http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1263
7 896 1 2 "4406 7 1
ČETRTEK,16.AVGUST 2018 / ŠTEVILKA 1263, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR

Veni
TOPLE MALICE t N KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Sinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
Državi se je lažje zameriti kot bogu
Slovenija je menda sekularna država. Država in verske skupnosti so ločene, piše v prvem odstavku 7. člena ustave Republike Slovenije. Toda nekatera ravnanja in dogodki kažejo, da ta enozložni stavek vsak razume po svoje.
(Mef) Osebno z vero in cerkvijo, še manj pa z verujočimi, nimam nobenih težav. Od malih nog je bilo tako, da smo živeli v skupnosti in prijateljstvu ter medsebojnem spoštovanju in tako je tudi danes. Tudi z vsemi izolskimi župniki in kateheti sem, kot plebejski ateist, dobro sodeloval v vsakdanjem življenju in celo pri ustvarjanju Mandrača.
Rad se spomnim Andreja Sedeja, ki je bil zelo načitan in izredno duhovit, Janeza Kavčiča, ki je znal predvsem angažirati mlade, Saša Mugerlija, ki je nadaljeval njegovo delo in imel celo svojo rock skupino, z Janezom Kobalom, nekoč prepričanim skavtom pa itak sodelujemo in si pomagamo, posebej pri organiziranju prireditev.
Moje spoštovanje verujočih, ki to spoštovanje znajo vračati, je bilo namenjeno tudi Slavku Samotor-čanu, ki je bil kar dva mandata izvoljeni svetnik naše Liste Izola-nov v občinskem svetu. Tako kot stari mami Albini, globoki vernici, ki je še v sedemdesetih letih raznašala Družino in Komunista po Slavenski župniji in nam niti enkrat ni očitala, ker smo bili vsi njeni najbližji ateisti.
Vse to povem zgolj zato, da ne bi kdo tega mojega razmišljanja razumel kot tečnarjenje zagrizenega brezbožnika ob včerajšnjem prazniku Marijinega vnebovzetja. Nič nimam proti praznikom, niti državnim niti verskim, še posebej ne proti tistim, ki so hkrati z nominacijo za praznik postali tudi dela prosti dnevi.
Kot rečeno, Ustava Republike Slovenije določa ločitev države in verskih skupnosti, zato verski prazniki ne morejo biti hkrati tudi državni. Vendar pa država zagotavlja tudi nekaterim pomembnejšim krščanskim praznikom dela prost dan. Eden takšnih je bil včerajšnji, kar se je tudi videlo v našem, turističnem kraju, saj so bile sredi največje turistične sezone vse večje trgovine zaprte. Tako so se pač dogovorih delodajalci in sindikalisti trgovske branže, ki so zapisali, da bo večina trgovin zaprtih za »glavne praznike«, teh naj bi bilo deset. Za »glavne praznike« so kar določili: 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december.
Predvidevam, da so to odločali kar brez stališča tistih, ki praznike uzakonjajo. Tako smo pred kratkim lahko ugotavljali, da Dan državnosti, to je dan, ko praznujemo samostojnost naše države, očitno ni »glavni praznik«, saj je bila večina trgovin odprta, zato pa so bile dosledno zaprte vse trgovine na Binkoštno nedeljo in tudi na druge cerkvene praznike delodajalcem ne pade na pamet, da bi zapirali vrata trgovin. Z državnimi prazniki pa je že drugače. Državi se je pač lažje zameriti kot bogu. Zato v že omenjenem dogovoru med »glavniki prazniki« ni niti 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti, ki je po zakonu sicer dela prost dan. Očitno smo »glavne praznike« dobili po kriteriju, kdaj imajo praznike v tujini.
nnn
INTES4 SNNMOIO BANK
NAROČNINA. SPOROČILA. MALI OGLASI
^tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni
URAVNOTEŽENO
Se v celoti, absolutno in totalno, če hočete absolutistično, totalitaristično in avtoritaristično strinjam z vsemi, ki zahtevajo »uravnoteženo« novinarsko pisanje, fotografiranje, govorjenje, jecljanje, blebetanje, skratka, komuniciranje. Kar meni osebno nikoli ni uspelo. Napisati »uravnotežen« tekst. Ki nič ne tehta. Tehtnica je uravnotežena, kar pomeni, da na njej ni ničesar. Ni kaj povedati.
Tako kot v »uravnoteženemu« tekstu, ali tv ali radijski »uravnoteženi« oddaji, ki je taka enostavno zato, ker udeleženci govorijo ali pišejo vse kar jim pade na pamet, pa čeprav to nima nobene zveze z vsakodnevnimi dejstvi, življenjskimi, znanstvenimi, ki so edini relevantni, na prvem mestu, ker oni to najbolj vedo, tudi znanost mora biti uravnotežena. Po teh zahtevanih kriterijih »uravnoteženosti« v zapisu ali oddaji o, na primer, starosti in obliki zemlje v vesolju ali vesolja v njegovi neskončnosti, da bi vse bilo uravnoteženo, bi morali povabiti zagovornike teze, da je zemlja okrogla, čeprav je bolj hruškasta, ker niti žoge niso brez napake. A da bi bila vsa zadeva uravnotežena, bi morali povabiti tudi zagovornike resnice, da je zemlja ravna plošča, katerih prav tako ni malo. Samo v ZDA menda v to verjame več kot tretjina prebivalcev, za Slovenijo pa te statistike ni. Tako so ZDA uravnotežene med znanostjo in neumnostjo, a Slovenija in njej podobni, neuravnoteženi.
Prvi bi pokazali posnetke zemlje kako se vrti sama okrog sebe in okrog Sonca in skupaj s Soncem v neskončnem vesolju, govorili o obzorju, o izračunih, antičnih, kopernikanskih obratih, galilejevih herezijah, o New-tonu, Einsteinu, o filozofih in znanstvenikih. Drugi, uravnoteženi, bodo povedali, da vse to ni res in da oni dobro vedo, da je zemlja ravna plošča, le da je tako velika, da še noben pešec, letalo ali avtomobil niso prišli tako daleč, da bi strmoglavili v prepad, ker od tam naprej ni ničesar. Kako je lepo Einstein povedal, da so »brezmejni samo vesolje in človekova neumnost, le da za vesolje nisem povsem prepričan.« To kar se vidi, da ponoči sveti, to so lučke, ki od vedno tam gorijo, ki jih je postavil stvarnik, pravijo kreacionisti (a kje so go našli in kdo je tega stvarnika naredil, za kreacionista ni pomembno) in oni to najbolje vedo. Zemlja je stara 4000 let, to je dejstvo, nobene evolucije, ki traja nekaj milijard let, ki je prinesla do čarobne formule DNK-ja iz katerega se je razvilo življenje v »vroči juhi« ni, to so samo izmišljotine.
To se imenuje uravnoteženost. Ali pogled iz druge strani. Kot na primer: XI+I=XKoseta res neumen izračun v rimskih številkah pogleda iz druge strani, dobimo: X = I + IX. Če ne verjamete, napišite na papir pa preverite. Skoraj enako je napisano, a samo eno je pravilno, znanstveno dokazano in pravilno. In v tem je »keč« uravnoteženosti. Ali nenravno- teženosti.
Ker sem se odločil napisati »uravnotežen« zapis (kar mi do danes ni uspelo), ne bom o Možini in Dežmanu, onadva sta sama sebi dovolj. Uravnoteženo toaletoidno novinarstvo, ki uporabnika zaduši z besedami brez pomena, polresnicami, neresnicami, žalitvami na račun drugače mislečih in nasprotnikov, če ne gre »ad rem« (po dejstvih), gre »ad hominem« (udri po človeku) pa bralcu, gledalcu, poslušalcu nič ni jasno in potem gre gledat kmetijo, ali kaj podobnega. Tam je vse jasno. Škoda papirja in besed. Iz drugega vidika pišem, na primer o tistih kranjskih policistih, ki jih je v marici snemala prijateljica enega od njih in to objavila na spletu. Pišem iz drugega vidika (poglejte rimski izračun): Oni so v službenem kombiju popili nekaj požirkov pijače in ker so vedeli, da pod vplivom alkohola ne smejo za volan, so povabili znanko enega od njih in jo zaprosili, da jih zapelje po avtocesti do postaje. Kaj je v tem narobe? Da so pili v službi? Pa vsi spijejo kakšen požirček v službi.
Mi neuravnoteženi pa se bomo medtem vrteli na vrtavki Zemlji, ki se vrti okrog Sonca in skupaj z njim v neskončnem vesolju, z drugimi zvez-danimi sistemi in njihovimi planeti. Čeprav ni povsem gotovo, da je neskončno. Neumnost pa je, ker je uravnotežena. Plava na ravni plošči na kateri razen nje nič ne o (b) staj a - nula, zero, rien, ničla, uravnoteženo v neskončni praznini. Intelektualni, moralni in vsaki drugi. Tudi televizijski in tiskani, spletni in govorjeni.
None in nonoti za prvošolce
Upamo, da ste si v vročem poletju nabrali svežih moči in da se nam boste pridružili pri skrbi za naše prvošolčke. Že dvajset let namreč prvi teden pouka pomagamo našim najmlajšim na varni poti v šolo. Letos začnemo v ponedeljek 3. septembra in bomo do konca tedna varovali naše male Izolane in Izolanke na poti v šolo.
Društvo upokojencev Izola, Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava, Univerza za tretje življenjsko obdobje Morje in Društvo invalidov Izola vas, tako kot vsako leto, vabimo, da si vzamete nekaj časa in sodelujete pri zagotavljanju varnega prehoda naših najmlajših čez ulice in ceste našega mesta in podeželja na poti v šolo in iz nje domov.
Če ste pripravljeni sodelovati, pokličite do srede, 29. avgusta 2018 gospo Zdenko Hribar na telefon 031 200 870 ali gospoda Marina Domia na telefon 031 316 215 ali pa predsednico Društva upokojencev Jagodje -Dobrava Jožico Radujko, namestnico predsednice Univerze za tretje življenjsko obdobje Morje Miro Adler oziroma predsednika Društva invalidov Izola Franca Poropata. Od njih boste izvedeli vse podrobnosti o tej naši tradicionalni akciji in jim povedali, kje in koliko časa želite posvetiti našim šolarjem.
Pridružite se nam! Zanimivo, prisrčno in zabavno bo teh nekaj ur z našimi malčki!	Alojz Pečan, Jožica Radujko, Tatjana Kodarin, Franc Poropat
Na občinski spletni Oglasni deski so objavljeni načrti za zaščito in reševanje v primeru poplav, neviht, suše in plazov. Zainteresirana javnosti je imela čas za pripombe do 11. avgusta. Prav zanima nas, koliko jih je bilo.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Resnici na ljubo so nekateri pohiteli že pred poletjem a so, kot se je glasila znana izjava, petelini prezgodaj zapeli. Tako imamo zdaj v Izoli že kar nekaj županskih kandidatov, še preden so se stranke in liste zares zbudile iz štiriletnega sna.
Prav nenavadna je histerija glede novega izolskega župana, seveda če obvelja napoved sedanjega, da ne bo ponovno kandidiral na to funkcijo. Javnost pravzaprav ne govori o drugem kot o županu. Kot da občinskega sveta ni, ampak imamo v občini že uveden predsedniški, oziroma županski sistem, kjer je župan zakonodajalec in izvršilni organ hkrati. Zelo zgodaj smo izvedeli, da bo na županskih volitvah kandidirala Manca Vadnjal kot kandidatka stranke Izola je naša, v Desu-su pa so napovedali, da bo njihov županski kandidat Danilo Markočič. Že spomladi se je za kandidata samooklical tudi direktor Zdravstvenega doma, Evgenij Komljanec, nato so v javnost prišle napovedi o kandidaturi predsednika rokometnega kluba, Daria Madžareviča, ves čas je bilo slišati, da je med kandidati svetnik Liste Izolani, Gašper Čehovin, zanimivega kandidata pa so obetali tudi iz stranke SDS.
Zelo skrivnostni so bili Socialni demokrati, katerih napovedovani kandidat Valdi Moralo je odstopil kot podžupan, zamenjal pa ga je Aleksij Skok, ki s svojimi ravnanji zadnje čase očitno napoveduje napad na župansko funkcijo. Odprto ostaja vprašanje kandidata SMC, saj je bil nesojeni kandidat, podžupan Gregor Perič izvoljen v državni zbor in zagotovo ne bo tvegal na lokalnih volitvah. Med njihovimi občinskimi svetniki bi težko iskali drugega kandidata, razen če se bodo odločili za podporo Evgeniju Komljancu, kar pa je lahko dvorezen meč zanj in za stranko. S tem pa se trenutni seznam znanih kandidatov za župansko funkcijo tudi konča. Ob tem je zanimivo, da volitve občinskih svetnikov zaenkrat nikogar ne zanimajo preveč. Pa bi morale.
Prav lahko se namreč zgodi, da bo v Izoli izvoljen župan, ki bo moral vladati z manjšinsko koalicijo, tako kot se zdaj dogaja Marjanu Šarcu na državni ravni.
Če bi ocenjevali delo izolskih strank in list lahko hitro ugotovimo, da »strankarstva« ni več. V času mandata so aktivna predvsem vodstva strank in list, o članstvu pa bi težko govorili, saj je bolj ali manj jasno, da nobena od strank ali list nima aktivnih, oziroma ne vključuje v svoje delo več kot par deset članov.
Spomladi so se med kandidati pojavljali tudi nekateri znani Izolani, od Andreja Jereba do Tončija Žlogarja, vendar je bilo hitro jasno, da gre bolj za mokre sanje nekaterih političnih aktivistov, kot pa za resne namene omenjenih, ki so dovolj uspešni pri njihovem delu, da ne potrebujejo morebitnega neuspeha na volitvah.
Dejstvo je, da večinske podpore vnaprej ne bo dobil nobeden od kandidatov in da bo tudi tokrat šlo za vsak glas. Nekaj pa je jasno. Če kdaj, bodo letos izolski volivci izbirali kandidata neglede na njegovo strankarsko ali drugačno pripadnost, saj so stranke, tako kot na državni ravni, tudi v lokalnih skupnostih, bolj ali manj brez mobilizacijske moči. Staro deljenje na leve in desne nima več naboja kot nekoč, delitev na nove in stare tudi ne, zbiranje glasov po nacionalni ali cehovski pripadnosti tudi ne. Vsak volivec se bo odločal zase. To pa je za kandidate najtežje. ur
Zdravstveni reševalci tudi na kolesih
V novo šolsko leto s telovadnico
Po daljših pripravah in več mesecev vloženih v predelavo koles, je Reševalna služba slovenske Istre (RSSI), Zdravstvenega doma Izola 15. avgusta pričela s testnim obdobjem vključevanja reševalcev na kolesih v delo enote. Zdravstveni reševalci na kolesih bodo med občani praviloma ob sobotah, nedeljah in praznikih na področju med Žusterno in kopališčem Delfin v Izoli. Približna vrednost investicije je 2700 Eur. V ta znesek so četrtino prispevali reševalci sami s kolesi in osnovno opremo, ki so jo odstopili enoti za ta namen, drugo četrtino predstavlja vrednost popravila koles, servisa in delov. Dobra polovica pa je vrednost pre- am delave obeh koles. **'
ZD Izola nosi stroške 4 porabe medicinsko sanitetnega materia- v la in opreme. Reševalci si, kljub zadovoljstvu ob tej akciji, želijo čim manj intervencij.	szj
Občina Izola je zaključila menjavo športnega poda v telovadnici Osnovne šole Dante Alighieri, ki je bil uničen v neurju oktobra lani. Vrednost projekta je znašala 46 tisoč evrov z DDV.
Po strojnem izsuševanju tlaka v telovadnici osnovne šole z italijanskim učnim jezikom se je občina odločila za zamenjavo starega poda iz gume z novim športnim parketom, ki je primeren za različne oblike športne vadbe. Postavitev novega športnega parketa v telovadnici velikosti 440 m2 je izvedlo podjetje Elan Inventa d. o. o. Gre za visoko kakovosten plavajoči športni pod iz lesa z elastično podkonstrukcijo, ki je primerna predvsem za šole in rekreativno uporabo, z blažilci in premazan z visokokakovostnim lakom.
Neurje konec lanskega leta je poleg šole Dante Alighieri povzročilo škodo tudi na mestnem stadionu, v športni dvorani na Kraški ulici in v enoti Školjka Vrtca Mavrica. Vsi objekti so že sanirani in primerni za uporabo. Občina je v sodelovanju z državo pristopila tudi k sanaciji hudournikov, sama pa je financirala odpravo posledic plazov in udorov ter čiščenje hudourniških nanosov in blata.
Nekatere stroške odprave posledic neurja je krila zavarovalnica (slabih 70 tisoč evrov), večino sredstev (287 tisoč evrov) pa je občina zagotovila iz rezervnega sklada proračuna.	szj

Kmetijstvo
Grdo je velikokrat boljše od lepega
Domača zelenjava in domače sadje navadno niso tako lepi kot tisti, ki so lično zapakirani v celofanu in jih najdemo na policah trgovin in nakupovalnih centrov. Imajo pa dušo in tisti okus po domačem, ki ga sicer težko najdemo. Ruba sz naše njive ponuja ravno to, domače in avtohtono.
Trajnostni turizem je vedno bolj “in”, naše mesto pa se tega zaveda in se temu primerno tudi odloča. Pomemben del trajnostnega turizma pa je tudi gastronomski turizem, še posebej, če je tesno povezan z »domačim«.
V času velikih trgovskih centrov in hitenja za vsako ceno smo sicer nekoliko pozabili na to »domače«, ki ni ne praktično, ne hitro dosegljivo, na srečo pa je dovolj okusno, zdravo in tudi zanimivo, da je pred nekaj leti Turistično združenje Izola, ki ga je takrat vodil Danilo Markočič, ustanovilo projekt Kilometer nič, s katerim gostom približujejo avtohtono in avtentično gastronomsko ponudbo Izole in izolskega podeželja. Cilj projekta je predvsem predstaviti sezonsko ponudbo pristnih jedi iz lokalnih, svežih in zdravih sestavin, ki jih pridobivajo s pomočjo lokalnih skupnosti in ki so pripravljene po tradicionalnih lokalnih receptih.
Sedem let »rube«
V sklopu projekta je pred sedmimi leti začela delovati tržnica domačih dobrot, imenovana Ruba sz moje njive. Tržnica je od samega začetka doma na ploščadi v Drevoredu 1. maja, letos pa gosti štiri do pet domačih kmetov, ki ostanek od svojega pridelka ponujajo radovednim gostom in domačinom.
Kot je povedala gospa Gigliola Vojvoda iz Svetega Petra, ki ima stojnico na domači tržnici od samega začetka, je tovrstna ponudba ne samo dobra, temveč nujno potrebna.
Nič več hamburgerja na Belvederju
Že pred časom so se nekateri kmetovalci, ki prodajajo svoje izdelke na Belvederju, pritoževali nad neredom, ki naj bi vladal na tistem območju. Iz Občine Izola so na naše vprašanje v zvezi s temi pripombami odgovorili, ali so seznanjeni s problematiko in da so bila v krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava prodajna mesta v preteklih letih urejena in oddana preko razpisov, vendar se je krajevna skupnost zaradi zdrah z najemniki odločila, da prodajnih mest ne bo več razpisovala. Tako so se prodajalci samoiniciativno preselili na zasebna zemljišča, pridružili so se jim še dodatni prodajalci. Glede na to, da so prodajalci na zemljiščih, ki so v zasebni lasti, Občina na omenjeno problematiko ne more vplivati, so zapisali in dodali, da bi bilo zanimivo izvedeti, kako je bil lahko na tem območju postavljen celo gostinski objekt. Očitno so podobno dilemo imeli tudi v inšpekcijskih službah, saj so, menda po nekaj obiskih, odredili zaprtje lokala, kar se je, glede na včeraj videno, očitno tudi zgodilo. Gotovo bi najemniki imeli tudi svojo plat zgodbe, vendar se zdi, da je za ugovarjanje že prepozno. ur
»Na stojnici ponujamo stara semena. Česen je še od mojega no-nota, tega paradižnika ne dobiš nikjer drugje, pa še vemo ne, kako se imenuje. Imamo melone stare sorte, ki izjemno lepo dišijo, pa solato, šalotke... Prepričana sem, da bi morali učitelji pripeljati otroke na ogled takšne tržnice, da jih spoznajo z okusi svoje zemlje, ki jih skoraj več ne poznajo. Veste, v naših genih niso pizze, kebabi ali hamburgerji, ampak pošta fižol.« Gospa Brigita Barbo s kmetije Bar-bo ima stojnico na domači tržnici zadnjih šest let, ponuja pa izdelke iz domače kmetije, od kakijev do zelenjave. »Je pa letos kar težko, zaradi suše in izjemne vročine.« Domačini, pravi, kupujejo tisto, kar vidijo na stojnici. »Paradižniki, bučke, sadje, ko ga imamo, saj je slaba letina. Pa tudi že pripravljeno šalšo, marmelade in vložene melancane. Predvsem pa ljudje vedno manj gledajo na to, da mora biti sadje ali zelenjava popolnega videza. Oziroma, še raje vzamejo tisto, kar je bolj zvito ali nenavadno oblikovano, ker to so pravi domači proizvodi.
Domače pač ni popolnega videza. In turisti podobno razmišljajo.« Brigita pravi, da bolj kot videz pridelkov, turiste skrbi, da ti ne bi bili zares domači: »Takrat jih povabim na svojo njivo, da se prepričajo, da je vse zares domače.«
Norma Zudich iz kmetije Zudich iz Nožeda pravi, da je zanimanje turistov za domače pridelke vedno večje. »Zanima jih domače oljčno olje, domače marmelade, predvsem kar lahko odnesejo s sabo domov.« Zu-dichevi pridelujejo oljčno olje tudi iz skoraj pozabljene domače avtohtone sorte Buga. »Sorto so zapustili zaradi slabega izplena, zdaj pa se vračamo na kvaliteto. Nekoč je bilo pomembno napolniti čim več sodov, danes pa je lahko tudi en sam, ampak da je kakovosten. In buga je vsekakor kakovostna.«
Aldo Ček iz Kmetije Istriana na Dobravi, ki ima prav tako stojnico na domači tržnici že šest let, podobno razmišlja kot »soseda«. »Ni nujno, da je lepo zato, da bi bilo dobro. Grdo je lahko še boljše. Žal pa to spoznanje prihaja nekoliko prepozno, kakšnih dvajset let prepozno. Veliki centri so nas, majhne kmete, skoraj popolnoma povozili in veliko jih je opustilo svojo dejavnost. Zaradi tega je ogromno zemlje zaraščene.« In čeprav so domači pridelki in izdelki trenutno »in«, se je težko ponovno lotiti dela. »Enkrat, ko je njiva zaraščena, se je težko vrniti, poleg tega pa tudi samo znanje počasi izpari. Jaz sem vztrajal predvsem zato, ker sem pred desetimi leti ostal brez službe.«
Kot ostali ponudniki na tržnici pa tudi Aldo vendarle pogreša še več domačinov. »Verjeli ali ne, veliko Izolanov sploh ne ve, da smo tukaj, in to po vseh teh letih.« Z lokacijo so zadovoljni, čeprav je nekoliko težje dostopna, a ima veliko sence. »Dobro pa je, da ko nas domačini vendarle najdejo, nam hitro zaupajo. Vedo, da smo tudi sami nonoti, da imamo vnuke in če je naša zelenjava dobra zanje, bo tudi za njihove!« am
Ocenjevanje namiznih oljk
Inštitut za oljkarstvo, Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper), bo v mesecu septembru 2018 organiziral 3. Festival namiznih oljk. V okviru 3. Festivala namiznih oljk zbiramo vzorce za ocenjevanje namiznih oljk.
Če želite sodelovati na brezplačnem ocenjevanju namiznih oljk, lahko vzorec (2 x 300 g) dostavite na sedež Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, Zelena ulica 8 c, 6310 Izola.
Sprejem vzorcev bo potekal v času od 14. 8. 2018 do 27. 8. 2018 od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.00.
Zmagovalec bo razglašen na Festivalu namiznih oljk.
Več informaciji lahko dobite na telefonu 05 61 17 930 ali 051 389 392 (od 8.30 do 16.00) ali na elektronskem naslovu info@zrs-kp.si.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper - Inštitut za oljkarstvo
„	MAMDH^Č 5
Aktualno---------------------------------
Drevesa poleti: ena sama hvaležnost
Vroči dnevi na razbeljenem asfaltu brez sence ali v stanovanjih, ki so jim še do nedavnega senco dajale veje mogočnih smrek, nas ponovno opozarjajo na pomen mestnih dreves. Tina Trampuš z Zavoda za varstvo narave, nas ponovno opozarja nanje.
Vam je bilo to poletje kaj vroče? Ste se hladili v morju ali pa ste si uspeli oddahniti tudi v senci kakšnega drevesa? Hvaležna sem prav za vsako drevo, ki raste v našem mestu, še posebej pa tistim z gosto krošnjo, kjer je potem tudi senca prav prijetno gosta. Skoraj tako, da bi jo lahko rezal.
Moja priljubljena je pod velikim istrskim hrastom, črničevjem, ob drevoredu 1. maja. Tam, kjer se pod cedrami in zimzelenimi hrasti dvakrat na teden stiskajo tudi branjevke in ruba sz njihove njive.
Ah veste, da lahko drevesa v mestu bistveno znižajo temperaturo na ulicah in med objekti? Ste kdaj zaznali, da je v hladu drevesa bistveno bolj prijetno kot v hladu klimatske naprave? Ne vem, če je (že) dokazano, a bi rekla, da je tudi precej bolj zdravo. Zagotovo ste prijetnost objema dreves lahko občutili na vrtu katerega od lokalov, ki ima ta privilegij, da lahko obratuje pod krošnjami. Zelo rada se hladim v morju, a pod drevesom je drugače, je posebno. Je zeleno in pomirjujoče.
Pa še mize in klopi lahko tam postaviš ter posediš s prijatelji. Hvala drevesom in tudi vsem, ki skrbite zanje. Hvala vsem, ki ste kakšno posadili in tistim, ki zalivate mlade sadike, za katere je to poletje trda preizkušnja. Hvala tudi tistim, ki skrbite za drevesa na svojih vrtovih ali v okolici blokov. Vsem želim, da uživamo pod krošnjami in ne pozabimo na vse koristi, ki nam jih dajejo drevesa tudi takrat, ko razmišljamo, da bi jih močno porezali, jim prekopavali med nogami (koreninami) ali jih celo posekali, ker nam zastirajo pogled ali morda odvržejo (preveč) listja. Drevesa nam dajejo ogromno. Jim lahko rečete hvala tudi vi? Tina Trampilš
Zakaj pesek v parkih?
Zanimivo je opazovati različne pristope pri urejanju parkov in zelenic v različnih mestih in različnih deželah. Če tokrat odmislimo neskončne razprave o smiselnosti radikalnega obrezovanja dreves, kar je strokovno dokazano za zgrešeno ravnanje, poglejmo, kako so urejene poti po parkih in zelenicah.
V večini evropskih mest, tudi tistih najbolj razvitih, so poti po parkih peščene, medtem ko so drugje, tudi pri nas, prepričani, da bo park lepši, če bodo poti tlakovane, celo asfaltirane ali betonirane. Rezultat takšnega razmišljanja lahko preverimo v teh dneh visokih temperatur, ko iz poti v parku dobesedno hlapi zrak, hoja po teh poteh je skoraj nevzdržna, lahko si tudi mislimo, kako se v takem okolju počutijo drevesa. Sprehod po najlepših parkih Amsterdama, Dunaja ali Londona je prijeten. Poti so peščene in drevesa uspejo ustvarjati prijetno hladno senco. Tam, kjer so poti “uredili”, tega preprosto ni. Lahko se teoretiki gozdarstva na glavo postavijo, nič ne bo pomagalo. Sprehodijo naj se skozi park Pietro Coppo ali park Borisa Benčiča in potem še skozi ljubljanski park Zvezda, park v tržaškem Miramaru ali pa stari mariborski park.
Vse jim bo jasno.

I
SVET IZ DESNE OPTIKE
ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV I DEMOKRATOV ZA EVROPO
piše: Ivo Vajgl
Reakcija novega populističnega notranjega ministra, bivšega kolega v Evropskem parlamentu, Mattea Salvinija, na zrušeni viadukt v Genovi je za aktualni politični trenutek v Evropi in svetu značilna. Salvini je našel “krivca” v Bruslju. Namesto finančne discipline, h kateri Italijo vzpodbuja in “prisiljuje” Evropska komisija, mora država trošiti, investirati, poskrbeti za varnost in udobje svojih državljanov - čitaj - po najhitrejšem postopku popraviti vse resnične in dozdevne - napake predhodnih vlad, popraviti ceste, viadukte, proge, torej po znanem geslu: vrniti Italiji nekdanjo veličino!
Recep Tayyip Erdogan vrača veličino svoji državi in narodu, ki ga je s tesno večino ustoličil za sodobnega sultana, z vso močjo, skoncentrirano v rokah enega človeka, s pozivom državljanom, naj pretopijo v turške lire svoje devizne prihranke in se znebijo družinskega zlata. Podobnih prijemov se je pred Erdoganom poslužilo kar nekaj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so znale zmanipulirati svoje ljudstvo in ga zapeljati v katastrofe.
Nekje daleč na Vzhodu zemeljske krogle, ki se je uspavala v lahkotnost poletnih počitniških tem, so Južni Korejci udarili po prestižni nemški avtomobilski znamki BMW, po Porscheju in japonskem Nissanu - zaradi pomanjkljivih varnostnih testov in podatkov o izpustih plinov. Svetovna trgovinska vojna znanega stratega iz washingtonske Bele hiše se nezadržno širi in postaja globalno uporaben model mednarodnih odnosov.
Angela Merkel, močna podpornica desničarjev na evropskem jugo-vzhodu, znanem tudi kot Zahodni Balkan, je ostro obsodila načrte za spreminjanje meja med balkanskimi državami, ki jih politiki v Beogradu, Prištini in Banjaluki načrtno lansirajo v tamkajšnje medije in čakajo na mednarodne odzive nanje. Za Nemce torej velja, da morajo meje ostati tam, kjer so jih po balkanskih vojnah začrtali s pogodbami.
Te dni je bilo težko spregledati pasivnost ameriške diplomacije, trenutno brez pravega kompasa. V Washingtonu so se odločili, da se v najnovejše govorice o ponudbah za zamenjavo ozemelj med Srbijo in Kosovom ter ideje o postopnem odhodu Republike srbske iz BIH ne bodo vmešavali, ampak temo prepustih dogovarjanju prizadetih strani. Stališče ZDA nekoliko spominja na tistega o implementaciji arbitražnega sporazuma med Ljubljano in Zagrebom. Vse, kar zaostruje zdrahe v Evropi, je v tem trenutku skozi optiko Trum-pove administracije koristno za ameriške dolgoročne interese.
Res je, da je svojega trabanta Stephena K. Bannona vrgel skozi vrata, ko mu je postal preveč nevaren in ne dovolj lojalen, vendar bi, tako na oko, lahko ugibali o tem, da je Bannonov projekt utrjevanja kohezije desno populističnih in ksenofobnih strank pred evropskimi volitvami dobro preračunani korak v smeri dezintegracije in orbanizacije EU. Tudi slovenski ljubitelji Orbanove demokracije se bodo to globalne desne optike sveta morali opredeliti.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
Poletje brez kumaric
Tako nas vidijo drugi
Emilia o sebi, sestri, mami, noni in o glasbi
Ko pride iz Londona in se srečata s sestro Marino, se ju enostavno ne moremo rešiti. Vsak večer nekje pojeta, enkrat ločeno, drugič skupaj, s skupino ali brez. Takšno je pač življenje Martenssonovih deklet. Kljub vsemu je pri špini odigrala pravi koncert, takšnega kot v jazz klubu Royal Albert Hall-a.
Koncert je bil za zahtevno občinstvo morda celo preveč jazzovski, saj jih je bluzovski vložek zelo razveselil. Ampak, dogovorili smo se, da bo odigrala koncert kot ga ima v jazz klubih po Angliji in to je pač sodobni avtorski jazz. Seveda pa je vse očarala s svojim petjem, njen spremljevalec, kitarist Luca Boscagin pa z igranjem, ki je na trenutke bilo prav virtuozno. Nenapovedan dodatek sta bila brata xxxx, prav tako iz Londona, ki sta zazvenela kot sodobna Simon in Garfunkel.
Po koncertu je bila Emilia zelo zadovoljna, sproščena in to je bila priložnost za kakšno bolj intimno vprašanje.
-	Posnela si dva albuma. Eden je posvečen noni, drugi pa mami.
-	Novi, posvečen mami, bo sicer že moj četrti. Za to pa sem se odločila, ker sta obe neverjetni ženski, ki me izjemno navdihujeta. Nono Ano sem od vedno občudovala. Poleg tega pa rada snemam albume, ki imajo neko idejo, neko rdečo nit in mislim, da je odnos med mamo in hčerko istočasno zanimiv in težek. Je odnos, s katerim se lahko marsikdo poistoveti.
-	Imaš obučtek, da mama kdaj tekmuje s tabo ali ti z njo?
-	To so res težka vprašanja za tako pozno uro! Mislim, da ne tekmujeva, ampak se stalno razvijava v drugačne smeri, ki gredo včasih z roko v roki, drugič pa ne. Mislim, da se odnos med otroci in starši tekom življenja spreminja, kar naredi vse skupaj še težje. Konec koncev, prišel si iz nje. Bil si v njej in si prišel iz njenega telesa, nato pa moraš z njo imeti nek odnos. To je kar fascinantno in zanimivo.
-	Pesmi o Ani, o noni, delujejo nekoliko nežnejše kot pesmi o mami.
-	Ja, nekaj pesmi na novem albumu je zares zelo iskrenih in izpostavljajo določene težave. Na prejšnjem pa so nežnejše verjetno zato, ker so none v osnovi nežnejše kot mame, ki so navadno bolj stroge.
-	Albume snemaš s svojo skupino ali z najetimi studijskimi glasbeniki?
-	S svojo skupino. Skupaj delamo na zvoku, imam trobentača ki se ukvarja z elektroniko, basista, tolka-lista in kitarista. Smo prava skupina, je pa res, da je glasbena vizija predvsem moja, kot tudi samo ustvarjanje glasbe, čeprav na zadnjem albumu veliko sodelujem z Luco.
-	Jazz se je s časom zelo spremenil.
-	Pred kratkim sem prebrala, da je celo Duke Ellington sovražil izraz jazz, ker je bil prepričan, da omejuje glasbenike, a ga istočasno še sam ni najbolje razumel, čeprav gre za enega od ustanoviteljev gibanja. Jazz je težko definirati, ker je izjemno širok pojem in ja, stalno se spreminja.
-	Rada igraš standarde. To je prav tako nek izraz.
-	Ja, zame je standard klasična, dobra pesem, ki jo je napisal nekdo drug.
-	Misliš, da bi znala tudi sama napisati standard?
-	Mislim, da ne, ker ko delaš glasbo, delaš predvsem to, kar slišiš, jaz pa slišim nekaj, kar se je sicer začelo pri teh jazz standardih, a se je razvilo, z veliko vplivi tega, kar se v glasbi dogaja danes. Navdih iščem pri barvi harmonije standardov, morda tudi malo pri melodiji, ampak ne muziciram tako, ker ne prihajam iz leta 1930.
-	Ne pišeš pesmi kot avtorji pop glasbe, ki začnejo z besedami. Ti začneš z glasbo?
-	Ja, vedno začnem z glasbo. Najprej napišem glasbo, šele nato besedilo. Včasih se vse poklopi, drugič se zgodi, da imam samo neko idejo, ki jo nato z Luco predelava in nastane nekaj povsem drugačnega.
Ampak poskušam delati glasbo, ki jo slišim, ne da bi se preveč obremenjevala s g* pravili. Samo to, kar slišim.
-	Tvoje pesmi so kot slike in so v glavnem brez refrenov. Jih morda sovražiš?
-	Ne, kje pa. Rada imam pesmi z lepo melodijo, a brez trdne strukture. Všeč mi je, ko so pesmi vsakič, ko jih odigramo, drugačne, da moraš stalno razmišljati o svoji vlogi in o sodelovanju z ostalimi na odru.
-	Je težko danes živeti kot jazz glasbenik v Londonu?
-	Ni lahko, a tudi težko ni. So trenutki ko se ti zdi, da je res težko, a je sam način življenja kljub vsemu prelep. Ne bomo nikoli obogateli, a lepo živimo. In mislim, da je slednje pomembnejše.
-	Vsi poznajo pop single. Kaj pa jazz single?
-	Sploh ne, ker ljudje so poslušalci manipulirani tako, da poslušajo predvsem tisto, kar je preprosto za poslušanje, za glasbo, kot je naša, pa se moraš osredotočiti, da bi jo zares slišal. Ljudem je to odveč. Radi bi samo jedli McDonaldse in poslušali, kaj pa vem kaj.
-	Tvoja sestra Marina gre na turnejo z Laibach.
-	Mislim, da je to čudovito. Prepotovala bo ves svet in nastopala pred večtisočglavimi množicami. Brez dvoma bo to izjemna izkušnja.
-	Ne tekmuješ z njo?
-	Ne, ker sva si zelo različni in glasbo slišiva na drugačen način. Od vedno je bilo tako. Res, prepričana sem, da nikoli nisva tekmovali na glasbenem področju, ker sva si zelo različni kot osebi.
-	Je Izola dovolj velika za obe?
-	Mislim, da ja. Saj nimamo samo mesta, imamo tudi morje. d.m.
En bratranec v četrtek, drugi v petek
Ribiški praznik bo letos poskrbel za dobro glasbeno zabavo. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji vseh glasbenih zvrsti, posebnost pa je gostovanje dveh istrskih bratrancev, ki sta nekoč igrala skupaj, danes pa Edi Maružin vodi skupino Gustafi, s katero bo nastopil v petek zvečer na Velikem trgu, Livio Morosin pa bo, kot kantavtor, nastopil v četrtek zvečer na Largu pri špini.
Po svoje je škoda, da takoimenovani headlinerji obeh večerov prihajajo z one strani meje, vendar so oboji naši stari znanci, Gustafi kot izjemni avtorji in zabavljači, Soulfingersi kot veterani bluza in r’n’b. V obeh primerih bo slišati veliko pihal, vendar to ne bo vse, saj bomo lahko slišali tudi domače izvajalce, od Ne me jugat in Primorskih fantov do Kom-panije Izolane, Žige Rustja, Tria Turn, Grešnih kozlov in Lee Sirk. Če dodamo še istrskega Griffa in njegov Zucchero celebration band ter Help, tribute to Beatles, udeleženke jazz delavnice Emilie Martens-son in Pihalni orkester Izola, potem se ni kaj pritoževati.
Spremljevalni program, ki je pravzaprav najbolj ribiško obarvan, bo tradicionalen, posebej pa velja opozoriti na Istrsko tržnico na Sončnem nabrežju in Pomol okusov na carinskem pomolu.
Seveda ne bo šlo brez tradicionalnih dopoldanskih regat veslačev in jadralcev ter popoldanskega krsta mladih športnikov, tudi za otroke se bo našlo kar nekaj delavnic in programov, manjkajo pravzaprav le ribiči. Ampak teh pa v Izoli takorekoč skoraj ni več, kaj šele, da bi se kateri od njih pridružil ponudnikom morske hrane. Tako bodo spet celo breme nosili izolski gostinci, Ribari, Milenko Buležan s svojo premično stojnico Sveže iz morja in morda še kakšen ponudnik od drugod.
Ob tej priložnosti sem se spomnil Ribiškega praznika oziroma Peste del tonno, na katero smo naleteli v mestu Stintino na Sardeniji. Bilo je tako kot pri nas, posebnost pa brezplačna porcija tune na žaru s prilogo. Seveda se je bilo treba postaviti v vrsto, ki je bila dolga kakšnih 200 metrov in zato so mnogi (z nami vred) obupali in šli v najbližjo restavracijo.
Trik ni slab.	dm
Anime je nenavaden dogodek
Tako se včasih zdi, ko opazujemo presenečene mimoidoče, ko se sprašujejo, kakšna maškarada se dogaja v Izoli sredi poletja. Organizatorji, tudi domače društvo »Animov«, še niso čisto uspeli propagirati festivala do te stopnje, da bi obiskovalci Izole vedeli, da gre pravzaprav za veliko srečanje ljubiteljev japonskih stripov, risank in igric, ki pripravijo tudi posebno revijo na kateri se predstavijo, oblečeni v kostume junakov teh japonskih zgodb, a pravijo, da so na dobri poti.
Na Lonki in v parku Pietra Coppa so si obiskovalci lahko ogledali stripe manga in se preizkusili v različnih video in družabnih igrah, ter na že omenjenem tekmovanju v cosplayu. Na sejmu so bili prisotni različni razstavljavci, predstavili pa so se ilustratorji, kot so Rjuutsu, Sanaia, DanijelDesignerS in SaraWired. Največ zanimanja pa je bilo za večerni koncert na Lonki. Organizatorji iz Društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov festival organizirajo že šesto leto in čeprav sejem iz leta v leto raste, je bila letos opaziti odsotnost razstavljaljcev iz Italije, saj je »papiro-loških« zaprek menda preveč, da bi se jim pot v Izolo splačala. Poleg tega društvo že dobrega pol leta nima več svojih prostorov in pravijo, da je delovanje v teh pogojih skoraj nemogoče, člani pa se s časom izgubljajo. »Nujno potrebujemo društvene prostore in upamo, da nam bo Občina priskočila na pomoč, sicer bomo skoraj zagotovo prisiljeni sedež društva seliti v katero od sosednjih občin. Tega pa si res ne želimo,« je povedala Eva Keber, ena med bolj aktivnimi članicami društva.
«1 nerr
SLOVENIA - CROATIA
European Union | European Regi ona! Development Fund
Občina • Comune di
IZOLA • ISOLA
RIBIŠKI
PRAZNIK PESTA DEI PESCATORI
17. 8. PETEK/VENERDl
18.00 Park/parco Pietra Coppo
ODER TALENTOV/PALCO DEGLI TALENTI
18.00-20.00 Verdijeva ulica/Via Giuseppe Verdi RIBIŠKE DELAVNICE/LABORATORI Dl PEŠCA
-	Prikaz izdelave ribiških mrež in vozlov
Come si fanno e come si usano le reti da pešca e i nodi
-	Kulinarični kotiček/Angolo culinario
-	Prikaz vzdrževalnih del na čolnu
Lavori di manutenzione sulle imbarcazioni
19.30 Sončno nabrežje/Riva del sole
PIHALNI ORKESTER IZOLA/ORCHESTRA A FIATI ISOLA
20.00 Veliki trg/Piazza grande
KOMPANIJA IZOLANA ŽIGA RUSTJA LEA SIRK GUSTAFI
21.00 Lonka/Campo alle porte
NE ME JUGAT
HELP1 A TRIBUTE TO THE BEATLES
18. 8.
Sončno nabrežje, Hiša Morja in Veliki trg/Riva del sole, La časa del mare e Piazza Grande
RAZSTAVA/MOSTRA
Izola, nekoč in danes/lsola - una volta e oggi
19.00 Sončno nabrežje/Riva del sole
ISTRSKA TRŽNICA/MERCATO 1STRIANO
19.00 Severni pomoi/Molo nord
POMOL OKUSOV/MOLO DEI GUSTI
SREČELOV/PESCA MIRACOLOSA
Rokometno društvo Izoia/Associazione di pailamano dl Isola Odbojkarski klub Izola/Club di pallavolo Isola
18. 8. SOBOTA/SABATO
ŠPORTNI PROGRAM/PROGRAMMA SPORTIVO
10.00 Tomažičeva ulica/Via Tomažič
Turnir v odbojki na mivki/Tomeo di beach volley
Severni pomol/Molo nord
8.30 VESLAŠKA REGATA/Regata di canottaggio
11.00	JADRALNA REGATA/Regata dei velisti
17.00	KRST MLADIH JADRALCEV IN VESLAČEV Battesimo dei velisti e dei canottieri novelii
18.00-20.00 Verdijeva ulica/Via Giuseppe Verdi
USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE LABORATORI CREATIVI PER BAMBIN1
18.00 Park/parco Pietro Coppo
OTROŠKI PROGRAM/PROGRAMMA PER BAMBINI Teater Cizamo
Lonka/Campo alle porte
19.00	ODER TALENTOV/PALCO DEGLI TALENTI Beyond Vocals 2018, Emilia Martensson
21.00	TRIO TURN • PRIMORSKI FANTJE
20.00 Veliki trg/Piazza grande
GREŠNI KOZLI • GRIFF 6 ZUCCHERO CELEBRATION BAND • SOULFINGERS
Sodeiujejo/partedpano: Pihfllni orkester Izola/Orchestra a fiati Isola Društvo Harmonikoijev Izola/Associarione fisarmonidsU di Isola Glasbeno izobraževanje Cirque/Scuola d>ducarione musicale Cirque - Studio Cantka • Kulturno umetniško društvo/Associazione Culturale Anlstlca Balerima • Gledališče Steps Izoia/Teatro Steps isola • Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore • Kulturno društvo Malija • Turistično In kulturno društvo ŠparŽin • Vina Božič Steljo Božič •VeslaškiklubIzola/Sodetii '	...................
• Veslaški klub Izola/Soci canottaggio "ARGO" Isol
itvo Malija • Turistično in kulturno društvo Šparžin • Vina Božič Steljo Božič la/Societi di canottaggio isola • Veslaški klub "ARGO" izoia/Sodeti di O" Isola • Jadralni klub Olimplc/Societii Velica Ollmpic Jadralni klub Burja/Socleta Velica Burja.
piv,,,,
^lOZIOv <*
s/
2Q 1» :
ft
IZOLA
ISOLA
Turistična zdrutenje UoU Bnte per I« turUmo JloU

r$tca
16.8.	četrtek
8.00	-12 in 18.00 - 20.00 Mestna knjižnica Izola
DAN ODPRTIH VRAT V SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Predstavljen bo program kratkih Praktičnih izobraževalnih filmov za osebno učinkovitost na delovnem mestu, s katerim ponujamo vpogled v komunikacijo in organizacijo na delovnem mestu tako za brezposelne kot tiste, ki zaposlitev že imate. Serija kratkih izobraževalnih filmov na poučen, predvsem pa zabaven način prikazuje komunikacijo v večjih in manjših podjetjih, kjer je pomemben vsak, ki prispeva k temu, da delo poteka nemoteno.
18:30 Arheološki park Simonov zaliv
srečanje bralnega kluba Kira Knjiga
Marguerite Vourcenar: HADRIJANOVI SPOMINI
Nekaj desetletij po Neronu v Rimu zavlada eden njegovih bolj prosvetljenih vladarjev, cesar Hadrijan (117-138). Njegovo življenje in dobo je v znamenitem filozofsko-zgodovinskem romanu HADRIJANOVI SPOMINI (CZ, 2005) ovekovečila Marguerite Vourcenar (1903-1987), eruditka, izjemna stilistika in sploh prva avtorica, ki je bila sprejeta v Francosko akademijo. Ostareli rimski cesar umira in piše nekakšno poslovilno pismo za svojega naslednika Marka Avrelija. V spominih se sprehodi skozi svoje življenje in pri tem veliko razmišlja tako o vojaških uspehih, zakonih, religiji, poeziji oz. umetnosti na sploh, kot tudi ljubezni in smrti. Ponovno knjiga, ki jo moramo brati počasi in s svinčnikom v roki, kajti uči nas premišljevanja o nas samih in tudi naši minljivosti.
20.30 Ljubljanska ulica - Pri špini
koncert Četrtkova srečanja pri špini LIVIO MOROSIN kantavtor
17.8.	in 18.8. petek in sobota
od 20.00 dalje več lokacij po Izoli
RIBIŠKI PRAZNIK
19.8.	nedelja
19.-25.8. več lokacij po Izoli
MUSIČA CREATIVA
20.00	park Pietro Coppo
POJEMO ZA VSE LJUDI
Koncert
Četrtkova srečanja pri špini
Danes, 1§, S. - 20,30
L!VI® MOROSIN
ksiiitavt®r
Livio Morosin je Istrijan iz Vodnjana doma, a je tudi svetovljan in vsekakor eden najpomembnejših skladateljev, pesnikov in pevcev naše regije. Nekateri se ga spominjajo še iz začetka 80-tih, ko je igral v skupini Gustaph y njegovi dobri duhovi. Z bratranccm.a Edijem in Vladom Maružinom. Skupaj so ustvarjali vse do leta 1990, ko je začel sodelovati z mladim istrskim pop pevcem Alenom Vitasovičem. Krona tega sodelovanja je bila uspešnica, singl “Ja ne moren bež nje”, ki je izšel leta 1993, že naslednje leto pa je izšel album «Gušti su gušti» ki so ga na različnih nosilcih zvoka prodali v nakladi skoraj
100.000	izvodov. Po tem velikem komercialnem uspehu je Livio šel na svoje in s skupino Anelidi, leta 1996 posnel album «1 Anelidi su bili crnci». Tri leta kasneje je v sodelovanju z našim dobrim znancem in prijateljem, istrskim etnomuzikologom, Darijem Marušičem, posnel album «Bura tramuntana« ki je bil naslednje leto nagrajen s hrvaško diskografsko nagrado Porin v kategoriji najboljših albumov etno glasbe. Dve leti kasneje, leta 2002, je z znanim hrvaškim igralcem Kadetom Šerbedžijo izdal album Orihi, Orihi, ki ga Šerbedžija še vedno predstavlja na svojih nastopih. Seveda je ves čas sodeloval tudi z drugimi glasbeniki, med ostalimi je z Vladom Kreslinom posnel pesem Dajte mi libar, ki sta jo zapela na odprtju knjižnega sejma v Puh.
Prvi povsem samostojni album je izdal let: izšel album Livio Morosin, kasneje je spet sodeloval z Alenom Vitasovičem za svoj tretji album, Glas Istre. V nenehnem iskanju drugačnosti tudi v istrski tradiciji je nastal njegov album Motovun, ki je zbirka instrumentalnih pesmi, ki jih je Livio ustvarjal, snemal, miksal in produciral na svojem računalniku v majhni hiški v Mo-tovunu. V Izolo bo prišel v spremstvu pianista, s svojo kitaro in glasom, ki pove vse o njegovem življenju glasbenika.
2005 (Tri naranče), leta 2007 je
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
http://www.odeon.si
w
s Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
Ta teden v Izoli ne spreglejte
PRI ŠPINI
Četrtek, 16. avgust 2018 ob 20.00
BB
F"
Livio Morosin band
Pop rock in etno glasbenik.
i
PARK PIETRO COPPO Nedelja, 19. avgust 2018 ob 20.00
N *$$*%*$p,; * 4 #
POJEMOZA-VSE DUDI
Koncert moškega pevskega zboralzola. >-Zborovodja: Antoh Baloh _,
, 6 ; * r ^ T -:	-j
LETNI KINO ARRIGONI
Akustični'Franz -
|i i j l j|
Novat nebesa

Sobota, 31. avgust 2018 ob 20.30
%
*,
if
*
v': 'v..
Vstopnice so že v prodaji I
. - • ■ ' ^

Rezervacija in prodaja vstopnic: **** Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39, 051 394 133, (051/ 396 283, info(5)odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo;
blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
M/VJVjilR^Č 9
URAkulture--------------------------------------------
Galerija Insula
MARCUS FERNANDO, TINA HOFMAN, ROK ZELENKO
DELAVNICA
USTVARJALNEGA
DUHA
Razstava bo na ogled do 22. avgusta 2018.
Galerija Alga
skupinska razstava
4 POGLEDI skupina Me4
Razstavljajo: Vesna Marion, Vlasta Markočič, Mojca Lenardič in Ksenija Pfeifer.
Razstava bo na ogled ves mesec
Galerija Plač Ljubljanska 32 Sobota, 18. avgust ob 11.00 odprtje razstave akvarelov
Izola, kije ni Isola ene non ce
Edvard Krbavčič
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
ADRIJANA MANDALENIC
Drobni detajli morja
MARIJA GRIŽONIČ
Štanjel
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava v povezavi s projektom "Alle origini del trasporto marittimo in Adri-atico: i Carigadori dell'eta Veneziana" oz. "Začetki pomorskega prometa na Jadranu: karigadorji v beneškem obdobju"
Razstava popotniških fotografij z naslovom PORTRETI - INDIJA, nEPAL, eTIOPI-JA, VZHODNA TURČIJA. Pripravila jo je Nataša Hostnik, in razstava Ribiških predmetov. Pripravil jo je Janez Janežič, ljubiteljski etnolog in zbiratelj starin iz Kopra.
Poletno branje
v Arheološkem parku in na območju Svetilnika
1.	Arheološki park Simonov zaliv: avgust: torek - nedelja od 17.00 - 20.00.
Mestna knjižnica Izola bo julija in avgusta v Arheološkem parku prisotna z dogodki, namenjenimi lepi besedi:
-10.8.2018 ob 18.00: Pravljična ura z delavnico
-16.8.2018 obl8.30 Srečanje bralnega kluba Kira knjiga; Marguerite Jour-cenar: Hadrijanovi spomini
2.	Svetilnik/ob Vitaminčku, na Kopališki ulici:
avgust: ponedeljek-nedelja od 10.00-18.00.
11.8.,18.8.,25.8. ob 11.00: krajše lutkovne animacije in kamišibaj gledališče za otroke
Mestne knjižnice Izola
obvešča, da bo od 1. julija 2018 do 31. avgusta 2018
knjižnica za uprabnike knjižnica odprta po sledečem, poletnem urniku: ponedelje in četrtek: od 8.00 h do 12.00 h in od 18.00h do 20.00h torek, sreda, petek:	od 8.00h do 15.00 h
sobota in prazniki:	zaprto
Riše Izolo, ki je ni več
Tako pravi 85 letni Edvard Krbavčič, eden prvih slovenskih učiteljev v povojnem obdobju Istre in ob tem tudi slikar, ki se bo od sobote predstavljal v galeriji Plač Izolanov, v Ljubljanski ulici.
Pravzaprav je bil slikarstvu zavezan že od mladosti, njegov učitelj risanja na učiteljišču je bil slikar Viktor Birsa, ki ga je tudi napeljeval k temu, naj se posveti študiju slikarstva, vendar se je Edo odločil drugače. Kljub temu je že leta 1955, skupaj z vrstnikom, znanim ilirskobistriškim slikarjem, Jožetom Šajnom, razstavljal v koprskem gledališču in tudi takrat se je predstavljal z akvareli, ki jim je zvest še danes. Tako kot je zvest Izoli, ki jo je spoznaval že pred vojno in zato jo pozna do obisti.
-	Jagodja ne morete še “prežvečiti”?
-	Strašno sem jezen na ljudi, ki so prišli sem in kar na pamet, tisto območje, kjer smo mi včasih živeli, poimenovali Jagodje. Ne vem od kod jim ta ideja. Ne bom govoril za Rimljane ali Benečane, ki so morda tam gojili jagode, a za čas med vojnama in danes vem, da tam ni bilo nobenih nasadov jagod. Če bi bilo Jagodje v Strunjanu, bi še razumel, ampak v Izoli pa je res čista fantazija. Pa še italijanskega prevoda nima. Italijanov in italijansko govorečih Istranov je bilo tam bistveno več kot jagod. Tistemu območju, ki mu danes pravijo Staro Jagodje smo včasih rekli Montecalvo pa Šalet, vrh Šaleta in tako naprej.
-	O tem sprašujem zato, ker na svojih akvarelih predstavljate tudi Izolo, kot ste jo poznali vi v otroških letih in tisto o kateri so takrat govorili starejši ljudje. To je precej neznana Izola.
-	Želim ohraniti del zgodovine Izole in pri tem si pomagam s fotografijami, lastnimi spomini in pripovedmi, ki sem jih poslušal v otroštvu. Zanimivo je, da je ostalo malo dokumentov o nekdanjih izolskih solinah, posebej pa o obzidju. Oboje skušam na osnovi znanih podatkov in logičnega razmišljanja nekako umestiti v mesto. Lažje je z risanjem nekaterih območij in objektov, ki se jih sam spomnim, od kvadrata v Viližanskem zalivu, preden so nasuli območje sedanjega parkirišča in ladjedelnice, do starega škvera pri ribarnici, vage pri parku in San Simona, ki je bil nekoč velik vinograd. Zdaj sem se lotil fotografiranja tistih stavb in območij, ki sem jih narisal, da bi pripravil razstavo v stilu: nekoč - danes, vendar se mi vleče vse skupaj.
-	Zakaj ravno akvarel, ki ni najbolj preprosta slikarska tehnika?
-	Nekako sem se navezal na akvarele, čeprav sem dober tudi v risbi in tanke linije so mi sploh blizu, zato vsake toliko narišem tudi kaj s kredo ali svinčnikom, pa tudi pri akvarelih si pomagam najprej z risbo. Moram pa priznati, da me najbolj vznemirjajo veliki formati akvarela, ki jih oblikujem tako, da manjšo sliko razdelim na več delov in jo potem povečano
sestavljam na večji format. Nekaj takih slik je že nastalo in zdi se mi, da so vedno boljše. Tudi te me še čakajo v prihodnje. Idej imam dovolj, vid in roke me še kar služijo in verjamem, da mi bo tudi razstava, ki jo bomo odprli v soboto, dala novih vzpodbud za ustvarjalno delo. Mef
llaria Mačehi 14. na mladinskem SP
Triatlon
Svetovno prvenstvo v Aar-husu končano
Na svetovnem prvenstvu v jadranju v Aarhusu je vroč in soparen dan z lahkim in zelo spremenljivim vetrom botroval temu, da se je kar nekaj načrtovanih finalnih plovov prestavilo na rezervni dan. ■Tako smo poleg končnega razpleta z regato za medalje v razredu 470 ženske dobili tudi končne rezultate za ostale naše reprezentante v olimpijskih razredih finn, laser standard, laser radial in 49er, ki so z zadnjimi finalnimi plovi svetovno prvenstvo zaključili. Vodja slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu Jure Orel, predsednik strokovnega sveta za vrhunski šport pri Jadralni zvezi Slovenije, je po današnjem razpletu za olimpijske razrede povedal: “Cilj je bil dosežen! V razredu 470 ženske imamo eno normo v zakladnici, tudi uvrstitev v regato za medalje je uspela, kar je še en plus. Ostali naši reprezentanti so pokazali ogromno truda, kar sodi v ta šport. Žan Luka Zelko se je uspel uvrstiti celo v zlato skupino, ostali so bili večinoma v srebrnih. Moramo vedeti, da imamo v slovenski reprezentanci ogromno mladih, ki jih še čaka svetla prihodnost. Treba jim je dati čas in podporo - vse ostalo bo prišlo. Jadranje je šport na dolge proge. Nihče ne poseže po vrhu v pol leta, premiki pa so vidni, opazimo jih po vseh razredih in so konstantni."
V	regati za medalje sta jadrali Tina Mrak in Veronika Macarol, naši reprezentantki v razredu 470 ženske, ki pa sta normo za Slovenijo za naslednje olimpijske igre v Tokiu 2020 že osvojili. V regati za medalje sta prek cilja prijadrali 9. ter skupno ohranili 10. mesto na tem svetovnem prvenstvu.
Naš najboljši laserist Žan Luka Zelko je na tem svetovnem prvenstvu pokazal zelo dobro jadranje in se uvrstil v zlato skupino. Zadnji regati je zaključil na 34. in 49. mestu ter na koncu svetovno prvenstvo zaključil na 52. mestu. Nik Pletikos je bil v bronasti skupini v predzadnjem finalnem plovu odličen 2., nato še 13. in je svetovno prvenstvo zaključil na 124. mestu.
V	srebrni skupini sta v razredu 49er jadrala Peter Janežič in Sebastjan Prinčič, ki sta pokazala odlično jadranje in napredovala
kar za 16 mest po zaključku kvalifikacijskih plovov. Z uvrstitvami na 7., 9., 22., 3., 11. in 13. mestih v finalnih plovih sta napredovala na skupno 39. mesto, kjer sta zaključila to svetovno prvenstvo.
V razredu finn so zadnji dan izpeljali dva plova v zlati skupini, v srebrni, kjer sta jadrala naša mlada predstavnika tega razreda, pa le enega, ki je tako določil njuno končno uvrstitev na tem svetovnem prvenstvu v zgornji polovici srebrne skupine. Liam Orel je zadnji plov odlično zaključil s 6. mestom ter svetovno prvenstvo končal na skupno 60. mestu, Jan Orel pa je z uvrstitvijo na 28. mestu v zadnjem finalnem plovu končal na skupno 65. mestu.
Zelo dobro sta zadnje plove odjadrali tudi sestri Pletikos v srebrni skupini razreda laser radial. Kim Pletikos je prek ciljne črte prijadrala na 10. in nato še na 12. mestu ter je tako svetovno prvenstvo zaključila na skupno 82. mestu, Lin pa je bila 8. na cilju v prvem plovu, v drugem pa 31. in je zaključila svetovno prvenstvo na skupno 95. mestu.
Toni Vodišek svetovni mladinski prvak
Toni Vodišek je na svetovnem prvenstvu v jadranju v Aarhusu izvedel svoj hat trick in postal mladinski svetovni prvak že tretje leto zapored, skupno pa je na tem svetovnem prvenstvu osvojil 10. mesto.
Razred formula kajt je bil letos premierno vključen na svetovno prvenstvo v Aarhusu, Toni Vodišek je na koncu tekmoval v zlati skupini in ohranjal 10. skupno mesto, svetovno prvenstvo pa se je za kajtaše danes zaključilo brez regate za medalje, ki je bila pozno popoldne ob grmenju in bliskanju odpovedana zaradi prevelikih sunkov vetra čez 30 vozlov hitrosti.
Tako je po zmagi na svetovnih prvenstvih med mladinci leta 2016 in 2017 tudi letos na svetovnem prvenstvu 2018 naš mladi in izredno nadarjeni kajtaš Toni Vosek osvojil zlato medaljo med mladinci ter ponesel naziv najboljšega na svetu do 19 let. Prvi v skupnih rezultatih je bil Francoz Parlier, drugi je bil Britanec Guy Bridge in tretji Francoz Ramecourt.
- Veslanje
llaria Mačehi 14. na MSP
Izolanka llaria Mačehi je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Račicah na Češkem osvojila končno 14. mesto.
Skifistka je v četrtfinalu zaostala za posadkami Nemčije, Kanade in Španije, kar jo je uvrstilo v boj za finale C. V polfinalu je nato zmagala, v finalu C pa bila druga.

Triatlon išče prostovoljce
23. septembra bodo obalne občine prvič gostile triatlon prestižne serije Ironman. Ekstremno športna prireditev, ki združuje plavanje, kolesarjenje in tek, so poimenovali I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Sloveni-an Istria.
Organizatorji triatlona bi radi, da ta mednarodna prireditev pridobi tudi močan lokalni priokus, da jo Primorci sprejmejo za svojo. Zato so se na lokalnem nivoju najprej dogovorili za sodelovanje z Mestno občino Koper in z ostalim tremi obalnimi občinami, potem z Univerzo na Primorskem, prav te dni pa se predstavniki Ironmana za sodelovanje dogovarjajo še z največjimi obalnimi športnimi in ostalimi društvi.
Vabilo k vpisu med prostovoljce prostovoljni pomoči pa ne velja le za organizacije, ampak tudi za vse posameznike iz Kopra, Izole, Pirana, Ankarana in zaledja. K prostovoljnem sodelovanju vabijo vse starostne skupine - od najmlajših pa do upokojencev. Trenutno je na seznamu približno 160 prostovoljcev (potrebujejo jih 250), medtem ko je za tekmovanje že prijavljenih več kot 1200 triatloncev.
Ironman je sicer nekaj posebnega, saj vsi gledalci in organizatorji glasno navijajo za tekmovalce, jih vzpodbujajo ter jim tako pomagajo priti do cilja. Na teh triatlonih na koncu niti ni tako važno, kdo je zmagal. Prav vsak športnik, ki po 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka prečka cilj, je namreč resnično zmagovalec!
Balinanje
V Straži pri Novem Mestu je bilo letošnje prizorišče tradicionalnega mednarodnega turnirja mladih balinarjev v kategoriji U-15.
Nastopilo je šest reprezentanc (Monako, Francija, Italija, Črna Gora, Hrvaška in Slovenija), najboljši pa so bili mladi italijanski balinarji. Slovenska reprezentanca, za katero so nastopili Jaka Štrenfel (Hrast), Luka Brišar in Jan Guštin (Skala), Nelly Škoberne (Krim), Luka Blaževič (Jadran) in Jakob Panger (ŠB Korte-Izola) je osvojila četrto
mesto.
Miran Hleva
H T
Predzadnja
Tatjana Kodarin
14. 4.1947 - 15. 8. 2018
Po dolgi bolezni se je včeraj, v krogu svojih najbližjih, v domači hiši na Medljanu, poslovila Tatjana Kodarin, ženska, ki je okolju dala veliko več kot lahko da večina od nas. Bila je gibalo, pravi motor ustvarjanja in delovanja na več področjih, od vzgoje in izobraževanja, do turizma in kmetovanja.
Vzgoji in izobraževanju predšolskih otrok je namenila kar 36 let poklicnega življenja, saj se je leta 1968, takoj po končani, takrat petletni Srednji vzgojiteljski šoli, zaposlila v Vrtcu v Izoli. S svojim strokovnim znanjem in delovanjem je že takrat v izolski vrtec prinesla nove smeri in znanja s področja predšolske vzgoje in le-te zagovarjala in vztrajno promovirala. Kot prva in tudi edina izolska vzgojiteljica se je vključila v izobraževanje za izvajanje programa Male šole in Cicibanovih uric. Ob tem je vseskozi promovirala projektno delo, odprta vrata, bralno značko, športno značko, ter organizirala prva zimovanja in letovanja za predšolske otroke. Tudi zato je vrsto let vodila strokovni aktiv izolskega vrtca in aktiv obalnih vrtcev. Aktivno je sodelovala in bila vključena tudi v raziskovalno skupino na nivoju ministrstva. Bila je mentorica mnogim bodočim vzgojiteljicam, ki so v vrtec prihajale opravljati prakso in pripravništvo.
Vrsto let je vodila vrtec kot ravnateljica in zaposlene neprestano spodbujala k izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, jim pomagala in jih podpirala pri njihovih iniciativah in inovacijah. Tako je s pomočjo sodelavcev realizirala veliko novih projektov, kot so: projekti na področju športa, projekti na področju mednarodnega povezovanja, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v posamezne oddelke vrtca, odprtje štirih novih oddelkov programa z naslovom »Korak za korakom«, odprtje vrtca staršem, sodelovanje s Pedagoško fakulteto.
Tudi po upokojitvi se ni mogla ločiti od izobraževalnega dela in nihče ni bil presenečen, ko je pripravila vse potrebne dokumente za ustanovitev andragoškega društva Morje, ki ga bolj poznamo kot Univerzo za tretje življensko obdobje Izola. Polnih 10 let je bila tista, ki je z vztrajnostjo in dogovarjanjem dosegla, da je več kot 20 predavateljev na 60-tih tečajih oziroma študijskih predmetih predavalo skoraj 800 Izolank in Izolanov vseh starosti, predvsem pa tistih, ki se želijo izobraževati in spoznavati različna znanja in spretnosti tudi po odhodu v pokoj.
Ob tem je bila Tatjana več kot četrt stoletja aktivna v taborniški organizaciji, hkrati pa je, v krogu družine skrbela za kmetijo na Medljanu, ki je postala pomembna turistična točka izolskega podeželja.
Za svoje delo je prav letos, pred dobrim mesecem, ob občinskem prazniku, prejela plaketo Občine Izola z zlatim grbom.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je odšla članica naše lokalne skupnosti, brez katere bo marsikaj in marsikomu težje, kot je bilo doslej. ur
Zahvala
ob izgubi naše mame
MARIJE ZUUAN
iz Izole, ul. Svobode 20
Iskreno se zahvaljujemo dr. Dernikoviču in medicinski sestri ter patronažni službi za vso zdravstveno pomoč in oskrbo, stanovalcev ulice Svobode pa za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Svojci z družinami
Izola, avgust 2018
Vabilo
Društvo Aurata, ki se zavzema za razvoj trajnostnega ribolova, kulinarike in turizma na območju slovenske Istre, vabi za Ribiški praznik v soboto 18.08. 2018 ob 20.00 na Ribiško ul. 2, kjer boste na dnevu odprtih vrat lahko poskusili lokalni, svež in sezonski kulinarični prigrizek (sveže ulovljeno sardelo) pripravljeno na prav poseben način. Vabljeni!
Vpila je ob prisotnosti otroka
Policisti so bili v poznih večernih urah obveščeni, da v stanovanjskem bloku sosedje vpijejo in razgrajajo ter s tem motijo nočni mir in počitek. Policisti so na kraju ugotovili, da je zaradi ljubosumja prišlo do prepiranja med zakoncema. 39-letna kršiteljica je v stanovanju razgrajala in kljub prihodu policistov nadaljevala s kršitvijo zato je bilo zoper njo odrejeno pridržanje do iztrezni-tve in izrečena globa. O kršitvi bodo policisti zaradi prisotnosti otroka obvestili tudi pristojen center za socialno delo.
Je kriva vročina?
Policisti so opravili intervencijo v zasebnem stanovanju, kjer je prišlo do prepiranja med 53-letnim očimom in 29-letnim pastorkom, pri čemer ga je očim tudi fizično napadel. Policisti so zoper oba izrekli globo zaradi kršitve javnega reda in miru.
Napihal je tričetrt celote
Policisti so na Belvederju zaustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila, zoper katerega so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,75 mg/l. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo z obdolžilnim predlogom poslano na sodišče za prekrške.
Za prekršek je predpisan ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in 1.200 eurov globe.
Trčil v parkiran avto
Sredi dneva (ob 15. uri) je 57 letni voznik osebnega avtomobila v Kortah trčil v parkiran osebni avtomobil in pobegnil, vendar so ga policisti kmalu izsledili. V postopku so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola (0,86 mg/l), osebni avtomobil pa ni bil registriran.
MALI OGLASI
Nepremičnine
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750. LP BS OMV IZOLA
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
NAJAMEMO
-Urejen, zaposlen mlad par z otrokom išče stanovanje, tel 040 186 899
-	Najamem dvoposteljno sobo s sanitarijami ali manjšo garsonjero v Izoli za več let. Sva srednjih let, mirna, brez obiskov in redna plačnika. Tel. 041 240 545 Majda
-	Umirjen in urejen starejši par najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje v Izoli za daljši čas. Najem 350 Eur + stroški, tel. 070 503 698
-	Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Tel. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. 041/478-034 Oktavio
ZAMENJAVA
-	Menjam hišo na Notranjskem, nad Kanjonom Iške, za stanovanje v Izoli. Stara Izolanka. Tel 041 834 900
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2) za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
Razno
-	stare kope prodam (cca 50 komadov) primerne za pokrivanje kažet tel. 031 532 701
-	Podarimo 4 rabljene jogije v dobrem stanju.Tel.: 041 679 743
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.

+ 386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Cosplay se (ponovno) zasedel Izolo
Ena zanimivejših vsebin tradicionalnega Mednarodnega sejma stripov in družabnih iger Anime', ki ga organizira izolsko Društvo ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov, je vsekakor tekmovanje v cosplayu.
In kaj cosplay pravzaprav je? Cosplay je skovanka angleških besed costume, maškara in play, igra. Internet pravi, da gre za poustvarjanje določenih likov iz pretežno japonske fantazijske produkcije, tako stripovske, kot animirane, a se ne omejuje na to. Cosplayerji si izberejo lik, si sami zašijejo kostum, izdelajo pripomočke, uredijo lasulje, se naličijo in igra se začne. Ker pravi cosplayerji niso samo našemljeni, ampak tudi pristno igrajo vlogo svojega lika. Nedeljsko popoldne v parku Pietro Coppo nikakor ni bilo dolgočasno.
“Glavna zabava je ustvarjanje, ne pa razstavljanje”
Na razstavo v galeriji Insula vabijo slovenski slikar, britanski fotograf in hrvaška igralka. Rok Zelenko, Marcus Fernando in Tina Hofman so se spoznali pred osmimi leti v Grožnjanu, kjer tudi nastajajo njihovi skupni projekti. “Ta razstava je malce nenavadna, saj gledalcu predstavlja umetnikov atelje, ki je nekaj posebnega, saj gre za delovni prostor, kjer nastajajo ideje,” meni kustos Dejan Mehmedovič. In poudarja, da je atelje, kakršen je predstavljen na Delavnici ustvarjalnega duha, neke vrste reminiscenca oziroma ostanek preteklosti. Delavnica ustvarjalnega duha gledalcu ponudi dragocen vpogled in ga opomni na staro modrost, ki jo v pogosto norem ritmu vsakdanjika prepogosto pozabimo - pomembna pot, ne cilj. Oziroma z besedami Roka Zelenka: “Glavna zabava je ustvarjanje, ne pa razstavljanje.”
IZDELAVA:
LETAKOV
VSEH VRST NALEPK MAJIC
STISKARNA MANDRAC
Tel: 040143-29-43
TISKANJE:
PLAKATOV KNJIG V MEHKI VEZAVI
NUDIMO:
OBLIKOVANJE
POMOČ PRI OBLIKOVANJU