238. flevUtaL
9 UMNI, i petek, n. oktBtn m
.Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v apravništvu prejemati
celo leto.......K 24 —
pol leta......., 12 —
četrt leta    .......   6 —
na mesec......_   2*—
celo leto.......K 22*_
pol leta....... n
četrt leta......\ 550
na mesec...... 190
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vtičajo. Uredništvo: Knaflova nllca it 5 (v pritličja levo), telefon it 34.
neeelfe In
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkmr po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
m telefon it ti.
.Slovenski Narod" vetja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
cefo leto.......K 25*—
pol leta .......   , 1-3*—
četrt leta , 650
.....2-30
na mesec
za Nemčijo celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele, celo leto......K 30-
Vprasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo: Knaflova nllca it. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
Državni zbor.
Dunaj, 12. oktobra.
V draginjsko debato sta danes posegla dva slovenska govornika — dr. Rybar in Povše. Prvi, da izrazi težnje onih slojev, ki tudi na Slovenskem občutijo vso silo gospodarskega pritiska, kateremu jih je izpostavila veleagrarna politika države. Drugi, da brani principe agrarnega gospodarstva. Ne pretiramo, če pravimo, da sta oba slovenska nasprotnika dvignila s svojimi izvajanji draginjsko debato na nivo, katerega do danes še ni dosegla. Dr. Rybaf se ni omejil na splošne pritožbe in negativno kritiko, ni se pod-stopil rešiti s svojimi izvajanji celotno draginjsko vprašanje, temveč je podal v svojem predlogu o stanovanjskem oderuštvu konkreten in vse pozornosti vreden prispevek pozitivnega dela, spretno in bistroumno izbran kos iz velikanskega problema, po katerem brodi večina parlamentarnih govornikov, kakor po neskončni skledi testa. In narobe se nam je zdelo, da so mirna in z znanostjo utemeljena izvajanja posl. Povšeta predstavljala višek agrarne protiobrambe. Posl. Povše, zastopnikov boljše in modernejše gospodarske politike, kakor je ona, katere A in O je ozir na agrarne koristi, gotovo ni prepričal, priznati pa se mu mora, da se je držal načel resne polemike, ki jih agrarni gromovniki in ničvedeži le prepogosto puščajo v nemar.
Zato smo naše poročilo navzlic dejstvu, da smo najostrejši nasprotniki Povšeta, in da tudi dr. Rybaf ni pristaš naše stranke z zadovoljstvom konstatirali uspeh slovenskih govornikov.
Skoraj ni mogeče osvetliti nizki nivo današnjega parlamenta, kakor z Rvbarevo besedo o poslancih, ki ne najdejo besed, da bi primerno označili nezmožnost in nedelavnost vlade, na koncu svojega govora pa podajajo predloge in stavijo resolucije, kakoršna je tale (resnična): „Vlada se poživlja, da stori energično vse potrebne korake v odpravo draginje!" In nasprotno je naravnost brezupno gledati vlado, ki v tako važni gospodarski krizi ne najde trdnega gospodarskega programa, s katerim bi stopila pred zbornico, temveč ubija čas in sile brez pravega cilja nihajoč med strankami, z izmišljevanjem vedno novih palijativnih sredstev.
Veselje do dela gineva v parlamentu in v malenkostnih sporih, intrigah in prepirih zapravlja zbornica čas in zanemarja  svoje največje zakono-
dajne in kontrolne naloge. Gospodarsko življenje vrvi v vedno novem in silnejšem toku mimo spečih ministrov in poslancev, v avstrijske dežele je že davno zmagovito stopila industrija in ž njo preobrat gospodarskih razmer, mi pa še vedno tičimo v starem škornju veleagrarne politike, ki ubija našega delavca in malega kmeta. In v znamenju te veleagrarne politike nazaduje država na znotraj in na zunaj. Zgubili smo vsled naše nesrečne trgovske politike Balkan kot svoje trgovsko torišče, in ker se je z agrarnim na-zadnjastvom zvezalo baš tam doli tudi narodno sovraštvo, ki je hotelo zadeti s svojim srbofobstvom Jugoslovane, smo danes prijadrali srečno tako daleč, da je avstrijsko ime v južnih deželah nekdaj tako slavno danes sovraženo. Tem bolj sovraženo čim bolj se mečemo v pozo grozeče oborožene velesile. Dr. Rvbaf je danes našel pravo besedo za one nadpatrijote, katerih najglobokejša misel so topovi in die-adnoughti.
Sme li naša država v času, ko dosega beda velikih mas že najskrajnejše meje zapravljati milijone in milijone v neproduktivne svrhe? Je ii monarhija sploh upravičena se šteti med velesile in se kot taka oboroževati in nastopati? Dejstvo je, da ste Avstrija in Ogrska dve zvezani srednji državi, ki tvorite skupaj državopravno telo, ki že radi tega nima velesilnega značaja, ker se cis in trans nahajata v neprestanem političnem in gospodarskem boju, o katerem se ne more reči, da v bodočnosti ne bo rabil pravega orožja. Le da vzdržimo fikcijo državne enote trosimo milijarde, in da ne iz-zovemo odkritega odpora onkraj Lajte, žrtvujemo ogrski samopašnosti življen-ske interese ožje domovine, ter smo poslušni vsaki želji, ki jo izreče ogrski veleagrarec. Služimo stremljenjem, ki merijo za tem, napraviti Ogrsko tekom časa od nas popolnoma odvisno, slabimo sebe, da podležemo če pride enkrat do carinske vojske med obema polovicama.
Miljarde zahtevajo vlada in nad-patrijoti za kanone in dreadnoughte, za prave interese domovine pa nimajo razumevanja. Niti tam, kjer so ti interesi najožje spojeni s specifično vojaškimi. Kako si predstavljajo ti krogi, ki vedno pridigajo o nevarnosti vojske z Italijo, obrambo ene najvažnejših avstrijskih dežel — ki še do danes ni zvezana z monarhijo, potom moti crnih komunikačnih sredstev? Geslo o gospodarski osvojitvi Balkana slišimo na vseh krajih in koncih — toda tja nas ne pelja nobena cesta in Hrvatsko, skozi katere pokrajine vodi pot, smo
na milost in nemilost izročili Madžarom.
Vkovani smo v spone lastne zarite enostranske gospodarske politike, ministrski predsednik pa nas je še na milost in nemilost izročil Madžarom, trdeč da mora ostati zvest sklenjeni pogodbi — katero so Ogri že zdavnaj prelomili. Slab jurist in slab državnik je baron Gautsch. V draginjsko vprašanje je vrgel geslo o boju proti socijalnim demokratom in njegov klic, naj se strnejo stranke miru in reda v močno falango, je zgrešil svoj pravi cilj. Ne socijalno-demokratična demagogija temveč narodno hujskanje nemških nacijonalcev so sovražniki reda in miru v državi. S temi nevarnimi elementi, ki ogrožajo upravo in justico, se ne da organizirati boj za mir in red.
Posl. Rybaf je v svojem govoru jasno razbril notranje vezi, ki spajajo gospodarsko vprašanje s političnim in narodnim; pokazal je, da eno brez drugega ne more biti rešeno ugodno. Avstrijski problem!
Na koncu seje je prišel v razpravo nujni predlog posl. Dubiliča o dalmatinskih železnicah. Prihodnja seja jutri.
V naslednjem podajemo kratko poročilo o današnjih razpravah.
Draginjska debata.
Posl. Neunteufel (kršč. socialist) je utemeljeval predlog, naj se obdači-jo vsa zemljišča, ki so se odtegnila koristni uporabi. Veliki kompleksi se nakupujejo v lovske svrhe. Pečal se je nato z industrijsko politiko. Na Balkanu za nas še ni vse izgubljeno. Će se pa naša gospodarska politika ne bo izpremcnila, tedaj bo postala Avstrija beraška država, ki ne bo mogla vzdrževati svoje velikanske armade.
Posl. dr. Rybaf se je bavil s stanovanjsko bedo. Prej so bila stanovanja majhna in temna, toda prijaznejša nego današnja stanovanja za velike mase. Nujno potreben je zakon za varstvo najemnikov. Tako se mora posebno ščititi obrnik, ki je vsled svoje pridnosti svoj obrt povzdignil in napravil v to svrho velike investicije, če ga hišni gospodar sili, da plača ogromno najemnino ali pa se izseli. Govornik je zavračal očitke nemških radi-kalcev, češ, da so Slovenci veleizdajniki. V tem oziru noče svojega naroda braniti, ker so v Avstriji le tisti kaj dosegli, ki so bili veleizdajniki. Sicer se pa s Slovenci tako postopa, kakor se je postopalo pred 1. 1848. Za Bosno nimajo drugega nego orožnike, za kulturne naloge pa ničesar. Tako se A.vstro-Ogrske na Balkanu le boje, simpatij pa ne uživa.
Posl. N. Pitacco (laški naprednjak) je slikal veliko stanovanjsko bedo, ki vlada posebno v Trstu.
Posl. Povše je rekel, da ni prav, če se meni, da naj argentinsko meso jedo reveži. Pravi človekoljubi bi rekli, da naj tudi reveži jedo dobro domače meso, ne pa manj vredno argentinsko, Domačo živinorejo se mora torej pred vsem povzdigniti.
Posl. Kadi čak je zahteval, naj bodo mala kmetska stanovanja davka prosta.
Nato je prišel v razpravo nujni predlog posl. Dulibiča glede dalmatinskih železnic.
Posl. D uli bič je govoril o veliki važnosti dalmatinske železniške zveze in je poživljal vlado naj izpolni svojo dano besedo,
Politična situacija.
Dunaj, 12. oktobra. Parlamentarno ozračje se vedno bolj temni. Gotove vrste vesti, ozna-njevateljice pripravljajočih se komplikacij se množe in dejstva, ki ostanejo sicer popolnoma neopažena, zadobijo pomen važnih političnih dogodkov. Dopoldan se je v parlamentu mnogo kolportirala vest praškega nemškega dnevnika, da je ministrski predsednik voditeljem poljskega kluba naznanil ministrsko krizo, ako sprejme zbornica znani Waberjev predlog glede uvoza prekomorskega mesa. Pripomniti je treba, da se danes v parlamentarnih krogih sploh ne dvomi, da je velika večina zbornice za Wa -berjev predlog. Če je torej Gau-tschev izrek resničen, tedaj pomeni naznanilo dejstva, ki ne more izostati. Naravnost kot potrdilo teh vesti pa izgleda dolga avdijenca bivšega ministra Bilinskega pri cesarju. Znano je, da velja predsednik poljskega kluba že davno kot ministrski prestolonaslednik. Njegova politična umetnost, njegovo taktično mojstrstvo ga tako-rekoč predistinira za to kandidaturo — njegove dobre zveze na levo in desno mu spravljajo zapreke s poti, ki se sicer stavijo vsakemu ministrskemu predsedniku nasproti. Za demokratične in napredne stranke Bilinskega kandidatura gotovo ni preveč simpatična — toda njegov odkrit kon-zervatizem je morda manj nevaren, kakor pa v razne fraze zavito reakcio-narstvo kakega visokega uradnika ali aristokrata. — Glavno pa je, da se v zbornici morda ne nahaja niti ena stranka, ki bi že a priori odklanjala kabinet pod vodstvom Bilinskega; dejstvo, da je Slovan, bi morda vzdignilo najradikalnejše nemške elemente,
toda pri večini nemške delegacije je bivši finančni minister v dobrem spominu . . .
Da se danes v parlamentu že splošno govori o bodočem šefu kabineta je dokaz, da postaja parlamentarni položaj vedno obupnejši. Dr. Ry-baf je v svojem današnjem govoru izluščil jedro te latentne krize, iz katere se ljudska zbornica ne more iz-lečiti. Nobena vlada se duševno ne zmore tako visoko, da bi se faktično postavila na čelo zakonodajnega in upravnega aparata s programom, ki bi imel notranjo silo izvleči ustavo-pravne faktorje. Vlade so nas ponižale na nivo odglasovalnega stroja, ubile so v nas veselje stremiti za visokimi cilji naših zakonodajnih nalog, in zato se prepiramo v malenkostnih bojih in nadaljujemo v parlamentu ljudska zborovanja in shode!
To so resnične besede. Zadenejo tudi sedanji kabinet, ki se je z dejanji in besedami priznal za vernega dediča „fortvurstelpolitik\ In ker manjka vladi jasnega programa, ker se niti v gospodarskih niti v narodnih vprašanjih ne upa reči jasne besede, postaja kaos čim večji in vsaka malenkost se spremeni v novo zagozdo v parlamentarnem telesu.
In tako se stranke z vsakim dnem vedno dalje odinikajo od kabinetnega šefa, ki je parlamentarne voditelje ie pred kratkimi meseci .\idel zaupljivo zbrane okoli sebe. Ze včeraj smo javili, da piha v čeških vrstah vedno ostrejši veter; mnogo pozornosti so vzbudile tudi ostre besede člana nemškega Nationalverbanda, posl. VVaberja. Krščanski socijalci, razočarani, ker ministrski predsednik vendar !e ni hotel nastopiti kot „divji lovec4* na socijait demokrate, se hudujejo naprej in jugoslovanski klerikalci so v polnem opozicijonalnem toku. Prav pazna očesa so že izsledila, da prede dr. Sušteršič novo intrigo ter lovi v svoje mreže češke agrarce, ki se baje v šoli nekdanje ^Slovanske Enote" še vedno niso izučili. Morda se opazovalci motijo, toda zbornica se je že tako navadila, da se v kritičnih časih rodi prvi intriga v glavi voditelja slovenskih klerikalcev (in se navadno tudi najprej razkrije), da podobne vesli prav iu< ne presenetijo. Tudi neklerikalni jugoslovanski poslanci so danes odločni nasprotniki barona Gautscha, katerega postopanje v vprašanju dalmatinskih železnic je več kot sumljvo. Z vsakim dnem se množi v parlamentu odpor in če se baronu Gautschu ne posreči v zadnjem trenotku odvrniti pretečo nevarnost, mu bodo kmalu štrlele nasproti sulice — sovražne večine.
LISTEK.
tleiioj spominov.
{l\ Ipavčeveui večeru v »Narodnem domu« dne lo. oktobra 1911.)
Spored Ipavčevega večera imam prod seboj in živo mi vstaja v spominu slika, za sliko iz mladih let, ko s., ine pred 32. leti poklicali v čital-niški pevski zbor ljubljanski.
Kje so tisti časi? Takrat ni bilo na razpolago zborov, ne pesmaric kot sedaj, prepevali smo večkrat celo iz nemščine prestavljene zbore — in ni se bilo čuditi veselju, ki je zavladalo v pevski sobi, kadar je na.š pevo-vodja prinesel nov zbor. Ponavadi je bil Ipavcev. Pesmi bratov Ipavcev 10 bile lahke, melodijozne, zato najpev-nejše in občinstvo jih je najrajše poslušalo. Nobenega važnega, posebnega nastopa ni bilo brez himne »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj!«
Ko je prišel leta 1883. naš cesar v Ljubljano in tudi obiskal Postojno, je či tal niski pevski zbor pod vodstvom Vojteha Valente v postojnski jami na Kalvariji zapel »Bodi zdravi«.   Valenta je pel baritonski solo
(imel je mil glas), Meden (kateremu pevcu je njegovo ime neznano?) tenorsko partijo. Cesar je prišel mimo pevcev, jih pohvalil in se ustavil pri M edenu, ter mu dejal: »Ich freue niicli Ihre vverte, sehone Stinnne enima! gehort zu haben.«
Pozneje smo jo peli tudi pri podoknici grofu Harrachu pred hotelom pri »Slonu«.
Mlajši rod te krasne pesmi ne peje tako pogosto kot smo jo nekdaj, pač pa jo igrajo godbe vsevprek.
Nič manj nam ni bila priljubljena — sedaj tudi že precej pozabljena dr. B. Tpavčeva »Prošnja«.
Leta 1881. smo bili povabljeni povej ljubljanske čitalnice na neko Javnost v Ptuj. Pri koncertu je bil navzoč tudi dr. Benjamin Ipavec. Ko smo se vračali domov, se na Prnger-skem natančneje seznanimo z njim. Pohvalil je izrecno Medena kot izvrstnega tenorista in mu obljubil, da zanj komponira nov zbor s tenorso-loni. No in par tednov pozneje dobi Meden krasno pesem: »Prošnja« z dedikacijo: »Velečastnenm gospodu I. Medenu, vrleinu slovenskemu pevcu jMJsvet^l dr. B. Ipavec.« To teuor-partijo je Meden poleg »Popotnika* pel najlepše. Treba je bilo pesem vedno in vedno ponavljati. Pozneje je večkrat nastopal z nja tudi »Sla-
vec« s prav dobrim uspehom. Kolikor se spominjam, sem jo slišal v Ljubljani zadnjič peti na koncertu »Mladostih iz Zagreba.
' Krepko »Savsko« je zložil baje d*, (iustav Ipavee. na čast rezervistom, ki so odhajali leta 1878 na voj-n ) v Bosno. V Ljubljani so to pesem precej skrivali, ne vem zakaj, spominjam se pa, da jo je pokojni blagi dr. Gross naštudiral in od takrat je splo-ŠTio priljubljena.
»Slovanska pesem« dr. B. Ipavi-ca se je pela v Ljubljani prvič pri podoknici o priliki ]>oroke gospe Franje dr. Tavčarjeve pred Špiekramar-jevo hišo na Poljanah. Zbor je tačas vidi! gosp. Srečko Stegnar (sedaj v Marilniru), tenorsolo je pel Meden, baritonski je bit i>overjen Bajeu. dobremu baritonistu. Tudi ta zbor se r^dko čuje, v nedeljo ga pojemo zopet po dolgem času.
Skoro največkrat pa smo raz ven »Oblačka« prepevali dr. Gust. Ipav-čevo: »Planinsko rožo«. Po vsoti so jo zahtevali in jo še sedaj zahtevajo. Če j ridemo med planince, bi pa bilo komaj, da ne pojemo nobene druge pesmi, kakor le to. Najbolj se je z njo odlikoval nekdanji kvartet »Ilirija« (Pavšek, Pelan, Lillcg, Deeman.)
Skoro ponarodelo: »lz stolpa sem mi zvon doni«, smo dobili od se-
daj na smrtni postelji ležečega Fr. Paplerja o priliki neke veselice v Borovnici. Prinesli smo jo v Ljubljano in jo vedno prepevali z neko jiosehnn radostjo. Gotovo je, da so jo drugod pvej peli. kje, mi ni znano. Dobro se pa spominjam, da se je nekoč v Ljubljano došlemu češkemu kvartetu »Kytara< izredno dopadla in smo jim morali partituro prepisati. Ob tej priliki sem pel v kvartetu z opernim pevcem Bučarjem, Branketom in Petri čem.
»Danici« (Al' na tujem) me spominja na neko smešno. V tistih časih smo se radi zvečer zbirali v prijateljskem krogu v gostilni pri »Francel-nu« na Bregu. Med nami sta ponavadi sedela tudi znani dobri barito-nist Pueihar in še sedaj živeči Luka Breskvar. Neki večer smo pevci imeli podoknico na Starem trgu. nasproti sedanje dekliške šole. Breskvar nedi pri »Francelnu«, začuje- petje in pride na Stari trg, ravno takrat, ko je Pueihar pel besede: »AP me še poznaš, al' ine še poznaš?« — Breskvar nato v svoji dovtipnosti odgovori glas, da smo vsi culi: »O, dobro, dobro te poznam, Pueihar si!« — Smeha seveda ta večer potem ni bilo konca ne kraja.
Tudi vasovali amo časih radi. In dekletom smo se najbolj prikupili, če
x!in> napeli: ^>Kje >o moje rožice.« Takoj se je okno odprlo.
In kolikrat smo se navduševali ob himni:   Slovenec sem«? Nešteto krat. Saj jo |*>jo vsi slovanski narodi na pamet.
Tudi pri vseh proizvajali ji h \ e< jih dr. B. Ipavčevih del sem bil vedno navzoč. Sodeloval sem pri Kilo je mar<, opereti »Tičnik« (aolisti; Pribil, gospa Svetkova, Patcrnostcr in Vi/ju k, še v starem gledališču) m pri premijeri opere »Teharski plemičih Tenorsko |iar(ijo je |>e! I*a\-šel , grofa Frhu celjskega Josip Nol li, romarja - ovaduha jaz. Dirigiral in naši adi ral je opero gosp. ravnatelj Fr. (Jer bič. F speti je bil odličeik
Dovolj naj U>. - Nepobitno dej->tvo je, da so zaaliige pokojnih bratov Ipavecv za slovensko glasU), posebno za imetje, neprecenljive Njihove |h>-mi, sicer priproste, *o vzkij>ele iz sre, navdušenih za u a rod, zato tudi sežejo drugim v srce.
Dolgo doln» let že pojem 111 / največjim veseljem s«* spominjam časov , ko smo prepevali lepe lpavčcve sklad Im-. V nedeljo zvečer jih zopet slišimo, zato pridite!
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1911.
. A v gnat Stanica r.
etaninuter vite}
ur. rr. Klen.
Nadaljevanje i noji h člankov s^e
mi, g urednik, olajšali s poročilom o afer; g. dr. V. Kuk ovca v Celju ;<£lej članek pod rmslovoru: Obreko-vnlci - razkrrakani, št. 216 z dne 20. septembra 1911). V tem poročila *-toji stavek: »Oni nemško nacijonal-ni za*crrzenec sodnik dr. Watzulik, ki je svoječasmo obhodil nekega slo-;v=em8,kega odvetnika na več tednov ,&apora radi žalitve prošlu lega Ornima v Ptuju, je pri okrajnem sodišču \ Celja v tem slučaju enako nesramno postopat proti dr. Kukovcn.« Isti-sna je, da sem imel konflikt z dvema redarjema v Ptuju v moji pisarni, iker sta B*e prišla rubit radi neke ne-rTrkvidirane rirjatve (na prispevkih ■va*. okrajno bolniško blagajno), ter pb [mifltn prej odstranila, dokler mnenj p-»čel svojeam uradniku g. Gregori-^n diktirati pcato&bo na e. kr. na-■mocAiiijo v Gradcu.
Udarja nista imela nobenega ;p«onenega naloga: bila sta v službc-jii opravi. Namestnija je Odredila ^poizvedbe, tekom katerih je moj sirradni-k potrdil, da sta me redarja res hotela za rubiti.
Jaz sem ta ne postaven čin ime-noval zloralM) uradne oblasti, kar je -Oruiga napotilo, da je vloy.il ovadbo rpri aodiŽfa radi uradnega razžalje-tuja {»roti meni.
Razpravo je vodil takratni Bud« ati adjunkt dr. VVatztilik, o katerem pa še takrat nisem znal, da namerava postati Ornigov zet. Sicer bi ga 'bil odklonil ali vsaj odkloniti ^kn-HŠaL Kaj se zgodi? Redarja *ta tajila, da sta prišla mene rubit. trdeč, da sta samo rekla weun nicht Za-lung gelciste-t wird, uiiisstc FjX(h*u-lion gefuhrt /vpcrdeii.« Dr. \Yatzulik mojega n radnika ni hotel kot razbremenimo pričo zasKsatl O teni. kako sta se redarja v moji pisarni obnašala. Seveda me je obsodil v 14dnev-n i zapor, ker sem s tem h ml o raz žalil Orniga in njoeovo policijo na uradni časti. Priziv je ostal brez tiepeha, ker tudi oknv/no sodišče ni hotelo zaslišati moje razbremenilne priče, uradnika Gregoriea.
Prestal sem to kazen pri okraj-nejn sodišču v Radečah. Seveda sta pričakovala dr. Warzufik in »poštenjak« Ornig. da me bode odvetniška zbornica izbrisala iz odvetniške liste radi te kazni. Toda kruto sta se varala. Odvetniška zbornica v Gradcu še ni niti disciplinarne preiskave ozir. razprave proti meni uvedla. Sedaj po preteku več let. ko o tej nadevi popolnoma hladnokrvno mislim, izražam prepričanje, da se je res takrat izvršila zloraba nradne oblasti, in da se je zaslišba mojega uradnika Gregoriea samo radi tega odklonila, da se ta zloraba lažje prikrije in utaji.
Prepričan >em pa tudi, da je imela ta obsodba jako ugodne osebne posledice in koristi za dr. Watzulika; kajti par let pozneje je postala hči Orniga nevesta dr. Watzulika. Ker jc župan Ornig eden najbogatejših Ptujoanov, ima dr. Watzulik zavest, da j«1 dobil tudi en<> najbogatejših nevest rn eno najbogatejših žen! Ta-bieeu! Prizor za bogove!
t V bi še pokojni Sailust živel, bi l>o pravici vzkliknil:: O jnetitian s ena leni ct inox jierituram, si emto-rem invenerif!
Kakor je pred leti hotel Ornig s pomočjo dr. T. P. sedaj dvor. svetniška pri najvišjem sodišču ugonobiti in uničiti slov. odvetniškega uradnika A. Pinteriča. tako je nameraval ta uošieavja*: poanaje b pomočjo svo-jega mcttm ubiti moralno in gmotno mene. Ta mož ima svojo metodo. Toda posrečilo *<* mu nI niti v enem iiiti v dragem slučaju. Prišlo pa je nekaj drugega   zanimivega na dan!
<i. urednik! Znano vam .je, da pri civiliziranih in kulturnih ljudeh uživa kaznene«- neko nasilno pravico, rekel ni neki »sohonseit« vsaj ta* »krai. ko je kazen prestal — bodisi, da je kazen pravična ali krivična!
Po našem kazenskem zakonu e$ 497 k. z.) s*- vsako zasmehovanje radi kazni kaznuje kot žaljenje ča-^ti. Ornig in njegov ljul>eznivi zet «b\ Watzulik ne .spadata med take knttnrne ljudi, ki bi to humanno na-•ček> upoštevali. Evo dokaza! Po prestani kazni jo Ornigovo glasilo >Stajerc<. ki ga je takrat urejeval, Micer sumo kot slamnjak. T. "Dre ven-šek, začelo napadati mene radi te kazni v št. z dne 16. oktobra 1904 |Kwl mgfcll <JUIU »doktor slepič — jaz >** m precej kratkoviden — v luknji« v »vezan i obliki, — 14 dni pozneje pa i. j. v štev. ■ dtie 30. oktobra 1904 v ne vezam i obliki pod zamrla v jem »1/. "Radeč«. Na take "rebrn he zverinske bestijalnosti, koje sta zmožna le Ornig in njegov zet dr. Watzulik nisem takrat reagiral. Toda nekaj drugega sem leto dni pozneje izvedel od imenovanega slamnatega redak terja I. Drevenška.  Ko ga nekoč srečam, sc
(spomnim teh napadov in ga vprašam, kako to pride, da je znal, kje in kdaj sem kasen odslužil? Nasmehne
se mi in odgovori: »Oprostite, gosp. doktor! Cim nesramne jas vas ta druge odlične Slovence osebno napadam, tem večji honorar ikibam od župana Orniga; Ornig lava pri ptujskem sodišen in tudi arngod svoje špijone; v Radečah nimamo nobene-ga dopisnika, duplu se tudi nI pisal v Radečah, ampak v Ptuju | napis »Iz Radeč« se Je uporabil sauus v is »vrbo, da se odvrne sum preloma uradne tajnosti od e. kr. sod nije v Ptuju in da se zvali ta sum na e. kr. skrajno sodišče v Radečah!« Komentara k temu pač treba ni. To je priznanje zlorabe uradne oblasti.
Nimam niti najmanjšega vzroka, dvomiti o resničnosti te izjave I. Drevenška, čeravno je bil takrat, ko mi je to priznal že kot slamnat urednik »Štajerca« odpuščen. To se je zgodilo, kakor rečeno 1. 1904, ko je bil predstojnik okrajnega sodišča v Ptuju znani najboljši osebni prijatelj Orniga g. dr. Frane Glas.
Po sedmih letih vse prav pride, trdil sem v prvem članku.
Bas v tem letu je bik> tudi odlikovanje dr. Glasa z vitežkim redom Fran Josipovem radi izrednih »zaslug« v uradu ptujskega sodišča. Dne 17. marca 1904 priredil se je javni banket na čast odlikovanim, pri katerem so bili Slovenci izključeni, ker so gospodje dr. Pevetz, Un-derram, Ornig, Glas, Ficbtenau hoteli sami med seboj biti in nemoteno OSI Slovence zabavljati, na zgoraj pa drug drugemu kaditi, da »zaslu-ge<- ne ostanejo na višjem mestu neopaževane. (Primeri poročilo v »Tagesposti v t lr»e 21. marca 1904). Dvomim, da bi se bil kateri zaveden Slovenec iz Ptuja banketa udeležil, ee tudi bi bil povabljen, če bi se ga a kljub temu udeležil, bi zbranim gostom zaklical: Vi ste sleparji! Vi slepite ne samo javnost, nego tudi višje in najvišje kroge, ki odlikovanja podeljujejo!
Priznam drage volje, da vse to ne gre izključno na rovaš eksmini-stra g. vit. dr. Kleina. Gre večinoma na rovaŠ tistih nadsvetnikov in dvornih svetnikov, ki so bili razljutim!, ker vrhovno ko* kasači j-'ko sodiš;-" ni izročilo dr. Tavčarja 'n n,e* uc po Ornigovi želji — mariborski poroti.. Nekaj o osebni odgovornosti eksmiuistra dr. Kleina bom predaval v prihodnjih članskih.
H koncu še par besed g. urednik! Ali se pri teh razmerah čudite, če sedaj drž. poslanec V. Malik, s katerim je Ornig sedaj zapleten v fcožbe, na vse protege skuša odkloniti ptujsko sodišče? Jaz se temu nikakor ne čudim.
Ptuj. 2. oktobra 1911.
Dr. Anton Brumen.
lfalljansKc - turiKa volno.
Tripolitanija.
Iz Tripolisa poročajo: Včeraj je došlo sem 19 transportnih ladij z drugim oddelkom ekspedicijske armade. Spremljevale so jih vojne ladje. Do zdaj so v Tripolisu izkrcali 22.000 italijanskih vojakov.
V Rimu pripravljajo posebno komisijo za Tripolitanijo, ki naj *am gradi nove ceste in železnice. Italijanskemu parlamentu bodo v najkrajšem času predložili zakonski načrt za razna javna dela v Tripolitaniji, pri katerih bodo zaposleni samo domači in laški delavci. Odpotovali bodo tudi inženerji, ki' naj grade v Tripolitaniji vodovode. V Rimu upajo, da bodo pokrili stroške ekspedicije z veliki podjetji, ki jih hočejo v Tripolitaniji ustanoviti.
Iz Londona poročajo, da je v sredo udrlo večje število turških vojakov v oazo pri Tripolisu, da se preskrbi z vodo. Oddelek italijanskega vojaštva je napadel turške vojake ter jih pognal v beg. Turki so imeli tri mrtve, 35 ranjenih, ujetih je bilo pa 200.
Iz De me poročajo, da je prišlo tam do hudega boja, ko so hoteli Italijani izkrcati vojaštvo. Ko so se morali Italijani umakniti, so začele italijanska ladje mesto bombardirati. Utrdbe, pa tudi vojašnice, bolnišnica in druga javna poslopja so bila razdejana. En dan prej se je baje vršila tudi huda bitka. Italijansko brodovje je bilo baje poškodovano in ste se dve ladji potopili. „Agenzia Štefani" označuje to poročilo kot neresnično in tendenciozno.
Iz T ob ruka poročajo: Prebivalci neke arabske vasi so se podali na vojno ladijo „Piso" ter se udali. Obljubili so, da bodo tudi pri drugih Arabcih na to delali, da priznajo italijansko vlado. Veliko beguncev se je vrnilo v Marso in Tobruk.
Položaj turskih čet
„Giornale d* Italia" poroča iz Tripolisa: Italiji naklonjeni Arabci potrjujejo, da je položaj turških čet, ki so se umaknile v notranjo deželo, vedno obupnejši. Število dezerterjev, ki so se udali Italijanom, je veliko. Arabski
goniači velModov, ki so spremljali tnr&te čete, so tudi denertiralf. Kakor
Soročajo, ie turška vlada, ker ne more irektno občevati s Tripolitanijo, brzojavno ukazala ojnakiai Isoniuaoni v Tunisa In na Malti, naj skušajo sporočiti turškemu poutljnin v Tripolitaniji, naj se do aUajnoati upira. V Tripolisa se govori, da se namerava najviiji poveljnik Maair pala udati, ker se ne more ustavljati in ker aru manjka vade in dragih potrebščin. In Alekaaiidrsss.
„Agenzia Štefani* poroča: Italijanski konzularni agent v Aleksandreti je moral zaradi sovražnih turških nastopov zapustiti mesto in pobegniti. Nemški konzul ga ni mogel varovati, ker turške oblasti niso hotele priznati tega varstva.
Kreta.
Turška vlada je pri zaščitnih državah Krete protestirala, da bi se Kretska zbornica otvorila v imenu kralja Helenov.
Iz Carigrada se oficiozno poroča, da je prišlo v Argo pri Kanei pri nekem ljudskem shodu do velikih izgredov.
Sklicanja turškega parlamenta.
»Neues V/iener Tagblatt* poroča: V soboto se snide turški parlament k ad hoc sklicani seji, kateri se v političnih krogih pripisuje velika važnost. Novi kabinet nt mogel do zdaj zavzeti decidiranega stališča napram tri polita nskem u vprašanja in vsled tega tudi ni mogel v poslednji noti na velevlasti, v kateri je Turčija prosila za intervencijo, tako natančno označiti stališče Turčije, da bi mogle velevlasti posredovati. Vlada bo predvsem zahtevala, da ji izreče zaupanje. Ce bo zbornica stopila na stran kabineta in odobrila postopanje vlade, tedaj se bo ta lahke obrnila na velevlasti in zavzela stališče napram tripoliškemn vprašanju, da se s tem omogoči velevlasti m delovati na to, da se vojna konča in da nastane zopet mir, ker bo do tistega časa tudi izveden glavni pogoj, ki ga stavlja Italija, namreč vojaška zasedba Tripolitanije.
Mohamedanski fanatizem.
Iz Carigrada poročajo: Velikemu vezirju so grozili s smrtjo, če bi kabinet še nadalje bil pripravljen sprejeu italijanske mirovne pogoje, v katerih se zahteva, da Turčija odstopi Tripolitanijo, in če bi ne izgnal Italijanov ter konfisciral njihovega premoženja. Boje se tudi, da ne pride v nedeljo do prevrata. Italijanski delegat v »Dette publique* in vodja carigradske filialke „Banče di Roma* sta dobila pošiljatve, z dinamitom napolnjene. Zagrozili so jima, da bodo razstrelili bančno poslopje, če bo banka še nadalje poslovala. Vodja banke je zapustil Carigrad. Bolgarija.
Vojni minister je izjavil, da bo morala Bolgarija z ozirom na mobilizacijo Turčije mobilizirati tudi svoje vojaštvo na mejah.
Politična kroniko.
V včerajšnji konferenci načelni* kov strank je zbornični predsednik dr. £>ylvester postavil kot prvo točko v razpravo volitev Tunkcijonar-jev v odsekih. Na dnevni red današnje *»cje namerava namreč postaviti volitev 22 odsekov. Celo ministrski predLsednik se je »avzel za to, da »e odkaže uradniška predloga in predloga o pokritju brca prvega branja odseku in tako omogoči rešitev tega vprašanja do 1. novembra. Nasprotno pa izjavi ministrski predsednik, da popolnoma točno termina za službeno pragmatika še ne more določiti, ker še ni povsem izdelana. Nikakor pa ne more priti službena pragmatika na dnevni red pred uradniško predlogo. Poslanca Fied-ler in Korošec sta izjavila, da morata tozadevno še vprašati svoji stranki, med tem, ko se je izjavil poslanec Lewicki proti temu predlogu. Poslanec Seitz zahteva, da se predloga o soeijalnem zavarovanju odkaže brez prvega branja odseku. Po daljši debati je bil sklenjen sledeči dnevni red za zbornico, ki pride na vrsto po draginjski debati:
1. Uradniška predloga in inicijativni predlogi glede železničarjev ter vprašanje pokritja;
2. poslovnik;
3. državni proračun.
Posl. Conci želi, da pride na dnevni red pred državnim proračunom prvo branje italijanske fakultetne predloge.
Klub neodvisnih Čehov je imel včeraj sejo, v kateri se je izrekel proti junktimu uradniške predloge in predloge za zvišanje davkov, ker more tak jnnktim samo napraviti slabo kri med davkoplačevalci. Tndi odgovor ministrskega predsednika glede dunajskih čeških šol v nobenem oziru ni zadovoljil.
m s •
Olede krize v kabinetu piSe »Češke slovo«, da bi vlada prei razpustila parlament, prodno bi mislila na
kako novo kombinacijo ministrstva. V •Jecaju novih volitev bi se vršile volitve na Češkem pod geslom: »Proti vladi« in v znamenju kompromisa.
komMji
m
dnevnega
naoiinaaiao -nottionl
jo, da bo delo krepko zlasti aato, ker {e bio popoten aporazum gleda
Najprej pride na vrsto
predloga o jezikovnem vprašanju pri
Iredenilatične demonstracije so
se vršile predvčerajšnjem zvečer v Tridentu povodom obletnice odkritja Dantejevega spomenika. Zvečer so se zbrala društva z zastavami, bakljami in godbami pred spomenikom in zapela Garibaldijevo himno. Nastopilo je tudi več govornikov, ki so proslavljali Italijo in vojno s Tnr-čijo.
• m m
Izbruha pasivne resistence železničarjev 15. oktobra ni več pričakovati, ker je prišlo med železničarji in vlado vsaj navidezno do sporazuma. Vlada je namreč že napol privolila, da naj se aviša postavka v uradniški predlogi za kakih 14 do 17 milijonov. Do danes opoldne upajo, da se bo situacija popolnoma razjasnila.
• . •
V eksposeju ogrskega finančne-ga ministra Kukacsa je tudi prvič govor o višjih izdatkih, ki jih zahteva vojna reforma. Vsi izdatki samo za domobranstvo znašajo za 8,369.550 K več kakor letos. Poslanci Kossuth. Hollo in Kakov*zky so izjavili, da J ust h ova in ljudska stranka ne bosta delali proračunu ovira. Rednih izdatkov je 1.580,378.496 K, rednih dohodkov pa 1.667.091.211 K, tedaj prebitka 86,712.715 K. V ekstraordinariju pa stoji 272,316.502 kroni tranzitoričnih izdatkov in investicij nasproti 185,656.450 K izrednih dohodkov, tedaj znaša primanjkljaj 86,660.052 K. Redni izdatki so se tedaj povišali za 80*/j milijona kron, izredni pa za 60V2 milijona, med tem, ko so se redni dohodki povišali v proračunu za 123 milijonov kron.
mm m
Vesti o razpustu bosansko-her-eegovinskega deželnega zbora krožijo v političnih progi h. Odločitev bo padla v ponedeljskem zasedanju, če se do tedaj ne ]>osreci krize premagati.
Monarh isti ena vstaja na Portugalskem se je zaradi velikih ploh, ki so se vlile nad Portugalsko, v svojem teku zavlekla. Glavno taborišče monarhistov je baje Pinhero Veri ho od koder se pomikajo monarhistični oddelki proti provinci Lomna in Dn-ro. Vlada je dala do sedaj zapreti že nad 7000 duhovnikov in Častnikov. Nad 200 duhovnikov je zaprtrh v trdnjavi Dugne.
*
Revolucija   na    Kitajskem se
vedno bolj širi. Vučang in Hanjang sta v rokah vstnšev, ki požigajo mesta in vasi. V Vučangu so proglasili revolncijouarji provizorično vlado ter imenovali generala laja za poveljnika vojske. Državni denar so razveljavili rn na mesto njega vpeljali lasten denar. Tudi Chiadingfu je v oblasti revolucijonarjev. Dva armadna zbora pod poveljstvom kitajskega vojnega ministra *ta na poti proti Vučangu. Tndi vojne ladje je vlada odposlala proti vstašem in baje že bombardira kitajska mornarica mesto Vučang ob .Tangtsze Kiangu. Kakor poročajo iz Hankava je kitajski mestni del v rokah vsta-šev in so ti zavzeli tndi Snfu v Se-čnann.
Gomilsko, Alojzij Šribar, gostilničar, Doberteijavas, ter kot namestniki gg. Martin ftusi e,r, pek, Mozirje, Nikolaj Pintarič, krojač, Trbovlje, in Josip C i z e 1, trgovec, Polzela.
ftoiersko.
Is Celja. »Slov. del. podporno društvo« priredi v soboto, dne 14. oktobra ob 8. zvečer zabaven večer v gostilni »mesto Gradec«. V nedeljo, dne 12. novembra pa v »Skalni kleti« Martinov večer.
Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: V okoliški občini je izvoljen za župana Matija Jecl, za svetovalca pa Martin Hrovat, Jakob Jecl, Martin Novak in Žepa Stoklas. Cuje se, da z občinsko blagajno ni ali vsaj ni bilo vse v redu. Zato bi bilo dobro nekoliko javnega pojasnila v pomirjen ?e občinarjem in davkoplačevalcem. V novem občinskem odboru so zastopani tndi naprednjaki.
Celje. Pri volitvi članov in namestnikov v pridobninsko komisijo za III. razred priredbinskega okraja Celje dežela bila sta izvoljena kot člana gg. Ferdinand Oolograno, zidarski mojster, Gaberje, in Alojzij Juvančie, gostilničar, Zidani most, kot namestnika gg. Alojzij K r a n j c, c. kr. notar, Šmarje pri Jelšah, in Maka T u r n š e k, gostilničar v Žlabru, in sa IV. razred kot člana gg.: Frane Čakala, trgovec,
Koroiko.
Star denar. V Št. Vidu ob Glini so dobili pri popr a vijanju občinsko hiše pod velikimi vrati rov, ki je bil napolnjen s starim denarjem. Delavci so velik del tega drogooenega zaklada odnesli. Županu se je posrečilo dobiti le še 175 raznih, zelo starih novcev.
Tudi demonstracija. Kakor povsod, so tudi v Šentvidu ob Glini nekatere gospodinje zaradi letošnje draginje silno razburjene. Posebno se h udu je jo na kmetice iz okolice, ki svoje pridelke neusmiljeno draže na trgu. Pred kratkem so začele na trgu z njimi prepir, med katerim so pometale kmeticam vsa živila in vse, kar so pripeljale na trg, po tleh, češ, da so take cene že nesramne in skrajno oderuške. Nastal bi bil na trgu pravcat boj, da ni redarstvo odpravilo kmetic s pozorišea. Kmetice so celo zadevo ovadile sodišču.
Oropani farovž. Že včeraj smo poročali, da so vlomili tatovi v fa-rovž v Voglicah in ga okradli. Fa-rovž je bil prazen, kaplan pa je bil v Celovcu pri neki skušnji. Tatovi, ki jim morajo biti razmere dobro znane, so pretaknili vse kote in napravili veliko škode. Koliko so odnesli, se natanko še ne ve.
Primorko,
Iz poštne službe. Za poštnt^a praktikanta je imenovan dovršen re-alec Franc T o n e t t i.
Tržaški občinski svet. \ sredo zvečer je bila seja tržaškega 0%*! skega sveta. Navzočih je bilo 51 odbornikov. " Brez posebne debate so sprejeli predlog, da dobi )>ožarua bramba v Trstu elekirični motorni voz za 30.000 kron. Nato se je razvila jako živahna debata glede regulacije mesta. Sprejeti so bili končno razni predlogi, ki streme regulacijo raznih cest. Za regulacijo ceste Sv. Marka St> dovolili brez ugovora 80.000 K. Predlog glede ureditve cestne želez-niče na trgu Goldoni pa so dali tramvajskemu odseku, da ga prouči in poroča o njem pri prihodnji seji. Nato je bil mestni fizik dr. A. C o n ■ t an-tini zaradi raznih zaslug, posebno za časa kolere, pomaknjen ad per>«>-nam v XI. razred. Sejo so zaključili ob 10. uri zvečer.
Miramar odprt. Grad Miramar je občinstvu zopet dostopen.
Pomorski promet v Trstu. Včeraj je priplul iz Aleksandrije Lloydov parnik »Dalmatia«. Pripeljal je med drugimi potniki 85 Arabcev, ki se odpeljejo s parnikoma »Laura« in »Argentina« v Amerikp. Značilno je gibanje med Arabci v zadnjem času. Dosedaj se vobče niso izseljevali. V Trst in naprej v Ameriko je prišel le kak posameznik, ali k večjem kaka manjša rodbina. Sedaj pa se opaža med njimi vedno živahneje izselniško gibanje. Zaradi viharja je moral parnik »Karpathia« čakati včeraj cel dan v Trstu in bo odplul šele danes.
Trgovina in vojna. Pomorska oblast v Trstu je izdala včeraj sledeči razglas: Italijansko zunanje ministrstvo je izdalo, kakor poroča dopis avstrijskega ministrstva, razglas, v katerem javlja, da bode Italija zaradi italijansko-turške vojne smatrala kot vojno kontrebando sledeče blago: Topole, puške, karabine, revolverje, pištole, sablje in vsakovrstno drugo orožje. Ravnotako strelivo in druge vojne potrebščine. Dalje bode Italija izvrševala proti tujim kupčijskim ladjam tudi pravico zajetja, natančne kontrole in konfiskacije sumljivega blaga, ker je turško brodovje zajelo že več laških ladij in dosedaj turška vlada Še ni nič ukrenila, kar bi osiguralo varen promet italijanskih kup-čijskih ladij.
Umrl je v Gorici dragonski nad-poročnik Rudolf Kaiser, ki je prepotoval na znanstvenem potovanju z baronom Codellijem celo zahodno Afriko.
Ubegli defravdant. Iz Trsta je nenadoma izginil uradnik špedicijske tvrdke bratov Gondrand Humbert Amerigoni. To nenadno odpotovanje Amerigonija je napotilo prokurista, da ie napravil točen blagajniški zaključek. Zaključek je pokazal, da je Amerigoni ugotovil dva čeka tvrdke Gondrand in sicer po 360 K in 120 kron ter s tem denarjem pobegnil. Pokazalo pa se je tudi, da je tvrdko oškodoval bivši njen uradnik Alojzij Parovel tudi za 347 K in s tem zneskom pobegnil. Proti obema je izdala policija tiralnico.
Železniško gibanje v Trstu. Včeraj se je vršil v Trstu velik shod železničarjev, katerega so se udeležili v > ogromnem številu železničarji. Na shodu so sklenili zborovski soglasno, da prično drugi teden s pasivne resistenco, kakor se ne ugode
železničarjem njihove draginj ske zahteve v polnem obsegu. •
Dnevne vesti.
+ Dr. Krak in kartali. Oderuštvo, ki je uganjajo karteli, je tako neznosno, kakor oderuštvo z živili. Za oderuštvo z Živili je dr. Krek zelo vnet, a da bi dokazal, kako mu bije srce za ljudstve, se je vsaj zapodil v boj zoper oderuštvo kartelov- Sicer se je enkrat v prejšnjem državnem zboru v tej stvari hudo plamiral, a tega mu ni šteti v zlo.   Kartelno vprašanje spada med najtežavnejše probleme in ne smemo se čuditi, da priprosti dr. Krek takih stvari ne razume.  Njegovo dobro voljo, odpravisi  oderuštvo kartelov, je treba priznati.  Samo peska naj ljudem nikar ne meče v oči. Zdaj razglaša, ka ko velikanski uspeh je dosegel, ker j narodnogospodarski odsek državnega zbora  sklenil,  da  se  ne   udeleži od vlade nameravane enkete glede kartelov. V resnici je pa to popolnoma brez pomena.   V Ameriki smo vi deli, kako se  znajo trusti ogniti tudi najbolj drakoničnim postavam.   A pri nas je celo pot do take postave Še jako dolga.  V zbornici ni še edinstva niti glede tega, po kakih principih in v kaki meri se naj omeje karteli. Kje je potem še zakon, kje je pritrjenje gospodske zbornice in kje sankcija! Torej nikar takega humbuga z brez-pomembnostimi. Dr. Krek naj le krepko dela za odpravo kartelnega oderustva, a oglasi se naj, kadar bo res imel kaj povedati.   Veliko   koristneje, kakor prazno renomiranje bi bilo, če bi dr. Krek malo pojasnil v »Slovencu«, kdo so tisti ljudje, ki si pri kartelih polnijo žepe. Mislimo, da bi njegove prijatelje zelo zanimalo, če bi jim navedel vse tiste strogo klerikalne kneze  in  grofe in druge imenitnike, ki so stebri raznih kartelov.   To bi bilo potrebno, da ne bi »Slovenec« vedno le pavšalno zabavljal na liberalce, ker se s tem le smeši, kajti slovenski liberalci nimajo ne enega človeka, ki bi bil tako srečen, da bi mogel biti pri kakem kartelu, pač pa bi se takega moža moglo morda dobiti  med slovenskimi klerikalci, vsekako so pa vsi višji in visoki protektorji slovenskih klerikalcev zelo vneti  člani različnih kartelov.
+ Provokacija. Včeraj &mo dobili po poeti dve pismi od tukajšnjega deželnega kot tiskovnega sodišča. Ker je bil naslov slovenski, smo pismi r jeli. Ko smo pa kuverti odprli, smo opazili,    da se v njih naha3ata
Ive nemški razsodbi graskega nad-sodišča, v zadevi konfiskacij člankov
Atentat na mestne hranilnice« ter r Prestolonaslednik Fran Ferdinand in vojvodinja Hohenberg«. Dobro ve-doč. da bi sicer nemški razsodbi z vso odločnostjo zavrnili, je nam sodišče te nemške spise potom pošte nekako vtihotapilo v roke s pomočjo docela slovenskega naslova na kuvertu. Ker se je to že enkrat zgodilo in ker smo takrat z aso odločnostjo protestii ali proti takemu postopanju, se ne moremo ubraniti prepričanja, da ima c. kr. deželno sodišče namen nas hriskirati ter nas žaliti v naših narodnih čustvih. Proti takemu postopanju moramo ogorčeno ugovarjati. To tem bolj, ker je sodišče v prvi vrsti poklicano spoštovati in varo-^ :i t i obstoječe državne zakone. Člen XIX. državnih temeljnih zakonov jamči pripadniku vsake narodnosti popolno jezikovno ravnopravnost v soli in uradu. Ljubljansko deželno sodišče je torej nasproti nam kršilo državne temeljne zakone, dasi je prav eno kot zavetišče pravice in zakoni-sti bolj kakor katerakoli drugo državna oblast vezano na to, da izpolnjuje ostoječe postave.
Občinske volitve na Viču. Izid volitev je znan v I. in II. razredu. V I. razredu je zmagalo 7 naprednih kandidatov in sicer Fran Oblak s 131, Končan s 131, Pobežnik s 125, Knez z 82, P i r n a t z 78, Traven s 75 in S o j e r s 74 glasovi. Osmi napredni kandidat, Josip T r i h u č, je ostal v manjšini za samo en glas. Mesto njega je izvoljen kl< H kaleč Novak. Tribučevo neiz-volitev so zakrivili nekateri malkon-t< ntni, kar zasluži najstrožjo obsodbo. V II. razredu je zmagala klerikalna lista s patrom Č a m po na cehi. Klerikalna večina znaša samo 15 do 20 glasov. Klerikalni kandidatje so dobili od 128 do 148, napredni pa od 120 do 134 glasov. Izid volitev v III. razredu se ni znan, ker se je pričel skrutini.j šele danes popoldne ob dveh. Dasi bo torej oficialni izid volitev znan šele danes zvečer, vendar se po zanesljivih informacijah že sedaj lahko reče, da bo v tem razredu prodrl? napredno-socialnodemokrat-*ka koalicija s svojimi kandidati.
-j- Iz notarske službe. Dr. Konrad S t o e k 1 i n g e r, notar v Rnde-čah, je prestavljen v Marenberg.
-j- Iz finančne službe. Za finančnega konceptnega praktikanta pri finančnem ravnateljstvu v LJubljani je imenovan dovršen   pravnik dr.
Ludovik L a d i h a. Kot davčna nadzornika sta imenovana v Radovljici finančni koncipist Ivan K o r b a r v Krškem in za okrajno glavarstvo v Krškem finančni koncipist Avgust Sedlar v Črnomlju. Provizorični finančni koncipist Josip Mozetič je prestavljen od okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico v Črnomelj, davčna praktikanta Franc Želez-n i k iz Trebnega v Novo mesto, Ivan Modronič iz Črnomlja na Brdo, davčni asistent Andrejko Uderman iz Kočevja v Novo mesto, Ernst K r a-m a r š i č iz Radovljice v Ljubljano (za okolico), Ivan Drobivnik iz Ljubljane v Kočevje, davčna praktikanta Andrej H u 11 e r iz Kočevja v Idrijo, Franc R a m o r iz Mokronoga v Novo mesto in davčni asistent Franc Schweiger iz Ljubljane v Senožeče.
+ Iz Ijndskošolske službe. Okrajni šolski svet v Kranju je imenoval na mesto obolelega učitelja voditelja v Bukovici Ivana L e b a n a kot su-plentko bivšo učiteljico na zasebni Ciril-Metodovi dekliški šoli v Trstu.
Okrajni šolski svet v Kamniku je irnenival za provizorieno učiteljico na dvorazrednici v Dolu dovršeno kandidatinjo Heleno Fischer in na mesto obolele učiteljice Ane Zar-n i k bivšo provizorieno učiteljico v Komendi Marijano Stepišnik kot suplentko v Moravčah, in na mesto obolele Marije Stare kot suplentko na Blagovieo bivšo provizorieno učiteljico Angelo M i s e 1 j.
— Zavod društva »Mladike« je po svoji urejenosti, praktičnosti in modernosti zaslovel že po vsem slovanskem jugu. V zavodu se nahajajo gojenke ne samo iz vseh slovanskih dežela, marveč tudi iz Hrvatske, Slavonije, Pesne in Hercegovine ter iz Dalmacije. In temu se ni čuditi, saj je nesporno, da ni na slovanskem jugu zavoda, ki bi se mogel kosati s podjetjem »Mladika«. Ako pa se bo poskrbelo še za to, da se bo v zavodu redno poučeval še brvatsko-srbski jezik, smo prepričani, da bodo hrvatski in srbski starši raje zaupali svoje hčerke slovenski »Mladiki«, kakor pa kateremukoli drugemu, a tujemu zavodu.
— Prva   slovanska tovarna
igralni kart. Kakor posnemamo iz uradnega lista, se je preustrojila tukajšnja tvrdka »Prva slovanska tovarna igralnih kart« Fran Cebokli & dr. v družbo I o. z. pod istim imenom, h kateri sta pristopila kot drn-žabuika veletržec g. Urban Zupa-n e e in »Ljubljanska kreditna banka < Iz tega dejstva je sklepati, da to nase domače podjetje napreduje in se razvija, želeti bi bilo samo, da bi to podjetje podpirali tudi razni ko-lnodui slovenski igralci, ki iz komoditete še vedno segajo po nedomačem blacru.
— Reklamni koledarji se letos še smejo razdeljevati! Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da je odprava reklamnih koledarjev v zmislu sklepa gremijalnega zbora z dne 28. maja 3911 uveljavljena še-le za leto 1913. One trgovce, ki so si reklamne koledarje za leto 1912. že naročili ali pa nameravajo to storiti, opozarjamo, da lahko brez ovir šc dajejo te reklamne koledarje svojim odjemalcem za leto 1912. S tem popravljamo notico, v kateri je bilo pisano, da so reklamni koledarji že za leto 1912 prepovedani. Letos še lahko vsak trgov« •<• da svojim odjemalcem reklamne koledarje za leto 1912.
— Ponesrečen kaplan. Kaplana G., o katerem smo zadnjič por .čah, da je med vožnjo pri Medvodah skočil z vlaka iz strahu, da se ne do/ene njegova identiteta, ker je nesramno aadlegoval v k upe j u neko gospo, so našli težko poškodovanega ob progi. Prepeljali so ga v tukajšnjo deželno bolnico. Kakor čujemo, bo kaplan težko okreval, ker so se mu pretresli možgani.
Umrl je v sredo 11. t. m. na Vrbnik: po daljši bolezni oficijant v pokoju, gosp. Andrej Gre goric. —-Blag mu spomin!
Aretovana trojica. Minuli teden je bilo po 4. zjutraj, ko so šli pomočniki in vajenci k počitku, pri pekovskem mojstru Jožefu Bončarju Pred škofijo v prodajalnico ulomljeno ter iz zaklenjene omare ukradenih 800 K. Policija je konstatovala, da je tat imel od omare ponarejen wertheimov ključ in takoj nato začela s poizvedbami. Kot osumljence je aretovala 201etnega pomočnika Jožefa Vrečarja iz Slivnice pri Celju, 161etnega vajenca Popraska iz Spodnjega Štajerja in 151etnega Jožefa Hlebša iz Spod. Hrušice. Pri Vrečarju so dobili 33 K denarja in mnogo raznih novih potrebščin. Ker se je nabralo še nadaljnega gradiva, je policija aretovala tudi 181etnega trgovskega sotrudnika Antona Hlebša, pri katerem je našla od omare duplikat vvertheimov ključ njegovega šefa, s katerim bi bil ob dani priliki lahko izvršil tudi tam veliko tatvino. Le na tega leti tudi sumja, da je izmaknil kjuč od predala za denar in ključ od glavnih vrat trgovine, s katerima bi bil Šel svoj čas sam sebi na roko. Nadalje se je dognalo, da je ta zala-
gal svojega aretovanega brata s perilom, katero Je kradel svojemu sefu. Poprask je bit po izvršeni predpreia* kavi izpuščen, trifouj je pa policija izročila eeželnemu sodnica.
Vlom. V noči od 10. na 11. t. m. je bilo pri kramarju Llpahu v Dobru-njah vlomljeno v trgovino in pokradenih 400—500 tolarjev po 5 K in 600 K drugega denarja. O vlomilcih nimajo še nobenega sledu.
O strelih na Dunajski cesti krožijo po mestu različne vesti. Kolikor
{'e nam dosedaj znanega, so fijakerji loteli napraviti s streli le neumestno Šalo. Po predpreiskavi je policija izpustila vse na prosto in zadevo ovadila državnemu pravdništvu, obema hlapcema pa, ki sta streljala prepovedala vožnjo.
V Ljubljanico padla. Včeraj popoldne je na Bregu ob obrežju Ljubljanice pobirala kostanj Sletna Vera Muraljeva, kateri je spodrsneta in zdrknila je v vodo. Sreča je hotela, da je to opazil mimo idoči hlapec Anton Krajšek, ki je takoj skočil v vodo in deklico še pravočasno rešil.
Eplleptik. Snoči je na Valvasorjevem trgu božjast vrgla delavca Antona Pozliča, katerega so na policijsko intervencijo prepeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico.
Izgubljeno in najdeno. Dijak Josip Goršič je izgubil črno denarnico v kateri je imel 6 K denarja. Klepar-pomočnik Anton Zupančič je izgubil bankovec za 10 K. — Dijak Josip Zupančič je izgubil denarnico s 5 K. Podobar Fran Frančič je izgubil srebrno uro. — Policijski stražnik Ivan Benedičič je našel vozno verigo. — Šolski učenec Ivan Bitenc je našel srebrno zapestnico.
Društveno naznanila.
Za Ipavčev večer Lj. Zvona, čigar vspored smo včeraj objavili, vlada precejšnje zanimanje. V nedeljo bo gotovo lep jesenski dan in mnogo ljudi poleti iz mesta v okolico. Mislimo in pričakujemo, da nas ob povratku vseeno obiščejo. — Večkrat se včasih opravičeno mnogokrat tudi neopravičeno z občudovanja vredno pridnostjo zabavlja čez naša pevska društva, le takrat seveda ne, kadar je treba pri važnih veselicah njihovega sodelovanja. Priznajmo. „Zvon" vse letošnje poletje ni mogel redno delovati, ker je bil angažiran pri neštetih narodnih prireditvah in je marsikateri teh pomagal do lepšega uspeha. Sedaj je prišel čas, ko se nam ona društva za naše sicer radevolje jim storjene usloge revanži-rajo s tem, da nedeljsko prireditev, ki je stala mnogo truda in stroška poselijo in pri svojih prijateljih in znancih agitirajo za čimvečjo udeležbo. Vsak zaveden Slovenec naj si šteje v dolžnost počastiti spomin pokojnih skladateljev bratov Ipavcev!
Prosveto.
Iz pisarne slov.  gledališča. V
soboto se poje drugič Jean Gilbertova opeteta »Sramežljiva Suzana« ki je pri premijeri splošno ugajala. Predstava se vrši za nepar 4- abonente. V nedeljo popoldne se igra drugič in zadnjič pri zelo znižanih cenah Nestroyeva burka s petjem v treh dejannjih »Talisman« kot prestavo za mladino. Pevske vložke pojeta g. Povhe in gdč. Thalerjeva. Predstava se vrši izven abonementa za lože par. Zvečer prvič na našem odru Rudolfa Straussa izvrstna komedija »Zlata skleda. Komedija je vesela satina na politično in nravno Življenje francoski republiki Lusitaniji in je jako duhovita ter zabavna. Glavne vloge igrajo ga Šetrilova, g. Nučič g. Bukšek g. Ši maček ter Skrbinšek. Predstava se vrši za nepar 4- abonente.
Razne stvori.
* Proces Wolff-Metternieh. Grof Gisbert Wolff-Metternich je bil zaradi goljufije v treh slučajih obsojen na devet mesecev ječe, v kar se vračuna tudi šest mesecev preiskovalne-nega zapora. Wolff-Metternich je priglasil revizijo.
* Delovanje provokaterja Ba-grova. Preiskava zapuščine morilca Bagrova, ki je bil v službi Ohrane, je pokazala, da je Bagrov izdal več kot 100 revolucijonarjev. Osem izmed teh so jih obesili, ostali pa so v sibirskih rudokopih. Izdal je tudi več izdelovalnic za bombe in več skrivnih tiskarn. Povzročil je tudi več kot 150 strogih hišnih preiskav. Iz tega se uvidi, da je bilo delovanje Bagrova na polju denuncijacije mno-gostransko in jako obsežno.
Telefonska m nrzojovM
DRŽAVNI ZBOR. Draginjski odsek. Dunaj, 13. oktobra. Pogajanjem med strankami se je posrečilo doje-
či, da bo draginjska debata že danes ali v torek končana in brez prvega branja od kazan o draginjako vprašanje odsekom. Predsednik dragin jek e-
ga odseka poslanec M a n d i ć je sklical ta odsek za torek ob 4. popoldne k seji.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 13. oktobra. Mirovna pogajanja med opozicijo in vladno večino se nadaljujejo. V političnih krogih upajo, da se bo kompromis posrečil, če tudi se do sedaj sporazum med opozicijo in vladno večino ni mogel doseči. Predsednik poslanske zbornice je danes konferiral s klerikalnima voditeljema grofom Zichvjem in Štefanom R a -kovszkim.
Stališče grofa Aehrenthala omajano.
Dunaj, 13. oktobra. V merodaj-nih krogih vlada mnenje, da bo grof Aehrenthal kmalu sledil bar. Scho-naichu. Začel se je proti njemu prav isti tihi boj, kakor se je vodil pred časom proti baronu Schonaichu. Prve strele je oddalo glasilo »Reichfc-post«. Zunanjemu ministru se naravnost odreka zmožnost za nadaljno vodstvo zunanjega ministrstva, očita se mu tudi, da je bil preveč popustljiv napram postopanju vojvode abruškega v Jadranskem morju m da se je preveliko žrtvovalo za aneksijo Bosne in Hercegovine, dočini se je Italija brez vsega polastila TVipo-litanije, ki je večja nego Italija. Kot njegovega naslednika imenujejo češkega fevdalca dež. poslanca Oto-karja grofa Czernina, ki uživa posebno zaupanje gotovih merodaj-nih faktorjev.
Odseki.
Dunaj, 15. oktobra. V današnji seji državnega zbora so se vršile volitve v odseke. Mladočehi so prepustili poslancu dr. Ravniharju mandate v treh odsekih. Izmed Jugoslovanov so v odsekih sledeči poslanci:
1. Odsek za državne uslužbence (51 članov): Dulibie, Gostlnčar, Mandić, Vnkotie;
2. nacijonalno - politični odsek (51 članov): Orafenauer, Gregorčič, Sm od laka. Spin tir; 3. bosanski odsek (51 članov): Ravnihar, Barbo, Biankini, Krek, Laginja, Prodan; 4. odsek za razdolžitev posestev: Spin-čič, Lajrinja, Hladnik; 5. proračunski odsek (51 Članov): Cingrija, Dulibie, Korošec, Šnsteršič; 6. železniški odsek: Biankini, Jarc* Korošec, 7. finančni odsek (51 članov): Ivčević, Von, Korošec, Šnsteršič; 8. odsek za poslovnik: Ivčević, Pogačnik; 9. obrtni odsek: Cingrija, Jare, Manriič, Žitnik; 10. pravni odsek (26 članov): Von; 11. politični odsek (51 članov): Hladnik, Povše, Smodlaka,   Roška r;
12. tiskovni odsek: Ivčević, Žitnik;
13. socijalno politični odsek (51 članov): Gostlnčar, Hinkovič. K rek. Trosit'; 14. odsek za socijalno zavarovanje (51 članov): Gostinca r. Krek, Tresič, Vrstovsek; 15. naučni odsek (51 članov): Smodlaka, Spinčič, Jaklič, Vrstovsek; 16. justični odsek (26 članov): Jare, Spinčič; 17. odsek za mornariško zavarovanje (26 članov) : Ravnihar, Rvbar, Cingrija, Dulibič; 18. davčni odsek (51 članov): Vuko-tič, Povše, Šustersič, Pogačnik.
Dunaj, 13. oktobra. V brambni odsek, ki šteje 51 članov, so bili izvoljeni izmed .Jugoslovanov: Dr. Tre-sić - Pavieie, J os. Pogačnik, Ignacij Žitnik in Pišek, v vinski odsek, ki šteje 26 članov, pa poslanci: Dr. Ravnihar. Biankini. dr. Laginja in Brenčie. Ko so bili odseki izvoljeni, se je nadaljevala draginjska debata. Kot prva sta govorila poslanca Za-hradnik in Gross.
Zvišanje uradniških plač. — Klerikalci   nadaljujejo   i zda jal sivo nad u radništvom.
Dunaj, 13. oktobra. Med posameznimi strankami se vrše pogajanja, da bi se zvišala postavka za zvišanje uradniških plač v vladnem predlogu sporazumno in brez debate v parlamentu od 30 milijonov na 50 milijonov kron. Nemški »National-verband« je v tem smislu interveniral in sklene prinesti tak predlog pred parlament, če se uradniki zavežejo, da opuste med pogajanji vsako pasivno resistenco. Prihodnji teden bo zbornica razpravljala o reformi uradniških plač. Prvotno je obstojal namen odkazati predlog brez prvega branja odseku, ker pa so bili nekateri poslanci, med njimi tudi slovenski klerikalci proti temu, se bo moralo vršiti prvo branje. Jugoslovanski klerikalni poslanci proti uradnikom.
Dunaj, 13. oktobra. Prihodnji teden se prične v parlamentu razprava o zvišanju uradniških plač. Vse stranke so se zedlnfle nato, naj se razprava vrši brez prvega čitanja in naj se predloga takoj odkaže odseku, samo jugoslovanski klerikalni poslanci vztrajajo pri svoji zahtevi, da se ima vršiti tudi prvo branje Imenovane zakonske predloge. Vsled tega stališča slovenskih In hrvatskih klerikalcev se bo rešitev za uradnike * kramo perečega vprašanja seveda zelo zavleklo*
Smrt matere avstrijskega zunanjega ministra.
Praga, 13. oktobra. Na gradu Doxan je umrla   mati avstrijskega
zunanjega ministra baroniea Marija Aehrenthal.
Železničarji, parlament in vlada. Dunaj, 13. oktobra. Danes opoldne se je pričela konferenca zastopnikov      velikih parlamentarnih strank z voditelji železničarjev. Se-a še traja in je mestoma zelo burna.
lezničarji so hoteli poslati deputacijo k ministrskemu predsedniku baronu Gantschn. Ta pa je sprejem deputacije odklonil, pač pa je aofcHeol za 1/4 na 4. k sebi zastopnike raznih strank, da jim pojasni svoje stališ* v železniškem vprašanju. To konference se udeleži okrog 50 poslancev. Železniška nesreća.
Ustje na Labi 13. oktobra. Na tukajSnji postaji je danes ob pol 7. zjutraj trčil osebni vlak v lokomotivo tovornega vlaka. Eden železniški uslužbenec je bil ubit, 30 potnikov pa težko ranjenih.
Revolucija na Kitajskem.
Peking, 13. oktobra. Vedno bolj se razširja revolucija v kitajskih pro-vincjjah. Rebeli so zavzeli mesto Čung-king in imajo v rokah celo provincijo Hupeh. Napovedali so cesarski vladi boj. Vso to provincijo so vstaši popolnoma zasedli.
Viharji s potresom v Ameriki.
New York 13 oktobra V Kaliforniji divjajo veliki viharji, ki jih spremljajo potresi in povodnji. Več mest je popolnoma razdejanih Več kakor 600 ljudi je poginilo.
Italijansko - turška vojna.
Ekspedicija v Tripolisu.
Rim 13. okt. Iz Tripolisa poročajo, da je baje začel poveljnik turškega vojaštva, ki stoji zunaj Tripolisa pogajanja z italijansko posadko ter se hočejo turški vojaki udati.
Rim 13. okt. Izkrcanje italijanskega vojaštva v Tripolisu se je popolnoma posrečilo in je upati, da je zavzela Italija Tripolitanijo brez nadaljnega krvopreliija.
Ob Črnogorski meji.
Carigrad 13. okt. Zunanjo ministrstvo je dobilo brzojavno obvestilo, da je 17 črnogorskih vojakov prekoračilo mejo in začelo boj i turško obmejno stražo. Na turški strani sta bila 2 vojaka ubita, 3 so bili ranjeni. Izmed Črnogorcev je bilo 12 vojakov usmrćenih in ranjenih.
Mobilizacija na Tuškem.
Carigrad, 13. oktobra. V vijaletu Janina je mobilizirala Turčija 18 bataljonov vojaštva ter jih pomnožila z redifnimi četami, ki imajo namen, da preprečijo vsak pokus Italije izkrcati vojaštvo v Albaniji. Dva bataljona sta odšla iz Soluna v Elasono. Razpoloženje vojaštva je baje najboljše.
Šola sovraštva. Carigrad, 13. oktobra. Tu se je ustanovilo društvo sovražnikov Italije, ki si je stavilo za nalogo organizirati najstroži bojkot proti Italijanom in vzgajati mladino v sovraštvu proti Italiji.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
Prileten večer bode litri
3524
t soboto v
Dražilovi gostilni na Rimski niti 11.
Za dobro večerjo in pijačo najbolje preskrbljeno. Izboren pelinkovce in sladek most.
rasni
5013
u ter u+u+laem Merila doili.
0. »eniatovit — angleslra skladište uklek
Ljubljana, Mastni trg it. 5.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja in tolažbe med boleznijo in ob prebridki izgubi naše edine, nepozabne hčeTke
Majice
izrekava tem potom svojo iskreno zahvalo.
Posebno se zahvaljujeva vsem onim sorodnikom prijateljem in znancem, ki so ljubljeno dete s cvetjem kar obsuli in se udeležili pogreba v tako obilnem številu; zlasti še malčkom, ki so jo z venci in šopki spremili do prezgodnje jamice.
OniKI UTITtl H IfMD Ltulm.
74
HeteoraloSKno
Sraiajl mirni tlak M.Tt mm
eno.
oktobra j	Čas opazo-ranja	Sanje barometra VMM	■ ». b s «* a *•	Vetrovi	Nebo
12. ■	11 2. pop. 9. rv.	7433 742-6	146 1 7-8	slab jug brezvetr.	jasno ■
13.	7 z).	741 7	3-3	•	megla
Slednja včerajšnja temperatura 8*1°, norm. IVI*. Padavinnv 24 urah 0 0° mm.
i o i ran ko doki na »fttcvo rsmt moj j:lam i katalog l okoli 4004
slikami darilni« ia rseh vrst
predmetov za hišno rabo. — C in kr. dvorni do bati t «1 i Jan Konrad, Most št. II66 (Češko).
Jako zanimiv lahra In ma
list s slikami
llslra« Mih
ki izhaja vsak petek   ter stane četrt letno le 1-80 K.
Zahtevajte g* povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem I Naslov: Ilu s trovani tednik, Ljubljana. 763
OhHI ii H Titu
Cjubljana, Kolczijske nI. 16
1S42 izTfi-šuje
za razne prilike. s
f i.
c    Delo umetniško okusno in   po solidnih cenah.
Prodaja nrifce. raznovrstne sadika IV2-i tik in zelenjavo.
Naročila na deželo hitro   in vestno.
iiakom In rJijaSanjarn popust!
Jktodna trgovina
0. Jezerš
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov itd, :: po  znano nizkih cenah.
slovenskem jeziku.
■
l. zvezek:
Kazenski zakon
O hudodelstvih, pregreškili in   prestopkih  z  dne 27. maja 1862 St. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne  17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno veien C B;
pO  poiti  6  K  20 v tu.
jtaona knjigarna
* Ljubljani.
l Miii mm
Ant
takoj v trata* čevljar v
Rbn irfAiA doore8*» zanesljivega na-Dl lil PIP kupnega vira za porabne HBU lJiLlU in darilne predmete zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilu-strovani katalog z okoli 4000 siikami.
C. in kr. tvorni uoaavitcl|
Jan Konrad, Most 1173, tako.
Jedilni krompir 3477
belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660-—. Jedilni krompir* rožnik 10.000 kg K 730*—. Jedilni krompir, modri rožnik 10.000 kg K 620-—. Detel« seljnate glave,
bele lO.tOO kg K 700 —. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališfa, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Poleg tega dobavljamo česen česalo ia semensko čebnlico, najfinejši delikatesni med ia papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, si pridržujemo, da stavimo ponudbo tranko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prva segediaska kmetijska zadrugi (1. Szegediner Landw. Gen.) Szeged, Ogrsko.
oven oteo (Izredao nima stranka)
i 2 sobama eventualno tudi 3 sobami, v bližini »Narodne tiskarne« 3483
za fclsruar tersmia aH htatt pralo.
Ponudbe na upravniStvo »Slov. Nar.»
Konkurenčna nra budilka
a m eri krnskega sistema, idoča v vsaki legi, trpežna, dobre kakovosti, z triletnim pismenim jamstvom, da gre dobro ia pravilno. K 2-90, 3 kom. K 8; s kazalom, ki se po noči sveti komad K 3*30. 3 kom. K 9. Ila kakovosti K 2*50, s kazalnikom, ki se po noči sveti K 2*80. — Nikakriziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetja aH če se aaprej denar pošlje, priznano jako zmotna svetovna tvrdka Prva tovarna ar Jan Konrad c. In kr. dvor. dobavltelf Most »t. 1146, čedno. Bogato ilostrovan glavni katalog z ca 4000 slikami na zahtevo zastonj ia franko.
O	mm
>N	m
	4)
>	£
CD	■oni L
dan	a X a
trna*	
X	o
a a	E
>	M
Laško kuhinjo
(nasproti glavne poito — pri „Malitu")
novo preuredili   in  starega,  dobro  poznatega kuharja »Senatorja« zopet pridobili
Istotam se sprejmejo deklico v kukin]ski ponk ter se lahko abonira na dobro hrano.
Za obilen obisk se priporoča 3494 Nova direkcija.
3 m
1 S. sr Qb
A O
2 a
m O
Pozor!    Ugodna prilika!
Dne 6. novembra t. 1.
im Dotom v Bohi
Pozor!
„Hotel Turist"
v prometno najboljši legi z zemljiščem vlož. štev. 62.
Dražba se vrši pri c. kr. okrajni so dni i i v Radovljici dne 6. novembra t. 1. ob 10. ari dopoldne, kodar Je tnal ia prej zvedeti draibene
pogoje (v aobi štev. 31). 3510
Podjetni gostilničar, kateri išče priliko dobrega zaslužka, naj se zanima za to priložnost. :-:
Št. 32922
RAZGLAS.
3496
V smislu deželnega zakona z dne 17. junija, 1870 Št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom, zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na v rtih, na poljih in na travnikih očisti zapredenih gosenic, mrče-m h jajec in zapredkov (ličin) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati, nabrana gosenična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor bitrO mogoče a najdalje do 15. maja.
Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se aH gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih  urah otresati  in pokonČavati ali obračati  kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko pobirati in takoj pokončati.
Če se hode kdo obotavljal gori navedena opravila isvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K; in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljabljane začasna postavljeni c. kr. deželne vlade sveta k:
Laschan, I. r.
Stanovanja
lice gospodična pri fini rodbini, s katero bi mogla hoditi k raznim zabavam. Zglasiti se je ▼ »Prvi anončni pisarni« Frančiškanska ulica štev. 8. 3512
Tigraste spalne odeje
dobro stanovitna kakovosti. St. 2051. Okazijske tigraste flanelaste odeje, debele, temelj meliran, a aa-sasto oordaro 175 .< 100 cm velikosti K 2*20. St. 205!1 Ista, 124 x 200 cm velika K 200. St. 2050. Izredno cena spalna odeja, »vetlo-siva s sisano borduro 175 x 100 cm velika K 1*70. St 2050 Ista boljše, kakovosti 190x130 cm K 2*40. Največja izbira v mojem glavnem kataloga. Brez rizika. Zameša dovoljena ali denar nazaj. Pošilja naravnost privatnim po povzetja ali denar naprej priznano jako zmožna svetovan firma c. in kr. dvorni dobavitelj Jon Konrad, razposilfalnlco v Mostu štev. 115«, Češko. — Glavni katalog z okoli 4000 slikami :-:       aa zahtevo gratis in franko. 2923
* Izjava.
Na mnoga vprašanja izjavljam, da moja hiša nasproti cerkve sv. Florijana ni naprodaj. Najvljudneje se cenj. gostom in odjemalcem priporočam, da me ravno tako obiskujejo kakor doslej Z odličnim spoštovanjem 3511
j gostilna aUnerikanec, B. Skal].
Krojaštvo
j4mx.t......
se priporoča, za
i t
I
Najnovejši kroj, najekusnejfta iz-vrsitev, najnižje cene.
Josip Ahčin,
krojaški mojster Dunajska cesta 5, Gajeva ulica 2.
Zgovorna dama
prikupljive zunanjosti, dobi
—s==== f*313 zaslužek« =_==_
KakOf pojasnuje pisarna ,9Universal" vi Ljubljani.
vtlilia htio za 18 tisoč K.
Prisilna dražba Hrenove hiše v Litiji, v kateri  je nastanjeno okrajno
glavarstvo, vrsi se 2. novembra i L ob 10. uri dopoldne pri sodnijl v Litiji.
17 sob, 4 kamre, 1 kopalna soba, 2 jedilni shrambi, 5 stranišč, 2 kuhinji, 4 obokane kleti, drvarnice in vodovod.
Zemljeknjižni zaznamek vi. št. 306 k. o. Hotiče, pare. št. 1352/1 in 1591. Štiri metre od železnice, 40 metrov od kolodvora. — Najnižji ponudek 18000 kron.
Popis objekta se vpogleda pri okrajni sodniji v Litiji in v pisarni konkurzne mase upravitelja 3410
Dr. F. Papeža v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4.
Mpdna m konfekcijsko trgovina I
Jy(. J%ristofič- tfučar
Se m preselita «> /astno hišo na S^ari &9 &
•Priporoča yeIo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni   tudi po meri.
Postno krasne kostume, plašče, pelerine, ra^ne jopiče, krilce, domače halje ter
: blu$e in otroški oblekice. :
Velika Obira perila in higijeniČnih potrebščin ja novorojenčki- — .%       Usako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po poštu   .\ .\
Nc I 166/11-1 3484
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika Viktorja
Petaeketa, posestnika v Ljubljeni, Poljanska cesta, itev. 9. na prodaj
po javni dražbi zemljišče vlož. štev. 41 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječe iz parcele štev. 14/1
it M. i u MM testi in 112 gospodarsko poslopje;
v omenjeni hiši se nahaja staroznana gostilna pri »Johanesbirtuc. Izklicna cena znaša 32000 K. Dražba se bo vršila
dne 14. oktobra 1911 ob 10. uri dopoludne
na licu mesta v hiši. štev. 9. na Poljanski cesti.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati v 8 dneh po domiku v roke g. sod. komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču ali pa sodnemu komisarju g. Matiji Hafnerju, c. kr. notarju v Ljubljani. Pojasnila daje tudi lastnik zemljišča sam na svojem domu.
C kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek L,
dne 10. oktobra 1911.
Rezervni ffaad so0.000 kron.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
o.in»k. k «,000.000. Otri*«rj«wa ulic« štev. S.
Poarolaleo v Solista, Celovca, Trsta, Sarajeva la fioricL
Sprejema vloge aa bjtiHce n aa tcbfi račaa ter Jik JB 11^0| jriaoroa premese raaajujk koanaalaia srečk za žreuaje
atrestijc a tac vlage po eutik
|2 {Oz samara 1.1. $lavn oooitck X 300.000. Ccaa X 11.
LMtalaa Ia tkk »Naroda« tiskarne«.
1481
1
L7
FU
500551
303435
469156
30
63
4
6154