Fottntna phUtami r pututluL
Letu LXX.   iL 240
LfrtOuu, flMis M. tfcttin 1«7
Ccbb IMn ts-

Iznaja vsak dan popoldne, lzvzemU nedelje ln praznik« — Inaeratl do 80 petit vrst A Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. većji inaerati petit vrsta Din 4,—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — >SlovesaXi Narod« velja meaeCno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
VBEDNUTVO IN CTPRAVNIftTVO LJUBLJANA.  Knafljera utic* ftter. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. »1-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR Strosamajerjevm lb — NOVO MEBTO, IJubUnnsisj «» telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossm&verjeva ulica 1, telefon St 6A; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENIGB: Ob kolodvor« 101.
Postna hranilnlca v Ljubljani it. 10.351
Zagata v odbora za nevmeša van je:
London, Pariz in Moskva nepopustljivi
Včerajinja seja londonskega odbora je bila brezuspeina — Danes mora priti do odločitve — Anglija slej ko prej vxtraja na odpoklicu prostovoljcev in ti pri* driuje svobodne roke
London, 20. oktobra, br. Snoči se je se-•ta.l pododbor londonskega odbora za ne-vme4avanje. Ob pričetku seje je angleški runanji minister Eden podal kratko iz;avo, v kateri je ponovil stališče engleske vlade, ki ga je že prejšnii teden obrazložil lord Pivmouth.
V imenu Male antante je govoril češko-slova>ki poslanik Jan Masarvk, ki je pri-stal na franeoske predloge. ki jih je odbor za nevmešavanje že v načelu odobril. Iz-razil je v imenu drž-av Male antante pre-pričanje, da se bo strogo vodila politika nevmcšavan.ja v notranje zadeve drugih dr-žav.
Francuski poslanik Corbin je ponovno poiasnil froneosko stalisee in izjavit, da morajo delegati odbora razumeti, da je treba v celoti spre;eti rraneoske predloge. L pa, da bodo delegati odgovorili v duhu, v katerem so bili zadnji franceski predlo-gi   rudi  predloženi.
Nato se je razvila debata med Čorbi-nor in italijanskim delegatom grofom Grand.jem o ra/Iiki med franeoskim in an-gle^kim nacrtom Debatirala i,ta pol ure, nakar je Eden prckinil prerekanje in pre-čital   zadnji    ođstavek    uradnega    poročila
zadnje seje, v katerem je rečeno, da se bo na prihodnji seji govorilo o franeoskem nacrtu.
Portugalski delegat je hudo napade! sporazum v  Nvonu, Ce^ da  ščiti  v'ado  v  Va-  * lenciji. Zahteval  je.  da naj se obema strai-   j kama   prizna  pravica   vojskujoeih  se  dr2av,   i posebno   pa   generalu   Francu.   Portugalski delegat   se   je   tuđi    izra/il   zr    simbolieen umik prostovoljcev v enakem številu z obeh strani.  Dodal  je  se,  da  bi  Portugalska zo-pet  uvedla  kontroli;  na  svoji   meji, če  isto   ! stori  tuđi Francija.                                          I
Zopet   je   posegel   vmes   zunanji   minister   ! Eden   in  opozoril  na  to.  da  na  tem  sestan-   j ku   nišo   na   dnevnem   rtdu   nikake   i/jave. Pa  tuđi  čas  ni  7a  takc  izjave primercn.
Nemški zastopnik \Vohrmann se je od-ločno izreke! /a italijanski prcdiog in za- } hteval. naj se debata vrne v okvir ra/pra- : ve o angle:kem nacrtu. Xačnc na i se takoi j vpra^anje o priznanju obeh strank za voj- \ skujoči se državi. To vpra.šanje se mora | resiti pred odloCitvijo o vpra>anju prosto- i voljcev.                                                            [
Xato so po vrsti zas^ropniki Norveške in J Rclgije izjavili. <la so z-a francuski predio«*. ; Nato  je  govori 1   >e  sovjetski   delegat   Maj-   '
ski, ki je pobijal stališCe Italije in Ncmči-jc. nakar je povezal vso vćcrajšnjo razpra-vo   Eden   v   tale   zakljućek:
Zastupnika sovjetske Kusiie in Portugalske sta se izjavila za najstro/jo kontrolo dovo/a vojnega materiala v Spanijo. Kcr so se delegat- zopet začeli spu>čati v raz-pravo o razliki med francuskim in angle->kim nacrtom predlagani, da se seja odloži do četrtka. da bi vsi /astopniki lahko med seboj  zasebno  i/menjali misli.
Ko se je seja nato zopet vrnila v isto prerekanje. je Eden zopet ugotovil, da so stališća delegatov pjpolnoma raz-Hčna. Položaj je resen in bi ne bilo prav in modro. če tega ne bi javno pri/nali. Prav tako pa ne bi bilo ugodno in pametno, Čc bi odbor svoje seje odiajja1 na nedoločen čas, ne da bi poprej izdtrlat nekak spora/iim. Dasi se jc na seji v mesecu juli »u pokazal velik prepad, ki zija meil oboma stališCemj, so vcndnr šc m<j/nos-ti, ki lahko privedejo do sporazuma. Zato preiHaga. naj se seja odbora prekine in odlo/i na dancs ob 15.30 popoldnc. Eden ic prepričan, da ^c bo v tem času lahko dosegel sporazum. Tu<ii današnji seji odbora /a nevmešavanje bo prcdsedoval   Eden.
London, 20. o>kt. AA. Po snočnji seji Te odbor za nevmešavanje na istem -položaju, kjer je obtićal mesec-a jultja. Z"večer so po^kušali /astopjuki ševernih držav doseći zbližanjc med stališčem Sovjetske Rusije ! na cni in stališčem Italije, Nemčije in Portugalske na drugi strani. Toda v Londonu nišo prav nič optimistični glede teh posku-sov. Vse je torej še tam, kjcr je obtičalo meseca juli ja. Francija in Anglij« vztraja-ta na franeosikem nacrtu. Samo tedaj. če bi se lahko zblizalo italijansko mnenje & franeoskim nacrtom, bi bilo mogoče govoriti, da se bodo lahko začela kaka pogaja-nja. Toda tuđi to je ze'o tc/-o doseći v tem   trenutku.
Angleška vlada bo danes imela svojo redno tedensko sejo Na današnji seji vlade bo zunanji minister Eden razloži! brez-uspc>no delo odbora za ncvnieša\"anjc. Vlada bo nato proučila položaj, ki je nastal zaradi te zagate dela v odboru. Sicer ne bo vlada sprejela nikakih naglih sklepov, ven-dar bo angleška vlada po ponovne-m nc-n>pchu popoklans^vc seje odbora najbrž izjavila, da si pridr/uje popolno svobodo na-dalfnjega   postopanja.
Tragična smrt hotelirja Ivana Kende
Včeraj sta se na vožnji s Fokljuke na Bled smrtna pone-srečila on in trgovec Jakob Kunstelj z Gori]
Bled,   20.  oktobra
Z Bieda je prišla včeraj pretresijiva vest o strašni nesreći, ki se je piipetila okrog 17.15 na cesti Šumske uprave med Mrzlim Studencem ln Gornjimi Gorjami in ki je zahtevala življenje <h-eh uglednih mož, splofino znanega hotelirja Ivana Kende in posestnika ter goetilničaria Jakoba Kun-sti,ia, a tretja žrtev, miada Verica Sođja, s*^ bori a sanrtjo.
VOeraj   popoldne   je   krenil   tovorni   av-tnmobil  tvrdke  Resman  z Lesc,   ki ga je Aofiral  mladi sofer ^farja,! SuSndk, s kok-   ! R'»m natovorjon  na Pokljuko,  kjcr so  gorivo odložili   pri  Sport hotelu.  Malo pred 17 so se z Mrzlega, Studanca vračali pro-  j ti  Bledu.   Na avtomobil  so  sedli  k  šofor-;m tuđi  Ivan Kenda, posestnik Matko  Ul-  | car  z  Bleda  in  njegov  oletni  sinček.   Vsi  ; štirje so se stisnili v šofersko kabino, zada j v karoseriji sta pa sedela Jakob Kun-stelj   in   Verica   Sodja,   nećakinja  znanega Aumskega   upravitelja   ing.   Hanzlo\V9kega z Mrzlega Studeuca.
Brez vsake ne^ode je avtomobil prevo-7,l\ v^e hude strmine in klance studenške poti. a ko je privozil med Zatrnik in Zg^ornje Gorje pri kilometru 4.4. je šofer nenadoma opazil pred soboj već voznikov, ki so peljali težke hlode. Sofer jih je hotel prehiteti, k.er je taun majlien ovinek. ki pa ne zajdoŠČa. za prehitevanj«. že je bila   nesreća   tu:   V   trenutku,   ko   je  šofer
prehitel emega voztdka, je avto zavozll preveč na levo stian ceste, izgubil rav-notežje in se zakotalil kakih 12 m po strmini. Posledice so bUe straSne. "Prvi Je od-lct«J   s   tnvornega    avtomobila    poSe**tni^
KunAteU. ki so ga poineje nagli le kakih 5 m l>od robom ce9te. Avtomobil je pri-
letel nanj in »e nat© še ento-at prekota-111,   mtto  pa   ves   razbit  obležal   12  m  nižje
ceste.
Prvi 9e je zavedel posesUUIk Matko Ul-^ar, ki je po čudnem nakljucju oaUl ako-vaj' nepoStodovani  v*** tafto Kafeor t»đl
njegov sinček. Pohitel je do Tjližnjcga telefona v Gorje in naglo obvestil zdrav-nika dr. De Glerio, nato je pa se odšel n* orožniško postajo v Zgornje Gkwje, kjer je ves prepad »n in zmeden orožnikom pri-povedoval o strašni nesreći.
Orožni^ka paitrulja jc pofcitela takoj i.a kraj neareče. Ze med potjo so srečali vra-čajoče^a se zdravnika d-r. De Glerio, ki jim je poveda.1, da sta Kenda in Kunstelj že mrtva, a Vera Sodja. težko poškodova-na in je bila na njegovo odredbo takoj preneSeaia v Zatrnik v hižo posestnika Simona Urecica.
Ko so piridli orožniki na kraj nesreće, se jism je nudil strašen prizor: Kunstlja so nadli kot rečeno kakih 5 m pod robom s pretoito lobanjo in pretolčenim til-nikom, udrt je imel tuđi pr^ni kog. Pokojnik je imel pri sebi majlmo čutarico, kl je bila. popoinoma zmevkana in ta^o stisnjena^ da je bila kar ploška, a od s»te-klenice piva, v ka-teri je imel kavo, je ostal oel le porcelana^ti zamašek, do^im o črepinjah ni Mio duha ne Muha.
gafar Sušnik, k& je tako kakor Ulear po arećnem. in res čudfftenn naklju^ju ootal vsaj navidez skoraj nepožkođovan — to-*tl je le o lažjit notranjih bolec-inah — se je bil že pred prihodom orožnikov izkopal izpođ prevrnjenega* avtomobila in je orož-mšAd patnilji pomagai pri reševanju Kende. Avtomobil so morali prevrniti. da so lahko ispod njega potegnili Kenđo. Ne-oblična masaeniatx rdgo\'c srefnež je bil strašno rarme^rjen. bil je skoraj popoinoma. zmečkan, satna brez-oblična masa. V kabini ga je naiurec Mi-snilo kakor med oklop in je bil »eveda ubogi  Kenda takoj mrtev.
Orožniki so takoj ugotovili dejan^ki stan in zaslidaili tuđi šoferja, ki je pove-dal, da je na tej ce?ti sele dvakrat vozil in da je ni dobro pozna!. Xa ovlnku je hotel prehiteti već voznikov in zdelo se mu je. da je cesta za to dovolj široka. Še predno se je pa zasredel, se je voz pre-kotalil.
O srtraani nesreći so bili seveda trflcoj ob vedčeni Kunstljeri v Gorčah in kmalu so dospeli tuđi docmačd na kraj nesreće. Xa njih prošnjo so orožniki dovoMli, da so truplo Kunatlja pripeljali na njesgov dom v Gorje, kjer so ga položili na mrt-vaški oder. Tu<U Kendo\i so bili Ž3 zve-čer obveSčeai o nesreči in je sin Janez takoj pohitel na kraj nesreće. Kendovo truplo so že snoči prepeljali na Bledf krjer leži adaj v  Sokolićem doznu.
Nesrečna Vecica Sodja je dobila pri ne-srefti hode notranje podkodbe tn ima naj-brž U(l<rt tuđi prsni koš. Zdravnik dr. De Gleria, ji je nudil prvo pomoć, a ker se je pozneje njeno stanje 2aatno poalah&a-lo in je povseni posinela, so pokHctli tuđi duhovnika ki ji je podeldl poaleđnjo po-potnico. Je prav malo upanja, da bo mia-
dODka  hUde  poškodbe   prebolela.
Iz življenja Ivana Kende
Ivan Kenda, pravi tip selfmadema«*, ka-kršnih   je   malo  pri  naeT  je  bil   »jen   prPđ
62 leti v prilazni lm pri Bovou na Go-r^kem  Od tođ je prišel ▼ LjnWj«no. kjcr
66 i© iZUCa V bhrSd Kcndovi trpovini n* UvJmam ****- &e ▼ mUdosti je luizal ne-
nava,Ino i>oljetii€6t. uniievel za gospodarstvo in kunv.ijski talent. Ta-krat ni bilo no-bene^ra ple^ne^a. pouka in Kenda je postat pleeiiu učitelj. Ostal pa ni pri tem. Kmalu >e   prevzel    znano   Gambrinovo   ff06.^i!no   v
ZUovpki gte7i in ko je bil dograjen hotel Ti vol i. je poetal Kenda njegov upravitelj. V začetku i« hotej prav dobro Ti**peval, F.ij je   znana   navada   Lj«l>ljaneanov,   ki   veHno
radi hodijo v vsako novo refrtavraoijo. Po-tem pa je zače! oMsk pcSati in videč, da 56 hotel ne iJ.k) obnet^el. ee je Kenda poelo-vil od Ljubljane. Odpeljal se je v Sofijo, k|er je prevzel vodstvo znamenite£a hotela >Splendhl«.
V Bolgariji >c oetal Kcruia več let. Tam j *e mu je tuđi nafinehnila sreća. Pred povratkom se je vnii! v -iomovino in kmalu jc ki»;>i! na Bledu bivši Malnaijev, poznejši Park hotel z pni-lom in jezerom vred. Xa Bledu je Kenda uveljavi4 vse svoje etro-kovno znanje iz hot^^ke industrije in prav njegova za&lu<ra je, <la je pcetal Bled me*1-narcnlito l^tovišče evetovnega sloveta. Sam je mnogo polova 1 v Nemčijo. Framcijo in Italijo, poveod študiral in opa'zoval nov© prido-bitve na polju hotelirske industrije in pov-sol tuđi pridobiva! jroste za. Ble>i, ki se je polnil od leta do leta.
Sicer >? Kenda tuđi res vee stori!. da dvi-jrne tu>ki promet na Bledu. \*sako leto je invetstiral ojrroinne z.net4ke ?a olepšavo kopališOa. ho>t«l«kih in drugih na prav in leta 1029. ko je hiia gospodarska konjunktura izredno ugodna, je dozidal novi Parkho-re>!, ki je 'oil priključen Ptaremu, poles" te-cr:v velemo'lerno Kazino oK jezeru, ogromno i:.»a je bilo tu>ii povećano graj^ko kopaMšoe. Takrat so bile tinit adaptirane Toplice in fiezilana nova depenđahca za Topliiarni, hotel Jekler itd. Inieiativnost jr- Kende je namre? prešla tn.li na dniiTe in j>m dala V7.polbudo. da so prav tako žrtvovali miii-jon**ke zm»ske  za procvit Bled a.
Konjunkturnim letom jc pa »ledila doba gospodarske krize, ki je pokvarila marsika-tere račune in nacrte. Hotelir Kenda je bil seveda zaradi ogromnih rnvesticij prisiljen najeti veliko posojilo. a zaporedne slabe sezone so mu onemogočile redno odplače-vanje obresti in tako je zascl v plačilne težkoče ter se je vedno bolj pogrezal v dolgove. Prosil je pri svojih upnikih za novo posojilo, ki bi ga najbrž saniralo, a bilo mu je odklonjeno. šc več! Vse njegovo imetje je prišlo lani na dražbo m 24. avgusta 1936 so bile hotelske naprave z jezerom in kopaKščem vred prodane na javni dražbi za 23 miHjonov dinar je v, čeprav predstavljajo vrednost najmanj 100 milijo-nov dinarjev.
Kenda je moral zapustiti torišče svoje 18-letne delavnosti, ostal je tako rekoč na cesti in brez vsakega premoženja. Prese-HI se je k sinu Jane?.u na Pokljuko, kjer mu je pomagai upravljati Sporthotel in ravno /duj jc hotel sam prevzeti vodstvo hotela za zimsko sezono, a njegova gospa je prcvzela upravljanje nekega hotela v Dobmi, kjer jo je snoči doletela žalostna vest  o  smrti  ljubljenoga  maza.
Kako se je poznala odsotnost g. Kende na Bledu letos. &e je pokazalo najjepše v tem. da so izostali ^cer %-sakoletni stalni
gO9tje in da SO mnoge najavljene »kupine gostov  takoj   po   prihodu  na   Bled   odpoto-
vale drugam. čim so zvedele. da g. Kenda ni vec lasfrnik Park-hotek. Saj je znal pokojni  s  svojim   ljubeiniTim,   šarmantnim
ntStOpom rt* pridobivati goste in res voditi pravo tujsko-prometno politiko.  On  je
dal tuđi iniciativo. da so Bleici uiižali cene.
Pokojnik se je j»  udejstvovil  tuđi na
drugih  poljih  pri   rainih  društvib  in   pri
Sokoha, ki Ugubi r njim zvestega čt*jva. * potresala ga bo tuđi b-lejska obćirui, kateri
jc iupanoval od prevrata dalje ćelo* vrsto let io ji t punefeunu strokovnjiAimi m-
sveti da}al navodila, ki so Bledu nedvomno mnogo koristila.
Za pokojnim žaluje poldg gospe Marijf, ki je iz znane Petcrncluve rodbine in hčer-ka bivšega župana na Bledu, tuđi 28 letni sin Janez. Vrlega moža bo vsa naža javnost ohrariila v najlepsem spominu, tež^ko pri-zadeti ugledni Kendovi rodfeini pa naše iskreno  sožalje.
Posestnik Jakob Kunstelj
Posestnik. trgovec in gostiiničar Jakob Kunstelj iz Oorij pr\ Bledu jc pred 65 leti v trdm kmečki hi^i v Poljsici pri Ormožu zagleda!   luč   sveta.   Po   kmetijski   ^oli   na
PolMien shod v Kmnntku
Iz Kamnika poročafo.
Ze itirinajst dni 90 pozivali raznobervni tetaki mnoiice na poti tičen shod JRZ v Kemniku, na kai&rem bosi a nasrtnpila kot glavna go\'ornika mintster dr. Mihn Krek, ki bo poročai o naii notranft politiki, in advokat dr. Dominik Žvokel}. Let akt $0 pozivali: »Šaša stranka mora častno rma-gnti pri občinskih \>olitvah v ncnro spojenih občinffh. Tabor v Kamniku mora hiti veličastna manifestacija naše organi racije — zato prav vsi v Knmnik v neditljo 17. oktobra 1937* Pri napovedi veličastne manifestacije smo pričđkovali, da bodo ljudske mase preplavile Kamnik in z velikim zanimanjem je prišla na tabor tuđi kamnt-šk<4 napredna javnost, da sliii kaj no\*ga. ln tu je ta naša javnost imela pritiko vi-deti in slišati marsikaj. Kamniški ftlavnl trg ni posebno \-elik in ob posebnih prili-kah bi na trg kontaj spravili tri do Hi rt tisoč ljudi. Pred početkom tabora je ne-\*eljski župan Xunde \ovak klicai z balkona Kamniškega doma: »MoŽje in fantje, pridite bližje k balkonu, tabor se bo takoi pričel.« Drup dan pa nam je servira! »5?o-itnec« š/evi/fco 3000 udeleiencev, ocividci pa zatriujejo, da je bilo na shodu kakih 600 ljudi, a se med temi Je bila dobra tre-tjina rado\<ediuže\' iz vseh ttrank. Če bi bilo 3000 ljudi, bi lupanu Sovaku ne bilo treba klicaii in pozivati mnoŽIce, naj priđe bližje.
Sa balkonu Kamniškega doma fe viteln slika ministra dr. Korosca, ovita v rdeče-belo-modro zastavo. Glavni go\uornik je bil minister dr. Krek, ki je oštro obsodll zagrebski sporazum. Drug govornik dr. Dominik 2\*okelj *
Grmu in odsluženem vojažkem roku »e je doma energično udejstvovaJ v javnem življenju, zlasti ▼ Gorjah. Bil je med Ufrtauo-vitelji skoraj vseh gorjanskih drustev, tako Hranilnice in posojiLmce, gasilskega društva in kjnetijskecjA društva, ki mu je bil nad   20   let   poslovodja.   Pred   35  let;   fti   \%
izbral zvesto dražico gospo Eliio, najikrb-nejšo mater 10 otrok tn veliko dobrotnico reveŽev. Sezidal si je skromen do<m m \ najvecjo marljivoatjo sta si raJconca uH-rala pot akozi življenje, da sta si v |>otn obraza pridobila današnje premoiieJije. Pred leti j« bil g. Jakob Kunatelj imenovan ta. župana v Gorjah. Bil )e vedno odločen naprednjak in po**«jak od nog do glave in prav zaradi svojeg* prepričartja je moral mnogo pretrpeti. Njegovi rtajiprotniki pa niao mogli oblatrti poAtenefla mož«, ki je užival do svoje smrti povsod velik »love« in ugled. Postal j« t«di starost« Sokol« ▼ GoTjah.
Pokojnik ye vigojil 6 fantov in 4 deki« ta v praverm iLarodnem duhu in pofcrenoMi ter jim prcskrbel dohro bodorp-c*t. Družino j© 4e pred 1-eti tadel hud odarec. ko ji j* jTnrt ixtr^ala h&erko TvarJvO. a nait^iji I udareo jo j« nedvomno xad*»l v^ecaj. ko ji je »mrt ixtj"<ia!a tako nenndno re.inika in v zorne ga   oćata.
Pojrrob vrlega mofe bo jutri ofo lf. vt hi-4o 7JtVn«tl na farno pokopali Sr« v (VwjaK. Roiii nm lahka rtoma^a. zemlja, tetko pma-đeti rodbini na^e iskreco aožalje!
Otvoritev novega zasedanja
obeh zbantic narodnega predstavništva
Beograd, 20. oktobra e. Včeraj sta skupština in eenat zaključila svoje delo v prej-Žniem zasedanju, daneft pa je bilo v smislu ustavnih dotočb otvorieno novo zajedanje. Obe zbornici «ta im^li danes eeje, na kate-rih >la izvolili novo predsedstvo. Kakor «*e je £e prej napovodovalo, ni posebnih tpre-memb. V senatu je ostalo vse pri starem, v narodni ekupščini pia ie na mesto dos?dn-nje^a podpredsednika Cvrkića, ki je pog^al minister, nvoljen Jevrem Tonić. Iz pred-sed^'va so izvagonirali tuđi dosedanjega taj- j nika dr. Jurela Koceta. Vsi ostali funk-cionarji predsednižt\a 60 ostali. V obsh zbornicah je »sestavljeno pred«teds1vo iz pristaše v vladnih skupin.
Seja eenata se je pričela ob 9. Predsedo-val je kot srtarofttni predsednik senator Ivan Hribar. ki jo v đolgoveznem govoru govoril o vioci senata in njegove>m delu v prefrek-lero in v novem 7a»»edanju- Ko je konca I, so «e takoi pričel^ volitve rjređ^edatva. Vladna veeina je postavila svoie, onozicija r>a svoje kandidate. Izvoljeni eo bili eeveda vladni kandidati in U>: predsednik dr. Želimir Ma- , žuranie". podpredsednika dr. Djura Ko'ur in Svetozar Tomić, tajnik i pa Toma Kovačev i <\ Djura Vuković in dr. Gustav Gre^orin. Za vladno listo J3 glasovalo 53 senatorjev. Opozicija   je   postavila   naslednjo  kandidatno   li-
eio: predsednik dr. Liubomir Tomašić. pod-predsftdnika dr Uro5 Krulj in Ivan Pncelj. tainiki Voji^lav Protie, Vaea Glušac in Ivan [ Vranić. Opozicijska lista je dobila '27 jrla-sov. Ko ie na novo izvoljeni predsednik *o-pet  prevrel  evoie   mesto   tfl   *e   zabvalil   IZ
izvolitav. ie i^ila ^eia zaključena.
Seja nseodne airupS^ine   se  je paičela &e le oi>  1O.3O-  Vladni kbxb je  imel   pred  &e-
jo svoj« posvetovanj«. kt ie je zelo za-vMclo. ker m nišo mogli zeđiniU za vse Kandidate. NeKateri 90 zantmau spre-vooBoSbe v predgoj»Uu Jrtcup*e4n«, d& bi ta- i
di dragi priili na \Tsto. Znia^rftla p«. )• stara garnitura^ Pejo je otvorll kot gt»-roirtoi pn*edse<tnj(k poftlanftc Steva JaaC«>-vić. ki jc pa>votll stvoj govor po4tojn«mu kraJju Ze^ikndtelju in pozv&l na/ro&ne po-slaace, naj vec no čuvajo n>egt3r\'r> oporoko. Svoj gt>vo.r j^ zaikljuftil z vzkMkom kral>it Jugoslaviji in vojski.
Pri nato stedećOi vohtvah Jo h-Jo izvo-ljeno v oeloti <»ooe<laRje (ikupčlnrikn pr«l-secisbvo in ak-er: predse<žnik Stm-a-n C*rtć, podpredsedniki Frao Markić, Jevremi To-mi^ in Radoftlav Vu&etić, tajnlki pa Dragoljub Stojanović, T>ra^an Danfć. Jnvaa Poaderac. ćr. Andrej Vrt>le ln MUenko Dl-mitrl>o\i.ć. Opozicija je kandidirala naalod nje: p:^od»ediiik ^tllo^'ac Laaarević, pod-pretfeednika Milivojc Per!ć. đr JstOco Ba-rićević in dr. Joaip Pvržeik, tajniki pa Bop-dan Brcegtjvac^ Muatafa Miilaftić Jovan Nerk&dić. Aleksadcr Tlama *n Miloj« P^-travić. Ob uri, ko to porofauno, *? *e pri-čelo glasovanje. Iz*/olij«ni bodo nervada vladni kandidati.
Jutri bosta otoe zbornici Izvoltli «t.«ln« akJUpščinske odbore. Posebno b^»d boj ** je "vnel v vlađnem taboru za memto t>p«d-sednika   finan6nega   odfbora,   ki   gra  }&   *lo-
glej zavzemal neko^ najodlor^ejli. a •Bdaj 12  JRZ  Izobčeoi   prota  dr.  Voja  Jan^.
ČUVAJMO JUGOSLAV1JO!
Sorzna poročila.
Cmrih.   10.      oktobra.   Beograd   10.   Pariz
14.705. London 2-1J3. Newyork «4J»% ^ru-sel) 73.25, NtiUn 22.87, AmsterOato 240.^5, Perli n 174^6, Dunaj 80.35—»A, Praga 15.20,  Variava SS^O, &ukar«M« %JS&.
"Stran 2
>SLO VENSKI   NAROD«, sređa, 20. oktobra 1937.
Stev. ^0
Zakaj je inozemsko
časopis je tako drago?
Traflfcaatl Se dalei me i**lnll}o tako dobro, kako*
flrisl!|o nepom&mnl ljudi*
L.jublj«O4^   20.  oktobra
Pri nas abonenti ne morejo narofiaTi ki preje^iati inotemakih čaj*nikov in ča*o?:6>v direktno. Sicer pri nas dovo!)eno fi««o< it>j« gre prej ikoti roke r-oo.'Učenih p*rtre<Lni-kov. Na prvi po?ted ae morda ne Kdi v t^m uič siah«ra; tc*la, čc kupujete intrz., me ke liste, kmp'.u apoznjite da ni tako em*»tav-r*> priti «10 katerikoli dovoljenepa 'no;em-akega časopis Ja in rlMti <ra poen* To ne mo-reif   frupiti,  dokl^r  je  fre aktunlvn
Inoxemako Čacopfejc prolajajo v mestih npluttpre trafike — v Ljubljani jih j*1 If» nekđj, ki imajo ret »lobro izbiro — in knji-srnrne. ki predviđeni n:iro£aj<> f^op^e za stalne nnročnike. Mar^'kdn Im prič-:>.Voval. «la je koneum iDor.emekeffa ua«o^*ja v Ljubljani velik in da *o prolajal« i lahko sa«iovoljni, Zato #e fcudi. r.nkaj prodaj? ;no-7.cn*ko čas^pisje le nekaj tralik. Piolajale« ti pa radi potoiijo, da je prodaja tujih ča-sopitov   zt'lo   tvegana.
Najveći« ne.-'ostatek je. da tuie ?jM*opii-\?e ne ivi ha ja redno in .1» je precej dra?o. Zato je s;alnih odjernnloev malo in šc t?t=t: fp ka] kmalu izneveri.io. ker časopisi ali l:s*a pojro^to ne dobe- Prolaznici imajo mm>.o nitno^ti z obračunavanjem. Posebno mora-jo biti pazJjdvi, da jkr> posredovale! ne za-Taftunajo tuđi izvodov. ki so ec is-juMIi iz kafere^rakolt vzroka na poti. Za^lu.^k je majhen, in gioer samo 20".'« (pre.i*nje £a-£.-■» i5*/r) v pricneri & sitnoetimi in ri7ikom. Prodajo malo, pred ve em zaradi tega. ker )»ti prihajajo prepozrjo zara<?; posredovanja. Tako bi n. pr v Lj ubijan«- fr*iko prihajali dnevniki iz raliodne in e'c^'.H1 Evrope ter Italije 12 ali v*aj 6 ur prej kar bi bilo pri prodaji dnevnica bfevenesrn poni ona. Tako pa moraju li*t? n^i^ei ja-^raH v rco^rnd, !n M^er eVnzi (!> Lf»ibljono, np-kar jih .'t»ie raapo^W>k> po državi, akn j<h ne zadrže. Franoo.-^i in rvekaterl $?$VA \\-ffti prihajajo ? enodnevno zamn^o, kMar pridcio »redno*, to *e pravi nf»rf©<iT»i! dan dopoMiie ivi *7idu. Todn i7}eme v tem pri-nioni ne potrjnjejo pravila, kajti l*ti pTi-haiajo #*!<orai ve^-Vrat ^ele oopoldne name-ctu «lopo!'lne. Ve£Vrat iirnjo tuH po vef5 'Ini znmii.ie ter prihajajo nkrati od dveb ali   freh   dni.
fl^-en tp^a nereda pa Prodaji inoreT^V^-gv. rasoplsja tndi filno Sk<vhi)?j.o vi?oke in nestninc cene. >Te^tr*m ko rmajo dn^vni-ki v«aj etalno f«nft. &-«prav no predragi, po revije   triko đrasre.  da   *\  no   moramo  rr»r!a-
ir.it:. kaj bi rnj BPmvi^evalo njihovo feno.
ki Midi ni stalna   P"od«}a?fi tHe — in naj-
f>r.'. >o frf-no poučeni — da imaio popredo-v«i!p!   30^    porr>tw»ta   7.?i   £a*o]>*«ie   pH   ixda-
jptelrh. Torei 30% od s'alne. na liftu oma-r*enc rtene. To )e nedvomno 'lovolj. Za^o je Pa  tem bojj nerazucni.Mto. zakaj zarafta-
navajo prodajafcem oekiter^ ievije 75 i:i fo ćelo ve^ od»to^OT dražje od oniiene cene. Izgovori na preračunavanje n* aa<o valuto so brei r>Oiik<fe. ko je le izdajatelj preraćunjl. koliko tnora list ali čaeop« ve-Ijati t naSi raluti ter Je v f'eno. ki je označena na časopisu, vitcl že v»e stro4ke ^ poStnino vr©d. Tako raoraio prodajalci pro i* jat i nc-katere revije, ki inuijo ©e»ač#TK. r^no 3 «iin. no 5 »1!n. ali nmnoi^ii 6.5 po 10 din. Pf>©f^»no ranirui^o j*, da morajo neko revijo, ki velja v franroeki valuti 3 franke. pTO<lajsri t-u po lft din. r.ckt» <lrj-£o o«\. ki je p© 2.f» fr. ix» 12 di". Ven-lar prođij^V1 tu<!' nekafeiT reviie «ik) označeni ce-ni. Tako n. pr. prcl »j-t.k» neko nemšVo r«vijo no 4 din. po ©»nače«i cent. dnuro pa. ki liiia označeno ejno 3 <!:n ter bi paT* morala Mti oenej-.^a od prve. po ." din. Lah'^o l'i nnšteli 5e več primerov. toda žc ti «lo-volj jai?no ■•ioka7njej<>. ^a '/ tnoTn»p<>^ko prodijo i.no7Pm«4ie?a caeopi^jka ne':a.i ni v redu. To je tjeba povedi a * i. saj je tu«1i v interesu po=sredovaloev s.iinlh. <'a dobi f>ro ii.i in tuie?M ?:it«opi.«^a >»»Vdn»*'^ f»1Ip'0Tn-k^r ho kort7u:n Trnovo ve^ji, če txx1o ceno stalne in pHmorne. Pro-.1:..*a!ri ^i 7.clo *<°^ uredi^ve: od predaje čn^op'^ja zav^: t veliki   mo-ri   pl;«iPtenpa   nekaterih   trafikantov.
IT pošte vat i rnornmo. Ta trafikanti ts.hIu-ži.io pri tc^a^ii Ramo •"*"' fn^oiSriT« ?"-Pe f*>%\ pri 7naTr»kah in kolektb pi samo 2^. <?e torei <rafik*int proda na dan zn .r>00 -'in to^-ika. zasluzi 6amo ?n din. Torta vpra-štanie je ^. ?** £m v rf^nici toliko p-o'a. Ako je tako 'fefen*. mora b>:ti na nos?.h naimanj 12 ur. Za<!n-7ek pri toh^ku p tako fikrrmen. da r njim trafikant korr^j plae'i->e n?tjemn*nc za lokni ZđsNižek pr 7inm kah r^ pri ?o nifi v noMev. ^'o'josto se t-TO-'Ii. 1a srre po vo«li ves z-ifi!u*ek pri inntn-kah. <*e se nesre^.nemu trafikanti! rartrea le wia 7Ti«mka. Najve? bi trafikanti ta^u-ži11! pri prodaji Cii^opijs}?.. ko bi prt p-oi^'i ve-č. Pri im>7cin-5kcni ča^oT^pja ^jvIit?!;1? ma'o. ker proda jajo 'e po neka i ir.vo'ov pc*s»me7.nL!i revi'i in dn^vnikov. Vo?in.n tn-iib l«fov ima le po nek«i irvodov. a V tisr;h ne prodnjo ve<tno. Skrbe-ti trorajo An, vrnejo dobavitelju ^'K<1 na^ro-ian« izvoie. Če &G kateri iz^uhi. ie i74r»Hl^n tuđi gVo-ra.j ve« zanhiSdc. Kirpei se pTitoSu'ejo. &.\ je tu>e čssonfeif* predrago ter »e 9kTi<v\1*-jo na O7nafene rene. Povezati je treb?t. irln trafikant? ne znaju£:}o nit: paT*» več ^nradi te??a. ?e morajo pro-?aj*tl temop-teji" dra^Je: vse jTTc v dnii?e J^n«
Po vsem tem sp Clovck isamo ?u<1i. zarcai
nareda   pH   p^^T-eiovanju   ^-^sopi^ia   ne   ojvi-^?jo   ali   no^ejo   o^a^iti   t»ti.   ki   bi   lnbko   »
evojam vplivorn  doe^li. -\« bi bili otpravljeni vMLj največji nedostatci.
Izjava
Gosp3 GiungjenĆcva je bila premeščena na svojo zahtevo ktjub \>stmu mojemu upi-rantu in peizadevanja. da hi jo obdržai ljubijemtkemu gteđaliUču. Uprava se z njo pogpja zricadi gostm'anj.
G. Gostlć je od te I v Zagreb po svoji volji in na s\>ojo rahtevo, čei da mora za nekaj časa iz Ljvbljone zaradi t\*oiega umtt-nixkega slove sa in napredka. Z njim so do-go*'orjena  staina  gostovanja.
Žal mi je. da sta gnspod M.lakar in go-spod rektor I.hotka, ki dihsia drv% zrsfk, polegnjena v naše blato. Balet »Vrag na vaši« je po svoji idejni in muzikalni osnovi defo \~isoke cene in uprava bi bila moralno upravičena pokazati ga občinstvu tuđi bre? maferiatnega dobička. Upcizoritev je dosegla pri na*, kakor prej po svetu, po~ leg velike«* umetnis'kep.a tuđi fep blagaj-niskl usDeh: čisti dobiček za naše gledati-šćv presega skupne inkase treh naibot] ob-isknnih opernih večerov v tej sezoni Ker je bi'a izvedba tegv baleta t svdetovanjem g. Mlak^rju m ge Pije Mlakerjeve mogo-ćr? snmo 7a rtjunega dopusta, ni bilo za studiranje t izi-.llučno dnmačirni močmi niti časn. niti pofne ratedbe. Zahteva. nai bi ttvtorU s\*oj koncept zaradi nekaterih pre-nbčuttjivosii spreminj&ti ter svofe deto ma-liLili tn .<i?om:t natezsli na mtmjJie k&piio, bi paničnih neokretno lomastenje \* umet-niško tvornost izkutenih mojstrnv, ki ga jar. kat vođin -Voro-Jnega gledališča ne bi hotel in smel, neodgovorni Ijudje pa ne bi mogli  vzeli  na svoja  pleča.
Ofon  ŽupanČič
upravnik V Ljubljani,  dne   19.   X.   /937.
Policija čisti
Ljubljana,   30.  oktobra
7daj. ko odpada iistje i dreves in postaja na «1*»ž^li vse N>lj pusto in dolgočasno, »e vračao pastopači in Urimirmlni tipi v me-«;!o. Zapušoaio va?! in  prihajajo v Ljubijano
kar v celih sluipinah ali ix>samif, da bi v mestu preživeli r.imo, kakor Ze. Policija ie pozna nava-Je takih ptičev, zato ji pri<le v mrežo   marsikdo.   ki    ffa    ie   popreje   zaman
iskala \«e l?to.
Ko je smo^i dtopal detektiv po Sv. Petra čest!, je pre-cei dalefi pred 3ehoj opazil lan-ta visoke postave, ki ee mu je na prvi po-plod «azdr.l nioeno sumljiv. O^ividno pa j? imel neznance Že bistrejie oko. Takoj je sposnal detektiva in skočil v bliinjo velo, na to p« na dvorile, kje-r «^e je skušal po-tuhniti v temi. Detakliv p>a je bil tuđi uren in je jadriio ekm-il za njim. Predanjanec te Oetal samo za trenutek v ^krivališču, nakar se ie pcsjnal oez btižnjo ograjo in bil ie zo-pet na re^ti. Detektiv pe i«? bil Še hitrajši. Prestreiral cn je na ulici, ko se je hoJtel ravno potuhniti za voual ter mu napovedal a rotacijo.
Na policijski upravi so spoznali v njem že dolco za^l^dovunena, nevarne^a kole«>ar-ekc*t;3 tatu, Slletne^a Mihaela Neda, bivšega d**!avca iz okolice Kranja. Ned se jq domala vse poletie klatil po Dolenjskl, kjer je za-er.^il več talvin, v glavnem pa ee je zaui-mal za kolesa, ki i ih je pro-iajal po ljub-Ijanpki okolici. Pr«! meeeci ie priže] tuđi v Litibliano. kjer je poiskal tovarISijo v gra-mor.ni jami na Ljubljan^kem polju, a je Uma lu tzcrinil. 7. njim vred pa je izjrinila *udi čedna vsoia denarja, ki jo je N©d ukradel n^kemu delavcu. Takrat je hitel na Gro-minlje in hote£ pri ti dim prej ie dalje na Dolecjsho, ee je v najrlici polistll tuđi ko-leaa, laat n^ae«     tuaofa^ca piMtafVi
Poineie ee je zopet potikal po vasah in krade 1, dokier ga ni kopruenj© po mestu epet privedlo v Ljuh«ljano, kjer se je lako hitno ujeL
Pri raciji ▼ meelu je pokicija arstirala «riO-6i tuđi v©č bonansitih krofinjarjev, ki bo proda jaii prepovedano robo. Na policiji imajo splofc velik IvTiž z Bosanci, ki jim je pa Ljubljana pravo obljubljeno inesto. NavTdic teiiiu, da jih v«nHi»tiia obla^tva pre^^niaio in im pošiljajo kar sproti nazaj v demace kraje, ako nimajo «talne zaposlitve, t-e ti zopet vračajo in trdovratao vztrajajo v iii3-6tu navzlic vsem zaprakain. Med njimi »o često tuđi prav mladi, stari komaj po 16 in 18 let, pa ee ie pečajo s prekupčevanjem stare obleke, % razni mi propovedanimi igra-mi ali pa krade jo suknja. Suoči aretirane Boaamie je policija po većini izročila eodi-šču, nakar jih po prestani kazni pošljejo odgouakiui potom v njihove pristojne ooči-ne.
Iz Maribora
—  Huttorjeva delavska kolonija na Po-brežju.   Podporno   društvo  Hutterjeve   to-
varne je lttoa »pomladi prioelo na Zrkov-ski cesti na Po brei ju zidati »t&novanjske hidice sa delavce. V nekaj mesecln je iz tal zrasla lepa delavska kolonija, ki bo vzor-no oskrbovana odgro\rarjaJa vsem adrav-stvenim predpiaom. Kolonija dobi tu<li kanalizacijo in elektrilio. Veako stanovanje obetoja, iz dveh »ob in kuhinje ter pritiklin. Vsak stanovalec dobi tuđi 350 m2 vrta. Kljub vzorni urejenosti bo stanovanje ve-Ijaio le 310 dinarjev meseCno,  pri čemer
je že vrr.ču-iana razavetljava in vodarina. Oobro bi bilo, če bi tuđi ostala podietja tako vsorno skrfoela sa svoje delavstvo, pa bi odprvjlo vsako nezadovoljstvo in koristi bi b!le obojeatranaike.
—  Ljudska, unlverza. V petek,  22.  t.  m. zvečer   bo   v   mariborski  Ljudski   unlv«rzi predavanje docenta dr. Matka. Govoril bo o CloveSKem  srcu.
-— St-okel pes v Ko lakih. Veliko raaJtnir-jenje je  vfieraj  povzroftil v  KoSakih siekel
pes, ki je skiiSal napasti veC ljudi. Po dol-gem naporu se  psa ubili.  Došlej  Se nišo
ugotovui,  ali  je  p«a  kog«,   ugriznil.
—   dedaltS&e.   V   ftetrtek   svečer   bo   re-
prtJKL Gogroljovo^a »Kevianrja«. Red A.
—  Fretlstojništv© mee^nc policije v Ma-
j riboru prepoveduje v času od 29. do S0. | t. m. toVHti vojaSkim nabomikom aJkohokie i pijaCe. Proti krSilcem te pTepovedi se bo | kasenako  poetopelo.
—  Kna Se tebi Je Celja spotnlla ... Ne-izpanana  amrt   je  letofinje  posnladi   nna-doma pm»*irig1a  nit *tvtjenja  jeciv*. I91et-nemu   DariMi,    sinu    tukajAvfega   trgvrcm. TKf^gsnsu  Pokojni  mladecič  je  naAet  sa-časen grob na Trsatu. Te dm pa ao pre-peljali   njegovo   truplo   v   Ladko,   kjer   je bilo položcffio v roclbfcisko §r,n>trtikjo k veC-nemu   počitku.   Sladak   naj   mu   bo   veCni sen  v  demačd gTudl!
— Smola nepolittčnega poutika. Na-ključje je nanesio, da se je ^unftk nače zgodbe odločil sa krejtko pouoranje tja preko Soti4? vse doli do naših MSSclh bratov. Vesele narave je nied potjo, kjer je pać prUožnoet naneala, tuđi malo poferam ljal In popolittzirai. Do BrežAc je da jal duška svojemu poliUfinemu prepričaju v krepkam Živio rtr. KoTodec!« Od Brežic dalje pa je vzkHkel oživio dr. Maček!«. S temi poliUCcimi geali jo je naš mo*akxr fom ćohto vobU -nm do Ogulin*. Ne ve-  |
<4oi»  4b m*A+ ta »pacirit«  pod  dru^a^m i 9#lftMn«ea vodio, Je * Mrojta >iwio dr.
MačeKU naJetei nam€9tu na prium^je. na prav i73u>!tne tajtiae. Po povra-tJcu }e naS n^poikiUtet politik •v^fiafto izjavi, da m a pohtifcfr. ^toh m bo ftfi ukvarjalt tei: kakor nafiai, na prvf!
—  No*| grobovi. V Or^tti *ieh J* zapol v  LAdkesa  mrtvački  svoa  kar  trltemt.  Od umrth   j«   dDćak^Ua   Linder   TerezfjA   (ob-
čiDaka rova) 77 let ter đritaroa upokojen-ka Pertl Roca istotaJco 77 let, doufli je umrla ž«na pt.lvov siv«frm mojstra in hi£-nega pen—tnilca ZeliC Joeipiaa v 06. letu starosti,  fivojcc.ni   naše  »otalje!
—   Ndmvot»io\ni  popraveK.   Prtrfeaosid kolegij vaMiCU'-dC-a v P^arju   (USA)  je po ve<Metnein   *tudi/.i   dotconCttio   ui,«?tovll,   d* pa.ra^ict ne  apacajo v  kategorijo  dvo-  ozi-roma troftivk.
Od malih lužin do velike iađustrijs
Ljubljana,    1S.   oktoUr.i
i'ied aami leii radnja ^ievi;ka 1UU >io-vrmiški vestnik.-:, ki je glasilo kranjske ic-duftrijcke družbe. ^Vesinik-, ki izi-aja na la dni v vef ti^.^* izvodih, prej?niajo **!>• va-mt-5čeni*i in delavci Kli), .1-slje uredništva dnevniki'*- sn i?ekater;h c-trokrs- i.,' 'i5tr>v ter ucrlxlne fro^nodar^ke o>e'nnosti in ueta-nove.
Namen lista je <w*znanjati vse tižluibence e> tt-korimi vprn^anji ki so v zvezl s proizvodnjo, odpravo iji prodajo hla^a, a kolektivnim! r'OS'ChJbanii. clelovirin redom, z raz-merami na žeieznn*kih svetovnih tr/i^čih itd. Namen lista J3 tuđi žiri*i tovarlšlvo med vsemi. ki eii pri ptvjjetiu služijo kruh. da se odi»ravi.jo razna ne^o^lašja in trenja, ki motijo in slal>e prizadevanja in napore vseh, ki se zavedajo važnosti obstoja industrije  za  ves  revir  in  za  široko   j>odeželi3.
Zadnja številka je izre*lno poučna in za-niniiva. Tehnieni ravnatelj KID, inž. Leon Dosta 1, je v uvodnom članku op'usal razvoj žeiezarsbva. ki se je iz malih in skromnih po^et^ov skozi strv]?tja razvilo v uiotročno že-Iđzar^ko indutetrijo. StrokovniasVo je obde-!al naein pridobivanja in presjeiovanja iele-za v starih č?mh in o rOdobniri imlo^ah industrije, ki mora temelj:to irrahiti vse. kar pribaja v ot'ratovanju v po^ev. če »e bo?e držati na povr*.iu. Bojjastva ne prina^i saiiK> zlato. Eo^ati ^-ostanemo lahxo iudi z z?le-zoin. Z odpadki, predvs-em pa s preprečeva-njem nepotrebne škode. Na nieeto nezaupa-nja in neznanja mora sto?»ti moena in žilava volja in veselje do dela.
Obratovodja žičnlh obratov g. St-htill^r Gustav, je nai-'sal daljsi elrokovni Slaiiek o hladneni valjanju železa. obratovodja ce-var ne £. Karei J. Bohnen, ;jh zelo poučno razpravo o bdelovanju in poinenu varjenih cevi. VicMi inz. in §ef kem. laboratorija g. ig. Hei&er pa ?.lan?k: >Ležiš^^ in kakovost želf'jTiih rud pri nasc.
Na5 rotru-dnik <j. Sušnik Mati ja, pa je na-pisal sestavek >Pep?-m dela«. Pod besedi-lom: >Kadar zap'haio lokomotive, brne mo-toTH in ropotajo atrojk opimije način in 7j»oSČenost dela v obratih, ki ima močan uCi-nek tuđi n« gospodarsko življacje široke pokrajine. Industrija je trista gibalna silat ki daje ubranost, iivahnejši in hitrejM utrip živllenju tuđi zunaj na etavbah, oesrtah, po-Ijih. travnikih in ^ozdovih.
Objavijenega ;e ^e dve straai zanimivega Irobiža, jodlistek Mimice Koničeve >V starodavnih časih< in v^č kr^j&nih «lik. d'ilo mojstra fotoamater ja g. Smol**ja Slavka, \*b. uradnika   KID.
List urejuje uradn* KID z. Av-^ust Ku har, ki z vso varmo skrbi za pr^tro zan^m:-vo in poučno veebmo. Njegov jx»klic ni pri-jelen, če pomislimo, da je za neimke ten-ni?ne izraze in naziv* težko najti slovensko beeedilo, ki fi?a v raznih «lovarjih doatikrat z^mart išfemo.
Iz Trbovelj
—   Eađarska nadalj«valna šola. Te dni ee je   lačel   pouk  na   tukajšnji   rudarski   nada-lj analni doli.  V d rumenu let tuku je 23 učen-cevf v prvi  letnik  pa   je  bilo sprejetih  na novo 23 učencev. Prijav je bilo seveda več, toda sprejetih je bilo samo določeoo Me vilo učencev tukajsnjih  rudarj^'.   V Solskem odboru   mdan&ke   nadaljevaloe   sole   so   pr©d-sediiik občine g.  Klenowek, ki je predeed-nik Šokke^a odtora, g. Plavšak  Robert st. kat  zastopnik  krajevnega šobskaga  oo>bora, zastopnik TPD, učitelj g.  Sušnik  Mirko  kot vodja  Sole  in  učitelj  fg. Jesih  A*iolf kot   tajnik  in blagajnik  iolflice^a  odbora.  Pou^uje-
jo pa na šoii y rudarski stroki rudarski inie njerji, sploćni pouk pa opravljajo učitelji ljudske Žoie. Rudarska nadaljevaJaa šola doluie leto« že 32. leto ter je strokovno vmoiila io mno^o izvnstnega rudarskega naracija, saj sluibujejo nje goienci v m-
dftnbkih po-ijetjih šrrom držarve ier zanema-jo odlične položaje pri radnih rudnikih m rudarskih u9tanav»h. Koliko koristi rudarska narialjevalna žola onim našim iuladim rudarjom, k.; S3 hoCejo posvetiti aadaljnjim etrokoviiim Študijam na državnih rudarskih 5oiah, vedo ie oni, ki so to 5ok> posezali in ▼ veliki roeri po zasluzi rudarske nAdalJeval ne Sole, ki ]ih ie ift nadaljnji žtu<iij pripravila, Solo tiidi t odllko dovršili. Solo pod-pira ob?ina, Trboveljska premosokopna družba, šclft in tud! druge rudarstvu naklonjene ustaneve.
—  Vesela   botja   pot  je  naslov vescloigre v ireh ilejanjih, s katero bo tuka^nje eokol-Jco »lodalilce v eoboto rvecer oh 8. uri otvo
rilo svojo letc»njo jfidđaiišKo sezono. Je pa
to v resnicl vesela božia poi, saj je steheraa. scena v po&aiiieznili ctejanjih s£HM) veselje. petje in zdrav humor, ki se inu ne mora^ ubrani ti smeha. 2e deji^tvo. da je režiser te veseloigf^ g. PLavšak Robert «nl.t po^re vse, kajti kadarkoli ]a bćl v glavni vk>gi ta redki prirojoni i^ra'^ki talent, vedr.j je s s\'oJLQii Šaljivim: natopi ^prož.i! v dvorani bu?en emeh in veselje. Glavna vlr^a v Veseli božji poti< pa j? kakar nalazi priprav-lje^ia zanj. da Yyt lahko prikaeal ropet vse svoja ijjralsfee sposobnost'. Tuđi ostale vlo-ge eo posro^eno ra^deljene, eaj nam jam-5ijo imena gg. .Ja^odičeve, Ramovževe in Si-kovškove ter Kužnika, Levea Patemoeta in Faka ter drugih članor eokolskefra cladali-5k3*?a ansambla, da bo ta veseloigra nudila ?lehememu gi^dalcu resničen užitek, ki fta iz srca prtvo^čimo vsem, ki j»m vsakđa-nje skrbi in brl^e erene Uvijanje ter eo potrebni vsaj n*?kr\j ur prijetneca razvedrila, =m*»ha in veeelia.
—   Zopef   vrtflMk« Leto^njo  jesen  se   kar vrsta   razni   cirku«i,   etrelišča,   zidevi   smrti, vTtiljaki in podobno   v naši dolini, kjer raz-stavljaio «voje vabe  2^1  oiladino.   Komui  se odpravi »no podjetje, že je ia li dri!?o. Svoje   k>tore   in   vozova   razstavljajo   bodi^i   rta dvorišču  Dolav5ke«?a ali  pa Rudar^^ega do-
I ma, kjer se jim  zda  p&č  najbolj  primerai
| 1« »rivBfcčtfi prostori. Te dni je dospel vrti-ljftk s stretUiem, za kar se pa iue>a mladina ne taninia poetbno. Edino v nedeijo je pri-vabil nekaj ljudi, ko j^ni je prikazorval razne vraoolijd in darovni ja, u kar t€ posebno mladina unima.
li Celja
—c Co^oraaje ijaMfandk« »pere v eelj-skem giddaiiidu 6 K^a/iovo opero »Kvas-geljoik« jo preioieno od Četrtk*. ^1. t. m. na petok 88. t. m. o*j 80. Pr*de.tav» je «* alounui.
—c Esperantaki tečaj E^perartfike^a klu-ha v Cel>u te bo prifid v octrtek 21. l m. o\) 20. v dvorani l)e!av*ke zbornice ▼ Ram-lag-ovi   ulici.
—c II. propagandni ublc teniski turnir za. moltv.i. s.iHrle iTOftpodov kn đout<te ^o-op^lov bo priroliU c«ij»ka Ju^oeUvija ▼ sobeto i>0. iu nedeljo 81. t. ux. v Te-lova«lni *i il.   naroiiie   ^>lc   v   Celju     Prvak    <.'   gnjlu
ffOip?!J^* bo prejel prehoilji pokal, ki jra bmn: >lan Ilirije Uizar. in plakcio. Za '«*a!,a :nc*-?ta in diocipline eo mrpi^aT>e le^e p!oJvf*e. Rok z.i prijave jhvcmV 29. t. m. i'OiLt^o i-rijave »e u« bodo uiiost^vule. Zrebanje bo eno aio prod pričetkoin tc^mo-vanja, t. j. v s«>K>t<> Ul>. t. m. of»  16.
—o Za prevažanje infekrij^kih boinikov bo kupila motana oblina s»tar avioenobil ccljik^   irnsiL-ke  ?ete   za   1500   din.
—c 8 prt'ureditvijo pr»Kturof in poslova-Mja me»tnega poglavarstva se bo t>avll po-«t' en odtor, Ri bo predložil zadevni prad-lo«j mestn**mu ;«vetu do proračunske razpra-ve.
—c Norera ne poi'ha. Na cesti na Tatiar-ju je v četrtek neki avtomobtl podrl 621et-no ženo kazniini&kega upravnika Jovipitio S*. rakovo s Teharja. S trak ova si je zlomila levo nogo pod kolenoni. Istega dne je oadla •V21?tna ro^stnica Ocilija Re^nikova iz Bu-
kovega žlaka pri Celju z voza. Zadnje kolo ji ie Žlo čez prsi. Resnikova je dobila težite notranie poskodl<e. V sredo je ^el '241etni dninar Franc Urbane z Lepe njive pri Mo-7.iriu z vo«>m na planino po hlonl*. Spotoma L^a je voz pritisni 1 ob pobočje in mu zjmei-kul levo stopalo. Pone^rečenri se zdravijo v <?eiiski bolnici.
Iz šoštanfa
—   Zlmrovanje ialeSkepa  uJite!.H*va.   Prm
dnevi s** je vršil redni obeni ztor šoouinj-skega učiteljskejja društva ob t^koraj polno-.Atevilni udeležbi. Otvoril in vodil ga ja pred sednik g. Mencej, ki ie svoje uvodne beseri* posvetil epom inu umrlega prezidenta Ce^ko-slovaška Masarvka, v katerem je rudi naAe u^itelj^tvo gledalo svojega viomikm in &\x>-minu učitelja in tovariša Lukmana, Sol»kega upravitelja v Mariboru, ki je služboval v doStanju polnih "23 l?t in v najtaijih dneh narodne zgodovine neustra^eno seial ▼ Sa-le^ki dolini vero fisteca idealizma in narodne zavesti ter tako dal e svojim deloni eve-tal   zarled   iskrenega      tovariSa   in   vzornesra
vz5ojit?lia. Ohema pokojni koma so navioči zaklirali Mlavac. V nadaljnjem poročilu se je preilsednik bavil z društvenimi in fcploš-nirrr! or^ani^atoričniTni vpraSanji, « sktarn skupŽHne v Skoplju itd. Pretežni del poručila je bil posvečen gospodanskemu in per-sonainemu položaju učiteljstva. pr-d k«te-rim se odpirajo vexlno nove naloge in »-hteve, ki terjajo od njega stalno v©8 del« in truda ter znanja. Zato Vi morali imeti v teh odgovornih časih vei oai, ki i majo v ro-kah usodo Solstva in posredno po tem vzgo-jo vedno pr^d očmi, da Sele tedaj, ko se ufrteljetvu zaBieurato floveSki pogoji ftvlj^-nja, ako se njego\'O dostojanstvo dvijpa in ne du^s, sele tenJaj se more prebuditi v njem težnja po večji samoizobrazbi in Sele tddaj se mu omogoči, da «e v njem mnnifefttinajo zdravi pogledi na življemie, *olo in knltu-ro. S sigurnim in neodvisnim položajem je tt*no porozan uspeh in napredak našega Sol stva in narodne kulture. Med najvažneJSimi sklepi zborovanja je gotovo dolofritev §tudi|-skega nacrta, ki temelji na tukajSnjih so-cialnih in krajevnih pril'kah. Učitelj^tvo se aaveda, da ja uspeh v soli odvteen največ od poznanja re^ničnih prilik in razmer, v katerih učitelj £ivi in dela. Ustanovljena }e bila posetna društvena sekcija, ki bo sku-3ala dobiti čim bolj točno in zanesljivo sliko o i?o3podarskih priliksh SaleAke doline in na temeljih teh u»m?riti pouk v čoli. Zbrani material bo nedvomno ogromne važnosti ne samo za solsko udejetvovanje, teinvet bo ugodno vplival tuđi na splošne kulturne pojave v naših krajih. Ko je bil dnevni red iscrpan, je |»-3d«e<lnik zakljuttl W*o eboro-vanje.
Z Jesenic
—  Srrča v nesreći. V  pon**d«ljek opoldnc «e je  po Oankarjevi cesti pri<p^rllft nperefa. skoiiai e trafikomtfnim i7.iiom. Od Slov^n-fike^a   Javomfka  eem   je   prečej   nac'o   pri-vorll   o*ehfii   a>vto,   ki   >e   pravilno   vo^U   po A*mA etrani c**cte. Od  Delav»ke^a dotn:i pa ye nacnArt privoiA. proti c«6ti neki koledar. Ker  mu )e  škarpa orvala raT<rle-i  na\-7dol po cc»ti   in   ni   moeel  videti  avta.   je   r   v»o ec?k>  tre^il  vamj. da *ra je  vrcrlo  %Vor\   Sipo voeila  tako.   da  so  blu   molei«   !e   no:fe  iz Tijeg*.  DoČim   ie »bila  ftipa  avtomfsbila v»a
rarbita.   je   koledar o»?'r»e»el   1«   n*>kaj   bunk m  ranr^TMn  suknjič.   Ko  »o   ^a   po*"C-m4ii   ir voziU. je pobral  kolo in ne da b\ ee pre-piral ali tarna!. &!O&\] na<iij ter k) urno no pihal   proti Javorniku.
—  Delavci se vozilo na JeU> x avtobucom. V tovaroMi  KTD je   zaposlen i a   ve^  ^^o df-
lav»ccy, ki se n« moiejo i v aki in kolegi vozi*i od 10 '::o ^30 V-ni da oc na đelo, De-Lav»tvo in r*id» podjc4je ,>e napravilo na pr«*ojm mcuu v'uftfr«, da b; *e i>!evn:Swi \x>zu\ red prilagudil tuđi 'uajevn.m delav->iJm potreban:. Tuđi noS l*t ee je dvakra* kretpdto za-*t*1 »a uvedHo lokalni li vi ako v na {co^i Kr«n% Jceetiiico—Mojetiana in Je senioe—JM&d, tola raSkvc Se ni od niko der. DclavBtvo ii doline je v 'V-ojazni. <ia No-lo pOKcifOtti -zopet mor^SL ?akali nn vi*k rjo zAsoboih hi-šah in go^tiliLah ter za; rav-ljali donar, poeeglo po &i»n>opomoči. S\ie-•lilo )e dogovor z nAim aviobiisniiii po!-jet^ia, ki jih trifcrat na dan i*reva.2a v crheh cniereh. Avtobi:e je verino na'-'t-o poln potnikov t?ko. .;la je v^asih kar borba 7a orostor v nj^m. Prevoz je ceneji? foot m ljubljanski cestni 7^u€7.7vic\. V Mojetrano strne menda dm 4 v of^e smeri. aa P?avf: pa din 10 za vru tedon. Za delav^tvo je to lepa prMobi^ev. l^er 6c mu ne bo treha nehati to slabih in strnih eeetnh a'i ?akat = tk> eele ure na v!ak. Mansik «0 ^c bo ta^f> odvadil vmr^nih po-^taj ter nainesto xa j?-niš, dal de?»?.r *a Her.cin. Vožnja bo do-noisna le, če bo frekvenca vedno tako ugodna in Č? «c f*o pocenil l>encin.
—   Tema   kakor  v  rogu.   Pot ekozi   ilre-novco    je    eilno   ^labo    razsvetljena.     Me-1 Krivč-evo h:^o in železnukim tirom. )e nuj-no potrdboa se cna eleJ^iriSo* ^06. Pod ¥S-  i
ftokrmi Ju koUaitti df**i k t*ka Uma, •i;i  niorajo lju*l.s  z  rokani upeM nakraj.
Ta }x>t je *el<> promottut, »ai ▼•!« dva n.<>-bolj obljvule-na. dola J«aen.lc  z*ru»ke  in otro-
ei si v vaćernih umh M upaj» wkmi U •amotni del, temveft hodijp tm^ GMmt đa okoli. FroaiBio oMinako u^iravo, da tu <Km-prej namcstl Še  eno ML
KOLBDAK
l>aat§: 8reda. '20. oktobra k^DMBanl: Ja-nea K.
UANAINJE   PIIRED1TV1
KINO MATICA: Kaacvmli cvet (ob 1«. ia 19.1&) Dmm* $  kametijMrt oh tl.16.
KINO IDEAL: Cari*Ti «T**t4kl (Am D«^. mdov).
KINO SLOGA;  Bevthomova  vrtUm  rjub^
zea,   njegovo   delo   ia   uj««ot*   bolest.
KINO   L'NION:   Njena   Ijubezen- n>*>rui   b^.
Pedagofiko dmitro: Lipbfrrtncn r>r^A«w«. nje »Vzu'oja na raxpot]n< (DI^ KitTIHju^ nm ScheMpwf»e) ob 1*. r miTi^raloSki pr«»-davalniH   iiniverre
DEŽIBNELEEAKNI
Danes: Dr. Picooli, Tyriev« c*«\& 6, Bo-?ovar, Ce'ov5ka ci-eta C2, Gartus, Mii«i#, Z*-lo^ka  cmt&.
Z ozirom na notico, ki ste jo objavHi v »Slovenškšm nartniu« v ponedefiek, dna //. oktobra 1937, št, 232, na strani 2, s4o1-pec 5 m gora i pod nttslovr>m »Iz pod sita«, l'as prosim, du izvt>lite v smištu <$ 26 zakonu o ti*ku obim'iti sledeee uradno pojasnilo:
Ljubljanska mestnet reie\'alna postaja je v pr\'i \T*tl mtmenfena za p o m r> Č I f 11 b-! j a n s k i m prebi valcem 06 nefrečnh, ko ie treba bofn;ka ali pone*rečenca r*uft Hvfjenjtke nevarnođti nemudoma prepcfia-ti v bnfnffrrtico. Mestna rekrvalna post*fa ni n 1 k a k a s p I o S n a refe valna postaja, ki bi bifa ntrmenienu \tern obč1-nttm, temveč je Ifubllanska m e s t n * ustanova Sa fel'*o pa nudi pomnč tuđi drugim občinirm, r>/ nonetrečencem Ir kr*}&' trven LfubHane Razumljivo ie, đn feh pre\*ozo\> ne mo-re irvrševatl za*tonj, temveč te proti plačilu. Pomialfii je treba, da so s temi prevozi zveranf stroSkf, tako T/t porabo bencina. nbrabo dragih reševal-nih \*oz, ki zlasti trpe pri nagli votnji po slabih cestah irven metla in $9 drupj sfro-&ki. I" smislu službenih p r et v i t .*me prevažati m^stna re§eva!na postaja v bol-niinico le take osebe, ka'erih prevoz ra-hteva zdrmTtik, botnfgka blagujtut ali pristojna občina, ki potem po\-rne sttroKkc prevoz a, ali pa ošebe, ki so satne plačevi te. Ako je taka oteba nep!aće\-ita, potem 1o prepeljejn z mestnim reSevnlnim nvtomobi-lom v bolnfšnico le v prrmeru, kjer jamči ta   plačilo  prevoza   njena   pristojna   občina.
Zato opravila telefonist mestne rcševal-ne poštfijš samo svojo službeno Jol/nost, če ob pozivu reJevafcev iz\*en Ljubljane v p r a i a, k d o b o prevoz plače!. Tako je bilo tuđi dne 7, t. m. zjutrmf, ko *o bili me.ttni reŠevniei tetefrmično poklicani, naj prihite z reSevalnim a\*tcmrobiiom v Preserje pri Homcu po poneirećenea, ki se ie prejSnfi večer v temi g&letel v oje kmeč-kena voza.
Statistika prevozov ponesrečvncev v bol nl&nico nazorno kaže wttko p<tirtvovalno*t me»tnih reievalcev, »ttj jm bilo v prvteklem letu irvršenih nič manj koi 32ff# voženi in nešteto ljudi se mora rahvaitti za s\"oje življenje   prav   mestnim   re%e\raicem,   ki   5©  jih bolne ali ponexreČene urno prepeljati v bo! niinico. Sicer pa ta praksa mestne rekeval ne postaje ni od danes, temveč je bil pravilnik   o  prevr*rih   mestne   r€Š9\'arne   postaje  sestavljen  i e pod p r e j J n j i m i  m 9-s t rt i m i  u p r a v a m i   in   mhr&bencl  90 te dolini  ra\*nati  po  tem pravilniku.   Žuto  je vpra&anje   po   njihovi   srČni   omikt   goto\x> odveć.
Z  odličnim  spx&*ovwnj*m,
Dr. J. Adlviič. pr*d»*dnlk.
Naše gledališče
DRAMA
Zaćetek  ob 20.  uri Sreda,   20.  oktobra:   Julij   Omt.  R«*l  Sr*-
da. Cetrtek, 21. oktobra: Tarelkrnor« »mrt  Red
Cetrtefc.
Pete-k,   22.   oktobra:   ob   1*.   uri   Julij   <"War Dijaška   predstavit.   CHoboko  tn+fatn«  c*-ne od 14 do 2 din. +
Oefke in dr-klic«, ki ao f»odelova1i pH lan-skih   tnl«dinskih   igrah   v  drami,  naproitmo,
naj «e sela»e v ?etrt#k 21. i. m. ob 17. uri pri vratarju r drnmi. 8 mtoo] naj prinan1-
K> od PtarSev podpi«ano dovoljenje, ila rnn^ jo »odelovati tudt Jet(ie pri otro&kih '»aletih Ln da ee »avežejo redno oblikovati potreKrrs skuSnje ter sodelorati  pri  prerfutarah.
OPERA
Zaletek ob 20. uri
3r©da,  20.  oktobra:  Liri 'a dl  Chamounir
Premiera.   Premierski  abonnMi.   Gostovanje   koloraiurks   *jd5.   Z.   £uj>«^eve.
Cetrtek. 21. oktobra*  Amaronke. RH A. Petek, 22. oktobra: Zaprto. ((lortovanjt* 0|>e-
re   v   Celju:   Evan^eljn'k).
♦
0pazarjjimo ua Doeojšnjo premijo Doniz-zettijeve opere rLinda đi Cluraouni\«. Opera r^pada mej repertoama dela »lav-nena Italimnskejja koniponteta, ki je mojst^r pre-■eph arij in m"lod:i t Iahkotnim tipibtirn orkcstrskini -pr^mljevan]em. NofIovtio vlo-20 poie fsd\~\ Župevreva, v ostalih v!<>gah na stopik>: g2. Berno»*.-<TfvlorH>va in Ko^ejeva tor Panovee, Retet'o. Pritnoži^, Kohirio in C?or?ki. \h17ikatno vodsrvo ima kapelnik Xf»ffat. Režija ie prof. f^Mtova. Pr*d*tava ie   za   pr*mif*rRki   aboetua.
Tetrtek,   21    oktoKrm
12: Podmire 741 krajft' č:« (ploSSe). — 12.4ft: VrRine, porobila — 13: Čag, spored, obv©-ptila. — 13.15: Vesel opoldriski koncert radijsk?ija orkestra. — 14: Vreine. hor^. — 18: Citraiki nantop gdč. Anior Črnec. — 18.40: >loven5čina 7a Sio' ence (". iJr. Ru-d-oif KoUiriC). — 19: 'as. vreme, porocila, sporeći, obve^tila. — 19.SHI: Nat. ura: Savez Sokola kralj. Ju?oidavij>. — 19.50: 10 tninat zabave. — 20: Koncert Beiieraj^ke^a p«v-akega društva. — 20.45: Charlie Kunz itfra (ploiea). — 21: Koncert radijt^ega orkestra Pester spored. — 22: Čafi, vr^me, poroci 1«, spored.   —   22.16:   Radijaki   j*zz.   —   Ko^i^
Stev. 240
' »SLOVENSKI   NAROD«, sred*. 90. oktotn un.

Film, kl je fel tvtomfe po vsetn svet«, *• sMttvU to«
Ljubljaao!
GRETA GABBO   kot nepozabna BUrgaerite (teatfer! CBETA CARBO   v ljnbtcnt in odpovedl!
CRETA CARBO m ROBERT TATLOK * veiefita«
DAMA S KAMELIJAMI
____        Dialog v nemSkem jeziku.
REZERVIRAJTE VSTOFNICE V PREDPRODAJ11
I m emierna predstava v Kinu Matici danes ob 21.15 umi
DNEVNE VESTI
—   Francuski rpicnrni  olirirfi se prip^lje-jo v JuiiOsslavijo v  petek dopolđne. Na naša tla  stopijo  v  Bohinjski   Bistrici,  odkoder  fce odpeljpjo  na  Bled.   kjer bodo imeli  v   Park hotelu obed. Z Bleda se pripeljejo z rednim pojK)ldan^kiin   vlakom   v   Ljubijano.   Na   kolodvoru   jili   sprejmejo   načsi   aktivni   in   rezervni   ofieirji.   Ze  od   naše   aieje   jih   bodo ^►remljali delegati središnje  uprava UKOIR Konćlantin  Savatijević,     Sveta   Urošević   in Mihajlo Zivauić.  Po oficielnem sprejemu  na glavnem kolodvoru, kjer bo j>o?tavljena tuđi radna   četa   z  vojaško   sodbo,  odidejo ffostie v  povorki  z voiaško srodbo na  čMu  r>o Mi-k!o?:i!evi   cesti   pred   spomenik   kralja   Po-tra   T.   CVsvoboditelja,  kjer   polože   venec.   Iz-pred    magUtrata   odidejo   po    Pre^ernovi    in Šelpnhursovi   ulici   ter   čez      Kon£r3sni   tr<j pred   spomenik   Ilirijp.  kfer  tuđi  položo  vt> nor.   Potem   sp   odpelje   njihovo   predsed«stvo k   banu,   komandantu   dravske   divizija   in   k mutnomu   županu,  ostali  pos'.je  si  pa osle-dak> ta ?as m«*to. Ob 18. se zbero v hotelu T'nion   .kj^r    jirn   Ho   priroi<?na   večena.    Pr-votno ie bilo določeno, da prispe v Jusiosla-vijo  120  franro^kih   rezervnih   oficirjev.   ;h> ineje se   ji*  pa  njih stevilo znižalo na  74  in med   njimi   Ik>   tuđi   -0  dam.   Vodi   jih   pred-pednik   Unijo  franroskih   rezervnih  ofirirjev De-siiler   F*rry.   Vojni    minister   je   dovo'il, du   bocln   Htiie'?   nnJi   rezervni   ofieirji   nositi uniformo   med   prebivanjem   franro^kih   re-Z'-rvnin   ofirinov   v  .Tu«josl.nviji.
silili riflLtf cCH
Granđljozno filmsko delo
BEETIIOVNOVA VELDU UUREZKN
njegovo delo in njegova bolest
Harrv Baur Režija Abel Gance. Glasba Ludwig Masson.
Samo ob i<5. in 19.15 urj fiim2ka drama o ljubezni
KAZCVEL1 CVET
Danielle  Darrieux
Ob 21.15 uri premierna predstava
velikega ljubezenskega filma po ne3inrtnem romanu Al. Dumasa
DAMA S KAMEMJAM1
Greta  Garbo                          Robert Taylor
Velićasten film visoke pesmi prave ljubezni
z Magdo Schneider in Svetislav
Fttrovičena
NJENA  LJLBEZEJN  — NJENA BOL
(Frauenhebe — Frauenleid) V filmu sudelujc dunajska Filharmonija.
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
—   Uraclniki   »leaarnih   zavuduv   zahtevajo povijanje   p!ai-.   Ker   so   bile   državnim   uradili kom   place   iH)visan3,   zahtevajo   povišanje plač  tuđi   uradniki   denarnih   zavodov.   Prvi 6<)   pokreniii   to  akcijo   člaui   sa^reti^ke   podružnice   Zveze   ban čilih,     zavarovalnih,   tr-irov\;kib   in   industrijskih   ura^nikov.   Povijanje  plac  zahttvajo  /.ito,   ker <>o  se življen]-sk^ potrebMine v zadnjem letu podraiil? ?a
ao «10 io%.
—  Ot\-or|tev  postajalliČa  Osoblje.   V   ne-
deijo 2-4. oktobra s-e otvari in preda jav-nemu prometu na progf Ljubljana g\. kol. —Kamn;il\ nisci postajema Doiižale—Jar-še Meng-eS nezasedeno poctsijaJiifde Groblje. Otvorltev se izvrši s prihodom vlaka *tev. 8426, ki odhaja iz Ljubljane gr!, kol. ob 13 uri 45 min. in imajo od tedaj vsi vlaki s prevozom potnlko-w- iz ob?h smeii na.   nov em   pK>staja.IiSču    postajaek   pod   eno
minuto. Prihodi in odhodi vlakov na no-\*«m postajaUšču so razvidni iz razg'lafia pri potnižkih blagujrtah. Odprava potni-kov in prtljage tre vrti v vlaku.
Prijatelj dobre
kapljice ceni
Rog^iAko Slatino, ker mu napravi vino prijatno pitno.
—  Turiz**m ol»veyen urui predmet. Na pobudo Turistične rveie za  Hrvatsko Primorje in   Gorski   Kotar   bo  že   leto*  uveden   turizam kot obvezeu učni predmet ua državnih tr^ovskih  akadeniijah  v i^aj^rebu   in  na  Sušaku.
—  Kftiigres hitnih pose^tniko? ? Zagrebu. V .soboto in  ntxi^iio  t>o v Zagrebu  kongres hismh   f>osestnikov,   na   katereai   bo   poroC-ai o pornenu  in  ra/širjenju orizan izaći je hišnib
po.-estnikov predsednik Pokrajinske zveze urušlev hišnih pose*«fcnikov t.i Slov^nijo v Ljuhliani   Ivan   Frplih.
—    Celja ne opourjamo na prvo let«?nje operno  Hi«"ov«nje   \    petek.   dne   22.   t.   m. NVfiropi   relotni   operni   at*aml)et   1   o;   .0 »Evangeljnik«, k'^i  poje   n.-*lovno  in   ji'-;iV-110  vlc>_po jros»;<Hi Joic (ioafie  k. ir. S p \o operno  preisiavo je  »tvorvena  letošnja jr'c-da.li.^ka    sezona    ljuhljan^kejja    Na;oiite^a irie-ialisča   v   ceij^knu   Me??nem   glelali:Cu. Lokalno   vorf^tvo   pr^-lstav  pa   ima   prrever-ni   otfeek   ce!jr*ke?a   Me^'nesiM   poulavar*:va.
—   Opocortlo viagateljetn h>še avstrlj^kp I'oStne   hranilnice.   Društvo   za   z-i^ito   i-i-teresov   vla^rateljev  biv^  avetrij*ke   Pocrne hranilni-ee   v   Ljuv>l>ani.  ponovno   in   Mlnji-krat opozarja fiNoje članr. ki *-i ie večiun-nia  \h> naših  infomvacijah  prejcli evojc  trr-jatve   od   Po-šrne   branilnioe   v  Beoura.in.  <]t\ takoj   pošljejo   o^>vezane   odstotke.  «iocr  bo primorano  v   8 dneh  na»topiti  potom  prav-nejja rastopnika tožbeno pot proti njim. Pa se   pa   vlosc  v  tako  slabi  valuti  i/pl* č »joo. ni   krivo druAfvrt.  Si<*er   jxa   ta   zaileva   šo  ni končanu in  upamo. da bo  v  kratkem  to/-»-devna *H>dna  razprava  glede  valovar/acii;. Mapatelji,   ki   še   nišo   pr:g!a»:li   svojih   ter-jatev,   naj   to   nfore   takoj.   V   prijavi   mora biti  ime in   priimek  vlagratelja. štev. hrr'nil-ne knjižice ali čekovneffa račui«. pta'no M-vallšte.   po   umrlih   poobl ^tilo   ol   6odi<ča. da je glavni  dedič. Za   vsako hranilno knjižico   >e   treba   poed^j   vložki   p ijivo.   P; i jave   so   kolcka   prokle. Za   eveivhielne   informacije je  treba  priložiti mamko zi  din 2 eicer   eie   ne   oltrovarja.   Dru;tvo   7a   zaš'ito inti-re'sov    vlarrateljev    biv^e   a\^trlj^ke    po đfne  liraniluice   Ljubljana.
—   Margareta  Froman  in ilr. Branko Ga-vella   povabljcna   v   Milan.  Znani   režiser  dr Branko   Gavella   je   [>ovabljen   v   Milan,   kjer bo  reiiral v milanski Scali opero Rimskego Korzakova   >Sadko<.  Milanska   Scala  je   f>o-vatila tuđi  prvakinjo baleta ^a,2re')ške opare   Mareareto   Froman,   ki   bo   pripravila   v operi     Sadko<   ple^e,   pozneje   pa   Ik>   samo-etojno  oruanizirala  veliki  balet  Čajkovskega :ščelkuii^nk£.
—   Ustanove    sklada     viteškega     kralja Aleksandra    I.    Zedinitelja    za    po dp! ran je osiromašenih in oneniogHh bivših pripadni-kov  Zbornice ra  TOI. Zbornica  za TOI v Ljubljani razpisuje za leto  1937. za uTx>ge onemogle  bivže  svoje   pripadnike   in  njihove vdove ustanove po 100 Din. Prošnje naj se požljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 20   novembra   1937  opremljene  z dekazili. kakor   tudl   s   potrdilom   občinskega   urada in     pristojnega   združenja.     da   je   prosilec
obrt ali trgovino samostojno izvr*eval. pa
je sedaj ne  izvršuje već,  ker  zaradi one-   ■
mogflosti ne more već delati in je obubožal.   •
odnosno,   da   je   prosilka   onemopla   uboga   \
vdova     biv*eg:a     zbomične^a     pripadnika.   :
Prošnje  onih,  ki nišo  izvrševali  samostoj-   '
no takepa obrta ali trgovine in torej nišo   :
nikdar bili samostojni  zbornični pripađniki,    ■
ne prihajmjo v poiter. Proinj« je treba vUgmti po vsakem poeameariku, ker ee aki^nie proinje, kl bi bile aeeUvlJene t imenu već proejlcav, ne bodo mofle vpo-•tevatL
—   U aStoibeaega Usta«.  »Sluibeni  list kr. banske uprave dravmk© banovine« it. 84. s dne 20. t m. objajvlja prri i«kao o U-redni driavui podpori io uredit vi pokojnai-skih  prejerokov. urtdbe o i^emembah In dopolttitT^h  »pieka  lukeiMaih predmetor  k ur©Ji)i  o  odmeri  m   pobiranju     davlca   na lukćua, pravilnik o obveinem nošenju ilui-bene    obleke (uniformiran/u)    goiidar&kega osef>ia pri upravi državnih gozdov, predaj*
0   mirnih  z  napravami u  preči^Ćaiije.  pre-sevanje   in   raKvrgČanje  m«jjav«,      teleneki promet s Grčrjo in Italijo in rainc objave ix  »Službenih   Novin«.
—   tlvalake knžn# botezni v dravski ba-oovinL Po »tanju t dne 10, t. on. je bila v dravski    banovim   svinjska     kuga   na   145 dvoreih, erin>ka  rlecica  na 53, ki»^a   ^«-b^lne   zalede   na  33.   vranični pri»ad   na   2. tracje   na   2*   steklio«   na  4, in   peru*nim>ka kolera Ra 1.
—  Družbi st. Cirila in Metoda je daro-rovaia    tvrdka   Osvaki-Pezi&rv,    I^jub^ana, 100 din namesto venca na kreto pak. dr. I. LAmuta. Iskrena hvala!
—   Vreme. Vremenska napoved  pravi, da bo  lepo vreme.   Vderai je  zna^ala  najviša teim>eratura   v  SpIHu   21.   v   Bfobradu   15, v Zagrebu, Sarajevu in Skopl>u 14, v Ljubljani   13.2.   v   Marihoni   13.   Davi   je   ka7«! harometer   v   Ljubljani   771.4,   temperatura je  znai<ala  18.                                              •
—  Dva poškodovanca. Davi 90 prepeljili v sr>lošno holnioo  no^estrika   I^eonnoMa   Hai-nerja  iz  Stare  Loke.  Hafner ee  je   odpeljal s koUeom po opravkih. na klancu p« n»u je »podrenilo.  da   j*^   pa-lel   in  *i   7Jomi!   Ievo no^ro.  —  Iz  IIor)ula  pa  &o prepeljili   v   bolnico   7   Jetno   pc*iestn;kovo   hceiko   Marjeto Le*"^n, ki  je vtaknila  no/ro jod kolo in  ?i zlomila   štrri   prste.
—   Od   doma je  pobepnil.  Snoči   je   prt;el ?tr:ižnik   na   peronu   ^lavneci   kolodvora   ls letnoirni Antona .Ter?eta  iz Zi^ra'ca  na Do-Ien3'kem.  ki  je menda   neko'iko  rt'aHottnien. Pri   nj^m so   na>li   satno 2 iY.:\. eicer  pa   >e '•'1 brez vr«ak:h   io^umentov.  PovMal je. d:» ;p   [>obeffnil   od   doma   in se   napotil   v   ?vet
1  re/.  ^ovoljonja   st^i'ev.  ,]p-šer.i 1^0 epraviTi v   o i^ronftke   /^ijiore.   o-lkoder   pa   po^U^Jo v   njpTovd   doTvovfn.-ikn   oN*ino.
—   Velik   r>f>*ar   v   Splitu.   V   poned«!jek ti- eč-er je nastal v Spi tu v skladL^ču g-rad b;»n€g-a  in   sanitetneea    materijala   tvrdke SK   Bonaćić   velik   požar.   Zgore'o   je   približno za 2.000.000 din blagu, doćim je  bilo  skladišče  za.varovano  samo »a  1.000.000 Tako   velikeg-a   požara   v   Splitu   že   dolgo ni bilo.
—    Trajredijs   ofclevetaneira   dekleta.   V Scmboru se jp sastrupila 1 <pa Jelena Ko-vač-Dičikej,   stara   21   let,   V   »mrt   Je   51a, ker   so  jo   zlobni   jeziki   oklevetali.   čeS,   lia je tEitica.  Dekle  je bilo  zelo  občutljivo  in te sra-mote ni mt>plD priiveti. Oblasti bodo  pcikUcale  ol>rekovalce  na  odgover.
Iz Liubtiane
—!j Seja &h>ejja odbora za postavitcv spomenika kralju Mučeniku. V |»'>Me.'eljek -~t. t. ni. 1« v *ejni dvorani mentne^a nm-jf'istrata seja Širk-ira oiV-ora /a postaviicv ciptiiifriika kralj-u Alek^auliu I. Zedinitelju v LjuHljani. Na dntvnein redu je samo em točka in sicer sklepan/? o tom ali ee sprejmejo   Plečiiikove   propileje   ali   ne.
—lj Slana po&kodovala cvetje. Davi je pala slana- ki je bila zlatni huda v niži-nah, k)cT je po vrt ovih pomorila pozno jeseasko cvetje. Poljskim pridelkoai slaua ni mo^la vee Žkotlovati. ker uo večinonia že po^pravljeni. Naj već >kode so utrpeli nekateri vrtnarji v mestu in okolki, ker nitvo pravočabno poepravili cvetie v tople ferete. Na /ljubijarj?kern Ietališ-i3u je ^ila pono'i najnižoj temperatura —1.5 C. v cne-st u pa 1 »topinja nad n.člo. Posledica slane je tud:, da je j-elo lUtje h!treje olpaiati.
—lj   :Na   raz«tavi   del   Janeza   in   Jurtja Aubicm  bodo  tvorila  j>osobno  lepo  kolekcijo cerkvana dela obeh mojetrov, veftji del olLarue  slike,  v  max«jdeni  števllu  pa  baa-dora  izi     priva«tiie  nabožne     eUke-     ži*pna upraviteljatva   so   se    na    po«iv    Narodne gaJerije,   da )i  bo za  ta namen   dala  na ra2ipolagx>  dela  obeh   mojstrov,  odavaia,  z neaavacino   pripravljenostjo.   Tako  je  raz-stavni   od&ek   zb.al   nad   50  slik   te   vrste, izmed   katerih   jix   bo   preko   30   videti   na. razst=.vi.   Ker  so   nekatere   ijoncd  njih  izredao velikih mer. skoro vse pa presega-jo  formate   navađnih   oljnatm   podob,   bo-do  coikverLa  elela  bratov   šubicev  razstav-i   ljena  v   veliki   dvorani    Narodne    galerije, ■   k.  jo je cal odbor NG z velikim raauine-!  vaaJGm  ods>eku  za. p oreditev na  razpola,-.   go.   Iz   t »1   del   Vo   obJ&kGival«c   raastave :   lahko   raz.videl   velako   unv.'tnaet  Jatneaut  in !   Jurija subica,  ki prav nič ne zaostaje. xa
mjboljttani  itjvaativacni  naSli   Uarofcufti moj«4iov   pa tuđi ne aa onimi njunih so-
sijena. )mrifflrtiHJ>. Maa.vs4B* harmonija barvet gk>boka čuvatrenost to dovrdena tehniiia totto očtimM vvakogar in gotovo bo ta pHreditev umetiauttai dogodok prve vnu. Raaatava ae bo etvorlki 7. aov«m-hiat.L
—lj Oreta Garba v Mirnu »Dam« s kame-Ulami«. V kiau Matici l>o drevi (prva pre^i-•tara ak>?«t«ga filma »Dama s kamelija-mi«, ki v njem na»top» sl*vn* Oreia Garbo. Oni dm *m© poročali, kako )e vojvotlinja WindM>i*ka v Pariza fOakala, ko je vi. >la ta film. Parižani «0 bili tako navdu^cti ta-film »Dam« « kamelijedni«, da je hil kino vedno nabko polu, čeprav je teke4 fiihn ver tedoov. Oreta Gatbo v ooi^enem fikmi ni pokazala avoje umetao« i tako preprife-raino in pretreeliivo kakor v tetn. ki bo gotovo vztmrtU splošno zanimanje tmdi ▼ Ljubljani.
—li Pravi gorenjakl ielodec in nove pot-tugalko ter vse drupe Jot>rore ima v zaiogi delikatee* Jane, 2idovaka.
—lj Trgovee s kurivem nr««U^l drva na tigu. V četrtek axo priobćili pritožbo iz občin«tvaT da }e neki ljubljanski trpove« a kurivom postavil na tr^r voz drr. da hi tako vpiival na kmete, da bi Ae draije pro-dejaii drva. LjuLIjaneJci trpove i 0 kurivom na« prceif). naj ufforovimo, da je bR to trjroveo s kurivom j:. Franc Jane/.it. Seve-da je pa rprašanje, ali je imel re» n\men vplivati na kmete in aJi ni t.ostavil drv na trj; »amo zato. da bi jih laije in hitreje proda!. ?.Hji ljubljanskih tnzovi-€v + kuri-votn  pa  rali  uetrežcnio.
—lj Kolesar n* je »rsdrl. Dijak Karei Ko?, ki ne je včeraj ponesrečil na Koncrrrs-nem trzu. se ni voz i i n kolegom, toniveć je <^1 peš v Šolo in je bit /rtcv na kolegu tu<li v polo tlirkajodeTa Vijaka ?-aririja. T;i ff je 1 \t^n pilo zaletel v K<>;:i, ki je oh!e-*n! r»n krnju nesro<*e n^zav^f^n. KiVe^ar je prizna«, da je dirvil v ŠoV.i. kor t>o jf» I.al-da   hi   rantiudil   ponk.
—lj Krajevna organizaciju JNS 11 dvorski okraj (za \>a .~*iri volića, ^kl'cuje svoj re ini letai ob^-ni /Uor 1 clvčajniim •infvnim re-lom v mV-oto. dne CH. oktobra oh pol 2il. v   ilv oran i   /KD.  kabina. KonurtMu   trjr  1/11.
— li   Vid   vaAih o^i si  obvarujete  le z op-tićno   ćistimi    oru<w»niraj   stekli,   katere   si nabavite   pri   strokovnjaku    Pr.    P.   Zajcu, izpraAanem  optiku,   Stari   tr^   V>    l^iuhljana.
—  j Omladinska organizacija J\!> za  me-t»t<* LjublJAna.  L>:uie^  obžtVi«  v n'rankiirh prasunih  t^eja   ceutratno-j   o-11*ct;i.   P«o^ii!O \>;e  OAlbornike, da se seje  ^iuurno  in   točno ibJeleie.
— lj l'pram  El»tncu<i  Uias Mntir#» obvešča. da  1k> (Iaii68 ob 21.15 uri prera'ciska  pro»i-stava   'Dama   >   kainelijaiui •.   (ilcj   daiuiiaji oglas.
— lj Boj demokracije proti reakciji, to je esn^vni   rlenvp.t   ilmnie   -»Lin*-^'n-,     ki   jo vpri/.orp   ^eiujtikolK'aiii   ^   ^oVoto,   23.   in   v no-le'jo   "24.   r.   m.   T>asiravno   je  fn^v   hVfo-rinu.   so   prohlpmi   tak'^ie   nravi.   rta   f«;Kio mnćno Hpominjnjo   nđ   problema liko  dinaV njih diii.
—lj Dr. Actur Ltehert predava nacoi tf> 18. v iprcdavalnii-i minera'c.V.^ga. ir.^titu-fa na univer/i o temi »\ z,jrr»ja na -azp^tju*. iIHe   Euiehun'j  nn»   s<*l^^c^e,c\
—lj Plesni zavod >Jenkoc v Kaiini otvori jutri ob 20. uri >novj tafelnUki plesni te-eajc za dame in jio^pode «> poukom osnova za v*e družabne pleše. Informacije in posebne ure dnevno od 11. do 13. in od 15. do 19. ure. Vpisovanje *amo proti legilimi-ranja.   Dija>tvo   ima   popu«.!,
—lj Na pokri»al!§će k Sv. K::4u vozi av-tobu« ob 20. oktobra do 5. novembra vsak dan od 8. ure zj^itraj do 6. rvočer. CVlhod vs.i'ce pol  ure   s   Kr.kcr,»eya   trga.
—lj Za pojrlobitev ljub'jan»keea kolodvora. Jutri of> 18. 1h> n inertni pifivetovaln;-ci 9. seja propagau.hie.ra onlspka za pnclo-bitev Ijubijanfekeva kolodvora. Na s^ji ne bodo  obravnavale   vattne   indove   .
—lj Z najdenim denarjem knpil kulo. Iz nekejra tuknjkijpga vruojevaHšča je t*» dni pobcijnil 12-letni pej^ner, ki s: j? kar-nejc vozil okro^r « kole»om. z-\ kar »o ivedeli njegovi tovarili. PreVkava jp do^ri'ula, da je deuko že pred ^nevi rtačel nekje na ulici v čtffc^jrsni paj»Tr zavitlh 10{Vl <lin in si kup:! kolo pol roko ?a 800 din. Ko so dečka pri jeli in jra zr.sli5.il:. j*1 p^'p v?c prirnal, ni p,t >e znan dotični, ki je denr izjrubil.
—lj Tatvine. It. stanovatijn Franccta Ou-trata v Ilirski ulici je nekdo ukradel dvo-krovno zlato uro, r.:i*\ 1 m d>J^o m:t-ivnn zla-to verižico, 2 zlatfi poroAn.i frstana. 2 pmtana z vdelanimi kameni ki, 2 ilati pfa-rinsfci zapc^tnioi. zla^o kolajno in vee «lru-ge z.latnine, v »kupni vredno^ti n.rl 2000 din. — Fo«estiTici Mariji Setnikarjevi v Dravijah 19, je zniianjkalo te -'ni h stanovanja 1C00 din. — Akademiku Fram-u C*»-ponu,   stanujoćemu   v   \\Tolfovi   ulici   1^.   j-*
nek<k> odncfielfeeobe temno zimsko suknjo, vreino 700 din. — V Z#. šiSki, na Ja«^gajevi pori pm Je n«Mo ukradel Tfteraj 40 *Z •vinca, kl je vrtde« 940 din. 6bodo t^i metfvtna olK}'«a.
—lj Priče sa ii*ejo. KaJLor *mo ie poredali, je ^0. *eptenihra p<rvx>tU neki vornik oh fceWnilk<ni r>reUiu na T\-r*evi ce*ti p. Antona Zavrtan i ka, <vl lein^a ©č«ta p. prof. Zavrtatitka in pa t»»žj»» i]o5kodo\al. Ime vouiika je policija u^rot^viU. o^ivMeev n* *e ni n»*la. Da n# no*re*a n^tJhnflnc}*^ pojasni, ne napix>^*jo o6ividci, da •#» tgla»« na kriminainem oddelku da pnli<\ijftki upravi.
Iz skofje Loke
—   Nov   ffrofe.   V  viaoftd   *&rt*Al  S4   let je  umri    na  Godeči£u   pti*36ttL#<   in    btofti usluibenoo državnih žeksn« g. Miha. Rant oce   zaiaiie^a    ijubljarusikecra    aadravnilca   g. Joieta Ran ta. G. Rant je bil eden najata-rejših   mož   v   reteJki   fari,   oaetano   akro-men   in   vaićen,   ki   n   je  s   p*iđnoetjo   v svojih mladih letih U0t\>arll kp dom. Bla^f mu spo<m*n!
__  Fremovaaje tivtne Je Mio v ponede-
ljek dapokine v akaf>i L*okl v 2vce& In to na pobu<k> živinorej^e selekoljak« aa-<inipe. Priznali eo 50 krav, 2 odraala bika, 7 mladih biko\' ter 10 junčkov in te-lic. Ko*»isi)a je rasdelila 2700 d*nao^«v nag-rad po 40 do 250 e^n. V»efa obckin>-vanefv je bi*o 30. Pramovan^e >e trajalo tri urf, ti^ijm t>a je bila prignana ls ftkerf-je Loke in njane aaaedčine NaJboljAe ksra-v> so bile Hartmanove • Suhe.
—  nru^l sokolski df*>atni ve^er 1k> drevi  r I^m 1.  Prutite  \"»i!
Dan Jadran**^ »trai« bosno Imeli v ned^ljo 31. editobra. Odbor Je *n«d ie ▼•* s^j. Pripravlja se obhođ jx> mestu, gođb* in  petj^.
- rcitAljsU-o »kofjeiodkefa oteraja or-parlžđrano v JU"Uf je mwlo v soboto *vo-jo pi*vo i^tnfeijft xboA>van>e. VodO gm Je ?. Ix«be!jAic in ponctfali ao funfcoljonarjl. Xa nmvg-a TKfilpreised. je bi ttavolj^n wt-rzuli prope-Iitivo ?■ Kc*.al^a s Podjen »otoiU upravitelj g. Jože županftift i« Seic, v odbor pa Jo vstoptl nanovo g. Gakar Hraflt, Sol. upr. na Bukovi<Mci. Lopo aUko o otano-kovan soclalnean ©kolju je podal pr«da-vateij g- Horvat. Spf<3j^»h Je blli> ve* sklepov gled^ materialnega in pra\iieiga stinja u^Lteljstva, Zborovanje Je trajaJo we lop^ldno in je bilo lep doka« povezanosti, ki đruli naSe učdteijatvo. Poa^bno lepo so poćaatili piiaotni spoarutn Mago-pukojnega kralja Zecanitolja takoj 06 ot-voritvi, ko j« tmel g. predoednik daljM uvoJii1!  r.agovoi*.
ŠAH
jtfeđnarodni Šahovski turnir v Ljubljani
Li'.Utliniisk: iaKovvki klul • slavi loto« 25-!"l«uco -.^oiCiia ot>i'o.Ui. Klub, ki e stal med prvi mi. ie danes inočn^jsi kakor kdaikoll in fci \v lotos priboril naslov dr2*\-nega pr-vaUa. Zavrtdaioč se svojega vifvokejfa po-lo/.aia, r.Miu^rava LAK v proslavo svojega iulMl^ia prirediti iiKNluarudni turnir, na lm-tpreni nai bi soJelovulo 10 do 18 ijjralcev. Ker |e lak turnir zv<»zan z ogromnim delom in «ovt«Ja tuđi ftroiki, «;*» ja Ie osnovat pri-pravlialni otllK>r, ki vodi vse za»de\Tie pripravo in bo ludi st'jpil v *tik z ino?^ra^ki« mi nu>;stri. ki !>odo na ta himiT vahlj«mu SkIenjeno je bilo, da 1k>cJo ssodelovali naj-ve? itir|c tnozi'im'i. Ražen toh jf* ud »Iržba iš6*stili iuno?tovcnskih neslovpnskih moj^trov toliko kot Kmotorljena. (Vtala razpoloiljiva mp>ta h<»«lo zaspifli <clovens?<T Sahieii. Vah-iiona Lo^la v prvi vr^ii vplr*rno]iiter «ir. \ \<\-mar, mHnanvlni nK>j?t»*r Pirr, nacionalna viojstra Vidmar ml. 111 Pr^infalk, ni-anjka)o-,\» ^t^vilo bodo jx\ izpolnili prominentni khihovi ^lani. V }H>«tHV prihajajo predv^^m Furlani. prof. Ciahrov^ek. Sikošek, Aorli, ^i-škn. inž. VWir*. (Mril Viilmir in Vlarek. /.a Plpdnjf bo najl'rž rarpisan Se poe^bni pri-pravli^.tni   ozironn       kvwlifikarij^ki       turnir.
Turnirski datum $<* ni dokonftno doloften, .:lf»laln f'i ^ lx>. da prrrrditev n^ bo kolidirala č kftU^nim inorz^m^kim ttirnirjem m lw> /nlo turnir pr^dvidanin v 7nč<*tku dw#m-hra. S«'ve»la klub np bo niojz**! wni kriti oirromnih str<#^kov in računa na uvidevno^t in v<š#^tran^ko podporo_ javnog.
~D0BR0 IMA UREJENO
__Pro»;ai   vas,  k.\j  pa storit«.  6e ee ho-
5eto   o'križitti   nadlelnih   postov?
—   PreUri&ano žcjio imam. Ko vidi, da mi <:re ?crt /0 na iivre, pobije k meni glutki-njo, da me nujno klif^jo k telefonu in gc*** ^o   eieve*La   takoj   poslovi.
-     To imate pa  res Hobao urejeno, j^ravi
Ta f-a* e** pa odpro vrata in na prusni w pojavi sluikinjti; — <Jok|K*1, nujno va« kliče jo k   t«!eform.
ALI   OGLASI
Beseda oo pai. aaveK posebej. PreKllci, izjave oeseaa UlD 1—>
davek poa^De}
ia   pismene   Dogovore   erieuc   maiin   ^ginsov   )e  treba   pnlotiU znamfto     —    Popusfnv   za   male   oglase   ne   priznamo
B^seda   r>o  pai    iavek   posebej. NajmanjSi   zne«eK   5   Dir
Prilika
utiodnevja nakuf-a iren«*k«ti»», huliertusur.   ohleke    per 1»   itd.
PRKSK1-.K 8*.   Petra   rp-in   14.
5ti    PAR    IvMLANJE
ažuriranje, vezenje zaves. pe-rila. nionoviraniov, gumbnic-VVlikn zalogu perja po 6.75 din.   ».lulnana«,      (loeposvetska
• ■♦-»ta   1*2
liti
~~            »-■■■■      ■■»■llllllimtl»»tM»MW
PRAZNO   &4(mi(«»
ižfem za takoj. Ponuube na upravo     ^Slov.   Naroda«      pod
Besedfi  50 par. đavek   posooe] Najmacjšl aneseli  »i  DId
STKUJRPISN1   P0UK
Večeru i tečaj za začetnike in izvežbance Dva oddeika od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zv?eer. Vpisovanie dnevno r>d fi. do 8. ure. Solnina zuier-na Chripiofov ačni zavod, Do-n!o!»ranska   c.   l^                2^45
Beneda  50 par. davek  posebej. NajmanjSi anesek ž Din
V1NE1LIR
popclnoma spo*ob-*n 7a uredi-tev vinograda se sprpjnie. M*1-sto siiiurno. Pomidbe poslati na SL Rupčić, SiMk.                2430
PO   SOLIDNIH   CENAH VAM NAPRAVI IN POPRAVI
vse tapetaiske Izđelke
SITAR   KARL
Wolfova I« (dvoriš««) — Telefon 18-10
NARODNA
1ISKARNA L3UBUANA KNMUCVA S
IZVRŠUJE   VSB   VRSTE  TISKOVtB PRSFROSTR   /A   NAJF1NSJŠB
Makulaturu! papir
proda
uprava „Stovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica itev- s
Potrti iavlfasno, dm se \e nai predobri soprogf o£*9 sitt| gospod
Ivan Kenda
hotelir
smrtno ponesrečil dne 19» oktobra.
Pogreb neposabnega bo futri, 21. ofcto* bra, ob $, uri popolđne izpređ Soholshega
BLED—BOVEC, 21. oktobra 1937.
Žalujoči ostali
Stran %

stcw+ **y
Zagonetna aSera s koleki
Stirje magistratu! usložbenci zaradi manipolaci| tat utaje nradaega denarja obsojeai
Ljubljana, 20. oktobra Včeraj je mali kazenski senat pod pred-sedstvom s, o. a. Ivana Brelina obravnaval dve obtožnici proti Stirim magistratnim uslužbencem. Doslej so prihajali pred sod-nike uslužbenci mestne ljubljanske obćine ali mestnih podjetij, ki so večinoma zaradi malomarnosti v službi povzročili ob-ćilii škodo, ki ni presegala dveh ali treh sto dinarjev. VčerajSnja obravnava proti dvema služiteijima mestnega magistrata je bila prva, v kateri je šio za večjo utajo.
Ob 10. uri se je začela razprava proti magistratnemu pisarniSkemu oficijalu Josipu Matjašiču in proti magistratnemu poduradniku Antonu Cimpermanu Državni tožilec dr. Fellaher ju je obtožil, da sta od 14. 12. 1933 do 28. 8. 1934 zapisala v knjige več delovnih dni kot so jih vozniki v res-nici imeli in sta presežek v denarju. ka-terega sta dvignila pri mestni blagajni, obdrzala zase. Oba obtoženca sta priznala krivdo.
Josip Matjasič je bil predstojnik administrativne pisarne cestnega odbora, Anton Cimperman pa mu je bil dodeljen v službi. Poleg drugega deia jima je bilo tuđi nalo-ženo izpla-ćevanje najetih voznikov. Mestni pazniki so jima poslali raporte o vozninah in na podlagi teh sta napisala denarna na-kazila, a katerimi sta dvigniia denar v blagajni. Ma.tj2LŠič je samo v dveh primerili dvigfnil v blagrajni večjo vsoto na račun voznin kot jo je v resnici izplačal. Ko se je vrnil z dopusta 1.1934. je ugotovii v svoji blagajni primanjkljaj okrog 300 din. Ker ni imel denarja, da bi ga kril, si je pomagal na ta način, da je dvigrdl 220 din već kakor mu je bilo treba izplačati. Ker so bili zneski za voznike porazdeljeni v vrećice, je moral seveda dve vrećici odpreti in vzeti iz njih presežek. Vozniki so po-trdili prejem denarja in jih ni zanimalo, koliko denarja je bilo prvotno v vrećici in ali je bila vrećica že odprta, ali zapisana vsota kaj spremenjena. Njim je bilo glavno to, da so v resnici dobili denar, ki so ga z vozninami zaslužili. Ko je bila manipulacija po ovadbi nekega obtoženče-vega tovariša odkrita, je Matjasič takoj vse  priznal   in  škodo  takoj   poravnah
Anton Cimperman je na isti način ma-nipuliral z uradnim denarjem, toda pre-grežil se je v 12 primerih in je utajil 3420 din. Oba obtoženca sta zanikala. da bi spo-rnzumno delala, čeprav sta oba na isti način manipulirala. Matjašič je zaupal Cimpermanu in ga ni kontroliral. Tuđi Cimperman je takoj pri preiskavi priznal krivdo in jo škodo  takoj   poravnaj.  Cimperman
jo z kaznivo manipulacijo Lzravnal pri-manjkljaje v blagajni. Kakor prvi obto-Zenec tako tuđi drug^i ni imel nobene oseb-ne koristi od denarja. Verjetno je, da je imel zaradi velikega denarnega prometa in ogromnega dela v pisarni večje pri-manjkljaje. kajti izplaćevati je bilo treba okrogj 500 delavcev in 250 voznikov ter je znašal denarni promet na teden do 200.000
din. Obtoženca sta dobila denar za posa-mezne   zaslužke,   od   katercga   sta  morala
Se sama odbiti vc.zne odtegljaje, kakor pre-povedi na plače, alimentacije, razne soci-alne dajatve, predujme itd.
Komisar dr. Grošelj, ki je vodil preiska-vo,   je   kot  priCa  izjavil,   da  sta  bila  oba
obtoženca vedno dobro kvalificirana, Njun branilec   dr. šubic   je   opozoril   sodnike   na
vse olajšilne okolnosti. Matjasič si je v zmotncm   pravnem   naziranju   pomagal  iz
trenutne zaprege, da je kril primanjkljaj. Hotel je ob priliki vse zopet urediti, pa je njegova manipulacija prej prišla na dan. Cimperman pa je tuđi ves denar porabil za kntje primanjkljajev, ki so sli na račun ogromnega dela in prometa v pisarnL Prišla sta v disciplinsko preiskavo in škodo poravnala, prejšnji občinski svet jima je greh odpustil, toda nova metla na magistratu ju je izročila državnemu tožilcu in zahtevala kazenski pregon. Senat je ppoznal oba za kriva in je obsodil Josipa Matjašiča zaradi prestopka zoper službeno na 1 m?scc za pora pokojno za 2 leti, ker je manipulacijo z denarjem izvršil brez namere, da bi se okoristil sam z denarjem, Anton Cimperman je bil pa obsojen na 4 nirsece strožega zapora zaradi zločinstva zoper službeno đolžnost. ker je sodišče smatralo, da je manipulacije izvršil z namero. *\a. se okoristi z utajenim denarim. Oba sta si pridržala rok za prijavo priziva ali revizije.
8S7   NEKOLKOVANIH   PRILOG
Sledila je takoj druga rasprava, ki je trajala brez prekinitve uo pol 19. ure zve-čer. Zločinstva utaje sta bila obtožena ma-giatratna služitelja Otmar Matjasič in Stanko Sitar. Obtožnica je navajala, da sta bila od 19. 11. 1931 do 18. 12. 1935 zaposlena s kolkovanjem blagajničkih prilog in sta si v tem času postopoma prisvojila od denarja,  ki ga je Otmar Matjasič dvig-
nil   v   mestni   blagajni   za   koleke,   vsoto
38.357 din.
Na zahtevo banske uprave je moralo me-stno knjigovodstvo pregledati blagajničke prUoge in je ob tej priliki na&lo v Matja-šičevi miznici in v aktih 837 nekolkovanib blagajniskih prilog in 25 nekolkovanih vlog. na katerih bi moralo biti nalepljenih in uničenih kolekov za 38.367 din. Po po-trdilih mestne blagajne Je bilo dokazano, da je Matjasič to vsoto za koleke dvignil.
MatjaMĆ se je zagovarjal, da je v toliko kriv, ker si je od denarja, ki ga je dobil za koleke, pridržal okrog 12.000 din, ka-tere je pa posodil Sitarju. Sitar je pa sploh tajil vsako krivdo. Do 1.1929 je kolkoval blagajniške priloge Sitar, 1.1930 je pa ta posel prevzel MatjaSič, ki je bil prej v službi pri neki banki, kjer je u±ival polno zaupanje. Tuđi na magistratu je imel ved-no odlično kvalifikacijo in so mu vsi za-upali. Matjašič je dvignil pri blagajni tuđi do 60.000 din na mesec za koleke. Njegova, naloga je bila, da je koleke kupil in jih nalepil na blagajniške priloge. V knjigovodstvu so kontrolirali to delo s takozvano zeleno likvidacijo. Kontrolo je opravljal g. MoSič tako, kakor jo je opravljal že njegov prednik. Matjasič je prinesel blagajniške priloge, ki o ile kolkovane, g. Mu-šič je pa pregledat, ali so bile po predpisih kolkovane in je koleke uničeval z žigom. Matjašič je pa zaćel zatajevati nekolko-vane priloge. To mu je lahko uspelo, ker se v knjigovodstvu nišo prepričali, ali je pred-
lofll t unHlwnj6 T9t prOoget ker ni nOimimr prišlo na mi*el, da bi Matjastt utegnil ale-paritL L. 1934 je Mat jaftte ugotovii, da mu manjka okrog 10.000 din. Bil je ves iz sebe In je proail Sitarja, naj nm pomaga. Sitar mu je obljubil, da mu bo priskrbe] posojilo in mu ga je res priskrbel s pomočjo zelo sumljive manipulacije s hranila© knjižico neke prijateljice njegove žene. S tem po-sojilom je Matjašič kril primankljaj. toda Sitar je tuđi prišel v velike denarne zadre-ge in tedaj mu je Matjasič priskočil na pomoć s posojilom. Med seboj sta imela torej zelo komplicirane kupci je. Kljub temu je ostalo 837 prilog nekolkovanih.
Matjasič ni mogel povedati. kako je iz-ginilo za 38.357 din kolekov in zakaj toliko prilog ni bilo kolkovanih. V misiici. ki jo je lahko vsak odprl, ker je imela navaden ključ, je imel v rezervi včasih do 40.000 din kolekov. Dopustil je možnost, da je Sitar izmikal koleke iz miznice. Ta sura mu je potrdila Sitar je va pripravi jenost za pomoć tedaj, ko je ugotovii primanjkljaj 10.000 din. Sitar mu je tako priskrbel posojilo za kritje. Zaslisani komisar dr. Gro-Aelj je izjavil, da je MatjaSič viival popol-no zaupanje vseh uradnikov, dočim je bil Sitar na slabem glasu, ker je udan pijaci in službe ni opravljal posebno vestno. Državni tozilec je zahteval kazen po obtožni-ci. eeS da sta si oba obtoženca sporazumno prisvajala denar, ki je bil namenjen za koleke, branilec dr. Subic je poudaril, da je bil MatjaSič žrtev svoje zaupljivosti na-T>rain  Sitarju.  Senat je oba obtoženca  spoz
nal za kriva in ju obsodil zaradi zločinstva utaje vsakegra na 5 mesecev strogega zapora. Dokazano je bilo, da a ta si prisvojila vsak  vsaj  nad  1000   din  uradnepra  denarja,
ni pa izključeno da je bil pri celotni vsoti Se kdo tretji deležen. Obsojenca sta si pri-držala rok za prijavo revizije ali priziva.
Antono v • 0 vsejenko
odstranjen?
Njegov naslednik postane baje predsednik vrhovnega
sodnega dvora Dimitrijev
Nemžki tisfcorvni urad po*"oča iz Moskve: Bivši sovjetski geneialni konzul v Barceloni Antonov-Ovsejenko, ki je bil 16. septembra imenovan za ijudskega ko-misarja. za pravosodje v ruski zveand re-publiki. je bil zsdaj odslo>vl>£ci. Njegov naslednik postane baje predsednik vrhav-neg-a sodnega dvora. Neimški tiskovni urad pripominja k tej vesti: V moa^ovskih r^h-Utičnili kxogih menijo, da je bilo imenovanje Ovsejenka za kcrnaiđrarja. samo mamilo, da bi  ga zvabili naz&j v Rusijo.
če je ta vest točma, gre za stnnogiav-lienje starega revoluciooarja, ki je igral važno vlogo v oktobrskem prevratu. Med državi ja usko vojno je bil Antonov-Ovsejenko ljudski komisar za vojaSke zadeve na Ukrajini in poveljnik rde*e vojske na južni fronti. Kot taik je prišel v stik a ČeškoslovaŠkimi legionarji in vsaj po imenu ga poznajo tuđi mnogi naSl dobrovoljci. Po bitki pri Bahmaču m po odliodoi čeSkoslovažkth legij iz Ukrajine je poslal 16 marca 1918 če-škes!ova£kemu armad-nemu zboru zahvalno pćsmo »za bratsko poaaoč v boju delovnega l^uci^tva Ukrajine z bandami roparskega imperijalizana«. 2^aradi prijat. ljskea:a razanerja do ćeško-slovaških legioncj-j^rv je bil iaiienovan leta 1924 za sov^etske°ra poslanika na Ce-škoslovašk^m in v Pragi je oetal do leta 1928. Naslenjeg-a leta je bil poslanik v Litvi, čez lcto dni je pa odšel za poslanika  v  Varši-vo.  Leta   1934  se  je  vrnil
v Mookvo, kjer je bil imenovaai za geoe-ralnega državnega tožilca RSFSR. Ol »ep tembra lanskega leta je bil generalni konzul v Barc€iloaii.
Vladimir Alekaandrrofvujč Ovoejenko je bil rojeo leta 1884. Bil je 6afltnik v carski armadi, v burnih letih 1906 in 1907 je orgajniziral vojaške upore, bil je aretiran in v Se\-astopolu obeojen na smrt. Smrtna kazen m.u je pa bile. zajtiemjena, v 20 let jeće, Toda posrećilo se niu je pobeg-mti v inozemstvo. Dolgo je živeil v Parizu. V Rusijo se je vmil po strmogfetfv-lj€tyu cerja. Bil je član peitorice, ki je dala z napadom na petrograjsko Zimflko palačo sd^-nal za. revolucijo. Zaradi njegovih izskušenj ao ga nazivali »strokov-njak   za  oborožene  ustaje«.
Vesti o tem, da je prišel Antooav-Ov-aejenko v nemilost, ao ae pojavile prvič v procesih proti pristafiem Trockega, ko 9e Je ve6kxat imenovalo tuđi njegovo ime. To je bilo odmev njegovih opogksiana.lnin x»0topov leta 1923 proti ofidjeinemu vodstvu. Toda v boju proti trockistom se je iscavll za politiko većine in zopet 90 mu poverUi važna poslanstva. S Stalinom 9e je povsena pobotai leta 1928. ljeto? 16. septembra je za»e>del mesto Krylenka, biv-ftega. carskeg-a praporSČaka, ki je igral važno vlogo v ruski revoluciji. Vest nem-Skega tiskovnega urad a še ni potrjena in iz nj© tu<li ni razvidno, ali grc morda samo za prejmestitev in za drugo vodilno mesto.
Kako je v šanghaju
Iz Sangrnaja prihajajoči ljudje pripove-đujejo maraikaj zanimivega o življenju v oblegunem mcstu, okrog katerega grme topovi. Prvi apop&eti v okolici šanghaja niao napravili posebnoga vtisa na civUno prebivalstvo. Panika se je pričela Sele 14. avgusta. Trgovci so zaprli trgovine av glista, ko so jela kitaj^ika letala meta ti bombe na koncesije. Trgovci so zaiprli trgovine in tuđi po pisarnah se j« delo usta vilo. Mnog-a podjetja im jao svoje piaame v inozemsMh koncesijah, dočim so nji-hove delavnice deloma na Icitaj3kem o^emijfu. Ncka.te:e pisarne so ćelo zapustile   feangtiaj   in  se  preselile  na varao.       j
Tr:tmva.ji   in   avtotii£d   nekaj   oni   sploh   i nišo  vodili   po   šaiig-haju.   ži*.*ila  i?o  se   po-   j dražila, zlasti meso sieer od 26 na 40 cen-tov   pri   funtu.   Sadja   dovažajo   v   mesto manj. Zadnje dni so se pa zapet pojavila, na    trgu   jabolka.    DrugaČe   je   p&   treba šanig"hajoenn priznati,  da se drže dobro in da  so   se   hitro  privodili   novim   razine raan. Oogodki  na  bojišču  gredo  svojo  pot.   mesto  se je  pa  v  glavnem  žo  vmilo v nor-
ohnoviie svoje pcwkxv*nje, pa tudl trasn-vmji ki avtobua so jeU opet defoma vo»-tl. V mnogih podjetjih pa delo se "vedno počiva, vsaj deloma. Me*tna elektrarnm je EĐtttno* skniila obratovanje, ker se je »njmjftaia poni)«, toka. PMnanm tri dni si dobavljala pbna, ker so se bali eksplo-zaj. Moćno so skrbila poslovanja tudl gradbena podjetja.
Nad meetom je bik> proglašeno obsedno stanje. Od 23.30 do 5. zjutraj ne sine biti nuiučc   na   oeeU.   PO   i>»^-J*   međoarodnih
■MjWq   JMfTGCDOEni   ■   IBOlpnDl.   TI*JB   TO«
jricov je «daj na uflkaH mani kakor jih je bfto p>rorj, dsprar se je njOiovo »t«rvlk> v meotai povoflakk, kor m> prtepele nova franooeke, itaJrjaneke in dnige Aste. Vo-jaOsi ao bođU r *oja*nicah ali na str ^L Gmrvanje tnpov se aUai v nvefltu pogoato, posebno kada«- »trOajo tapcrvi z japon-flOcih ladij. SDAi && tuđi stre!janje veLikih prot&etalalrjh abrojnki, doćim V st ^l^anje iz pusk hi poi>*ib tcpov spioh n« »to*t
Papaninova ledena gora v toplih vodah
Stiri ruske polarne razi«kovalce zanaia mormld tok
proti rogo
Kmalu bo pot mesecev, odk»r so ostali na ledeni gori niski polarni raziskovalci Papa-nin, Fedorov, Siršov in KrenkeL Zadnji te-den i© prinee^l nekatere važne izpremembe, ki V7;bujajo bojazen za ueodo po^uninih ruskih učeniakov. LeJeno ^oro ie zane^lo v toplejše Dlasti atlantske vode, začela se je hitreje pomikati proti ju^u in «n^g neprestano   zasipava    letali^Če.    stalno   pripravi je-
iio za prihod letaL Ne glede na siLne ovire in nevamosti letanja v polarneni mraku ia
noči je tuđi sama možnost nagle^a tajanja v   polarnem   mraku   ia       noŽi   je   tuđi   esatna
moznost naslaga tajanja ledu in slabo stanje improviziranega letališča povećala ne-varnost za posadko stanice severni tečaj. Improvizirano tetali^oe na le<leni gori je *dai tako, da N se letala ne mogla aanj sptisbiti, niti dvigniti z n>ega tr?z veeje ne-varnoetL
Navzlic temu je pa poeadka dobre volje, kar dokazuje tuđi zadnja Papaninova brex-žična  brzojavka.   Papanin   poroža:
Čim iužneje, tem hitreje nan zanata morski    tok. Ko emo bili še v blizini 88. meri-
diana,    je    trajalo   premikajije    ledene    sore proti   jutju   približno  mesec   dni.   Zdaj   mesec
ne zadost.ije  ve5 za eno stopinjo.   PravkaT
•rmo s«? loftili od 85. itopinie. Zdaj smo os 84°56*  fi^rverne  širine  in   na  0°30'   vzbodn^
dolžine. I*iha zapadni j»eteT. Promdiki emo ie rukaf-Stnjo te-nij^raturo. Če je neho oblačno, imamo 15 do 17 otopini pod ničlo. be je iatmo, pa 213 do 27 slopinj. Delovni pokoji so mnogo težji. Posebno t *žko d^Ia ^u-5ov. Toda nanj mraz ne vpliva. S svojo O-lavostfio in vestnostjo je dosejiel velike usp©-
he.
Atlbntik   se   ojzla^a   vedno   občutneje.   V
^iobini 300 m je toplota vode 0.75°, a z*1aj se   j3   đvisrnila   na   1**.   Fedorov   opravi   «voi«
delo veak dan. Če je l^po vrenie. pre*«»di noč in dan v svojem ledenem observalori-ju. 8. oktobra je bila serija njegovih gravitacijskih opazovanj uman, kajti ti>tega dna srna čutili na tedeni jjori tresljaje. Orugi dan se je vsa serija u^pešno ponovila. FMorov ]e priključi! mikrofori k n:irenui Ie(x1olitu. Svoje astrononiske račune i^ s|K>rofai v to-pel iotor, kj»r jih je zapisoval Krenkel \*> kron o metru.
Nedavno ovišoene temelje je 7Oj>et za*ml sneg. Poletri so naš mučili na I i vi, z<iaj se [« sporninjamo, ko-liko fladke vode mdo imeli, da nam ni bilo trer« topiti ledu v 1*0-eodah. Na§ žotor ima 20 m8 prostornins. NoŽ in dan gore luči. Ko s*> slabo *vetilt% smo valili krtvdo na fitenj in petrolej. Po-vaieje pa smo ugotovili, da so imel* svprtil-ke  premalo zraka.
Počutimo fee izborno. Delamo najnvinj 15 or na dan, zato pa zvečer tuđi zaspimo kakor ubiti. Vso no? irna sltižbo Krenkel. Vča-erih nas ziu'raj razveseli z radijskimi rv>ro-Hh od doma. V službi st^li v^rinonia s siu-Aalkami na u§esih. Videl hoih malo ljudi tako udanih svojemu delu. Nobenega prime-ra se ne spominjam, da bi se ne brlo po*vre-Hlo  dobiti   rc*7o   po   Krenkelovi   krivdi.   Kj^-
nra fie moramo zahvaliti. <ia smo vedno dobro inlormirani o vsrh  »h^olkih,
ABSTIN'ENT
—  F«n(. ti a\ nepobolJKljiv. — pravi žht>-nik. — Včeraj f\ mi oN)ubil. d.i n« vzajne* v«i  alkohola   v   u^t.».  <ianc*   pa   /opc-t   kolo-vratid  iz   krćme.
—    Gospod   župnik,   &aj  twm   parali   s.imo vrCek  piva.
—   Hm,   kaj   pa.   wna&   v   t^jle   ateklenici?
—  To   sva.   vzeia    6    tovariiem    n«    delo,
v^aJt  polovico igranja,.
—   Pokaži torej, da ima^ reuno voijo po-boljš&ti ee.   Iziij  6vojo  polovico   v   vodo.
—   Ca«titi   gpoapod.   tftcra    pa   tpri   najl oljM
▼olji n* morem. Z^ornja polovici j* nam-reč tovarile va.
MNOGO PREZGODAJ NAS JE DANES NENAIXD«IA ZAPTJSrTIL NAS LJUBLJENI MO2 IN OCE, GOSPOD
JAKOB KUNSTELJ
POSESTNIK, GOSTILNICAB IN TRGOVEC
K VECNEMU POĆITKU GA POLOŽIMO V CETRTEK, 21. OKTOBRA. OB 16. NA FARNO POKOPA IJftCE V GORJAH.
GORJE   PRI   BLEDU,   19. OKTOBRA 1937.
žalufoča rodbina Kuststelj
AJMfc* A_rmaiKrjr:                •                                           119
Princesa
—  Zalibog, — je vzdihnil de Mervont, — če je res,  da  lahko  vzbudim  njegovo zanimanje  za vas, je na dmigi strani tuđi res   da so sredstva konzulata  zelo omejena.  Ražen  diplomčitskih  not,  ki  je njih uspeh iluzoren. nima konzulat drugih možno-sti.  Na  Kitajskem  učinkuje  samo  strah,   ki  ga  je pa  tujec neha!  naganjati  Kitajcesm,  odkar ne  kaznu je atentatorjev tako, kaikor bi bilo treba.
—  Torej ni nobene ga upanja?
—  PsTdon — če je a/taše akTraj brez moči, vam ostane prijatelj.
Grof ga je prijel za roko.                             •
—  Vedel sein, da me vi ne boste zapustili. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju storiti?
—   Jaz vidim več kdiodov iz tega po-ložaja, naj-boljži se mi pa zdi eden. Ste prosti?
—  Seveda sem.
—  Odslovite tarej svojega ku3ija, pustite prtlja-gt) tu in pojcKte z menoj
Koozolarni avto Je stal pired vratL
—  V Zi-Iva-Wei! — je zaMical ataše šoferju, ko sta bila sedla z grofom v cvto.
•
Vasica Zi-Ka-Wci je oddaljena osem kilometrov zapadno od Šanghaja. Misijonarji Jezusove bra-to\-sčine so Jspremenili bivša naseobino v mesto dola in razvedrila. R^zen apostol^kega vikarijata misije Kian^-Nan imcjo tu katedralo, kolegij, knjižnico, obseivastorij im naravoslovni muzej. Malo dalje je samostan Karmeličaiak, kjeo- je otroško zavetišče, dekliska soli in <ie!avnica, v kateri se uče mlada defcleta šivati. Vse tx> je namenjeno Kitajcesm.
De Mer\rent je naročil Soferju, naj ustavi pred vrati  misije.
—  Pravi diplomati, — je zasepetal Roberfcu,  — oni   misli jo.   da  smo  mi   diplomati,  pa  so  s?«mi.  Ti ljudje so  storili za francoski i'pliv  na Kitajskem več, ne»go vsi diplomati skupaj.
—  Zakaj?
—   Kec  se   pogajajo  z  ljudstvom,  dočdm  se mi pcjgajamo  samo z  voditelji. To so  pa lutke eno-dnevnice, a ljudstvo ostsne.
Zapel je zvonec. Odpret je prišel novic.
—  Ali je oče Didiea* doma?
—  Oče Didier je odsoten, gospoda ga najdeta v observatoriju.
Misijomao* ju ni poodravifi kot duhovnik, tem-več kot prijatelj.
—   Ali  vas ne bova odtegnila zvesođam? -- se je  pošalil  de Mervent
—  N'lkaikor ne, — se je zasmeti raisijonar. — Moje misli so bile bolj xx>svetne — bfl sem v drvo-rani   seizmografov.   Kakor   narode   revolucije   tako preilreajo zesnjo p>otresi.
—  Oče, — je dejal aJtaše, — pripeljal sam vam m* ža.  ki  bo moccfci  potreboval ve»c  vaše  posvetne pcKioči, nego daihovne.
—   Ce  se  ne  motim,  sein  vam  nakoč  že  dejafl, goapod grof,  da lahko računate z obojim in  sicer X>ovsein   neodfvisno   drugo   od   drugega,   —   mu   >e od?govaral misijonar.
—  Da, spomitnjam oe, — je pritrdfl Robert.
—Prieakovad   sem   vas   ćelo   že   malo   prej,   — je pripomriLl misajonar diskretno.
De Brancelin se je hotel opravio!iti, toda misijonar je pr-nx>mn3l:
—  Xe. ne, razume ti me morate dobro, hotel sem s tem samo  reci, da bi bil rad že prej govoril z vami, da bi vam mogel ptrej in več pomag£«ti.
Grof je spezmal, da je oče Diiieo* že o maTSDČem obveščen, da je pa kot diskreten moi oakal, kdaj se obrne najij.
—  Pustim vaju sama. — je dejal ataše. — Vi-čim,   ćti   se  morata   o   marsičem  pogovoriti.   Samo pj.sim   vas,   oče,   telefonirajte  mi.   da   bom   vedel, kaj sta skJenila. Kar se tiče mene, bom storil vse, ka«r bo v mojih močeh
Z največjim taktom in izogibajoč se vaega, kar bi mogik> n.?5>raviti na Roberta vtis spovednice, ga je sprejel oče Didier v svojem kabinetu. Posadil ga je v naslonjač, rekoč:
—  No, zdaj pa povejte, kaj vam teži arce. Nobena  spove»d   yr:*d   pečatom   spoved>nc   moloeć-
noati ni mogla biti iskreneoša od tište, v kateri j# grof de Branoelin opisal svoje življenje. Miaijonar ga je poslušaj, ne da bi ga prrekinil. Le tu pa tam mu je vzpođ:bui:5no pokimal z zgavo, kakor bi hotoi leci:
—  Ne omahujte, saj razumem, kaj jjameoii lr>. Njegove bogate izflcušnje, črpane iz saanega vir»
človeikoljubja, so ga navdajaile z neskončno prizan©-sljivostjo za vse slabosti. Služba v kolonijah mu .i* prinasala cesto priložnoat pogledati do dna taT« valikim grehom, da 30 se ^ieli prestopki grofa Je Brancelina v primeri z njimi naravnost malooiko-stini.
—  Sin m/:»j, — je dejal. ko je mladi plemić ko*n-čal  svoje  pripovedovanje.  —  vaše  z:aiT>anjc  mi  je ganii!o. Vse, kar ste mi povednli, mi ni tako novo in o nekaterih  stvaireh  sem    bolje  poučen,   kak^ mislite  sami.  Mislim,  da  bom  izpolnil   vašo  žftljo, če ne sprejmem vašega priznanja v okvir ce<rkve^a spovedi.   Ne  zdšte  se  mi  namroč   aadcati  odlločni, \-saj v tem trenutku ne, da bi se odrekli sa'anovim darovom — — In  misijoćiar se je pri teh  bese-dah pcumembno nasmehnil. — Toda jaz nisem poklican za sodnika in  ne morem dajati  odveze.
—  Oče, — je dejal Robert, — msr nisem stori! za vse grehe pokore že v naprej? Kaj je mogeče dva sovražeČa se človeika obsodfcti na življenje pod isto streho, dočim morata dva, ki se obožujeta... ?
Misijonar mu je neino posegel v beaeđo:
IJreJuje Josip ZupaodC — Za »Narodno tiskamo« Fran Jeran — 2a upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani   ;-