uro XIX., STEV. 294
UUBUHU, ČETRTEK, 18. DECEMBRI 1958
cnNN>ra
SLOVENSKI
iftdaja in tisk« Časopisno podjetja Slovenski po roče ral ec — Di rektor i Rudi Janhuba — Glavni id odgovorni urednik; Sergej VoSnjak — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 1 in 3. telefon 23-522 do 23-526 — Uprava; Ljubljana, Tomšičeva ulica It. t/Il, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta I. telefon 21-8%, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din
Značilnosti razprave gospodarskih odborov
Odbora ea gospodarstvo republiškega zbora in zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije sta po dvodnevni razpravi sprejela predlog družbenega plana LR Slovenije za leto 1G59. Iz celotne razprave obeh odborov lahko povzamemo nekatere pomembne značilnosti.
Letos je bila razprava v odborih končana sicer v razmeroma kratkem času, kar pa ne pomeni, da je bila manj temeljita kakor prejšnja leta. Razumljivo je, da o predlogu družbenega plana ni mogoče razpravljati ločeno in ne glede na perspektivni načrt družbenega in gospodarskega razvoja ter njegove naloge in cilje. Prav' dejstvo, da imamo perspektivni načrt, namreč zagotavlja mnogo skladnejši razvoj družbe in njenega gospodarstva, kot je to mogoče doseči samo z letnimi družbenimi plani in določanjem njihovih postavk. Ker je bil predlog plana sestavljen v okviru in v skladu s perspektivnim načrtom, je jasno, da bi težnje po spreminjanju odnosov med posameznimi postavkami plana bile v nasprotju z intencijami perspektivnega načrta in bi rušile skladnejši razvoj ter ustrezna sorazmerja., ki se jih skuša doseči v naslednjih letih. Že samo to dejstvo je torej bistveno olajšalo ljudskim poslancem obeh odborov razpravo o predlogu družbenega plana in jo usmerilo na obravnavanje ukrepov, ki bodo potrebni za uresničevanje posameznih planskih nalog, zlasti tistih. ki imajo in morajo imeti prednost.
Dejstvo, da sta oba odbora osredotočila svojo pozornost na obravnavanje . ukrepov» ki naj zagotovijo in čim.bolj prispevajo k uresničevanju najvažnejših planskih nalog, to je k povečanju delovne storilnosti, k izboljšanju življenjske ravni sploh, osebnega in družbenega standarda, preskrbe prebivalstva itd., je druga značilnost, ki smo jo lahko opazili v razpravi o posameznih poglavjih in nalogah predlaganega družbenega načrta. Tu so dali ljudski poslanci, poleg že sprejetih ekonomskih ukrepov, še vrsto pripomb in pobud za uresničevanje omenjenih nalog. Tako so ljudski poslanci posebej poudarili potrebo po ekonomskih ukrepih za uspešno omejevanje prekomernega zaposlovanja. Pri tem so zlasti poudarili neobh-odnost stimulativne jše delitve čistega dohodka znotraj podjetij med posamezne delavce oziroma posamezne obrate. V to vrsto ukrepov, ki naj povečajo interes podjetij za povečanje čistega dohodka in doseganje večje storilnosti že zaposlenih, spada tudi pobuda za proporcionalno obdavčenje individualnega osebnega dohodka delavcev nam-esto progresivne obdavčitve, kar je že sprejel tudi zvezni izvršni svet.
Na vso podporo obeh odborov za. gospodarstvo je naletela tudi akcija sindikatov, da se uporabi dve tretjini sredstev, ki jih imajo gospodarske organizacije na svojih skladih za skupno porabo, za izboljšanje življenjske ravni. Praktično izvajanje prav takega stališča bi povzročilo nadaljnji premik v prizadevanjih za izboljšanje standarda, s čimer je po vsej verjetnosti mogoče doseči še več, kot zahteva družbeni plan. Ta akcija je še toliko pomembnejša zaradi tega, ker se morajo prizadevanja za izboljšanje standarda po perspektivnem načrtu v prihodnjih letih še stopnjevati.
Podobno se je razvijala razprava obeh odborov tudi pri drugih vprašanjih, ki vplivajo na življenjsko raven. Tako je bilo govora o možnostih za hitrejši prehod gradbeništva na industrijski način gradnje objektov družbenega standarda in o zagotovitvi zadostnih količin gradbenega materiala, opeke in podobno. Za boljšo preskrbo prebivalstva je nujno, da se poveča napore pri urejanju trga s kmetijskimi proizvodi, odpravi nesorazmerna, nihanja V ponudbi teh proizvodov, zagotovi stimulativne cene za proizvajalce itd., k čemur naj bi pripomogle med drugim investicije za razširitev irgovin-tftega omrežja in preskrboval•» f&h središč za. mesta in indu-Idrijska, središča. Predhodno tmepanje pogodb s kmetftjs&fe
mi proizvajalci in vskladišče-nje kmetijskih proizvodov naj bi zmanjšalo nihanja v ponudbi omenjenih proizvodov. — Gradnja stanovanj za strokovnjake pri kmetijskih posestvih, ki lahko zagotovijo veliko proizvodnjo, bi prav tako prispevala k izboljšanju preskrbe. Vsekakor pa je spisek pobud, ki smo jih slišali na obeh odborih preobširen, da bi jih mogli vse našteti.
Tretja značilnost v razpravi obeh zborov, ki je deloma razvidna že iz spredaj navedenega, je zavzemanje ljudskih poslancev za ekonomske ukrepe, pri čemer so tako rekoč v celoti izostale zahteve po administrativni intervenciji. K. temu je očitno prispeval dosedanji napredek gospodarstva in stopnja dosežene družbene zavesti.
To nam potrjuje tudi dejstvo da je bila vloga subjektivnih činiteljev, to je ljudskih odborov in njihovih zborov proizvajalcev, sindikatov, organov samoupravljanja in drugih družbenih organov, in odvisnost planskih nalog od zavestne dejavnosti le-teh deležna še posebnega poudarka, kar je prav tako ena zelo pomembnih značilnosti razprave o predlogu družbenega plana za prihodnje leto. Glede na to lahko rečemo, da razprava odborov za gospodarstvo potrjuje misel, ki smo jo zapisali pred kratkim ob predlogu družbenega plana za leto 1959, da bomo namreč stopili v novo plansko leto s še jasnejšo orientacijo o naših prioritetnih nalogah kot pred enim letom.
Z-ek
Prijateljski pozdrav Indije
Predsednik republike bo prispel v Džakarto 23. decembra — Obiskal bo še Bandung in Bali — Trije indijski rušilci so spremljali jugoslovansko eskadro do cejlonskih teritorialnih vod
BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug). Na povabilo predsednika republike Indonezije Sukarna bo predsednik FIRJ Josip Broz Tito s soprogo in spremstvom 23. decembra prispel na 10-dnevni državni obisk v Indonezijo, s čimer vrača Sukarnov obisk v Jugoslaviji. Med obiskom bodo razgovori o vprašanjih obojestranskih koristi. Predsednik Tito s soprogo in spremstvom bo poleg glavnega mesta Djakarte obiskal še Bogor, Bandung in Bali. Ob tej priložnosti bo bandunška univerza predsedniku Titu podelila naslov častnega doktorja.
Na »Galebu«, 17. dec. (Tanjug) Predsednika republike Tita, ki potuje z ladijo »Galeb« na uradni obisk v Indonezijo, so včeraj ob osmih po lokalnem času, 150 milj južno od indijske luke Kocin, pozdravil; indijski rušilci »Radžput«, »Randžit« in »Ran«. Vojne ladje prijateljske Indije so v častni kolcni plule mimo »Galeba« in z rušilca »Radžput« izstrelili v pozdrav 21 topovskih strelov. Predsednik Tito je bi) takrat na poveljniškem mostu in je odzdravi j al indijskim mornarjem. Nato so se .indijski rušilci razporedili poleg naše ladje kot častno spremstvo »Galeba«.
Včeraj so naše ladje plule po mirnem morju in v lepem vremenu, mimo koralnega otoka Minikoj, ki je 400 km oddaljen od Indijskega kopna.
V spremstvu eskadre so bili tudi rušilci indijske vojne mornarice, ki pa so se davi vrnili v matične vode.
Nocoj je plula eskadra mimo jugozahodne obale Cejlona. Vreme je, bilo slabo, nebo oblačno. morje pa razburkano
Davi ob osmih po lokalnem času so se 60 milj južno od Cejlona rušilci indijske vojne mornarice »Ražput", »Radžit" in -Ran" ločili od spremstva predsednika Tita in se vrnili
v svojo matično luko Kočin. Trije rušilci prijateljske Indije so imeli po prvotnem načrtu nalogo spremljati eskadro predsednika Tita do cejlonskega glavnega mesta Colom-ba, mimo katerega je plula eskadra že sinoči, vendar pa so podaljšali svoje spremlje-vanje še za vso noč.
Davi, nekaj pred osmo uro, so se indijski rušilci razvrstili v kolono. Rušilec -Radžput" je z 21 topovskimi streli pozdravil predsednika Tita, ki je bil ob tej priložnosti na komandnem mostu »-Galeba". — Rušilci so se zatem obrnili na desno in v polni hitrosti pluli mimo »Galeba".
Predsednik Tito je odzdravil rušilcem prijateljske Indije. Na komandnem mostu sta bila poveljnik eskadre kontraadmiral Momčilo Novko-vič in poveljnik ladje »Galeb"
Večerja ne čast Vejvodi
London, 17. dec. (Tanjug). Skupina konservativnih in laburističnih poslancev britanskega parlamenta je priredila sinoči večerjo na čast jugoslovanskemu veleposlaniku v Londonu Ivu Vejvodi.
Indijski ocean: predseanik Tito na palubi »Galeba« med potjo v
Indonezijo.
kapetan korvete Petar Vidan. Posadka »Galeba" pa je bila ob tej priložnosti postrojena na palubi. Takoj po koncu spremstva indijskih rušilcev je
SEJE ZVEZNEGE IZVRŠNEGA SVET*
ifowi predpisi o inpsii avtomobilov
Zvezni izvršni svet ie sprejel uredbe o uvozu potniških avtomobilov, spremembo uredbe o gostinskih podjetjih, spremembo uredbe o tarifi davka na promet, uredbo o delovnih oanosajm
in nagrajevanju umetniškega osebja in druge
BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug). Pod predsedstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colakoviča se je danes nadaljevala seja zveznega izvršnega sveta, na kateri so sprejeli več uredb in odločb z gospodarskega in prosvetnega področja.
Zvezni izvršni svet je s-prejel uredbo, ki ureja uvoz potniških avtomobilov in motociklov. Ta uredba določa poleg drugega, da lahko v prihodnje brez plačila carine uvažajo avtomobile in motocikle samo izseljenci-povratniki, invalidi določenih kategorij in jugoslovanski državljani. ki so najmanj leto dni v stalni službi v inozemstvu. — Razen tega so ukinjene dosedanje olajšave za uvoz avtomobilov, ki jih prejemajo državljani kot darila, medtem ko so olajšave za uvoz motociklov kot darilo še nadalje v veljavi.
Sprejeta je tudi sprememba v uredbi o gostinskih podjetjih. ki ureja oddajanje zasebnih sob turistom, kategorizacijo sob in cene ležišč. Izpopolnjena je tudi uredba o pooblastilu ljudskim odborom za predpisovanje taks in davka na promet. Te izpopolnitve omogočajo občinskim ljudskim odborom v turističnih krajih, ga predpisujejo takse za bivanje osebam, ki se kot turisti ali potniki mude začasno v njihovih krajih. Sredstva se bodo uporabljala za finansiranje gradnje, vzdrževanje naprav in objektov, ki jih občine grade za večjo udobnost turistov in pot-nikov-
Razen tega so bile na današnji seji sprejete nekatere spremembe v tarifi davka na promet. izpopolnitve uredbe o otroškem dodatku, spremembe v uredbi o skladih za kadre v gospodarstvu in drugo.
Ng prosvetnem področju je bila sprejeta uredba o delovnih odnoSaj ih in nagrajevanju umetniškega osebja.
Ob konou je zvezni izvršni svet ratificiral več mednarodnih sporazumov-*
Po uredbi uvoz potniških avtomobilov in mo tociklov ni podrejen obračunavanju in plačilu razlike v cenah na podlagi uvoznih koeficientov. Za plačilo davka na promet veljajo Pri uvozu avtomobilov in motociklov posebni predpisi.
Kot podlaga za plačilo carine na uvoz vozil služi inozemska izvozna cena novega potniškega avtomobila in motocikla v državi proizvodni«, povečana s
stroški do jugoslovanske meje. Osnova za plačilo carine se preračunava v dinarjih po obračunskem tečaju. Pri uvozu vozil, izdelanih pred letom dni. se osnova zmanjša za odstotek izrabljenosti voziila ali motocikla.
Sedanja delna olajšava za uvoz vozil kot darila (oprostitev plačila davka na promet ob plačilu carine) se ukinja. Sedanje carinske stopnje se povečajo od 40 na 50 odstotkov za avtomobile z motorji do 1100 kub. cm, na 50 odstotkov za avtomobile od 1'100 do 1500 kub. cm, za avtomobile z večjo prostornino Pa ostane ista stopnja 80 odstotkov.
Zaradi izenačenja domače cene z inozemsko ob povečanju Z3 10 odstotkov na račun zaščite obsega razliko davek na promet. Dosedanje stopnje davka rta promet so zmanjšane pri vozilih s 1500 kub. cm na 12 odstotkov, oziroma 20 odstotkov zaradi ustreznega povečanja carinskih stonenj.
Z zmanjšanjem cene .domačega avtomobila Crvena zastava 1100 na 1.300-000 dinarjev j n določitvijo novih inštrumentov na tei podlagi je omogočeno, da si tudi gospodarske organizacije 'nabavljajo cenejša vozila z manjšo prostornino, oziroma do 1500 kub. cm. Tp bo vsekakor usmerilo nabave gospodarskih organizacij na manjša in bolj ekonomična vozila, ker so stopnje carine in davka na promet ostale neizpremenjene za vozila z večjo prostomino-
Ca-rinska stopnja za motocikle ie ostala neizpremenjena (40%) Ker tu ni ustaljenih domačih cen, ki b.i služile za podlago, in s® prodaja domače proizvodnje razvija brez težav, j e prevladalo mnenje, da ni potrebe po povečanju stopenj zaradi močnejše zaščite domače proizvodnje.
Zvezni .izvršni svet je sprejel tudi- uredbo o spremembah in izpopolnitvah tarife davka na promet. Te spremembe so tudi v zvezi z uredbo o uvozu in načinu carinjenja potniških avtomobilov in motociklov.
Sprejet ie bil nadalje predlog o uvedbi občinskega davka na
najemnino za oddajanje zasebnih sob turističnim potnikom. Ta davek ne sme presegati 40 odstotkov najemnine. Davek pa se ne bo plačeval, ako bodo sobe oddajale turistične gospodarske organizacije ali uradi turističnih društev delavcem in uslužbencem na letnem oddihu ali kopališkem in klimatskem zdravljenju, nadalje dijakom in študentom za ča3 počitnic ali organiziranih ekskurzij itd.
Sklep o -ustanovitvi velikega elektronskega računskega centra pri zveznem Zavodu za statistiko, ki ie bil sprejet na da-današnji seji zveznega izvršnega sveta, je prav tako zelo pomemben. Delo tega centra bo znatno pripomoglo k izpolnitvi raznih statističnih nalog, posebno na področju družbenega obračuna. Razen tega bi ta center zadovoljil vse druge potrebe Narodne banke, socialnega zavarovanja. JLA. kakor tudi znanstvenih in drugih družbenih ustanov.
Sprejeta ie t-udi uredba o Pooblastilu ljudskim odborom za predpisovanje občinskih taks. — Ta uredba daj.e dejansko možnost lj-udskim odborom, da predpisujejo takso za bivanje oseb, ki se kot turisti ali potniki začasno m-ude v njihovih krajih. Kot začasno bivanje je treba razumeti bivanje, ki traja 30 dni. Zvezni državni sekretariat za finance bo določil okvire taks za bivanje v turističnih krajih, kakor tudi osebe, ki se delno ali v celoti oproščajo plačila takse za bivanje.
Uvedbo te takse utemeljujejo, da se obiskovalci turističnih krajev poslužujejo raznih udobnosti. parkov, sprehajališč, raznih naprav na plažah in v kopališčih itd. Glede na to se bi-
vališka taksa smatra kot prispevek turistov za finansiranje gradnje in vzdrževanje naprav ter objektov, ki jih občina gradi zaradi večje udobnosti obiskovalcev.
Na podlagi dosedanjih pooblastil so -republiški izvršni sveti predpisovali okvire. za določanje bivališke takse, sklepali pa so o njih ljudski odbori. Zaradi tega so te predpise različno uporabljali v posameznih delih države. Tako n. pr. je znašala ta taksa v Srbiji 30 din, v Hr-
vatski do 80 din v sezoni, v Sloveniji 20 do 70 din itd. Tudi popusti in oprostitve pri plačilu
takse za bivanje so bile zelo različne.
Zaradi vseh teh razlogov je bilo potrebno izdati zvezni predpis o plačevanju takse za bivanje kot odredbo, ki naj določi, v katerih krajih se taksa plačuje in koliko lahko znaša za posamezno osebo med glavno sezono, izven nje itd. Na ta način je ta zadeva urejena enotno za vso državo, predpisi pa določajo. da lahko ljudski odbori uporabljajo dohodke, zbrane na
(Nadaljevanje na 2. strani)
predsednik Tito poslal pozdrav poveljniku indijskih enot v spremstvu, kapetanu vojne ladje Curu Setjiu in se mu zahvalil za pozornost.
»GALEB«, 17.	dec.	(Tanjug)
Šolska ladja .Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«, s katero potuj e predsednik republike Josip Bro-z Tito na obisk v Indonezijo, je	davi	zapustila
cejlonske teritorialne vode in se usmerila proti Džakarti, glavnemu mestu Indonezije. Sinoči ob 21. uri	po	lokalnem
času sta ladja »Galeb« in rušilec »Split« na razdalji 15 milj plula od Colomba glavnega mesta Cejlona.
Vlada »narodne rešitve« •
Helsinki, 17.	dec.	(Reuter).
Finskj predsednik Urho Kekko-nen je nocoj pozval vseh sedem finskih parlamentarnih strank, naj sodelujejo v uradniški vlad-: Kauna Klemolle, voditelja parlamentarne skupine agrarne stranke.
V pismu, ki je bilo poslano vsem parlamentarnim skupinam, je Kekkonen zahteval, ,.aj mu na njegov poziv odgovorijo danes opoldne.
Priprave za sprejem v Indoneziji
Djakarta, 17. dec. (Antara-AP). V Djakartj je bila danes tiskovna konferenca, na kateri so domačim in tujim novinarjem poročali o pripravah za sprejem predsednika Tita in o sporedu obilska. Podpredsednik državnega odbora za sprejem Mohamed Tamzil je povedal, da bo imel jugoslovanski predsednik uradne razgovore s predsednikom Sukar-nom in premierom Džuando o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, pa tudi o krepitvi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Indonezijo.
Tamzil je rekel, da bodo predsednika Tita v Indoneziji lepo sprejeli. Indonezijskemu ljudstvu so poslali poziv, naj svojemu visokemu gostu pripravi slovesen in prijateljski sprejem v duhu tradicionalne indonezijske gostoljubnosti. Rekel je, da v Indoneziji delajo noč in dan, da bi pripravili vse za čimbolj slovesen sprejem predsednika FLRJ in njegovega spremstva. Ceste in trge v Djakarti in v drugih indonezijskih mestih, ki jih bo obiskal predsednik Tito, krasijo, pripravljajo jugoslovanske in indonezijske zastave, portrete in slavoloke.
Podpredsednik Tamzil je povedal tudi, da bo bandunška univerza podelila predsedniku Titu naslov častnega doktorja, ki bo prva počastitev te vrste v zgodovini univerze. Indonezijski zastopnik je obenem povedal, da bo predsednik Tito dočakal novo leto na otoku Bali.
tosesikmje zvezne skupščine odgodeno
BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug). Seji zborov zvezne Ljudske skupščine, ki sta bili napovedani za 23. decembra, sta odgodeni na 25. december, ob 11. uri dopoldne.
Kakor menijo, sta bili napovedani seji odgodeni, da bi imel-; skupščinski odbori čim več časa za proučitev novih zakonskih predlogov, ki so bilj včeraj na dnevnem redu seje zveznega izvršnega sveta.
Razen tega. kar je bilo že prej napovedanega — predlogov zveznega proračuna za leto 1959 zaključnega računa za leto 1957 in odločbe o zaključnem računu proračunskih skladov za leto 1957, kakor tud; odločbe o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah, — pričakujejo, da bo zvezni jzvršni svet dostavil skupščini več zakonskih predlogov, med njimi predloge zakona o davku na dohodke iz avtorskih pravic, zakona o davku na osebni dohodek državljanov im zakona o spremembah in izpopolnitvah zakona o delovnih odnošajnh.
Francozi so osamljeni
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
PARIZ, 17. dec. (Po telefonu.) Malo je manjkalo, da v ponedeljek v okvirju OEEC ni prišlo do eksplozije. Zunanji videz je ohranjen. Erhard je opravil vlogo posrednika, kompromis so našli, toda premirje velja le do 15. januarja.
Naravno je, da se postavi vprašanje ali pri eni in drugi strani, Francozih in Angležih, ki so ostali sami v ringu, obstoja želja ostati do kraja na svojih pozicijah, pa tudj če bi to privedlo do zloma. Eni in drugi menijo, da bo nasprotnik 'v zadnjem trenutku popustil in da bodo tako zmagah. Angleži in Francozi so prepričani, da imajo v rokah karte, ki jim zagotavljajo končno zmago. Njihovi »aduti" pa imajo svojo težo samo v partiji poker j a. ki je vedno spadal med najbolj hazardne igre. — Tokrat se morajo nedvomno zahvaliti sovjetski noti, da niso šli predaleč. Nekateri komentatorji celo ne pomišljajo trditi, da se mora zahodnoevropska enotnost zahvaliti posameznim sovjetskim ofenzivam, da še ni razpadla.
To nam potrjuje včerajšnja seja Atlantskega sveta in poročilo, ki je bilo potem objavljeno. Ostali člani pakta niso s posebnim zadovoljstvom gledali na dejstvo, da so se veliki sestali pred njimi in sestavili poročilo, ki je prejudiciralo njihovo včerajšnje poročilo. Po njihovem mnenju bi bilo treba o tem vprašanju skupno razpravljati in šele po skupnem proučevanju sprejeti sklepe. Ob svojem prihodu v Pariz Fanfani ni skrival, da se Italija za nobeno ceno
ne želi spuščati v vojno tveganje. Stališče Norvežanov je bilo umirjeno in podpirale so ga ostale skandinavske dežele. Celo glavni zainteresirani Wil-ly Brandt je javno izjavil, da se ne strinja popolnoma z A-denauerjem in da meni, da sovjetske note ne bi smeli enostavno zavrniti. Razumljivo je torej, da včerajšnje poročilo zavrača predloge, ki se nanašajo na Berlin, zato pa zahteva pogajanja s Sovjeti, in upoštevanje ostalih točk, kot je na primer vprašanje zmanjšanja oboroženih sil NATO in Varšavskega pakta ter sploh razpravo o celotnem kompleksu nemškega vprašanja.
Čeprav so glede Berlina dosegli enotnost, so zaenkrat (a verjetno še za dolgo), vsa ostala vprašanja ostala nerešena. Tudi če izpustimo skupno tržišče in svobodno trgovinsko cono. ni spisek spornih vprašanj nič manjši.
Čeprav javno ne govorijo veliko o reorganizaciji NATO, je vendar mogoče' opaziti odpor proti francoski iniciativi. Kanada je celo javno obsodila direktorij in postavila vprašanje medsebojne enakosti vseh članic. Spaak je v svojem poročilu poskušal prikriti slabosti organizacije. Mnogo je govoril o uspehih, ki so bili doseženi v zadnjem času (men da od kar je on generalni se-
kretar, čeprav se mora človek čuditi, da je mogel pozabiti težke neuspehe, ki jih je doživel on osebno pri reševanju ciprskega in islandskega vprašanja). V poročilu je navedel veliko število sej. ki so bile v zvezi z vsemi spori, ki so se medtem pojavili v svetu. S tem je hotel pokazati, da .ie bilo spoštovano načelo posvetovanja vseh članic, toda ni povedal, da je prišlo v večini primerov do teh sestankov šele po izbruhu sporov.
Sodeč po dosedanjem položaju, francoska zamisel reorganizacije ne bo naletela na simpatije. Razgovor de Gauila z Dullesom je ostal brez zaključnega komunikeja. Baje ga ni nameraval nihče objaviti. Res pa je, da de Gaulle pri Dullesu ni naletel na »veliko navdušenje". Moral je celo mimo gledati, kako se Ame-rikanci vzdržujejo glasovanja o alžirski resoluciji in odkrito podpirajo kandidaturo Gvineje za sprejem v mednarodno organizacijo.
(Nadaljevanje na 3. strani)
VREME
Stanje, 17. dec:	Od Atlantika
prek srednje Evrope in Sredozemlja pa vse do Rusije se razprostira področje nizkega zračnega pritiska. Ob zahodnih vetrovih doteka proti Alpam vlažen atlantski zrak.
Napoved za četrtek: Izboljšanje do spremenljive oblačnosti. Zjutraj po kotlinah megla. Nočne temperature med — 3 in +3, V Primorju 5. dnevne do a v Primorju 10 stopini C
' aft. 1 atOVBBSD POBOCEVZLEC J St. 294 — 18. DECEMBRA 1958      ______________________________________________________
Jubilej sindikatov
založniško podjetje »Rad« pa-bo prihodnje leto tiskalo prvi zvezek arhiva -Sindikalno gibanje Jugoslavije«,, ki obravnava dobo od 1. 1919 do 1921. Razen tega bodo tiskali tudi publikacije o združitvenem kongresu, o pomenu revolucionarnih akcij Združenih sindi-vf^/ia-letnice1 sindikatov, ;ki bo katov, bržkone pa tudi zbor-
Beognd, 17. dec. (Tanjug). Skupno s proslavo 40. obletnice ZKJ in SKOJ bodo prihodnje leto proslavili tudi obletnico kongresa sindikalnega združenja, ki je bil 23. aprila 1919. —; V centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so žje 'rždei ali program -prosla-
nik, posvečen temu jubileju jn podobne publikacije. _	-
V načrtu je, da bodo v okvi ' ru te proslave vsi sindikaln festivali, organizirani v smislu jubileja. Delavska kulturna umetniška in športna društva z dolgoletno tradicijo, bodo priredila posebne prosiave in podobne manifestacije.
obenem s proslavo 40. obletnice ZKJ-in SKOJ.
Centralni svet j e poslal vsem organizacijam pismo, v katerem pravi, naj se vsi člani neposredno vključijo v proslavo, ki jo organizira ZKJ, ter tako oživijo spomine iz revolucionarne preteklosti Partije in sindikatov v naži državi.'— IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo 23. aprila prihodnjega leta, se bo začel s slavnostno sejo, na kateri bo-
Enote JLA za dan armade
Beograd, 17. dec. (Tanjug) V vseh enotah JLA je te dni opaziti okrepljeno kulturno - pro-
do- govorili o pomenu 40. ojfe-. svetno in zabavno-vzgo-jno de-letnice kongresa sindikalnega zedinjenja, in o vlogi KPJ v delavskem gibanju. Razen tega bodo v okviru te proslave proslavili tudi obletnico splošne državne konference, na kateri je bil od 23. do 25. januarja 1945 ustanovljena Zveza Sindikatov Jugoslavije.
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je že začel zbirati zgodovinsko gradivo,
letos znatno večji promet
Beograd, 17. dec. (Tanjug) — Po podatkih Zvezne prometne zbornica je bil letos prevoz potnikov in blaga na vseh področjih premeta večji kakor lani Povečale so se tudi usluge PTT.
Jugoslovanske železnice so prevozile letos 182 mdililjomov potnikov ali 11 milijonov več kot lani in nad 56 milijonov in 600 ten blaga. Podjetja za cestne promet sc prevozila 58 mi-milonov potnikov ali 7 milijonov več kat lani. V prevozu blaga pa se je cestni promet pcvEČSil od lani za 800.000 ton.
Letala -Jugoslovanskega aerotransporta so letos prevozila 130.000 potnikov ali 18.000 več kot lani. Ladje »Jadranske linijske plovbe« so letos prevozile nsd 5 in pel miii);ona potnikov. ladje Jugoslovanskega reSfi&ga prometa pa 1,100.000. Pomorski promet je prevozil
5.320.000 ton blaga (za okoli
500.000 ten več kot lani), rečni promet pa za 4 milijone ton. Letos je PTT premet prenesel 745 milijonov pisem in 5 milijonov 400.000 paketov. V letu 1953 je bilo 376 milijonov telefonskih pogovorov, predahih ali prejetih pa 7,400.000 telegramov.
Sklepanje tarifnih sperazumov
Beograd, 17. dec. (Tanjug) S podpisom tarifnega sporazuma med centralnim odborom Sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije ter upravnim odborom Združenja podjetij za geološka raziskava-nja se je začelo uveljavljanje tarifnih sporazumov v rudarstvu in kovinarstvu.
Centralni odbor tega sindikata in Združenje barvne metalurgije sta odobrila danes v Beogradu končno besedilo sporazuma, jutri pa bo podpisan sporazum tudi z Združenjem premogovnikov Jugoslavije. Združenje podjetij industrije nekovin bo podpisalo s centralnim odborom sporazum 19. t. m.- medtem ko bo 22. t. m. podpisan v Zagrebu sporazum z Združenjem podjetij za proizvodnjo in predelavo nafte. Zadnji sporazum v rudarstvu in kovinarstvu med centralnim odborom in Združenjem jugoslovanskih železarn bo podpisan 23. decembra v Sisku.
javnost. Vsa armada ee pripravlja za proslavo svojega praznika — 22. decembra.
Ze od začetka meseca prirejajo številne kulturno-umetni-ške prireditve, zabavne večere, taborne ognje itd. Vojaki obiskujejo gledališča, kinematografe, razstave, muzeje, zgodovinske kraje in spomenike. Za kulturni napredek vojakov prirejajo predavanja z raznih znanstvenih področij.
Do 22. decembra bodo pripadniki JLA velik del prostega časa preživeli v sekcijah za kulturno-umetniško dejavnost. Delo teh sekcij je pokazalo že velike uspehe. Umetniška raven vojaških zborov, dramskih in folklornih ansamblov se je povzpela često do zavidljive višine, tako da prirejajo vojaki umetniške prireditve ne eamo za pripadnike JLA. ampak tudi za ostalo prebivalstvo. V zadnjih dveh letih je bilo v vojašnicah nad 27.000 kulturno - zabavnih večerov, obenem pa je bilo 3400 umetniških prireditev za ostalo prebivalstvo.
V pripravah za proslavo dneva JLA je opaziti povečano dejavnost posebno v središčih kulturnega in zabavnega življenja — vojaških klubih, v katerih so predavanja z vseh področij znanosti in kulture. Največ teh predavanj, ki jih v veliki večini predavajo vojaki z višjo šolsko izobrazbo, je posvečenih najnovejšim odkritjem t' znanosti in tehniki. Veliko
zanimanje je za tečaje in seminarje, ki jih redno obiskuje več deset tisoč pripadnikov JLA .V preteklem letu je veliko število vojakov končalo tečaje za radioamaterje, telegrafiste, modelarje in podobno. Veliko zanimanje pa kažejo predvsem, za tečaje in seminarje za kmetijske proizvajalce. V neki enoti se je za te tečaje prijavilo 80 % skupnega števila vojakov.
Nepismenost odpravljajo v armadi po že utrjenem programu, ki v skrajšanem obsegu zajema gradivo za 4 razrede osnovne šole. V posameznih enotah prirejajo 6-mesečne tečaje za nepismene.
Eden od najpomembnejših činiteljev v množičnem kulturnem zabavnem in prosvetnem delu so domovi JLA, kj poleg predavanj s področja vojaških znanosti prirejajo tudi predavanja o aktulanih problemih iz
f
gpppl
- | 11
I r. 1 I ,
; - ' *
Ozka in starinska, a vendar ena od najbolj živahnih nlic — Go sposka ulica v IVIariboru
SKLEPI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Predsedstvo Jugoslovank* kmetijske banke
Beognd, 17. dec. (Tanjug). N* svoji prvi seji je upravni odbor Jugoslovanske kmetij banka
izvolil predsedstvo. V predsedstvo upravnega odbora so bili izvoljeni: za predsednika član zveznega itzvrSnega sveta Krsto Popivoda, za podpredsednika predsednik izvršnega sveta Vojvodine Geza Tikvitcki, za člane predsednik Zveze kmetitjsko-go-zdarskih zbornic Ivan Bukovtč, predsednik Glavne zadružne zveee Slovenije Jože Ingolič in generalni din-ektor Jugoslovanske kmetijske banke Nikola Knezič.
Obisk poljske sindikalne delegacije
Beograd, 17 dec. (Tanjug) Na povabilo centralnega odbora Sindikata delavcev in uslužbencev živilske industrije Jugoslavije je v našo državo prispela delegacija sindikata poljske živilske industrije na čelu s predsednikom Czeslawom Orynskim. Delegacija je doslej obiskala nekatere kolektive živilske industrije v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Kopru, obiskala pa bo še nekatera podjetja v Vojvodini.
Novi gospodarski predpisi
Sprejet je bil predlog o spremembah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev, spremembe zakona o davku na doho dek avtorskih pravic, predlog zakona o davku na osebni dohodek, spremembe zakona o delovnih odnosih, predlog zakona o podaljšanju mandata delavskih svetov, dopolnitve zakona o elektrogospodarskih skupnostih in spremembe zakona o občinskih dokladah in samoprispevkih
„____     „	Beograd,	17.	dec. (Tanjug), log pooblašča Zvezani izvršni danskih organizacij, ki so v ve- deva obveznost občin, da uve-
političnega življenja družbene —• Včeraj je bila. seja Zveznega svet, da, določa, v katerih pri- 1 javi od januarja letos. Predlog dajo občinski davek tudi na
ekonomike, tehnike itd. Samov izvršnega sveta, ki-ji--je pred- merllg*ift^V^^k^h^-^^POgOliah Pa vsebuje ‘tudi izijemo. Na preteklem letu je bilo 6500 ta- sedovai podpredsednik Rodo- lahko gospodarske organizaci- predlog delavskega sveta nam-kih predavanj, katerim je pri- ljub Colakovič. Na seji so ob- je med letom izplačujejo oseb- reč lahko pristojni svet za sostvovalo nad milijon in pol ravnavali in sprejeli več pred- ne dohodke v mejah skupnega splošno upravo občinskega obiskovalcev. V domovih JLA pisov, predvsem s področja go- zneska minimalnih osebnih do- ljudskega odbora odredi voli-prirejajo tudi tečaje za tuje je- spodarstva.	hodkov delavcev, povečanih tve delavskega sveta tudi v le-
Ti zakonski predlogi bodo Za odstotek po predpisih o tu 1959. Delavski svet je aol-poslani Zvezni ljiudski skupšči- sredstvih gospodarskih organi- žan predložiti tak predlog, če
zike ter za daktilogrsfe, foto in radio amaterje in električarje. V večjih domovih prirejajo tečaje za štiri tuje jezike. Samo lani je v domu JLA v Beogradu končalo tečaje za tuje jezike 999 slušateljev. Odprli so tudi nekaj razstav, s katerimi so seznanili občinstvo z likovno umetnostjo pripadnikov JLA. Tako je bilo na pr. v prostorih
ni, ki bo o njih razpravljala zacij. že na bližnjem zasedanju ob koncu decembra. . ...	.	... ...
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih odnosnih, k1! so ga sprejeli na seji , daje širša pooblastila upravnim organom za inšpekcijo deda. Ta bodo v
Glavne značilnosti predloga pa so v ukinitvi arbitražnih svetov. Z njim se črtajo členi 324 do 329 zakona o delovnih odnošajih,’ ki se nanašajo na vlogo arbitražnih svetov ob odpovedi in ki so zelo otežko-čali . položaj gospodarskih or-
to zahteva najmanj tretjina članov delovnega kolektiva, ki imajo volilno pravico.
dohodke od kmetijstva ter na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja. Predvideno pa je. da o višinj doklade v bodoče odločajo občinski ljudski odbori. Tako je občinskim ljudskim odborom omogočena .samostojnejša politika dopolnilnega obdavčenja dohodkov.
Predlog dopolnil temeljnega zakona o občinskih dokladah in krajevnem samoprispevku predvideva progresivno namesto proporčno stopra-o občinskega davka. To pojasnjujejo s predpostavko, da bi bila z
takih razstav.
Zvezni izvršni svet je nadalje sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o elektrogospodarskih organizacijah ter izdal uredbo
o zbiranju in razdelitvi sred-	zmanjšanjem mase	davka na
v ko-
crgana,	kar	je v	skrajjni	meji	kljajev elektrogospodarskih	rjst	povečanja	občinskega	dav-
tudi	' arbitraža,	ocenjevati	skupnosti in odlok o določanju	ka,	če	bi uporabili	proporčno
upravičenost	sklepa	organa	cene električne energije, po	stopnjo	znatno	zmanjšana	pro-
kateri	elektrogospodarske
skupnosti medsebojno dobavljajo električno energijo.
beograjskega Doma JLA deset bodoče odločali .o izvajarajuhi- ganizačij" (Pravica državnega stev sklada za kriitje primani- dohodek od kmetijstva
gienslco-tehnicne zaščito. IPrGo—	^	v	skiraiini	mcii	kljajsv	plfttetroffoisDod.aTsicili	rvmrp^nnia
Železniška	nesreča	karju iz Beograda za kompozi-
,	/rT,	-	cij*o »41«, razstavljeno v Umet-
Sarajevo,	17.	dec.	(Tanjug)	niškem paviljonu novembra 1.
Sinoči se je	pripetila	med	že-	jg=,g z »G.rUp0 57«, Jovanu Sol-
električne energije. V celotni
upravljanja o odpovedi ni v skladu s sistemom samoupravljanja.) Razen tega je treba' upoštevati, da je vsak delavec zaščiten pred nezakonitimi
Obravnavali in sprejeli so nadalje načrt zakona o spre-
~	on(ira;..	membah m .ctopomitvan temei;-
fe M se i4 SSSla za^/o v £dbfra aH delavskega sveta. nega zakona o občinskih do-je ki seje poi ecaia za a/o	Proti nezakonaitim odločbam b-iadah in krajevnem samoori-
lezniškima postajama Raška gora in Drežnica na progi Sarajevo—Ploče prometna nesreča, v kateri je izgubil življe-. nje strojevodja potniškega vlaka Muhamed Kurt, kurjač Sal-ko Sunja pa je bil hudo ranjen. Med potniki ni bilo žrtev.
Ob 23.50 je potniški vlak iz Ploč naletel na progi 20 km od Mostarja proti Sarajevu na večji kup kamenja, ki se je zrušilo na progo. Ker teče proga na tem mestu poleg Neretve. se je lokomotiva prevrnila v reko in potegnila za seboj službeni vagon, en potniški vagon pa je obtičal na bregu.
Nagrade »Politike« trem mladim umetnikom
Beograd. 17. dec. (Tanjug) Komisija za podeljevanje »Politi-kine nagrade* v 1. 1958 je sklenila, da se letošnja nagrada »Politike« z znesku 300.000 din podeli trem mladim umetnikom:	Bošku	Riiisiimovicu,	sili-
gresorja obdavčenja sploh. Če bi namreč šli na proporčno stopn.io občinskega davka, potem bi bila gospodarstva z manjšimi dohodki znatno bolj in neenakomerno obdavčena. S progresivno stopnjo pa je občinskim ljudskim odborom da po strukturi
SKORIJ 12 MILIJARD DINARJEV
ZA RAZVOJ SEVERNOJADRANSKIH OTOKOV
Reka, 17. dec. (Tanjug). Za gospodarski razvoj štirih severno-jadranskih otokov Krka. Lošinja. Raba in Cresa bodo porabili. po investicijskem programu. 12 milijard dinarjev. Gospodarstvo severnojadran-
skih otokov je še vedno zaostalo irr nerazvito čeprav imajo odlične pogoje za organiziranje proizvodnje. Do leta 1961. v prvi stopnji napredka teh otokov iz zaostalosti, bodo investirali 5 milijard 500 milijonov dinarjev. prav toliko Pa bo potrebnih v drugi stopnji do leta 1961.
Ta obsežni načrt za okrepitev gospodarstva na otokih Krku. Lošinj.u, Rabu in Cresu že uresničujejo. Sedaj delajo za elektrifikacijo Krka. ki so ga pred nedavnim povezali z viri energije na kopnem. Do pomladi bo precejšem del otroka Krka že prejemal poceni električni tok s kopnega, s čimer bo ustvarjena možnost za zboljšanje turizma. obrti in kmetijstva.
Graditi so začeli tudi daljpo-vod. ki bo prenašal elektriko * kopnega na Rab. Cres in Lošini bosta prejemala elektriko čez Krk Do leta 1961 bodo porabili za elektrifikacijo teh otokov približno pol milijarde dinarjev. po računih strokovnjakov pa bo v drugi stopnji potrebnih Se 1380 milijonov dinarjev-
Do leta 1961 bodo na otokih •BPBftaoma .-.uredili preskrbo z
vodo- Do tega časa bodo zgradili vranski vodovod, ki bo dajal vodo Cresu in Lošinju, medtem ko bodo na Krku in Rabu zgradili pove. oziroma obnovili sedanje vodovode.
Na otokih bodo pospeševali tiste gospodarske panoge, ki imajo največ pogojev — pomorstvo (okrepitev Lošinjske plovbe). turizem, ribištvo in kmetijstvo. S 680 milijoni dinarjev nameravajo na teh otokih, predvsem na Krku in Rabu. organizirati kmetijsko proizvodnjo ki naj bi krila večji del potreb Reke po sadju in povrtnini. Tu bodo zgradili tudi primerno industrijo. za predelavo kmetijskih pridelkov, medtem ko bodo industrijo za predelavo morskih rib modernizirali.
Novi motorni vlaki
Beograd, 17. dec (Tanjug). Danes so Jugoslovanskim železnicam izročili drugo kompozicijo motornega vlaka izmed šestih, kolikor je naročenih pri madžarski firmi >Ganz«.
Na poskusni vožnji od Beograda do Reke je prva kompozicija motornega vlaka, ki ima 380 sedežev in lahko razvije hitrost 130 km na uro, popolnoma zadovoljila vse tehnične zahteve na naših pirogah. Do konca tega leta bodo iiziročili prometu še dve
kompoziciji, v začetku prihodnjega leta pa Se preostali dve.
datovidu iz Novega Sada za dela, razstavljena v »Ateljeju 212« in Albinu Roglju, slikarju iz Ljubljane, za sliko »Stari grad s svetilnikom«, rast avl ;e-no na razstavi slovenskih umetnikov v Beogradu novembra leta 1958.
Nagrada bo podeljena iz sklada »Politike« v spomin Vladislava Ribnikarja. Ta nagrada Vladislava Ribnikarja je bila lani prvič podeljena beograjskemu slikarju Lazarju Vujakliji.	-	•
Zaščita kulturnih spomenikov
Beograd, 17. dec. (Tanjug) Zvezni inštitut za zaščito kulturnih spomenikov je objavil študijo »Pravna zaščita kulturnih spomenikov v Jugoslaviji«, katere avtor je dr. Stevan Tomič. To delo je prvo iz področja pravne zaščite kulturnih spomenikov pri nas.
V prvem delu knjige govori avtor o zgodovini zaščite kulturnih spomenikov v Srbiji od 1. 1830 do 1918, nato o pregledu zaščte teh spomenikov v Jugoslaviji od 1919 do 1941 in od 1945 do 1955. Prav tako je v tem delu knjige podal avtor kratko zgodovino pravnih predpisov s tega področja na svetu sploh. Prvi predpis oziroma zakon take vršite je bil izdan 1. 1820 v Italiji, nato leta 1334 v Grčiji. Ze leta 1844 pa je bil i^dan zakon o prepovedi uničevanja 'starih gradov in njihovih razvalin v Srbiji. Faksimile tega zakona in mnogih
drugih dokumentov je objavljen v knjigi dr. Tomiča.
V drugem delu obravnava pojem spomenika in metodiko pravne zaščite kulturnih spomenikov. S tem je pri nas prvič v strokovni literaturi podana teoretična formulacija pojma spomenik ter metodika zakonske zaščite kulturnih spomenikov.
Študija je bila napisana na o'snovi neznanega -arhivskega gradiva.
Povečana industrijska proizvodnja v Sloveniji
Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v primerjavi z istim časom lani povečala za 6.3%. Pričakujejo ,da v zadnjem mesecu letos ne bo bistvenih sprememb, oziroma da se bo industrijska proizvodnja še nekoliko povečala, ker bodo hidrocentrale zaradi obilnega dežja v zadnjih dneh lahko dale Industriji večje količine
ukrepi direktorja, upravnega	rnembah in dopolnitvah temeli-
ega sveta.	nega zakona o občinskih do-
primerjavi	z	lanskim	letom	teh“orga^vTma‘namSčdel^	sp^kS. Fo^SShSpi-	omogočeno, da po strukturi
pričakujejo	ta mesec	rekordno	vec pravico pritožbe na redno	sih s0 bili občinski ljudski od-	kmetijska proizvodnje,	blizmi
sodišče, inšpekcija za delo pa	bori d0nnj uvesti občinski da-	trSa. ltd enakomerno	razdela
c-™« ustaviti izvršitev takdih	ve^ od kmetijstva v minimal-	davčno obremenitev.
ureditve nem znesku 4% od katastrske- s predlaganimi sprememba-ga dohodka. Nad tem so lahko mi se ukinja tudi pooblastilo
letno raven.
Cma metalurgija je letos povečala proizvodnjo za 7%, vse druge industrijske panoge, razen proizvodnja premoga, nafte in tobaka, pa so presegle proizvodnjo za 3 do 24%. Največ se' je proizvodnja povečala v kemični in elektroindustriji, za 16 oziroma 24% v primerjavi z lanskim letom.
Ladja »Pula« se je zaletela v angleško ladjo
Reka, 17. dec. (Tanjug). Jugoslovanska linijska plovba je objavila, da se-.je motoma ladja »Pula-« (3900 ton nosilnosti), ki pluje na progi Jadran—Severna Evropa, .pred nekaj dnevi zaletela v neko angleško ladjo. Nesreča se je-.pripetila v gosti megli, ko je ladja »Pula« izplula iz hamburškega pristanišča na poti v Rotterdam.
Motorno ladjo sedaj popravljajo v Hamburgu. Pričakujejo, da bo že v ponedeljek odplula v domovino.
Novoletno obdarovanje otrok v Beogradu
Beograd, 17. dec. (Tanjug). Predsedstvo mestnega odbora SZDL Beograda je poslalo občinskim odborom in odborom os. novnih organizacij SZDL, kakor tudi mestnemu sindikalnemu svetu in Svetu društev prijateljev otrok pismo, v katerem priporoča, naj vse organizacije, društva in podjetja posvete vso pozornost organiziranju proslave Novega leta za otroke.
Glavna pomanjkljivost proslav Novega leta po podjetjih in usta. novah je v tem, da je bilo težišče v razdeljevanju dragocenih darov otrokom, ne pa na dobrem in kulturnem programu, duhovito okrašenih prostorih, slavnostnem in veselem vzdušju, v katerem naj bi otroci preživeli Novo leto. Velike razlike v vrednostih darov otrokom, ki nastajajo zaradi neenakih možnosti podjetij, so napravljale negativen vtis pri otro-kih v podjetjih, katerih sredstva so skromnejša, kar je postalo tud;, predmet raznih ugovorov. Zato priporoča mestni odbor SZDL, naj se vse organizacije drže določene meje pri trošenju sredstev za proslave Novega leta v šolah, podjetjih in. stanovanjskih skupnostih. Mestni odbor SZDL predlaga, n.aj se večji del sredstev za proslavo Novega leta naloži v sklade za otroško zaščito pri občinskih ljudtiEib odborih,
ime
odločb do končne spora pred sodiščem.
Na. predlog
mandata delavskih svetov, s
katerim se do leta 1960 podal j	_	„
šuje mandat tistim delavskim r°m_ je balo omogočeno. da__sc svetom, ki so bili izvoljeni le- sami odločala o uvedbi m vis ■-tos. Ta predlog je bil spre;et ni občinskega davka na obrt
ke. Občinskim ljudskim cdbo-
z ato, ker so delavski sveti, izvoljeni leta 1958, potrebovali mnogo časa, da so se seznanili s predpisi o poslovanju gospo-
in ostale obveznike samostojnih poklicev ter na premoženje.
Načrt novega zakona predvi-
kega
je pooblastilo okrajnim ljudskim odborom, da zaradi uskladitve davčne politike v okraju lahko v soglasiju z republiškim izvršnim svetom predpišejo najniž.ie in navišje stopnje davka za svoje ood-» roč je.
0 uvozu avtomobilov
(Nadaljevanje s 1. strani)
ta način, za urejevanje parkov, kopališč, zabavnih objektov in podobno. Tako se na enoten način ureja trudi uporabljanje teh sredstev.
Na današnji seji zveznega izvršnega sveta so odobrili tudi načrt uredbe o spremembi in izpopolnitvi uredbe o otroškem dodatku. Po tej uredbi pripada otroški dodatek za tisti semester, za katerega je s potrdilom pristojne ustanove dokazano, da je bil izveden reden vpis po statutu fakultete, oziroma
višje šole ali akademije. Status študenta se bo priznaval do roka. ki ga določajo fakultetni statuti.
Uredba o delovnih odnošajih in nagrajevanju umetniškega osebja, ki jo je danes sprejel zvezni izvršni svet, ureja delovne odnošaje in nagrajevanje oseb. zaposlenih v umetniških ustanovah ali pri umetniškem delu- Določbe tega predpisa se bodo uporabljale tudi za umetniško osebje, zaposleno v drugih ustanovah — radiodifuziji, televizijskih postaiah in podobnem.
CEPLJENJE PROTI TUBERKULOZI
Beograd, 17. dec. (Tanjug) Zvezna komisija za tuberkulozo je sklenila na današnjem sestanku, da naj bo cepljenje z BCG še nadalje eden izmed glavnih ukrepov za preprečevanje tuberkuloze. Dosedanje akcije za cepljenje niso bile povsod dosledno izvedene in so zato izostali pričakovani rezultati.	—
Komisija je mnenja, da -bi bilo potrebno k akciji za cepljenje z BCG v prihodnje pritegniti organe za otroško zaščito, šolske poliklinike, porodnišnice, higiensko - epidemiološko službo in vse druge zdravstvene ustanove. Te akcije ne bi smeli prepustiti samo posameznim zdravstvenim ustanovam, kakor je bil primer doslej .Za koordinacijo vseh teh služb in cepljenje na določenem področju naj bi poskrbele tiste republiške ustanove, kj bi jim to poveril republiški svet za zdravstvo.
V posameznih področjih niso
zadostna finančna sredstva občinskih ljudskih odborov, ki jih po zakonu morajo zagotoviti za cepljenje z BCG. Komisija je mnenja, da bi v teh primerih morali najti možnosti za finansiranje cepljenja iz centralnih skladov, tako da bi cepljenje v teh, področjih ne postalo
dvomljivo.
Cepljenje z BCG bi bilo v glavnem končano po vsej državi, komisija pa je ugotovila, da imamo še vedno področja, kjer cepljenje ni bilo izvedeno. Za taka področja predlaga še nadalje kampanjsko cepljenje.
O rehabilitaciji in prekvalifikaciji tuberkuloznih bolnikov je komisija mnenja, da bi bolniške ustanove morale uvesti delovno terapijo kot sestavni del zdravljenja. Za rehabilitacijo in prekvalifikacijo je potrebna podrobna ocena delovne sposobnosti tuberkuloznega bolnika. Sistematično bj morali proučevati tudi vpliv dela na potek bolezni.
Uredba temelji na istih naie. lih, na katerih je zasnovana že
uredba o delovnih odnošajih in Dlačah umetnikov ter pomožnega umetniškega osebja. Za angažiranje umetniškega osebja 7.a
stalno delo ie določen kot no* vost natečaj ki ga bodo razpisovali sveti umetniških ustanov.
Zaradj razporeditve v določene razpone piačilnih razredov so vsi Doklici umetniškega osebja razdeljeni v net skupin. Osnovne plače se bodo določale po členu 46 zakona o javnih uslužbencih. Plača umetniškega osebja obstoji iz osnovne plače in umetniškega dod*tk«
Skupine pomenijo dejana«* kategorizacijo poklicev po nji* hovi važnosti jn pomenu za realizacijo programov in nalog ustanove. — Tako n. pr. obsega X. skupina tisto umetniško osebje, ki je popolnoma samostojno v umetniških ustvarjanjih in predpostavlja najglavnejše poklice v umetniški ustanovi (od XII do IV. plačilnega razreda). V 2. skupini je najvišja kate-Soriia umetniških sodelavcev (asistenti, lektorji, slikarji kostumov. dirigenti zabavnih orkestrov in drugi — od Xiv. do V- plačilnega razreda). V 3. skupini je osebje, brez katerega skupinske al; posamezne udeležbe umetniška ustanova ne bi mogla uspešno uresničevati svo-iega Drograma. ali katerih prispevek ie nekoliko manjši kakor prispevek osebja v 2. skupini (od XV do VI. plačilnega razreda) V 4. skupini so člani dru-sih poklicnih in zabavnih orkestrov. poklicnih ansamblov narodnih nlesov (od XVI. do VTII. plačilnega razreda) v zadnjj 5. =kuplnl Pa so stalni statisti (o<i XVIII do X. Dlačilnega razreijft,
v
St 294 — 18. DECEMBRA 1988	1	8WID|JIIH)1MIIILHI	>	tfb	1,
Fanetirikanizem
Močan odmev v svetovnem tis.-cu na panaf riško konferenco v Akri je urez dvoma dobro merilo za važnost konference. Komentatorji so zelo raznoliki in obsegajo najrazličnejša mnenja — od omalovaževanja do »drznih.« kombinacij o antagonizmu med arabskim svetom in osrednjo Afriko — vendar malone brez izjeme ugotavljajo:	zadnja celina, kjer
ima imperializem in kolonializem svoje postojanke, se prebuja, in sicer se prebuja na temelju sodobnih metod politike, združevanja, posvetovanja, in, kadar ne gre drugače z bojem.
'Konferenca je sprejela vrsto resolucij, ki. naj bi bilo vodilo za prihodnja leta. Resolucija pro.i kolonializmu zahteva takojšnjo neodvisnost brez izgovorov, druga resolucija potrjuje solidarnost z uporniškimi gioanji- v odvisnih ozemljih, tretja poziva OZN naj posreduje, aa 'oodo kolonialistične države zapustile Afriko, itd. Vse te in podobne resolucije je scg-csiio sprejelo tri sto delegatov 62 organizacij, ki zastokajo več kct dve sto milijonov prebivalcev Afrike.
Seveda je to šele začetek, toda vara se tisti,- ki meni, da je še čas in da bo preteklo še m,nogo let, da bo Afrika dob1' sivo,o neodvisnost. Treba se ozreti na Azijo. Res je. da bdi tam boljši pogoji za b proti tu: emu gospodstvu, to a. ne glede na to /e treba poudarit . da ,-e Azija potrebovala za osamosvojitev komaj kratkih deset let. To, da afriške države n.so tako razvite, kot so bile nekatere v Aziji, tudi ni res. Treba si je ogledati samo Gvinejo, ki zgovorno govori o tem, da so izgovori kolonialnih sil o nepripravljenosti odvisnih ozemelj za samostojnost zares samo izgovori: Gvineja je brez večjih političnih težav prevzela svojo neodvisnost, in, še več, skupaj z Gano je postala jedro za združevanje zahodno-af riških ozemelj in držav.
V nekaterih zahodnih listih so se v zvezi s konferenco v Akri pojavili tudi komentarji, da fc: moral Zahod podpreti gibanja za osamosvojitev in sicer zato. da ne bi izgubil svojih gospodarskih prednosti v Afriki in da ne bi afriške države prišle pod vpliv vzhodnega bloka. Prvi del tega komentarja je vsekakor upravičen in pameten. Dejstvo je, da si celo bivše kolonialne države lahko ohranijo dobre gospodarske stike z bivšimi kolonijami, stike, ki so gospodarsko marsikje celo bolj ugodni, ker jih ne spremljajo politične motnje. Žalostno ie le. da zadnji del takšnih in podobnih komentarjev zgovorno govori o tem, kake malo je Zghod pripravljen razumeti osvobodilna gibanja Zgodovina zadnjih let je namreč pokazala, kako ljubosumne so mic.de države na sv-ojo neodvisnost in kako malo so pripravljene. aa bi eno odvisnost zamenjali z drugo. Res pa je, da potrebujejo vse mlade države — saj sc vse na področjih, ki spadajo med nerazvite — gospodarsko pomoč in so jo priril:ene iskati povso-d, kjer jo lahko dobijo. S tem, da obrača hrbet potrebam nerazvitih držav ( in to, glede no.i se-danje stanje politične misli mernik ie na Zahodu, ni presenetljivo) pa Zahod res izgublja še tiste prijatelje, kar jih ima.
To velja bolj, kot je videti na prvi pogled. Za konferenco v Akri ie namreč značilno, da je bil pondcrek na miroljubnem pridobivanju neodvisnost’, ne pa na sili. Zato Pa odločnost n-i nič manjša. Še boli važno pa ie. da sedaj kolonialne sile ne bodo imele več opraviti z osamljenimi gibanji -a neodvisnost v posameznih posestih. ampak z organiziranim gibanjem za osvoboditev vse Afrike. Za to bo poskrbel sekretariat konference v Akri prva organizacija te vrste v črni Afriki.	-af
Eleganten obrat
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
BONN, 17. dec. Prvi in doslej edini, ki je reagiral v imena zahodnonemške vlade na sklepe Atlantskega pakta je bil sinoči šef za tisk von Eckart. Brez slepomišenja, kot da gre za . samo po sebi razumljivo stvar je izjavil, da pripravljenost Zahoda na razgovore ni odvisna od tega ali bo Sovjetska Zveza formalno umaknila ultimat, ki so ga sovjetske sHe zavrnile. »Bilo bi nesmiselno na ultimat odgovoriti z drugimi, prav tako ultimativnimi zahtevami«.
Druga etapa pariškega posvetovanja o Berlinu, razprava v svetu Atlantskega pakta ter poročilo, ki je bilo izdano po razgovorih 15 zunanjih ministrov, nudijo dovolj razlogov, da so bonnsko epizodo z ultimatom odstranili z dnevnega reda in pokopali toge in neelastične koncepcije, ki nikakor niso v skladu z resnostjo položaja v sedanjem novem poglavju hladne vojne. Ce bi bili deli poročila o nadaljnjih korakih stilizirani po bonn-skem okusu in pojmovanjih, ne bi bilo nikoli rečeno vse tisto, kar je v komunikeju predlagano o razgovorih in pojmovanju kompleksa nemške združitve.
Bonnu sta preostali dve alternativi: s svojim stališčem povzročiti razdor v Atlantskem paktu, ali opustiti prejšnje stališče ter. se oprijeti politike -slepega konja-«, kar je tudi storil.
SOCIALNO DEMOKRATIČNO STALIŠČE
Kakšni bodo konkretni predlogi, ki jih v tem trenutku v Parizu sestavljajo strokovnjaki zahodnih sil in Bonna, še
ni znano. Socialno demokratsko stališče je danes pojasnil podpredsednik SPD Wehner. Izjavil je, da niti pariški sklepi ne morejo kratiti pravice Zahodni Nemčiji, da tudi'ona da svoje predloge. Po mnenju Wehnerja bi moral Bonn sedaj pokazati pripravljenost in sprožiti iniciativo za:
1. rešitev vprašanja kontroliranja tamponskega področja in razorožitev v Srednji Evropi in
2. pokazati pripravljenost za razgovore o mirovni pogodbi.
Po mnenju Wehnerja so se^ daj zadnji izgledi za rešitev nemškega vprašanja. V sedanjem položaju se je nevarno prepuščati iluzijam glede taktiziranja in zavlačevanja. Hkrati je Wehner poudaril, da je treba urediti odnose s Panko-wom ter opozoril na dejstvo, da je šef za tisk von Eckart v svojem komentarju pariškega komunikeja popolnoma izpustil vprašanje evropske varnosti in razorožitve, čeprav je to ena bistvenih točk poročila o pariškem sestanku NATO. V tem dejstvu vidijo tukajšnji opazovalci manever, da bi iz-
Mao se bo umaknil
Pojasnile Cen Jija vzhodnim diplomatom v Pekingu
PEKING, 17. dec. (Tanjug). V pekinških krogih zatrjujejo, da je namestnik predsednika vlade LK Kitajske in zunanji minister Cen Ji obvestil tukajšnje tuje diplomate o sklepu CK KP Kitajske, da bo predsednik Mao Ce Tung odložil posle predsednika republike in da ostane samo še na položaju predsednika CK KP Kitajske. Ta sklep je bil sprejet na zadnjem plenarnem zasedanju CK, ki je bilo v Vuhanu in se je zaključilo IX- decembra. V diplomatskih krogih pravijo, da je prižlo do tega na pobudo samega Mao. Ce Tunga, ki je sprožil to vprašanje že na zadnjem, osmem kongresu KP Kitajske.
Sodeč po pojasnilih Cen Jia na sestanku s pekinškimi diplomati sklep o umiku Ma0 Ce Tunga s položaja predsednika republike ni nastal iz kakšnih posebnih notranjih ali zunanje političnih razlogov in tudi ne. kakor trdiio tuji viri, zaradi izgube ugleda in veljave ki io ima Mao Ce Tung na Kitai--:kem. kakor tudi ne zaradi »neuspehov ljudskih komun«, kakor to spremembo razlaga tu.ii ti sfc-
Sklep ni bil povsem nepričakovan, marveč je plod daljših
Lloyd - Zorlu
Pariz, 17. dec. (Tanjug) Bri-, ans-ki minister Selwyn Lloyd e imel danes v Parizu daljša razgovora v grškim ministrom Averofom in turškim ministrom Zorlujem. Do sestankov, na katerih so razpravljali o vprašanju Cipra, je prišlo na predieg francoskih in ameriških delegatov v NATO, ki so pozdravili sklep gfške vlade, da na plenarnih zasedanjih sveta ministrov ne bo več skušala sprožiti ciprskega vprašanja.
S tem v zvezi poudarjajo obveščeni krogi, da so med današnjimi razgovori napravili znaten napredek in da sedaj obstoje možnosti za sklicanje mednarodne konference prizadetih držav o bodočnosti Cipra.
Meniški iredentisti v Šleziji
Varšava, 17. dec. (FAP) Organi javnega tožilstva vojvodstva Katovice so končali preiskavo o primeru 19 članov ilegalne povračilne organizacije, k; je delovala pod imenom »Nemška nacionalna stranka svobode«. Kot pravi sporočilo, je bil cilj te skupine »ogroziti poljsko neodvisnost in njeno ozemeljsko nedotakljvost«. Voditelji te skupine so si prizadevali povezati se s povračilnimi organizacijami v Zahodni Nemčiji in si pri njih zagotovit; materialno in moralno pomoč.
razprav in priprav. — Njegov glavni namen ie omogočiti predsedniku Mao Ce Tungu. da se še z večje vnemo posveti partijskim in državnim poslom, zlasti Pa znanstvenemu in teoretičnemu delu.
Sklep bo uveljavljen na prihodnjem zasedanju Vse kitajskega kongresa, to je v marcu, ko bo predsednik Mao Ce Tung tudi formalno odložil posle predsednika republike in bodo na njegovo mesto izvolili drugega voditelja- Čen Ji na sestanku s tujimi diplomati ni omenil kandidate in tudi ni napovedal nobenih sprememb v politiki Kitajske.
V pekinških diplomatskih krogih so vzbudile veliko zanimanje prve vesti o Mao Ce Tungovem umiku s položaia predsednika LR Kitajske. Nekateri menijo, da pomeni fo še večji poudarek na vlogi Partije v socialistični državi in da bo lahko Mao Ce Tung zdai bolj
vsestransko proučeval domačo
družbeno problematiko. Diplomatskih predstavnikov Jugoslavije. Britanije, in Holandske niso povabili na sestanek.
ključili to vprašanje iz bodočega seznama predlogov za razgovore z Moskvo.
ERHARD IN FRANCOSKO-BRITANSKA NESOGLASJA
Za razgovore s Sovjetsko zvezo preostane še več kot 5 mesecev. Posebno zaskrbljenost Bonna povzroča nek drug termin:	začetek	veljavnosti
sporazuma o svobodni trgovinski coni. Zaostritev francosko-britanskih nesoglasij v tem vprašanju lahko privede do poglobitve prepada med deželami evropske gospodarske skupnosti in ostalimi članicami OEEC. Po včerajšnjem povratku ministra za gospodarstvo Erharda iz Pariza in po njegovem posvetovanju s kanclerjem, iščejo sedaj poti za nadaljnje posredovanje, ki naj bi onemogočilo diskriminacijo držav OEEC v primeru, da bi pričele veljati odredbe o skupnem tržišču. Nevarnost, da bi bila Evropa razdeljena v dva gospodarska bloka, po tukajšnjem mišljenju ne grozi pred sredino januarja, toda če do tega roka ne pride do rešitve, bi lahko skandinavske dežele, Švica in Avstrija, zbrane okoli Velike Britanije, zadale težak udarec združevalnim težnjam v evropskem gospodarstvu.
Zahodna Nemčija zaradi trdnosti svoje valute v tem primeru sicer ne bi bila posebno prizadeta. Toda francoska ladja s slabim frankom, privezana k nemški valutni - ladji znotraj evropske gospodarske skupnosti, bi lahko povzročila velike težave nemškemu igospodarstvu ki bi moralo izdatno podpreti Francijo, da bi vzdržala tekmo. Od izida te tekme in od nemške pripravljenosti pomagati, je odvisna tudi nadaljnja perspektiva s težko muko začete evropske politične integracije, tako da so nemške skrbi za svojega revnega toda velikega partnerja v takem položaju popolnoma razumljive. Kot se je zvedelo, prevladuje v bonnskem gospodarskem ministrstvu vedno bolj mišljenje, da bi samo integracija šestih držav -Male Evrope" hila neuresničljiva in da morajo biti težnje usmerjene na vseh 17 držav evropskega gospodarskega sveta.
Djordje Zelmanovič
BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug). V ponedeljek -večer je prispela v Beograd poljska gospodar-■ka delegacija, ki jo vodi Pjotr Jaroszewicz, podpredsednik vlade I.R Poljske. Delegacija bo. sodelovala na bližnjem drugem zasedanju jugoslovansko-poljskega komiteja za zunanjo trgovino. V torek je Jaroszewicz napravil protokolarni obisk Mijalku Todoroviču,	podpredsedniku	zveznega izvršnega sveta in Djurici Jojkiču, predsedniku ljudskega	odbora	Beograda.	Na	sliki:
podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič v pogovoru s Pjotrom Jaroszewiczom
Vrata niso docela zaprta
Odbor ministrov NATO pripravlja odgovor na noto o Berlinu — Možnost pogajanj dopuščena — Zaupno poročilo o sovjetski armadi
PARIZ, 17. dec. (Tanjug) Delovni odbor sveta ministrov NATO je danes proučeval načrt odgovora, ki ga bodo velike zahodne sile, Zahodna Nemčija in ostale _ članice poslale ZSSR v odgovor na predloge za končanje okupacijskega statuta Berlina. Sestava tega odbora kaže, da so se zahodne države kljub temu odločile, da pustijo odprta vrata za razgovore.
V obveščenih krogih s tem v zvezi poudarjajo, da odgovori zahodnih držav, kot je to zahtevala Francija, ne bodo identični, temveč samo vskla-jeni. Ta odgovor bo v glavnem zajel tri osnovne elemente — zavrnitev enostranske odpovedi pogodbe o Berlinu, potrditev zahodne pripravljenosti za razgovore z vzhodnim blokom o vprašanjih združitve in sklenitve pogodbe z Nemčijo, kot tudi o evropski varnosti in končno poziv sovjetski vladi, naj jasno odgovori, če njene dosedanje note o Berlinu pomenijo -ultimat zahodnemu blokuTo zadnjo točko so vnesli, da bi laže ustvarili
osnovo za razgovore s Sovjetsko zvezo.
Predstavnik zahodnonemške vlade je danes v Parizu zanikal vesti, po katerih naj bi kancler Adenauer zahteval sestanek z britanskim premierom Macmillanom in francoskim predsednikom de Gaullom. Po teh vesteh naj bi na tem trojnem razgovoru poizkušali ublažiti medsebojna nasprotja.
Na današnjem popoldanskem sestanku sveta atlantskega pakta je vrhovni poveljnik tega pakta v Evropi general Nor-stad podal poročilo o vojaških -vprašanjih. Na konferenci je prav tako prišlo do razprave o
Diskriminacifa šolnikov
Slovenskih profesorjev v Trstu prosvetno ministrstvo noče stalno nastaviti, čeprav imajo italijanske diplome
TRST, 16. dec. (Po telefonu.) Prav na desetletnico podpisa deklaracije o človečanskih pravicah so nekateri slovenski profesorji na tržaških srednjih šolah dobili od Ministrstva za prosveto odklonjene svoje prošnje. za vpis v tako imenovani prehodni posebni stalež. Prošnje so vložili v smisla ukaza prosvetnega ministra, od 21. marca letos in predložili vse predpisane dokumente. Kljub temu, piše sedaj minister v omenjenem odgovoru, da zanje »v posebnem staležu ni najti mesta«. To pomeni, da bodo morali ti profesorji kot doslej po mnogih letih poučevanja še vedno iz leta v leto vlagati prošnje za namestitev, čeprav imajo v rokah diplome italijanskih visokih šol in s tem vse pogoje za stalno namestitev.
Primorski dnevnak označuje ministrov negativni odgovor za najčistejšo rasno diskriminacijo in poudarja, da gre letos še za drugo kriivdoo, kj jo je šolska oblast prizadejala slovenski šoli
na Tržaškem. Ob začetku šolskega leta — kot smo že poročali — so namreč prejeli tisti profesorji in učitelja, ki nimajo italijanske diplome, opozorila v smislu posebnega statuta london-
Povečati pridelek žita
Hruščev na plenumu CK KPSZ napadel »antipartijsko« grupe in posebej Malenkova, da so zavirali razvoj kmetijstva — L. 1952 toliko žita kot
pred revolucijo
MOSKVA, 17. dec. (TASS). V svojem referatu, ki ga Je Imel sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev na plenumu CK je analiziral pot, ki jo je prehodilo sovjetsko kmetijstvo v zadnjih petih letih. Hruščev je dejal, da je bil leta 1953 položaj v kmetijstvu težaven, ker niso krili niti lastnih potreb. Nesorazmerje med razvojem Industrije in razvojem kmetijstva je postalo ovira za nadaljnji razmah same industrije.
TELEGRAMI
LONDON — Britanski parlament je zavrnil predlog za ustanovitev odbora, ki bi podrobno proučil sueško krizo leta 1956, kot tudi dogodke, ki so do nje privedli. — To je predlagala laburistična opozicija.
NEW YORK — V okviru svojega potovanja po državah Bližnjega vzhoda in Afrike bo generalni sekretar -OZN Hammarskjold obiskal Gazo. Adis Abebo, 1 Jeruzalem in države ZAR, Libijo, Jordanijo in Somalijo.
NIKOZIJA — Ciprski guverner Foot je sinoči potrdil smrtno kazen nad dvojico ciprskih Grkov, ki so jn obsodili, češ da sta pripadnika EOKA.
- PARIZ — Britanski zunanji minister Lloyd se je raz-govarjal z grškim in turškim ministrom — Averofom in Zorlujem. Razgovori so se nanašali na vprašanje Cipra.
ŽENEVA — Dve mladi Japonki, ki sta preživeli eksplo- vih obdelovalnih površin drža-zijo atomske bombe v Hirošimi in ki sta prišli v Evropo, va investirala okoli 31 milijard da bi pozvali konferenco za prekinitev jedrskih eksperi- rubljev, kar je prineslo čista mentov, naj prepove jedrske eksplozije, sta izjavili, da je dohodek 18 milijard rubljev letos zaradi posledic jedrskega žarčenja na Japonskem Pridelek na hektar je bil v So-rlo 20 oseb.	vjetakd zvezi l.V-kret večji od
Po njegovih besedah je pro-tipartijska skupina Malenkov, Kaganovič, Molotov, Bulganin in Sepilov skušala preprečiti uvel j avitev sklepov september-skega plenuma CK in 20. kongresa KP Sovjetske zveze ter hotela revidirati splošno smer •partije v vprašanjih razvoja dežele. Ta skupina se je borila proti pridobivanju novih zemljišč, proti ukinitvi obvezne oddaje itd., kmete pa je imela za nesocialistično silo. Hruščev je konkretno povedal, da so predlogi Molotova kvarno vplivali na kmetijstvo in da je Malenkov dal netočne podatke, ko je izjaviL da so leta 1952 pridelali 8 milijard pudov žita. Dejansko ga ni bilo niti šest mi-ljard. Dežela je bila do leta 1953 v pridelovanju žita v istem položaju kot pred revolucijo.
Nato Je Hruščev navedel podatke o razvoju kmetijstva v zadnjih petih letih. V zadnjih štirih letih je za ureditev no-
ameriškega. V proizvodnji masla pa je Sovjetska zveza že prva na svetu. Hruščev je tudi dejal, da se je realni dohodek kolhoznikov v primerjavi z letom 1952 letos povečal za 60"/o.
Povečati pridelek žita bo tudi
v bodoče prva naloga, ker potrebuje ZSSR na leto 10 do 11 milijard pudov žita. Investicije v kmetijstvo bodo v prihod-' njih sedmih letih znašale 150 milijard rubljev. Prosta prodaja in odkup se bosta razširila na vse kmetijske panoge, da bodo tako zainteresirali kolhoz-nike. Bojazen, da bo to ustvarilo element stihij nosti v razvoju kmetijstva, ni utemeljena. Država bo kupovala tam, kjer bo ceneje.
skega sporazuma, da letos po teče štiriletni rok za pridobitev potrebnih diplom, čeprav statut predpisuje, da mora vlada najprej izdati potrebne »razumne« ukrepe —, da bi s> šolniki take diplome preskrbeli, česar pa vlada doslej še ni storila. Namesto tega je sedaj ministrstvo odklonilo stalne . službe celo onim slovenskim profesorjem, k-, imajo italijanske .diplome, med tem ko o zakonu za slovensko šolstvo, ki ga predvideva posebni statut, že dolge mesece n; nič slišati. Znano je le, da je bil že zdavnaj predložen znani diskriminacijski, osnutek za tak zakon prejšnjemu senatu, tako da se je kljub raznim obljubam tudi letos šolsko leto začelo brez
uzakonjene slovenske šol« v smislu republiške ustave in posebnega statuta.
Krščansko demokratski predsednik pokrajinskega sveta je na sinočnji seji poročal o svojem potovanju v Rim. V tem poročilu je v glavnem odklopil vladni načrt za deželno avtonomijo Furlanijo—Julijsko krajino, ker omenjeni načrt ne priznava nobene avtonomije pokrajinam.
P. L.
strogo zaupnem poročilu o sovjetskih silah, ki ga je podal predsednik stalne vojaške skupine v Washingtonu admiral Denny.
Ameriški zunanji minister Dullčš je po sestanku izjavil, da -vsi člani atlantskega pakta popolnoma podpirajo- vojaški načrt NATO.
Kot se je zvedelo v krogih konference, so vojaški voditelji danes zahtevali večje prispevke za obrambo s strani držav članic.
V razpravi je sodeloval tudi ameriški obrambni minister MacElroy. Izjavil je, da se morajo,, akcije atlantskega pakta nadaljevati na-isti način kot so potekale v preteklih letih in da načrti zveze za celotno področje NATO ostajajo »popolnoma pravomočni«. Ko je poudaril, da so ZDA prepričane, da je strategija NATO dobro prilagojena ciljem te organizacije, je MacElroy tudi izjavil, da se bodo ZDA trudile »čimbolj vskladiti svoje proizvodne načrte z načrti v Evropi".
Danes dopoldne so govorili tudi obrambni ministri Nizozemske, Velike Britanije, .Kanade in Norveške, kot tudi turški zunanji minister Zorlu.
Medtem ko je zasedal svet, so se sestali britanski, francoski in zahodnonemški funkcionarji, da bi sestavili odgovor na sovjetske note, ki pozivajo zahodne sile. naj se umaknejo iz Berlina.
Prihodnji sestanek sveta NATO bo danes popoldne.
Tudi Bolgarom se mudi
Sofija, 17. dec. (Tanjug) Po sklepu bolgarske vlade bodo vse tovarne kot tudi podjetja, povsod, kjer je potrebno, uvedle neprekinjen delovni čas v izmenah, kar velja tudi za nedelje in praznike. To je eden izmed ukrepov, ki imajo za cilj uresničenje tretjega petletnega načrta v treh letih in pol do štirih let.
Delavci in uslužbenci bodo delali po osem ur dnevno, vendar pa bodo tovarne dobile novih delovnih moči za uvedbo novih izmen, v nekaterih tovarnah so že vpeljali delo administrativnega osebja čez nedeljo oziroma v času. ko so delavci na kosilu, da bi tako izkoristili popolno zmogljivost stroj ev.
FRANCOZI SO OSAMLJENI
SPOR NE PRIDE PRED VS
Kairo, 17. dec. (Tanjug) Sklep Varnostnega sveta, da bo izraelsko pritožbo proti ZAR v zvezi z nedavnimi incidenti na
sirsko-izraelski meji prepustil
v proučitev mešani komisiji za kontrolo premirja, odobravajo kairski nradni krogi, ki imajo to potezo za pomembno diplomatsko zmago ZAR.
S tem v zvezi poudarjajo uradni krogi, da naj po mnenju Z AR mešane komisije za kontrolo' premirja nadaljujejo z delom, dokler Izrael ne bo sprejel sklepa OZN o repatriaciji palestinskih beguncev.
Istočasno obtožuje. ZAR Izrael, da ne samo bojkotira mešani’ komisiji (egiptovsko-izra-elsko in sirsko-izraelsko), temveč, da si tudi prizadeva ogroziti obstoj teh organov, ki morajo kontroliraiti premirje do
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razgovori s Fanfanijem so bili baje uspešnejši. O tem nas namreč hočejo prepričati uradne izjave, toda malo je tistih, ki si utvarjajo, da bi bila Italija pripravljena podpreti de Gaullovo zamisel v triumvira tu.
Težave pa se ne pojavljajo samo glede direktorija, temveč so vse pogostne j še tudi na področju vojaških vprašanj. — Minilo je leto dni. odkar so predsedniki vlad v Parizu sklenili na ozemlju držav članic postaviti baze za izstreljevanje dirigiranih izstrelkov. Edino Angleži in Italijani so
sklenitve	mirovne	pogodbe.
Aktivnost teh komisij se je po agresiji na Egipt novembra 1956 v glavnem končala.
Kot pričakujejo v Kairu, bo vprašanje dela mešanih komisij in komisije OZN za kontrolo premirja eno od glavnih tem razgovorov, ki jih bo imel v Kairu	generalni	sekretar
Hammarskjold začetkom lanu-
arja.
Krvav spopad v Libanonu
Bejrut, 17. dec. (Reuter) Libanonska notranji .minister je izjavil, da je v spopadih, do katerih je prišlo v dolina Bekaa v jugovzhodnem	Libanonu,	jizgubilo	. da	bi	tokrat	lahko	prišlo	do
življenje 20	ljudi, več	pa jih je	sporazuma,	če	bi	Francija	pri-
bilo ranjenih: Med temi neredi., šla v direktorji, kar pa seve-ki so trajali štipi dni. so varnost, da ne. bi pomenilo popuščanja n.e sile uporabile letala in top- ker bi njena udeležba prj od -ndifcvo.	ločamju o vseh (vprašanjih, ki
so važna za zahod, avtomatično vključevala tud. vprašanje vodenih izstrelkov.
Danes popoldne se bo de Gaulle sestal z Lloydom. Razumljivo je, da nobeden od skupnih problemov ne bo ostal ob strani. Upi, da bi ti razgovori izravnali nesoglasja, s* zelo majhni, posebno, ker so zadnji de Gaullovi poskusi vzbuditi vtis enotnega stališča ostali brezuspešni. Francija j« ostala izolirana, ker so ji odrekle zvestobo ostale članice -Male Evrope-. Mnogi se boje, da bi tak položaj ne razplamtel pri Francozih šovinističnih teženj, ki jih je že mogoče
od besed prešli k dejanjeVn. — opaziti >v tisku in v vse pogo-
Francija ni bila nikoli navdušena nad tem sklepom. — De Gaulle še manj kot njegovi predhodniki, ker nikakor ni hotel dovoliti, da bi Amerika odločala, kdaj bodo ti izstrelki poleteli. Nekateri pravijo.
stejših napadih na angleško in ameriško politiko. Ali bi v taki konstalaciji mogel koristiti sestanek de Gaulle—Macmillan —Adenauer, za katerega Angleži-žele. da bi bil še pred koncem leta. po možnosti v Londonu? Ali bo Adenauer mogel odigrati vlogo, posrednika? V čigavo korist bo posre^ doval’ Vse to so velika vprašanja.
Vida
A str. ! SLOVENSKI P080CEVILEC 7 St. 294 — 18. DECEMBRA 1958
4
»DRAVSKI BOBRI« IN NJIHOVE SKRBI
Razgovor z znanim graditeljem dravskih hidro central inž. fcorisom Pipanom
Naš sodelavec je obiskal znanega graditelja dravskih hidro-central in direktorja podjetja »Tehnogradnje« v Vuhredu inž. Borisa Pipana in mu postavil nekaj vprašanj, ki zadevajo problematiko podjetja.
Kako napreduje gradnja • HC Ožbalt?
Pogodbeno smo vezani zgradit; KC Ožbalt do pogona prvega agregata, do aprila leta 196U. Težave, na katere smo naleteli pri zapiranju prve gradbene jame, so nam nekoliko prekrižale prvotni, že tako tesno postavljeni plan, tako da smo glede na to
z deli v zaostanku. Porabili smo skoro vso rezervo v času ter bomo morali krepko nadaljevati delo, da bomo svoje obveznost;, — in to smo prepričani, da jim bomo, — držali. Prihodnje leto bo zaradi tega in še ostalih dol pri gradnji HC Ožbalt, za katera sklepamo dogovore šele sedaj, leto preizkušenj našiih sil in zmogljivosti. Vendar »Dravskim bobrom« pogum ne upade tako hitro.
Kaj nam lahko poveste
o gradnji ptujskega mostu?
Tu bi imel mnogo povedati. Zaenkrat samo to, da je to ob-
jekt, ki se popolnoma razliikuje ne samo po konstrukciji, temveč tudi po delu od objektov, ki smo jih do sedaj gradili. Dela gredo h kraju ter upam, da bomo imeli po dograditvi priliko pomeniti se o vsem, kar vas bo zanimalo in kar bomo mi želeli, da o tem zvedo tudi ostali, predvsem pa Ptujčani, ki potrpežljivo spremljajo to našo gradnjo!
Ali res razmišljate o premestitvi sedeža v Maribor?
Naša osnovna naloga je biila izgradnja hidrooentral na Dravi. Zato smo se tudi držali kot celota vedno na teh objektih. Sedaj
mm - pr
Kmetijski gospodarstvi v Medlogu in na Lavi za potrebe mesta- Celja
Značilnosti celjske preskrbe z živili nedvomno niso nobena posebnost, če imamo v mislih veliko nihanje količine živil na tržnici in v trgovinah s kmetijskimi pridelki. Omenjeno dejstvo pove, da je bila letošnja preskrba še vedno zelo odvisna od privatnih prodajalcev, oziroma da državna kmetijska posestva in preskrbovalna podjetja, zaradi nenačrtne
organizacije preskrbe, niso bila sposobna popolnoma prevzeti vodilne vioge na tržišču.
Poglavitna pomanjkljivost - Da bi bil pogoj preskrbe s kmetijskimi pridelki je bila nemoč kmetijskih posestev v neposredni bližini Celja — poglavitni sta kmetijsko gospodarstvo Lava iin Medlog
  da bi preskrbela potrebna
živila v času, ko privatni kmetje le-teh še niso prodajali.
Kmetijska gospodarstva so-,pripeljala na trg šele takrat, ko je bilo živil dovolj. Ravno za-
radi tega je bilo vsako odločil-nejše vplivanje na kolikor ."toliko enakomerno višino cen nemogoče, preskrba z živili pa je bila več ali manj odvisna od slučaja.
Poglavitna naloga za prihodnja leta je torej dobro vidna in je. vsako ugibanje odveč. Kmetijski gospodarstvi na Lavi in v Medlogu morata organizirati svoje gospodarjenje popolnoma v skladu s potrebami mesta Celja. Obe skupaj bosta zlahka kos nal ogi, samo če ...
izpolnjen, je treba kar se le da hitro odločno preusmeriti proizvodnjo, predvsem na pridelovanje tistih pridelkov, ki so nepogrešljivi del preskrbe mestnega prebivalstva. Letni planj morajo biti izdelani tako, da bosta podjetji tako količinsko, časovno kakor tudi po izbiri pridelkov vse leto lahko obvladovali in zadovoljili vse pa-
Rudno bogastvo BIH
Letos so nadaljevali, geološka raziskavanja v Bosni in Hercegovini oziroma na področju li-vanjsko - duvanjskega premogovnega bazena, nahajališč cin-ska in svinca, kaolina in boksita, medtem ko so te dni dokončali obsežne priprave za geološka raziskavanja na področju Jasenic pri Tuzli, da bi ugotovili zaloge črnega premoga za koksiranje, kakor tudi rud živega srebra v bližini Čevljanovičev. Pri vsem tem je imel glavno besedo Zavod za geološka raziskavanja Bosne in Hercegovine v Sarajevu. V razgovoru z zastopniki tega zavoda smo zvedeli za uspehe raz-iskavanj na področju Livanj-skega polja. Tu so odkrili
Pomaranče so slabo obrodile
Kmetijska postaja v Opuzenu pri Metko-viču je pred nekaj leti zasadila na svojem posestvu 3000 pomarančnih drevesc neke japonske vrste, ki prenaša tudi mrzlejše vreme. Kmetijska postaja pa je uredila tudi lastno drevesnico in sadike prodajala neretvanskim kmetom. Lansko leto so pomaranče zelo dobro obrodile in. sicer so natrgali okoli 20 stotov plodov. Letos pa je pridelek zelo slab in ne znaša niti polovico lanskoletnega. Vzrok temu so slabe vremenske rezmere.
Se enkrat »pomanjkanje »Pomanjkanje krompirja v Makedoniji«
V našem listu z dne 6. decembra smo na 4 strani objavili članek pod naslovom »Pomanjkanje krompirja v Makedoniji«. Glede na to, da je bila v tem članku omenjena tudi Gospodarska poslovna zveza Kranj, nam je le-ta poslala pojasnilo, v katerem je med drugim rečeno:
Iz priloženega prepisa kupoprodajne pogodbe št. 253 so razvidni vsi pogoji. Dogovorjena količina krompirja je 250 ton, cena krompirja pa 10 din za kilogram, in sicer za dobave, ki so bile izvedene do 1. oktobra t. 1., nato pa naj bi se nova cena določala samo na podlagi obojestranskega sporazuma, upoštevajoč možnosti, da bi »oblast« določila cene. O novi ceni bi se v vsakem primeru morala dogovoriti tako prodajalec kot kupec v roku dveli dni.
Iz priloženega prepisa telegrama kupca je razvidno, da je 27. septembra odposlal telegram (katerega smo prejeli 29. septembra), da naj do 1. oktobra — to je v roku dveh dni — odpošljemo 10 vagonov krompirja. Do 4. oktobra smo odposlali skupaj 109.625 kg (ali v smislu pogodbe 11 vagonov), kar je več od dane dispozicije.
Glede na to, da je bila v uradnem listu FLRJ objavljena cena krompirja po 9 din za kg, bi bilo nujno s kupcem doseči sporazum o znižanju prodajne cene. Do tega sporazuma pa ni prišlo, ker krompirja po nižji ceni nismo mogli nabaviti, zaradi česar smo pogodbo stornirali.
Iz vsega zgoraj navedenega je razvidno, da se s kupcem sploh nismo dogovarjali o višji ceni, pa Cttdl, da mu nismo dali zagotovila, da nrru bomo krompir dobavili po M din za kg. kakor je v članku ■agfentno rečeno.
ogromne količine kakovostnega lignita.
Vendar pa je po besedah strokovnjakov tega zavoda pokazal najboljše rezultate črni premog v Jasenicah pri Tuzli, ki je pri poizkusih za koksiranje pokazal nepričakovane rezultate glede kakovosti. Prav tako odlične rezultate so dosegli pri raziska-vanju rjavega premoga v Bije-lem polju pri Mostarju. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi pri Bosanskem Novem in Travniku. V nadaljnjem razgovoru smo zvedeli, da je rudnik Ljubija povečal svoje rezerve železne rude od 20 na 40 milijonov ton, kar predstavlja s 150 milijoni ton varejske železne rude solidno podlago črni metalurgiji. V serpentinskem masivu Vardišta so raziskavali železno rudo. Ugotovili so, da ima ta železna ruda nad V'la nikla, 1% kroma in okoli 20°/o železa. S končnimi preiskavami nahajališč v Donjem in Gornjem Vardištu pričakujejo geologi, da bodo ugotovili več sto milijonov ton rude, ki vsebuje nikel.
trebe. Največji poudarek bo vsekakor na zgodnjih vrstah vrtnin, ki morajo pri.ti veliko prej na tržišče. Prav tako je treba podaljšati proizvodnjo povrtnin čez dosedaj običajni letni čas. Podjetji bosta uspeli v teh prizadevanjih le s pravilnimi sejalnimi oziroma sa-ditvenimj načrti, tako da bo preskrba Celja s kmetijskimi
pridelki čimbolj enakomerna in dobra. V primeru, da kmetijski gospodarstvi ne bosta zmogli vsega (v prvi vrsti pri povrtninah in sadju, ki je doma na primer v, južnih krajih) bo nekakšno dopolnilno vlogo opravilo podjetje Agropromet.
Velik problem je tudi predvidena razlika vrednosti posameznih let, na katero mora računati vsak vzoren gospodar. Slaba letina bo najmanj vplivala na preskrbo z živili, če bo zadovoljila organizacija preskrbe z ozimnico. V zadnjih letih se vedno bolj vidi, da se maji potrošniki manj navdušujejo za preskrbo z živili za vso zimo naprej. Razumljivo. Dobrih prostorov za shranjevanje je premalo, zato prihaja vedno bolj v navado kupovanje v manjših obrokih. S tem je naloga preskrbovalnih podjetij še večja in odgovornejša, tem bolj, ker je računati na še večji razvoj v to smer. Preskrbovalna podjetja bodo lahko kos nalogi na pragu zime in v času do pomladi le, če bodo pravočasno pripravila dovolj velike skladiščne prostore.
Omenjene najvažnejše naloge terjajo za izpolnitev precejšnje število sredstev, ki jih pa ne kaže obžalovati, saj se bodo že kmalu večkratno povrnila. Na drugi strani je pa tudi res, da pri preskrbi prebivalstva s hrano ne kaže preveč stiskati mošnjička.
Približni račun pove, da bi bilo potrebno za gradnjo prostorov za prodajo kmetijskih pridelkov, povečanje vrtnih površin in melioracije ter nakup prevoznih in hladilnih naprav 71 milijonov dinarjev. K temu je treba prišteti še milijon za izdelavo načrtov za novo tržnico.	Tig
KRATKE IZ BOSNE
Ta mesec bodo v Bosni in Hercegovini letne skupščine vseh osnovnih organizacij Zveze radioamaterjev Bosne in Hercegovine. Sedaj je v Bosni in Hercegovini 60 radioamaterskih organizacij in 12 sekcij radioamaterjev s 5260 člani. Organizacije te zveze so letos organizirale celo vrsto radioamaterskih tečajev in seminarjev, na katerih so usposobile okoli 2000 obiskovalcev, ki so v tem času zgradili veliko število radijskih naprav v vrednosti nad 3 milijone din.
•
V začetku prihodnjega leta bo v Sarajevu začel delati center za poklicno usmerjanje. Pobudo za ustanovitev te važne ustanove je dal okrajni urad za posredovanje dela, ki je zagotovil tudi potrebna sredstva. V tem centru bodo delali socialni delavci, pedagogi, psihologi m zdravniki ter potrebno pomožno osebje.
•
V letošnjj, akciji »Mesec dni tehnike v šolah« je v sarajevskem okraju sodelovalo nad ato tisoč učencev in učenk. V tem času so ustanovili veliko število sekcij in klubov Ljudske tehnike, priredili pa eo nad, 250 predavanj, tfilmskih predstav in projekcij ter obiskov pri delovnih kolektivih, kjer so se učenci seznanili s potekom proizvodnje, kakor tudi s poslovanjem organov samoupravljanja.
•
Življenjski in delovni pogoji zaposlene žene pri nas ter njen pošoflsj v dmlbeol gtvmoatt ao
zaključujemo verigo elektrarn nad Mariborom. Lahko rečem, da smo z izgradnjo central in drugih objektov, ki so bili v tesni zvezi z njimi, popolnoma spremenili ta del Dravske doline. Na žalost (mislim samo na naš kolektiv) v bodoče ne bomo mogli najti zaposlitve v tej prelepi dolini za naš kolektiv v celoti. Kaj nam preostane drugega kot selitev. Sicer nas verjetno še čakajo hidrocen.trale pod Mariborom, vendar moramo naš plan za bodoča leta graditi na trdnih temeljih. Zato smo začeli usvajati tudi druga področja inženirsko tehničnih gradenj ter tudi stanovanjske izgradnje. Sicer pa moramo najprej spraviti vsaj delnjo pod streho naše, lahko rečemo, brezdomce in to bo naša glavna in prva skrb.
Na katerih pomembnejših
deloviščih dela vaš kolektiv?
HC Ožbalt, ptujski most, dokončanje HC Vuhred ter Center strokovnega šolstva v Mariboru. To so trenutno naša pomembnejša delovišča. Dovolj, če imamo pred očm;, težko nalogo izgradnjo HC Ožbalt. M. K.
Plan »Jadrottnlje« v L 1959
»Jadranska liniiska plovba«
— Jadrolinirja je prepeljala v letu 1958 nad 4,5 milijona potnikov, in sicer do začetka meseca novembra, zaradi česar pričakujejo., da bo do konca leta vsekakor prepeljala o milijonov potnikov. Zato je povsem naravno, da planira za prihodnje leto prav tolikšen prevoz, ko pričakujejo mnogo večji dotok turistov kakor letos. Ako se bodo izpolnila vsa pričakovanja, bo vsekakor presegla števiniko 5 milijonov potnikov.
Prihodnje leto bo »Jadroli-nija« izročila v promet dve novi ladji »Opatijo« in »Orebič« na progi Trst — Reka — Kotor, pa tudi »Partizanka«, ki ie doslej služila samo za krožna potovanja, bo uvrščena v redno progo Reka — Kotor. Razen tega bosta na ekspresni progi Benetke — Dubrovnik
— Kotor — Pirej vozili ladji »Jadran« in »Jugoslavija«. Z več novimi ladjami na lokalnih proigrah se bo lahko bolje razvijal promet kakor doslej, toda vse večje potrebe in dotok naših in tujih turistov zahtevajo nedvomno še nekaj novih potniških ladij, ker narašča vsako leto ne samo promet turistov, temveč tudi do-
Hilli
J&m
wm
m
•sslSC-v.-'.-
iHll
S&i* C« ,	i
Nešteto takih ekal so morali dvigniti z dna dra;ske struge v Ožboltu. (Foto: inž. Lojze Peštaj)
PREMAJHNA SKRB ZA DELOVNE POGOJE
mačih potnikov.
M.B.
Vo.kakor nj potrebno dokazovati. da ,ie v naši družbi presegla zaščita delavca na njegovem delovnem mestu varovanje »golega življenja« in da je postala splošna skrb za delovnega človeka. Mnogoštevilni zakonski in drugi predpisi, ukreni na področju, socialnega zavarovanja. delovni odnošajl itd. jasno jcažejo, kakšna politika je potrebna na področju higienske in tehnične zaščite delavca.
Kljub vsem tem splošnim načelom. na katerih temelji zaščita delovnega človeka v naši državi, pa ji praktično v vsakdanjem delu še ne posvečajo dovolj pozornosti. Organi upravljanja In sindikalne organizacije se ne bore sistematično za zaščito delavcev in za zagotovitev takšnih delovnih pogojev, ki bi izključevali ali pa vsaj zmanjševali na najmanjši obseg poškodbe pri delu in preprečevali druga nepotrebna obolenja, ki so
posledica neugodnih delovnih pogojev. Zato se pri nas borba za zboljšanje varnosti delavca in higienskih razmer pri delu ne sme omejiti na zahtevanje sredstev od raznih činiteljev izven kolektiva. V prvi vrsti morajo kolektiv sam, njegovi organi in organizacije, ki delajo v njegovem okviru, na podlagi predpisov, pa tudi lastnih ukrepov določati primerna sredstva in zagotoviti potrebne delovne pogoje.
Nedvomno so sredstva kolektivov omejena in ne morejo vedno izločiti potrebnih sredstev. da bi neposrednim proiz-
vajalcem zagotovili primerno zaščito. Zato bodo morale v prihodnje tudi politično-teritorial-ne enote in njihovi organi posvetiti večjo pozornost ustvarjanju potrebnih finančnih sredstev za higiensko-.tehnično zaščito. — Poleg teh bi bili vsekakor zavodi za socialno zavarovanje posebno zainteresirani za učinkovitejšo higiensko-tehnično zaščito. Veliko število poškodb in obolenj pri delu obremenjuje namreč sklade socialnega zavarovanja. medtem ko na drugi strani postajajo neizkoriščeni tako imenovani skladi za preventivo.
Več zadnjih velikih nesreč, ki so se pripetile, posebej opozarja na potrebo, da se higiensko-tehnična zaščita izvaja mnogo bolj resno in sistematično kakor doslej. Naj navedemo samo nekoliko podatkov o sedanjem stanju. Pred dvema letoma so inšpektorji dela sistematično pregledali delovne prosto™ v večini gospodarskih organizacij. Ob tej priliki so ugotovili, da nima izmed približno 70-000 pregledanih prostorov 5000 niti naj-minimalnejših delovnih pogojev, medtem ko ima 14.236 prostorov večje ali manjše pomanjkljivosti. To pomeni, da je četrtina delovnih prostorov za delo neprimerna.
V istem letu je bilo poškodb pri delu 165-840, lani pa se je število poškodb pri delu povzpelo na več kot četrt milijona. — Zaradi tolikšnega števila poškodb ie bilo izgubljenih 3.72 milijona delovnih ur. medtem
ko so na račun zdravljenja izplačali iz skladov podjetij in zavodov za socialno zavarovanje 1,2 milijarde dinarjev.
Tako visoko število poškodb in izgubljenih delovnih ur prizadene naše gospodarstvo in vso našo skupnost, ker se zmanjšuje proizvodnja, s tem pa tudi narodni dohodek.
Vse to narekuje potrebo, da se higiensko-tehnični zaščiti posvet; večja pozornost, predvsem v kolektivih samih, nato pa tudi v skupnosti. Razen organov upravljanja imajo zlasti sindikati veliko odgovornost za izvajanje učinkovite higiensko-teh-nične zaščite. Ne smemo namreč pozabiti, da se v naši državi vključuje vsako leto v proizvodnjo več deset tisoč novih proizvajalcev brez delovnih izkušenj. Njihova nepoučenost in neizvežbanost so precejše-n razlog za tako visoko število poškodb. Na drugi strani zanemarjajo nekateri delavci uporabljanje zaščitnih sredstev, kar prav tako povzroča poškodbe. Da bi odstranili te pomanjkljivosti in da bi čimboli racionalno izkoristili sredstva, ki so še vedno nezadostna, ie njuno potrebno obširnejše vzgoijno-prosvetno delo med -proizvajalci, pa tudi večja propaganda za zaščitne ukrepe. ki naj bi prispevali k zmanjšanju poškodb in izgubi delovnega časa. Za to morajo v prvi vrsti poskrbeti organi upravljanja in sindikalne organizacije, kakor je bilQ tudi že sklenjeno na mnogih sestankih in posvetovanjih o higiensko-tehnični zaščiti v zadnjem času. I. S-
Več kot enkrat večja proizvodnja
POSLEJ SE VEČJA SKRB ZA DELOVNI KOLEKTIV N0V0TEKSA
vprašanja, na katera bo odgovorila anketa, ki j-o izvaja v Bosni in Hercegovini Zavod za statistiko. Anketa bo končana 23. maja prihodnjega leta, izvedli pa jo bodo v Sarajevu, Mostarju, Tuzli, Zenici, Brčkem, Prijedoru, Derventi, Banji Luki in Trebdnju, oziroma v gospodarskih organizacijah na področju teh krajev.	A.	R.
Osem let delavskega upravljanja v tekstilni tovarni NO-VOTEKS v Novem mestu je dalo dobre rezultate. Proizvodnja in kakovost izdelkov se neprestano večata, enako veliko pozornost pa posveča kolektiv asortim-amu. Zadovoljitev odjemalca je osnovna skrb vsega kolektiva. S takim načinom gospodarjenja si je tovarna pridobila zaupanje pri širokem krogu odjemalcev.
Iz poročil na letnem občnem zboru sindikalne podružnice podjetja, 14. decembra, je razvidno, da je sodelovanje med organi delavskega upravljanja, sindikalno podružnico in tehničnim vodstvom podjetja, dobro. V skrbi za ljudi so v NOVOTEKSU izmed vseh pod-
jetij v okraju največ storili. Se nikjer niso organizirali za delavce med delovnim časom toplo hrano enolončnico po izredno nizki ceni,* kot so to uvedli v NOVOTEKSU. Prav tako dobe delavci in uslužbenci v tovarniški menzi izdatno kosilo za 75 dinarjev.
S tem, da je v podjetju letos začela obratovati predilnica česane volnene preje v Metliki, se je kolektiv podjetja povečal od 386 na 516 ljudi-, vrednost proizvodnje pa se bo že prihodnje leto povečala na 2 milijardi 132 milijonov, dočim je lani znašala manj kot milijardo. Predilnica v Metliki že dela v dveh izmenah in naprede dnevno okoli 1000 kg preje, čeprav se večina delavk šele teh-
usposablja za delo s Letni plan proizvodnje podjetju predčasno iz-
Arslanagiča most na reki Trebišnici bodo prenesli v neposredno bližino Treblnja. Na mestu, kjer le sdaj, te bo letos nieli Izgradnje hidroenor fotskega sisteme ne TrebilnioL
nično stroji, bodo v polnili.
Sindikalna podružnica je sodelovala pri analitični oceni delovnih mest pri sestavi tarifnega pravilnika in pri reševanju ostalih nalog. Podružnica je dala pobudo za strokovni tečaj, katerega je obiskovalo 76 delavcev in delavk. Prav tako so organizirali skupno z Gosopdin jakim centrom gospodinjski tečaj za žene in dekleta. V okviru sindikalne podružnice deluje več športnih ekip, ki se uspešno uveljavljajo na tekmovanjih. Sindikalna organizacija je organizirala tudi vrsto proslav in izletov kolektiva. Po navedbah predsednika izvršilnega odbora sindikalne podružnice, je imela uprava podjetja vedno polno razumevanje za predloge sindikata.
O delavskem samoupravljanju je poročal predsednik delavskega sveta Jože Udovič. Odkar imajo organe delavskega samoupravljanja, podjetje nenehno napreduje. Delavski svet uspešno rešuje razne probleme. Res pa je v DS nekaj članov, ki se premalo poglabljajo v naloge, važne za vodenje podjetja.
Skrb za ljudi nameravajo prihodnje leto ie povečati. Čeprav imajo že precej svojih
stanovanj, jim teh še vedno primanjkuje. Zato so se odločili za gradnjo štiriindvajset stanovanjskega bloka. Prav tako mislijo urediti zdravstveno postajo s splošno in 20bno ambulanto ter sobo za žene. Prizadevajo si, da bi dobili obratnega zdravnika. Komisija za higiensko tehnično zaščito dela je dosegla pomembne uspehe, saj je bilo letos pri večjem številu zaposlenih manj obratnih nezgod kot lani.
Na občnem zboru se izrazili nezadovoljstvo, ker ni bilo na-
vzočih več mojstrov in tehnikov. Z nekaterimi od teh bi se rad; pogovorili o odnosih do posameznih delavk in delavcev, za katere smatrajo, da niso dovolj tovariški. Na drugi strani pa so delavke pohvalile posamezne tehnike, ki imajo do njih pravilen odnos. Pri tem so poudarili, da je tehnični strokovnjak odgovoren ne le za proizvodnjo, pač pa tudi za politično vzgojo delavcev in delavk.
Na nekaj pa so do sedaj v NOVOTEKSU premalo mislili, oziroma so to nalogo nekoliko tudi zanemarili — povečanje števila komunistov jz vrst kolektiva. Očitno je, da je osnovna organizacija ZK v podjetju glavni pobudnik dobrega gospodarjenja in ostalega življenja kolektiva. Prav zato je potrebno, kot je na občnem zboru poudaril sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Thorževsfei, hitreje vključevati v vrste komunistov dobre in zavedne delavce in delavke, ki jih v kolektivu NCVOTEKSA ne manjka.	(r)
120 milijonov dinarjev za ureditev Raba
Občinskemu ljudskemu odboru na Rabu so te dni odobrili veliko posojilo, s katerim bodo v glavnem opravili komunalna dela, ki so pomembna za turizem. Z vsoto 120 milijonov dinarjev bodo napravili nov električni agregat, tako da bo dovolj električne energije, uredili bodo tovarno ledu, zgradili moderno pekarno, dokončali rekonstrukcijo vodovoda, modernizirali mestno razsvetljavo in uredili park »Komrčar«. Rab obiskujejo v turistični sezoni precej tudi Slovenci, pa bo omenjena vsota 120 milijonov dnarjev omogočila, da se bo turizem na Rabu i* bolje razvil im da se bodo turisti počutili bolje kakor doslej?
M. B.
St. 294 — 18. DECEMBRA 1988	^
Maribor
SMUČARSKI PROBLEMI Z1 ZBLBRO MIZO
Pri izsekavanju kanadskih topol na Lijaku pri Novi Gorici.
ZA TRI LETA DOVOLJ
LESA KANADSKIH TOPOL
Na Okroglici pri Novi Gorici izsekujejo kanadske topole, poseke pa bodo pogozdili
Nekako pred dvajsetimi leti 60 posadili na Okroglici pri Novi Gorici okrog 12.000 kanadskih topolov, in sicer na površini okrog 45 ha. Posadili so jih z namenom, da bi osušili močvirje ob pot-oku Lijak, ki ni bil reguliran. Ta poskus pa je bil premalo načrten. Topole so namreč posadili preveč
na gosto in preveč ob površini. Mimo tega so skopali med nasadom preveč plitve jarke, tako da voda ni mogla odtekati v strugo Lijaka. Večji del leta je bil nasad takorekoč zalit s podtalno vodo, kar je. oviralo rast topolov.
Mimo tega zadržuje topol v sebi mnogo vlage, zaradi česar so drevesa v hudem mrazu na
Pripravljajo knjigo spominov NOB
Nekaj o delu organizacij Zveze borcev v Pomurju
V soboškem okraju deluje osem občinskih in 35 osnovn.ih organizacij Zveze borc-ev. Vsi občinski odbori so več ali manj aktivni pri svojem delu,_ Zadnje čase pa nekatere osnovne organizacije ZB, predvsem v Gornji Kadgoni in Ljutomeru po svoj; aktivnosti precej izstopajo.
Organizacije ZB se zavzemajo za zagotovitev finančnih sredstev za štipendiranje otrok padlih borcev, kakršnih je v Pomurju še okrog dve sto. Skrbijo tudi za njihove uspehe v šolah. Posebna komisija pri Okrajnem odboru ZB pa ima cesto težave pri vključevanju otrok v razne Šole in poklice. Občine so v splošnem pokazale za otroke padlih borcev dovolj razumevanja. Zlasti velja to za Mursko Soboto, kjer so dali četrt milijona dinarjev za nakup obleke in obutve za te otroke. Sledijo občine Ljutomer, Beltinci itd. Letos avgusta je skupina otrok letovala pri Pulju, stroške pa so
Jesenice
Te dni je pripravil jeseniški odred predvo jaške vzgoje v počastitev 10-iletauLce delovanja pcredvojaške v^go.ie in Dneva JLA več prireditev. Tako ;'e bil v nedeljo na Jesenicah patruljni tek obvezniko-v pred-vojaške vzgoje, v ponedeljek šahovski brzotumiir za prvenstvo posameznikov v odredu, v torek kegljaško tekmovanje med ekipami	predvo jaške
vzgoje iz Radovljice in Jesenic itd. Med številnimi drugimi prireditvami naj omenimo zlasti še zaključno prireditev, in sicer svečano akademijo, ki bo v Domu TVD »Partizana« na Jesenicah v petek. Nastopili b-odo pevci, recitatorji in godbeniki iz vrst obveznikov predvojaške vzgoje. Najboljši obvezniki in njihovi predavatelji pa bodo prejeli odlikovanja in pohvalo.
U.2.
Ptuj
Nekaj let nazarj je deležno ptujsko občinstvo raznih koncertov, ki jih priireja Koncertna direkcija Slovenije predvsem po zaslugi Glasbene šole v Ptuju. Tako je nedavno gostoval v Ptuju tudi Praški tro. Letošnjo zimo pa bo v Ptu;u še več. drugih koncertov.
*
Zelezobetonski most čez Studenčnico v Ptuju, ki ga gradi podjetje »Tehnogradnjje«, bo tenel štiri opornike. Obrežna opomnika sta že dograjena, v delu pa sta še opomnika v strugi. Ta most je potreben zaradi ureditve cestnega priključka na novi most^ čez Dravo. Zaradi hladnega in deževnega vremena pa dela ne potekajo najbolje.
Polzela
N* Bregu pri Polzeli se je pripetila huda nesreča. Na delavca Jožeta V. se je pri delu »valil velik kamen, ki je po-^no&il ponesrečencu hude no-fteenje poškodbe in poškodbe M nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico.	M.C.
krili občinski ljudski odbori.
Na zadnjj razširjeni seji Okrajnega odbora ZB so razpravljali tudi o spomeniški zgodovinski in miuzejski dejavnosti. Komisija za zgodovinsko dejavnost ima v programu pisanje knjige »Pomurje v narodnoosvobodilni borbi«. Ker zlasti na levem bregu Mure doslej še niso storili veliko, to ne bo lahka naloga. V prihodnje bo treba izpopolniti tudi muzej v Murski Soboti, tako da bo predstavljal verno sliko dogajanj v Pomurju v letih NOB. Doslej so v Pomurju odkrili že 58 spomenikov in spominskih plošč tor uredili grobišča padlih borcev.
Ta mesec so v okraju na sporedu občni zbori osnovnih organizacij ZB, januarja in februarja pa bodo občinske konference. V zvezi s proslavo petnajstletnice bitke na Sutjeski je ZB v Pomurju razvila živahno dejavnost in tudi občinsk;, prazniki so postali v Pomurju pomembne manifestacije, povezane z dosežki gospodarskega razvoja posameznih občin.
J.
južni strani pokala, kar dokazujejo tudi brazgotine, ki so na nekaterih drevesih vidne. V zadnjih letih je dalo posamezno deblo le po en milimeter prirastka, medtem ko bi morai biti vsaj desetkrat večji. Ob intenzivni negi bi morala -meriti drevesa v premeru že po desetih letih okrog 450 mm, topoli na Okroglici pa merijo danes okrog 280 do 300 mm in le izjemoma do 350 mm.
Zaradi vseh naštetih razlogov se je sedaj Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu odločilo sporazumno s tovarno pohištva v Novi Gorici, da bodo ta nasad v treh letih povsem posekali in tako bo imela ta tovarna za vso to dot)o dovolj surovin za slepi furnir, za kar sedaj uvažajo topolov les hz drugih republik. Tovarna namreč predela na leto do 1200 kub. m takega lesa. Deloma pa izvaža »Primorje Ex-port« ta les tudi v Italijo. Odpadni material pridno kupujejo ljudje po 200 din za kubični meter za kurjavo.
Poseke nameravajo postopkoma pogozditi, in sicer na kar najboljši način, zato pričakujejo, da bo novi nasad bolje uspeval.
—Jp
Blagovni promet v mariborskih trgovinah, predvsem v trgovinah s tekstilnim blagom, kaže v zadnjem mesecu ponovno nagel porast. Trgovine so polne kupcev,, ki prihajajo tudi iz oddaljenih predelov okraja. Pri naj večjem trgovskem podjetju »Zarja« so prodalj v novembru za 132 milijonov dii-ar-jev blaga, medtem ko so dosegli lani v istem obdobju 122 milijonov dinarjev prometa. Pričakujejo, da bo promet ta mesec še višji. Podobno je v ostalih *Trgovskih podjetji) ih. Povsod pa čutijo manjši porast nakupov na potrošniške kredite zaradi omejitve na vrste blaga. Povečal pa se je gotovinski) promet. Hkrati z velikim povpraševanjem pa se že pojavljajo stare hibe v založenosti prodajaln. Kljub precejšnjim zalogam n5 mogoče več dobiiti vseh vrst priljubljenih trenirk, flanelastih rjuh in nekaterih drugit’ pletenin. V konfekciji manjka otroških oblek in tudi izbira raznega lahkega volnenega blaga za ženske obleke je zelo majhna.
•
Zanimanje za gospodinjske tečaje v Mariboru in v drugih krajih je vsako leto večje. Pri Zavodu za n.apjedek gospodinjstva je trenutno v tromesečnem tečaju 24 žena in deklet iz vseh vrst poklicev, ki se po štiri ure na dan izobražujejo v seh gospodinjskih panogah. Za r^adalj-ne tečaje pa se je že prijavilo 50 novih interesentk. Vzporedno tečejo stalni gospodinjski tečaji v Poljčanah, kjer se vsake tri mesece izmenja 20 deklet, pouk pa traja skozi celo šolsko leto. če upoštevamo, da je v zimskem času še mnogo tečajev v okviru kmetijskih zrdrug, potem je za gospodinjsko izobraževanje znatno zanimanje. Zaradi potreb, ki sn nastale ob razširitvi obratov družbene prehrane in predvideno povečanje teh ustanov, je okrajni ljudsk! odbor Maribor ustanovil poseb-n.o šolo za gospodinjske poklice V prvem letniku je zdaj 90 učenk, ki bodo po treh letih šolanja dobile strokovno kvalifikacijo v nazivu »kuharica v obratu družbene prehrane«. Obrati družbene prehrane jih štipendirajo in jih bodo po končanj šoli takoj zaposlili.
Pivka
Tovarna »Javor« v Pivfci namerava v kratkem kupiti nov avtobus v Mariboru. Z njiim bodo vozili delavce iz oddaljenih vasi na delo in z dela, saj imajo nefeafterl sedaj tudi do dve uni hoda do tovarne. Zlasti pozimi pa je taka pot dokaj težavna in vpliva tudi na storilnost dela v tovarni.
S. M.
Osnovne celice so le klubi
Smučanje naj bi postalo (ali je že!) športna panoga št. 1 v Sloveniji. Zato se ni treba čuditi, da se javnost, pa tudi Športni forumi živo zanimajo za razmah te dejavnosti pri nas. -Skupni sestanek IO športne zveze Slovenije, IO Smučarske zveze in sekcije športnih novinarjev, ki je bil pred dnevi, je treba torej vrednotiti kot poskus, da bi s smučarskimi problemi seznanili vse in s tem kair moč pripomogli k rešitvi največjih problemov, s katerimi se morajo boriti smučarji.
Sestanek je pokazal, da se (v Sloveniji je več ko 90 ska-  prizadeti« kalnic!) in število aktivnih
vsi »neposredno močno prizadevajo,- da bi v smučanju dosegli še večjo množičnost in kvaliteto.- Med- £ehn:čndtT'pripomočkov — Žič- ščena. tem ko je množičnost v danih razmerah zadovoljiva (seveda ta ni organizirana), pa kvaliteta le čedalje bolj peša. Vzrokov za to je mnogo! Ne nazadnje pa velja med njimi cmeniiti slabo in nenačrtno delo v klubih. Ti si namreč večinoma pri krajevnih činitaljih tudi niso priborili tistega ugleda, ki bi ga — glede na svoje poslanstvo — moa'ali imeti .
Tehnična komisija SZS je v zvezi s tem izdelala obširen načrt dela, vendar je ta seveda prišel ta čas — tik pred začetkom smučarske sezone — že precej pozno, da bi ga bilo mogoče še letos v celoti uresničiti. Klubi nad bodo osnovna in najdejavnejša celica smučarskega udejstvovanja, skrb SZS pa bo usposobiti številnejši kader strokovnjakov in seveda pripraviti ustrezen sistem tekmovanj.
Predsednik Športne zveze Slovenije Leopold Krese je zlasti kritiziral dosedanjo
nic doslej, skakalnice iz umetne mase, nezadovoljive opreme in podobnega — najbolj zavira kvaliteten in tudi množičen napredek.
Na tem olodnem sestanku so sklenili še, da se bodo smučarji in novinarji že v prihodnjih dneh sešli še enkrat. Nekatere probOieme bodlo tedaj obravnavali podrobneje, tako da bo javnost o dogodkih
srt«	ir-*"'1™	sr
MALO PODATKOV O VELIKIH KONKURENCAH Z 2000
Precei ie teh pokalov
Nogometni Sp ort med vsemi ostalimi nemara Se zmeraj naj-i rrn -o nravi z drugimi besedami, da na nogo-metn^ekme^ dereCvs8aLPS«ono %iBtraja zdaj malone poleti in pozimi z redkimi odmori ob najlepiih praznikih) več	Jf
pospravljajo prireditelji pri blagajnah kar najprej ve denada. P P razumljivo, da si izmišljajo Čedalje več raznih konku-razpisnjejo najrazličnejše pokale ^	to«
Tako je razumljivo, da izmišljajo Čedalje več raznih konk« Tak° J razpSU najrazličnejše pokale in lovorike samo - H mn- ta naš ljubi) nogomet ne Šel na kant. Toda, n ^VoUli smo čut resno postreči s pregledom, koliko je prav-^prav vseh teh pokalov in naslovov, za katere se morajo znojiti zastopniki najboljših nogometnih iol, da zadovoljujejo ce-. dalje večje množice prijateljev te starodavne igre z zogo.
Vestni statistiki pri FIFI Jih imajo v evidenci nic manj ko 39, med katerimi so jih ustoličili samo v zadnjih 10 letih celih 21. Med temi niso upoštevana taka tekmovanja za razne jubileje in obletnice niti ne srečanja med vojaškimi ekipami, pri kateriti seveda civilna nogometna komanda nima nobene besede. Evo J in, ci-
.__1.1___••	nnalAnniAfn'
vzgojo tenerjev in inštruktor- sto na kratko v ^naslednjem jev, ki jih je glede na objekte
Angleško prvenstvo s sodelova-nlem AngUje, Škotske, Walesa m Severne Irske, ki je bilo uvedeno leta 1883	(!)-	To	tekmovanje je
potemtakem najstarejše in teče po točkah leto za letom nepremakljivo.
Olimpijski turnir, dostopen vsem amaterskim moštvom iz včlanjenih držav v organizaciji FIFE, ki
JUGOSLOVANSKI POKAL
Rijeka : Radnički
2:1 (2:1)
Rijeka, 17. dec. Zaostala tek-
ma iz osmine finala za Pokal Ju- a	-----------
goslavije med Kij ek o m Radnie-	igrajo	že	od	leta 1900 na vsakih
kim iz Beograda se je končala 2S1 olimpijskih	igrah.
(2:1) za domače.
Gole so zabili: Berek v 6. min. in Medle v 51. min. za domačine ter Petakovič v 29. min za goste.
Igra je bila vzliv slabemu igrišču zadovoljiva. Do odmora so bili napadalci Rijeke spretnejsi v streljanju, toda tudi pozneje so bili domači v premoči. Največ zaslug za zmago Rijeke imajo Berek. Benič, Naumovič in Mihovi-lovič.
Južnoameriško prvenstvo, odprto za vse države južnoameriške celine. Ustanovljeno je bilo 1. 1916 ln ga prirejajo načeloma vsaka štiri leta v drugem mestu teh držav.
Skandinavsko prvenstvo (Nordijski pokal) s Švedsko, Norveško, Dansko in Finsko. Za ta naslov igrajo že od leta 1924; ocenjuje se na skupno štiri leta s po 12 tekmami na državo.
Pred začetkom smučarske sezone
Včeraj je bilo v Ljubljani posvetovanje med predstavniki podjetja »SAP Turist-biro«, turističnih in smučarskih organizacij in predstavniki tiska. Razpravljali so o zimskih avtobusnih zvezah s Kranjsko goro in z žičnico na Krvavec. Ker se bo v Sloveniji kmalu začela smučarska sezona, bo
treba smučarjem omogočiti reden avtobusni prevoz do novih žičnic v obeh krajih.
Sklenjeno je bilo, da bo podjetje »SAP Turist-biro« uvedlo redno tedensko avtobusno zvezo iz Ljubljane do Rateč, ki bo ob sobotah in. nedelj ah še okrepljena. Avtobusi bodo odhajali iz Ljubljane okoli 6.
OCENILI SO DOSEDANJE DELO
V koprskem okraju se taborniške organizacije vse bolj uveljavljajo
AKCUA ZA GRADNJO CENENIH OBJEKTOV
Včeraj je bila v Beogradu vzgojnimi ta seja zveznega odbora za zbir- ganizaeuami za probleme te no akcijo pri gradnji objektov lesne	^nem	pajudi
za množično telesno kulturo, usmerjala gradnjo preprostih, na kateri so razpravljali o na- pristopnih mcenenihigriSČ. vodilit za izvajanje sklepa, da Sodijo^. da bi te organizacije se organizira taka splošna morale «J"Prej ^£lati P«
zbirna akcija v zveznem me- trebne nažrte za
jV,u	nančnih sredstev na tem pod-
Ta akcija naj bi vzbudila rogu.	^ poudarjeno,
sirse zanimanje med telesno- ^ bj moraH sveti in komisije
za telesno kulturo pri ljudskih odborih činnprej organizirati štabe za izvajanje akcije, v katerih naj bi razen telesno-vzgojnih organizacij delovali tudi zastopniki sklicateljev jugoslovanskega kongresa za telesno vzgojo. Sprejet je bil tudi predlog, naj republiške komisije za telesno vzgojo ustanove posebne komisije za to zbirno akcijo. Omenjeni štabi naj bi prevzeli skrb za zbiranje sredstev in iskamje virov, obenem pa se zavzeli za pripravo načrtov za objekte, ki bi jih bilo treba dograditi. Hkrati naj bi organizirali tudi prostovoljne delovne moči za
gradnjo teh naprav.
V nedeljo so sa zbrali v Kopru zastopniki vseh taborniških enot okraja, da pregledajo svoje delo v preteklem letu in se pogovorijo o delu v prihodnje.
Taborništvo je v koprskem okraju precej napredovalo, tako številčno, kot tudi v kvaliteti dela. Preobširno bi bilo, če bi hoteli povedati kaj vse so napravile posamezne 'enoite, našteti Pa moramo vsai , njihove največje akcije.
Okrajni taborniški svet ie organiziral na taborniški dan tekmovanje medvedkov in čebelic v Divači, za Praznik dela pa so
imeli zlet v Postojni, združen z okrajnim prvenstvom v taborniškem mnogoboju. Tudi za Dan mladosti so se pripravili. Nastopili so v naradi in na iavnem nastopiu s posebno taborniško točko (postavljanje šotorov in signalizacija) v Kopru. Vse enote so sodelovale. V Valdoltri so imeli v gosteh poljske tabornike, katerim so pokazali lepote našega morja in Postojnsko jamo. Ta tabor ie res lepo uspel in želeli bi si, da bi lahko vsako leto imeli tako prijetne goste in da bi seveda tudi sami odšli v goste drugam.
Taborniški odredi so organi-
Prva žrtev na avtomobilski cesti
Komaj so Izročili avtomobilsko cesto Zagreb Ljubljana v promet, že so se pomnožile nesreče. Se vedno ni dovolj previdnosti, kar je glavni vzrok nesreč. Kljub vsemu hite neprevidni vozniki v smrt, čeprav dobro poznajo vse možnosti ln neprllike, ko tvegajo življenje potnikov, pa tudi svoje.
Po otvoritvi avtomobilske ceste je bilo do tega tedna na avtomobilski cesti Zagreb—Ljubljana nad 20 nesreč. Največ se jih je pripetilo v zadnjih dneh, ko je bUa megla. Čeprav se je videlo komaj nekaj metrov predse, so nekega dne zaznamovali organi Ljudske milice 7 nesreč. Padla je tudi prva žrtev na tej avtomobilski cesti, laborant Jože Jazbec iz Kranja. Njegovo smrt Je zakrivil lo-fer Vincenc Božič, prav tako iz Kranja, ko je skušal z avtomobil lom 8-10715 v megli prehiteti kamion, pa se je zaletel v drugi kamion S-MM lz Kamnika. Božiča so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico »Dr. KajfeSa« v Zagrebu.
Avtomobilska cesta Zagreb — Ljubljana Je naJlepSa te vrste v naSi državi. Zgrajena je bila z Idealnim zanosom, da poveie dvoje glavnih republiških mest, da postane del velike magistrale Unbljana—D J «rrdj ellja, da prinese
srečo in napredek našim narodom in delovnim ljudem in ne da sejejo lahkomiselni vozniki po njej smrt. Zato naj se vozniki na avtomobilski cesti vedno zavedajo, da imajo sami in njihovi sopotniki samo eno življenje.
M. B.
Velenje
Na občnem , zboru planinskega društva so ugotovili, da le-to zadnje leto ni bilo preveč delavtkoi. Upravni odbor društva ni dovolj resno opravljal svojih nalog. Člani pa so bili najbolj marljivi • pni graditvi planinskega doma na Paškem Kozjaku. Nov upravni odbor bo moral poskrbeti za doScomCino dograditev doma. V njem bi lahko bilo vefi lepih sob. za dokončno dograditev pa bodo potrebovali še okrog 600.000 din. V prihodnje bo treba pridobiti za sodelovanje v društvu predvsem vefi mladtt».	V.
zirali lepo število partizanskih pohodov, udeležili pa so se tudi velikega pohoda iz Jablanice na Tjentište. kjer so se udeležili proslave 15-letnice bojev na Sutjeski.
Svoje delo pa so kritično ocenili in grajali tisto, kar je bilo graje potrebno. V preteklem letu so veliko napravili, še več in še bolje pa morajo delati v prihodnjem. Pripraviti se morajo, da bodo častno proslavili 40-letnico ustanovitve KPJ _ in SKOJ-
Taborniki so s skupščine poslali brzojavko tovarišu Titu in miu obljubili, da bodo zvesto čuvali tradicije narodnoosvobodilnega boja in z vsemi svojimi silami pomagali pri graditvi socialistične domovine.	P.
ure zjutraj, iz Rateč pa se bodo vračali ob 18. uri. Proga bo imela čimmanj postajališč — Ljubljana — Kranj — Radovljica — Jesenice — Kranjska gora. Podjetje ne bo računalo prevoza prtljage in smuči. — Ob sobotah in nedeljah bodo uvedli povratne vozovnice s 25% popustom. Redna linija do Kranjske gore bo ostala tudi med poletno sezono, ker je vedno veliko izletnikov in turistov, ki si hočejo ogledati te kraje.
Ker bo na Krvavcu kmalu urejena 6 km dolga smučarska trasa, bo postal tudi ta'predel važno smučarsko središče Slovenije. Redne avtobusne linije bodo ostale iste kot doslej, ob nedeljah pa bo promet okrepljen. Tudi iz Kranja bo uvedena redna linija do žičnice pod Krvavcem, ob nedeljah pa bo vozil še avobus iz Tržiča. Odhod avtobusa od žičnice pod Krvavcem bo okrog 17. ure, ker na tem predelu šp ni tako razvitega gostinstva, da bi smučarji lahko dalj časa čaikali na zvezo z Ljubljano. Na Krvavcu bodo uvedli redno poročevalsko službo o snežnih razmerah na smučiščih.
Predvidena je stalna reševalna služba na smučiščih in ob žičnicah. »SAP Turist-biro« bo poskrbel za učinkovito propagando in za dobro informacijsko Službo.	S.	I.
Mednarodni pokal z udeležbo Avstrije, CSK, Madžarske, Italije, Jugoslavije in Švice. Tekme so se začele leta 1927, leta 1935 so konkurenco preimenovali v pokal dr. Geroja — eno kolo traja stin do pet let.	,
Balkanski pokal z Jugoslavijo, Grčijo, Bolgarijo in Romunijo je bil na sporedu od leta 1929 do sve-tovne vojne; 1.1947 so ga odpravili.
Svetovno prvenstvo za pokal Ju-lesa Kimeta, dostopno vsem članicam FIFE je na vrsti vsaka štiri leta od 1. 1930 dalje. Turnir traja z Izločitvami dve leti.
Juniorski mednarodni turnir v Evropi, razpisan za vse evropske države. Na sporedu od 1. 1948 dalje vsako leto v turnirski obliki.
Sredozemski pokal za Egipt, Francijo, Grčijo, Italijo, Špani] O in Turčijo. To konkurenco so začeli 1. 1953 in traja vsakokrat tri leta z dAma tekmama za vsakega udeleženca.	,
Evropski pokal so ustoličili letos, pravico udeležbe imajo vse evropske države. Prvo kolo je začelo že teči (s po dvema tekmama za vsakega) in bo trajalo štiri leta.
Vrh teh konkurenc pa je vpeljana še vrsta podobnih tekmovanj po neevropskih celinah, zlasti v obeh Amerikah, pa tudi v Aziji in Airiki, katerih pa se evropske države ne udeležujejo.
Mimo teh turnirjev, ki so pridržani državnim nogometnim reprezentancam, pa so prav tako privlačne nekatere mednarodne konkurence med najboljšimi klubi. Najbolj znane med njimi so: Pokal Mitropa z udeležbo po dveh najboljših enajstoric iz Avstrije, CSR, Madžarske in Jugoslavije (prej tudi Italije in Švice), za katerega so se poganjali od leta 1927 dalje. Igre niso bile na sporedu med leti 1939—1955 niti v letošnji sezoni.	,	,
Latinski pokal, ki se ga udeležujejo vsakokratni prvaki Franclje, Italije, Španije in Portugalske. Igrajo zanj vsako leto od 1. 1949 naprej. Pokal oddajajo vsaka štiri leta. Letos ni bil izvedljiv.
Evropski pokal, na odru za prvake vseh evropskih držav. Letos so bila ta takmovanja že tretjič, in sicer po pokalnem sistemu s po dvema tekmama za vsakega prijavljenega.
Pokal velesejmskih mest, ki se zanj lahko prijavljajo enajstorice iz mest, po katerih prirejajo industrijske ali trgovske sejme. Ustanovljen 1. 1955. Finali so vsaki dve leti po končanih izločilnih tekmah.
Prijateljski pokal imajo za lovoriko Belgijci, Francozi, Nemci, Nizozemci in Luksemburžani od leta 1957 dalje. Udeleženci so po dva najboljša kluba iz teh držav. Razpis je sestavljen po vzorcu onega za Evropski pokal.
Za kvalitetne — se pravi za dobro plačane nogometne umetnike je torej dela več ko dovolj. In zaslužka seveda tudi, dokler noge
morejo ...
PRVI ZIMSKI BAZEN — V KRANJU
Pred kratkim Je Toil v Kranju
sprejet pomemben sklep o zgraditvi zimskega bazena. Zbrani zastopniki oblasti, Športnega društva, podjetja »Intex« in slovenske plavalne zveze so se odločili, naj se bazen začne graditi brez odlašanja.
Odločitev je bila olajšana spričo tega, ker ima »Intex« že 25-me-trski bazen, ki ga uporablja ~a ohlajanje votde. Ta bazen bo treba samo pokriti, kar pomeni, da bodo stroški za to dodatno ureditev glede na koristi, ki jih bodo imeli plavalci, res neznatni. —-Rešitev je — rekli bi — skoraj idealna, saj bo adaptacija bažena stala manj kot 10 milijonov dinarjev, bo pa pfav takb uporab' n, kakor vsak drug, ki bi bil na za to grajen.
Problem je bil toliko laže rešljiv, ker je tovarna pokazala za športne potrebe Kranjske mladine izredno razumevanje, kar Je de-
Puc — Izgubil
V VIII. kolu mednarod&ega šahovskega turnirja v Sarajeva SO igrali takole:
Kozomara : Sokolov 1:0 (v nadaljevanju po 67 potezah), Marič : Lokwenz 1:0 (40), Ra>bar : Rellstab l:o (30), ” Trifunovič : Ivkov remi (15), Matulovič.: Puc 1:0 (v nadaljevanju 46 potez), sm&irbegovič : Ellskazes remi.
Stanje po VIII. kolu: Trifunovič, ivkov in Matulovič 5, Ellskazes, Rabar ln Marič. 4.S, Kozomara 4, Puc in Smailbegovlč 3.5 Itd.
Na ženskem prvenstvu SZ vodi šest kol pred koncem Voipertova, ki je iz 15 partij zbrala 10,5 točke, druga pa Je Zvorikina s 13 točkami.
• Na ženskem turnirju na Dunaju, ki bo • konec tega meseca. bodo Nedeljkovlč. Cirovič, Radenkovič igrale za Jugoslavijo Tlmofeaeva, m Ošterčeva.
9 O O I A S •	•	»SLOVENSKEM
• POROCEVAtCU«
• GOTOV • USPEHI
lala tudi že doslej, saj so ta bazen, čeprav ni bil pokrit, kranjski plavalci že uporabljali pred sezono in po njej. Primer tovarne ->ln-tex« bi bil lahko za zgled še mnogim gospodarskim organizacijam, pri katerih bi se dalo še marsikateri problem, ki tare Športnike, odpraviti s podobnimi posegi.
Z izgradnjo tega cenenega in prepotrebnega objekta v Kranju se odpirajo plavalcem Triglava nove možnosti za razvoj, saj se bodo odslej lahko vse leto vda-:ali svoji športni panogi. Upajmo, Ja zgled tovarne »Intex«, ki ji je treba za- taikc razumevanje izreči vse priznanje, ne bo ostal osamljen.	N. M.
Pet jugoslovanskih atletskih trenerjev, in sicer predsednik strokovnega šVeta AS A J Kurelič ter F6dor Gradišnik (Celje), Milan Kraj adič ln Leo Lang (oba Zagreb) ter Boža Jankovič in Aleksander Marinkovič (oba Beograd) se bodo udeležili n. mednarodnega kongresa Svetovne federacije atletskih trenerjev.
PlaAlnftka odprava planinskega društva t Reke se je pred dnevi povzpela ha hajvišji vrh Afrike ' Kilimasridžai o. Odkravo sestavlj a 10 reških planincev, ki so se konec oktobra vkrcali v domači luki, nato pa z lastnim kamionom potovali dalje do vznožja te gore.
Naj nogometni prvak zagrebški Dinamo je moral odpovedati turnejo po Španiji in Portugalski, ker igralci niso prejeli vstopnih viz za Španijo.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »OLJARNA«, tovarna tehničnih olj — Ljubljana — Tovarniška ul. 41, razpisuje mesto
IzpraSanega kurjača, lahko tudi brez prakse.
Ponudbe pošljite na omenjeno komisijo podjetja.	7615-R
lil rta
RAZPIS
Komisija za razpis delovnih mest pri	Zdravstvenem domu
Center razpisuje mesto
KURIRJA
Rok prijave 2. l. 1959. — Prošnje vlagajte pri Upravi Zdravstvenega doma Ljubljana-Center, MlklošiCeva c. .24-1.	E
v Pariz ln v Open Comique je Puccini odigral partituro s tako veli timi uspehom, da so opero takoj sprejeli in je pri izvedbi 1897 dosegla triumf, ki ji je odprl gledališča vsega sveta.
Našo uprizoritev »La Bohžme« bo dirigiral Rado Simoniti, obnovil pa jo je po prejšnji Habune-kovi režiji Hinko Leskovšek Sceno je zasnoval V. Popovič k g-, kostume pa Sonja Dekleva in Alenka Bartl-Serša. Vodja zbora je Jože Hanc. Pri premieri bodo peli:	Vilma Bukovčeva (Mirna),
Maruša Patikova (Musetta). Janez Lipušček (Rudolf). Samo Smerkolj (Marcel) Vladimir Dolničar (Scha-unard), Ladko Korošec (Collin), Vekoslav Janko (Benoit), Ivo An-žlovar (Alcindor), Anton Gašperšič (Parpignol) in Miro Černigoj (Mitničar).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBI-JANA
Gledališka pasaža Četrtek 18 dec. ot> 20: C. <3e Fl-lippo. O te prikazni Abonma
Četrtek Vstopnice so tudi v orodajl
Petek., 19 dec. ob 20: Audrv, So-ledad. Abonma Mladinski I. Sobota. 20 dec. ob 20; Casona, Drevesa umirajo stoje. Abonma
Kolektivi C Nedelja. 21. dec. ob 15. Juš Kozak, Balada o ulici. Abonma Kolektivi E.
Ob 20: Manzari Naši ljubi otroci. Izven. Mladini ni primerno.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni aoro
Sobota, 20. dec. ob 20: 1. Borštnik: »Starj Ilija«, ljudska igra. Zadnja večerna uprizoritev Izven. Nedelja, 21. dec. ob 16: 1. Borštnik: »Stari Ilija«, ljudska igra. Popoldanska predstava. Zadnjič. Izven.
Ob 19.30: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Večerna pred_ stava. Izven.
Opozarjamo na zadnji uprizoritvi Borštnikove ljudske igre »Stari ruja«, ki bosta v soboto 20. decembra ob 20 uri ln v nedeljo. 21. decembra popoldne ob 16 uri.
Prihodnji teden bo premiera Spi-
carjeve pravljične igre: »Pogumni Tonček«. Rezervirajte tel. 32-830. Rezervirane vstopnice morate vzeti najkasneje do 12. ure na dan Dredstave.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke
Petek, 19. dec. ob 20: W. Faulkner: »Requiem za vlačugo« — Zadnjikrat.
Vstopnice so v prodaji od 10 do 12 in dve uri pred perdstavo pri blagajni v Križankah Rezervacije oo tel. 22-011.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete LevstiKov (Šentjakobski trg št. 2) Četrtek. 18. dec. ob 17 uri: J. Pengov — N Simončič: »Zlata ri-
KKOSPOEED ZA ČETRTEK
KINO UNION: premiera italj. filma »ŽELEZNIČAR«. Režija: Pie-tro Germi. Igrajo: Pietro Germi, Lucia della Noce. Silvija K.oščina in mali Edoardo Nevola. — Predstave ob 15. 17 in 19 uri. Ob 21 uri amer. barv. film »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE«. — Zaradi izredne dolžine Ulma Je zvišana cena pri vstopnici za 10 din. Ob 10 uri matineja franc. -jugosl. cinemascopa filma »LA TOUR PAZI SE«.
KINO KOMUNA: amer. barv. film »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE« Retlja: Wlliam Wyler. ____
Igrajo: — Gary Cooper. Dorothj McGuire in Anthony Ferkins. — Film le dobil prvo nagrado na festivalu v Cannesu 1957. Tednik: Bell konji pri zadnji predstavi. Predstave ob 15.	17-30 in
20 uri Zaradi Izredne dolžine filma le zrvišana cena pri vstopnici za 10 din.
Samo še danes in Jutri!
KINO VIC, francosko - jugoslovanski barvni film »LA TOUR PAZI SE«. Igrajo: Jean Marals, Nadja Tiller in Eleonora R. Drago. Tednik F. N. 50 in kratki film Združenih narodov: Uvertura. Predstave ob 15. 17, 19
in 21 uri.
KINO SLOGA: ltalj. film »ZENA DNEVA«. Tednik F. N. 50 in kratki film Združenih narodov: Delavnica miru. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 url.
KINO SOCAj predvaja v okvuu festivala slovenskih filmov omnibus film »TRI ZGODBE«. Režija: Jane Kavčič, Igor Pretnar in France Kosmač - 1955. Tednik F. N. 50. Predstave ob 15, 17. 19 in 21 uri.
KINO SISKA; domači film »V MRE2I«. Predstave ob 15. 17, 19 m 21 url.
Predprodaja vstopnic v vseb kinematografih od 9—u ure in od 14 ure dalje.
mladinski kino »Liw« Kotnikova 8: sov. barvni film »VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKTNA, ob 10 in 15 url.
TRIGLAV:	ameriški barvni film
»VRNI SE STRIČEK WILY«. V glavni vlogi: Glenn Ford in Teri Mur. Predstave: ob 16. 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes in Jutri.
• LITOSTROJ®: amer. barv. vista-vision film »GORA«, ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič.
VEVČE:	nemški film »POT V
BAMSDORF«. ob 19.
CRNUCE: Ital. barv. film »SCAM-POLO«. ob 19.
DOMŽALE: ruski barv. film »VAŠA 2ELEZNOVA«, ob 13 in 20.
KAMNIK »DOM«:	lugosl. film
»VRNEM SE«.
DUPLICA: sovi ba.rv film »DON KIHOT«, ob i9
BLED:	franc. film »PARIŠKO
PODZEMLJE«. Ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	amer.
barv. film »ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC«.
KRANJ »STOR2IC«; franc. barv. cinemascope film »SAKRAMEN-SKA FRKLJA«. ob 16. 18 in 20
KRANJ »SVOBODA«:	premiera
sovj barv filma »SPOMLADANSKI MRAZOVI«, ob 18
JESENICE »RADIO«: franc barv. film »FRANCOSKI KANKAN«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ.: lugosl film »MALI ČLOVEK«, ob 18 in 23.
PTUJ:	franc film »HERO.lJ SO
UTRUJENI«, ob 17.30 in 19.30
M. SOBOTA: madžarski film »MALA CASA PIVA«, ob 17.30 in 20.
KOPER »SOCA*: angl film -?MST NA CESTI«.
RAZPIS
Razpisna komisija pri Splošni bolnici na Jesenicah, razpisuje' naslednja mesta:
1. Mesto specializanta lz kirurgije,
2- Mesto specializanta lz ginekologije,
3. Mesto specializanta lz anestezije.
4. Mesto glavne medicinske sestre,
5 Mesto vodje laboratorija,
6. Mesto instrumentarke. zdravstvenega tehnika,
7. Mesto fizioterapevtke,
8. 2 mesti za bolničarke,
9. Mesto mezdnega knjigovo<Ue POGOJI:
Ad. 1, 2. 3 mora izpolnjevati pogoje, navedene v 321 čl. ZJU
Ad. 4 10 let službe, od tega 4 leta v bolnicah
Ad. 5 fakultetna ali srednja izobrazba
Ad 6,	7 predpisana strokovna
Izobrazba
Ad 3 bolničarska šola
Ad 9 popolna ali nepopolna srednja šola in 3 leta službe v računovodstvu.
Prošnje s kratkim življenjepisom vložite na naslov: Splošna bolnica Jesenice, do 17. lanuarja 1959.
Plača po ZJU. položajna plača po pravilniku o plačah.
Samska stanovanja v ustanovi
Umrl Je oče, stari oče in brat v 72. letu starosti
IVAN ZORKO
Pogreb bo v četrtek, lo decembra 1958. na Vranskem.
Žalujoči: sin Franci z družino, Stanko, družini Zorko in Sti-bemik.
Vransko. Ljubljana, Pondor. Scheboveam. Slov Bistrica
Vstopnice od petka dalje v Filharmoniji. Cene od 350 din navzdol, za abonente vseh abonmajev po 100 din popusta.	K
Jutri izredni koncert Slovenske filharmonije v počastitev 80-let-nice skladatelja Antona Lajovica. Na sporedu so njegovi samospevi, zbori in orkestralne skladbe. Sodelujejo: solistki Vilma Bukovčeva in Zlata Gašperšičeva, orkester in zbor SF ter dirigenta Bogo Leskovic in Jože Hanc. Vstopnice pri dnevni blagajni SF.
RAZPIS
RAPID — inozemska zastopstva Ljubljana. Titova št. 63, razpisuje mesto
REFERENTA
Pogoj : diplomant ekonomske fakultete oz. srednje ekonomske šole z najmanj 5-letno prakso v zunanjetrgovinskih podjetjih. Nastop 1. januarja 1959. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe dostavite na naslov najkasneje do 25. decembra 1958. R
RAZPIS
Komisija za imenovanje In razrešitev direktorjev podjetij 'pri ObLO Šoštanj, razpisuje mesto UPRAVNIKA Splošnega mehaničarstva v Velenju
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora visoko strokovno izobrazbo kovinske ali strojne stroke s 3-letno prakso samostojnega vodstva podjetja ali
— srednjo strokovno izobrazbo kovinske stroke (srednja tehnična šola ali delovodska šola) s 5-letno prakso samostojnega vodstva podjetja ali
— izobrazbo visokokvalificiranega obrtnega delavca (mojstra) kovinske stroke s 5-letno prakso samostojnega vodstva podjetja.
Nastop službe po dogovoru. Pia. ča po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje na razpolago.
Predpisano kolkovane ponudbe s 180 din državne in 95 din občinske takse dostavite na ObLO Šoštanj najkasneje do 20. decembra 1958. Ponudbi priložite izčrpen življenjepis z navedbami o dosedanji zaposlitvi, dokaz o strokovnosti in potrdilo o nekaznovanju.
ca; 21.30 J. S. Bach: Prav tem-perirani klavir (Ciklus 48 preludijev in fug — X. oddaja) Wanda Landovvska pri čembalu; 23.10 Simfonični koncert. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PKOGRAM
14.00 Od arije do arije; 14.45 — 15.00 Ljubljanska kronika in obvestila.
VAZNO OBVESTILO O SILVESTROVEM KRIŽARJENJU
/f=	-	■>.	Uspelo	nam je,
k fN da pri »J adroli-
!	V rt	I	I	ni ji« na Reki
j	X	f»	znatno znižamo
i	31	mK	|	stroške Silvestro-
* 1	*	II	vega križarjenja
z luksuzno mo-torno ladjo »Ju-goslavija«. Nove cene so izredno ugodne in sicer
I uri s II 8-800 din
j! | |* ^5 || Ostale ugodno-
LJUBLJANA sojilo aliplačilo
>1	v dveh obrokih,
brezplačno potovanje otrok od 4. do 14. leta. izreden popust za otroke od 14. do 16. leta, odhod iz Ljubljane na Reko z /udobnimi turističnimi avtobusi ob 18. uri itd.
Zadnji rok za prijavo: 22. december 1958.
Ne zamudite prilike, da ob izredno ugodnih pogojih doživite silvestrovanje, kakršnega še ni bilo pri nas!
Zahtevajte novi prospekt in podrobnejše informacije v naši turistični poslovalnici v Ljubljani, Miklošičeva c. 17 (tel. 30-645). Pohitite. ker po 22. decembru prijav ne bomo mogli več' sprejemati!
SAP TURIST BIRO Ljubljana
V' 91. letu starosti le umrla naš
mama
KATARINA POLJANEC (Zotlarjeva)
K zadnjemu počitku Jo bomo spremili v n r. i 19 t. m. ob 10. uri na Bledu
Žalujoči sinovi z družinami Rečica — Bled 17 decprobm
1958
Umrla le naša ljubljena mam;;
JOŽEFA LAHOVNIK Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 18 decembra 1958 na Prevaljah.
Žalujoč* otroci :n ostalo sorod stvo
Občinski odbor združenja rezer-nih oficirjev in podoficirjev Bežigrad sporoča, da bo dne 19. XII. 1958. ob 20.30 uri predavanje, spremljano z dvema filmoma. — Predavatelj rez. major Sušjan Ante. Predavanje bo v mali kino dvorani Gospodarskega razstavišča. vhod ob restavraciji. Vabimo vse člane, nečlane in občane, da se gotovo udeleže predavanja.
Dotrpela Je naša ljubljena stara mama. sestra, tašča, teta in svakinja
IVANKA CESNIK roj. Čarga vdova
Na zadnjo pot jo spremimo v četrtek, dne 18- decembra 195S ob 15. uri iz Andrejeve mrl. vežice na Zalah.
Žalujoče družine: Cesnik, Čarga, Novak. Miklavič in Požun.
Kočevje. Ljubljana Trbovlje Volče 16	12	1958
ca čiščenje porcelanskih
Četrtek, 18- decembra. Dežurna lekarna:	»P
Partizanska c. 1.
izdelkov
bica«. Zaključena Dredstava za Vil osnov šolo Cenjeno občinstvo obveščamo, da bo v času od 20. dec. do 31. dec. 1958 marionetno gledališče zaprto zaradi gostovanja z ročnimi lutkami po podeželju. Marionetno gledališče in gledališče ročnih lutk pa bo začelo z rednimi predstavami 2. jan. 1959.
•zdel
ZAHVALA
Vsem. ki so mojega moža
KARLA FRANCA
spremili na njegovo zadnjo po: iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo kolektivu. DS in Upravnemu odboru Železarne Store za vsestransko pomoč ob tej težki izgubi.
Žalujoča žena Ivanka, hčerkica Lenka in ostalo sorodstvo.
kov Id pohištva
ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Sobota, 20. dec.:	Gostovanje	z
igrico N. Simončiča:' »Zmešnjava«, ob 9 uri: Loke pri Zidanem mostu
ob 11 uri: Podkrum ob 14 uri: Dole ob 16 uri: Gabrovka.
Nedelja, 21. dec. ob 9: Kostrevni-ca.
Ob 11; Šmartno pri Litiji.
Ob 14: Vel. Stanga p. Prežganje.
GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« Jesenice
Sobota. 20. dec. ob 19.30 uri; A. Huxley »Giocondin smehljaj« — za premierski abonma — Ostale, vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 21. dec. ob 18.30 uri: A. Huxley: »Giocondin smehljaj« — Za abonma nedeljo — Ostale vstopnice v prodaji — Režija Marjan Stare — Scena Bojan Čebulj. Zveze z vlaki ugodne.
RAZPIS
Svet za blagovni promet ObLO Šoštanj, razpisuje mesto delovnega kolektiva za vodstvo trgovine s pavšalnim obračunom s sedežem v Šentilju prt Velenju. Pogoj' za izročitev vodstva trgovine je predpisana izobrazba..
Ponudbe, kolkovane s 180 din državne takse in 95 din občinske takse, z dokazilom o priznani strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju dostavite na oddelek za gospodarstvo ObLO Šoštanj, najkasneje do 25. decembra 1958.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 15: Smetana »Prodana nevesta«. Red LMS-Popoldanski. (Sedeži v prodaji s 50% popustom.)
Komisija za sklepanje «1 odpovedovanje delovnih razmerij Pivovarne Laško razpisuje mesto
RADIO
5.000—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.40 Nekaj domačih napevov; 8.40—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 2eleli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40— 18.00 Slovenske narodne v priredbi Vlada Goloba poje kvintet Anton Neffat, igrajo Dravski flosarji; — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
i-a čiščenje preprog, tapet
Sporočamo, da se je smrtno ponesrečil naš dobri atek, mož, sin, svak in zet
TAJNIKA PODJETJA
Pogoji:	potrebna kvalifi-
kacija za to sistematizirano mesto. Plača po tarli-aem pravilniku podjetja Družinsko stanovanje sc audi v mesecu marcu. — Rok prijave do 20. decembra 1958.
7434-R
Janez Tovornik
avtoprevoznik na Planini
Pogreb bo 12. dec. 1958. ob 10. uri dopoldne na Planini.
Žalujoče družine: Tovornik in Dornik.
RAZPIS
Upravni odbor trgovskega podjetja »Tabor« Grosuplje, razpisuje sledeča mesta:
RAČUNOVODJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 3 leta prakse kot samostojni računovodja.
FAKTURISTA
EMBALAŽNEGA REFERENTA
Pogoji: nižja strokovna Izobrazba in 3-letna praksa na enakih delovnih mestih.
Plače se določijo po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Samsko stanovanje za računovodjo na razpolago takoj. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prošnje pošljite na upravni odbor podjetja najkasneje do 25. decembra 1958.	R
za čiščenje kovinskih de-
lov v gospodinjstvo
SPORED ZA ČETRTEK
RUDOSKi PK0GR&M
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.0U,
13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00,23.00,
24.00.
5.00—8.00 Pisan glasbeni spored; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Stevan Mokranjac; VI. rukovet. Jakov Gotovac: Dva moška zbora; 8.20 Igrajo majhni zabavni ansambli; 8.40 Potopisi in spomini — Lev Hvat: Antarktični Kolumbi — II.;
9.00 Odprimo glasbeni atlas; 10.10 Odlomke iz znanih oper pojo naši solisti; 11.00 Zabavna glasba; 11.30 Oddaja za cicibane; a) Dolgonosi princ; b) Od pesmice do pesmice;
12.00 Logarski fantje pojo in igrajo; 12.15 Kmečka univerza — Ing. Vera Marentič; Preurejeno kmetijsko šolstvo; 12.25 Popevke se vrstijo; 12.45 Skladbe Isaaca Albe-niza; 13.30 Felix Mendelssohn: — Scenska glasba k Snu kresne noči; 13.54 Skladbe Petra Liparja pojeta Mariborski komorni zbor in zbor »Ljubljanski Zvon«; 14.15 Turistična oddaja 14.30 Naši poslušalci pozdravljajo; 15.40. Na platnu smo videli; 16.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 17.10 Glasbene uganke; 18.00 Tovarna tekočega kruha (reportaža); 18.15 Melodije iz filma »Kralj iri jaz«; 18.45 Radijska univerza — Ivo Pirkovič: Avtocesta — okno v neznano antiko; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Ptica v zenici son-
RAZPIS
Višja pedagoška šola. razpisuje mesto
profesorja za nemški jezik
Kandidati naj vlože prošnjo s podatki o svojem strokovnem in pedagoškem delu na VPS, Stari trg 34 do 15. januarja 1959. R
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi brat, svak in stric
MKGB GALE
posestnik z Barja
Pokojnik leži do danes do 17. are v Peruzzijevi ulici 60 nakar bo prepeljan v Nikolajevo mrliško vežico, kjer bo pogreb dne 19. decembra I9n8 ob 15.30.
Žalujoči: sestre Ančka, MicL \lbina in Joža z družinami ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 17. decembra 1958.
Danes, v četrtek 18. decembra, bo ob 20. uri v dvorani Slovenske filharmonije koncert znanega hrvaškega pevskega zbora »Ivan Filipovič«, ki prvič po osvoboditvi gostuje v Ljubljani. Na programu so dela svetovne klasične in jugoslovanske zborovske literature. Dirigira Sergije Rainis. Vstopnice dobite v prodaji pri dnevni in večerni blagajni Slovenske filharmonije.	k
Violinist Rok Klopčič, diplomant prof. Pfeiferja in Maxa Rostala ter nagrajenec s 1. nagrado v Llangollenu, bo debutiral v ponedeljek, 22. decembra na svojem prvem celovečernem koncertu. Pri klavirju bo Marijan Lipovšek. Vstopnice od petka dalje v Filharmoniji. Cene od 180 din navzdol. za abonente vseh abonmajev ob predložitvi abonmajske izkaznice enotna cena 50 din.
Beograjska filharmonija bo pr-vič po osvoboditvi koncertirala v Ljubljani v torek, 23. decembra. Dirigent je Zika Zdravkovič, spored obsega Beethovnovo Leonoro •3, dve simf. sliki iz Konjovičeve Koštane in Brahmsovo 1. simfonijo
Mirno in vdano, kot je živela, je v 63. letu po težki bolezni dotrpela naša. ljuba žena, mama, tašča, sestra, sestrična in teta
ANGELA VIDIC roj. TEPINA
K poslednjemu počitku jo spremimo na radovljiško pokopališče v četrtek, 18. decembra 1958, ob 15.30.
Žalujoči:	mož	Joško,	sinovi Joža z družino, Janez,
Miha, Andrej, sestri Mici, brata Anton In Lojze z družinami in ostalo sorodstvo.
Radovljica, Spittal, Ljubljana, Dunaj, Stražišče, Ljubno.
V neizrekljivi žalosti sporočamo, da je po dolgotrajni bolezni umrl naš zlati mož, oče. ded, praded, brat, stric, svak
JOŽEF SLAK
upokojeni strojevodja
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 19. ta m. ob 15. uri iz Jožefove vežice na Zalah.
Marica Slak, žen%; Jožica por. Hafner, Ana por. Medja, Milan, Vinko, hčere in sinovi; družine Kosem, Slak. Točaj, Cej. Kristan in ostali sorodniki-.
Ljubljana. Kranj. Pariš.
železniški uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 18. decembra 1958, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Iva, sinova ing. Franc z družino, ing. Jože,; hčere Milena. Iva, Anča, mr. ph. Breda 2 družinami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Beograd, Zemun, Maribor, Velike Lašče, Cleveland. 16. decembra 1958.
J0SIPINA SMODEJ
vdova p,o notarju
Leži na Zalah v Frančiškovi kapeli. Pokopali jo bomo v Velikih Laščah, dne 19. decembra 1958, ob 14. uri.
Žalujoči: edn dr. Duian, hčerka Slavka, snaha Anka, zet dr. Selem ter vnuki in pravnuki.
Ljubljana, Novo mesto, Sipan, Graz, 17. dec. 1958.
KOLEDAR
Četrtek, 18. decembra: Rado.
■
Ing. Cešnovar Andreju k diplomi na kemiji iskreno čestitajo prijatelji in prijateljice.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO I. URE. ZJUTRAJ. OB NEUELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Sirks Zinaida. Lavričeva St 5 a, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 10 *50 Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Jerše Marjan, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom VIC:
Dr. Lazar Milan, Kimska c. 23. tel. 22-350. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg Mladinskih delovnih brigad 3- o„ 8 do 14. ure tel. 21-797.
Zdravstveni dom MOSTEs
Or. Debevec Rado,
ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr Jamar Berta, Zitnikova 11. tel 22-936 V odsotnosti zdravniki kličite tel. LM 20-500 Zdravstveni dom SISKA:
Dr. Ponikvar Rafko, Celovška 26. tel. 20-748.
Zdravstveni dom Ljubljana - Moste. obvešča vse starše občine Moste, da crdinira v Osnovni šoli na Bazoviški c. 1 šolska zobna ambulanta za vse predšolske in šolske otroke do 14 leta starosti. Ambulanta dela vsak dan, razen sobote od 15—20 ure.
Namesto venca na grob pok. dr.. Slug; Gabrijelu so poklonili prijatelji iz Kodeljevega in Most 2.500 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuje! f Dekanat naravoslovne fakultete v Ljubljani sporoča, da bo 18. t. m ob 11.30 uri v matematičnem seminarju na univerzi, javno branila doktorsko disertacijo »Vpliv sorodstvenega križanja na razporeditev osnovnih krvnih skupin A, B. O pri prebivalcih otoka Su-ska« tov. Zlata DOLINAR-OSOLE. asistent na antropološkem inštitutu naravoslovne fakultete v Ljubljani.
V počastitev spomina pok. gledališke igralke Vide ZAMEIC -KOVIČEVE je poklonilo članstvo Drame SNG v Ljubljani 7.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuje!
pripravljalni odbor Turistično -olen-ševalnega društva občine Ljubljana - Bežigrad, vljudno vabi vse prebivalce na področju občine Ljubljana - Bežigrad._ da se udeleže ustanovnega občnega zbora Turistično - olepševalnega društva Liu bliana - Bežigrad, ki bo dne 10 decembra 1958 ob 19 uri v sindikalni dvorani Tovarne dekorativnih tkanin. Ljubljana. Titova cesta št. 93.
ŠTUDENTJE POZOR!
S ekskluzivna študentska zabava bo v soboto 20. t. m- od 20.15 do 24.30 v OSM. Miklošičeva 12.
Igra VELIKI AKADEMSKI PLESNI ORKESTER, poje RAF IRGOLIČ
GLEDALIŠČA
DRAMA
Četrtek. 18 dec. ob 19.30: Cankar;
Za narodov blagor. Abonma H Petek 19 dec ob 15 30: Majakov-ski ■ velika žehta Abonma Pe-tek popoldanski. V prodaji stojišča.
Ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevu!« Abonma ZSJ. V prodaji stojišča.
Sobota. 20 dec. ob 19.30 MajaKov skl: »Velika žehta« Izven in za
podeželje
(Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 21. decembra, ob 15: Mi-halkov: Sestero mušketirjev. — Premiera. Mladinska igra. Izven. (Vstopnice so že v prodaji.) ob 19.30: Osborne: Ozri se v gnevu! Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Predstava za mladino do 16 let ni primerna.
V repertoarju za teicoči teden posebej opozarjamo na premiero zanimive in napete mladinske igre S. Mihalkova in M. Klopčiča »Se-stero mušketirjev« v nedeljo. 21 decembra ob 15.
Vstopnice za premiero so že v prodaji.
OPERA
Četrtek, 18. dec. zaprto.
Petek, 19. dec. zaprto.
Sobota. 20. dec. ob 19.30 Puccini LA BOHEME. Premiera. Slavnostna predstava v počastitev 100-letnice rojstva Giacoma Puccinija.
(Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 21. dec. ob 17: Smetana. PRODANA NEVESTA. Gostova-nje v Litiji.
Ponedeljek, 22. dec. ob 19.30: Vei-di; AID A. Gostovanje mezzosopranistke Zenaide Palli. prvakinje Opere v Bukarešti. Izven. (Vstopnice so že v prodaji.)
Mezzosopranistka Zenaida Palli, prvakinja Bukareštanske Opere, je kot odlična operna umetnica znana v vseh kulturnih središčih Evrope, kjer je še ponovno nastopala kot gost. PTav tako je stalni gost največjih ruskih opernih hiš, med drugim tudi Velike Opere v Moskvi. V Ljubljani bo njeno gostovanje v ponedeljek, 22. t. m. prvo in enkratno. Pela bo Amneris v Verdijevi operi »Aida«. Ai<lo bo pela Vanda Gerlovičeva, Radamesa Attilio Planinšek.
»LA BOHEME«
(Premiera v Operi ob stoletnici Puccinijevega rojstva)
Po velikem uspehu opere »Ma-non« je Puccini vsepovsod iskal novo primemo besedilo. Ko pa je bral roman »La vie de Boheme« (Henry Murger), se je nad dogajanjem tako navdušil, da se je takoj odločil za glasbeno ilustracijo življenja pariških bohemov. V nekem večeru pa sta prijatelja Puccini in Leoncavallo med pogovorom zelo začudeno ugotovila, da oba komponirata isto Sferno. Leon-cavalo se je s Puccinijem sprl, ker mu je bil že pred letom ponudil svoj libreto, pa ga ta zaradi nepoznanja romana ni sprejel-
Giacosa in Illica sta napisala libreto, vendar skladatelj ni vedel, kakšna naj bo glasba za to delo iz <iobe Ludvika Filipa. Potem pa je v milanskem konservatoriju poiskal svoj »Capriccio« in v njem Bpet našel sebe, svojo mladost, fvoje osebno bohemsko življenje, ki ga je v glasbi znal prilagoditi omenjenemu času.
Tako je nastala opera »La Bo-fceme. katere premiera Je bila lv 2. 1896 v Teatro Regio v Torinu. Dirigiral je Ar turo Toscanini. Pu-fAUca je opero lepo sprejela, kritika pa ji je očitala operetnost. Založnik Tito Ricordi je uporabil vše svoje zveze in poznanstva, popotoval in pisal, toda gledališki ravnatelji opere niso Jioteli sprejett v repertoar. Potem pe KirtSsb » Puccinijem odškodoval
ZA OBČINSKI PRAZNIK NA PODROČJU ORClNE GORENJA VAS NAD ŠKOFJO LOKO
19. DECEMBER 1958
ČESTITAJO VSEM SVOJIM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM TER JIM ŽELIJO SE NADALJE MNOGO USPEHOV:
OBČINSKI
OBČINSKI
. OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI
in kolektivi podjetij
LJUDSKI ODBOR KOMITE ZKS ODBOR SZDL SINDIKALNI SVET ODBOR ZRO ODBOR ZB NOV KOMITE LMS ODBOR RK
in zadrug:
»MARMOR« INDUSTRIJA NARAVNEGA KAMNA HOTAVLJE KMETIJSKA ZADRUGA, HOTAVLJE KMETIJSKA ZADRUGA, GORENJA VAS REMONTNO PODJETJE, GORENJA VAS GOSTILNA »TABOR«, GORENJA VAS OBRTNA DELAVNICA »MIZAR«, GORENJA VAS TRGOVSKO PODJETJE, GORENJA VAS PEKARNA, GORENJA VAS
ELEKTRO-INSTALATERSKA DELAVNICA, POLJANE
TRGOVSKO PODJETJE, POLJANE KMETIJSKA ZADRUGA, POLJANE KROJAŠKA DELAVNICA, POLJANE GOSTILNA »NA VIDMU«, POLJANE KMETIJSKA ZADRUGA, LUClNA
GORENJA
VAS
IPIRAZNIIUJE
druge v zadružne domove ta obrate nekmetijske dejavnosti. Vendar so se delno že letos prav te nekmetijske dejavnosti odcepiile od zadrug in zadruge se preusmerjajo v svojo osnovno dejavnost, uveljavlja pa se proizvodnja v kooperaciji, od tega pa bo končno odvisen večji pridelek kmeta in dohodek zadruge.
Omeniti hočemo še dejavnost Industrij* umetnega kamna »Marmor«- Podjetje je že iz-
prešel v področje ObLO Škofja Loka. Kot vidimo, so v zasnovi že dani temelji za preobrazbo strukture prebivalstva, katerih pred leti še ni bilo. Iz ostalega je tudi razvidno, da je bilo na vseh sektorjih mnogo storjenega. kar pa bo služilo kot osnova za še večji gospodarski razmah, ki čaka prebivalstvo ob tej prelomnici. Po drugi strani pa je ravno ta priključitev ObLO Škofji Loki pomembna za to. ker bodo zbrana »redatva
V spomin na množično vstajo, na odhod prvoborcev v hribe in na znamenito bitko pri Dražgošah. praznuje 19. decembra prebivalstvo občine Gorenja vas.
Skozi idilično Poljansko dolino smo se pripeljali v Gorenjo vas Predsednik ObLO nam je podal za to priliko kratek pregled izgotovljenih del. vendar ie že uvodoma poudaril. d'a je prav sedaj občina na važni prelomnici. — Vse doslej opravljeno delo bo namreč osnova za lažji in hitrejši gospodarski razvoj
prvi fazi. V šoli Lučne so dokončno izvedene vodne napeljave, za šolo v Gorenji vasi pa je nabavljena potrebna oprema-
Z adaptacijo šole na Malenškem vrhu in z adaptacijo šole v Javorja,h bo zadoščeno potrebam pri tistih šolah, ki nimajo organiziranih osemletk, vsaj za prihodnjih 10 let. Predvideva pa se gradnja šole v Gorenji vas j in Poljanah.
Od šolstva je prešel naš nenačrtni pomenek k elektrifikaciji. Tudi na tem sektorju dela.
delalo načrte za rekonstrukcijo obrata. Podjetje že sedaj razpolaga z zastarelimi obratnimi sredstvi, v bližnji bodočnosti pa bo podjetju vendarle uspelo nabaviti nove tehnične pripomočke. V izeradnji je obrat, oziroma objekt »Kovačija« v Poljanah. »Motor«, Škofja Loka bo prevzel nedokončano zadružno stavbo v Poljanah za svoj obrat in bo tako v. obeh podjetjih zaposleno preko 60 ljudi. S tem Pa je tudi urejeno, da domačinom v bodoče ne bo potrebno iskati dela izven domačega kraja.
Kot smo uvodoma nakazali, bo teritorij ObLO Gorenja vas s !• januarjem prihodnjega leta
omogočila hitrejšo uresničitev začrtanih ciljev.
Morda bi na koncu omenili, da naš prikaz dela ObLO Gorenja vas ni popoln, sai nismo omenili nobenih številk, ki bi lahko naizorneje prikazale vložena sredstva v razne sektorje gospodarstva. Tudi ni izključeno. da bi kdo na opravljeno delo ne gledal pravilno. Stara resnica je. da naši ljudje radi mislijo: to in to ni bilo potrebno, kadar opravljeno delo ne tan-gira njihove osebne koristi. 2al se morajo take misli ukloniti potrebam skupnosti in za skupnost se bo delo ObLO Gorenja vas začelo odražati, č« ne danes, v najbližnji bodočnosti.
pod vodstvom večje enote, ki ji bo v bližnji bodočnosti priključen teritorij sedanje občine Gojenja vas. predvsem enote, ki ima že utrjeno gospodarstvo in bo laže izpeljala že zastavljene načrte.
Najprej nekaj besed o delu za prospeh šolstva v občini Gorenja vas. Novogradnja šole na Malenškem vrhu — z delom so
pričeli letos, je zaključena v
so zapaženi lepi uspehi. Dela na Zirovskem vrhu gredo h konou. hkrati so pričeli z obnovo omrežje na področju Sovodnje in z elektrifikacijo področja Poljane. Proračunska vsota za oba objekta znaša cca 55 milijonov dinarjev. To pa bodo finansirali delno iz posojil, delno pa Prispevkov občanov.
Dokaj sredstev, pridobljenih od kmetijstva, so vložile za-
«4
lili
ir -
''mm
i/SEM DELOVNIM LJUDEM IH PREBIVALCEM NA PODROČJU OBČINE SKOPJA LOKA ZA OBČINSKI PRAZNIK 18. DECEMBER 1958 ŽELIJO ČIMVEČ USPEHOV PRI DELU ZA GOSPODARSKI W KULTUMH MM OBČINE:
Občinski ljudski odbor
ŠKOFJA LOKA
GORENJSKA PREDILNICA MLK »JELOVICA«
»MOTOR«
TOVARNA KLOBUKOV »9ESIR« »GRADIS«, LESNI OBRAT SGP »TEHNIK«
VELETRGOVINA »LOKA«
TRG. PODJETJE »ŽELEZNINA« »TRANSTUBIST«, ŠKOFJA LOKA TOVARNA PRESITIH ODEJ »ODEJA«
KOMUNALNO PODJETJE, SK. LOKA
OBCMSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
KOMUNALNA BANKA, SK. LOKA ZADRU2NA HRANILNICA IN POSOJILNICA, ŠKOFJA LOKA TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR«, ŠKOFJA LOKA »MESARIJA« GPZ, ŠKOFJA LOKA »MESNINA«, ŠKOFJA LOKA »ELRA« (elektro-radio obrt. delavnica) ŠIVALNICA »KROJ«
OBRTNO KOVINSKO PODJETJE, ŠKOFJA LOKA TRGOVSKO PODJETJE »LUBNIK« RESTAVRACIJA »KRONA« GOSTILNA »PRI KOLODVORU« KMETIJSKO POSESTVO, SK. LOKA KMETIJSKE ZADRUGE NA OBMOČJU OBČINE
TER VSA OSTALA PODJETJA NA OBMOČJU OBČINE.
MALIOGLASI
DRAMSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI potrebuje takoj enega odrskega delavca. Plača po uredbi. Interesenti naj •• javijo v dopoldanskih urah v tajništvu Drame.
DOM EKONOMSKE SRED. SOLE,
Ljubljana, Veselova 2, proda: električni • stroj za lupljenje krompirja m rezanje zelja, ročni stroj za mletje mesa Titan it. IS. zazidljiv Štedilnik za kapaciteto do 300 ljudi, tehtnico za 200 kg, 30 železnih postelj, rabljene keramične ploščice za dve lončeni peči, 3 gašperje in nekaj starih vrat.	29317-4
POSOJILO 33.000 din nujno .iščem. Nagrada po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. Odd. 29318-11 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam .boljšemu inteligentnemu gospodu. Plača za eno leto vnaprej in z dobro nagrado. Naslov v ogl.< odd. 29321-9 GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma za ves dan ali samo dopoldne iščem. Nudim sobo. Poizvedbe vsak dan od 15. do 18. ure. Zajc Majda, Bohoričeva 28. pri Direkciji »Gradis«.
29321-1
Šiviljsko pomočnico aii priučeno. resno, pridno sprejmemo. Celodnevna zaposlitev, dobri pogoji. Ponudbe pod »Konfekcija«
V Ogl. odd.	29268-1
PRI INDUSTRIJI ali večjem tfg. podjetju išče službo verziran bivi! trgovec kot nabavni ali prodajni referent ali za zastopnika. Dobro poznanje krajev in strank. Sedaj še v službi, katero bi rad spremenil. — Ponudbe v ogl odd. pod »Lahko Januar«.
29268-1
PAKTURI8TKO »prejme taikoi industrijsko podjetje »v Ljubljani. Ponudbe pod »Pridna« v ogla*, odd.	29042-1
STROJEPISKO z znanjem stenografije in enega tujega Jezika, sprejme industrijsko podjetle v Ljubljani s takojšnjim nastopom službe. Naslov v ogl. odd.
2909H-1
KOVINOSTRUGARJA, kvalificiranega. samostojnega, z znanjem obdelave v avto stroki, sprejmemo. Služba taikoj. Plača po dogovoru. — Mehanični servis. Ljubljana, ulica Moše Pljad«* 18-
291*4-1
GOSTINSKO PODJETJE Kolovor-aka restavracija v Ljubljani nudi zaposlitev snažilki. Nastop službe takoj .	29232-1
PRIDNO DEKLE z dežele, za vsa dela, iščem. Nastop takoj. Bricelj Zdenka. Na Peči 39. Ljubljana. gostilna.	29242-1
RAČUNOVODJA s prakso. išče stalno namestitev. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Samostojen«.	29224-1
UPOKOJENKO ali starejšo pošteno gospodinjsko pomočnico sprejmemo k 3-članski družin* na Vrhniki. Naslov v ogl. odd
29215-1
VDOVO aill upokojenko sprejmem v službo za dopoldanski čas. Naslov v ogl. odd. 29213-1 USLUŽBENKA s srednjo ekonomsko izobrazbo in nekaj let prakse v komercial) želi zamenjati službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«.	29212-1
HONORARNO SLUŽBO želim v Ljubljani, toda ne administrativno delo. Ponudbe pod »Upokojenec. znam tri tuje jezike« v ogl. odd.	29244-2
HODIM NA DOM za strežnice bolnikom. Pondbe v ogl. odd pod »Zanesljiva«.	29223-2
AVTO BMW, 5-sedežni, tip 320. odličen, prodam. Peterlin. Preserje 41. p. Radomlje. 29259-4 OSEBNI AVTO, povojne tipe Opel Olimpla, Mercedes, Fial lioo, Volksivagen, kupim. Opis in cena na naslov Janez Šuštar. ClrlHMetOdova 3, Murska Sobota.	29270-4
KROMIRAN vzidljiv štedilnik, skoro nov. 2 plošči, 2 pekača, ev. s pečico za pečenje na žaru in nova kompletna hrastova garažna vrata, prodam. Modic Spinčič, Ljubljana. Zarnikova št. 14.	29254-4
OBRTNO PODJETJE »Sčetarna«. Komenda pri Kamniku, proda po ugodni ceni stroj za navla-čenie ščetk (Stanco). R 3129-4 BOLNIŠKO SESTRO ali bolničarko zaposlimo takoj ali po dogovoru. Prednost pri namestitvi imajo tovarišice z večletno prakso. Stanovanje in oskrba v ustanovi, prošnje pošljite na naslov Ravnateljstvo' Vzgaja-iišča Ssmlednik, p. Smlednik (pri Medvodah).	R	3140-1
VRTNARJA, kvalificiranega ozir. z večletno prakso sprejmemo v službo takoj ali po dogovoru. — Stanovanje z eno sobo in kuhinjo je preskrbljeno, tudi vsa ostala oskrba je v ustanovi. — Prošnje pošljite na naslov: Ravnateljstvo Vzgajališča Smlednik, p. Smlednik (pri Medvodah).
R 31*1-1
MOSkEGA, vojaščine prostega, sprejmemo v službo h konjem. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. Plača dobra. Naslov v ogl. odd.	28856-1
KNJIGOVODJA(-KINJA) dobi s ' 1. jan. 1959 dobro zaposlitev v manjšem podjetju. Pogoj; popolnoma samostojen(-na) pri delu. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Bilanca« do vključno 20. dec. 1958.	28932-1
BARAKO, leseno, primerno za garažo ali shrambo pri zidavi, v velikosti 3x2x2 m ter dvoje za-steklenih, skoraj novih oken 1K0.50 m. prodam. Košir. Sveto-savska 28.	28969-4
KUHINJSKO KREDENCO prodam. Ilirska 11. pritličje levo.
-28687-4
KOVINSKO STRUŽNICO, 7o cm
stružne dolžine z vsemi pripadajočimi pripomočki. potrebna delnega popravila — prodamo. Ogled vsak dan od 6.30 do 14. ure v Mehaničnem servisu. Ljubljana, ulica Moše Pljade št. 18.
29185-4
KOLO, žensko, novo, ugodno prodam. Prezelj M.. Hranilniška ul. št. 4.	29231-4
KUHALNIK — rešo, ploščice od aobne peči In štedilnika, lijak za vodo. 3 kuhinjske police in ročno žago, ugodno prodam. — St iška ulica l. stanovanje 5 — Šentjakob.	29225-4
PEC (Zephir) — omara, omarica, stoli, mize. pisalna miza. Jedilnica in drugo, naprodaj. — Ješe. 2uipančičeva 12-11.	29219-4
v TRET ata namenjeni? Ne pozabit« koristen naslov: »Msgsnlal
»lla Stazlon««, Via Celllnl a, velika manulaktuma trgovina, nekaj korakov od glavne postaje. Našli boste veliko izbiro manufakture po najugodnejših cenah v Trstu. Samo nekaj primerov; montgomerjr aa ženske la moške 2900 Lit, dežni plašči isoo, bunde 2900, flanelaste hlače 1980. obleka 7500, dežniki 850, S parov finih nogavic 1000, S m blaga za moško obleko 5000 Lit. — Stroške pošiljk v Jugoslavijo krije podjetje. Posebni popusti sa izletniške skupine. Ne pozabite koristnega naslova:	Magazzinl
alla stazione«, Trst, via Celllnl št. 2. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.
R 3976-4
V TRSTU v veletrgovini »Felice'«, Via Carducci 41, nasproti pokriti tržnici, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter te izdelane cele obleke in posamezni Jopiči, vse po najnižjih, v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokar prejeli 10.000 montgomerjr plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni, to je šooo Lit. za komad. Torej pomnite v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2900 Lit. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust	R	3138-4
AVTO nemške znamke (Volkstva-gen) ali podoben kupim. — Sp. Brnik St. 44, Cerklje.	29257-5
GENERATOR, 40—60 KVA, trofaz-
nl, sinhronizirani, samobudni s pripadajočim Diesel pogonskim motorjem, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z oznako tipa potrošnje goriva in ostalih podatkov ter ceno, pošljite na naslov: Perutninska farma. Zalog, p. Ljubljana, Titova 19-V 29053-5 AVTOBLOK od Olimpije Rekord, tipa 1953, iščem. Ponudbe; Sel-man. Ljubljana. Poljanska c. 13 ali telefon 32-680. Ljubljana.
29247-5
GARAŽO z Jamo pri črpalki na Viču zamenjam za smer prot Bežigradu, tel. 31-9*3. Vrbnjak Viktor.	28851-6
POSESTVO v okolici Moribora ,
5 ha obdelovalne zemlje, z no vlm stanovanjskim in gospodar skim poslopje, ugodno prodam Kranjc Konrad. Jablance 42. p Korena.	29182-7
NUDIM STANOVANJE in hram za pomoč v gospodinjstvu do poldne. Ogledi od li do 19. ure Vujoševlč. Ilirska lTTII. 29255-6 NUJNO potrebujem sobo. Nudim brezobrestno posojilo ali nagra do. Ponudbe pod »Nujno« v os odd.	29007 '
NUJNO MENJAM trisobno stano vanje v Novi Gorici za Ljub!).*-no ali Zagreb. Ponudbe v ,og odd pod »Primorska«.
PRAZNO SOBO potrebujem takoj Ponudbe v ogl. odd. pod »Na grada SP«.	-!
STANOVANJE nudim mlajši zdravi upokojenki. Naslov v o=' odd.	29025-:
ZDRAVNIK išče v Ljubija t' opremljeno sobo, po možnost: centru za dobo 3 mesecev. Pia ča vnaprej. — Ponudbe na SI Kranj pod »Specializacija«.
29197-6
MLAJŠO UPOKOJENKO spre.) mem za gospodinjska dela. Nudim	plačo	in	hrano.	Dogovoi
med	18. ta	19.	uro pri	Kresnik
Titova 25-B-III.	29247-9
OPREMLJENO SOBO iščem. Ves dan	odsotna.	Plačam	najvišje
najemnino. Ponudbe pod »Visoka najemnina« v ogl. odd.
29250-9
DVA ŠTUDENTA (bogata) iščeta gpbo. Plačata dobro. — Ponudbe pod »I. letnik« v ogl. odd.
“•-1	- -29249-9-
INTELIGENTNA USLUŽBENKA išče skromno sobico s l. I. 1959 • Ponudbe pod »Najvišja cena« v ogl. odd.	29239-9
ZA STANOVANJE pomagam v tedenski izmeni. Naslov v ogl odd.	29227-9
PRAZNO SOBO v Okolici Viž-marja ali Tacna iščem. Sem miren. Naslov v ogl. odd. 29217-9 ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	29211-9
PRIDNO DEKLE pomaga v gospodinjstvu za hrano in stanovanje v tedenski izmeni. Naslov v ogl. odd.	29210-9
RJAVA' LOVSKA PSICA, ptičar-ka, se je Izgubila. Najditelj naj jo odda: Bernik. Hajdrihova — provizorij.	29222-10
AVTOMOBILISTI, POZOR! Prevleke avto-sedežev, narejene ali po naročilu dobite; Sarnavsky Vanda, Ljubljana. Friškovec 5 (poleg Maistrove ul.).	28597-11
POTREBUJEM 300.000 din posojila za dobo šestih mesecev. — Vrnem z visoko nagrado. — Ponudbe pod- »Ugodnost« v oglas, od d.e	29216-11
STAREJŠEGA, poštenega kvalificiranega mlinarja, iščem. Samsko stanovanje in ostala oskrba zagotovljena. Gorenjska. Naslov v ogl. odd.	29271-1
TRGOV. POMOCNIKA(-CO) za špecerijsko trgovino sprejme takoj ali pozneje, trgovsko podjetje »Rožnik«. Ljubljana. Titova 18,	29279-1
P OSLO VOD JO (-KIN JO) za špecerijsko trgovino sprejme Trgov, podjetje »Rožnik«, Ljubljana. Titova 16.	29280-1
»PEKARNA ŠENTVID«. Ljubljana, Šentvid št. 8. sprejme raz-važalca kruha. Nastop službe takoj.	29310-1
2E IMATE SBECK0 NOVOLETNE LOTERIJE?
7519-R
ŠOFER B kategorije Išče službo v Ljubljani., Ponudbe pod »Vesten« v ogl. odd.	29389-1
RAZPISUJEMO mesto upravnika
ali upravnice mladinske revije »Mlada pota«. Pogoji; srednješolska izobrazba ali večletna praksa. Nastop službe takoj. Samo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom In opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:	Uredništvo revije Mlada
pota, Ljubljana. Tomšičeva k2. PODJETJAj Sprejemam v delo, sestavljam živosrebrne reilejn« avtomate za reklame — razsvetljavo. Šlibar, Ježica 76.	-t
KNJIŽNO OMARO z Mayers Le-xikon, večjo mizo, umivalnik z z marmorjem in drugo, poceni prodam Samo od 12 .do 13. ure. Naslov v ogl. odd.	29311-4
ZELO LEPO, stoječo svetilko z ' mizico in velikim senčnikom, prodam. Naslov v ogl. odd.
29308-4
ZLATO za zobe prodam. Naslov v ogl. odd.	29307-4
KLAVIR, pol,koncertni, skoraj nov, z angleško mehaniko, primeren za ustanove, šole, društva, prodamo. Informacije in ogled od 15. do 16. ure. Ljubija^ na, Slomškova 9. Stanovanje 7.
29392-4
PISARNIŠKO POHIŠTVO, izdelek •Stol«, Kamnik, prodam. Dovžan: Ljubljana, Smrekarjeva 2. tel. 22-846.	29296-4
FIAT 1100. Vollkswagen ali Opel, novejši, do 40.000 km. kupim. Naslov v ogl. odd-	29286-5
NE UV&T SVMŠKEUŽE PRAŠIČA ODEkl.
KOioMPMffi
:	■ricii-ssa
K0TEKSU! t
•DPOLNOMA NOVO STRUŽNICO
FAM — 1250 mm stružne doižine, zamenjamo za univerzalni rezka,Ini stroj Razliko doplačamo. Ponudbe na »Agroservis«. Ljubljana, Draga 41.	29305-6
STANOVANJE oddaim za pomoč v gospodinjstvu. Informacije prj Konjšek. Pot na Fužine 17. ■STANOVANJE na deželi pri Ribnici na Dolenjskem, komfortno z 2 sobama, kopalnico itd. zamenjam za primerno enosobno stanovanje v Ljubljani. Naslov v Ogl. odd.	29313-9
»OSTENO DEKLE Išče sobo. — V prostem času pomaga tudi pri gospodinjstvu. Margita Čemela. Zarnikova 12.	29294-9
v VLAKU Slivnica—Maribor. 14. deč. 1958. izgubljeno denarnico z osebno in planinsko legitimaci-lo. vrnite na naslov. Denar obdržite.	29274-10
'KTOVKO, zamenjano v vlaku Reka—Ljubljana na priimek: Godina, orosim prinesite na fakulteto. Krekov trg 1. kjer dobite svoje. Pošljite vsaj indeks.
29311-10
7. DEC. POPOLDNE sem izgubil od Trojan do Ljubljane rjavo rezervno avtokolo. Vrnite ali sporočite oroti nazradu Podgornik. Ljubljana. Bežigrad 18
29394-10
MARI! Vaše pismo dob*) nrenoz-no. Pošljite nasloy »Svetla oot«.
29303-11
•	Slovenija ceste, splošno
•	gradbeno podjetje,
• Ljubljana
{ POZIVA
j vsa podjetja, zadruge ta j privatnike, ki imajo ka-i kršnekoli zahtevke do gra-•• dilišča Bič, Jezero in As-
• faltne baze Trebnje in za j te še niso dostavili raču-j nov, da jih predlože naj-
• kasneje do 23. decembra
•	1958. Navedena gradilišča
:	so v likvidaciji in po na-
vedenem roku dospelih računov ne bomo mogli upoštevati.
•	7604-R
Dotrpela je naša ljubljena mama
FRANJA GORIŠEK
Na zadnji poti jo bomo spremili v patok, 19. decembra 1958, ob 15.30 lz mrliške veže na Mestno pokopališče v Mariboru.
Prosimo tihega sožalja.
Žalujoči; otroci Ciril, Metod, Vladimir, Mirka z družinami.
Maribor, 17. decembra 1958.
rfyiffir*yW)rKmqoo<r)nffy«kk)nnp««nnnQOQOQQQDOQOOOon^
K OBČINSKEMU PRAZNIKU 18. DEC. 1958 ČESTITA IN ZELI SE VEČ USPEHOV
Delovni kolektiv
tovarne klobukov
SeSIR“
ŠKOFJA LOKA
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE: MOŠKE IN DAMSKE KLOBUKE. MOŠKE IN DAMSKE TULCE. MOŠKE IN DAMSKE CEPICE (BARETE)
OGLEJTE SI NASE PRVOVRSTNE IZDELKE TUDI V NAŠI PRODAJALNI,
LJUBLJANA. NAZORJEVA UL. 7608-R
* ; ■
»oooooaooooooooooooooooooooooaBOOooagpoaoeeoooaoeaoooeogooeoclooooooooooopoooooooppoop
3 str. i SU>YEK5KI P0B0CE7J6LEC 1 St. 204 — is. decembra 1958
AVTOMATIČNI PRISTANEK LETALA
V višini 60 m je poročnik Stark dvignil roke in opustil vsako upravljanje z letalom. Letalo je pristalo samo.
Avtomatični pristanek omogo-
ški inženirji so potrebovali tr: mesece, da so dognali ta sistem. Preskusili so ga že z več kot 2000 uspelimi pristanki v najhuj-ši megli. Sistem ima v glavnem tri elemente:
avtomatično uravnamo napravo, ki deluje namesto živega pilota,
posebno napravo k- more le-
ča posebna elektronska naprava, imenovana BLEU (Blind Lan-ding Experimen,tal Unit). Angle-
KEIŽINKI
VODORAVNO:	1.	angleški mi-
krobiolog, ki je odkril penicilin, 8. poljsko mesto v Šleziji blizu Češke meje, S. pzistanišče v zalivu Rdečega morja, ID. začetnici ameriškega humorista, 12. bajeslovni ustanovitelj Rima, 13. naplačilo, 15. romanski spelnik, 16. hudič, IS. kamenčkom pcdobne tvorbe v prednjem ušesu- n dodatek.
1	0 L	3	‘i	- !5		7 s
8				! *		
	m	9		1		
10	11			12		
13		Vt	M saga	■15		J!
16			17	16	m	
19					20	
21	1553			C??ia»ar	morama	—1
talo privesti in ga obdržati na tančno na sredi začrtane proge, in
elektronski aparat, ki stalne primerja položaj letala z določeno predpisano potjo.
Gibanje v določeni smeri zagotavljata dva kabla, postavlje na ob vsaki strani proge na letališču, ki je podaljšana za 1560 metrov v smeri približevanja Kabla prejemata izmenični tok, ki ustvarja magnetno polje, leto pa deluje na sprejemnik v letalu.
Statistični podatki o poskusih j Bedfordu kažejo, da je letalo priletelo na progo 10 metrov od ;r-edine namesto točno na sredini le v enem primeru od stotih.
Novi aparat se je tako dobro obnesel, da ga nekatera vojaška letališča že uporabljajo. Zdi se. da si bo kmalu utrl pot tudi v mo letalstvo.
Drobiž
Bruselj, 17. dec. (ATP). Belgijski prosvetni minister Mou-reaux je sovjetskemu veleposlaniku v Bruslju poslal brzojavko, v kateri se zahvaljuje sovjetski vladi in osebju polarne postaje Ali ra i j za učinkovito intervencijo sovjetskih letalcev pri reševanju članov oelgijske ekspedicije na Antarktiki.
Belgijski veleposlanik v Moskvi I.oridan je danes obiskal sovjetsko zunanje ministrstvo, kjer se je za to pomoč zahvalil pomočniku zunanjega ministra Zaharovu.
Frankfurt, 17. dec. (Reuter). Zahodnonemška avtomobilska Industrija je sporočila, da so od začetka leta pa do konca novembra v Zahodni Nemčiji izdelali 1,372.000 motornih vozil, kar pomeni v primerjavi z istim obdobjem lani povečanje za 260.000 vozil.
Predstavniki industrije izjavljajo, da se bodo prihodnje leto srečali z velikimi težavami, ker bodo z ustanovitvijo skupnega tržišča poostrili mednarodno konkurenco.
Bogota, 17. dec. (Reuter) V požaru, ki je izbruhnil v neki trgovini, je izgubilo življenje okoli 100 ljudi. Trgovina je bila polna ljudi, v glavnem žensk in otrok, ki so se po izbruhu požara skušali rešiti skozi pomožen izhod, kar pa ni bilo mogoče, ker so bila pomožna vrata zatrpana z ljudmi, ki so hoteli vstopiti, ne vedoč za požar. Do požara je prišlo zaradi eksplozije električne žarnice na okrasni smreki, ki je bila v trgovini.
TJ p ton, 17. dec. (Reuter) V mestu Uptonu v državi New York so sinoči odprli atomsko bolnišnico z lastnim jedrskim reaktorjem. Bolnišnico je zgradil nacionalni laboratorij ameriške komisije za atomsko energijo.
V tej bolnišnici bodo s pomočjo radioaktivnega obsevanja zdravili raka, s pomočjo izotopov pa bodo lahko tudi določevali povišanje krvnega pritiska.
. -
■X*: * ^
■ vsK-
Te dni se je zgodila v Chicagu ena najstrašnejših nesreč v zgodovini ameriškega šolstva. Solo. ki jo obiskuje 1700 otrok, je zajel tako nenaden in tako hud požar, da je izgubilo kljub vsem naporom življenje 87 otrok in tri učiteljice. Otroci so skakali skozi okna na ulico ter se tam pobili, dušili so se v plamenih — vse to so opazovali nesrečni starši s ceste. Hrabrosti in požrtvovalnosti učiteljev in gasilcev se je zahvaliti, da ni zahtevala nesreča še več žrtev.
JhajaCci &oie
V ZDA im v Sovjetski zvezi ne poznajo dajalcev kože. Zdravniki, ki zdravijo opečene ljudi s presaditvijo kože, jo dobe v ta-
IZ JUTRIŠNJE ŠTEVILO »TOVARIŠA«:
NAVPIČNO:	i.	prostozidar,	2
ncta iz solmizaeije, 3. grška črka, 4. privlačnost, 5. reka v Srbiji, 6. švedski znanstvenik in industri-Jec. ki je vse svoje premoženje zapustil za nagrade za najpomembnejše znanstvene in kulturne dosežke, 7. slovničar. 11. livada. 14. najmanjši delec snovi. 17. angleško svetlo pivo, 20. kazalni zaimek.
REŠITEV TORKOVE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. eda, 4. set, 7. Simp cn, 3. avalist, 10. Razin, 11. Osak'-*. 14. manever. 16. alk, 17. kan. is. Tea. 19. ano.
C?
o
IAE
33.
L. PROKES
»Ceskcslov. šacii«
CaO-
Pi
§8
A M
m
- n
■m. « m *	m	pp
«	®	w
i m m .	m	m,	m
m mm
i
Seli na potezi remizira
Beli: Kb3, a4 (2)
Crni: Kc6, h? (2)
REŠITEV NALOGE ST. 37 1. Dh2! Komplicirana belo-črna sečišča na fi in f2
številni kino obiskovalci, ki so gledali naš uspeli film »V soboto zvečer« se gotovo spominjajo Mira Sardoča, simpatičnega
»doktorja«.
Na gornji sliki Miro Sardoč v jugoslovansko-češkoslovaškem koprodukcijskem filmu »Zvezda potuje na jug«.
V novi številki ilustrirane revije »Tovariš« so še naslednje za-namivosti: 1. Hadji Murat v Opatiji; 2. Eden ali dva Berlina; 3. Slovenka, ki so zanjo metali milijone; 4. Meja v oblakih.
koimenovanih »bankah za kožo«. V večini ostalih držav pa je stvar pravno zelo zamotana. L j ud.j e imajo o smrti različne nazore. Ameriški, izraz »zakasnela operacija«, kakor imenujejo rezanje kože s trupel, je za evropske pojme nekaj nezaslišanega. Pri tem umre na primer v Franciji, kjer se katoliški krogi vztrajno bore pro-ti »bankam za kožo«, vsako leto najmanj 2000 ljudi zaradi opeklin. Za vzgled bi morah, vzeti nekega mehiškega kirurga, ki je nekoč rešil 300 opečenih ljudi. Ce n,e bi dobili iz »banke« zadostne količine kože, mu to ne bi uspelo.
Kjer ni »bank za kožo«, morajo zdravniki poklicati na pomoč prostovoljce. Nihče jim nič ne prikriva. Gre namreč za pravo operacij o, ki ni brez bolečin in celo nesreče niso izvzete, dasi so zelo redke. Dajalci kože morajo ostati v bolnišnici dva tedna in nihče jim ne zagotovi, da jim na koži ne bodo za vselej ostali sledov} operacije.
Kljub temu je števiilo prostovoljcev veliko. Najprej so se prijavili dajalci krvi. Zanimivo je tudi dejstvo, da pripadajo prostovoljci večinoma revnejšim slojem. Zdravniki so marsikdaj v veliki zadreg}, zaradi velikega števila prijjavljencev. Baje vidijo, če je med njimi sorodnik ranjenca.
S presaj evan jem kože so začeli leta 1870. Štirje kirurgi in šest pomočnikov je 52 ur nepretrgoma delalo, preden, so prenos uspešno končali. Tveganje je bilo veliko in rezultati negotovi. Še pred sedmimi leti nihče ni mogel upati, da bo ostal pri življenju ranjenec, ki je izgubil tretjino kože. Danes zdravniki
ne obupajo tudi pri težjih slučajih. Ni daleč dan, ko bodo ozdravili nesrečneža, ki ima opečeni celo dve tretjini kože. To pomeni velikansko zmago me d'-cine, obenem pa skrajno mejo, ki jo je mogoče doseči.
Dajalci kože, ki so omogočili ta podviig, izgubijo včasih kar 20 odstotkov svoje kože (površina obeh stegen!). V nuinh primerih jim vzamejo celo polovico, vendar je taka operacija zelo nevarna. Prostovoljca najprej uspavajo, nakar mu s pomočjo električnega robota in tresočega se rezila posnamejo 10 cm široke trakove kože. Začno s kožo na stegnih, nakar nadaljujejo s hrbtom in rokami. 20 odstotkov površine telesa se ne smejo dotakniti. Tako n.e morejo vzeti kože z obraza. Posname jo seveda le vrhnji del kože, kar predstavlja polovico kožne debeline.
V sosednji sobi se ta čas bori s smrtjo ranjenec z odprtimi ranami. Z dajalčevo kožo mu -jih pokrijejo in smrt je premagana Po osmih dneh, včasih tudi po treh mesecih, odmre presajena koža, toda v tem času je ranjenec izven nevarnosti. Samo en krat v zgodovini medicine se je pripetilo, da je presajena koža »prijela«. Pri tem pa je šlo za brata, ki je dal kožo svojemu pravemu dvojčku.
Zdravljenje traja mnogol ra* zelo dolgo. Hudo opečeno deklico so zdravil}, celo leto. Vsakih petnajst dni je dobila nekaj nove kože. Danes je živa in zdrava, za kar se mora zahvaliti mnogim neznanim, skromnim ljudem, katerih imena so za vedno skrita v zdravniških arhivih.
3
1AV
346. Jezo na župana je kuhal tudi Danny. Tudi on je stopal domov s srditim obrazom. »Pride in reče:	peljali se bomo
z mojim kamionom!-« je godrnjal nad županom. »Mar mi je za njegovo cizo! Bedak, ki ni hotel verjeti v taborniško znanje, jima pa že ne bo prvi stisnil roke in se delal junaka! Ne, prvi bom Petra in Jima pozdravil jaz!**
347. Danny je že vedel, kaj hoče in ni obljubljal v prazno! Spomnil se je starega avtomobila, ki je že desetletja rjave) ua skednju in so mu otroci v šali nadeli ime -»krača-. To je bilo prvo vozilo, ki si ga je bil njegov oče kupil z lastnim zaslužkom, zato pa se tudi iti hotel ločiti od njega še potem, ko je že zdavnaj odslužil. Ne bo več dolgo v pokoju!
348. Oborožen s priročniki za šoferje, se je Dann.v še tisto popoldne spravil na delo. Z očetovo skrinjico za orodje je koračil proti skednju in si govorih »»Tako ga bom popravil in zlikal, da bo tekel kot limuzina! Ne, ne bo župan pripeljal Petra in Jima v San Paul, pripeljala se bosta z mojim .avtomobilom, z našo »kračo**! To je taborniška zadeva!**
s?*:
♦ «
v
r
Na posebni letalski valovni dolžini, ki smo jo poslušali, nismo slišali nobenega klica za pomoč v sili, slišali pa smo letalce, ki so se pogovarjali med seboj.
Tudi drugi dan je bilo videti, da bomo ostali brez dela. Naše sile so bile dosti močnejše od nasprotnikovih in so jih pospravljale za malo južino. Sredi popoldneva so se pričele vračati; nekatera letala so letela nizko nad nami in mahala s krili. Opazoval sem jih in razmišljal o tem, kakšen mora biti občutek, ko letiš v boju takole nad oceanom, v bližini pa ni nikogar, ki bi ti lahko pomagal v sili, in do neke mere čutil, kakšno duševno oporo jim je nudila naša prisotnost.
»Rekel bi, da je za danes tudi že konec,« je rekel Keith. »Rad bi vedel, če bi nocoj lahko poskusili ostati na površju ir. se ne potopiti kakor včeraj?« Prejšnjega dne smo se takoj potem, ko so zadnja letala odšla, potopili, ker so tako določala navodila, zdaj pa je bilo ozračje tako prazno in mirno, da smo se čez nekaj časa spraševali, čemu neki smo se prej obotavljali Nekako takrat se je oglasil sprednji zvočnik na mostu: »Most! Radio pravi, da slišijo klic poškodovanega letala!«
»Sel bom doli in pogledal, kapitan!« Keith je s temi besedami zdrsnil skozi vrata. Čez nekaj minut se je v zvočniku oglasil njegov glas:
»Končno vendarle nekaj dela za nas, sir. Reševalni ekipi bom rekel, naj se pripravi!«
Sest mož, ki so bili zaradi fizične moči in dobrega plavanja določeni za reševalce, je moralo vzdigniti ranjenega ali nezavestnega letalca na palubo. Vodil jih je Buck VVilliams, imeli pa so vrvi za vzdigovanje, nože, in drugo opremo.
Keith je spet spregovoril skozi zvočnik: »V letalu so trije ljudje, vsi trije ranjeni. Poskusili se bodo spustiti blizu nas.
Pravijo, da nas vidijo.«
Nizko nad vodo se je nad severovzhodnim obzorjem prikazalo letalo, ki je viselo z enim krilom navzdol. Približalo se nam je in nas enkrat obkrožilo. Videl sem luknje v trupu in krilu. Potem se je letalo oddaljilo, se obrnilo, se pričelo počasi spuščati in povešalo rep pod višino kril.
Pilot je očitno usmeril letalo tako, da bo pristal precej blizu nas; svoje vozilo je lepo položil na vodo. Na gladino je priletelo precej hitro, udarilo obnjo z velikim brizgom, odskočilo v zrak, spet padlo ploskoma na vodo in drselo po njej, dokler se ni ustavilo.
Še predno se je docela umirilo, smo že pluli proti njemu in nekaj kratkih minut pozneje smo .zapluli ob dva rumena gumijasta čolna, ki sta se kakor po čudežu pojavila poleg potapljajočega se letala. Možje iz reševalnega moštva so stali spodaj na palubi in z zelo resnimi obrazi čakali, da se bo ladja približala čolnoma. Eden izmed njih, Scott, je držal v roki zvito vrv, kakor da jo bo zdaj zdaj vrgel na obalo.
Ko smo bili nekako petnajst vardov od obeh čolnov, se je pričela naša hitrost zmanjševati. Bali smo se, da ne bi pluli mimo njiju prehitro, ker bi ju utegnil val, ki bi pri tem nastal, prevrniti. Scott je dva ali trikrat zamahnil z vrvjo in jo končno izpustil. Utež, ki je bila na koncu, je lepo zletela skozi zrak. padla v vodo prav onstran bližjega čolna in potegnila vrv za-sabo čez čoln.
Skozi daljnogled sem videl, da je edini letalec v manjšem čolnu zagrabil za vrv in se je oklenil z izrazom bolečine na obrazu. Očitno je bilo, da se giblje z bolečino. Z rokama sem naredil trobljo in zavpil proti njemu: »Pohitite! Potegnili vas bomo k sebi!«
Ni dal nobenega znamenja, da me je slišal, vendar sem videl, da je potegnil vrv skozi enega izmed obročev, ki so bili pritrjeni na čolnu, in se naglo obrnil.
»OK, Scott. Počasi jih potegnite semkaj,« sem zaklical. Trije ali štirje mornarji so zagrabili za vrv, počasi in nalahko potegnili, in nekaj sekund pozneje je bil prvi čoln ob našem boku, drugi pa mu je sledil na majhni razdalji. Nekaj ljudi se je sklonilo čez palubo, da bi pomagali letalcem iz čolna, vendar je bilo očitno, da so -težko ranjeni, predvsem pa na smrt utrujeni in da si ne morejo pomagati sami. Eden od obeh mož iz prvega čolna je skušal z naporom vstati, potem pa je spet legel in z obupanim izrazom na obrazu odkimal.
»Potegnite ju naprej do lestve, ki se spušča v morje,« je zaklical Keith Williamsu. Buckley in Scott sta stekla proti kljunu, odnesla za seboj vlačilno vrv, jo potegnila skozi odprtino, ki je bila izvrtana v zgornjo ploščo krova in jo potem pritrdila na enega izmed sprednjih stebrov, kamor smo navadno privezovali vrvi, ki so nas priklepale na obalo. Potem sta stekla nazaj, kjer se je Oregon že pripravljal na to, da bi se spustil k čolnoma. Ko pa je postavil nogo na prvi klin, je opazovalec nad menoj divje zavpil:
»LETALO! LETALO!«
Keith in jaz sva se nagonsko ozrla. Zagledala sva ga. Bilo ]e veliko štirimotorno patruljno letalo. Letelo je naravnost proti nam, štirje vijaki so v soncu opisovali bliskajoče se kroge, naravnost po sredi pa jih je cepila na dvoje tanka črta, značilna za ozki profil krila japonskih letal.
»Vsi s palube!« sem zavpil. Sklonil sem se, pritisnil na vzvod za sireno in naš rog na paro se je oglasil. Potem je Keith zavpil: »Vsi z mostu!« in opazovalci so zdrveli navzdol. Možje na palubi so naglo dirjali proti vhodom v notranjost podmornice. Oregon bi bil skorajda zletel s svojega negotovega mesta. Ko je še zadnji mož na krovu, Williams, tekel mimo mostu, sem sprožil alarm za potapljanje.
»S čolni bo vse'v redu — rekel sem jim, da se bomo vrnili ponje,« je rekel Buck, ki je dirjal mimo mene.
»Na to stavim!« sem si mislil. »Ce se bo letalo spustile na vodo,-'da bi jih zajelo, bomo izpluli na površje prav pod njim in ga raztreščili na koščke!«
Ko sem še zadnjič pogledal naokoli, so bile zaklopke že odprte; skoznje je žvižgal zrak. Letalo je bilo še precej daleč; potopili se bomo še pravočasno. ko sem pogledal še po sprednjem delu ladje, mi je srce otrpnilo. Vlačilna vrv, ki jo je imel Scott, je bila še zmerom trdno privezana za steber, naš kljun pa bi se bil skorajda že zaril v vodo. V hipu sem uvidel, kaj se bo zgodilo Cez nekaj sekund se bomo potopili, potegnili vrv za seboj in z njo tudi oba čolna.