204. številk«. Ljubljana, v petek 9. septembra. XX. leto, 1887. !shaja Tbak dan »ve^cr, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jed en mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiuka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole1 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Dredništvo in npravniivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka atolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Pabrkom" odgovor. Nekdo, kateremu vest ni dopuščala, da bi še dalje molčal, zastavil je v „Slovenci" svoje pero in napisal dva članka proti gospoda Krutorogovega zadnjemu dopisu iz Rusije. „Paberkovalec" obetal je takoj v začetku, da bode govoril „jasno, odločno, a mirno besedo, ki naj ne bo dražeča zabavljica, mar resno bratovsko svarilo." A te obete pozabil je takoj pri naslednjih vrstah, v katerih smo zaman iskali mirnosti, pač pa našli mnogo neresnic in Bumničenja. Neresnica je, da si narod ne želi slovanske liturgije, da je to le Želja takih, ki „se ne menijo za bogocastje, naj se vrši v latinskem ali kteremkoli obrednem jeziku." Slovansko liturgijo dobili so naši pradedje iz rok naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, to dedščino izpodrinili so nam oni plemeniti nemški popi, ki so z mečem in ognjem širili vero ljubezni, katere pope je Jurčič v svojem Tugomeru tako pristno ožigosal in kateri so pod krinko ^ere germanizovali in potujčevali narod naš. — Želja po slovanski liturgiji ni nikakor laž, ampak popolnem opravičena zahteva in če po mislimo, da je po vsej Bolgarskej in v Srbiji pia-voveljavna, da je še nedavno papež katolikom v Črnigori dovolil slovansko liturgijo, da se celo v bližni Dalmaciji sv. maša služi v staroslovanskem jeziku, si pač ne moremo misliti, kake nepremagljive ovire bi nasprotovale tej živi želji in jako osnovani zahtevi. Slovansko liturgijo bodemo morali vsprejeti kot velevažno točko v narodni naš program in tako dolgo poganjati se za njo, da jo dobimo. In dobili jo bomo prej ali slej, ker bodo odločilni krogi spoznali, daje le v njih lastnem interesu, ako jo dovolijo, in če bode „paberkovalec" še kaj časa živel, kar mu prav iz srca Želimo, utegne celo on sv. mašo služiti v slovanskem jeziku. „Paberkovalec" v svojem napadu na Kru-torogova in nas celo liberalne Dunajske liste kliče na pomoč, češ, spodtikali so se nad dopisi iz Rusije, očitali jim nve le iz dajske namene". Plemenita ta pisava nam ni nič novega, saj smo v „Slovenci" že čitali iz najhujših židovskih listov posnete članke proti Rusiji, saj se je celo nedavno navajal „Golos", ki že več let v miru počiva. „Hilf, was helfen kann" mislil si je „paberkovalec" in pri takej taktiki pač ni čuda, ako so vmes pomeša kaka laž, kakor je ona, da smo se mi po svojem dopisniku v „Par-lamentarji" zagovarjali. Mi nemamo nobenega dopisnika v nParlamentarja", zagovarjati se nam pa sploh ni potrebno zdelo. „Paberkovalcu" se Sudno zdi, da se dopisi iz Rusije vedno (?) tiskajo na prvem mestu, on bi jih najrajše uvrstil mej inserate, a to je, kakor bi Nemec rekel „Ansichtssache", sicer pa brez pomena. Ko bi jih mi makari tiskali za „ZelodČevo esenco", ali za kako drugo kričečo reklamo, čitali bi je z istim izrednim zanimanjem kakor doslej, tega bodi gospod „paberkovalec" uverjen, kakor mu tudi prav lahko zagotavljamo, da izborni naš Krutorogov ne odločuje politike v „Slov. Narodu". Njegovi dopisi so odmev ruskega javnega mnenja in menimo, da mora vsakemu pravemu državljanu biti do tega, da izve, kako o nas mislijo v mogočni sosedni državi. Krutorogova dovtipni in pikantni dopisi so nam torej kot pristna informacija vselej jako dobro došli, z nami vred pa tudi vsem našim Čitateljem, ki jih s slastjo bero. Zaradi teh dopisov ne treba kazati na Hrvatsko, na »nepremišljeno govorjenje pristašev stranke prava", niti se nam je treba bati, da se bodemo s takim „pisarenjem" slabo priporočili našim državnikom, kajti taki pomisleki so jalovi. Pišimo tako ali) tako, državniki hodijo svoja pota. Saj smo videli in brali in kot davkoplačevalci bodemo vsi čutili, kako so bo naši poslanci priporočevali našim državnikom. Dovolili so repetirke, črno vojsko in vse jednake predloge brez ugovora, — to bilo je tehtno priporočilo — a sedaj nam „naši državniki" niti toliko ne dovolijo, da bi prvi razred gimnazije v Kranji na lastne troške vzdr-žavali. „Paberkovalcu" so Krutorogova dopisi hud strup, v nebo kričeč greh, vender se ni mogel premagati, da bi ne bil konca in začetka zadnjega dopisa doslovno ponatisnil. S tem je sicer njegov čla- nek vel ko pridobil glede zanimivosti, a s tem širila sta se tudi strup in greh in to v „Slovenci", ki bi moral vedno imeti pred očmi, da ne sme pohujšanja širiti. Ako je dopis res tako pohujšliiv, zakaj ste ga ponatisnili, deloma celo dvakrat? „Paberkovalec" je velik prijatelj vprašanjem, on več vpraša, nego se nam odgovarjati ljubi. Glede vprašanja „ Ali morda že ruski kozak straži na Ljubljanskem gradu, ali že ruski rubelj žvenketa po našem mestu?" pa kar naravnost povemo, daje to vprašanje j a k o abotno, kar spričuje „Deutsche VVacht" v Celji, ki je to vprašanje kot masten grižljej jako pohlepno zmašila mej svoje čeljusti. To je vsekakor uspeh, na katerem smemo „paberkovalcu" prav iskreno čestitati. Imeli bi še marsikaj povedati, toda čas hiti in ž njim krči se temu odgovoru odmerjeni prostor. Ne bodemo torej dalje poleni izo val i, ker bi bilo neuspešno delo. O Koburžanu, o Bolgarih, o Poljakih in o Rusiji imamo mi svoje nazore, katerih ne bodemo premenili, ravno tako pa tudi vemo, kakšni so nazori „Slovenčevi". Batenberžanu je sicer odpovedal gorečo ljubezen svojo, tudi regentov bolgarskih ne jemlje več pod svoje krilo, v marsičem se je bil zadnji čas prav pošteno poboljšal, a nPa-brki" II. in III. so nam pokazali, da je zopet „recidiv", da je bolezen ugnezdila se v kosti. In taka bolezen je buda, tako huda, da se mi ž njo ne maramo dalje pečati, ker nam sploh ne preostaje časa za tako neplodno delo in ker ne smemo na dan s pojasnili, katere „paberkovalec" zahteva od nas. Imeli bi jih lepo kopico na razpolaganje, a dotično številko čitalo bi jedino državno pravdništvo — najpazneji naš čitatelj. Zatorej naj nam „paberkovalec" ne štejo v zlo, da njegovej radovednosti no moremo ustreči. Slavnost Trstenjakova. (Dalje.) Prečastui gospodine! Naš pobrati mak i narod slovenski slavi 4. t. mj. petdesetgodišnjicu Vašega književnoga rada. U toj slavi, misli upravljajući odbor „Matice Hrvatske" nesmije ni narod hrvatski izostati, jer Vaš književni, LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—eki.) I>x*U£»i del* Sedemnajsto poglavje. (Dalje.) Radostni vmesni dogodki pri rečenej svečanosti, nagla hoja po zmrznenem in bliščečem snegu in živo veselje z mejsebojno družbo so jim lica poru-dečili in jezike razvezali. Ker je Helena mraza vedno se močno ogibala, veselila se je vrnivši se svetlega ognja v levi. Usedla se je na nizko pod-nožnico mej teto Sabijo in pečjo, nežno položila roko stari prijateljici ter je bila živa slika Ijubez-njive zadovoljnosti. Pred sofo je stala Mabel, krasni obraz po ognji razsvetljen, ter je teti živo pripovedovala razne dogodke popoldanskega izleta. Na jedni strani pomagal jej je Alik, ki jej je razna Lidijina naročila in naznanila zvesto poročal; na drugi strani je Murrav slonil na sofno blazino ter je sedaj pa sedaj veselost Mabeline povesti pomno zeval z jasnimi in dovtipnimi nameki. Sabija je pazno poslušala ter s pogostimi vskliki izrezovala svoje začudenje o Lidijini sreči. Beatrica pa je gospoda Vaughana in gospo Parci-valovo kratkočasila ter jima izbu jala radostno smehljanje; namreč prav šaljivo je pretiravala, kako so pri krstinji Mabel, Bavarda in dečka močno spoštovali, ne glede na razne časti, katere so Henriku in njegovi gospe in njej sami naklanjali. V tem sta stala Henrik in Parcival zunej skupine pri bližnjem oknu. Zadnji je nekoliko opazoval Mabelino krasno obličje, nekoliko pa je Henriku pojasnoval načela nove samožetnice (stroj za žetev), katero je Ivan Hope ravnokar iznašal in za katero nameruje nadarjeni mladenič posebno pravico dobiti. Kar se je zaslišalo peketanje naglega konja, ki je srežast sneg s kopiti drobil. Pridirjal je gori po cesti in naslednji trenotek švignil je že mimo okna. „To je Ivan, moj hlapec", rekel je Henrik z resnobnim glasom. „Davi sem ga bil poslal v mesto. Najbrže se je ravnokar vrnil;" govoreč hitel je iz sobe svojemu selu naproti, dočim se bi bil Bavard prav lehko po svojej volji pridružil mali skupini krog sofe. A tega ni storil, ampak ostal je pri oknu. Ko bila bi soba močnejše razsvetljena, videlo se bi bilo, kako se mu lica sedaj pa sedaj malo zarudevala od notranje razvnetosti. Res da druga družba ali ni opazila Henrikovega sela ali pa ni vedela, kako novico ima prinesti, Bavard sam pa je prav dobro vedel, da mu ima bližnji treuotek ali politično pobitje aH pa slavno zmago naznaniti. Vsi prisotni so vedeli, da je prejšnji dan bila volitev, za katero se je Bavard toli živo zanimal. Nikdo pa bi ne bil mislil, da je izid volitve že določen in znan. Akopram so nadejanja srca vsem močneje bila, vender so vsi molčali o tem predmetu, kot bi se bili mej seboj zmenili; tudi naj ta politična zadeva nikakor ne moti zahvalnice. Odbor, čegar član je bil Henrik, je bil sklenil kaj zdatne naredbe, da bi najhitreje izid volitve izvedel. In kljubu snegu in vsem zaviram oklical je bil že pred dvema urama natančni izid volitve v mestu, kjer je Henrikov sel čakal; zato ga je bil načelnik odboru nemudoma odpravil, da bi srečnemu kandidatu izvolitev poročil. Gorečnost, ki se je na hlapčevem obrazu žarila, in Henrikova razburjenost v vedenji in besedah sta Bavard u precej izdali vsebino pisanega poročila. Henrik je bil komaj list prijel iz hlapčeve roke, že je tekel v sobano. Zmagoslavno je pismo vihti! krog glave, z najtoplejšim prijateljstvom Parcivalu stiskal roko ter vsklikuil: „Naj bodem jaz prvi, dragi prijatelj, ki vam Živio mnogaja leta, glava! Srčen pozdrav Jvsem danes zbranim njegovim če9tilcem.JŽiveli! Gregor Einspieler. Mozirje. — Po Vašem jveleslavnem 501et-nem naporu v blagor Slovencev *in Slovanov obhajamo v duhu Vaš veliki za vse slovansko razum-ništvo veseli praznik. Božji blagoslov je Vaše delo spremljeval, naj spremlja in ohrani Še Vas mnogo let v krepkem zdravji ! Okrajni odbor Gornji grad : Anton Goričar, načelnik. Trst. — Svojemu častnemu društveniku o njego ve j sedemdesetletnici želi še mnogo let krepkega zdravja Slovanska čitalnica v Trstu. Sofija. — Slava starosti štajerskih Slovencev mnogaja leta. Bezenšek. Požega. — Živio stare garde vojak, Davorin Trstenjak. Živio! Anton Kos. S t. Pavi v Savinski dolini. —Častilcu vile ilirske, vzkritelju davnih Noričanov jin Panon-cev, tolmačitelju Triglav i iti Radogosta, slovenskemu pisatelju Davorinu Trstenjaku, čegar svetli um je kresil in budil rojake na polji domače književnosti skozi pol veka; o proslavi kniževne petdesetletnice njegove tolikratni slava in živio ! Fekonja. Trst. — Mnogozaalužnemu delavcu na narodnem polji: Slava! Za društvo „Edinost" Nabergoj. Sinj. — Bog poživi še mnoga leta našega dičnega Davorina. Dr. Hrašovec, Smodej. Rudolfov o. — Prisrčno „ Na zdravje !u vele-zaslužnemu jubilarju. „ Dolenjski Sokol" v Rudolfovem. (Dalje prlh.) Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 9. septembra. Naučni minister potuje začetkom oktobra meseca v Galicijo, da bode ogledal šolske razmere v tej deželi. Nemški člani Praške trgovske zbornice se ne bodo udeležili dopolnilne volitve za češki deželni zbor. Čehi so postavili za kandidate Nemca, Nekva-sila in Sedlaka, o četrtem kandidatu se pa še ni doseglo sporazumljenje mej Staro- in MladoČebi V na nj e <1 rž*a ve. Po privatnih poročilih iz Bolgarije so poslednji čas zaprli Radoslavova in več njegovih pristašev, ker so ruvali proti sedanji vladi in proti novemu knezu. Vladna poročila pa to oporekajo in zatrjujejo, da so zaprli samo bivšega policijskega tajnika v Sofiji, Markova, ker se je zvedelo, da je sokrivec pri atentatu na hišo majorja Petrova pred štirimi meseci — Le z nenavadnimi težavami se je rešila poslednja ministarska kriza. Vsakdo se je branil ustopiti v novo ministerstvo, stari ministri pa ostati neso hoteli. Knez je prav prisilil bivše regente in nekaj družili mož, da so prevzeli mini-sterske portfelje. Očital jim je, da so ga s sleparijami zvabili v Bolgarijo, sedaj ga pa hočejo pustiti na cedilu. Pretil jim je, da bodo sestavil ministerstvo samih častnikov ali pa ostavil deželo, če ne-čejo prevzeti vlade. Ulitka vlada se nadeja, da bode nazadnje že Turčiji* naredila red v Bolgariji. V Carigradu morajo premisliti, da se Rusija nič ne bode ozirala na Berolinsko pogodbo, ako se bode pustilo, da jo bodo Bolgari rušili, kakor bodo hoteli. Ako pa Be-rolinska pogodba zgubi svojo veljavo, potem ni no« benega jamstva več za integriteto turške države. Nastale bodo za turško državo druge nevarnosti in ne bode se več mogla braniti z Berolinsko pogodbo. Turčija še ni dobila nobenega odgovora od kneza Bismarcka na svojo prošnjo, da bi posredoval 0 bolgarskem vprašanji mej velevlastmi. V Carigradu pa tudi posebno težko ne pričakujejo odgovora. Porta sama ne mara, da bi se velevlasti soglasno izrekle za ruski predlog in si le prizadeva celo stvar zavleči. Sprva so baje v Carigradu mislili Francijo prositi za posredovanje. Ker se je pa francoski zastopnik precej odločno izrekel za ruski predlog, jo pa Turčijo rajše naprosila Nemčijo. Bivši Mrliški metropolit je zadnji čas mnogo potoval po notranji Rusiji. Narod mu je v Rjazanu, Marovu, Astrahanu, Caricinu, Novgorodu, Samari, Voroneži, Novem Čerkasku, Rostovu, Stavropolu in Taganrogu priredil nenavadne ovacije. Sedaj se je metropolit vrnil v Kijev, kjer misli stalno ostati. V Srbijo se baje ne bode več vrnil. Svoje potovanje po Rusiji opisal bode v posebni knjigi. — V Srbiji bodo letos večje vojaške vajo, da se vojaki bolje izurijo. K vajam se bodo klicali vsi reservisti. Do-sedaj se v Srbiji reservisti navadno neso klicali k vajam. Poslednja vojna je pa pokazala, da ie srb ska vojska premalo izvežbana, zategadel se bodo v prihodnje vsako leto za nekaj Časa poklicali reservisti k vajam. Vlada je dovolila, da smejo davkoplačevalci poravnati zaostale davke s prirodnimi pridelki, kakeršni so potrebni za vojsko, ako ne-majo denarja. — Požarevskega okrajnega glavarja, katerega so zaprli zaradi poskušenega umora, dolže 01 zločinstev in prestopkov, 36 jih je že sam priznal. Zaves lepe uradnike je imela Garašaninova vlada. V angle<i spodnji zbornici je interpeloval poslanec Tauner, Če so angleški, italijanski in avstrijski veleposlanik v Carigradu protestovali proti Ernrothovi misiji in če je Nemčija prevzela posredovanje v tej zadevi. Državni podtajnik James Fer-gusson mu je pa odgovoril, da sedaj še o tej stvari ne more dati nobenega odgovora. Ivvub han je že bil prišel v Afganistan, pa so ga hitro zopet iztirali iz dežele. Sedaj je baje v perzijskej pokrajini Ghaen in ga bodo najbrž kmalu ujeli. Če res perzijske oblastva tako zašle* dujejo Eyuba hana, morali so se poslednji čas nekaj premisliti v Teheranu. Nikakor se ne sme dvojiti, da so Perzi sami hanu pomagali iz ujetništva, morda baš na željo Rusije. Sedaj se pa morda z Rusi ne morejo prav sporazumeti za nagrado ;.a to uslugo, ali pa jim Angleži hočejo zvišati plačo za vzdržavanje Eyuba, ako ga obdrže v ujetništvu. Angleško zlato najbrž nagiba Perze, da hočejo dobiti zopet bana v pest. Letno poročilo dijaške kuhinje v Ptuji v samostanu čast. gg. oo. minoritov za šolsko leto 1 886/87. (Konec.) Darovali so: g. dr. Geršak Iv., notar v Or-moži, 15 gld.; g. dr. Žižek Ank, zdravnik v Or-moži, 5 gld.; g. dr. Omulec Iv., odvet. v Ormoži, 7 gld. 50 kr.; g. dr. Petovar Iv., odvet. v Ormoži. 12 gld.; g. Sinko Jak., posest v Ormoži, 5 gld. ; č. g. Canjkar Jak., žup. v Ormoži, 10 gld.; g. Miki Al., trgovec v Ormoži, 4 gld.; g. B. K. v Ormoži, 1 gld.; g. drd. Triller Drag., odvet. koncip. v Ormoži, 1 gld.; g. M. K. v Ormoži 1 gld.; g. Jakob v Ormoži 1 gld.; g. Edvard Kari, oskrbnik v Ormoži, 1 gld.; g. Potočnik Jak., čevljar v Ormoži, rad obuhvaća i slovensku i hrvatsku knjigu. Vaš trud i rad za hrvatsko slovensku slogu i pobratimstvo stoji neizbrisivo upisan u povjesti hrvatskoj, te ako se i nije sva ono još oživotvorilo, što Vi njekad a i sad želite i za čim toli uztrajno nasto-jaste, to ima danas ver stalne nade, da će i skoro budućnost Vaše nastojanje željnim plodom okruniti. U to ime smatra upravljajući odbor „Matice Hrvatske", da mu je sveta dužnost i ovom ugodom zahvaliti Vam se što srdačnije za Vaše patriotičko djela, te Vam ujedne i što iskrenije čestitati prilikom ove Vaše slave, koju čestitku će Vam predavatelj ovoga pisma, naš sodrug odbornik „Matice Hrvatske" g. prof. dr. Ivan Hoić, in osobno izreći in naš bratimski pozdrav izručiti. Bog Vas poživio još na mnoga ljeta ! Za upravljajući odbor „Matice Hrvatske" : J. Jurković, Ivan Kostrenčić, podpredseduik. o. vr. tajnik. Visokospoštovaui gospod! „Matica Slovenska" častita svojemu častnemu članu k njegovi sedemdesetletnici, ob jednem petdesetletnici njegovega trudapolnega , plodonosnega, koristnega in vspešuega delovanja na slovstvenem polji. Vsegamogočni ohrani Vas še mnogo let čilega, zdravega in krepkega narodu slovenskemu v čast in ponos. Odkrito veselje, s katerim Vas ob redkej svečanosti ves slovenski narod radostno slavi, bodi Vam zadostilo za obilni trud in vodi Vas do prepričanja, da zna Slovenec zaslužna dela svojih veljakov primerno in dostojno ocenjevati. Še jeden-krat: na mnogaja leta! Z najodličnejšiiu spoštovanjem v imenu odbora „Matice Slovenske": Josip M ar n, Dr. Jer. Zupanec, predsednik. odbornik. Zagreb. — Vama, slavnomu današnjemu svečaru ćestita a svim Slovencem bratski pozdrav šalje „Hrvatsko književno družtvo sv. Jeronima." Radgona. — Šlander, Belšjak, PintariČ, Sever, llecl, dr. Gorički, dr. Simonie, Borovnjak, Žitek, Gavalec S p i t a 1 na Koroškem. — Starosta slovenskih pisateljev, pesnik, novinar, zgodovinar, sta-rinoslovec, koji nesi iskal češčenja minljive sence, a slave brezsmrtne povijal si vence, slavljenec sedemdesetletnice živio mnoga leta, živeli čestilci. Izpod snežnih planin Domorodec oče Hrašovec. Sv. Križ. — Na zabitnom selu bolestan tie lom i dufiom klice starac starcu: dao Bog, da doživimo oživotvorenje ideje slovjenske. Ivan Kukuljević. Celovec. — Davorin Trstenjak, slavnoznani učenjak in jezikoslovec, neumorni pisatelj, ne ustrašljiv rodoljub in boritelj, unet in zvest duhovnik naj zdrav in čvrst živi še mnogaja leta. To mu iz celega srca želi njegov stari prijatelj in štovatelj Andrej Einspieler. Celovec. — Slovenski rodoljubi v Celovci čestitajo Davorinu Trstenjaku, visokoučenemu jezikoslovcu, slavnoznanemu pisatelju in vrlemu rodoljubu. na slavni zmagi čestita!" Na to se je oziral na javno naznanilo ter je čital glasno izid volitve ; Bay-ard dobil je bil velikansko večino. Srca male družbe so bila poprej močno razdražena, tem bolj, ker so morali vsi ves dan svoje občutke šiloma zatirati, sedaj se je tem močneje in prav nezavirano izrazovalo njih veselje ; hipoma so Bayarda obdajali živo razuneti obrazi ter mu z jednim glasom od vseh stianij čestitali. Ce prav se je kazal manj razburjenega od drugih, vender Par cival ni bil mož, kateri ne bi bil teh dokazov sočutja in ljubezni globoko občutil. Glasno priznavanje naroda, živahno klicanje šumeče množice ne bi ga bilo toli ganilo, kakor so ga ganili ti priprosti dokazi toplega prijateljstva in ljubezni. Odgovarjal in zahvaljeval sejo vsakemu posebe; ko je čutil mehko roko svojo matere, pokazala se mu je v očeh solza, ki ni bila na sramoto njegov-j možatosti. Pa to uro slavne zmage je pogrešal jednega zadoščenja in sicer naj večjega; nem je bil jedin glas, in sicer glu*>, ki mu ]e dušo najmočnejše uue-nial; jedna osoba stala je še vedno v ozadji, dočim so se vsi drugi goreče krog njega gnjetli. Vsi so bili osrčeni in naudtišeni ter so svoje veselje na primeren način iziazovali, lo Mabel je baje h kratu postala nema in vender se je doslej ta za volitev najbolj zanimala. Res čudno dovolj! Enkrat pač se Bavardove nezadovoljene oči, oziraje se prek male družbe, srečale njene oči, ki so s pomenljivimi pogledi vanj zrle. Ako je zapazila njega resnobni pogled, upadlo jej je srce in sledeči trenotek zakrila je pred njim ves obraz, umaknivši se naglo za visoko postavo svojega brata. Niti molk niti nagli umik nista bila samovoljna. Če je ta videzna hladnost Parcivala bolela, nič manj ni bolela Mabeli same. Nekaj trenotkov je res bitro opazovala obraz mladeniča, ko je sprejemal čestitanje nje sorodnikov, ter je popolnem izpozabila, da kaj jednakega tudi od nje strani pričakuje; vender stoprv, opazivši njega bistri pogled, zavedela se je, da svojega sočutja občnega veselja še nikakor ni izrazila. Rada bila bi popravila zamudo, a pregoreči nje občutki so jej branili govoriti. Srce jej je bilo toli močno, da ga ni mogla umiriti. Nesamovoljni nje umik za hrbet visokega brata bil je le prirodni izraz kaj občutljivega srca, ki se je strašilo izdati svojo začasno in bolestno zadrego. V senci svojega brata bila je varna pred opazovanjem ter se je skušala umiriti. Skrbno je čakala ugodne prilike, da bi junaka tega dneva ogovorila, pa zaman so je trudila svoje misli ubrati v primerne besede. Ko pa je tako čakala ter se pomišljevala, zasukala seje stvar nenadoma; Bavarda so hipoma poklicali iz sobane in Mabeli je minula prilika. Ravno kar je bil došel moogobrojen odbor meščanov, da bi se veselil svoje zmage ter priljubljenega mladega zastopnika pozdravil. Zmočene pogovore v sprejemni sobani je preglasilo močno gre-benje z nogami na prizidku , silovito zvončkauje s kraguljčkom na vratih in glasno in sumeče klicanje došle množice, katera je Bayardu precej na pragu čestitala ter tudi njegovo zahvalo sprejela. Ker sta bila Henrik in Parcival nenadoma odšla, da sta tujce sprejela in v obedilnico na drugi strani prostorne veže peljala, omolknil je bil mali krog v sprejemni sobani. Vsi so se bili zopet posedli ter nekoliko zamišljeni bolj na tihem se pogovarjali ali pa so poslušali glasno krohotanje in veselo klicanje, ki je iz obedilnice prihajalo. V tihem kotu malo odločena od drugih je Mabel sama zase premišljevala ter je skrbuo poslušala prilične pogovore krog sebe. Jezila se je nad seboj, da se ni mogla po stari navadi prav pri rodno in neprisiljeno vesti; čudila se je sebi sami ter se popraševala, ali so pri veliki občni razburjenosti pač opazili in sodili njeno osobno vedenje. (Dalje priti j 1 gld.; g. Vekoslav v Ormoži 1 gld.; g. N^delko J. v Ormoži 1 gld.; g. Lenart Jož. v Ormoži 2 gld.; g. Ivan v Ormoži 2 gld.; Narodnjakinja v Ormoži 1 gld.; č. g. Oster c Fr., kapi. pri sv. Tomaži, 3 gld.; č. g. Pajtler Iv., kapi. pri sv. Lovrenci ob kor. žel., 1 gld. ; g. Planinšek Mih., meščan v Ptuji, 1 gld. 60 kr. ; g. dr. Ploj Jak., odvet. v Ptuji, 46 gld. 50 kr.; Posojilnica v Makolab 30 gld.; g. Poregger Ant nabral pri dr. Žižekovem banketu v Ormoži 7 gld. 80 kr.; g. dr. Prus Drag., zdrav, v Konjicah, 4 gld.; č. g. o Prus Stanisl., minor. v Ptuji, 12 gld. 60 kr.; gdč. Rakuš Hed. pri sv. Barbari v v Haloz. 2 gld. ; č. g. Repič And., Žup. v Kapelah pri Brež., 10 gld.; č. g. dr. Robič Mat, umir. prof. v Gradci, 5 gld.; g, Romih Tom. meSč. učit. v Krškem, 5 gld. 40 kr.; Č. g. Roškar Fr , kapi. v Zavrči, 5 gld.; č. g. Sattler Iv., kapi. pri sv. Barbari v Haloz., 1 gld. 50 kr.; č. g. Sever Jož., žup. v Zavod ji, 5 gld.; č. g, Sevšak Viuk., kapi. v Dvoru p. Vrbi, 5 gld.; č. g. Simonič Iv., žup. v Št. Janži, dr. p. 1 gld.; č. g. Slekovec Matevž, kapi. v Št. Lovrenci, dr. p. 5 gld.; č. g. o. Sovič Al., žup. pri sv. Trojici v Hal., 15 gld.; č. g. Sovič Jož., žup. v Stoprcab, 1 gld.; čast. g. Strajnsak Mar; dek. v Hočah, 10 gld. 83 kr.; č. g. Šalamon Fr., kapi. pri sv. Juriji n. Ščav. 3 gld.; č. g. o. Šalamun KI., žup. v Videmu p. Ptuj. 10 gld.; g. dr. Šegula Jak., odvet. koncip v Postojini, 15 gld ; g. Šijanec Fr., nadučit. v Št. Lovrenci v Slov. gor. 1 gld. 20 kr.; Č. g. Šuta Roprt, župnik v Zavrči, 15 gld.; č. g. Tikrič Jan., novomašnik v Gradci, 1 gld. 50 kr.; g. Tratnik F. R, v Ljubljani 2 gld.; g. Trstenjak Ant., ured. v Ljubljani, 65 kr.; g. dr. Turner P., odgoj, na Dunaji, 10 gld.; Velikonedelj-čan 10 gld.; č. g. Vrhovnik Iv., kapi. v Dobu, 2 gld.; g. Veselic Peter pri Veliki Nedelji 1 gld.; g. Veselic Fr. pri Veliki Nedelji 20 kr.; č. gosp. Wurzer Mat, Žup. v Rušah, 5 gld.; x -f 1 1 gld.; g. Zelenik Jož., odgoj, na Dunaji, 30 gld.; č. g. Zmazek Fr., žup. pri sv. Urbanu, 10 gld.; č. g Zupančič Jak., kupi. v Št. Lovrenci v Slov. gor., 4 gld.; g. Železinger Fr., prof. v Ptuji, 18 gld.; č. g. Žižek M., žup. v Belotincih, 1 gld.; g. Žnidaršič Jak., prof. v Serajevu, 5 gld.; č. g. o. Žvajgar Gab., gvard. v Gradci, 5 gld. Svota milodarov v denarji 984 gld. 23 kr. Viktualije so darovali in sic-r je nabral č. g. Sattler J. po Velikonedeljski župniji: 17 vag. krompirja, 8 lI9 vag. zmesi in 2 */• vag. ajdo ; č. g. Ko-lednik Jak., župnik v Hajdinu, je daroval 9 kg slanine in 4 kg masla, kar se je cenilo in zaračunilo po tržnej ceni za 33 gld. Vkupni dohodki znašajo tedaj: a) v denarjih...... 984 gld. 23 kr. b) viktualije...... 33 , — - vkup 1017 gld. 23 kr. Nastopni mesečni izkazi kažo število kosile s troški, kodlce po 15 kr. I. Od 20. do 30. sept 1886. 152 kosile 22 gl. 80 kr. n. „ 1. do 31. okt. „ 490 n 73 „ 50 . m. „ 1. „ 30. nov. „ 513 rt 76 „ 95 „ iv.; 1. „ 31. dec. „ 418 n 62 „ 70 [ V. i 1. ,, 31.jan. 1887. 566 » 84 .„ 90 „ vi. „ 1. „ 28. febr. „ 402 69 „ 30 u VIL „ 1. „ 31. inar. „ 548 »i 82 , 20 „ vin. „ 1. „ 30. aprila „ 419 n 62 „ 85 „ IX. „ 1. „ 31. maja „ 522 M 78 „ 30 , x. „ 1. „ 30. junija „ 548 D 82 J 20 „ XI. „ 1. „ 15. julija „ 265 n 39 „ 75 „ vkup troškov 4U03kosila 735gl. 45 kr k temu nagrada kuharici in dekli 30 „ - n vkupni troški: 765gl.45kr. Denarno stanje je tedaj: vkupni dohodki......1017 gl. 23 kr. vkupni troški....... 765 „ 45 „ prebitek 251 gl. 78 kr. ki se porabi v šolskem letu 1887./8. Smo li dosegli prvo leto svoj namen? Skozi vse šolsko leto začenši z 20. septembrom 1886. do 15. julija 1887. je dobivalo vsak dan hrano 16—22 dijakov, izmej katerih je prejelo z ozirom na napredek koncem šolskega leta odliko 7 dijakov, prav dobro spričevalo 6, ostali pa dobro. Dijaki oz. stariši naj blagovole nastopna vodila naše dijaške kuhinje blagohotno na znanje vzeti: Le zelo siromašni in nadarjeni dijaki se na h nt no sprejemajo. Siromašnost je dokazati z ubož-11 i ii* listom. Dijaki, ki so lani dobivali hrano, dobo jo tudi letos, dokler se pridno uče in spodobno zadrže. Na učence ljudskih šol se ne ozira. Dijaki, ustopivši v prvo latinsko |šolo, dobe stoprav hrano na podlagi izida prve konference; iz drugih zavodov došli na podlagi dotičnega dobrega spričevala in ubožnega lista. Dobi podpiran dijak pri katerikoli mesečni konferenci nepovoljen red oz. naznanilo, se mu hrana takoj odpove tako dolgo, dokler se ne poboljša. Naša dijaška kuhinja ni društvo, nego nekaka prostovoljna zaveza blagih rodoljubov, stoječa in opirajoča se na blaga slovenska srca in radodarne roke; tudi ne mislimo v ta namen nobenega društva osnovati, ker smo uverjeni, da nam suhoparni paragrafi nič ne pomagajo, ako nam blpgi podporniki svojo pomoč odrečejo. Pač pa se bode naše človekoljubno podjetje razvijalo in razcvitalo, ako se oklenemo s plamtečo domovinsko ljubeznijo zlatih besed s _ I tu rt. A li, brate, mnogo od nobes, Od bratov ne obraćaj mi očes!" Prošnje za hrano, bodisi ustno ali pismeno, naj se obračajo na predsednika nadziralnemu odboru: gosp. prof. L Kunateka. Vsi milodari, v denarjih in viktualijah, naj se pošiljajo oz. izročajo č. g. o. Ben. Hrtiš-u, gvardijanu in župniku na Ptujem. Okončuje to prvoletno poročilo izrekamo svojo najprisrčnejšo domoljubno zahvalo vsem blagim podpornikom, ki so se svojimi zdatnimi doneski pripomogli v resnici do tako sijajnega uspeha, vsem une-tim in trudoljubivim nabirateljeui milodarov zlasti: g. Kovačiču Jak. v Ljutomeru, g. Vrtniku lv. v Ormoži, g. dr. Geršaku Iv. v Ormoži, č. g. Sattleru J. pri sv. Barbari v Hal., č. g. dr. Muršecu Jos. v Gradci, g. prof. Žiteku Jos. v Ljubnem, č. g Lendovšeku Mih. v Makolah in č. g. Mundi Jan. v Mariboru in vsem prijateljem naše kuhinje, ki so nas na katerikoli način podpirali z gorko domoljubno prošnjo, da bi nam še v prihodnje zvesti ostali ter se pri raznih prilikah naših siromašnih dijakov spominjati blagovolili. Bodi vsem čast in srčna hvala! „Bog živi vse na tem in onem sveti, Ki »o m narod svoj v resnici vneti!" V Ptuji, meseca avgusta 1887. Benedikt HrtiŠ, Guardian. Domače stvari. — (Veleučeni naš rojak, gosp. vse u č i I i š č n i profesor dr. Gregor Krek iz Gradca) dospel je v Ljubljano, da se odzove vabilu ter prisostvuje velikošolskeinu Bhodu. — (V el i ko šolski shod.) Opozarjamo še jedtmkrat cenjene svoje čitatelje, da je danes zvečer ob 8. uri komers v gostilni „pri Zvezdi", a jutri ob 10. uri slavnostna seja v Čitalnici. — (Gosp. prof. M. P 1 e te r š n i k) dobil je od ministerstva za uredovanje slovensko-nemškega slovarja tudi za bodoče šolsko leto jednak dopust, kakor druga leta, da mu bode namreč poučevati samo po pet ur na teden. Slovensko nemški slovar dobro napreduje, na vrsti je sedaj črka V in v kratkem bode vse gradivo urejeno in podelano. S tem pa delo še ni dovršeno, ker pride potem še jako mučna revizija in ker j e ta slovar sploh delo, katero bode zmogla le gospoda Pleteršnika jeklena vztrajnost. — (Za okraj Velikovški) imenovanje g. Matija Artnak, nadučitelj v Velikovci (rodom iz Slivnice pri Celji,) okrajnim šolskim nadzornikom. — (Slovenske paralelke v Celji in Mariboru) bi po sklep u državnega zbora morale pričeti z bodočim šolskim letom. Kako pa minister Gauč o tem sklepu misli, kažejo najbolje najnovejša imenovanja na gimnaziji Mariborski. Nameščeni so sami trdi Nemci: Anton Lautscbner in Ludwig Mayr iz Bozena, Kari Kirehlechuer iz Inomosta, J. Košan, pa je z gimnazije Mariborske premeščen v Inomost. Tudi to je kaj za naše poslance! — (Na c. kr. državni gimnaziji v Kranj i) prične se šolsko leto 1887./8. v ponedeljek dne 19. septembra s slovesno sv. mašo k sv. duhu. Ponavljalne skušnje vršile se bodo 16. in 1 7. septembra. Ker je Njegovo veličanstvo z Najvišjim sklepom z dne 29. julija t. 1. dovolilo, da se c. kr. gimnazija v Kranji polagoma razpusti, se letos prvi razred ne bode več o tvoril. Tega razreda repetentom in tistim učencem, ki so meseca julija vsprejemne skušnje že prebili, obrniti se je torej do drugih /uvodov. Plačano vsprejeninino in prispevke za učila vračalo bode gimn. ravnatelj- stvo v sredo 14. septembra dopoludne. Bivši učenci drugih razredov oglasiti se morajo 16. septembra v gimn. pisarni z zadnjim šolskim spričevalom ter plačati 1 gld. prispevka za učila. — (Poročil) se je včeraj gosp. Ivan Vrho-vec, profesor na gimnaziji v Rudolfovem, z gospo-dičino Amalijo Razpetovo. — (Zlato poroko) praznujeta v nedeljo 11. septembra ob 5. uri popoludne v frančiškanski cerkvi Andrej Jenček star 87 let in Marija Jenček roj. Klemen stara 79 let. — (Moža v ženski obleki) prijeli so pretekli torek v Podnartu. Mladi deklici zdela se je neka romarica sumna in jela jo je opazovati. Kmalu dobila je prepričanje, da je to preoblečen mož. Pove to drugim, naposled pa postaje načelniku. Sledaji pošlje svoje ljudi, ki so se kmalu preverili, da ima deklica pravo. Hote ga prijeti, a zbežal je. Ker je lopova krilo oviralo, so ga kmalu dobili in uklenili. Kdo je bil ta lopov, ne vemo, a v Ljubnem bilo je mnogo romarjev okrndenih in sumi se, da jih je okral v Podnartu vjeti preoblečenec. — (Dr. Anton Bajamonti,) ki je bil v-Spletu nekaj časa župan, je bil občino pripravil skoro do financ a ega propada,sam je pa jako obogatel. Hrvatskemu prebivalstvu skušal je škodovati pri vsakej priložnosti ter je jako očitno kazal svoje simpatije za Italijo. Ko je o svojem času zgubil županstvo, je pretil, da se preseli v Italijo, a je vender lepo v Spletu ostal. 1880. leta je podkupil nekaj italijanskih pobalinov in je našuntal proti Častnikom in vojakom, ter tako prouzročil krvave poboje. Tega moža se je Spletskim Italijanom letos posrečilo spraviti v mestni zbor, kajti zmagali so ž njim v tretjem razredu. Italijani so se že veselili, da so le največjega kričača spravili v zbor, v katerem imajo Hrvatje večino. Mislili so, da bode njih prijatelj vsaj zdražbe delal, Če dvuzega ne bode mogel. Pa Italijani so obračali, vlada je pa obrnila. Potrdila ni Bajamonti'jeve izvolitve v mestni zbor. Po občinskem volilnem ne sme namreč nikdo biti več voljen v občinski zastop v Avstriji, kdor je kedaj županova!, pa o denarnem gospodarjenji občinskem ni položil računa. Ko se je 14. novembra 1880. I. bil razpustil mestni zbor v Spletu, in nastavil Vladni komisar zaradi političnega rovanja, je politično obla-stvo zahtevalo od bivšega župana Bajanionti-ja račune o napravi vodnjakov, o kanalizacijskih delih, katere je dal izvršiti na stroške občine. Bajamonti pa dosedaj še ni položil dotičnega računa, če tudi se je že lOkrat od njega zahtevalo, iu zaradi tega nema več pravice priti v mestni zbor. Dotična dela bila so proračunjena na 50.000 gld., občina je pa zanje Bajamontiju že bila nakazala 73.849 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Čakovec 9. septembra. Na nagovor kardinala Mihalovića in titularnega škofa Pri-beka pri včerajšnjem vsprejemaiiji izrekel cesar prepričanje, da bode duhovščina goreče delovala za njenej skrbi izročenega prebivalstva bratsko slogo z drugimi veroizpovedanji. Carigrad 9. septembra. Said paša dobil zvečer od Nemčije odgovor na Porte zahtevo za posredovanje. Berolin 9. septembra. Bismarclc po noči semkaj dospel Nitra 8. septembra. Cesar pred svojim odhodom podaril 2100 gld. za dobrodelne namene. Čakovec H. septembra. Nebrojna množica, veliko deputacij, magnatov in cerkvenih dostojanstvenikov pričakovalo cesarja, dospev-šega ob ll2S). uri z nadvojvodo Viljemom. Cesar bil naudusciio pozdravljen, mesto bogato okrašeno. Pri uhodu v mestu neprestano na-udušeni živioklici, dopoludne bil cesar pri maši, potem vsprejemal deputacije. Zvečer sijajna razsvetljava. fšT% Bratje Sokoli! Pozor! (l^i^A-A Prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. od-^jŽ^ peljemo se točno ob 6V9. uri zjutraj z #7V^|V zastavo \ Škofjo Loko, da se udeležimo i\ Jar Blavnasti ^5 letnice Loške čitalnice. Zbi-rališče točno ob 6. uri zjutraj na kolodvoru južne železnice, kjer se nam pridruži godba Domžalska. Priletite v mnogobrojnom številu! Vsprej-mite srčno: Na zdravje! ODBOR. Javna zahvala. Vsem, kateri so k moji slavnosti došli zahvalil sem se že pri predstavljenji in pri banketu, a zraven sem še dobil na stotine čestitk po telegramih in pismih, tem izrekam po tem potu svojo presrčno zahvalo, ker mi nemogoče vsakemu posebej odpisati. Ob jednem javno zahvalo izrazim preČestitim udom slovesnostnega odbora g. fabrikantu, J. F ar ske mu, gg. V. RopaBu in A. Rog ini za izvrstni aran-gement. Davorin Trstenjak. RazAIrJeuo zdravilo. Množeča se naročilu na Moli-ovo »Francosko žganje1' dokazujejo o uspešne) uporabi tega sredstva proti protimi, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 k r. Po poStnem povzetji ga razpošilia vsak d*n A. Moli, lekarnar, e. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlanben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaluicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (19—6) I„ljubljanski zior J »toji (192—125) za vse leto gld. 4.60; za pol leta I ; gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Darila za ,,Narodni Dom". Prenesek . . . 16621 gld. Jan grof Uarrach na Dunaji .... 100 „ Barantija v Trnovem: Ive in Ivan . . 1 ,, Plantan, c. kr. notar v Zatičini, plača zgubljeno stavo........ Dr. Krisper plača zgubljeno stavo . . Darovana uutopnica k dr. Tomanovemu banketu........... Anton Mazuranić v Zagrebu..... Slovenci na potovanji v Benetke 5 frank. Fran Res v Rudi kot kamenček v zgradbo očevi ............ Fran Kotnik ml. na Vrhniki..... Slovenski abiturijenti pri kapljici dolenjski............. Zastopnika banke „Slavije": Ant. Uršič v Št. Vidu . — gid. 85 kr. Ivan Sever v Glomači . 3 ,, — Darilo čeških gostov pri banketu izročeno ............ Josip Dogša, zastopnik banke „Slavije" Odhajajoči Cehi......... Zastopnika banke „Slavije": M. Hndovernik na Vidmu — gld. 22 kr. A. Marinčič v Podrnvljah — „ 30 „ 29 kr. 20 „ 5 2 1 50 2 1 8 500 1 15 30 rt 08 f" 50 „ 85 „ 22 ,, — 52 Cisti dohodek dijaške veselice v Novem mestu............ Josip Bezjak, zastopnik banke „Slavije" v Graškovci........ Skupaj . . . 50 „ - 15 „ 17370 gld. 11 kr. I,o>tt>rljne uredite V Brnu: 83, 34, 7. septembra. 36, 84, 78. Tulci s 8. septembra. P. i iiuudi Dr. Werdnig, Kossak, Ilenkelz Dunaja — Feiteles iz Prage. — Stadler iz Elosterneuburga. — Ban-kovač iz Beljaka. — Mussi iz Celovca. — Mibolač iz Zagorja, — Schvprzer iz Trsta. — Conte Do Domisi, Kaste-lic z Reke. — Marotti iz Kasta. Pri *ImII«!s Hildebrand iz Monakova. — Vogl iz Heba. — Jesenko iz Linca. — Michael iz Celovca. — Ko-peskv iz Beljaka. — Sučih, Kaligerič iz Celja. — Vogrih Pulja. Pri avstrijskem eesnrjl: Menbart iz Celovca. — Kopač iz Ptuja. Umrli so v LJubljani: 5. septembra: Janez Mišic, mestni ubog, 47 let, Karlo vska cesta št. 7, za j etiko. 6. septembra: Alojzij Zupančič, kaznenee30 let, Ulice na Grad 8t. 12, za jetiko. 7. septembra: Fran Jeras, profos, 36 let, Igriške ulice št. 1, za jetiko. — Janez Kut ar, uradnega sluge sin, 1 1 , meseca, Križevniške ulice it. 9, za katarom v črevih. 8. septembra: Andrej CiŽman, ribčev sin, 6'/, leta, je utonil v Malem grabnu. — Ivana Smetana, orožniskega stotnika žena, 48 let, Gradišče št 1, za mišico. — Alojzija Zajec, kondukterjeva hči, 15 let, Dunajska cesta št. 7, la jetiko. V deželne j bolnici: 3. septembra: Marija Semen, 74 let, za starostjo dne 7. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 8120 82-70 112-50 96-20 884 — 282-70 12605 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... 5°/, marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... C kr. cekini...... Nemške marke..... 4'\, državne srečke Iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0...... 100 GgorBka papirna renta 6%.....87 5°'0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,' „ zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove bcv. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke.....10 r Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traumiway-drufit. velj. 170 gh\. a. v. - gld , 9 96 , 593 , 6155 250 gld. 100 . 130 gld. 169 . 104 120 125 100 178 20 114 229 danes 81- 10 82- 50 112 75 96-20 884-— 282-90 126 05 9-96 5-92 61-55 20 kr 5 : 50 „ 25 " n 25 25 , 50 r»o l Učenci (591—10) dobe dobro hrano in »tanovanj« po nlmkl eenl v Nemških ulicah št. 6, I. nadstropje. Učenec vsprejme se v večjo prodajalnico z mešanim blagom na deželi, na Prlinorakem. Več o tem se izve pri uprav-ništvu ^Slovenskega Naroda4. (526—3) (625—3) Dva tlijaka viamcta se na lirano in stanovanje. Židovska steza št. 4, III. nadstropje. Trajno sedenje r prouzroča motenje v prebavljenji, otekanje jeter, zabasanje, zlato ___________ žilo i. t. d. Te bolezni ozdravi Llppmann-ov Karlsbadskl šumeči prašek. — Dobiva se v škatljlcah po 60 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (638—1) Št. 14.519. Razglas. (633) Od 1. do zadnjega avgusta letos bile so pri podpisanem uradu naslednje najdene reči oglašene in oddane: 1. Očala (Zwicker); 2. črna denarnica z zneskom 7 kr. 3. črna denarnica z zneskom 54 kr. 4. nož in ključ. Oni, kateri so te reči izgubili, pozivljejo se, naj se zanje oglase, sicer se bodo po preteku jed-nega leta izročile najditeljem. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan septembra 1887. Št. 14.520. Razglas* (634) Od 1. do zadnjega avgusta t. 1. bile so pri podpisanem uradu oglašene te le izgubljene reči: 1. Črna velika svilnata ogriujača; 2. srebrn medalijon s fotografijo; 3. zlata verižica s štirivogelnatim denarjem kot obesek in zlata ura; 4. dvanajst belih žepnih rut, zaznamovane s črkami F. D. in zaporednimi številkami; 5. srebrna zapestnica v podobi verižice s srebrnim srcem kot obesek; 6 deset goldinarjev denarja; 7. jeden petak, trije papirnati goldinarji, koledar in nekaj vizitnic; 8. rumena denarnica z napisom „Karlsbad", v kateri je bilo 8—9 gld. denarja; 9. srebrna zapestnica v podobi verižice z nekim obeskom; 10. nemški zlato broširani zvezek „Bibliothek der Unterhaltung und des Wissensu; 11. črna usnjata denarnica z zneskom okolu 5—7 gld. in listkov; 12. broša iz rudečih koravd; 13. zlata zapestnica v podobi verižice z zlatim Čopkem kot obesek; 14. črna svilnata suknja; 15. s čipkami obšita rumena ruta in beli svilnati žepni robec z višnjevimi okraji; 16. zlati obesek, predstavljajoč zverino; 17. zlati uban z belo glavico v sredi; 18. zlati prstan z belorumenim kamnom; 19. žepni nož z dvema klinama in srebrnimi ugraviranim! črkami T. O. Kdor bi katero teb rečij našel, opozarja se, da jo pri policijskem oddelku odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva goljufije po §. 201 črka c) kaz. zak. ali pa prestopka po §. 40 kaz. zak. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan septembra 1887. Br. 2258. Oglas dražbe. (639—1) Za 800 kub. metarah gradjevnoga materiala bukovine iz Kastavske šume „Lisine", osobito dobra za tanke piljenice. Izvoz posve prikladan za željezničke postaje Matulje-Jurdani. Pismene oferte (najmanje za 30O kub. mtr.) na biljegi od 50 nov. sa 5 % ciene, koju se misli ponuditi, primaju se do 22. septembra o. g. Pobliže upute daje podpisano glavarstvo občine Kastav, dne 6. septembra 1887. Glavar: Šumarski upravitelj : Muni i;. Donadini. Št. 328 m. š. sv. (629-2) PriČetek šol v mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih, namreč: V I. in II. mestni deški ljudski šoli, v mestni nemški deški ljudski šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, potem v mestni nemški dekliški ljudski šoli prične se šolsko leto v IG. ^EBpjfPv najmauj deset izza vezani 10 kr. vodov. Prodajajo se v (79—54) NARODNI TISKARNI" T7* ZLiJMlDljatUl, Kongresni trg, Gledališka stolba. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk eNarodne Tiskarne".