoji recepti o uničevanju nadloge. Insekti spremljajo človeka tako rekoč od njegovih prvih korakov. Stara ljudstva so v najrazličnejših insektih videla celo božanstva. V verstvih starega Egipta je posebno v*ogo igral sveti skarabej, ki ima Pri nas manj sveto ime - govnač. Egipčani so verjeli, da kroglice, ki J*h govnač vali, predstavljajo sonce. V Indiji so imeli posebno v časteh čebele, kar je razumljivo, MJ je ta žuželka tisočletja oskrbovala človeka z medom. Strokovnjaki so prepričani, da je čebela Prvi insekt, ki ga je človek častil Po božje. na drugem svetu. Ljudi je presenečala tudi lepota nekaterih insektov, zato so jih uporabljali kot nakit. V mnogih predelih sveta so barvita krila metuljev in drugih insektov edina dekoracija, ki so jo znali naristati na vrče ali na stene. Japonsko in korejsko prebivalstvo nižjih slojev dela iz insektov ogrlice, indijski reveži pa si lepa metuljeva krila lepijo na čelo ali pa jih vdelujejo v uhane. Dolgo časa je med zdravila prednikov današnjih medicincev sodila lepa zbirka najrazličnejših insektov. Stari so jim pripisovali zdravila uspavano spolno moč Uporabo posušenih in zmletih insektov priporoča še Plinij, ki navaja več sto različnih receptov za pripravo zdravilnih napojev in praškov. Današnja medicina se je sicer odpovedala tej sestavini v zdravilih, ostala pa je še večino v ljudskem zdravilstvu. Če že lahko zanikamo zdravilno moč insektov, pa ni mogoče zanikati njihove vloge pri širjenju najrazličnejših bolezni. V zgodovini človeštva je bilo več uničujočih epidemij, ki so močno razredčile prebivalstvo, posredni krivec je bil insekt. Huda epidemija malarije je v času med 542. in 594. letom pobrala polovico prebivalstva rimskega imperija. Podobno je doživela tudi Anglija na polovici 14. stoletja, lneki italijanski zgodovinar zatrjuje, da je komar anofeles, ki prenaša malarijo, pravi krivec propada velikega Rima. Bolezni, ki jih prenaša mrčes, so razširjene še danes, čeprav je medicina naredila ogromne korake naprej ter z moderno kemijo napovedala neizprosen boj 16kodlji-vemu mrčesu. Žal je ta boj za človeka nenehno razočaranje in poraz, uspehi so le kratkotrajni in začasni. Največja nevarnost grozi v boju z insekti človeku samemu. Z insekticidi, učinkovitimi strupi za uničevanje mrčesa, ima človek v rokah dvorezen meč: s prvim udarcem uničuje insekte, z drugim pa zadeva sam vase. Nerazumna meznih vrst škodljivega mrčesa. Ker škodljivcev zaradi nevarnosti porušenja naravnega reda ne smemo kar pokončati, ostaja kot edina možnost vplivanje na njihovo številnost. Prav to pa se znanstvenikom kaže kot najbolj učinkovito orožje v rokah bodočih generacij. Nadležni „prijatelji‘ uničenja nas je strah. katerih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V času od 16. do 22. marca 1978 so v novomeški porodnišnici rodile: Elizabeta Duh iz Škrljevega - Franca, Slavica Pašič iz Strekljevca -Janeza, Terezija Lanker iz Globočic - Mojco, Milena Iskra iz Ločne -Tomaža, Jožefa Miklič iz Praproč -Simono in Moniko, Martina Zupan iz Gorenje vas - Gregorja, Amalija Jenkole z Dvora - Jožeta, Breda Kozmus iz Krškega - Simono, Julijana Salehar z Vrha pri Dolžu - Natašo, Marjeta Golobič iz Semiča -Mitja, Zdenka Miklič iz Hudenja -Ditko, Anica Metelko iz Soteske -Majo, Jožefa Pate z Dolnjega Kamenja - Igorja, Marija Giovanetti iz Krmelja - Branko, Marija Vranešič iz Črnomlja - Mihaela, Majda Šimenc iz Podgore - Jano, Fanika Kravcar iz Belšinje vasi — Sašo, Fani Kranjc iz Dobrave - dečka, Frančiška Kostevc iz Drnovega - dečka, Anica Grahek iz Rožanca - dečka, Mira Blažina iz Durlincev - dečka, Anica Malnarič iz Kašče - dečka Jožica Kočnar iz Goleka - deklico in Anica Mlakar iz Krškega - deklico. - Čestitamo! ** ipy M >srTr. '*■ 4 i puško, je Ostrostr«’® ,A. j* bregu, v varn kritju za debelim jž>|. MiCa, Je Mingu, ki »c mu je neprevidno P ’ naj ie prjae bliže, da se pogodita. ^ Ka HaI« Se preden je In^c na *J*ova nabil svojo varnem se ra>„" 8a be,i sovražnik ne namerav** S(n. mel pa je tudi dovolj angleščine, 0 j vi*., dva Ostrostrelčevih “ W 4Sta' *Dva kanu- besed. Obstal je in ja,« je dejal, »ede ttV *a* cden za rde" čega.« — »Ne,« je. et ‘t*.,’ ^“Ina nista indijanska, zato ti P*c 29. »In dokler bom to lahko preprečil, ne dobiš nobenega,« je še pristavil in rekoč s krepkim sunkom odrinil drugi čoln daleč na jezero. »Pray,« je zaklical Mingo, »mlada glava, bister duh. Beli mož razume bojne zvijače. Jaz iti, poglavarju reči, nobenega čolna najti.« Potem je odšel proti gozdu, ne da bi se še okrenil. Ostrostrelec se je podal nazaj v svoj čoln, vendar pa Minga ni izpustil iz oči. In to je bila njegova sreča, kajti nenadoma je zagledal Indijanca, kako iz gošče meri nanj. Ostrostrelec je, ne da bi pomeril, bliskovito sprožil. 30. To je storil tako naglo, da sta se njegov in sovražnikov strel zgubila v enem samem odmevu. Ostrostrelec je obstal pokonci v svojem kanuju, medtem ko se je divjak s strahovitim krikom pognal iz gozda. Segel si je za pas in že je zažvižgala po zraku njegova bojna sekira. Toda met je bil tako šibak, da je Natt.v z lahkoto ujel tomahavk za ročaj. Indijanec je še enkrat zakričal in se zgrudil na tla, smrtno ranjen od Ostrostrelčeve krogle. Gotovo je pričakoval, da mu bo beli sovražnik zdaj potegnil skalp z glave. VAŠA ZGODBA I SLOVO Fant je slonel ob deblu košate lipe na bregu pod vasjo. Počasi je padal večer, po hišah so se prižigale luči, lipa pa je vse bolj opojno dehtela. „Le zakaj je še ni? “ se je spraševal fant in živčno pogledoval na uro. Iz teme se je izluščila senca mladega dekleta. Bolj vzdihnila je kot rekla: „Tone si ti? “ Hip nato :e je tesno privila k njemu. Božal jo je po laseh in šepetal: ,.Jelka, moja Jelka.“ Glavo mu je naslonila na ramena. Začutila je vonj po alkoholu in žalostna je ugotovila, da je Tone spet pil. V grlu jo je stisnilo in solze so ji pričele polzeti po licih. „Ali si pil? “ gaje tiho vprašala. Fant je molčal. Ni odgovoril niti na ponovljeno vprašanje. Bilo je, kot da njegova misel tava daleč nekje. „Tone ... zakaj odhajaš? Zakaj piješ, Tone? Zakaj nočeš ostati doma? “ je vrelo iz nje vprašanje za vprašanjem. „Ali misliš, da boš na tujem bolj srečen? “ „Moram,“ je zamolklo odvrnil. „Stari mine da grunta, za hlapca mu pa tudi ne bom!“ Izvila se mu je iz objema. Mrzel in ohlapen je bil že njegov objem. Vedela je, da to kar pravi, ne more biti pravi razlog za odhod v tujino. Edinec je in grunt bo prej ali slej v njegovih rokah. Mar ni navsezadnje bolje biti hlapec doma na svoji zemlji, kot hlapčevati tujcu? „Jaz sama sem vzrok nesporazuma,“ je v mislih že nič kolikokrat ugotovila. „Oče in sin se kregata zaradi mene. Njegov oče želi, da se sin poroči s kmečkim dekletom, vajenim težkega dela. Kot poštna uradnica pač nisem prava izbira. Da, zaradi mene odhaja na tuje!“ Molčala sta. Dolgo. Tonetu je bilo mučno poslušati njeno polglasno hlipanje. Rad bi, da bi bilo že vse mimo. Rad bi že bil za mejo, daleč stran od vasi, očeta, svojega nesojenega dekleta. Jelki pa je misel, da ga zadnjič čuti ob sebi, vedno znova porodila solze v očeh. Minila je ura, ko se je Tone odločil in dejal: „Ko bo drugo leto cvetela lipa, se vrnem. Počakaj me prav na tem mestu.“ Prikimala je. Ta lipa je njun skriti kotiček, kjer sta užila toliko veselja in sreče. Lipa je bila tiha priča njune ljubezni, njunih načrtov in upov. In zdaj je žalostna priča slovesa. Poljubila sta se ter se razšla. Minevali so dnevi. Jelka je nestrpno čakala, kdaj bo dobila njegovo prvo pismo. Toda na njene pogoste besede se je le poredkoma in skopo oglašal. Čutila je, da se odtujuje, zato mu je sporočala vse o domačih, o domačem kraju, o tem, kako se je zbližala z njegovimi, ki so jo kar vzljubili. Vzcvetela je lipa. Njega ni bilo. To pomlad je prejela pismo, napisano s tujo pisavo. Pisal ji je njegov znanec. „Ne čakaj na Toneta. Ljubi drugo. Ne bo se vrnil. Vdal se je pijači." Kratke besede, a ostre kot nož. Ko je prebrala pismo, je kot omotična odtavala k lipi. Ni čutila omamnega vojna njenega cvetja, ni slišala vesele pesmi ptic. Njeno srce je bilo mrtvo. M. ZARABEC VAS Učiteljica je brala: „Kadar rečem besedo vas, se mi pred očmi odpre slika majhnih hišic, zbranih v gruče, na hribčku pa se dviga cerkev." Ob koncu stavka je učiteljica obstala, pogledala po razredu in rekla: „Da, to je zelo idilično, mislim. Vendar bi vseeno dodala še potoček, pasji lajež, veselega pastirja. Bilo bi še lepše.1' £: :k, Razred se je zasmejal, le meni ni bilo do smeha. Edina sem opazila luč v njenih očeh. Dobro sem jo videla. Gledala je sicer po razredu, a ni nas videla; nekaj drugega so iskale njene oči. Pomislila sem: „Najbrž je iz vasi in se je domislila česa lepega iz otroških let." Oglasila se je ena od učenk in rekla, da take vasi ni nikjer več. „To so samo lepe besede pisatelja!" Stisnilo me je pri srcu. O, je! Prav gotovo je takšna kmečka vasica. Jaz vem zanjo. Skoraj prav takšna je, kot jo je opisala učiteljica, le da namesto potočka teče Kolpa. Tudi cerkev se dviga na hribu. Ob večerih je slišati lajež in zvon, ki spremlja pastirje, ko gonijo živino domov. Prav takšna je moja rojstna vas. Bolečina, ki me je zajela ob tej duhovni sliki, ni ostala le v srcu. Stisnila me je v grlu in mi silila solze v oči. Zajokala bi, ko bi me ne bilo pred ostalimi učenci sram. Misel mi je zatavala po stezicah ob Kolpi, spremljala pa jo je ves čas ostra bolečina. Že štiri leta sem zdoma, a me domotožje še nikoli ni zagrabilo tako močno. Le zakaj? Morda se je luč v očeh učiteljice prižgala tudi v mojem srcu. Vse v meni je klicalo: „Domov! Domov!" Zakaj sem prišla v mesto? Zakaj nisem ostala doma? Mati je kmetica, živi ob trdem delu, a je srečna... A že se je oglasil zdravi razum, ki je potisnil čustva v ozadje. Dopovedovala sem si, da sem prišla v mesto zato, da bi nekaj postala, da je pred menoj velik cilj, za katerega se splača tudi nekaj žrtvovati. „Utihni v meni, ti sladko boleči klic! Preslabotna sem za tvojo težo!" zarotniško šepetam, da bi utišala glas srca. Toda ali bo kdaj potihnil, ne vem. MIRJAM POTA V,bolniški’ dobil javni opomin Namernega podaljševanja bolniškega staleža ni bilo - Neupravičen sklep disciplinske komisije — Opomin brez dokaznega postopka Jože Butala iz Rodin pri Črnomlju ni zaman vložil zahtevka na novomeško sodišče združenega dela zoper odločbo disciplinske iz Črn Dežurni poročajo SE K SODNIKU - Mokronoški miličniki so 24. marca zvečer pridržali do iztreznitve Ivana Berka iz Gornjih Jesenic, ker se je v bifeju „Kolar“ v Mokronogu nedostojno obnašal in tudi razgrajal. Poleg hladne noči ga čaka še sodn krške. sodnik za pre- DRUŽ1NI GROZIL Z NOŽEM -Črnomaljski miličniki so 21. marca pridržali do iztreznitve Martina Perca iz DoL Suhoija, ker je razgrajal v domači hiši, družini pa celo grozil z nožem. Za svojo vročekrvnost se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške. Dve toni plosc sta ga ubili Smrtna nesreča v Donitu Do hude delovne nesreče je prišlo minulo sredo dopoldne v tozdu Donit v Veliki Loki, pri kateri je izgubil življenje 48-let-ni Anton Lap iz Breze. Lap je tistega dne z viličarjem prevažal plošče „Elasto-metal“ iz proizvodne dvorane v skladišče in jih tam tudi zlagal v skladovnico. Nekje sredi dopoldneva je višina zloženih plošč dosegla višino 3,60 metra, in ko je llap okoli 10. ure stal ob skladovnici, se je ta zrušila in ga pokopala pod seboj. Da za Lapa ni bilo prav nobene rešitve, pove podatek, da je bila teža plošč kar okoli 2.000 kilogramov. komisije IM V — tozd Tovarna oprei javni opomin, ker je bojda huje krši Lansko jesen je bil Butala v bolniški, ki mu je prenehala 15. oktobra. V tem času je bil dvakrat na zdravljenju v novomeški bolnišnici (prvič od 15. do 22. 9. in drugič od 30. 9. do 14. 10.), vendar bolniški staž ni bil prekinjen. In kot je v nekaterih delovnhnih organizacijah navada (žal še ne v vseh), KRAKOVSKI GOZD: EN MRTEV, TRUE HUDO RANJENI Do hude prometne nesreče, ki je terjala smrtno žrtev in več hudo poškodovanih, je prišlo v petek zjutraj pri Krakovskem gozdu. Fehima Cviko iz Srebrenika je tega dne vozila osebni avtomobil proti Zagrebu, med močnim sneženjem pa je avtomobil pričelo zanašati. Cvikova je proti svoji volji napeljala na levo in trčila v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Zvonimir Anderlič iz Pobegov pri Kopru, zatem pa še v vozilo Ravenčana Ivana Brinovška. Silovito trčenje ni bilo brez posledic: hudo poškodovani so bili Anderlič in njegova sopotnika Franc Zobarič in Jože Pečnik, ki je poškodbam že kmalu v bolnišnici tudi podlegel. Ranil se je tudi Hamid Cviko in so ga prav tako prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na okoli 80.000 din. ■■nm „ČUDEN“ MANEVER - Meni nič, tebi nič se je prejšnji teden postavil čez Zagrebško cesto tovornjak s peskom in ga počasi stresal na delovišče pred bloki. Skoraj polurno čakanje marsikateremu vozniku pog kri v glavo. (Foto: Budja) Sam si je pisal .izpisnico’ .Kriva" presoja Bašiča — Samovoljno zapustil delo, potem pa zahteval plačilo — Zahtevek zavrnjen Pred senatom novomeškega sodišča združenega dela, ki mu l'. predsedoval Vladimir Bajc, so nedolgo tega sedeli Mustafa Bašič in predstavniki rudnika riavega premogi iz Kanižarice. Vzrok: Bašič je trdil, da je omenjena organizacija kršila odločbo Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja SRS, prav tako pa mu je neupravičeno odvzela lastnost delavca v združenem delu. Bašič namreč pravi, da je bil že v letu 1975 spoznan za invalida III. stopnje s pravico zaposlitve na ustreznejšem in lažjem delovnem ihfcstu (prej je bil kopač v rudniku), da pa je moral po zaprtju kanižari-škega rudnika oditi v Velenje, kjer pa je opravljal sama težka dela. Prav iz navedenega vzroka je predlanskega decembra zapustil delo. V Kanižarici govore takole: Bašič je službo zapustil, ne da bi o tem kogarkoli obvestil, tako da vse do lanskega marca niso vedeli, kje je in kaj dela. Šele potem, ko jih je o vsem tem obvestila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Novega mesta, kjer je Bašič iskal pomoč, so ukrepali, & prej pa so zahtevali iz Velenja informacije. Na podlagi le-teh (da Bašič dela ni zadovoljivo opravljal) so tudi sklenili, da mu odvzamejo lastnost delavca v združenem delu, kar seveda tudi pomeni, da za čas od predlanskega decembra ne more terjati izplačila OD. PO PETIH DNEH PODLEGEL POŠKODBAM V graški bolnišnici je minuli petek umrl 274etni Julij Pugelj iz Stare cerkve pri Kočevju. Pugelj se je 19. marca ob 4. zjutraj peljal v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Franc Krašovec proti Kočevju. V bližini križišča Zvir-če-Kočevje na vaški cesti pri Strugah je avtomobil na zasneženi cesti pričelo zanašati najprej v levo, od tam pa v betonski steber, ki se je ob trčenju prelomil. Pri nesreči se je voznik laže poškodoval, Puglja pa so prepeljali najprej v ljubljansko, nato v graško bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel. eme iz Črnomlja, ki mu je izrekla šil delovno obveznost. je 23. 9. Butalo obiskal na domu predstavnik „Opreme“ (kontrolor bolniške) in ugotovil, da ga ni doma, čeprav je dan predtem zapustil bolnišnico in bil še v staležu. Na podlagi tega in izjav nekaterih domačinov, da so Butalo tistega dne videli delati v vinogradu, mu je disciplinska komisija izrekla javni opomin zaradi kršenja delovnih obveznosti. Menili so, da si je s tem otežil zdravljenje in seveda škodil sebi in delovni organizaciji. Senat novomeškega sodišča združenega dela pa ni bil takšnega mnenja. Po zaslišanju nekaterih prič in pregledu zdravniških spričeval in drugih aktov je prišlo do ugotovitve, da v tem primeru ne more biti govora o kršitvi delovne dolžnosti, saj v samo- upravnem sporazumu o medsebojnih razmeijih delavcev v „Opremi“ stoji, da to velja samo za delavca, ki namenoma preprečuje zdravljenje ali usposobitev za delo zato, da bi si podaljšal bolniški stalež. Butali tega ne gre očitati. V odpustnici ob prvem odhodu iz bolnišnice namreč stoji, da je bil zdrav, in tudi sam je takrat izjavil, da se ne počuti več bolnega. Nedvomno je namreč, da bi lahko takrat tudi tarnal nad bolečinami, če bi si že hotel podaljšati bolniški stalež. Tako pa je sodišče ob vsem tem izdalo odločbo (resda še ni pravnomočna), da je bil sklep disciplinske komisije v črnomaljskem tozdu JMV, ki ga je potrdil tudi delavski svet, neupravičen, poleg tega pa organizacija sploh ni izvedla nikakršnega dokaznega postopka, da je bilo dejanje Butale zares naklepno, kot so sami presodili. v.*..«. N. ' mmm i m V POSMEH POMLADI — Navzlic koledarski „prepovedi“ nas je v petek ponovno obiskal sneg. Na veliko presenečenje vseh, tudi voz-nila tegale tovornjaka na posnetku, ki je svojo pot od Osijeka končal že pri Ruhni vasi. Imel pa je dvojno srečo: ostal je nepoškodovan, poleg tega pa so ga med čakanjem na miličnike „greli“ radiatoiji, ki jih je bil poln tovornjak. (Foto: Železnik) Družbena ocena temelj kaznovanju Komunisti pravosodnih in upravnih organov kritično ocenili delo med kongresoma V razvejeno predkongresno dejavnost so se minuli teden s tehtnim pogledom na opravljeno delo med obema kongresoma in pregledom novih vključili še pravosodni in upravni delavci Dolenjske. V razpravi je sodeloval tudi član IK predsedstva CK ZKS Ludvik Podobnega mnenja je bilo po javni ustni obravnavi tudi sodišče. Bašič bi se lahko, če je bil z delom v Velenju res nezadovoljen, obrnil na sindikalno orjpnizadjo ali na upravo podjetja v Črnomlju, vendar tega ni storiL Zato senat sodi, da je neupravičeno izostal iz dela in daje bil disciplinski postopek Kanižarice popolnoma upravičen in tudi pravilno izpeljan. Seveda Bašič nima pravice terjati akontacijo OS po tem, ko je samovoljno zapustil delo. Ta sklep novomeškega sodišča je potrdilo tudi sodišče združenega dela SRS. Golob. Poročilo o delu pravosodnih organov v minulem obdobju je PETKOV SNEG: BREZ VEČJIH ZASTOJEV V petek okoli 1. ure nas je vse presenetilo močno sneženje tako na Dolenjskem, kot v Beli kraj|ni. Iz novomeške UJV so nam sporočili, da je sneg hitro prekril magistralno cesto proti Ljubljani in tudi cesto na Gorjance, tako da so imeli cestaiji obilo dela. Opravili so ga dobro, saj ni prišlo do večjih zastojev, kolone vozil pa so nastajale v Novem mestu. Marsikdo je tako zamudil petkov „šiht“. PO NEPREDNOSTNI V KRIŽIŠČE V križišču cest Brežice-Dobova-Catež je prišlo 22. 3. ob 11. uri do prometne nesreče, v kateri je bila na srečo le ena oseba laže poškodovana, materialne škode pa je za 55.000 din. Bogo Doberšek iz Dobove je tistega dne vozil po neprednostni cesti proti Dobovi in zapeljal v križišče prav takrat, ko je iz desne smeri privozil Zagrebčan Miroslav Jakopčič. Prišlo je do trčenja, v katerem pa jo je s poškodbami odnesla le sopotnica v zagrebškem avtomobilu. Mladi kolesarji na preizkušnji Novomeške ulice bodo 21. in 22. aprila zaživele Kot smo na kratko že poročati, bodo N ovomeščani 21. in 22. aprila domačini republiškega tekmovanja „Kaj veš o prometu" za učence osnovnih in srednjih šol, hkrati pa bodo pripravili srečanje pionirjev prometnikov v okviru jugoslovanskih pionirskih iger ,JSaša domovina pod svobodnim soncem". Pokrovitelj prireditve bo novomeška občinska skupščina, tekmovanje pa bo obsegalo teoretični del z vprašanji iz cestnoprometnih predpisov in praktični del z ocenjevalno vožnjo s kolesi po mestu in poligonu. Povsem drugačne naloge pa bodo imeli mladi prometniki: čaka jih orientacijski pohod, reševanje nalog s področja prometne varnosti, etike v prometu, varstva okolja, uporaba kompasa, streljanje z zračno puško in preizkus poznavanja kulturnih in zgodovinskih znamenitosti kraja. Prijave sprejema Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Novo mesto, občinski organi pa jih naj pošljejo najkasneje do 17. aprila. prineslo kup zanimivih ugotovitev. Tako je bilo rečeno, da bo potrebno v prihodnje doseči večjo usklajenost kaznovalne Kako nad ,črne’ šibre? Če bi lahko sodili po številu ovadb javnemu tožilcu zaradi krivolova (v preteklem letu 3), potem je ugotovitev, da Dolenjcem tovrstne ,dejavnosti‘ ni kaj dosti mar, pravilna. Drugačna slika pa se kaže po naših gozdovih: ostanki ustreljene divjadi, ki potem nemalokrat postanejo plen mrhovinarjev, postajajo srhljivi spomeniki nečloveškemu in gnusnemu ravnanju. Kje je vzrok tako majhnemu številu odkritih krivolov-cev, ko pa vemo, da jih po naših hostah kar mrgoli? V potrdilo: lani so enote milice na novomeškem območju odkrile in odvzele 21 lovskih, vojaških in malokalibrskih pušk, 17 raznih pištol, večje število nožev, 6 kilogramov kamniktita, 11 kg smodnika, okoli 500 nabojev itd., največ tega pa so uporabljali prav krivolov-ci. Toda dokazov za to je malo: nekaj zaradi spretnega prikrivanja, nekaj (če ne kar največ) zaradi molka občanov, ponekod pa del krivde pade na člane samih lovskih družin. Proti slednjima dvema so miličniki največkrat brez moči Ljudje se bojijo, kajti ni vrag, da v vaseh s po samo nekaj hišami ne bi vedeli za ,čme' lovce. Toda več jim je do „dobrih“ sosedskih odnosov, mogoče se bojijo maščevanja, mogoče pa, da so tudi sami deležni kakega golaža iz divjačine. O družbeni samozaščiti tukaj, kjer bi bila še kako potrebna, danes skorajda ne moremo govoriti Podobno je tudi marsikje po lovskih družinah. Prevečkrat pogledajo „skozi prste". Spomnimo se samo lanskega primera, ko je lovec zalotil nekoga z ujetim zajcem, pa mu je slednjega odvzel, krivolovca pa ni prijavil. Zaradi takšnih ne-odgovomežev padejo na lovske družine madeži in prav zaradi takšnih neodgovome-žev bo še marsikatera „čma" Šibra obtičala v smi B. BUDJA politike z družbenimi ocenami o teži posameznih kaznivih dejanj, hkrati pa krepiti pomen in vlogo preventivne dejavnosti. Nemajhno vlogo pri tem pa mora odigrati še boljše sodelovanje z organi pregona in javnostjo. Pogled na opravljene delo je pokazal tudi slabe učinkovitost novomeškega sodišča, pri čemer pa gre vzroke iskati v številnih kadrovskih težavah. Resda je v vrste sodnikov stopilo nekaj mladih diplomiranih pravnikov, vendar si ti izkušnje za delo šele nabirajo. Vse tako ostaja na že preizkušenih in prekaljenih kadrih, ki pa so navzlic pospešenemu delu le stežka kos vsem zadevam. Da bi se ognili zastojem, dajejo danes prednost obravnavam gospodarskega kriminala. Nič manj ni bila zanimiva razprava komunistov upravnih BREŽINA: PEŠAKINJA UMRLA 20. III. dopoldne je v brežiški bolnišnici za posledicami hude prometne nesreče umrla 31-letna Pavla Kržan iz Tmja pri Brežicah. Bilo je 15. III. okoli 22.10, ko je voznik osebnega avtomobila 22-letni Franc Gregorčič z Malega Vrha vozil iz Brežic priti Globokemu, v Breznini pa mu je na cesto nenadoma pritekla pešakinja Kržanova, ki jo je avtomobil zadel in zbil po tleh. Dobila je hude poškodbe in so jo prepevali v brežiško bolnišnico, Iger pa je čez pet dni umrla. organov, ki pa je največ besed posvetila organiziranosti in novemu načinu nagrajevanja po delu. Ludvik Golob je dejal, da bo treba še kako krepiti samostojnost upravnih organov, hkrati pa skrbeti, da bo naše življenje vse manj uokvirjeno v zakonskih normah. Kar pa se tiče nagrajevanja po delu, je dodal: „Na vseh področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena, tam, kjer prihaja do svobodne menjave dela, je težav z nagrajevanjem po delu ogromno. Bojim se celo, da bomo morah to še zakonsko urediti, vsekakor pa bo treba dodelati še kakšna merila. Skratka, težav na tem področju bo še dovolj.” B. BUDJA OD KOZOLCA JE OSTAL KUP PEPELA Do večjega požara je prišlo 27. IIL popoldne na kozolcu Franca Cešnovarja iz Prilip pri Brežicah. Vzrok: okoli 25 metrov od dvorednega kozolca so domačini kurili kup lubja, čeprav je močno pihal veter. Slednji je tako odnesel iskro v zloženo koruzno slamo v kozolcu, jo še dodobra razpihal in pričelo je goreti. Vsakršno posredovanje je bilo zaman, tako da je ogenj kozolec povevsem uničil* razen tega pa je zgorelo še nekaj gradbenega materiala in kmečkega orodja. Kot kaže, je tudi škoda precejšnja: cenijo jo kar na 350.000,00 din. MJžBš torjem od! PLES NA ZASNEŽENI CESTI -Paja Tajdič iz Bačkega Gračaca je 24. marca okoli 5. ure zjutraj vozil tovornjak po avtocesti proti Ljubljani. Cestišče je bilo zasneženo iir vozilo je pri Dobruški vasi pričelo zanašati. Tovornjak je najprej zavil v levo in trčil v avtomobil Turka, ki j pripeljal nasproti, nato pa ga odbilo na desno, kjer se je čez bankino prekucnil na streho. Materialno škodo cenijo na 200.000 din. ZADELA KOLESARJA - Novo-meščan Viktor Krnc se je 24. marca popoldne peljal na kolesu z mo-1 Žabje vasi proti Kandiji, s prostora pri trgovini Aercatar na Zagrebški cesti pa je prav takrat z avtomobilom pripeljala Stanislava Popovič. Zadela je kmea, vendar se ie ta na srečo le laže ranil, medtem ko je gmotne škode za 3.000 din. NA CESTI OBRAČAL TRAKTOR - Julij Karin iz Vinice je 25. marca popoldne ustavil traktor, na katerem je imel pripet voz, pred domačo hišo. Odpel je voz in traktor hotel obrniti. To je storil na cesti, vendar je prav takrat pripeljal za njim z avtobusom Jože Balkovec iz Zilj in trčil v traktor, ga porinil na desno, tako da se je prekucnil po nasipu. Na srečo je voznik Karin padel s traktorja že na robu ceste in dobil le lažje poškodbe. Zdravniško pomoč so mu nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu, gmotno škodo pa so ocenili na 30.000 din. Dolenjska dvopasovnica SREČA V NESREČI - Jože Mikec iz Mokronoga je 23. marca vozil tovornjak od Dobrave proti Škocjanu, v Dobruški vasi pa sta na cesti stala avtobusa, ki vozita delavce na delo v IMV. Ko je Mikec pripeljal vzporedno z enim od avtobusov, je nenad oma stopila m cesto 51-letna Antonija Lekše iz Hudenj, ki pa se ni prepričala, ali je možno varno prečkati cestišče. Tovornjak je Leksetovo zadel in zbil na tla, na srečo pa je prav takrat pripeljal mimo rešilni avtomobil in poškodovanko odpeljal v novomeško bolnišnico. ČETRTKOV INTERVJU Krmilo v novih rokah Diplomiranemu ekonomistu Marjanu Simiču je bila funkcija predsednika novomeške občinske skupščine zaupana že lani, to odgovorno dolžnost pa bo opravljal tudi v novem štiriletnem mandatnem obdobju. Naš novi predsednik je Novo-meščan, čeravno mu v rojstnem listu piše, da se je rodil leta 1931 v Dobravi pri Kostanjevici. Simičevo družino s tremi fanti starejši meščani dobro poznajo. Stanovali so ajstarejši izbral prometno 3lo, ki je bila takrat brez- Marjan Simič: »Pozornost bomo morali obrniti predvsem k izobraževanju in pridobivanju kadrov.11 pod Kapitljem, oče poštar pa je bil med vojno ubit. Zaradi težkega gmotnega položaja si je Marjan kot naj šol plačna. Potem se je zaposlil pri ŽTP, služboval v raznih krajih Slovenije in opravljal tudi razne posle. Nazadnje je bil šef Gospodarskega sektorja pri ŽTP Novo mesto, nakar je takoj po reformi 1965 prišel na občino za načelnika oddelka za gospodarstvo. Še prej je ob delu doštudiral na ekonomski fakulteti. Za seboj ima dvanajstletno dobo spoznavanja novomeškega gospodarstva. Da smo bili priča velikim spremembam prav v zadnjih letih, potrjujejo njegove besede: „Ko sem postal načelnik oddelka za gospodarstvo, je bilo v naši občini okrog 10.000 ljudi zaposlenih. Zdaj jih je še enkrat več. Takrat v Novem mestu ni bilo razen glavne prometnice in Vrhovčeve ulice niti ene asfaltirane ceste. Novomeška občina in njena industrija sta se samorastniško razvijali. Vse sile so bile usmerjene v razvoj gospodarstva, zato smo puščali vnemar ostala področja. Vsega naenkrat pač nismo zmogli. Danes zastoj na vseh drugih področjih krepko čutimo." — Katerim nalogam bomo glede na zdajšnje razmere, načrte in možnosti v prihodnje dajali največji poudarek? „Ker nam manjka kadrov na vseh področjih, bo potrebno predvsem obrniti pozornost k izobraževanju,' usmerjenemu izobraževanju, h kadrovski politiki in razvijati tudi višje oblike izobraževanja. Vse to s ciljem, da bi v čim krajšem času prišli do potrebnih strokovnjakov. Brez teh ne bomo mogli uspeti v naših letnih in srednjeročnih načrtih. Razen tega moramo doseči hitrejši razvoj trgovine in storitvenih dejavnosti pa otroškega varstva. Skratka: hitreje bomo morali napredovati zlasti tam, kjer postaja pereče." S predsednikom Simičem ni mogoče navezati pogovora o konjičkarstvu. Ni ne lovec ne ribič ne aktiven športnik. „Za te stvari nikdar nisem imel časa.“ je rekel. V dora-ščajočih in študentskih letih je počitnice preživljal po mladinskih delovnih brigadah, potem pa za tovrsten oddih tudi ni bilo možnosti. Z družbenopolitičnim delom je začel zgodaj. Član SKOJ je postal že 1946, medtem ko je partijsko knjižico dobil leta 1950. Predsednika Maijana Simiča pozna sicer širok krog ljudi, vendar pa je malo širša predstavitev človeka na tako odgovornem položaju naša dolžnost do volilcev, ki so mu zaupali občinsko krmilo. R. BACER SE BO APRILA ZAČELO? - Tovarna močnih krmil v Bršljinu, ki je že dolgo v gradnji, bo v prihodnjih tednih vendarle končala. Kmetijska zadruga Krka in tovarna zdravil „Krka“ razvijata tu poslovno sodelovanje. Predvideno je, da bo mešalnica krmil pripravljena za poskusno proizvodnjo v začetku aprila. (Foto: Bačer) Potrebno bo .obrniti ploščo’ Kdo je odgovoren za tako počasen razvoj otroškega varstva — so hoteli vedeti komunisti v Labodu na nedavni predkongresni razpravi 21. marca je bila v novomeškem Labodu predkongresna razprava o problematiki otroškega varstva, ki jo je organiziral občinski komite ZK. Kljub dobro pripravljenem gradivu je bila še vrsta dodatnih vprašanj. Novomeški del Labodove družine z dvema proizvodnima tozdoma in tozdom skupnih služb zaposluje 651 delavcev, od tega je 81 odstotkov žensk. Poprečna starost zaposlenih je 27 let, zato je očitno, daje med zaposlenimi večina žena - mater, ki krepko občutijo pomanjkanje mest v otroškovarstvenih ustanovah. Menijo, da je iz Laboda okrog 300 predšolskih otrok zaposlenih, redki med njimi pa so deležni organiziranega varstva. V največ primerih zakonca delata v izmenah in izmenoma tudi pazita na otroke. Ponekod si pomagajo s staro mamo in sorodniki ali pa z zasebnim varstvom. To je sila drago, pa še nekvalitetno. Labodovce je zanimalo, kaj je z možnostjo, da bi tudi vrtci poslovali v dveh izmenah. Na prvi pogled je zadeva videti enostavna, vendar ni. Otroka ni mogoče imeti v vrtcu do 22. ure zvečer, ker mora že prej v posteljo, razen tega pa tudi ni možno pri vseh vrtcih organizirati popoldanske oddelke, ker bi bilo varstvo samo za nekaj otrok sila drago. Ob takem pojasnilu strokovnih služb pa so vseeno predlagali, naj bi o tej možnosti še dalje razmišljali in jo proučevali. Labod pa tudi ostala novomeška industrija ima težave z Os razprav: zakon in odnosi Predkongresna dejavnost v novomeški občini se ni osredotočila zgolj na dolžnostno obravnavo predlaganih dokumentov in formalno soglašanje s litijskimi usmeritvami ter nakazanimi statutarnimi dopolnit-Van», marveč je tudi živo posegla v sleherno delovno in življenjsko okolje, pokazala na Hajbolj žgočo problematiko ter Prek sklepov in stališč komunistov nakazala pot razreševanja. To je rdeča nit ocene o celotni predkongresni aktivnosti v novomeški občini, sprejeti na seji občinske konference ^KS 22. marca v dvorani novomeškega občinskega sindikalnega sveta. Sekretar komiteja Franci Borsan je v uvodni besedi dodal, da so v gospodarjih organizacijah veliko pozor-npst posvečali zlasti gospodaije-% v minulem letu in utreznim nalogam v letu 1978, glavna os razPrav pa je bilo vendarle ^resničevanje zakona o združenem delu s posebnim poudarjam na urejanju novih dohodkovnih rešitev in odnosov. V predkongresnem času se je 2vrstilo tudi več posebnih raz-P^v. ki so poskušale ugotoviti ^nje in postaviti kažipote na Področju obveščanja, otroškega fntva, stanovanjske graditve, J^etijstve, zdravstva, kulture in *>esne kulture ter likrati dolo-. m_ temeljne letošnje naloge v ^obraževanju in vzgoji. Poleg ®8a so udeleženci sprejeli sta-“*ca in sklepe o izboljšanem kovanju delegatskega sistema, a8otavljanju družbene menjave dela, idejnopolitičnem usposabljanju in podobnem. Na tej seji občinske konference so člani med drugim potrdili kandidatno listo za funkcije v ZKS in ZKJ, soglašali z ustanovitvijo novih osnovnih organizacij ZK in sprejeli denarni načrt konference za leto 1978. I. Z. Takoj zavihati rokave Do oktobrske stalne konference mest v Novem mestu bo potrebno marsikaj zgraditi, prekopati, spremeniti Pripravljalni odbor za organizacijo prireditve, kakršni Novo mesto doslej še ni bilo priča, je zavzeto začel z delom. Odbor pod predsedstvom Maijana Simiča, predsednika občinske skupščine, je 22. marca imenoval več komisij. Na jubilejnem 25. zasedanju stalne konference mest, ki bo oktobra v Novem mestu, bo okrog 800 delegatov iz SFRJ, okrog 30 delegacij iz tujine, več deset novinaijev in snemalcev ter vrsta najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja. Prvič v zgodovini bo organizacija tovrstne prireditve zaupana tako majhnemu mestu. Doslej je stalna konferenca mest, naša prva tovrstna samoupravna oblika povezovanja, zasedala le v večjih krajih. Nazadnje je bilo pred dvema letoma zasedanje v Pulju. Novomeščani lahko organizacijo konference le pozdravimo, kajti zdaj bomo uredili vrsto stvari, na katere smo več let opozarjali, pa zanje ni bilo denarja ali pa ne časa. Tako bo v celoti preurejeno križišče pri Industriji obutve, modernizirana bo Cesta herojev, temeljito , obnovo in povečavo bo doživelo bivše poveljstvo garnizije, kjer posluje zdaj občinska uprava. Obnovljene pa bodo fasade na celi vrsti hiš po mestu, med drugim tudi na šoli Katje Rupene. Razsvetljava bo bistveno okrepljena, dobili bomo celo vrsto novih neonskih reklamnih napisov, popravili bodo pločnike, urejali trgovine in izložbe. Tudi športna dvorana bo dotlej imela urejeno akustiko, dogradili bodo sanitarije, še nekaj drugih prostorov, nabavili novo opremo za dvorano itd., itd. Programi za vsa obnovitvena dela bodo v štirinajstih dneh narejeni, potem bo edino vprašanje, ali bodo izvajalci zmogli vse izgotoviti do določenega roka. Če ne bo domačih zmogljivosti dovolj, bo potrebno (brez zamere) poiskati okrepitev zunaj občine. zaposlenimi materami, ki imajo otroke v vrtcu. Komur že uspe otroka spraviti v organizirano varstvo, prosi v tovarni tudi za enoizmensko delo. Ob večjih možnostih in novogradnjah bo lahko sprejetih več otrok, vprašaje pa je, kako potem ustreči vsem zgolj z delom v dopoldanskem času. Pri obravnavi zdajšnjega položaja otroškega varstva in velikega zastoja pri odpiranju novih zmogljivosti pretežno zaradi pomanjkanja lokacij, medtem ko je denarja za gradnjo dovolj, so komunisti Laboda zahtevali, naj se razišče odgovornost. Skupnost otroškega varstva in njeni organi so bili namreč doslej kljub prizadevnosti dostikrat nemočni. Posebno pa je to očit- no glede gradnje vrtca v Kristanovi ulici. Potrebe so tu največje, vrtec je v planu že 10 let, pa še vedno ne stoji in tudi nihče ne ve, če bo kdaj na tem mestu zgrajen. Medtem iščejo druge možne lokacije in prihaja do tega, da gradimo, kjer je možno, ne pa tam, kjer je potrebno. TRGOVCI MED SEBOJ Na torkovem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Novo mesto je bilo največ razprave ob predlogu za prenos lastništva stavbe na Prešernovem trgu 16 na Šolski center, ki bo na širšem kompleksu urejal poslovne prostore tudi za oskrbo prebivalstva. Delegacija Dolenjke je ugovarjala, češ da je izvršni svet obšel poklicane za oskrbo, in da niso bili zraven, ko bi se lahko vključili v program. Izzvani pa so dali pojasnilo: predlog izvršnega sveta je bil izglasovan z veliko večino glasov. Proti je bilo samo 5 delegatov. Prisotni so imeli vtis, da gre za „bitko“, kdo bo koga. V Novem mestu pa je še kopica starih hiš, ki bi jih lahko spremenili v sodobne prodajalne. Če so trgovska podjetja resni interesenti za oskrbo prebivalstva, potem jim pot nikakor ni zaprta. To so poudarjali predstavniki izvršnega sveta v obrazložitvi, zakaj bo stavbo dobil Šolski center. PET NOVIH Vlil. kongres ZKS bodo v novomeški občini počastili tudi z ustanovitvijo petih novih osnovnih organizacij ZK. V novih organizacijah so se (ali se bodo v kratkem) organizirali komunisti Vodnega gospodarstva, v enem tozdu „Krke (tovarne zdravil) šentjernejskem Podgorju -tozdu IMV, Varnosti in tozdu Gozdarstvo novomeškega Gozdnega gospodarstva. Skrb za lepo okolje Osnovna šola „Baza 20" v Dolenjskih Toplicah že vsa leta napoveduje boj vsakršni nesnagi v svojem kraju Na pobudo novomeškega Hortikulturnega društva se je republiškega tekmovanja za najlepše urejeno okolje v letu 1977 udeležil pionirski odred o. š. Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in med 52 osnovnimi šolami zasedel drugo mesto. Na šoli v Dolenjskih Toplicah si za lepo okolje svoje šole še posebno OD MLADIH NOG NAD NESNAGO - Okolica šole v Dolenjskih Toplicah je med najlepšimi v Sloveniji. Res je, da je k visokemu priznanju, ki so ga pred dnevi prejeli topliški pionirji, pripomogla čudovita okolica, ki pa bi brez skrbnih rok lahko postala pusta in zanemarjena. (Foto: J. Pavlin) prizadevajo. „Pa ne zaradi tekmovanj. Pionir, ki se dela v čistem in urejenem okolju navadi v šoli, prenaša to na dom in domači kraj,“ pravi mentorica Mara Drobnič, ki skupaj z Majdo &an in hišnikom Stanetom Senico skrbi za delo hortikulturne komisije. Ta le spodbuja in navaja pionirje na koristne navade, pripravlja predavanja o vzgoji okrasnih rastlin, urejanju gredic, stanovanj, skratka, skupina ima širok in obsežen delovni program, v katerega je vključen sleherni pionir šole. Največjo akcijo pripravijo pionirji enkrat na leto. Njeno geslo je: „Oči-stimo Dolenjske Toplice nesnage!". Temeljito pobero vse papirje, vrečke in drugo nesnago, ki turističnemu kraju ne more biti v okras. Ker bi bilo eno čiščenje premalo, imajo razredne skupnosti tudi tedensko čiščenje. Najbolj pridnim, ki si naberejo največ delovnih ur, podelijo ob zaključku leta nagrade in naziv »Udarnik šole.“ Osnovna šola „Baza 20“ pa ne slovi samo po svojem okolju, temveč je njen pionirski odred med naj’ aktivnejšimi v novomeški občini. V akciji „Ohranimo kmetije!", ki jo je razpisal Pionirski list, so se letošnje leto lotili kopanja jarkov za nov vodovod, ki bo z vodo oskrbel partizansko vas Zgornje Sušice, že lani pa so pomagali pri kopanju jarkov za vodovod v Poljanah. J. PAVLIN „DOM“ RAZPADA? Od Dominvesta bo kmalu (če bo šlo tako naprej) ostala samo še „vest“. Kot smo slišali na nedavni občinski partijski konferenci, strokovnjaki to delovno organizacijo zapuščajo kot po tekočem traku. Beg je menda težko zaustaviti, saj ne gre nihče na slabše, v največ primerih pa jim nove delovne organizacije ponujajo dosti večje osebne dohodke. S tem se dela dvojna škoda: prvič zato, ker delovne organizacije izvabljajo kadre iz Dominvesta kljub še vedno veljavni kadrovski politiki v občini, drugič pa, ker odhajajo strokovnjaki drugam v času, ko v Dominvestu še vedno veljajo začasni družbeni ukrepi (po starem bi rekli „prisilna uprava"). In kdo si bo za to, če bodo „barko“ zapustili še drugi, naprtil odgovornost? Novomeška kronik* DANES ,JNA TRIGLAV“ Planinsko društvo Novo mesto organizira danes, 30. marca, ob 17. uri v Sindikalnem domu predavanje „200 let Triglava". Predavanje, spremljano s številnimi barvnimi diapozitivi, je pripravil mag. Mirko Kambič. ŠTIRI MESECE KASNEJE - Na eni od proizvodnih stavb IMV v Novem mestu se še vedno bohoti napis: Srečno novo leto! V tovarni so se ga najbrž že tako navadili, da ga niti ne opazijo več, ali pa ga bodo pustili vse do začetka 1979? PRI ROŽAH SLABA IZBIRA -Medtem ko so v novomeških trgovinah še kar dobro založeni s semeni za razno zelenjavo, pa je izbira pri semenih za rože kaj klavrna. Čudno, saj je v prodajalni Semenarne v Ljubljani na razpolago še enkrat več različnih semen. MAREC JE VARLJIV - V petek zjutraj nas je presenetila tricenti-metrska snežna odeja. Padavine so bile še dopoldne, tako da so bile mestne ulice spet plundraste. Vrtičkarji pravijo, da ta sneg ni škodoval. TRUE PROTI ENI - Prejšnji teden so v novomeški porodnišnici rodile štiri mamice: Milena Novak iz Ulice Majde Šilc 20 je rodila Alena; Jožica Ribič z Brega 19 - Neno; Marija Piletič iz Ulice Marjana Kozine 23 - Boštjana in Dragica Burja iz Ulice Majde Šilc 19 -Jerneja. V SOBOTO JE BILA VRSTA -Na tržnici je pred Svetlaninim kioskom v soboto nastal dolg rep, ker je. na Dolenjkini stojnici blaga zmanjkalo. V ponedeljek je i,. :el prodajati sadje in zelenjavo Mercator, ki se je z izbiro kar dobro izkazal. Sicer paje bilo v ponedeljek veliko kramarije, malo pa kmečkih pridelkov. Kmetice so prodi jate samo v dveh vrstah. Cene: jajca ,5 din, solata 16 din, ajserica 32 70 din, hruške 20 din, jabolka 12 um, pomaranče 12 din itd. Cene so na tržnici po odhodu prekupčevalcev očitno nižje, izbira blaga pa j«v slabša. Ena gospa je rekla, da bi bili pločniki na najbolj prometni vpadnici na Cesti herojev najbrž že zdavnaj narejeni, ko bi morali peš hoditi v službo tisti, ki imajo pri tem kaj besede . . rek velenje ■■H efe Šoštanj proizvodnja gradbenega materiala kdor varčuje, si srečo kuje DOLENJ? DONIT-TOZD ,.PIetilnica" Sodražica, n. sub. o. OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge - ZlčNl TKALEC - 10 delavcev Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - DELAVEC OZKEGA PROFILA Posebni pogoji: - troizmensko delo in poskusna doba mesec dni Prijavijo se lahko tudi ženske. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovsko-splošni oddelek DONIT, TOZD ..Pletilnica'', Sodražica, n. sub. o., v 15 dneh po objavi. Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško-TOZDPAPIR - objavlja dela in naloge ADMINISTRATORJA-DAKTILOGRAFA Pogoji: — končana srednja šola ekonomske ali administrativne smeri — lahko začetnik Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. VOZNIKI! POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA! če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so VARNOSTNE UTRIPALKE najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v promgtu. Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil Lojze Pavlič AVTOELEKTRIKA VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto. Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje. V _______________ Sr.-13 (1494) 30. marca 1978 2elite graditi hitreje, ceneje in kakovostno? Gradbeni material EFE ustreza vašim željam! Za vaše potrebe smo pripravili: • NOVO MALTO E FE LIT za strojno ometavanje vseh vrst zidov Znano je, da posveča Ljubljanska banka vso pozornost mladinskemu varčevanju. To pa zato, da bi se mladi ljudje postopoma oblikovali v varčne in samostojne osebnosti. riSiS"?*- n? va«-evanje kmalu po rojstvu, je Ljubljanska banka - £1.1. dolenjska banka Novo mesto namenila vsakemu novorojenemu otroku hranilno knjižico z začetno vlogo. Starši novorojenega otroka prejmejo posebno pismo z vrednostnim bonom, rterepa lahko vnovčijo v katerikoli poslovni enoti Ljubljanske banke — ameljne dolenjske banke Novo mesto in znesek vpišejo v hranilno knjižico. Starše vabimo, naj varčujejo za svojega otroka\i ga tako že v zgodnjem otroštvu navajajo na varčnost. Prvi koraki k varčevanju • ZIDAKE EFE — modularni blok IVI 1, M 100, M 150 in M 200 — blok za predelne stene M 2, M 100, M 150 in M 200 • MALTE EFE - M 100, M 150 in M 200 Rudarsko energetski kombinat Velenje, DO Elektro filtrski elementi EFE Šoštanj, tel. št. (063) 851 BLAGOVNOTRANSPORTNI CENTER LJUBLJANA - TOZD SKLADlSCA NOVO MESTO objavlja prosta dela in opravila VOZNIKA VILIČARJA v TOZD Skladišča Novo mesto. Pogoji: Končana osemletka, izpit za voznika viličarja in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolSevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi Komisiji za MRD BTC Ljubljana, TOZD Skladišča Novo mesto. Ljubljanska cesta 23606 23610 23611 Najbolje doslej Izvoljenih več žena V pripravah na volitve se je marsikoga lotevala bojazen, kako uspešno opraviti vsa zahtevna opravila. Druga zasedanja kandidacijskih konferenc - akcija je bila z občinsko konferenco 21. marca zaključena v pičlem tednu dni - je že bila priložnost za prve temeljitejše ocene. Vzdušje ob volitvah je bilo izredno, čeprav brez posebnih zunanjih znakov. Volilna udeležba in izidi so najboljši doslej. Na volišča so prihajali tudi taki, ki te dolžnosti v Preteklosti niso hoteli opraviti. Volilni odbori so bili pri delu iznajdljivi. Vse to potrjuje dobro pripravo vseh družbenopolitičnih organizacij. Zanimiva ugotovitev ob Pregledu volilnih izidov v trebanjski občini je, da so ženske v večini delegacij Popravile sestavo v svoj prid. Volilni izidi kažejo še boljšo sliko kot ob evidentiranju. Za zbor združenega dela občinske skupščine je bilo tako izvoljenih 5,8 odst. več žensk, za samoupravne interne skupnosti 6,6 odst. V Preteklosti so se ženske težko uveljavljale na listah Po krajevnih skupnostih, število izvoljenih je tokrat za 2 odst. ugodnejše od evidentiranih za zbor krajevnih skupnosti, za samoupravne interesne skupnosti Po celo za 7,3 odst. Končno razmerje izvoljenih žena za zbore v družbenopolitičnih skupnosti znaša v trebanjski občini 34,9 odst. V občini je bilo ob zadnjih volitvah izvoljenih 1.427 delegatov. Delegati bodo dobro dekli, če bodo najtesneje povezani z interesi delovnih ljudi in občanov. Primerna oblika se kar sama po sebi ponuja z nedavnih kandidacijskih konferenc. V delo so bile vključene družbenopolitične organizacije samoupravni organi, organi krajevnih skupnosti, pač glede na to, ali je šlo za teren ali združeno delo. A. Ž. 9 LETO TRGOVINE - Po nekajletnem mrtvilu bo Trebnje letos dobilo precej sodobnih trgovskih površin. Sredi mesta se približuje koncu gradnja Dolenjkine blagovnice. Šolanje ob delu ,pod mostom’? Trebanjski Center za izobraževanje in kulturo najhuje ovira prostorska stiska V okrilju Centra za zobraževanje in kulturo je vrsta šol. Z vso to dejavnostjo tako rekoč gostujejo od enega do drugega trenutno prostega prostora v mestu. TtESAra NOVICE V vrsti oddelkov raznih šol se je lani v glavnem ob delu izobraževalo 276 delavcev. Največ slušateljev je bilo v ekonomski sredji šoli ( v treh letnikih kar 87 ), v administrativni šoli 55, oddelek kranjske visoke šole za organizacijo dela pa obiskuje kar 61 izrednih študentov. Prav do te šole je prišlo na pobudo nekaterih delovnih organiacij: Trima, Dane in Donita. Pohvalno je tudi delo pedagoške gimnazije kot oblike usmerjenega izobraževanja; lani je uspešno končalo drugi letnik 23 dijakov, v jeseni se je v prvi letnik vpisalo 25 dijakov. Razen večerne osnovne šole za odrasle (lani je 8. razred končalo 16 slušateljev) in tehniške srednje šole (v tretjem letniku je 9 slušateljev) je bila še vrsta drugih seminarjev. Seminarjev za sindikalne poverjenike in druge družbenopolitične delavce v sindikatih se je lani v treh krajih občine udeležilo 73 delavcev. Občinsko mladinsko šolo je obiskovalo 72 mladincev, občinsko politično šolo pa 31 članov ZK. To ni majhna dejavnost, vendar leži na plečih enega vodje in ene administrativne uslužbenke. Ves predavateljski aktiv sestoji iz zunanjih sodelavcev, bodisi iz matičnih ustanov v Novem mestu, Ljubljani in Kranju, strokovnjakov nekaterih delovnih organizacij in ustanov v občini ter družbenopolitičnih delavcev. Center za vso svojo šolsko aktivnost in predavanja nima niti enega lastnega prostora. S trebanjsko osnovno šolo ima pogodbo za uporabo treh učilnic v baraki in kljub nezavidljivi prostorski stiski same šole - še dvoje učilnic v šoli. Pomagajo si tudi s sejno sobo občinske skupščine. Le-ta je preobremenjena s sestanki in drugimi shodi. Kljub velikemu razumevanju vseh dejavnikov se v minulem letu v teh prostorih niso mogli vedno ustrezno zvrstiti, zato so morali spreminjati celo umik. Delo in težave centra bodo obravnavali na jutrišnjem zasedanju tudi delegati občinske skupščine. Ker je v izdelavi program gra- NEKAJ TU, NEKAJ TAM -Izobraževanje si težko predstavljamo brez stalnih prostorov. Trebanjski Center za izobraževanje gostuje v vseh razpoložljivih prostorih v mestu, če se le najde urica, da niso zasedeni. Na sliki: obvestila študentov za organizacijo dela so v veži občinske upravne zgradbe, ker gostuje oddelek te šole v sejni sobi. denj novih šolskih prostorov v okviru podaljšanja samoprispevka ob koncu leta, je vredna premisleka tudi pobuda centra, da bi sedanjo šolsko zgradbo v Trebnjem v bodoče namenili za te namene, usmerjeno izobraževanje in glasbeno šolo, ki ravno tako deluje v neustreznih prostorih. A.ŽELEZNIK MLADI ŠE O SVOJIH VOLITVAH Po osnovnih organizacijah ZSMS v trebanjski občini tečejo priprave za izvedbo volilnih konferenc. Mladi se lotevajo vseh predvolilnih postopkov resno, podobno kot pri volitvah delegatov za skupščine. Same volilne konference naj bi bile opravljene do sredine aprila, v maju naj bi bila občinska konferenca. 17. marca so v Trebnjem pripravili razpravo o dokumentih za kongresa ZK. Gradivo je vodstvom osnovnih organizacij in občinske konference predstavil Lojze Ratajc. Še naprej piti kapnico? Zaustaviti odseljevanje ljudi iz Sel—Šumberka? Upokojenec Ferdinand Zupančič iz Sela pri Šum-berku je nepogrešljiv pri mnogih delih v krajevni skupnosti. Poleg raznih drugih dolžnosti je tudi tajnik krajevni skupnosti in predsednik gasilskega društva. Na mizi je ob našem obisku imel zajetno ovojnico gradiva za sejo občinske skupščine kot delegat kooperantov - gozdnih posestnikov. Kup so povečevali obrazci iz računalnika republiške statistične službe, kjer bi ob izpolnjevanju bolela glava celo marsikoga mlajšega. Zupančič se vseeno drži rokov, četudi mora kdaj pa kdaj po kakšen podatek celo v Trebnje. Ta čas šteje krajevna skupnost vsega 368 prebivalcev, pred vojno je imela ravno še 200 ljudi več. Ko sedaj lista po knjižici o desetletnem načrtu razvoja Suhe krajine, najde v njem med trinajstimi krajevnimi skupnostmi v glavnem druge večje kraje. ..Prednost je dana izgradnji cest in vodovo- Ferdinand Zupančič: „Z gradnjo kapnic ne bomo v koraku z razvojem.” dom, v naslednji fazi naj bi šele katero rekli o industrijskih obratih. Sedaj ugotavljamo, da razne strokovne službe niso vnesle tistega, kar nas žuli. Poglejte, na zadnjem sestanku krajevne skupnosti so delegati poro- čali o predvideni gradnji 37 vodnjakov za kapnico v naslednjih dveh letih!” Zupančič se je ob tem takoj zamislil in celo povprašal na občini, kakšne so možnosti za vodovod. Kot kaže, vsaj dve leti ni računati na kaj takega. Zupančič vseeno svari pred tolikšnim razmahom gradnje kapnic, kar prav gotovo ne more biti rešitev, velja pa lahko tudi lepe denarje. Svoje čase je razpoložljiva voda zadostovala za kuho in tistih nekaj glav živine. Sedaj so se marsikje resneje oprijeli živinoreje, s tem pa je porasla poraba vode. V dosedanjih načrtih ni uvrščena ureditev ceste Sela-Šumberk - Orlaka - Zagradec. Grosupeljčani nameravajo urediti to cesto do meje. V delo nameravajo vključiti celo mladinsko delovno brigado. V Selih-Šumberku se zavzemajo za podobno pomoč mladih iz trebanjske občine. V teh krajih je namreč na voljo malo trdnih rok za delo, marsikatera hiša je prazna ali so v njih samo še ostareli ljudje. Prenekateri od mlajših, ki si je poiskal delo drugod, si namreč kmalu zatem ustvari tudi dom bliže svojemu delovnemu mestu. Obnova električnega omrežja kaže, da so v krajevni skupnosti ljudje tudi ob veliki udeležbi voljni poprijeti za skupno akcijo. Pri gradnji transformatorske postaje v Repljah je moral posamezen gospodar seči dodatno v žep po pet tisočakov. Lanska obnova omrežja je veljala 560.000 dinarjev, krajani so zbrali 230.000 dinarjev. Lani so presegli predvideni načrt v delu in materialu, med drugim so prispevali 200 drogov, izkopali tudi toliko jam. Letos je na vrsti dolg odsek do Orlake. Pomoč brigadirjev bi jim prišla prav tako na cesti kot pri izkopih jam za drogove električne napeljave. V štirih letih veliko storjenega Uspešno prvo obdobje dela delegatskih skupščin — Nikjer povsem praznih rok Današnje zasedanje občinske skupščine je zadnja seja delegatov, izvoljenih pred štirimi leti. Med drugim bodo obravnavali poročilo o delu skupščine in ostalih organov za minulo obdobje. Vedno poprimejo v skrbi za sočloveka Peterica predanih aktivistov mirenskega Rdečega križa Ne delamo zaradi priznanj. pravijo — Zgled drugim •n prizadevno žrtvuje za delo v družbenih organizacijah . ruštvih nemalo svojega prostega časa. Dostikrat gre še kaj več Rd a881110 23 čas. Neprecenljiv je prispevek aktivistov mJ.,eSa križa. Mirenska osnovna organizacija RK je v občinskem q'*u dostikrat postavljena na zgled. nedavno izredno uspelem mirenskem tozdu Opreme. Ljudje so da darovanje krvi ne škodi, tako porečem tudi drugim. Samo v Trsteniku je že 30 krvodajalcev." • u starostnikov v tej krajevni jnik ob križa F članom odbora mirenske * . slnlK0V v Krajevni bora^* -e taJn**c občinskega od- Rdečega križa Franc Flajnik 0tram. članom odbora mirenske j^HJzacije podelil častna priznanja ptaynj'80> ki bo marsikomu prišla SlCe Pri nadaljnjem nudenju sosed-Priz P°mo^^ Večina dobitnikov o, deluje v odboru mirenske več niZacije RK že P° Petnajst let in vajeni obračati se nanj, za karkoli že. Ponavadi pravijo: „Kolenca KRISTINA SLADIČ iz Stana dostikrat obhodi okoliške vasi, predvsem Debenec. „Na srečanje starostnikov sem pripeljala tri. Trije ležijo priklenjeni na posteljo; te večkrat obiščemo. Ob krvodajalskih akcijah je najbolje stopiti od hiše do hiše. Dobri besedi ponavadi nihče ne odreče." Sovaščani so potrdili, da je prijateljski obisk zlata vreden. SLAVKA DRGANC z Mirne je uslužbenka na trebanjskem občinskem sodišču. Nepogrešljiva je pri pisarniških opravilih, vsa leta na ta Anton Kolenc tancM^N KOLENC iz Zabrdja je en kot čuvaj v IMV - Anton Petje dobimo, pa bo!“ Med drugim je tudi že nad 25 let gasilec. Takoj po vojni se je vključil v Rdeči križ za seboj ima 80-urni tečaj prve pomoči. ANTON PETJE iz Trstenika se vozi na delo v novomeški IMV. Za krvodajalstvo pridobiva somišljenike s svojim zgledom, sam je daroval kri že 39-kiat. „Najbolje je slabo pozabiti," pravi o težkih nalogah v preteklosti. ,,Sam sem brž spoznal, Kristina Sladič Zadovoljen je, da mladi člani Rdečega križa v kasnejših letih po rednem šolanju prihajajo med redne krvodajalce. JOŽE KENE iz Gorenje vasi je tudi zaposlen v IMV. V odboru mirenskega Rdečega križa deluje že skoraj 14 let. Sam je daroval kri 17-krat. „Torišče dela Rdečega križa je po vseh krajih krajevne skupnosti," poudarja, hkrati pa omenja vrsto nalog komunalne narave. Tako je pridobil za elektriko na Gorenjski gori 20 odjemalcev. „2elja mnogih v naših vaseh je gradnja gasilskega doma v Sevnici," pravi o eni od novih večjih nalog, ki bo strnila vse organizacije. Slavka Drganc način že deluje v odboru Tabora likovnih samorastnikov. Vrsto let je bila tajnica mirenske organizacije Rdečega križa, najbrž bo morala za to delo poprijeti ponovno. Kot vrsta drugih ne stoji ob strani, kadar pride čas za izvedbo krvodajalske akcije, zbiranja oblačil ali drugega. Tudi na srečanju starostnikov si ni mogla kaj, da ne bi pomagila. A. ŽELEZNIK Tako imenovana „učna doba“ delegatskega sistema je terjala od vseh nov način urejanja družbenih zadev. V minuli mandatni dobi je v delu občinske skupščine in njenih organov sodelovalo 142 članov delegacij za zbor krajevnih skupnosti in 195 za zbor združenega dela. Občinska skupnost je v tem času uspešno nadaljevala boj za razvoj. V tem obdobju je bilo zgrajenih šest novih tovarn. Vanje, v izgradnjo vrste vodovodov, električnih napeljav, telefonskih priključ--kov, novih transformatorjev, moderniziranih cest in ulic, nove šole v Mokronogu, povečanja trebanjskega zdravstvenega doma, posodobitve proizvodnih naprav in drugega je bilo v teh letih vloženih 600 milijonov dinarjev. Napredek se kaže v rasti družbenega proizvoda. Le-ta je od leta 1974 do vključno lani porasel za nad 296 milijonov dinarjev, tako da je lani znašal že 650 milijonov dinarjev. Zaposlenost je večja kar za 21 odst. Poprečni osebni prejemki so znašali leta 1974 2.486 dinarjev, lani pa že 4.422 dinarjev. Delovne organizacije imajo seveda pripravljene še nove naložbe. Zmaga, Iskra in Indu-plati v Mokronogu, Agrostroj v Šentrupertu, Elma na Čatežu, Mercator na Mimi pri Mokronogu, Trimo in drugi. Razen šolskih telovadnic v Velikem Gabru in Šentrupertu je predvidena gradnja 50 stanovanj v Trebnjem, na Mimi, v Mokronogu in Šentrupertu, v Trebnjem dom družbenopolitičnih organizacij in precejšnja komunalna dela — predvsem pri vodovodu Stična — Trebnje. Število družbenih stanovanj se je v tem obdobju povečalo za 77, število zasebnih pa za 430. Na območju vseh šestnajstih krajevnih skupnosti v občini je bilo v tem času izročenih namenu okrog 60 pomembnejših objektov in javnih naprav. KNJIŽICA ZA RAZPRAVO s Za razpravo v združenem delu so bili razmnoženi povzetki dopolnil načrtov samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje v tem letu. V gradivu so objavljeni načrti osmih skupnosti. Letošnja obremenitev gospodarstva naj bi po tem predlogu znašala 29,86 odst., za 3,23 točk manj kot lani. Gradivo so konstruktivno obravnavali na seji občinske konference ZK minuli petek. Komunisti opozarjajo, da naj bi v javni razpra- v' vi posvetili pozornost vsebini načrtov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in ne zgolj stopnjam. „Bela knjižica14 je bila razmnožena v 1.800 izvodih. Krškem, da bodo imeli vse leto dovolj i segreli reke nad dovoljeno mejo. (Foto Marjan Špes, Cvetka Pirc, Ivan Abram Za novi koncept izobraževanja komunistov je značilna tesna povezanost s prakso. Uveljavljajo se oblike, v katerih udeleženci aktivno sodelujejo in tako sproti preverjejo in poglabljajo znanje. V Brežicah, kjer je sedež medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS, se trenutno izobražuje 28 slušateljev v trimesečnem seminarju iz teorije in prakse marksizma. Seminar je namenjen delavcem v proizvodnji, vanj pa so jih usmerile osnovne organizacije ZK in komiteji iz treh posavskih občin. Slušatelji vsi po vrsti menijo, da jim bo pridobljeno znanje veliko koristilo. Za večino je bil začetek težak, ker niso več vajeni učenja. Sicer pa naj povedo sami, kako se ponovno počutijo v šolskih klopeh. Anton Gerjevič iz Brežic: „Sem avtomehanik pri Agroservisu. V šolo so me poslali na pobudo osnovne organizacije ZK, katere član sem tri leta, od decembra lani pa tudi njen sekretar. Program seminarja je zanimiv, vendar zelo zgoščen. Menimo, da je preveč nabit. Znanje bomo res obogatili, to pa nam bo zagotovo olajšalo opravljanje družbenopolitičnih dolžnosti.** Erna Rožman iz Artič: »Zaposlena sem pri .Posavju* kot gostinska delavka. Družbenopolitično sem se začela udejstvovati v mladinski organizaciji, ko sem bila še v gimnaziji. V delovnem kolektivu sem predsednica sindikata, v krajevni skupnosti pa predsednica DPM. Odkar obiskujem seminar, sem še bolj zaposlena, kot če bi hodila na delo. Seminarske naloge pripravljam doma in tako imam za družino manj časa. Pridobila pa bom nadvse koristne osnove, brez katerih v praksi ne gre.'* Jože Tomše iz Ribnice pri Jesenicah: „V šolo sem prišel iz IMV -tozd Tovarna avtomobilskih prikolic. Po poklicu sem ključavničar in delam pri prevzemni kontroli. V tovarni sem sekretar osnovne organizacije ZK, član pa pet let Delegatsko dolžnost opravljam v SIS za šolstvo, v zboru krajevnih skupnosti in v občinski konferenci ZK. Dodatno znanje mi bo vsekakor koristilo. Šo- Anton Genevič, Erna Rožman, Jože Tomše Martina Horžen, Milan Cigler, Vinko Zalokar BRE2IŠKE VESTI S POPUSTOM - Trgovsko podjetje Posavje je v sodelovanju s tovarnami organiziralo akcijsko prodajo pohištva in izkoristilo za to ugoden čas, ko so zdomci spet za nekaj dni doma. Ugoden nakup obetajo v brežiški in krški pohištveni prodajalni. V Brežicah pa bodo v razstavnih prostorih Posavskega muzeja danes zaprli tudi prodajno razstavo pohištvenega programa Lesnine in njenih kooperantov. Razstava je imela precej obiska in j e bila vseh štirinajst dni odprta od jutra do večera. ŠKRIPANJA NE BO VEC -Oder in pododrje prosvetnega doma v Brežicah bodo letos obnovili, z njim pa tudi garderobo, ki je bila od vseh prostorov še najbolj zapuščena in zaprašena. Oder bodo povečali proti dvorani in ga tako približali občinstvu, v pododrju pa bodo uredili prostore za glasbeno dejavnost, za delo amaterskega odra in za Zvezo kulturnih organizacij. Z obnovitvijo odra se bodo prosvetni delavci znebili tudi strahu pred nesrečami, saj se je med vajami za šolske nastope že večkrat pripetilo, da je kak otrok padel z nezavarovanega roba v pododrje, v prostor za orkestre. Do zdaj so se te nezgode srečno končale, zato je vse minilo brez hudih neviht. KDO BO POMAGAL? - Krajevne skupnosti ne zmorejo običajne administracije, kaj šele zahtevnejše finančne posle. Zaradi tega je upravičen predlog, da bi jim pomagali šefi krajevnih uradov, za opravljanje finančnega poslovanja la je zahtevna, zato začetek ni bil lahek.** Marijan Špes iz Krškega: „Sem vzdrževalec v Celulozi. Delam v mladinski organizaciji v tovarni in v občinski konferenci ZSMS. Mladina v našem kolektivu je družbenopolitično zelo aktivna. Uspešno se vključuje v ZK in samoupravne organe. Bil sem že na več seminarjih. Za sedanjega menim, da je prenatrpan s snovjo in zato prezahteven za tiste, ki prihajamo iz neposredne proizvodnje.** Cvetka Pirc, delavka iz Leskovca: »Zaposlena sem v Imperialu pri pakiranju žvečilnega gumija. V delovni organizaciji sem predsednica delavske kontrole. Članica ZK sem šest let. Do zdaj sem obiskovala tečaj za novo sprejete člane ZK in manjka mi še veliko znanja. Menim, da bi nas iz podjetja postopoma moralo več skozi to šolo. Kar precej naporno je, bolj kot služba, saj nam jemlje tudi prosti čas.“ Ivan Abram s Senovega: »Sem strojni delovodja pri Rudniku. V Zvezi komunistov sem od 1968. leta. V delovni organizaciji sem trenutno predsednik sindikata. Prepričan sem, da mi bo na novo pridobljeno znanje veliko koristilo pri družbenopolitičnem delu, pri reševanju perečih problemov, ki jih pri nas v Rudniku ni malo.“ Martina Horžen iz Sevnice: »Delam v Lisci kot konfekcionarka. Družbenopolitično sem se začela udejstvovati v mladinski organizaciji. Zdaj sem v delavskem svetu, v sindikatu in pa seveda v ZK. Šolanje me veseli, in čeprav imam družino, bi na tak seminar še šla, če bi bilo treba. Znanja ni nikoli preveč.** Milan Cigler iz Sevnice: »Tudi jaz sem prišel sem iz konfekcijske industrije. Zaposlen sem v Jutranjki kot strojni rezalec. Udejstvujem se predvsem v sindikatu. Clan ZK sem tri leta. O seminarju bom ponovil ugotovitev drugih, da je za nas iz proizvodnje program preveč nabit.** Vinko Zalokar iz Ponikev: »Po poklicu sem soboslikar in se vozim na delo v Krško k podjetju SOP. Družbenopolitično se udejstvujem v krajevni skupnosti Studenec, sem pa tudi predsednik konference mladih iz KS v občini Sevnica. Zavedam se, da bom laže delal, če bom več znal, zato se trudim, da bi obvladal čim-več snovi. Brez težav pa to ne gre.“ J. TEPPEY pa naj bi po krajevnih skupnostih ustanavljali posebne servise. Ti bi obenem lahko prevzeli tudi knjigovodstvo za društva in jih marsikje rešili zadrege. BOLJE OPREMLJENI Avto-moto društvo v Brežicah si je za pouk bodočih voznikov motornih vozil naravnost vzorno opremilo prostore nekdanjega zdravstvenega doma. Z vrsto sodobnih ponazoril pomagajo slušateljem do boljšega razumevanja snovi. BREZ KONKURENCE Za vse posavske občine velja ugotovitev, da je izbira blaga v trgovinah vedno slabša. Kupd to občutijo kot negativno stran združevanja trgovskih organizacij. V trgovinah se ne potrudijo niti za izbor niti za kakovost blaga, ker ni več možnosti, da bi šel kupec k sosednji firmi. Pod enim dežnikom konkurenca tako ali tako ni potrebna, zato je razumljivo, da oživljajo monopolne tendence. KAKŠNE SPODBUDE? Komunisti iz brežiške občine se vključujejo v akcijo »Človek, znanje, produktivnos“ z raznovrstnimi oblikami. Tako bodo med drugim v delovnih kolektivih pretresali pogoje za inovacijsko in razvojno dejavnost. Do sedaj zanjo ni bilo kaj prida materialnih spodbud. Glede razvojnih oddelkov pa marsikje še ni dozorelo spoznanje, da so potrebni, da so sestavni del proizvodnje. To seveda ne velja za vse organizacije, a marsikje brez njih ne bodo mogli napredovati. VISOKONAPETOSTNI KABEL - Napeljujejo ga do bodočega transformatorja pri Agrotehniki. Temu dehi mesta se končno le obeta boljša luč ob večerih in manj okvar na gospodinjskih aparatih. (Foto: J. Teppey) JEZ NA SAVI — Gradijo ga ob jedrski elektrarni v hlajenje reaktorja in da v času majhnega pretoka Teppey) vode za Jožica Od,klime’ bo odvisen uspeh Krški komunisti za dosledno uveljavljanje zakona o združenem delu v vseh kolektivih O optimističnih napovedih, ki jih prinaša letošnja resolucija o družbenoekonomskem razvoju krške občine, smo že poročali. Prav njej so posvetili posebno pozornost tudi na zadnjem zasedanju članov občinske konference Zveze komunistov. Pri tem sicer niso toliko govorili o letošnjih načrtih, kot o poteh, kako zagotoviti njihovo uresničitev, da bo tudi tretje leto srednjeročnega programa prineslo tako zadovoljive rezultate, kot sta jih prvi dve. Poudarili so predvsem zagotovitev prave politične klime, ki je eden izmed poglavitnih pogojev za premostitev številnih težav, ki jih obeta letošnje gospodarjenje. Prav na tem področju pa morajo biti člani Zveze komunistov, predvsem v osnovnih organizacijah, mnogo bolj delavni, kot so bili doslej. To pomeni, da si bodo morali veliko prizadevati za čim hitrejšo dosledno uveljavitev najpomembnejših določil zakona o združenem delu. Na konferenci smo namreč ponovno slišali manj razveseljive ugotovitve: da temeljnim organizacijam združenega dela še niso povsod dali prave vsebine, da jih še marsikje ni, kjer so zanje vse možnosti, tako v nekaterih večjih občinskih delovnih organizacijah kot v obratih z matičnim sedežem zunaj občine. K ugodni politični klimi pa mora čimprej prispevati uveljavitev doslednega nagrajevanja po delu. Nekaj nepravilno zastavljenih modelov že neugodno odmeva v sicer redkih delovnih kolektivih. Marsikje so ponovno vpeljali uravnilovko, imajo še »režijske plače" ali pa prevelika nesorazmerja med osebnimi do- ZA KONEC MANDATA V LESKOVCU Jutri se bodo sestali na zadnji seji delegati zborov krške občinske skupščine. Seja bo v predavalnici osnovne šole v Leskovcu. Z gradivom so prejeli poročilo o delu sodišča združenega dela, o katerem bo stekla nato še razprava. Pomembna točka dnevnega reda je tudi sklepanje o sklenitvi dogovora o usklajevanju davčne politike ter sklepanje o dopolnitvah odloka o davkih občanov. Obetaven začetek Brestanica: grad odpira vrata Pred nekaj dnevi so v organizaciji krškega »Likovnega kluba" na brestaniškem gradu zaprli tradicionalno razstavo gobelinov in ženskih ročni del. Na njej je razstavljalo 41 žensk iz domače in brežiške občine in iz Celja, sodelovali pa sta še brestaniška osnovna šola in krška posebna šola. To je bil hkrati uvod v letošnjo sezono, za katero Likovni klub pripravlja pestro razstavno in drugo dejavnost. Že v začetku maja naj bi v prostorih krškega delavskega doma gostovali likovniki-amateiji . iz Beograda in Zagreba z deli, ki jih ponavadi prikažejo v Zagrebu v okviru tradicionalnih srečanj prebivalcev glavnih mest dveh bratskih republik. Na brestaniškem gradu bodo razstavljali že stari gostje, člani jeseniškega DOLIKA, ki naj bi se jim tokrat pridružili še ljubljanski amaterji. Po lanski prvi slikarski koloniji nameravajo to sezono pripraviti že drugo, pomagali pa naj bi tudi Jeseničanom, ki so izrazili željo, da bi za svoje člane pripravili v krški občini enako akcijo. Ob uresničitvi obeh načrtov nameravajo ustvarjena dela pokazati na posebnih razstavah. Sicer pa naj bi svojo dejavnosti poživili z dotokom mlajših članov, tudi iz osnovnih šol. Le-tem in vsem drugim pa naj bi nudili poslej več strokovne pomoči na posebnih delovnih sestankih, na katere bodo vabili likovnike z akademsko izobrazbo. Z ZAVESTJO - Velika udeležba na zadnjih volitvah je v krški občini pokazala zrelost občanov samoupravljalcev. Pri glasovanju v krajevnih skupnostih so dosegli najboljšo udeležbo v Posavju. hodkL Ti ponekod naraščajo hitreje kot družbeni proizvod, kar seveda bode v oči. Ob kvantitativnih uspehih, Id vendarle kažejo krško gospodarstvo v dokaj svetli luči, bo treba poslej posvetiti več pozornosti kakovostnim dosežkom, ki naj gospodarjenje še izboljšajo. Poleg naštetih stvari so na konferenci komunisti uvrstili mednje boj za tehnološki napredek proizvodnje in njeno večjo storilnost. Reševanje teh vprašanj je ob drugih uspehih nekoliko počivalo, to pa pomeni, da poslej ne sme biti več tako! Z. ŠEBEK DENAR POSPEŠEVALNI SLU2BI Občinski sklad za kmetijstvo, ki so ga ustanovili 1963. leta, so v krški občini po ukinitvi z zadnjim februarjem letos v ce-‘ j loti dodelili Agrokomibnatu j oziroma tozdu za kooperacijo Denar bodo uporabili za pospeševalno službo. Obveznosti iz j dosedanjega sklada bo prevezel občinski proračun. Te izvirajo iz dolgoročnega programa razvoja kmetijstva do 1980. leta in vsebujejo obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu ter sofinanciranje pospeševalnih akcij-Proračun bo poslej prevzel tudi izplačevanje preživnin in prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov, ki so jim arondiral* • zemljo. . 215 V CELODNEVNI ŠOLI V krški občini imajo letos 2589 otrok v osnovni šoli. Pouk o obiskujejo v 113 oddelkih, med katerimi j® 10 oddelkov celodnevne šole. ' celodnevno šolo je vključenih 21® učencev, v podaljšano bivanje P® 327. Malo šolo obiskuje 273 otrok; V posebni osnovni šoli s šestim* oddelki je 42 učencev. KRŠKE NOVICE Se ENA RAZSTAVA - Na hodnikih prvega nadstropja krškega »Delavskega doma" je ta čas še odprta razstava, posvečena obletnici rojstva našega velikega poeta Otona Župančiča. To je slikovni prikaz njegovega dela in za slovensko gledališče in gledališko kulturo. KDAJ ODPRTA? - »Kostanje-viška jama" je pred novo izletniško turistično sezono še vedno zaprta. Seveda se tamkajšnji jamarji in krajevno turistično društvo trudijo, da bi jo ponovno usposobili za ogled, vendar potrebnega denarja še ni! V jami bt namreč morali povsem obnoviti stopnice, to se pravi na betonske nosilce postaviti novo železno konstrukcijo. Kljub temu da bi veliko opravili s prostovoljnim delom in da računajo na nekaj denarnih daril, bi morali za vse potrebno zbrati tudi nekaj starih milijonov denarja! VENDARLE ZAČETEK - Ti* pred koncem plavalne sezone v Z®f prtih bazenih so končno uspela P*? zadevanja, da bi na osnovni šoli J*“J ja Dalmatina pričele z delom pfaV.,. ne selekcije. Zanje se je prijavr* skoraj 70 učencev prvih treh razf*'. dov, ki so razdeljeni v sedem te vodijo dva-do trikrat na tede**J To so pravzaprav nadaljevalne »o* za plavanje, za utrditev in izpop°m tev že naučenih veščin. Akcija P teka v okviru šolskega športne^ društva, s strokovno pomočjo lulozarja". KOLIKO LETOS? - Senovsk° društvo upokojencev, ki ima več K 570 članov, je lani zanje pripia”L pet izletov, predvsem v kraje, znf,0. iz zgodovine našega narodnoosv bodilnega boja in revolucije. Naw*j čnega izletniškega programa za jetj še nimajo, vendar zagotavljajo, d® r ne bodo krčili. Izza strojev v šolske klopi Šola marksizma za neposredne proizvajalce — Slušatelji so mladi družbenopolitični delavci NIMAJO SREČE - Znameniti Brezhibno opravljene naloge Priznanje političnim aktivistom, volilnim odborom in občinski volilni komisiji Podobna ugodna ocena, kot je veljala za predvolilne priprave do Usedanj prvih kandidacijskih konferenc, je bila izrečena tudi na Usedanju II. občinske kandidacijske konference. Za izvedbo volitev je bil zadolžen rov, za katere je bilo zadolženih ^majhen „strcrj“. V združenem e*u je na 37 voliščih delalo 74 volilnih odborov s 444 člani in namestniki, na 83 voliščih v krajev-n**> skupnosti je vestno opravljalo sv°je poslanstvo 332 volilnih odbo- najbolje vouli V TRŽIŠČU Med enajstimi krajevnimi skupnostmi so imeli največjo udeležbo volilcev na območju KS Tržišče s 97,9 °dst. Sledijo: KS Krmelj in Loka s po 97,5 odst., KS Blanca - 96,9 odst., KS fabukovje - 96,7, KS Bo-stanj in Šentjanž — 95,9 odst., KS Studenec - 94,7., KS Sevnica - 93 odst., KS Primož - 92,1 odst. in KS Bučka-91,6 odst. 1.292 ljudi. Veliko dela so imeli volilni odbori v KS Sevnica, kjer so se bili odločili za deset posebnih delegacij za zbore interesnih skupnosti, v devetih krajevnih skupnostih so volili po tri združene delegacije. Vse je potekalo brezhibna in brez zastojev. Člani občinske volilne komisije so se že v jutranjih urah prepričali, da so bile krajevne volilne komisije in odobri dobro pripravljeni Na voliščih je svojo volilno dolžnost opravila v dopoldanskih urah večina ' volilcev, kar dve tretjini volišč je zaključilo delo že do 12. ure. V zbor združenega dela občinske skupščine je bilo izvoljenih 282 delegatov (48 odst. žena, 18. odst. mladih, 15. odst. članov ZK). V zbor krajevnih skupnosti je bilo izvoljenih 130 delegatov (8 odst. žena, 15 odst. mladih). Zanimivo je, da je bilo v zbore samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih izvoljenih kar 72 odst. Kako Joviti’ bolj razvite? Osnovne organizacije ZK ob kongresnih gradivih vredno-tile lastne akcije — Pohvalna ocena priprav Značilnost predkongresnih Poprav v sevniški občini je, da j^vsaka osnovna organizacija v Sradivih za kongres iskala pred-tista vprašanja, ld se ^ lastno okolje. Boga-? »tprava na konferenci minn-■ četrtek je pokazala, da so bite todi poglobljene. V vrsti osnovnih organizacij P° toaiih in tadi komisiji za j^žben oekon omske odnose pri komiteju so posvetili pozornost razvoju proizvajalnih sil. V Poročilu CK ZKS so nanizane optimistične ugotovitve, ki v Marsičem ne veljajo za sevniško oocino. Zaključni računi poslovanja delovnih organizacij za «ni in tudi že letošnja gibanja Kažejo vztrajno padanje akumu- j ^ ^vniške občine spadata med nerazvite le dve krajevni skupnosti. Menijo, da uspešneje napredujejo tam, kjer spadajo med manj razvite celotne občine. Opozorili so, da je v repuliki potrebna še večja solidarnost, medsebojna pomoč Kljub doseženim uspehom v stanovanjski gradnji bo treba na tem področju še marsikaj Urediti Pri kmetijsko zemljiški skupnosti ugotavljajo nemoč zaradi pičlih virov, po drugi strani ležijo drugod velika sredstva. V izgradnji družbenopolitičnega sistema so opozarjali predvsem na izobraževanje delegatov. Član predsedstva izvršnega ko-mitja CK ZKS Franc Sali je pohvalil delovni pristop komunistov sevniške občine v dosedanjih predkongresnih pripravah. VADIJO — Člani sevniške gasilske godbe so pričeli vaditi brž ja dobili v roke glasbila. Kapelnik Mirko Horvatič in Martin ^k, ki se je tudi vključil v delo, imata v prostoru pod gasilski-rjf Vražami domala vsak večer vrsto ukaželjnih godbenikov. °: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI PREDAVANJE -dtujtvn r ■ *7.30 prireja planinsko d°mu 04 v sevn^kem gasilskem Ska Predavanje inž. Danila Skr-visoit °dprave na 5.185 metrov s° bili Kenya. Slovenski planinci njin,: .v Afriki decembra lani, med Mot Je bil tudi Sevničan Lojze Pteri,.®’ ...Barvni diapozitivi bodo kjej ®VlU del prijateljske Kenije, tov aelajo v novi konfekcijski 1 tudi sevniški delavci. — Vsak torek so v sevniškem spet ure pravljic za v^tv^ke, ki sicer niso deležni 0Wea,v vrtcu. Ponavadi pripelje ™al° star^ev- Vzgojitelji bi *adi videli številnejšo skupi-navsezadnje vlagajo mnogo ^a bi bile te urice kar najbolj LOKAL - V preurejenih nekdanje Strcljinove naj bi v kratkem pričela z delom poslovalnica Tobaka. Navsezadnje vsaj spet en primer, da bo ostalo življenje v enem od ukinjenih lokalov, ki jih je v starem delu mesta vse manj. PERON BI POMAGAL - V Loki pri Zidanem mostu se bližajo kraju gradbena dela na novi železniški postaji. Slednjič bo ta kraj z mnogimi železničarji dobil dostojno postajo. Žal hkrati ne bo rešeno težavno vstopanje in izstopanje z vlakov, ker ni perona. To je se toliko bolj pereče, ker v kraj, kjer je tudi Dom počitka, prihaja mnogo starih ljudi. Gradnja perona je predvidena za kasnejši čas. NA KRAJU - ZNAČKA - Kdor bo prehodil planinsko TRIM pot po seviski občini, dobi na kraju še lepo značko. V spomladanskem času se po tej poti odpravlja mnogo planincev tudi od drugod. Na sliki: značke čakajo. žena (od 384 vseh delegatov je žena 280). V obeh volilnih krogih je bilo na območju občine izvoljenih skupno 1.732 delegatov, med katerimi je 826 žena (47 odst.), 372 mladih (21 odst.) 171 članov ZK in 4 borci. Nove delegacije so se tudi že oblikovale: izvolili so predsednike delegacij, namestnike in delegate za prva zasedanja. V združenem delu so to opravili v pičlih dveh dneh, v krajevnih skupnostih pa od 15. do 19. marca. Med volilnimi rezultati znatneje zaostajajo obrtniki: iz njihovih vrst je volilo le 70,4 odst. volilnih upravičencev. V nadaljnjem delu bodo vsekakor morali pokazati več odgovornosti. A. ŽELEZNIK Več kot gasilci Sevniško gasilsko društvo - prihodnje leto bo slavilo stoletnico obstoja — postaja pravo žarišče bogatega društvenega življenja v mestu. . Razen desetin v matičnem društvu spadajo k društvu tudi industrijske desetine v vseh večjih sevniških kolektivih in desetina v Zabukovju. Lani vsem skupaj ni bilo treba niti enkrat gasit na svojem območju. Rdeči petelin ni zgolj zaobšel društva, nekaj zaslug je treba nedvomno pripisati tudi preventivnemu delu. Ob kraju leta in začetku tega leta so v društvu in po delovnih organizacijah izprašali 54 gasilcev. Na sevniški osnovni šoli je prejelo značke »preprečujmo požare*1 250 šolarjev. Občni zbor 19. marca bo posebej zapisan v kroniki društva, ustanovili so namreč pihalno godba Gasilci so v prvi sili založili celo za glasbila, dokler ne bodo vsi kolektivi poravnali obveznosti po posebnem dogovoru. Na splošno je društvo v mestu vodilno po kulturni dejavnosti. Brez moškega pevskega zbora ne more domala nobena prireditev. Oder mladih je nadvse uspešno obudil gledališko dejavnost. Prihodnje leto ob stoletnici vsekakor ne bodo v skrbeh za izvedbo kulturnega sporeda. Ta visoki jubilej bodo dostojno proslavili. A. Ž. kameniti levi na sevniškem gradu nimajo sreče. Eden je to zimo moral popustiti pred tovornjakom in vprašanje je, če ga bo uspelo obnoviti. Pred časom je na tem mestu ravno tako pod tovornjakom domala popustila celotna ploščad. Poznejše krpanje je zapustilo neestetsko ograjo. Najbolje bi bilo prepovedati prevoze težkih vozil na sam grajski vrh. Na sliki: zaenkrat še kolikor toliko cel lev in žalostni ostanki druge- PREGLEDANI TRAKTORJI — Tudi letos je oddelek za notranje zadeve trebanjske občinske uprave pripravil tehnične preglede traktorjev. Tokrat so preglede pripravili še v Dobrniču in Šentrupertu, dako da so sedaj vključili že šest krajev. Odziv je bil vsepovsod lep. Na sliki: tokrat je bilo mokronoško sejmišče prepolno traktorjev. Navsezadnje je tudi to dokaz napredka vasi. ■ W ■ ■■ | | ■ H Iz močvirij. Kmetijska zmeljiška skupnost uresničuje srednjeročni načrt hidromelioracij Ena od osnovnih nalog kmetijskih zemljiških skupnosti je tudi usposabljanje neprimernih zemljišč za boljšo rodnost. V trebanjski občini je precej takih površin v glavnem poraščenih s slabim travi-njem, predvsem v dolini Mirne in Temenice. Pičle košnje in slabo seno so skupne neugodne lastnosti takih zemljišč. Po eni od zadnjih sej izvršnega odbora zemljiške skupnosti so člane povabili na ogled me-lioriranih površin Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas. Lani je na teh površinah že prvič dobro Obrodila koruza, čez tri leta bo ta zemlja že. omogočala polno rodnost. Munuli teden bi morali izbrati najugodnejšega ponudnika za nadaljevanje del od Sv. Helene do Volčjih njiv. Tod je večina zemlje v zasebni lasti, zato je bila ustanovljena tudi melioracijska skupnost. Vsi ponudniki niso poslali zastopnikov; ponoven sestanek, na katerem naj bi oddali v delo okrog 48 hektarov, je predviden za ta teden. Pri zemljiški skupnosti pogledujejo seveda še za drugimi površinami, kjer se bo treba lotiti podobnih del. V tako imenovani Ciganski dolini pri Martinji vasi je okrog 150 hektarov. Le- t.površine bi lahko dobili ob Irici, čeprav utegne hudourniška narava tega potoka povzročati dodatne težave. Za te nove površine bo treba pripraviti vse potrebne izvedbene načrte. Zaradi pičlega denarja rav- najo pri zemljiški skupnosti previdno. Vsekakor je na dlani, da so doslej meliorirane površine pri Dobu, (podobno bo tudi z zasebnimi) že sedaj lahko za vzor. Takšni zgledi najbolje vlečejo. Kmetje primerjajo izdatke za te posege s cenami pridelkov. Upoštevati je seveda treba, da odlašanje samo še podražuje gradbene storitve. Še leta 1975 je taka tijsko m te , tar, tedaj 55.000 trenutno posojila. [ioracija veljala Kme Slovi arstvo Slovenska dinarjev na hek-pridejo skozi niti s ji. Za ta dela so oljo dokaj ugodna A ?CI C7KTIV ŠENTLOVRENC: MAJA KONCERT Mešani pevski zbor kulturnega društva v Šentlovrencu pod vodstvom pevovodje Ivana Matoša in predsednika Franca Novaka se pripravlja na samostojni koncert Predvidoma naj bi nastopih maja. Pevci so pred nedavnim prispevali vsak po 1.000 dinarjev za obleke, ostalo sta prispevala kolektiva Hrasta in Donita. V teku je akcija za obleke tudi za pevke. J. P. Zanimanje SE ENA PRIDOBITEV — Odkupna postaja in zbiralnica mleka v Trebnjem ne sodita skupaj. Kmetijska zadruga je zato zgradila primeren objekt ob cesti proti Mimi. Minuli teden so poskrbeli za okolico. V amaterizmu poprijeli V ” Minuli petek so se v Mokronogu sestali na občnem zboru člani kulturnega društva „Emil Adamič". Center bo izobraževal tudi delegate Vrsta delavcev in delovnih organizacij daje pobude za nove oblike izobraževanja ob delu v okviru trebanjskega Centra za izobraževanje in kulturo. Marsikateri slušatelj sedanjega oddelka za organizacijo dela izraža željo po nadaljevanju študija na drugi stopnji, seveda če bi ga odprli v Trebnjem. Potrebe gospodarstva po pravnikih narekuje organizacijo oddelka mariborske pravne šole. Delovne organizacije kovinskopredelovalne industrije v občini potrebujejo delavce s kvalifikacijami kovinarskih in tehniških smeri. V jeseni jih bo treba prav gotovo odpreti. To bo mogoče storiti le ob tesnem sodelovanju delovnih organizacij. V sodelovanju z delovnimi organizacijami so pripravili doslej že vrsto raznih tečajev, med njimi tudi take, s katerimi so si delavci pridobili polkvalifikacijo. Za Donit - tozd Tesnila iz Velike Loke so uspešno pripravili dopolnilno izobraževanje za izdelovalce tesnil. V tem tečaju si je pridobilo polkvalifikacijo 42 delavcev. Podobna oblika je bil tudi strojepisni tečaj. Doslej so opravili že tri tečaje o higienskem minimumu za delavce „Dane“, Kolinske, kuharice in čistilke osnovnih šol. Družbenopolitične- organizacije bodo centru poverile tudi izobraževanje delegatov. Živahna dejavnost prihaja do izraza že na proslavah. Ena je namreč pestrejša od druge. Razveseljivo je, da ponovno uspešno poje zbor pod vodstvom prof. Vilka Videčnika. Zbor združuje zaenkrat 16 pevcev. Samo pevsko sekcijo vodi Milan Uhan. Pripravljajo se za nastope v občini in kulturni teden v Šentvidu. V novi glarbeni sekciji so poprijeli mlajši, večinoma študentje in dijaki. V kraju je dostikrat govor o tem, da bi pripravili nekakšno glasbeno šolo, kjer bi se lahko mladi pod strokovnim vodstvom učili igranja na razna glasbila. Dobiti slušatelje ne bi bila nobena težava. Zaenkrat nimajo primernega glasbenega učitelja. Folklorna skupina se že po običaju pripravlja na srečanja folklornih skupin, kjer sodelujejo tudi skupine iz drugih republik. IZ KRAJA V KRAJ UGLAJENI KORAKI - V začetku leta je trebanjski center za izobraževanje in kulturo pripravil v okviru estetske vzgoje plesni tečaj klasičnih plesov in tudi sodobnejših korakov na parketu. Mladi so bili plesne šole veseli, saj se jih je zanjo odločilo okrog 70. POCENI SE ODKUPIJO - Tozd novomeškega gozdnega gospodarstva iz Trebnjega zvozi po poti iz Orlake proti Selam - Sumberku nemajhne količine lesa na težkih tovornjakih. Krajevni skupnosti se skušajo ponavadi odkupiti z nekaj denarja, kar pa v glavnem ne zadostuje niti za pesek. Krajevni skupnosti ostane ob tem še nehvaležno posipavanje, jkuje ljudi. za to delo pa priman- NOV PREDSEDNIK - Na občnem zboru prosvetnega društva Emil Adamič v Mokronogu ie prevzel predsedništvo društva iz rok Toneta Zidarja zobotehnik Jože Dreža. Vodstvo je torej v rokah mlajših. KORISTNO PREDAVANJE -Nedavnega predavanja v trebanjskem domu kulture o sladkorni bolezni, pripravil ga je občinski odbor Rdečega križa, se je udeležilo 286 poslušalcev. Nezasedenih je bilo le 14 sedežev, kar potrjuje veliko zanimanje ljudi za takšna predavanja. TREBANJSKE NOVICE Vsako delo se da vrednotiti Vsebinska ocena samoupravnih aktov o dohodkovnih odnosih - Premalo izvirnih rešitev, nejasnih zapleteni, načelni sporazumi - Delo, ki ga ni moč vrednotiti, ni ________________družbeno koristno in ga je treba ukiniti Občinska komisija za spremljaje uresničevanja zakona o združenem delu je pripravila obsežno in podrobno razčlenjeno oceno samoupravnih aktov o dohodkovnih odnosih. Obravnava te ocene je bila tudi na dnevnem redu zadnje seje občinske konference, kije bila posvečena predkongresni dejavnosti. Po formalni plati so črnomaljske organizacije združenega dela zadostile določilom zakona, saj v nobeni za januar niso izplačali zajamčenih osebnih dohodkov, kar je zakon zahteval za tiste, ki do konca leta niso sprejeli teh samoupravnih aktov. Kar se tiče vsebine teh sporazumov, pa je komisija ugotovila, da je stvar drugačna. Prva ugotovitev je, da je v samoupravnih sporazumih odločno premalo izvirnih rešitev. Kljub prejšnjemu odločnemu opozarjanju, da morajo ti akti nastajati PRIZNANJA KRVODAJALCEM V nedeljo, 19. marca, je bila v Tribučah skupščina krajevne organizacije Rdečega križa. Izvolili so nov odbor, zaslužnim krvodajalcem pa so podelili priznanja. Za 25-krat darovano kri je prejel priznati e Rudi Habe, 10-krat je dal kri Jože Kozan, pet krvodajalcev pa je dobilo priznanje za 5-krat darovano kri. RADIJSKE ZVEZE MED VOLIŠČI Semiški radioamaterji so se že večkrat izkazali. Poleg tega, da so za svoje uspehe na tekmovanjih prejeli več domačih in tujih priznanj, so zelo delavni tudi v semiški krajevni skupnosti. V času nedeljskih volitev so vzpostavili radijsko zvezo z vsemi tistimi volišči v krajevni skupnosti, ki s Semičem niso povezani s telefonom. Od 11 volišč v KS jih je bilo kar pet povezanih z radijsko zvezo. Tako je imela volilna komisija neposredno zvezo s temi volišči in so lahko vsako sporno vprašanje, za rešitev katerega bi sicer potrebovali precej časa, uredili v minuti. „doma“, da morajo rasti iz vsestranske analize notranjih odnosov in se ne smejo zgledovati po podobnih sporazumih drugih organizacij v občini ali celo zunaj občinskih meja, so marsikje storili prav to; še več, nekatere organizacije združenega dela so odrinile določeno vsoto, da so jim to „zakonsko obveznost*4 izdelali razni zunanji sodelavci. In prav ti sporazumi so zelo slabi, daleč od duha zakona o združenem delu. Na seji konference so kritizirali tudi premajhno zagnanost nekaterih članov Zveze komunistov v takih organizacijah, saj so bili pri nastajanju teh aktov premalo aktivni, marsikje so dvignili glas šele takrat, ko so „delili“ točke. Delavci so se vse preveč zanimali v zvezi s temi sporazumi le za svoj osebni dohodek, za OD v svoji skupini, namesto da bi vso zadevo BRIGADA NA PARTIZANSKI MAGISTRALI Belokranjska občinska komiteja ZSMS bosta letos skupaj organizirala mladinsko delovno akcijo pri zaključnih delih na partizanski magistrali. Ker bodo dela potekala tudi na območju novomeške občine, bodo na MDA povabili tudi brigadirje iz te občine. Akcija bo trajala od 26.junija do 6. avgusta; v njej bosta delali dve izmeni, vsaka tri tedne, skupaj pa bo sodelovalo okoli 80 brigadirjev. Sedež brigade bo v Črmošnjicah. Poleg dela na partizanski magistrali bodo brigadirji urejali tudi spominsko območje Starih žag. © NOGOMET POD STREHO - Vsake toliko časa se v Črnomlju pod Gričkom ustavi lastnik raznih igralnih avtomatov. Ta „luna park" je še najmikavnejši za otroke, ki se radi pomerijo v „namiznem“ nogometu, za kar porabijo lep del svoje žepnine. Nekateri takoj po pouku zavijejo tja, so pa tudi taki, ki gredo raje pod Griček kot v šolo. ČRNOMALJSKI DROBIR SLABŠI KRUH - Zadnje tedne se ljudje pritožujejo, da je kruh iz črnomaljske pekarne slabši kot sicer. Vzrok za to je popravilo peči, ki traja že več kot mesec in bo v kratkem končano. V pekami se pritožujejo, da popravilo predolgo traja - dela izvaja zagrebška Termo-tehnika - saj bi ob primerni organiziranosti ne smelo trajati več kot deset dni. TEŽAVE Z LESOM - Pomaig-kanje lesa že dalj časa tare tudi črnomaljski tozd IMV. V zadnjih dveh mesecih in pol je njihova žaga dobila od GG Novo mesto le 379 kubikov jelovih hlodov; da bi imela dovolj dela samo ena izmena, pa bi potrebovali okoli 1.500 kubikov hlodovine na mesec. ODVETNIŠKA PISARNA - V začetku meseca bo Dušan Brelih v Črnomlju v prostorih Zavarovalnice Sava odprl prvo odvetniško pisarno. To bo hkrati tudi edina odvetniška pisarna v Beli krajini. Občinska skupščina je že večkrat razpravljala, da je treba občanom zagotoviti učinkovito pravno pomoč in tako tudi razbremeniti sodišče. NOVA SODNICA - Na zadnji seji občinske skupščine so razrešili dosedanjo sodnico za prekrške, ki je prevzela novo delovno dolžnost, na njeno mesto pa so izvolili Mirjano Garilovič, ki je bila do sedaj pripravnica na tem delovnem mestu. Tako gledali in presojali s širšega vidika. Ponekod so te sporazume vzeli kot nekakšno „hajko“ in niso na celotno zadevo gledali kot na kontinuiran proces, ki se ni začel danes ali včeraj, ki ne bo prešel jutri in katerega cilj je korenita sprememba družbenoekonomskega položaja delavca. Skoraj vsi sprejeti akti so zelo nejasni, zapleteni, načelni, včasih im^jo kar dve različici. Na podlagi nekaterih je skoraj nemogoče izračunati osebni dohodek delavca, večina nima seznama delovnih nalog in opravil. Naravnost nevzdržno pa je, da večina nima kriterijev za ocenjevanje delovnih nalog, ki jih opravljajo delavci v „upra-vah“. Marsikje se izgovarjajo, češ da delovnih nalog v upravi ni moč vrednotiti. Take bi bilo treba spomniti na misel, ki jo je Boris Kidrič izrekel pred več kot dvajsetimi leti, češ da delo, ki ga ni možno vrednotiti, ni družbeno koristno in ga je treba ukiniti. A> BARTELJ ovič, ki je bila do sedaj priprav- se v Črnomlju nadaljuje „vladavina“ žensk na tem položaju. DRAGOCENA VODA - Zaradi dotrajanega vodovoda Ručetna vas - Lokve se vaščani Petrove vasi, Mihelje vasi in Ručetne vasi otepajo s pomanjkanjem vode. Dragocena tekočina v teh vaseh priteče iz vodovodnih pip povprečno le dvakrat na teden. Obnova vodovoda je sicer v petletnem planu, ni pa v načrtu za letošnje leto. Učiteljica za dva razreda V Adlešičih štirje razredi v dveh oddelkih V podružnici črnomaljske osnovne šole v Adlešičih je v letošnjem šolskem letu 32 učencev. V Adlešičih je bila do 1973 osemletka, od tega leta pa se učenci višjih razredov vozijo v Črnomelj, tu pa je ostala 4-razredna šola. Ker je premalo učencev, so štirje razredi združeni v dva oddelka, zanju pa skrbita učiteljici Marija Švajger in Tončka Starešinič. Poleg tega imata sedaj ob popoldnevih še malo šolo, ki jo obiskuje enajst otrok. Marija Švajger uči na šoli v Adlešičih že 15. leto. Čeprav se vsak dan vozi iz Črnomlja, je to prav nič ne moti, oziroma vsaj ne toliko, da bi si zaradi tega želela na kakšno bližjo šolo. „Navadila sem se na te otroke in mi je med njimi zelo prijetno," pravi Tudi zaradi kombiniranega pouka se ne pritožuje. „Res je za učiteljico, ki ima kombiniran pouk, več dela, potrebnih je več priprav. Po drugi strani pa vse to odtehta dejstvo, da je v razredu manj otrok kot v popolnem razredu in se lahko vsakemu učencu bolj posvetiš. Prav tako ne moremo trditi, da so učenci, ki obiskujejo kombinirani pouk, pri nadaljnjem šolanju manj uspešni." Število učencev v adlešiški šoli se je v zadnjih dveh letih celo povečalo, kar je nenavadno za manj razvite krajevne skupnosti V prvem in tretjem razredu je letos po devet učencev, v drugem in četrtem pa po sedem. Tudi v novem šolskem letu se jih bo v prvi razred vpisalo devet ali deset. Pred dvema letoma je patronat nad adlešiško šolo prevzelo gostinsko podjetje iz Stare Ljubljane. „Delavci tega podjetja so res zelo dobri z nami. Šoli so poklonili kinoprojektor, orfov instrumentarij. Za novo leto nas vedno obiščejo in obdarijo otroke; za dan borca je prišla v Adle-šiče celotna delovna skupnost, skratka, zelo smo veseli, da so naši pokrovitelji," je sklenila Švajgerjeva. A. B. DNEVI MLADINE V petek in soboto bodo metliško občino obiskali člani uredništva Mladine, ki po Sloveniji prireja tako imenovane dneve mladine. Obiskali bodo Komet, poklicno šolo Beti in mladinski klub. Pogovaijali se bodo o organiziranosti, o uspehih in težavah, s katerimi se srečujejo mladi pri svojem delu. V soboto ob 19. uri bo v mladinskem klubu ustni časopis, potem pa zabavni program. RAZSTAVA DRUŽBOSLOVNE LITERATURE V okviru predkongresne dejavnosti bodo jutri ob 18. uri v matični knjižnici na Pungartu odprli razstavo družboslovne literature. Razstavo je uredila knjižničarka, večji del razstavljenih knjig je last knjižnice in občinskega komiteja. KONČANA OBČINSKA POLITIČNA SOLA V soboto, 18. marca, je bil v Metliki zaključek občinske politične šole, kije trajala dva meseca in jo je obiskovalo dvajset slušateljev, pretežno mladih, med katerimi je bilo približno polovica žensk, vsi slušatelji so bili iz delovnih organizacij. Na testih po končani šoli so slušatelji pokazali solidno znanje, za kar gre zasluga tudi predavateljem. i POMLAD NA POLJIH - Brž ko je skopnel sneg in so topli so»| žarki ogreli zemljo, so se kmetje lotili dela na poljih. Se pred vflh no zadnjim trzljajem letošnje zime, ki je prgšnji teden spet n8*?, sila nekaj snega, sta Bajukova iz Primostka raztrosila gnoj po nJ ' na kateri bodo posejali peso. Razvejena predkongresna dejavnost O kongresnih dokumentih v metliški občini niso razpravljali le komunisti, saj se je v za spreminjanje razmer v svojem okolju vključil širok krog občanov bfll V oceni predkongresne dejavnosti v metliški občini, ki so jo sprejeli na zadnji seji občinske konference ZKS, so poudarili, da je ta dejavnost nadaljevanje politične aktivnosti, zastavljene v preteklem letu, predvsem pa gre za uresničevanje nalog, opredeljenih na volilnih konferencah OO ZK ter na občinski volilni konferenci. Javna razprava o kongresnih dokumentih je bila nova spodbuda za še večjo aktivnost vseh naprednih sil pri razreševanju najbolj perečih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih vprašanj v občini. V ospredju politične aktivnosti so bila razen priprav in izvedbe volitev vprašanja pospešenega nadaljevanja družbene preobrazbe in uresničevanje zakona o združnem delu, zlasti kar se tiče uveljavljanja dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela. Prav tako so veliko pozornosti posvetili oceni gospodarjenja v lanskem letu in analizi uresničevanja srednjeročnih razvojnih načrtov. Gospodarstvo v metliški občini je v lanskem letu doseglo ugodne rezultate. Nobena gospodarska delovna organizacija lanskega poslovanja ni zaključila z izgubo. Močno so se povečali produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, kar je pripomoglo tudi do večje akumulativnosti. Še naprej pa ostaja ena glavnih nalog prestrukturiranje gospodarstva, kar bodo dosegli z AVTOBUS KRVODAJALCEV Sredi meseca se je trideset krvodajalcev iz Novoteksa in Kometa udeležilo krvodajalske akcije v Novem mestu za potrebe bolnišnice. 11. maja pa bo v Novo mesto odpeljal abtobus krvodajalce iz Beti. Metliški krvodajalci so do sedaj vedno dokazali, da se zavedajo globoke humanosti prostovoljnega krvodajalstva. novimi investicijskimi ^ mi in dokončanjem °° objektov. Posebno pozornost so v ^ obdobju namenili ideji1 rj litičnemu usposabljanju , marksističnemu izobraževanj občinski organizaciji ZKJ ^ bodo zagotovili večjo aktfrj, in idejno učinkovitost v b°) ( nove socialistične samoup13 odnose. 4, Program dejavnosti je zavezoval — 00 ZK, da mora razpravljaj kongresnih dokumentih. .J prave so bile v glavnem pripravljene, poudarek je D > vsebini dokumentov in na.L( razmer v la5!?. minjanju okolju; vendar so se vec^Jj izognili ravno oceni razmer. Tem 00 bo *^ moral posvetiti posebno s** nuditi več pomoči. ■ J Vsak šesti občan delegat Vseh delegatov je 1.179 — Le v treh tozdih imajo splošne delegacije — Pozornost izobraževanju delegatov V metliški občini sestavlja izvoljeno delegatsko bazo za občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 1.179 delegatov, kar pomeni, da je skoraj vsak šesti občan delegat. Na volitvah je bilo od 1.060 kandidatov, sprejetih na kandidacijskih konferencah, izvoljenih 948,231 delegatov pa je iz manjših delovnih organizacij, kjer so vsi zaposleni delegati. Rezultati volitev so zelo dobri; za družbenopolitični zbor, zbor delegatov in za delegate SIS v krajevnih skupnostih je volilo 94 odst. vpisanih volilcev; udeležba na volitvah skupine kmetov je bila skoraj 100-odstotna. Udeležba na volitvah za zbor delegatov združenega dela je bila 90-odst, prav tako za delegate SIS v tozdih , najnižja pa je bila pri obrtnikih - 74 odstotkov. Za družbenopolitični zbor je izvoljenih 20 delegatov, za zbor delegatov krajevnih skupnosti 93 delegatov, za SIS v KS 297, za zbor delegatov združenega dela 146 delegatov, SIS v tozdih 380 delegatov, šest je delegatov obrtnikov, 16 delegatov obrtnikov za SIS, 8 delegatov pa imajo kmetje. Velik napredek so v občini dosegli pri oblikovanju delegacij; v krajevnih skupnostih so posebne in združene delegacije za interesne skupnosti, splošnih delegacij pa v KS ni. Tudi v tozdih, DO in ostalih organizacijah so posebne in združene delegacije in le v treh tozdih, kjer res ni bilo pogojev za oblikovanje posebnih ali združenih, imajo splošne dclegacije. Seveda mora delo tudi po volitvah teči dalje. Sedaj je treba ustvariti pogoje za čim uspešnejše delo izvoljenih delegacij. Zlasti bo treba veliko pozornosti posvetiti izobraževanju delegatov, delu strokovnih tajnikov za posamezna področja družbenih dejavnosti SIS ter oblikam in metodam dela delegatov in delegacij, njihovemu povezovanju s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami ipd. V razpravah so ugoto*^ je še vedno preveč takih c ZK, ki so le nekakšni °K^ i valci, niso dovolj aktivu1 j„( ne vključujejo dovolj v j 4 svojem okolju. žtfO'1 Poleg razprav v 00 bilo v tem času tudi več skih razprav, ki so jih pW 9 komite, komisije, akti po-vodstva ostalih dru*& litičnih organizacij. .. <}# razprava o kongresnih f mentih v občini ni komuniste, temveč veli d krog občanov, ki so ® j# tako ustvarjalno vključi* tični boj za spietn razmer v svojem okolju- Sprehod po Metlik' GOSTIŠČE VESELICA je bilo čez zimo zaprto, ker Viator nima dovolj strežnega osebja. Pred kratkim pa so to priljubljeno gostišče spet odprli. Gostje bodo lahko na tej točki nad Metliko posedali in se ob popoldnevih greli na spomladanskem soncu, na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti, ki radi dalj časa posedijo v veseli družbi, saj je gostišče odprto do polnoči VRTIČKARJI SO OB PRVIH toplih pomladnih žarkih iz kleti privlekli lopate, motike in podobno orodje, in se po službi pridno razgibavajo na večjih ali manjših zaplatah rodovitne zemlje. Po dolgem .rimskem spanju“ je to gotovo zelo koristna rekreacija, čez čas pa bodo tudi jedilniki bolj pestri in bogati z vitanimi. ODKAR JE V METLIKI nova športna dvorana, je športno življenje vse drugače zaživelo. Športni delavci so še posebej veseli, da je našlo pot v dvorano tudi veliko delovnih ljudi, ki sicer res nimajo prito^j^^Lf sc ukvarjali s to zdravo Ujjj Ij dejavnostjo. Oživljajo panoge, ki so prej zarao ^ kanja primernih prostor«’ ^ »m zamrle. Spet se je P°^L manje za igranje namizne#* « za zeleno mizico tolČeK'J^ žogici tudi ne več rosno n* k m 0°METLIŠKI TELEf^f bilo izgovorjenih že ve ^ tju besed. Sedaj smo zvedeu. # ij meško PTT obljublja, zadeve v kratkem uredu«- ^ bo treba razmisliti tudi ° vof'(V kakšne javne telefonske e v mestu. Tisti, ki nim^J r jfi morajo sedaj v času. zaprta, nadlegovati P‘i0 dljjjf sosede. Res da iz enega _ ^ c konca Metlike ni daje« "»g^J kdo raje odpravi peš. “ pofLrrf in ono, vendar so v* j glasovi, da bi si z jav"1" p#* skimi govorilnicami marsikatero nadležno P° • metliški tednih DOLENJSKI LIST ŠE ZADNJIC V. D. Na Skupšč; zadnji seji občinske ine Kočevje so ponovno ^ - 'ali za vršilca dolžnosti ektorja kočevske gimnazije ‘ Saša Bižala in za v. d. Mi^jtorja Glasbene šole prof. 1°®* Humeka. Oba so namreč Pleri'°Va*' za v' **• doktorja že “ 6 meseci, zdaj pa še •tovno za obdobje 6 mesecev, tor u56 razP‘se 23 ti dve direk-nohT mest' * namreč n* prijavil kandidat. Ce tudi na novi j. P15 ne bo prgav, potem skupš-a ne bo mogla več imnovati v d. direktorja teh dveh istih kandidatov, ampak morala odločati za nova. * b0 ? : j bol >sfl( rfU P J* 4 °l> zaprtju rudnika tijjL* Prenioga v Kočevju je indu-,1 gasilsko društvo Rudnik po-iii jaamui* in zahvale za pomoč W. VanJ®* Dobili so jih: Ivan 'kiz r *?Ianc ^c> Ivan Planinc in Jtejei mpa. Ob tej priložnosti je «&?*>*> zahvalo in priznanje (k ° ektiv rudnika, in sicer od ga-društva Salka vas. gasilska PRIZNANJA MARLJIVI MODELARJI — Pod vodstvom dijaka gimnazije Bogomirja Murna uspešno deluje na osnovni šoli v Kočevju modelarski krožek. Lani so se občinstvu predstavili ob obrambnem dnevu osnovne šole s spuščanjem raket, letos pa bodo v tednu mladosti prikazali modele letal. (Foto: France Brus) Mladi bodo gradili vodovod Ni pa še odločeno, če v KD Draga ali KS Kostel Nika «k6i razprava ■nski proračun sprejet Ih,. ,r,ačun občine Kočevje 23 letos ’ 5.604,55 din prihodkov. Ifchf u? sprejet na zadnji t>)i *** *j>- Izdatke so načrto-!3q. v skupnem znesku ^ Da (**n’ ^ milijon \ P® *naša proračunska rezer- iu*>sbS mora v oblini prora-^jod ^0ra^a zaostajati za n ^benega proizvoda kar P°tieh» totk°v- Tak ukrep je ptorax.n zato, ker je lani hitrejeTSka. Poraba naraščala J, 01 je bilo predvideno. StfS* bo imel letos za 23 • ajboli u Prihodkov kot lani. 1? naslov 0 porastli prihodki ?°h°(lLa davkov iz osebnih ,r Novvm.®1 takse. Izdatki 0$ iq ®fiWi primerov porastli »IffJ redkih . .^tkov, v nekaterih l Čutnn rinierih pa tudi za b0dn Vb* ~“3 'r-,“ Kočevsko mladinsko vodstvo ima v načrtu tudi za letos lokalno mladinsko delovno akcijo, ni pa še dokončno dogovoijeno, kje bo. Doslej sta se izoblikovala dva predloga. Po prvem naj bi mladinska delovna brigada gradila vodovod na območju Trave in Srednje vasi, se pravi v KS Draga po drugem pa na območju Banjaloke in okoliških vasi, se pravi v novi KS Kostel. Zelo veijetno bo akcija na območju KS Draga. V brigadi bodo mladinci iz tretjega letnika kočevske gimnazije, ki se jim bo to delo štelo kot počitniška praksa. Denar za akcijo je v glavnem že pripravljen. Občinsko mladinsko vodstvo pripravlja že samoupravni sporazum o mladinskih delovnih akcijah. V njem bodo določili naloge, pravice in dolžnosti v zvezi s posameznimi delovnimi akcijami, se pravi od financiranja akcije, urejanja tabora, do organiziranja in financiranja kulturnih, športnih in drugih prireditev za brigadirje. Podobno kot lani bodo tudi letos kočevski mladinci organizatorji ene izmed brigad na republiški delovni akciji. Zdaj še usklajujejo roke, da bi lahko povabili v brigado tudi mladince iz pobratenega Prokuplja. J. P. jflif Vo 311 manJ' 1 aKO rt)*1 efej>at?r dobile za izvajanje ijj h ®8a sistema 20 odst. Hila ' ljudska obramba bo %ke Ha tQliko več. Za mla-I*ih 1 c, 0Vne akcije je predvi-Nvo , fiodst- več, za socialno v, odst- več> za zdrav- i ^P°stedrStVo.251 °dst- več in £ jtl °dst ^ v gospodarstvu a ,več ali manj. Tako IDILA NA RINŽI - Rinža je to zimo zaradi zelo spremenljivega vremena mnogokrat zaledenela. Tale slika kaže, kot da je na Rinži pozimi veliko drsalcev, poleti pa kopalcev. Vendar za kopalce to ne drži, saj se zaradi onesnaženosti ljudje Rinže vedno bolj izogibljejo. Na Rinži lovi manj ribičev Zenske med ribiči — Privlačen ribolov na Kolpi — Letos ________________za 50.000 din krapov v Rinžo ^jgnjski list« drobne iz Kočevja Kočevski ribiči so lani lovili na Rinži le 457-krat, predlanskim pa 891-krat. Uplenili so 1158 rib (304 kg), predlanskim pa 1694 rib (541 kg). Razen rdečeperk so najbolj prijemali linji in kleni, najmanj pa so Ni\j) l' -j6 nac°r0,£L,ANOy — AMD močno preklinjala, da se ie okoli " ‘ J njih kmalu nabral krog „firbcev“. Nihče ju ni miril. Vsi so neprizadeto l>tm!id0biloatrt?Val0 za letos- da si C*ko °'10 nad 800 članov. To V!!3, Osemf.686?1* že v začetku Vi elc iz^r član Je Pavle C, dtuštvl131® Kočev3e- Avt°- et kniio mu Je podarilo k J g lz Področja prometa. hPi SS0, SE TEPEJ0 1- cestah ’■ so slcoraj še otro- KNlSv"1 ulicah> so vedn° V* oWr^ *3retePa^' poligon je NAME. Pretekli V^rflkdo80! Si JP° d0lfm ^W°cili ’ Je Pijan m kdo a*a tat,, ^se. Dva sta se - Ko surovo in pri tem 8 X (tjj L n>h p0 'J° KS Kočevje so iV ^!° doh vedno hvalili JV k^itvah ,r°’a so Wjub temu ^ate. ^nienjali skoraj vse rega si lahko sit. gledali brezplačno predstavo oziroma „petelinji“ boj. SPET O INKASANTIH - Inka-santi so kljub večkratnim prošnjam občanov vedno osornejši, neprijazni in dajejo razne opazke, če ne takoj neposredno, pa malo kasneje pri sosedu. Taki odnosi so žaljivi. Priznati pa je treba, da niso vsi inka-santi taki. Ljudje so po službah in sestankih, zato naleti včasih inka-sant tudi na zaprta vrata. Predlagano je bilo, naj urede oziroma najavijo čas pobiranja. To so uredili na nekaterih območjih vsaj za večje stano vanjske stavbe, drugod pa še ne. Zdaj lahko dneve in dneve čakaš doma, kdaj bo prišel ta ali oni inka-sant. Z malo dobre volje bi se dalo te nevšečnosti odstraniti. Če pa so med občani tudii taki, ki se pred inkasanti skrivajo, bi se pa dalo od njih izterjati zneske drugače. STARA OBVESTILA - Vitrine društev in ustanov, ki so po mestu, niso vedno smotrno in skrbno urejene. Take omarice so najboljše sredstvo za hitro obveščanje svojih članov in občanov o društvenem delu. Žal pa so v mnogih zastarele in obledele objave, ki pa tudi po svoje seznanjajo občane, da društvo spi oziroma da spi vsaj tisti, ki je zadolžen za obveščanje. Bevske novice uplenili krapov (26) in ščuk (9). Vedno vqč ribičev lovi raje na Kolpi, ker je Rinža zelo onesnažena in ker je dostop do Kolpe zdaj, ko je asfaltirana cesta Kočevje-Brod na Kolpi, hiter in lahek. Na Kolpo se usmerjajo tako stari ribiči, kot tudi nanovo sprejeti. Vedno več občanov se včlanjuje v ribiško organizacijo. Pred desetimi leti je RD Kočevje štela okoli 30 članov, ob koncu lanskega leta 142, te dni pa so sprejeli še 20 novih. Odraslih članov je 106, 21 mladincev in 35 pioniijev. Med člani so tudi tri ženske, od katerih sta se dve včlanili letos. Ribiška družina v sodelovanju z ostalimi skrbi za čiste vode. Letos maja bo dograjena čistilna naprava na Rinži; razen tega so čistilne naprave zgradili tudi pri novih hlevih za govedo in prašiče v Koblarjih in Klinji vasi, uredili pa jih bodo še v Inkopu in v Osilnici. Ribiči organizirajo delovne akcije za čiščenje bregov Kolpe in Rinže, vendar s tem ne bodo dosegli posebnega uspeha, dokler ne bodo krajevne skupnosti uredile odlagališč za smeti in dosegle, da bodo občani tja smeti tudi odlagali. Ribiči so lani sami urejali jezove na potokih, na Rinži in Kolpi pa seveda tega niso sposobni. Vodna skupnost Ljubljanica:-Sava je že dala v svoj načrt urejanje jezov na Kolpi, ki zdaj vsi puščajo vodo. Popravila pa so potrebni tudi jezovi na Rinži. Ribiči lani v Rinžo niso vložili rib, čeprav so imeli za to predviden denar. Vzrok je bil, da niso dobili naročenih rib iz ribogojnice. Zato pa nameravajo letos vložiti krape v skupni vrednosti 50.000 din. Poseben problem je čuvajska služba na Rinži, medtem ko je na Kolpi urejena. Krivolovci postajajo vedno bolj predrzni. Zato bodo čuvajsko službo okrepili in med drugim honorarno zaposlili še enega čuvaja. J. PRIMC Proračun je pod streho Letos načrtujejo za 16 odst. več prihodkov in za 19. odst. več izdatkov „Delo novih delegatov bo lažje, kot je bilo vaše, saj bodo lahko izkoristili vaše dobre in slabe izkušnje,“ je na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica poudaril sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec, ko se je zahvaljeval delegatom za njihovo naporno in uspešno 4-letno delo. Na zadnji seji so delegati poslušali poročilo o delu delegatov Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ in poročilo o zbiranju in porabi samoprispevka.- Nadalje so sprejeli dogovor o usklajevanju davčne politike in odlok o proračunu občine za letos, ki predvideva 17 milijonov din dohodkov. V tem znesku je vštetih tudi 2.594.000 din dopolnilnih sredstev republike. Izdatkov so načrtovali za 16,836.000 din, 170.000 din pa znaša proračunska rezerva. Nadalje so delegati poslušali še poročila organov pregona in pravosodnih organov o delu v lanskem letu in poročilo o delu in težavah inšpekcijskih služb ter oddelka za gospodarstvo in finance. Brez pripomb so sprejeli tudi predhodno obvestilo o gospodarjenju OZD v minulem letu. Na dnevnem redu je bilo še nekaj drugih zadev. J. P. Več žensk kot moških Tudi med šoferji že skoraj 1.000 žensk — Veliko potovanj v tujino — Nekateri hočejo drugo ime ali priimek Lani je bilo na območju občine Ribnica registriranih 2.637 motornih in priklopnih vozil, od tega 326 kmetijskih traktorjev in 48 traktorskih prikolic. Odvzetih in uničenih je bilo 410 evidenčnih tablic za motorna vozila. V občini je skupno 3.694 voznikov motornih vozil, med njimi 2.738 moških in 956 žensk. Razen tega je še 165 voznikov koles s pomožnim motorjem. Lani je opravilo izpite 198 tečajnikov avto šole, 128 jih je opravilo preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov, 31 pa izpit za traktoriste. 82 voznikom so bila odvzeta vozniška dovoljenja za skupno dobo 300 mesecev. Konec leta 1977 je štela občina Ribnica 11.965 stalnih prebivalcev, od tega 6.157 žensk in 5.808 moških. V vsem letu so zabeležili 203 prijave stalnega bivališča in 272 odjav. V občini je še 141 začasno prijavljenih oseb. V vsem letu so imeli 2.548 turističnih nočnin. Ob koncu leta je bilo na začasnem delu v tujini 447 občanov. Za razna potovanja v tujino so lani izdali 1.128 novih potnih listov za začasno, 5 potnih listov pa za stalno bivanje v tujini 11 Ribničanov je dobilo vizum za potovanje v izven-evropske države. Skupno pa je bilo oveijenih, podaljšanih ali nanovo izdanih 1.858 potnih listov. Lani je bilo v občini rojeninih 166 otrok, od tega 84 deklic. Umrlo .je 145 občanov, od tega 77 žensk. Na matičnih uradih v Ribnici in Sodražici je bilo sklenjenih 52 zakonskih zvez. V tujini je bilo rojenih 6 otrok, sklenjena ena zakonska zveza, štirje ribniški občani pa so v tujini umrlL Zanimiv je tudi podatek, daje lani 15 občanov zaprosilo za spremembo priimka ali imena. J. P. Kdo naj plava? Eden izmed delegatov je na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica opozoril, da je na Opekarski cesti v Ribnici zdaj ob poplavah prizadetih 6 do 7 hiš več, kot jih je bilo včasih. Poudaril je, da se to dogaja zato, ker je Žčnica dvignila zemljišče in se tako zavarovala pred poplavami, razen tega pa so zasuli še staro strugo, namesto da bi jo očistili in tako omogočili hitrejši odtok vode. Delegat je dobil odgovor, da Žičnica na občini ni dobila dovoljenja za dvig zemljišča; vendar pa je treba kljub temu razumeti delavce Žičnice, ki bi radi delali na suhem. Problem poplav bo dokončno rešen, ko bo po letu 1980 zgrajena akumulacija oz. umetno jezero. ..Skušajmo torej razumeti, da se podjetje ne more razvrati v blatu,“ je poudaril predstavnik občinske skupščine. To je sicer lepo in prav, vendar je kljub vsemu treba razumeti, da tudi občani ne morejo plavati in živeti v blatu. Poiskati bo treba torej še pred ureditvijo umetnega jezera še kakšno drugo rešitev, ki bo zadovoljila tudi občane tega območja. J. PRIMC Spet o našem jezeru Zadrževalnik, akumulacija oziroma umetno jezero pri Prigorici naj bi zadrževalo okoli 5 milijonov kubikov vode vsako gradnjo. Čimprej bodo začeli pridobivati oziroma raz-laščevati zemljišča, ker bi zadrževalnik začeli graditi že v prihodnjem planskem obdobju, se pravi med leti 1980 - 1985. ALI ŽE VEŠ .. . ... da je bilo zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov na območju ribniške občine v minulem letu podanih 266 predlogov za kazenski postopek, in sicer proti 270 kršiteljem? ...da je kar 118 občanov kršilo prometne predpise pod vplivom alkohola in da je bil alkohol prisoten tudi pri vseh treh nesrečah s smrtnim izidom? ... da so posledice lanskih prometnih nesreč naslednje: 3 mrtvi, 25 težko poškodovanih, 44 lažje poškodovanih in za 1,485.100 din materialne škode? ... da je bilo v lanskih prometnih nesrečah udeleženih 180 ljudi, in sicer 117 voznikov motornih vozil, 27 sopotnikov, 12 motoristov, 10 kolesarjev, 7 pešcev, 4 otroci in 3 traktoristi? ... da jih je bilo izmed 90 nezgod kar 54 na magistralnih cestah, 14 na regionalnih, 22 pa na ostalih cestah? ... da se je največ nesreč, in sicer 27, zgodilo med 12. in 18. uro, 26 med 6. in 12. uro, 20 pa med 18. in 24. uro? Edini izhod za preprečitev poplav na Ribniškem in Do-lenjevaškem polju ter delno na območju Sodražice je'izgradnja zadrževalnika oziroma umetnega jezera na območju nemškega Brezja. To so poudarili strokovnjaki območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava na nedavnem sestanku predstavnikov občine Ribnica, prizadetih KS, družbenopolitičnih organizacij in vseh ostalih, ki jih zadeva ureditev umetnega jezera pri Prigorici. V razpravi je bilo posebno poudaijeno, da jezero ne bo pomembno le zaradi preprečevanja poplav, ampak tudi za gospodarski in družbeni razvoj občine Ribnica, delo pa tudi občine Kočevje. Voda je namreč vedno bolj potrebna industriji pa tudi drugim panogam gospodarstva in negospodarstva. Vedno bolj se bogastvo občine meri tudi s količino vode, s katero razpolaga. Na sestanku se še vedno niso odločili, če naj bosta zadrževalnik oz. jezero urejena v „suhi” ali ,,mokri” izvedbi. Sklenili pa so, da bodo na območju bodočega zadrževalnika prepovedali V zadrževalniku bo okoli 4 do 6 milijonov kubikov vode. Reševati je treba tudi tehnična in druga vprašanja, ki se nanašajo predvsem na ceste, vodovod, kanalizacijo, objekte ITPP in KZ, gozdarstvo, klimo in drugo. J.P. ZA VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH NAPRAV Po nekajmesečnih zaplet^ajih so končno na zadnji seji občinske skupščine Ribnica sprejeli odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje in obnavljanje komunalnih objektov splošne rabe. Ustrezni samoupravni sporazum je namreč podpisda večina OZD, ki štejejo skupno 55,4 odstotka vseh zaposlenih. Zaradi zavlačevanja pa so morali zdaj stopnjo prispevka zvišati z 0,64 na 0,75 odst., da bodo tako* zbrali potrebnih 1,5 milijona din. 0RTNEŠKI POROČEVALEC POLNA TRGOVINA - Mercatorjeva trgovina v Ortneku oskrbuje občane na območju KS Velike Poljane in dela Slemen. Dobro je založena z blagom, zaradi česar so kupci hvaležni prodajalkama Tončki in Tinci. LUKNJASTA CESTA - Te dni na območju Ortneka in Velikih Poljan veliko govore o cestah. Tako kritizirajo slabo vzdrževan odsek od glavne ceste do Ortneka, ki je komaj še prevozen. Veliko razprav je tudi o posodobitvi ceste od Ortneka do Velikih Poljan. NOVI DELEGATI - Poljanci so se izkazali pri nedavnih volitvah. Glasovalo jih je kar okoli 97 odstotkov-. V delegacijo KS so izvolili Alojza Škulja, za njegovo namestnico pa Ivanko Adamič. Za delegata v SIS so izbrali Cirila Andoljška, za Marinko naslednji tilmii: danes, 30. marca, „Amarkor“, 1. in 2. aprila „Mašče-vanje bele strele", 5. in 6. aprila „Atentat“. Matineja 1. in 2. aprila: „Tom in Jerry“. NEUREJENA OKOLICA -Okolica Inlesa v Ribnici je zelo neurejena, saj imajo gredice za rože le pri upravni stavbi. Okoli ograje, s katero je Inles obdan, pa rastejo koprive. Cesta je luknjasta, nastlana z lesenimi in drugimi odpadki. Tudi pluženje snega je tako nesrečno urejeno, da ga odrivajo kar sosedom. Z malo dobre volje bi se dalo to urediti. občan vprašuje namestnico pa MILIČNIKOM TELEVIZOR Minulo leto so ribniški miličniki pomagali usposabljati nosilce družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in tudi pri drugem delu, posebno pozornost pa so posvečali preprečevanju kaznivih dejanj. Za plodno sodelovanje je Inles postaji milice podaril televizor, Eurotrans radioaparat, Turistično društvo pa se je miličnikom pismeno zahvalilo. njegovo Prijatelj. SLABA NAPETOST - Električna napetost • za vasi Zukovo, Vrh, Grmada, Škrajnik in Bukovec je zelo slaba in jo zvečer skoraj ne-morejo uporabljati. Krajevna skupnost je v sodelovanju z Elektro že podvzela nekatere ukrepe, da bi se električna napetost zboljšala. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden igrali [medved odgovarja - Zakaj raje kandidiraš za delegata v Ribnici kot v Kočevju? - Ker ti v Ribnici po končani mandatni dobi izrečejo nekaj lepih besed in še povabijo na zakusko, v Kočevju pa nič. REŠETO TEDENSKA Četrtek, 30. marca — Branko Petek, 31. marca - Benjamin Sobota, 1. aprila - Boško Nedelja, 2. aprila — Franček Ponedeljek, 3. aprila - Rihard Torek, 4. aprila - Izidor Sreda, 5. aprila - Vincenc Četrtek, 6. aprila - Celestina LUNINE MENE 31. marca ob 16. in 11 min.: zadnji krajec BRESTANICA: 1. - 2. amer. pustol. film ..Avanture srečne Lady“ BREŽICE: 31. — 1. 4. amer. barvni film „Reka brez vmitve“ 4. - 5. domači barvni film „Most“ 7. - 8. amer. barvni film „Don je mrtev" ' 1 ČRNOMELJ: 30. 3. amer. drama „Jeklena ptica" KRŠKO: 1. — 2. amer. film »Oddaljena trobenta" 5. 4. ital. film »Diamanti starega lopova" 6.4. jug. film ..Pomladni veter MIRNA: 1. 4. „Vmitev Pinka Panterja" MOKRONOG: 1. — 2. amer. film »Karate Džons" NOVO MESTO: 31. - 2. 4. amer. avant. film »Preporod v divjini" 4. - 6. angL drama »Emili" RIBNICA: 1. — 2. amer. barvni film »Strah v noči" TREBNJE: 1. - 2. avanturistični film »Kapetan Sloter" SLUŽBO DOBI GOSTILNA PRI ŽIKU, Pohlinova 2, Ljubljana, telefon (061) 314-915 išče pridno in pošteno dekle za delo v gostilni (lahko v kuhinji ali strežbi). Hrana in stanovanje v hiši, urejen delovni čas. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. SPREJMEM KV ali PK zidarja ter enega NK delavca. Plača po dogovoru. Zidarstvo in fasaderstvo Jože Vrščaj, Otočec 79. STANOVANJA DEKLETU oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom in kopalnico. Naslov v upravi lista (1116/78). ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma ali fantoma. Šegova 13, Novo mesto. NUjNO potrebujem sobo v Novem mestu. Ana Grilc, Dovško 8, Senovo. ODDAM sobo dekletom v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1126/78). MLAD zakonski par nujno išče sobo in kuhinjo. Plačamo za tri mesece vnaprej. Naslov v upravi lista (1141/78). Motorna vozila VW 1200, starejSi tip, prodam. Bavdek, Žužemberk 199. PRODAM nov fiat 125. Franci Blažič, Družinska vas 22, Smarj. Toplice. UGODNO prodam spačka, letnik 1969, lahko tudi na kredit. Ignac Župan, Brezje 1, Šentjernej. PRODAM traktor Ursus 35. Alojz Mahnič, Sela pri Zagorici 5, Mirna peč. PRODAM traktor Ursus, star 2 leti. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič pri Trebnjem. PRODAM VW starejše znamke v zelo dobrem stanju. Tone Kranjc, Brusnice 69 ali telefon 21-722 od 7. do 14. ure. PRODAM R 4, letnik december 1974. Interesenti, oglasite se od 16. do 18. ure na naslov: Židan, Ulica stare pravde 1 (Novotekso-vo naselje). ŠKODO 100, letnik 1970, delno obnovljeno, prodam. Zglasite se na naslov: Franc Kopič, Trdinova 5/a, Novo mesto, ali po telefonu: 21-758. PRODAM kombi IMV Diesel, zaprt, letnik 1973, december. Dol. Težka voda 13, Stopiče. S1MCO 1301 prodam ali zamenjam za 750. Sintič, Oštrc 11, Kostanjevica. PRODAM dobro ohranjen moped na štiri brzine, neregistriran. Albin Robek, Dule 17, Škocjan, Bučka. PRODAM tricikelj Apecar, nosilnost 600 kg, letnik 1974. Vozi A kategorija. Ivan Jakša, Vranoviči 19, 68332 Gradac. NUJNO prodam kampanjolo, letnik 1971 ali zamenjam za manjše vozilo. Ogled vsak dan. Miran Praznik, Florjanska 30, 68290 Sevnica. PRODAM zastavo 101, letnik 1973 ali zamenjam za 750. Informacije na telefon 23-290. PRODAM zastavo 750, letnik 1969, neregistrirano, v voznem stanju. Gomila 7, Mirna. PRODAM fiat 750, letnik 1972. Jože Rupar, Klenovik 11, Škocjan. UGODNO prodam Z 750, letnik 1971. Telefon 23—548 popoldan. PRODAM traktor Nibbi, primeren za vinograde, 18 KS. Karel Vide, Gor. Brezovica, 68310 Šentjernej. PRODAM avto Lado, letnik 1973. Informacije: Morosini, Novo mesto, Mestne njive 4. POCENI prodam R-4, letnik 1974, prevoženih 47.000 km. Franc Prešeren, Muzejska 1, Novo mesto. POCENI prodam avto Z 101, letnik 1974. Jovič, Nad mlini 24, telefon 23-071. PRODAM traktor UniVersal 445 v zelo dobrem stanju. Ivan Švigelj, Stara Bučka, Škocjan. UGODNO prodam osebni avto Zastava 1300, letnik 1969, dobro ohranjen. Ogled vsak dan popoldne od 16. do 18. ure na Jerebovi 8, Lukič, prvi vhod. PRODAM simco 1000 TLS, letnik 1972/73. Ogled vsak dan po 14. uri. Stanko Vegelj, Boršt 8, Cerklje ob Krki. PRODAM škodo, letnik 1972, karamboliran prednji del. Dušan Budič, Čatež 62, Brežice ali na telefon dopoldne (068) 22-441, interna 279. UGODNO prodam osebni avto Zastava 101, letnik 1972, zelo dobro ohranjen. Vprašati na telefon 22-570 vsak dan od 15. do 16. ure. PRODAM simco 1000 GLS. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Marjan Kos, V Brezov log 16, Novo mesto. POCENI prodam fiat 1100 (zgodovinska vrednost). Sajtl, Uršna sela 108. PRODAM R 4, letnik 1967. Cvetka Šinkovec, Dol. Mokro polje 5 a, Sc n t jcrnc j PRODAM zastavo 750, letnik 1972, registrirano do marca 1979. Stane Drmaž, Gor. , Brezovica 29, Šent: t jcrnc i. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Zajc, informacije: gostišče Loka, telefon 21-685. PRODAM NSU Pretiš 1200 C, neregistriran, cena 10.000 din. Rafael Legan, Zalisec 4, 68360 Žužemberk. Ogled možen v soboto in nedeljo. PRODAM škodo, oktober 1972. Šimič, Jerebova 12. PRODAM mini 1000. Jože Turk, Dol. Straža 74. PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Ogled v četrtek in petek po 15. uri. Naslov v upravi lista (1192/78). PRODAM PRODAM dele za R-16. Franc Rauh, Potoki 3, Semič. PRODAM stroje za izdelavo embalaže interesentu, ki bi prevzel tudi delo. Informacije v upravi lista. (1102/78). PRODAM dve leti staro spalnico. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Lampret, Zagrebška 8 a, Novo mesto. UGODNO prodam sadike žive meje. Dragomir Pokorny, Drejčetova 11, Novo mesto. PRODAM 3.000 kg dobrega sena. Vinko Orehovec, Boštanj 9 b. PRODAM cepilni stroj Dueffe. Marc, Vrhpolje, Vipava, (065) 61-183. PRODAM malo rabljen puhalnik Tajfun in nov elektromotor (10 KM). Ivan Godler, Cesta 4. julija 151, Krško (Stara vas). MREŽO za vrtno ograjo iz pocinkane žice, poljubne višine, dobite pri Alojzu Hrenu, Cerknica 45, dobava po želji tudi na dom. PRODAM po ugodni ceni nekaj cepljenk žametovke, laškega rizlinga ter kraljevine. Naslov v upravi lista ali telefon 23-168 (1139/78). PO UGODNI ceni prodam skoraj novo diatonično harmoniko Melodija. Alojz Murgelj, Jablan 30, Mirna peč. PRODAM mlado kravo s teletom. Anton Drenik, Cikava 1, N. mesto. PRODAM plug Slavonac, kosilnico za traktor in sončne grablje. Sevno 8, Otočec. PRODAM obe košnji na košenici pod Težko vodo. Luzar, Crmošnjice 20, Stopiče. PRODAM kozolec dvojnik s štirimi okni, krit s strešno opeko, v dobrem stanju, in mešan gozd v velikosti 2 in pol ha. Drago Novak, Dol. Radulje 14, Bučka. PRODAM omaro za samsko sobo in mizico za TV. Ogled v nedeljo. Marija Šuštaršič, Mestne njive 2, Novo mesto. PRODAM tridelno omaro (regal) ter trosed. Skoraj novo. Vprašajte pri Novak, Kristanova 28/21, ali po telefonu: 22-638. PRODAM opaž in podpornike za gradnjo hiše. Lojze Vrščaj, Lamutova 15, Novo mesto. PRODAM 3 krave in 2 telici. Alojz Jurak — starejši, Dolenje Kamence 33, Novo mesto. PRODAM manjšo dnevno sobo. Ogled vsak dan popoldne. Tone Tasič, Nad mlini 42, Novo mesto. PRODAM žrebe, staro 1 leto, in Fergusonova pluga. Naslov v upravi lista (115/78). PRODAM grablje za motorno kosilnico. Slavko Kirar, Grmovlje 6, Škocjan. PRODAM ostrešje 12 x 8 m. Dečja vas 11, Trebnje. PRODAM 10 AZ panjev čebel. Naslov v upravi lista (1122/78). UGODNO prodam 12-, 13-, 14-, 15-in 16- eolski gumi voz. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana, Rakovnik. PRODAM štirivrstno harmoniko A-D-G-C po ugodni ceni. Jože Maver, Dol. Nemška vas 7, Trebnje. PRODAM kaščo iz brun (5x7 m), primerno za vikend. Informacije na telefon: 21—575 po 15. uri. PRODAM otroški sedež za v avto in stajico. Naslov v upravi lista (1148/78) ali telefon 23-355. PRODAM mizarski poravnalni stroj s cirkularjem in vrtalno glavo domače izdelave. Ogled možen naslednji teden po 15. uri. Naslov v upravi lista (1154/78). PRODAM košnje v Breški vasi pri Beli cerkvi. Licitacija v nedeljo, 9. 4. 1978, ob 14. uri na kraju samem. Antonija Oberč, Osrečje 29, Šmar. Toplice. PRODAM elektirčno harmoniko Hohner, 120 basno, 12+6 registrov po zelo ugodni ceni. Ludvik Keše, Krmelj 34. PRODAM sladko seno. Emil Rupnik, Lukovec 71 b, 68294 Boštanj. KUPIM KUPIM enonadstropno hišo z vrtom v bližini Novega mesta. Lahko je nova, stara ali pa še nedograjena. Plačam v gotovini. Diskrecija garantirana. Ponudba pod šifro: »GOTOVINA". KUPIM tovornjak mercedes pol trampus 15-19 ali 15-17. Zelo resen kupec. Oglasite se na telefon (068) 85-549. KUPIM vvartburg, po možnosti karavan, lahko neregistriran, nevozen ali karamboliran, za rezervne dele. Telefon: 83-301 interna 25 od 6. do 14. ure. POSEST POSEST PRODAM vinograd na Debencu nad Mimo (8 arov) s staro zidanico (možna adaptacija, dostop z avtom (cena 30.000,00 din) in kosilnico BCS 140 z vozičkom in obračalnikom Maraton za 35.000,00 din. Franc Čepin, Gorenja vas 2, 68230 Mokronog. PRODAM hišo, veliko delavnico z lepim vrtom v Krškem, JCupci, zglasite se na naslov vsak dan. A. T., Valvasorjevo nabrežje 11, 68270 Krško. PRODAM v Omuški vasi pri Trebelnem dve parceli gozda pod Cešnicami in eno parcelo travni-ka. Ivanka Galič, Malenška vas, 11, Mirna peč. PRODAM zemljo v Petanah, primerno za vikend. Ana Petan, Jurka vas 27. PRODAM nov vinograd, star 3 leta, v Hmeljčiču (15 arov). Dostop z vsakim vozilom. Alojz Kolenc, Hmeljčič 5, Mirna peč. PRODAM vinograd (36 arov), zidanico, opremo za prešanje in sode blizu Tržišča (Bojnik). Telefon: (063) 722-042 ali naslov v upravi lista (1081/78). V BLIŽINI Mirne (vas Škijanče na Dol.) prodamo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem (zemlje in gozda je okoli 3 ha v eni parceli). Informacije dobite: Ul. heroja Slaka 15 ali Kidričeva 5, Trebnje. Telefon: 83-252. PRODAM vinograd z zidanico v bližini Sevnice. Kovač, Log 26, Boštanj. PRODAM v bližini Šentvida pri Stični gozd, njive, sadni vrt, skupaj 350 a. Poleg elektrika in vodnjak, dostop po asfaltirani cesti. Možna gradnja hiše ali vikendov. Nakup po parcelah ali skupaj. Primerno za zdomce. Cena po dogovoru. Lojzka Trpin, Kočevje, Kajuhovo 51. PRODAM gradbeno parcelo v Črnomlju. Obveznosti in prispevki so plačani. Prodaja Slavo Milek, Leuengase 2, Basel, Švica, informacije: Grabrijan, Pension Lahinja, Črnomelj. PRODAM posestvo na Okroglicah nad Loko pri Zidanem mostu. Ponudbe na naslov: Marija Volavšek, Čepelnikova 3, Ljubljana, PRODAM parcelo, primemo za vikend, 850 m2 v Češnjicah pri Starem gradu. Naslov v upravi lista (1147/78) ali telefon (068) 21-068. PRODAM enonadstropno hišo v centru Črnomlja, primemo za obrtnika (delavnica, klet, stano- vanja). Vseljivo čez 30 dni. Niko Boljkovac, Trg kom. Staneta 4, 61000 Ljubljana. UGODNO prodam 15 arov vinograda v bližini Starega grada. Naslov v upravi lista (1159/78). PO UGODNI ceni prodam vinograd na Kučarju pri Podzemlju, nedaleč od Kolpe. Dostop možen z avtomobilom, možnost gradnje vikenda. Jože Brodarič, Boginja vas 6, Gradac v Beli krajini. V OKOLICI Brežic prodam gradbeno parcelo (12 arov) z gradbeno dokumentacijo. Voda in elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (1190/78). PRODAM parcelo za vikend v Šmarj. Toplicah, z dokumentacijo. Naslov v upravi lista (1092/78). JOŽA KOPINA, Rumanja vas 25 a, Straža, prepovedujem pašo kokoši po njivi, ki jo imam v najemu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANGELA POTOČAR, Lašče 4, Dvor, opozarjam vsakogar, da moj mož Franc nima pravice prodajati nobene stvari, ker je vse last obeh. JOŽE ŽNIDARŠIČ, Roje 14, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po mojem travniku v Dolgih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MIHA BRULC, Stopiče 27, prepovedujem pašo kokoši na Podvrtih in pri kozolcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC KRALJ, Zdole 4 pri Krškem, prepovedujem vsako pašo, košnjo, polivanje in obiranje sadja na parcelah štev. 903/1, 903/2, 919 in 923, hkrati opozarjam vsakogar, ki bo kupil kakšen predmet od mojega sina Martina Kralja, ker sva oba solastnika. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANTONU A OBERČ, Osrečje 29, Šmar. Toplice, dovoljujem vožnjo mimo moje zidanice samo zemljiško-knjižcnim. Obenem prepovedujem parkiranje pred trgovino v Beli cerkvi, ker je parcela moja last. ALOJZ LIPAR, Dol. Kronovo 28, Šmar. Toplice, opozarjam ANTONIJO NOVAK, Dol. Kronovo, Šmar. Toplice, naj ne prodaja premičnine in nepremičnine, last pokojnega Janeza Lipaija, dokler ne bo zapuščinske razprave. Istočano tudi opozarjam vse kupce pred nakupom. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. ALOJZ KOVAČIČ, BOGOMIR ŠPILETIČ in IVANKA TEROPŠIČ, vsi Pot na Gorjance, Novo mesto, prepovedujemo pašo kokoši po naših vrtovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. ^OBVESTILA I ROLETE vseh vrst in žaluzije prodajamo in montiramo. Naročila sprejema Tončka Janžekovič, Cvetličarna, Črnomelj, telefon 76-582. mmmm DRAGI sestri FANI BOVHANOVI iz Gabrnika pri Škocjanu iskrene čestitke za njen rojstni dan z željo, da bi ga praznovala zdrava in zadovoljna še mnogo let, njeni vnukinji Simonci pa tudi iskrene čestitke za 4. rojstni dan. Sestra oziroma teta Mici iz Kranja. DRAGEMU očetu JANEZU PIRNARJU iz Zbur pri Šmaijeti želimo za 50. rojstni dan veliko zdravja, sreče in zadovoljnih let med nami. Enake želje tudi mami za bližnji rojstni dan. Hvaležne hčerke Danica, Marinka in Milena z družino; vnukinja Renatka pa pošilja vroče poljube. DRAGI mami TONČKI ZUPAN iz Vel. Poljan pri Škocjanu želi za njen praznik še mnogo srečnih in zdravih let hčerka Mici z družino, posebno pa vnučki Irenca, Jožica in Martinka, ki ji pošiljajo 56 toplih poljubčkov. R A Z IM O IŠČEM mlajšo upokojenko za nego in pomoč bolni upokojenki. Stanovanje in hrana v hiši, plačilo po dogovoru. Ponudbe pod šifro NUJNO na upravo lista. POROČNI PRSTANI! - Če si trajen in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu v Gosposko 5 v Ljubljani - poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! SAMSKI upokojenec želi spoznati žensko za skupno gospodinjstvo. Jože Molan, Stojanski vrh 10, Cerklje ob Krki. NUJNO iščem inštruktorja za nemški jezik za I. letnik gimnazije. Naslov v upravi lista (1168/78). ;r/4V' k V 80. letu starosti nas je 20. marca zapustil naš dragi stric in brat FRANC ZUPANČIČ iz Drganjih sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem »* podarjene vence. Zahvaljujemo se organizaciji ZB iz Straže. Prisrčna hvala tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: nečak Domine 1 družino, sestre in drugo sorodstvo. EKLICI *V tr~' '•'* ‘Vi * + V SPOMIN 31. marca bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in prababica JULJANA POVŠE Dnevi in meseci minevajo, mi pa se še ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Žalost in bolečina sta postali naš večni spremljevalec. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njen tihi dom, ji prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči: mož Alojz in šest otrok z družinami V SPOMIN Danes, 30. marca, mineva dve leti, odkar nas je za vedno zapustil nepozabni, ljubi brat STANKO JERMAN Ločka c. 2 Spet je prišla pomlad, katero si tako ljubil, a tebe ni, v našem domu, v katerem je bila tvoja ljubezen in srčna toplina, je sedaj le bolečina, solze in spoznanje, da ti nikoli več ne bomo mogli povedati, kako smo te imeli radi. Bridko nam je, ker te naš dom vsak dan bolj pogreša. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani dom, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: njegovi V SPOMIN 5. aprila ' 978 bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je v 67. letu starosti po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama DRAGICA DEJAK iz Kočevja Boleča in nenadomestljiva je njena izguba, težko in žalostno nam je brez nje, spomin na njeno dobroto bo vedno prisoten in vedno bo ostal v naših srcih. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se je radi spominjate, ji prinašate cvetje ter prižigate svečke na njen mnogo prerani grob. Žalujoči: mož Ivan, hčerke Danica, Nada, Ivanka in Metka, sinova Radovan in Dušan z družinami ter njenih osem vnučkov. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured- jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Drago Rustja. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na; ročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnapfeJ - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (°z-ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624— Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 21-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 20 DOLENJSKI LIST Št. 13 (1494) - 30. marca ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, starega očeta, brata in strica FERDA ŠUŠTERŠIČA se iskreno zahvaljujemo dr. Vodniku za pomoč pri lajšanju njegove bolezni. Nadalje se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, Zavodu za požarno varnost, tovarni Labod za podaijene vence in za izrečeno sožalje, pevcem in godbi za njihovo spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pepca, sinova Ferdo in Božo z družinama, bratje in sestra ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica KARLA ATONČlCA šofeija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nas ob težkih trenutkih slovesa tolažili in nam stali ob strani. Lepa hvala prav vsem darovalccm cvetja. Se posebej se zahvaljujemo članom kolektiva Kremen za poslovilne besede in Združenju šofeijev in avtomehanikov Novo mesto za izkazano čast. Zahvala velja tudi kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto za nesebično pomoč,kakor tudi pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsakemu posebej še enkrat prav iskrena hvala. ^ena Dragica, sinova Marjan in Darko, hčerka Maijetka z družino, mama, bratje in sestri z družinami ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 2. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga sestra in teta FANI SKUŠEK Se vedno mislimo, da si med nami vesela in nasmejana, toda neizprosna in kruta je resnica, daje to le še spomin, kajti tvoje dobio srce trohni v prezgodnjem grobu. Spomin na te pa bo ostal vedno med nami. Hvala vsem, ki je niste pozabili. Neutolažljivi: sestre in bratje ter drugo sorodstvo ZAHVALA gubi nam drag četa in dedka Ob boleči izgubi nam dragega moža, očeta ALOJZA KREGULJA iz Kočevja * iskreno zahvaljujemo vsem,ki so z nami sočustvo-. mu darovali cvetje in vence in ga pospremili do JUegovega zadnjega tihega doma. Hvala sindikalni Podružnici Melamina, sindikalni podružnici, sodelav-in sodelavkam skupnih služb Itasa in Društvu Pokojencev iz Kočevja. Hvala za nesebično pomoč v asu bolezni sosedi tov. Rozki Kuhelj in dr. Rupniku. R°una za^}va'a Z£i pomoč v najtežjih trenutkih tov. ezla Lavrič, in tov. Rajku Jenku ter tov. Petru obaiju starejšemu za poslovilne besede. Vsakemu Posebej naša srčna hvala. Žalujoči: žena Minka, sin Lojze in hčerka Marinka z družino ter Toni, Brane in Štefi z družinami. ZAHVALA Nepričakovano nam je U90da iztrgala iz družinskega kroga našo dobro ženo, mamo, staro mamo in teto KAROLINO HUDOKLIN iz Apnenika pri Šentjerneju Iskrena hvala Rudiju Rusu in Stanku Hosli, ki sta ji skušala rešiti življenje. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nas tolažili in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ji poklonili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala tudi Kartuziji Pleteije, Iskri Šentjernej, IMV Novo mesto, Avtu Kočevje za podarjene vence in pomoč. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala iz Šentjerneja, pevcem ter duhovnikom za poslovilne besede in obred. Žalujoči: mož Franc, otroci Karolina, Pepca, France, Nace in Jože z družinami. Apnenik, 24. 3. 1978. # ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta MARIJA KLEMENČIČ Ždinja vas št. 41 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in nam izrekli sožalje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zalivala sosedom Zoretovim in Zagorčevim, župniku pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči: brate Janez in Jože z družino in brat France, nečakinje Slavka, Marija,' Ani, nečaki France, Ivan, Jože, France in Ivan Ždinja vas, 19. marca 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCIJA JERINA borca XIII. prolet. udarne brigpde Rade Končar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, posebno sosedom Viki in Bogdanu Mežnaršiču in tov. Samidi, njegovim tovarišem borcem XIII. prol. brigade, Zvezi borcev, Kuhumo-prosvetnemu društvu Dol. Toplice, Gorjancem-Straža, pevcem za ganljive žalostinke, godbi iz Straže in govornikom tov. Šporarju, Bradaču in Ferkoviču za poslovilne besede. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani in počastili pokojnikov spomin. Vsem in vsakemu naša iskrena hvala! Žena Marija s sorodniki ZAHVALA Ob smrti naše drage mame LJUDMILE REPOVŽ se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence m cvetje ter nam izrazili sožalje. I&rcna hvala župniku za pogrebni obred m prisrčne poslovilne besede ter pevcem, Gasilskemu društvu Šentjanž in pevskemu zboru z Mirne. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Žalujoča: družina Repovž. ZAHVALA V 85. letu starosti je ugasnilo življenje našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata ANTONA TISOVICA iz Straže Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za pomoč. Hvala za podarjene vence in cvetje vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice za ves trud, ki so ga izkazali pokojnemu, še posebej pa dekanu Petru Vrtačiču za opravljeni obred in slovo ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vsem, ki ste cenili in imeli radi našo ljubo sestro in teto ANICO KRIVEC iz Karteljevega sporočamo, da je njeno dobro in plemenito srce onemoglo v 49. letu starosti 25. 3. 1978. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom prav tako vsemu zdravniškemu osebju bolnice Novo mesto in onkološkemu inštitutu Ljubljana, ki ji je v njeni kruti bolezni dajalo pomoč in je bilo ob vsaki uri pripravljeno pomagati. Iskrena hvala vsem vaščanom, mladinki Mileni za tako ganljive besede ob mrtvaškem odru, našim dobrim sosedom, posebno Grden-čevim, prijateljicama Štefki in Fani ter vsem ostalim prijateljem bolnikom. Hvala tudi kolektivu osnovne šole Bršflin, tov. ravnatelju za govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Mirne peči in številni duhovščini za tako lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadi\ji poti, iskrena hvala. Žalujoči: sestri Marija in Dani z družino kakor tudi drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame AMALIJE—LJUBE SKALA iz Podzemlja se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za podarjene vence m cvetje, za pomoč sosedom in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Malči in Micka ter sin Ivan z družinami in drugo sorodstvo. /O LJUBLJANSKA BANKA -TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO objavlja naslednja prosta dela in naloge: za poslovno enoto Novo mesto: 1. 1 kontrolorja izhodne kontrole dinarskih dokumentov 2.1 referenta vhodnega informatorja 3.1 referenta za dinarske posle s prebivalstvom 4. 3 referente odpravnike-administratorje 5.1 referenta arhivarja—razmnoževalca 6.1 snažilko Pogoji za sprejem: pod štev. 1.: ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna Sola z zaključnim izpitom ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; delo je v izmenah; pod štev. 2.: ESŠ ali gimnazija ali upravno-administrativna šola ali srednja hotelska šola ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj dveh tujih jezikov. Delo je v izmenah; pod štev. 3.: ESŠ ali gimnazija ali upravno-administrativna šola ali srednja komercialna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Delo je v izmenah; pod štev. 4.: dveletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ESŠ ali upravno-administrativne šole, popolno znanje strojepisja ter 3 leta ustreznih delovnih — administrativnih izkušenj; pod štev. 5.: dveletna administrativna šota ali dokončana dva letnika gimnazije, ESŠ ali upravno-administrativne šole ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod štev. 6.: nepopolna osemletka, do enega leta delovnih izkušenj in obvladanje uporabe čistilnih naprav in drugih pripomočkov ter redoljubnost. Deljen delovni čas, poskusno delo 1 mesec. Za vsa navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi Ljubljanski banki -Temeljni dolenjski banki Novo mesto. Kandidate bomo z izbiro seznanili v 40 dneh po zaključku objave. J lOS GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO PRIGLASITEV SEČNJE Gozdno gospodarstvo Novo mesto obvešča vse lastnike gozdov, ki nameravajo sekati gozdno drevje v sezoni 1978/79, da v skladu s samoupravnim sporazumom priglasijo sečnja Prošnje je treba poslati Temeljni organizaciji kooperantov Novo mesto, Šmihelska 14; Črnomelj, Pod smreko 10; Trebnje 129. Prošnje lahko oddajo revirnemu gozdarju ali v pisarni v Šentjerneju, Dvoru in na Krki. Prošnje sprejema TOK do 30. aprila 1978. Po tem roku bodo TOK zaračunavale k prošnji dodatne stroške. - 30. marca 1978 DOLENJSKI LIST 23 Ji neka tel' Komuni Vukova? statuti ^ jedro tcg*i literatut&j vek ne razočara Pred zadnjimi volitvami marsikdo ni mogel skriti bojazni, ali bodo amaterski volilni odbori zmogli dokaj zapletena opravila. Slavko Štrukelj, predsednik občinske konference SZDL v Sevnici, kot ponavadi ni mislil tako. Ljudem je zaupal in verjel, da bodo znali opraviti zahtevno delo. Marca je minilo 35 let od njegove prve sekretarske funkcije v SKOJU. Ves ta čas se ga nepretrgoma držijo politične dolžnosti Njegov rod izhaja izpod Iške gore, revnega sveta med Dolenjsko in Notranjsko. Možje so delali škafe, otroci in žene zobotrebce. Na taki krošnjar-ski poti sta nekoč z očetom - Slavku je bilo takrat komaj nekaj več kot deset let - pripešačila vse do Bučke. Običajno je držala pot od Stične pa do Čabra in Gorskega kotara. Tisti, ki so mu kasneje kot 13-letnemu fantiču zaupali Šercerja in tovariše, da jih prepelje neopazno mimo močne fašistične postojanke v Novi vasi, so torej vedeli, kako dobro pozna poti! Kadar govori danes na kakšnem sestanku ali pohodu mladim, se dostikrat spominja besed nekdanjih komi- sarjev. V gorečnosti za stvar je prenekateri takrat slikal našo bodočnost tako, da je zvenelo že kar neverjetno. Toda Štrukelj ugotavlja, da je marsikaj, kar imamo danes, še dosti lepše, kot si je mogel nekoč zamisliti še tako optimističen komisar. Dandanes si tažko predstavljamo nastop službovanja z dekretom. Tako je tudi on namesto v Ilirsko Bistrico moral v Sevnico. V lesni tehniški šoli je čez čas poskusil brez štipendije, a je že po letu in pol prišla direktiva, da mora na žago v Sevnico. „ Vi ste kadri, revolucija še traja!" je bilo rečeno. Vsakdo je delal, kot je vedel in znal, samo da so bile planske zahteve izpolnjene. V Sevnici je bil po vojni kar štirikrat sekretar komiteja ZK Med drugimi odlikovanji ima Slavko Štrukelj dve za hrabrost. Hudo ranjen je bil dvakrat. Prepričan je, da bi bilo po njem, ko ga ne bi bile izvlekle iz bojnega meteža partizanske bolničarke. Kot izkušen kurir se je lahko nič kolikokrat prepričal, da bo naloga, naložena ženski, tudi izpolnjena. Zakaj ne bi to -čeprav v drugačnih okoliščinah - držalo tudi danes? ALFRED ŽELEZNIK KOSMATA LEPOTA IN ELEGANCA — Po tekmovanju so vsi udeleženci prejeli diplome, zmagovalec pa pokal Na sliki od desne proti levi: M oj'ček z vodnikom Šmalcem, zmagovalec PolIux z vodnico ' Sergovo, drugouvrščeni Žuro Trškogorski z vodnikom Oblakom ... (Foto: Marko Klinc) Napet boj lajavih športnikov’ Novomeški klub za vzrejo športnih in službenih psov priredil medklubsko srečanje — Najboljši doberman Pollux iz Maribora — Novomeški Mojček mora še vaditi Pes je človekov najboljši prijatelj, da pa zna biti še nadvse koristna žival, vedo povedati ljudje, ki se s štirinožnimi kosmatinci ukvarjajo načrtno. Potrebna je trdna volja in znanje vodnika-gospodarja in pa seveda nekoliko pasje nadarjenosti ter ure in ure vztrajnega dela in vaje. Cesa vsega s; da to plemenito žival naučiti, sc vodniki iz raznih krajev Slovenije prikir.ali na nedclj-dcem medklubskem srečanju na novomeškem stadionu, hganizator srečanja, Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto, je pripravil tekmovanje v vajah poslušnosti in obrambi V prvem delu tekmovanja, to je v vaji poslušnosti, se je najbolje izkazal nemški ovčar Žuro Trškogorski, dvoletni plemenjak iz Pavlinove psarne iz Mačkovca pri Novem mestu, ki ga je vodil njegov sedanji lastnik Bojan Oblak iz Maribora. Pes in vodnik sta skupaj dosegla 100 točk, tesno za njima pa sta se s tremi točkami zaostanka uvrstila na drugo mesto doberman Pollux z vodnico Seigo Nušo, prav tako iz Maribora. V drugem delu nastopa - tekmovanja v obrambi je mladi razposajenec Žuro po dveh manjših napakah izgubil štiri točke in s tem tudi prvo mesto v skupni uvrstitvi „Zlato medaljo" je tako odnesel v Maribor Pollux. Od Novomeščanov se je tekmovanja udeležil le Tone Šmalc s škotskim ovčarjem Ultrom-Mojčkom. Klubski kolegi trdijo, da Šmalc zasluži posebno priznanje, saj je z Mojčkom dosegel uspehe, kakršnih ni doslej še noben lastnik škotskega ovčarja. Mojček se je izkazal z izrednimi skoki, poslušen pa ni bil ravno preveč, zato tudi uvrstitev ni bila najboljša, kar pa navsezadnje niti ni najbolj pomembno. Velik uspeh je že to. da ta pes tekmuje že več let in to kot edini predstavnik svoje pasme. V kratkem bodo Novomeščani pripravili tudi tekmovanje oz. vajo v iskanju ponesrečencev izpod ruševin. M. KLINC ,Vdova' med štorkljami S pomladjo pride k nam tudi črna štorklja — Ptica živi samo še v težko dostopnem pragozdu Krakovskega gozda BRATANIC POVOZIL BRATANICA Do hujše prometne nesreče je prišlo še 19. 3. ob 20. uri v Zakotu, na cesti Brežice-Bizeljsko. Voznik tovornjaka Franc Bratanovič iz Bukovška je tega dne vozil od Bizeljskega proti Brežicam, v Zakotu pa je pred njim nenadoma prečkal cesto njegov soimenjak in sorodnik Jože Bratanič, prav tako iz Bukovška. Voznik je pešca zadel, tako da je 56-lctni Bratanič dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v novomeško botnišnico kjer pa jc že dan zatem podlegel ranam. Pomlad v Prekmuiju naznanijo tudi bele štorklje, ki iz toplih južnih krniev prilete meseca marca v domača gnezda. Na Dolenjskem se kakih 14 dni za svojo belo sestro vrni v domače gnezdo mnogo bolj redka črna štorklja. Vsakič, ko se vrne na visoke stoletne hraste Krakovskega gozda, je to za ljubitelje narave pravi dogodek, saj ostaja tako edino gnezdišče črne štorklje v Sloveniji živo. „V našem gozdu je edino gnezdo črne štorklje," je pred časom povedal gozdarski inženir Mojmir Pustoslemšek. „Ra-zumljivo, da je zaščiteno. To redko ptico bomo najbrž ohranili, ker v pragozd človek ne posega." Crna štorklja ljubi samoto, visoka drevesa in močvirne gozdove. Nekdaj je bila razširjena po vsej Evropi, toda civilizacija jo je izrinila na vzhod, kjer je preostala. Podobna usoda jo je doletela tudi pri nas; domala neprehodna močvirja Krakov-' skega gozda so ji edina ponudila varno zavetje. Ptica, katere strokovni naziv je Ciconia Nigra, je težka blizu 3 kilograme, pokrita je z rjavkasto črnim peijem, le prsi in trebuh ima bele barve. Noge ima temno rdeče. Za običajne pojme je torej kar nenavadna štorklja. Kje je Urška?! Do torka je še niso našli — Kdo kaj ve o njej? Urško Brečko, staro 20 let, doma iz Okroglice v sevniški občini, zaposleno v gostilni na Črnivcu pri Radovljici, pogrešajo že od 20. marca. Izginitev obravnava UJV iz Kranja in prosi vse, ki bi karkoli vedeli o njej, da sporočij o najbližji postaji milice ali pa Upravi javne varnosti v Kranju. Njen osebni opos: je srednje, vitke postave, temnih kostanjevih las, oblečena pa je v sivo dvodelno obleko, črn puli in siv zimski plašč. Urško so nazadnje videli, kot poroča Dnevnik, v ponedeljek, 20. marca. Tisti dan je odpotovala v Okroglico v sevniški občini, kjer imata z materjo hišo in vinograd. Se isti dan naj bi odpotovala nazaj na Gorenjsko, vendar je izginila vsaka sled za njo, potem ko se je odpeljala z avtobusom, ki vozi na progi Sevnica - Razbor. V tem avtobusu je izgubila denarnico Z dokumenti in denarjem. Kot domnevajo, je izstopila na Bregu, vendar ni zanesljivo, če se je od tam odpeljala z vlakom proti Ljubljani. Kaj več do torka, ko so šle te vrstice v tisk, ni bilo mogoče ugotoviti. m 9 KONGRESI V KNJIGAH REDKA PRIKAZEN - Crna štorklja je preživela le v vzhodni Evropi, pri nas pa v pragozdu Krakovskega gozda. V soboto, 1. aprila ob 11. ufl bodo v avli novomeškega Dom1 JLA odprli knjižno dokumefl' tam o razstavo v počastitev kongresa ZKS. Na nje) b< kongresno in drugo knjižne gradivo ZK, SZDL, ZZB ZSMS. Na razstavi, ki pripravila Studijska Mirana Jarca, bodo znani dokumenti od stičnega manifesta do skega statuta. Partijski programi bodo sploh prikaza politične Razstava bo odprta še prihodnji teden. ZAVESIM ZJk D HM OBVEŠČANJE Vsaka sorodnost z našimi tovarniškimi listi je zgolj naključna informiranje v naši delovni organizaciji ni takšno, kakršno bi moralo biti,** je rekel direktor vseh direktorjev. „Ne odseva življenja delavcev, ne kaže našega kolektiva v njegovem dihanju, ustvarjanju, v naporih za dosego ciljev niti ne poskuša nakazati žgočih problemov, ki bi jih lahko razgrnili pred neposrednimi proizvajalci, da bi se le-ti odločali na sejah, sestankih in zborih," je pristavil lonček svojih misli sekretar sindikalne organizacije. Oglasih so se še drugi: enim je manjkalo v tovarniškem listu kresanja misli, drugi so bili mnenja, da piše glasilo premalo o načrtih, o bodočnosti, o poslovanju, ki bi moralo biti podkrepljeno s številkami, o stanovanjski problematiki, ki udarja na svetlo na vsakem koraku, o lenarjenju nekaterih na delovnem mestu, o nedisciplini, o razmetavanju z materiali, o nečistoči okrog tovarniške zgradbe, o prekoračitvi stroškov za reprezentanco, o nepotrebnih potovanjih v tujino, o rahitični družbeni prehrani in tako naprej. Urednikov obraz je bil para-dajzasto rdeč. „V naslednji številki bomo objavili članek o trgovskih potnikih, ki si neupravičeno obračunavajo kilometrino," je čez nekaj dni predlagal komercialnemu direktorju. „Ne drezaj v sršenje gnezdo in pusti stvar lepo pri miru" mu je pogasil navdušenje tovariš Tržiš-nik. In urednik je vrgel porojeno idejo v koš pozabe. Spet drugič je rekel direktorju vseh direktorjev: „Kvaliteta naših rdečih nogavic je iz dneva v dan slabša. O tem bi se lahko razpisali v Delavčevem glasu, lahko bi napadli krivce, ki se vse preradi skrivajo za kolektivno odgovornostjo." „Se vam ne zdi, da bi bilo nesmiselno pljuvati v skledo, iz katere jeste? “ mu je zavozlal namen direktor vseh direktorjev. V urednikovi glavi se je po nekaj dneh ukresala sveža misel. „V tej številki Delavčevega glasu bi moral biti članek o razvojnih načrtih naše tovarne za naslednjih pet let," je predlagal tovarišu Razvojniku, ko sta se srečala pri malici. „Pusti to, Repič! Ne gre, da bi naše plane na dolgo in široko razgrinjali pred nepoklicanimi." Naslednja številka Delavčevega glasu je prinesla nagradno križanko skozi celo stran, recept za pripravo jabolčnega zavitka, razgovor s šiviljo Iglovo o pregovorih v zvezi z vremenom, dve sme-šnici o komunalnih delavcih, navodilo za čiščenje mastnih madežev z modrih nogavic ter problemski zapis o mrliški vežici, ki ima tako ozka VTata, da gre krsta z mrličem le stežka skozi. TONI GASPERIC SPOMIN NA PREDVOJNI ČEBELARSKI TEČAJ - Pričujo* fotografija je nastala na čebelarskem tečaju, ki je bil 28. in 2 julija 1935 na Talčjem vrhu pri Črnomlju. Tečaj je vodil Via Martelanc (na posnetku sedi za Žnidaršičevim panjem), po t