Po&mina plačana ▼ gptOttnL Leto LXVHX, ŠL 1S4 Ljubljana, petek, 12. julija 1935 •znaja vsaK dao popoMoe, usvsemfij nedelje in praznika. — ineeratJ do 80 petit rrat k Dto 1.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat A Din S.-, vačjl tnaeratl peUt /rsta Din 4... Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« *elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D* CJPRA VNMTVO LJUBLJANA, RnuiUevn oHca ttev. 6 Telefon: 3122, 3138. 8124, 8125 in 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, mobijanoka a, telefon' st. 25. — CELJBS: oellalco uredništvo: Strosamajarjevm unča 1, telefon st. 65, podružnica uprava: Kocenova oHca 2, telefon ŠL 190. — JESENICE. Ob Račun pri poilnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351. Predlogi gospodarskih zbornic Konference vseh gospodarskih zbornic v Beogradu. - Spomenica beograjske trgovske zbornice finančnemu odboru Narodne skupščine Beograd. 12. julija. Na pobudo gospodarskih krogov v Beogradu je bila včeraj za danes brzojavno sklicana konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic v državi, da bi zavzela stališče k proračunskim dvanajstinam' in davčnim določbam novega finančnega zakona. Beograjska trgovska zbornice je sestavila obširno spomenico in jo dostavila vsem članom finančnega odbora. V tej spomenici pravi med drugim: V nedostatku časa se zbornica omejuje samo na najvažnejše pripombe. Med drugim z zadovoljstvom pozdravlja ukinitev famoznega člena 7 lanske davčne novelo. Pač pa smatra, da je potrebna nova stilizacija čl. 19., da bi se izločil vsak dvom o tem, da se novi davek nanaš.i samo na ona podjetja, ki s svojim velikim kapitalom in razpredeno prodajno organizacijo hudo konkurirajo malim trgovcem in obrtnikom. Zato naj se jasno določi, da ta davčna doklada na skupni brutopromet zadene predvsem industrijska podjetja, ki prodajajo svoje blago na debelo ali drobno. Isto velja tudi za rudarska in tovarniška podjetja. Od trgovskih podjetij naj pridejo v poštev samo ona, ki poleg trgovine na debelo prodajajo svoje blago tudi neposredno konzumentom. Kar se tiče prodaje na debelo in drobno, bi bilo treba to vprašanje v sporazumu z gospodarskimi zbornicami urediti s posebnim pravilnikom. Tu bi se morale upoštevati tudi podružnice, prodajalnice itd., ki obratujejo v naši državi na debelo ali drobno, a zastopajo podjetja, ki imajo svoj sedež v inozemstvu Glede nameravane uvedbe davčne doklade za družbe, ki morajo javno polagati obračun, smatra zbornica, da ni na mestu. Edini način, ki bi odgovarjal pravemu namenu, je oni. ki so ga zbornice že svoječasno predlagale, to je uvedba pridobnine, čije osnova naj bi s^ po davčnih odborih določila na enak način kakor za druga slična podjetja. Čl. 30 je izzval veliko vznemirjenje v vseh krogih, ki plačujejo pridobnino, ker vidijo v tem povečanje tega davka, ker bodo imeli v davčnih odborih večino zastopniki davčne uprave. Zbornica smatra, da bi bilo treba številčno r nerje v davčnih odborih ohraniti tako, kakoršno je sedaj. Predložena stilizacija nima stvarnega opravičila, ker ima država tudi po sedanjih predpisih možnost, da se reši odbornikov v davčnih odborih, ki ne vrše svoje dolžnosti, na drugi strani pa je tu še reklamacijski odbor, v katerem ima država itak večino. Pooblastilo, predvideno v členu 31 je glede na sedanje prilike iluzorno, ker se razmere menjajo tako naglo, da bo težko ustvariti pogoje za izkoriščanje tega pooblastil. Zato naj se ta člen sploh ukine. K ^:no predlaga beograjska zbornica, naj bi se v finančni zakon sprejele določbe o ureditvi raznih vprašanj, ki so jih gospodarske zbornice že ponovno pokrenile. Spomenica obširno navaja celo vrsto takih predlogov. Spomenici je v zvezi s tem priložena tudi resolucija konference obrtnih zbornic v Splitu. Končno je beograjska zbornica predlagala amandnam glede vplačila zaostalega deleža države na osnovni glavnici Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v višini 3.5 milijona letno. De1**' države znaša v celoti 30,000.000. dosedaj pa je država vplačala samo 19 000.000, tako da je na dolgu še 11,000.000. Slavnostni dnevi u Sofiji Vse slovansko Sokolstvo je priilo na zlet bolgarskih Junakov. - Svečanosti bo otvoril osebno Ni. Vel. kralj Boris Sofija, 12. julija. AA. Velike svečanosti bolgarskih Junakov so se pričele danes na velikem štadionu Junakov. Trajale bodo do 14. julija. Pri teh svečanostih sodelujejo poleg bolgarskih Junakov tudi jugoslovanska sokolska društva, češkoslovaški Sokoli, Sokoli ruske emigracije v tujini in poljski Sokoli s številnimi odposlanstvi. Prestol-niške ulice so bogato okrašene z bolgarskimi, jugoslovenskimi, češkoslovaškimi in poljskimi zastavami. V Sofijo je že prispelo na desettisoče Junakov iz vseh krajev Bolgarske. Po sofijskih ulicah korakajo v strnjenih vrstah z godbami in fanfarami. Prebivalstvo jih povsod navdušeno pozdravlja. Danes je prispelo v Sofijo nad 8000 jugosloven-skih Sokolov, okrog 400 češkoslovaških Sokolov, 400 ruskih Sokolov in veliko odposlanstvo poljskih Sokolov. Z njimi vred so prispele tudi njihove osrednje uprave. Med drugimi je prispel tudi grof Zamojski, predsednik poljskega so-kolskega saveza in Vseslovanske Sokolske zveze. Gostje prihajajo s posebnimi vlaki. Sokoli so naleteli v Sofiji na nenavadno prisrčne sprejeme. Na vsakem koraku so predmet prisrčnih manifestacij ljubezni in simpatij. Njihovi kroji s svojimi živahnimi barvami se mešajo z bolgarskimi narodnimi nošami in s krojj bolgarskih Junakov, kar vse daje pre-stolniškim ulicam izredno lice. Redko kdaj je Sofija videla takšno pestrost barv. Nj. Vel. kralj Boris bo osebno otvoril te velike svečanosti. Proračunske razprave v finančnem odboru Beograd, 12. julija. V finančnem odboru Narodne skupščine se je včeraj in danes nadaljevala podrobna razprava o proračunskih đvanajstinah. Včeraj so ves dan do pozno zvečer razpravljali o proračunu finančnega ministrstva. Razprava se zelo zavlačuje, ker vodi opozicija neke vrste obstrukcijo in stavlja k vsakemu členu razne predloge in pošilja v boj po več govornikov. Zato se delo v finančnem odboru ne razvija tako naglo, kakor se je prvotno predvidevalo. člani vladne večine so imeli zaradi tega včeraj popoldne ločeno konferenco, na kateri so razpravljali o tem, kako bi se onemogočila obstrukcija opozicije in pospešilo delo finančnega odbora. Vladna večina je sklenila, da ne bo sodelovala v debati, marveč pustila v finančnem odboru govoriti samo poslance opozicije, da bi se tako debata kar najbolj skrajšala. Opozicija vodi dokaj demagoško politiko in uporablja parole, ki so popularne zlasti pri kmečkih slojih ter nastopa proti vsem izdatkom v kulturne in druge svrhe. Na včerajšnji seji je bil proračun prosvetnega ministrstva odobren ter se je pozno zvečer pričela in danes nadaljevala razprava o proračunu notranjega ministrstva. Finančni odbor je danes dopoldne odobril proračun notranjega ministrstva in pričel na to razpravo o proračunu ministrstva za šume in rude. Knez Pavle odpotoval v Sinajo Beograd, 12. julija, r. Nj. Vis. knez Pavle je včeraj v spremstvu ministra dvora in prvega adjutanta odpotoval iz Bohinjske Bistrice v Sinajo. V Vin-kovcih je pričakoval dvorni vlak, predsednik vlade in zunanji minister dr. Sto-jadinović s tajnikom zunanjega ministrstva Protičem. Predsednik vlade je spremljal kneza namestnika do državne meje, nakar se je vrnil v Beograd. Trgovinska pogajanja z Grčijo Beograd, 12. juKja. 17. t. m. se bodo pričela v Beogradu in nato nadaljevala na Bledu pogajanja med jugoslovensko in grško delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Z naše strani se zahtevajo zlasti spremembe dosedanjih določb glede kliringa, ki so se izkazale v praksi kot neugodne. NAVODILA ACE STANOJEVIĆA Beograd, 12. julija, p. G. Aca Stanojević je poslal vsem svojim prijateljem pismo, v katerem jih naproša, naj ničesar ne podvzamejo glede organizacije radikalne stranke, dokler vodstvo stranke ne bo prijavilo stranke notranjemu ministru in dalo potrebna navodila. Intervencije v prilog slovenskih rudarjev Beograd, 12. julija, p. Deputacija rudarjev in gospodarstvenikov iz Trbovelj in ostalih rudniških revirjev ie posedla danes notranjega ministra dr. Korošca, prometnega ministra dr. Spaho ter ministra za sume in rude Stefa-in jžh to, da dobave premoga za državne železnice ne bodo znižane, ker bi spravilo to slovenske rudarje v obupen položaj. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo njihove želje vpoštevale ▼ mejah možnosti. Dunaj, 10. julija. A A. Kakor poroča »Reichs-post« so oblasti uvedle disciplinsko preiskavo in obenem odstavile rednega vseučiliskega profesorja in šefa ženske klinike na Dunaju dr. Viljema Weiberja. Dolže ga, da je nastopil prott državnemu redu in vladi Prof. dr. Wei-ber velja za najboljšega ženskega zdravnika v Avstriji in je njegovo ime znano tudi v tujini. Ugotovitev Današnji »Slovenec« se hudo zaletava v naše včerajšnje poročilo, v katerem smo po svoji novinarski dolžnosti zabeležili govorice o odpovedi stadiona »Iliriji« in o baje nameravani obnovi »Orla«. Ugotavljamo, da smo prejeli informacije, o katerih v ostalem govori že par dni vsa Ljubljana, tako iz vrst »Ilirije« kakor iz bivših vodilnih krogov »Orla«, ki so o tem gotovo bolje poučeni, kakor mi. Ne razumemo, zakaj se »Slovenec« zaradi tega sploh razburja, ko je to vendar stara želja in zahteva njegovega tabora. Prav neokusno pa je namigavanje »Slovenca« glede nekake zlorabe tiskovne svobode, ko sam prav dobro ve, kako je s to reč jo. „Senzacionalna razkritja' „Glasa naroda" Vsa bombastično napovedana razkritja" obstojajo v generalnem demantiju g.dr.Maruilta. ki nii ne ve, odklanja vsako odgovornost In jo vali na druge ... Na razkritja časopisja o konfinacijah, ustanovitvi posebnih udarnih čet in drugih pripravah za preganjanje nasprotnikov bivšega režima je včeraj glasilo g .dr. Marušiča objavilo debelo tiskano notico, v kateri naznanja, da bo danes prineslo »odgovor, ki javnosti ne bo nič manj presenetil, kakor so jo napadi, ti-čoči se konfinacij, pofa in ostalega«. »Glas Naroda« je zaključil napoved s pozivom: Naše prijatelje in somišljenike prosimo samo malo potrpljenja. V današnji številki objavlja »Glas Naroda« napovedano senzacijo v obliki generalnega demantija g. dr. Marušiča. Gospod Marušič izjavlja, da o kakem konfinacijskem ukazu sploh ni imel pojma in da je vso zadevo smatral za izmišljotino. Priznava sicer, da se je sedaj uveril, da je naredba o konfinacijah bila od notranjega ministra res izdana, izjavlja pa, da v njegovi prisotnosti v ministrskem svetu o tem ni bilo nikdar govora ter se sklicuje na vse bivše ministre vlade g. Jevtića kot priče. Smatra, da je naravnost zlobno mešati njegovo osebo v ta upravni akt resora ministrstva za notranje posle, kar tem manj razume, ker da je v vseh javnih funkcijah pokazala dovolj širokogrudnosti in je zlasti tudi širšim krogom znano, da so se znane konfinacije nekaterih politikov v letu 1932 izvršile proti njegovemu mišljenju. Kar se tiče organizacije udarnih čet, pravi g. dr. Marušič, da na sestankih županov in ostalih pristašev linije narodne sloge ni bilo nikoli in nikjer govora niti o konfinacijah, niti o napadalnih četah ali kakih podobnih ukrepih, zlasti pa ne o ustanovitvi patriotične omladinske fronte (Pof). Prav tako tudi v ministrskem svetu ali o kaki drugi priliki ni bilo govora o stičnih in podobnih namerah in je on, g. Marušič, za vse to zvedel še le zadnje dni iz časopisja. Tudi to baje lahko potrdijo vsi člani bivše vlade g. Jevtića. Očitki v tem pogledu gospoda Marušiča tem manj zadenejo, ker da je ob sličnih prilikah dokazal, da je odločno proti takim akcijam. V dokaz temu navaja, da je ob priliki volitev leta 1931 skupina ljudi, ki je bila blizu »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, hotela teroristično nastopati ter je tudi bivšega oblastnega poslanca Fozniča dejansko napadla. On pa je izdal najstrožje ukrepe, da se vsak tak nastop prepreči in je v ostalem bil vedno proti nameravanim ustanovitvam akcijskih čet, najsi so se iste skrivale še pod takim patriotičnim imenom. Tako se torej glasijo »senzacionalne« izjave bivšega gospoda bana in ministra, ki je več nego tri leta v dravski banovini vodil državno upravo in ki j« bil eden od dirigentov Jevtićevega režima. Jasno je sigurno vsakomur, da se konfinacije, Pofi in podobne delikatne stvari niso razpravljale na oficielnih ministrskih sejah. Ali je ravno tako znano, da je za časa Jevtićevega režima ožja prijateljska družba, kateri je po svojih lastnfh izjavah pripadal g. Marušič, dirigirala politiko v državi in za vsakega ne popolnoma naivnega človeka je lasno, da minister notranjih del ni na lastno pest pripravljal raznih dalekosežnih ukrepov. Gospod Marušič ima že od nekdaj navado, da odklanja odgovornost za stvari, ki se neprijetno obrnejo, ki jih rad nalaga na tuja ramena. Sem spada tudi današnja njegova famozna navedba, da so »ljudje blizu »Jutra« m »Slovenskega Naroda« hoteli L 1931. te. roristično nastopati, kar dokazuje, dejanski napad, ki je bil baje nekje izvršen na bivšega oblastnega poslanca Pozni-ča. Gospod Marušič pozablja, da sedaj ni v diskusiji vprašanje, kaj je kdo hotel, pa ni mogel, (o tem bi se dalo ob drugi priliki prav obširno m koristni-razpravljati), temveč da je v razprav) to, kar se je dejansko zgodilo in koristno pripravljalo. Odgovor g. Marušiča, da o vsem tem ni nič vedel, seveda ne more nikogar prepričati ter je ▼ direktnem nasprotja z vsem njegovim nastopanjem kot bana in kot ministra. Ko je bH g. Marušič šef državne uprave v dravski banovini, tri dopustil najmanjšega dvoma, da se ne godi vse tako, kakor on hoče in kakor on misli in kot minister kabineta g. Jevtića se je dal na svojih sestankih v Celju m Mariboru Iz-klicati celo za »voditelja slovenskega naroda«. Poslanec dr. Fux za olajšanje davčnih bremen Beograd, 12. julija, p. Narodni poslanec za mesto Ljubljano dr. Riko Fux je na včerajšnji seji finančnega odbora stavil nekaj predlogov v svrho davčne razbremenitve širših slojev prebivalstva. Med drugim je zahteval, da se spremeni člen 36 zakona o neposrednih davkih tako, da se na račun stroškov za amortizacijo hiše odbije od skupne najemnine, ki prihaja v po Štev kot davčna osnova, 30 odstotkov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, 35 odstotkov v kopališčih in letoviščih ter ostalih mestih, 40 odstotkov pa na deželi. Hišnim lastnikom, ki imajo lokale ali stanovanja v lastni uporabi, naj s« najemnina kot davčna osnova zniža za 30 odstotkov, tako da se jim olajša plačevanje zgradarine. Dalje je zahte- val, da se v $ 37. rak ona o neposrednih dav-kih zniža davčna mera na 3 odstotke. Dosedaj se je plačevala zgradarina v Tnrskn 6 in 12 odstotkov. Poslanec je v obeh primerih predlagal 3 odstotke. V členu t6. finančnega zakona za poslov no dobo 1934/35 naj bi se črtal enodstotni usiuzbenski davek. Poslanec je naglasil, da je upravno sodišče v Celju že razveljavilo toza devno odredbo finančnega ministra, kolikor je prihajala v poitev za delavce in dninarje S sodbo je soglašal tudi Državni svet, finančni minister pa je kljub temu še nadalje pobiral ta davek. Poslanec je zahteval, naj se davek zakonito ukine. Poslanec Dako Makar le vstopil v Jevtlćev poslanski klnb Beograd, 12. julija. Narodni poslanec g. Dako Makar, o katerem je bilo v nekaterih listih javljeno, da se je vpisal v poslanski klub vladne večine, je na poti v Sofijo prispel snoči v Beograd ter pooblastil svoje prijatelje v vrstah narodnih poslancev, naj objavijo, da se ni vpisal ? klub vladne večine, marveč da je vstopil v Jevtičev poslanski klub. Kondllis pride na Bled Beograd, 12. julija. Na povratku iz Rima prispe 13. t. m. na Bled podpredsednik grške vlade, general Kondllis. Na Bledu ostane dva dni, na kar odpotuje v Beograd, kamor prispe 16. t. m. in kjer ostane prav tako več dni Znižanje uvozne carine na staro železo Beograd, 12. julija. Finančni minister je izdal odlok, s katerim se zniža uvozna earir: žaieao od 140 Din na ojo Din m kg * « Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. julija 1935. Štev. 154 Delovanje naše učiteljske organizacije Iz tajniškega poročila, prečitanega na vCeraJinll banovinski skupšCini JUU Ljubljana, 12. julija. Izredno obširno je bilo tajniško poročilo. Učiteljscvo je z blagopokojim k jem Zedi-niteljem izgubilo svojega najboljšega prijatelja. V počastitev njegovega spomina je ustanovilo pod okriljem JUU v Beogradu svoj socijalni fond Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja z name no, podpirati delan ezmož-ne učitelje, njihove vdove in sirote. Učitelj-stvo dravske banovine se je poklonilo na grobu nesmrtnega kralja in je ob tej priliki položilo na grob zaprisego 180.000 otrok narodnih šol dravske banovine. Delo organizacije je postalo zaradi množice novih zakonskih odredb in odlokov zelo naporno, ker se je članstvo ves čas obračalo za pojasnila. Vodstvo je posvečalo največjo skrb stanovsko pravnim vprašanjem in zaščitni akiji. V poslovnem letu 1934/35 je štela dravska sekcija 34 sreskih društev z 3 J19 včlanjenimi učitelji in učiteljicami, članstvo je naraslo za 259. Sekcija je zlasti stremela za tem, da stvori močno notranjo organizacijo. Izdelala je poseben delovni program in reor-. ganizacijo zborovanj sreskih društev, ker do-. sedanja zborovanja niso mogla razviti polne > delavnosti sreskih društev. Predlagan je bil i princip delitve dela po interesih in sposobnostih včlanjenih učiteljev in predhodno obravnavanje vprašanj v odgovarjajočih odsekih, ki >se formirajo po potrebi. Ta princip se je uveljavil tudi pri sekciji sami in se je pokazal kot i razbremenilen in delo poenostavljeno. Sekcija •se je zlasti zavzemala za nove disciplinske predpise po načelih modernega sodstva, ker je 'učiteljstvo v tem pogledu zapostavljeno za državnim u radništvom, ki ima poseben uradniški zakon. Učiteljstvu naj se prizna pravica •do priziva proti razsodbi in do obnovitve po-'stopka. Anonimne ovadbe naj oblastva odklanjajo. Obnove naj se banovinska disciplinska sodišča. Zahteve učiteljstva bodo sedaj končno rečene s posebno novelo k zakonu o narodnih Šolah. S tem bo ustvarjena stalnost na službenem mestu, ker je cilj vseh učiteljskih prizadevanj in pogoj za napredek šole m uspe-I šno delo uČiteljstva med ljudstvom. Enkratni razpis prostih učiteljskih mest ! m njih takojšnja oddaja sta pokazala slabo stran določbe § 93 zakona o narodnih šolah. »Zato zahteva učiteljstvo, da naj se izpraznjena mesta takoj razpisujejo in razpisi objavijo mesečno v »Službenih novinah« in »Službenem listu«. Prosilcu naj se takoj po premestitvi izstavi dekret- Tako se ne bo dogajalo, da bodo učitelji prihajali na nova ahsf1..... mesta šele pozno v jeseni in • tam prikrajšali otroka pri rednem pouku. Veliko pozornost je sekcija posvetila zaščiti članstva. Razmere so se znatno zboijŠalc, kar je M zasluga resolucije zadnje banovinske skupščin«, ki je nalla globok odmev. Kdor je kriv, se ga ne ščiti in zagovarja, temveč s« zahteva, da se njegova krivda preišče in dokaze. V tesni zvezi z zaščito članstva je podporni sekcijski fond, ki se porablja za pravne koozulente, plačilo taks ter kritje kolekovine in drugih izdatkov. Ker ministrstvo letos ni razpisalo prostih mest, sekcija ni mogla podpreti učiteljev družinskih očetov in mater, ki so potrebni premestitve na boljša mesta zaradi šolanja otrok. Napredovanje učiteljstva je Slo v preteklem letu zadovoljivo redno, le objave so se močno zakasnile. V dravski banovini je v V. skupini 88 učiteljev(ic), v VI. 1222, v VIL 698, v Vili. 904, v IX. ois, pripravnikov IX. skupine 553, v X. skupini 40 in 8 pripravnikov. Sekcija je nastopila proti odredbi o redukciji draginjskih doklad poročenim ženskim uslužbenkam in je stopila v stik z drugimi uradniškimi organizacijami. V pogledu zakonite pravice učiteljstva do naturalnih stanovanj, stanarine in kuriva je dobilo učiteljstvo važen zdravstveni in socialni zaščitni ukrep. Tajniško poročilo obravnava nadalje podrobno vprašanja banskih in sreskih šolskih nadzornikov, kontraktualnih učiteljev, dnevni -carjev, odslužitev kadrskega roka, učiteljice ročnih del, veroučitelje, skrb za učiteljske abituriente, položaj šolskih upraviteljev, vozne ugodnosti, ki naj se priznajo tudi kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim ter obrtno in trgovsko nadaljevalnim šolam. Važno je poglavje o reformi učiteljske izobrazbe. Učitelj mora biti akademsko izobražen. Za časa svojih študij se mora poglobiti v znanstvene predmete in sodelovati z znanstveniki. Njegova izobrazba mora biti tako globoka, da se lahko popolnoma vživi v bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi pisholoskih, pedagoških in šolskih vprašanj. Tajniško poročilo obravnava dalje pravilnik za praktične učiteljske izpite, izvenšolsko delo učiteljstva, uvedbo obveznega bolniškega zavarovanja, sodelovanje z narodnimi predstavniki in drugimi organizacijami javnih nameščencev, stanovski tisk, na koncu pa učiteljski pevski zbor, ki šteje 85 pevcev in pevk. Seja mestnega sveta ljubljanskega Izročitev diplome častnega meščanstva Josipu Turku — Bežigrajska šola bo dograjena Ljubljana, dne 12. julija. Preden je bila včeraj za 17. uro napovedana občinska seja otvorjena, se je vršila v mestni dvorani prisrčna slavnost: .predsednik mestne občine je izročil mestnemu svetniku g. Josipu Turku za zasluge, ki »i jih je pridobil za svoje rojstno mesto Ljubljano umetniško izdelano diplomo častnega meščanstva, delo akad. slikarja M. Gasparija. Predsednik mestne občine je najprej omenil v svojem nagovoru, ki so ga mestni svetniki stoje poslušali, da žal i bog iz raznih razlogov ni bilo prej mogoče izvršiti sklepa mestnega sveta o imenovanju častnega meščana ter izročiti zaslužnemu tovarišu diplomo. Predsednik se je spominjal 70 letnice slav-Ijenca, ki je od svoje zorne mladosti živel ideji gasilstva, ki mu je bil ustanovitelj, tvorec in voditelj. Nič manj ni bil udan ideji sokol s t va, ki mu je bil požrtvovalen podpornik in mecen. Slav-ljenec je bil od leta 1896 do danes skoro nepretrgoma v službi mestne občine ljubljanske kot mestni svetnik, gerent in tudi podžupan. V vsej tej dobi se je udejstvo-val kot dober, praktičen gospodar. Slavljenec se je v ginjenih besedah zahvaljeval za izkazano mu čast in izjavil, da bo še naprej delal z vso vnemo za dobsobit in koristi rojstnega mesta, dokler mu bodo dopuščale moči. Občinski svetniki so z navdušenjem in ploskanjem zaključili svečani akt, nakar je predsednik še osebno izročil slavljencn lep šopek. Predsednik dr. Ravnihar je potem otvo-ril sejo mestnega sveta. Začetkoma se je v toplih besedah spominjal nedavno preminulih ljubljanski hmescanov, med temi čevljarskega mojstra Josipa Zupana, mestnega uradnika Bogomirja Kukmana in obeh ljubljanskih novinarjev Josipa Pe-triča in Ivana Kavčiča. Po nadaljnem poročilu o konstituiranju nekaterih odborov je prešel na poročilo o kratkoročnem posojilu za dograditev bežigrajske šole. Poudarjal je najprej, da so potrebe za mestne šole dosti večje kakor jim more občina zadostiti. Predlagal je, naj mestni svet odobri najetje posojila do 5 milijonov Din za dograditev bežigrajske šole. Posojilo naj se najame pri SUZOR-ju ali pri kakem drugem domačem zavodu. Do odobritve takega posojila, naj pa občina najame pri Kreditnem zavodu kratkoročno posojilo 2 milijonov Din. Po kratki polemiki med mestnim svetnikom dr. Ce-pudrom, načelnikom finančnega odseka m. s. Tavčarjem in m. s. Seunigom je dal župan predlog na glasovanje ter je bil predlog soglasno sprejet. Mestni svetnih Lombar je v imenu odbora za upravo mestnih hiš poročal o pogodbi, ki naj se sklene za kopališče v Koleziji med mestno občino ljubljansko in športnim klubom Jadran. Po tej pogodbi daje mestna občina klubu v najem vse objekte, ki spadajo gostilni v Koleziji s kopališčem vred in sicer za dobo desetih let. Letna najemnina znaša Din 8000.— Mestni uslužbenci bodo imeli v kopališču 50% popust. Tudi ta predlog je bil po kratki debati soglasno sprejet. Isti poroče valeč je nato predlagal, da se sklene tudi pogodba s šentjakobskim gledališkim odrom za najem dvorane v Mestnem do mu za dobo 10 let, in sicer za letno najem nino 2.400 Din. Tudi ta pogodba je bila soglasno sprejeta. Švicar o koroških Slovencih Trbovlje, 11. julija. Glavni odbor Legije kor. borcev je prejel te dni od nekega Švicarja iz Aache-na dopis, ki ga radi aktualnosti v prevodu objavljamo: »Glavno tajništvo legije koroških borcev, Trbovlje-Jugoslavija. Naključje je hotelo, da pišem baš vam. Ker me zanima zlasti evropsko manjšinsko vprašanje, vas prosim, da poslušate mnenje Švicarja o tem. Mi Švicarji imamo tudi 3 narodnosti, pa vendar ni nikakih jezikovnih pritožb, niti zatiranj. Tem manj mi je razumljivo, da nudi Jugoslavija svojim manjšinam tako dalekosežne pravice, zlasti Nemcem, svoje rojake v Avstriji pa prepušča brez varstva in zaščite. Pravcata uganka mi je, kako je bilo mogoče, da so letos o binkoštih v Novem Sadu Nemci prirejali svoja slavja, dočim jugosl. narodna manjšina na Koroškem ne sme uprizarjati niti najnedolž-nejše gledališke odnosno odrske prireditve, ne glede na to, da nima svojih ljudskih, kaj šele srednjih šol. Brezprhnerno je, Če Slovencem ne nudi šol ter jih zatira, dočim Nemci v Jugoslaviji uživajo vse pravice, ljudske šole, srednje šole, itd. in celo pod patronanco jugosl. oblasti prirejajo svoja slavja. Tako Jugoslavija? V tem pogledu pa je Zveza inozemskih Nemcev nedavno v Kfinijrsbergii čisto dru-garr spregovorila! To si lahko vzamete za primer! Da se avtohtoni, visoko inteligent- ni narod, kakor to SI-venci na Koroškem, z raznarodovalno politiko kratkoaafto natre, tega bi Jugoslaviji pač m bal Tukaj ste sami krivi, 6a ne šini t Avstriji tako fodL Taa nja t Fatopiija, kafcor »Jatrac M stvari* če na pr. »Slovana«« piše (Perko) varnostni komisar na K< In celo na obljube Sebnsebnigga kaj dati! Svetujem vam le ono: Enako z ansVirn potem boste za vaš narod na Koroškem najprej šola dosegli, potem otegne manjšina v Avstriji kmalu doseči svoje pravice, ki ji pripadalo. Dokler pa tona ne storite, rte tami sovražniki svojih rojakov t Avstriji, zlasti ko trpite politiko na-silstva večinskega naroda in dokler tega nasilstva ne boste k viti rali z enakim. Le tako bo val narod v Avstriji dosegel boljše dni. Upam, da bodo moje pobude padle na rodovitna tla, ter vas lepo pozdravljam.« Trde so te besede in ostri očitki pravico- in svobodoljubnega Švicarja, želeli bi le, da bi padli res na plodna tla, da bi se obudila vest onih, ki imajo v oblasti usodo tisočev naši rojakov ob Žili in Dravi, t Rožu in Podjuni, kjer umirajo počasne a sigurne narodne smrti pred našimi očmi. Naj bi se pa prebudila vest najprej pri onih onstran Karavank, ki imajo pravico in resnico zapisano že v svojih posvečenih načelih, a v svojih dejanjih izvajajo krivico, ko zatirajo svojega bližnjega ter mn s silo trgajo iz src največjo svetinjo človeštva, materni jezik. i pevski zbor Ljubljana, 12. julija. V preteklem tednu se je vršila zborova skupičina učiteljskega pevskega zbora JUU v Ljubljani, katere se je udeležilo od 8y vpisanih članov okoli 60. — Skupščino je vodil namestu odsotnega predsednika g. Ivana Dimnika njegov namestnik g. Drago Supančič. Iz poročil posameznih funkcijonarjev posnemamo: V minulem upravnem letu je bilo delo v zboru koncentrirano na turnejo po Bolgariji. Da je turneja tako odlično uspela, je v prvi vrsti zasluga vzorne discipline članstva, ki je redno obiskovalo redke, a zato daljše pevske tečaje. Tečaji so se vršili skoro izključno v počitnicah ali drugih prostih dnevih. Zasluga za tako odlično afirmacijo zbora gre dirigentu g. Milanu Pcrtotu. Organizatorno vodstvo turneje je bilo v veščih rokah gg. Draga Supančiča in prof. Emila Adamiča. V tekočem upravnem letu praznuje pevski zbor svoj desetletni jubilej. Ob tej priliki bo priredil UPZ turnejo po južnem delu nase države ter koncert v Ljubljani. Člani, ki sodelujejo v zboru od njega ustanovitve, ne dosegajo Števila 10. Te člane je skupščina izvolila za častne člane UPZ. Poleg teh je izvolila skupščina za svoje častne člane še trojico odličnih glasbenikov izven vrst svojega Članstva. — Pevski zbor nima lastnih lokalov in je užival gostoljubje Glasbene Matice in Pevskega zbora Ljubljanskega zvona v Ljubljani. Ravnateljstvu prve in odboru drugega se pevski zbor za odstopitev prostorov najlepše zahvaljuje. Pevski zbor se kompletira s svežimi glasovi vsakoletnih abiturijentov naših učiteljskih sol. V teku leta je umrla vzorna članica Vilka Nepužlanova, ki jo ohrani UPZ v lepem spominu. V bodočem upravnem letu bo vodil UPZ sledeči upravni odbor: prof. Emil Adamič predsednik, Štefki Schubertova I. podpredsednica, Drago SupanČič II. podpredsednik, Silvester Corut tajnik in arhivar, Josipina MiheliČeva gospodarica ter sledeči odborniki: Kobenter Anton, TauČar Ljudevit, Petrovčič Mara, Primožič Ivan, G rum Andreja, Koren-čan Lovro in Vidmar Miro. Skupščina je sprejela še več sklepov internega značaja ter odnosov do sekcije JUU za dravsko banovino ▼ Ljubljani, katere odsek je Učiteljski pevski zbor. Otvoritev strelišta v Litiji Litija, it. julija. Komaj dve leti obstoječa litijska Strelska družina dokazuje lep uspeh svojega udejstvo-vanja. V Ravbargrabnu, gozdnem predelu v Svibnu, si je postavila iz lastnih sredstev strelišče, ki ga bomo v nedeljo slovesno otvorili Ob tej priliki se bodo vršile tudi strelske tekme na tarčah za člane, naraščaj, dame, posamezne strelske družine in pa lovce, ki bodo streljali na srnjaka. Priprave so v rokah pomnoženega odbora, ki mu predseduje marljivi predsednik Strelske družine g. Jože Brezan, visokošolec in rezervni oficir. Pokroviteljstvo je prevzel ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc K otvoritvi pa bodo prihiteli tudi zastopniki vojalkih in civilnih oblasti iz Ljubljane in Celja, pod čigar strelsko okrožje spada Litija. Za zmagovalce na posameznih tarčah je pripravljenih več daril. Iz podpore pokrovitelja g. bana je kupila Strelska družina 2 krasna prehodna pokala. Plemenito akcijo so podprli tudi mnogi naŠi ugledni domačini ter s tem dokazali svoje simpatije do organizacije. Za sedejo določena blagoslovitev strehiča je zaradi cerkvenih zadržkov in predpisov preloženi na soboto 13. t m. Strelišče bo blagoslovil ob 17. uri šmarski dekan g. Anton Gornik Svečini otvoritev bo v nedeljo ob 15. uri. Tekmovalno streljanje se bo vršilo v (D— nom priporočamo pa, da nam jih oddajo po možnosti že dan preje da bi jih mogli pravočasno in lepo sest; viti Oprava „Slovenskega Naroda t« razglas leaukasov in lkev daril pa v nedeljo zvečer na strelski zabavi. Pri octotkvi in veselici, kakor tudi pri popoldanski povorki bo sodelovala zasavska godba na pihala. Vabimo vse nale gospodarje, da okra« svoje hiše z državnimi zastavami. Popoldanskega strelskega tekmovanja se udeleži tudi več oficirjev iz Ljubljane in Celja, ki imajo s popoldanskimi vlaki ugodne zveze z Litijo. Zaradi prometnega reda prosimo vse obiskovalce strelišča, naj se poslužujejo a dohod ceste za Savo od stavb do Kosove čuvajnice, nato pa po novih serpentinah skozi Ravbar- graben. Vračajo naj se po Svibnu mimo Skal in v Svarčevo hosto. Mladi Strelski družini iskreno čestitamo k lepemu uspehu. Krvava bitka na travniku Poljčane, 11. junija. >Ata so ubili«, s temi besedami se je javil v torek popoldne 8 letni fantek pri tukajšnjih orožnikih. Ti so ga debelo pogledali, nakar je šel komandir po kratkem razgovoru z njim, da ugotovi, kaj je na stvari. Ko je prišel na kraj, kjer naj bi bil fantkov oče ubit, je našel pod kozolcem res priletnega moškega na tleh okrvavljenega, vendar mrtev ni bil. Tr dan so na Koroščevem travniku, na Sp. Brežnici pri Poljčanah sušili seno, med drngimi tudi onesvešČeni in hudo poškodovani moški, znani Grosek, ki se je med drugim ukvarjal z razpečavanjem zdravilnih zelišč. Med moškimi so bile tudi ženske. Vsi pa so bili že precej globoko pogledali v kozarce. Ker je vladalo med nekaterimi že staro sovraštvo, ni bilo treba veliko do novega prepira, ki ga je izzvala neka grabljica. Ko se je znesla nad Grosekom najprej z jezikom, nato pa še z roko in senenimi vilami. Ko sta se zgrabila ta dva, so pritekli še drugi in navalili na G., ki je bil kmalu obležal na tleh ves krvav in hudo poškodovan. Kar takega, brez vsake pomoči, so potem siromaka pustili in šli nakladat seno. Sele na pritisk komandirja, ki ga je privede! otrok, so ga naložili na voz in odpeljali k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa odredil prevoz v bolnico, kamor so ga včeraj prepeljali. Siroveži bodo za svoje dejanje imeli opravka s sodiščem. Vinska razstava v Mariboru Maribor, II. julija. Kakor smo že poročali, se bo vršila v okviru letošnjega IV. mariborskega tedna v času od 3. do 11. avgusta velika vinska razstava s pokušnjo štajerskih vin. Visoka stopnji našega vinogradništva in izredna kakovost Štajerskih vin se bo najdostojneje predstivila obiskovalcem M. T. baš v obliki vinske razstave združene s pokušnjo kar je nesporno velike važnosti. Rok za prijavo udeležbe na vinski razstavi poteče 12. t. m. Prireditev bo letos zelo zanimiva in pestra, ker se naši vinogradniki zelo pridno prijavljajo. Gotovo pa je, da se bo do poteka določenega roka število udeležencev na vinski razstavi s pokušnjo še zelo povečalo. Povdarjamo, da so zaželjena vina vseh naših vinskih posestev bivše Štajerske oziroma severnega dela Dravske banovine, ker le tedaj bo razstava res popolna, če bodo na njej zastopana vsa nasa vina. Da bo vinska razstava s pokušnjo res v vsakem oziru dobro uspela, nam je sigurno jamstvo dejstvo, da se bo vinska pokušnja in razstava vršila pod strokovnim vodstvom gospoda prof. Frana Vojsk, vinskega strokovnjaka banovinske vinarske šole v Mariboru. Pripominjamo, da je letos za pokušnjo na razpolago velika telovadnica in obširno dvorišče in so tako razstavni prostori zelo povečani. V interesu vseh razstavi jal cev vin na letošnjem IV. mariborskem tednu je, da se v svrho sestave kataloga čim preje prijavijo. Iz Semite — Razstava ženskih ročnih det Letos v Semiču ni bila prirejena nobena razstava ročnih del, ki smo je bili doslej vajeni vsako leto. Krivda ne zadene seveda našega učiteljstva, ker je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči. Dati nekateri politični prenapeteii žele vso stvar postaviti na glavo, vendar v tam ne morejo uspeti, ker je vsakemu jasno, da starši zmorejo komaj denar za najpotrebnejša učila, dočim morajo vse drugo zaradi revščine naših krajev otrokom odreči. Učiteljstvo naše domače in okoliških šol zasluži ob koncu leta vse priznanje in pohvalo, ker je marsikdaj poseglo celo v lasten Sep. da so nekatere akcije in prireditve čim lepše uspele. Tudi Gotski uspehi otrok so pokazali, kako veliko trudi vlagajo niši učitelji v pogosto zelo nehvaležno prosvetno delo na naši vasi — Sokolski nastop. Nai domači Sokol prt redi redni letni nastop letos dne 4. avgusta, na kar že danes opozarja vsa bratska društva v okolici, ki naj bi na ta dan ne prirejala nobenih prireditev. Nastop se bo vršil na društvenem prostoru ob domu, ki je še vedno v gradbi, ker primanjkuje denarnih sredstev. Po 24-letnem društvenem obstoju bo to prvi sokolski nastop na lastnem zemljišču in so se naši vrli Sokoli zanj še prav posebno pripravili. Društvo sicer lepo napreduje, le žal ne more iz denarnih zavodov dvigniti denarja za nadaljevanje gradbe novega doma, ki je v temeljih že dovršen. Ako bi denarni zavodi dali na razpolago naloženi denar, bi bil jeseni Že lahko pod streho. Uprava društva upa kljub vsemu, da bo premostila največje težave, kar ji tudi mi iskreno želimo. (8e?/e?Z*9t< KOLEDAR. Danes: Petek, 12. julija, katoličani: Mohor ia Fortunac DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Rože z juga. Kino Ideal: Kdo je morilec? Kino Dvor: 30 dni garnizijskega zapora. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg j, Kuralt Go-sposvetska cesta 10 in Bohinec ded., Cesta *9- oktobra 3.1. Sokol — Naraščaj Sokola I. Tabor priredi v mesecu avgustu pod vodstvom svojega vodnika letovanje v Adlešičih. Ker je veČina zelo revnih staršev, prosimo brale in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da podpre naše težnje in pomore s primerno denarno podporo ali z živili (riž, slive, moka itd.) tudi revnim enomesečni oddih ob topli Kolpi, med našimi dobrimi belokranjskimi rojaki. Darila se sprejemajo v pisarni Sokola I. na Taboru dnevno od 18. do 20. ure, ali pri vodstvu naraščaja. Zdravo! Iz Ptuja — Z živilskega trga. Letos je na našem trgu zelo malo zgodnjega sadja. Crešenj je bilo zelo malo in še te so se prodajale merica po 3 Din. DoČim je bilo druga leta ob tem času zgodnjega sadja že vse polno in tudi marelic je letos v tem pogledu zelo slabo. V zadnjem času prinašajo kmetje na trg mnogo malin, ki jih prodajajo škaf po 20 do za Dm. Cena perutnini se je nekaj znižala in dobiš par piščancev že od 12 Din dalje. Zek> draga pa je zelenjava kakor grah, kumarice in drugo, ki je prinašajo zelo malo na trg. — Plovba po Dravi je od julija do konca oktobra omejena. Splavarji jn vsi drugi prizadeti se opozarjajo, da je vsaka plovba med obema mostoma in 500 m nižje železniškega mostu prepovedana in sicer v mesecu juliju od 6. ure zjutraj do 12. ure in od 15. do 20. ure. Od 12. do 15. ure je plovba na tem prostoru dovoljena. V avgustu je zabranjena vsaka plovba do konca oktobra od 6. ure zjutraj pa do 20. ure zvečer. Straža bo postavljena 1500 metrov nad mostom na desnem bregu Drave in bo imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji m drugi, ki se bavi jo * plovbo, morajo na to znamenje pristati najmanj na 300 metrov. Od 1. avgusta se od 21. ure do 2. ure zjutraj na tem prostoru prepoveduje sploh vsak promet in posebne straže ne bodo postavljene. Vsi prizadeti se opozarjajo, da v primeru nesreče ali škode nosijo vso odgovornost sami, oziroma one pravne osebe, na katerih račun se je plovba vršfla. Ob nedeljah je plovba prosta. — S palico po glavi. Ko se je te dni okoli zi. ure vračal posestnikov sin Cresnik Martin iz Nove vasi s svojim 15 letnim bratom skozi Mestni vrh, so ju nenadoma napadli neznanci in eden je večkrat udaril s palico po glavi Čresnika Martina in ga lažje poškodoval, do-čam je njegov mlajši brat pred napadalci po begnil. Napadalce zasledujejo orožniki. 16 novih zračnih orjakov Prostovoljna zbirka med delavstvom za gradnjo orjaških letal, ki naj bi na domestila >Maksima Gorkegac, je vrgla doslej 68,000.000 rubljev. Sovjet ljudskih komisarjev je na željo delavstva odredil naj se gradi nam, -tu uničenega letala t< novih orjaških letal, ki se bodo imeno vala »Lenin«, »Stalin«, >Gorki<. »Kalinin->Mo1otov«, >Vorošilov« lOrdznnikidze« »Kaganovičc, >Kosior«, >Tšubary«, »Mi kojan<, »Andrejev«, >Kirov«. >Frundze >Dzerdžinski< lu KujMSeve. PISATELJU DOBRODOŠLA KRITIKA. — Ti veseloigra bo sijajna, če skrajša^ prvo dejanje za tri četrtine, drugo črtau tretje pa povsem izpustita. aaan *et 154 »SLOVIŠ* <3K1 N A F O D« dne 12. Julija 1935. Stran 3 PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI prirodne ▼zeti zjutraj na prašen ielodec ćaao Franz Josefove Registrirano od mlnlstrstvn za soc politiko in nar. zdravje 8. br. 10.48& od 25. V. 1935. DNEVNE VESTI — Za sklicanje gospodarskega sveta. Splitska obrtniška zbornica je poslala predsedniku vlade in trgovinskemu ministru spomenico, ki v nji zahteva, naj se čim prej skliče gospodarski svet. Prepis spomenice je poslala vsem gospodarskim zbornicam s prošnjo, naj njeno akcijo podpro. Svojo zahtevo utemeljuje splitska obtniška zbornica s tem, da je glede na težak gospodarski položaj in na mnoga nujna gospodarska vprašanja treba izdati uredbe z zakonsko močjo. A to se da storiti samo ob sodelovanju gospodarskega sveta. — Izjava samouprave SUZOR-a. Samouprava središnjega urada za zavarovanje delavcev nam je poslala naslednjo izjavo: Glede na napade v javnosti in raznih spomenicah, naperjene proti sedanji samoupravi SUZOR-a sta ravnateljstvo in nadzorni odbor istega na seji io. t. m. soglasno ugotovila: Sedanje ravnateljstvo in nadzorni odbor sta bila imenovana večinoma na predlog delodajalskih in delavskih zbornic. Takoj po imenovanju sta smatrala za svojo prvo dolžnost sanirati delavsko zavarovanje, ki je bilo v zelo težkem deficitnem stanju. Tako poedinci, kakor celotno ravnateljstvo in nadzorni odbor so vsa tri leta, kolikor je trajal njihov mandat, vestno, marljivo in požrtvovalno izpolnjevali svoje dolžnosti, kar najbolje izpričuje dejstvo, da je delavsko zavarovanje navzlic težkim gospodarskim razmeram sanirano in uravnovešeno. Ravnateljstvo in nadzorni odbor stojita na stališču, da bi bilo treba čimprej razpisati volitve v delavsko zavarovanje. Prepuščamo merodajnim činiteljem, da določijo za to ugoden čas in priliko, če pa pride kakorkoli pred volitvami do novega imenovanja ravnateljstva in nadzornega odbora SUZOR-a, stojimo na stališču, da se je treba glede oseb zopet posvetovati z gospodarskimi in delavskimi zbornicami, čijih člani plačujejo prispevke za delavsko zavarovanje. — Jugoslovenske štipendije za češkoslovaške študente, češkoslovaško prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za štipendista mesta jugoslovenskega prosvetnega ministrstva za studiranje če^orT^"T¥l-:li vjsnkošolcev v Jugoslaviji. Zvočni kino Ideal SAMO SE DANES Danes ob 4.. 7. in 9yK uri HANS ALBERS v fitaru Kdo je morilec — Milivoje Cvrčanin ni naš konzul. Ze opetovano smo čitali, da je Milivoje Cvrčanin naš generalni konzul na Češkoslovaškem. Naše poslaništvo v Pragi objavlja zdaj uradno, da Milivoj Cvrčanin ni in nikoli ni bil naš generalni konzul, temveč je pravoslavni svečenik in zdaj zastopnik srbske pravoslavne cerkve na Češkoslovaškem. — Jadranski ezpress se je pocenil. Najpri-ljubljenejša češka zračna proga je tako zvani »jadranski express«, ki je od io t. m. cenejši. Od Sušaka do Prage se plača zdaj vožnjo po zraku 630 Kč (prej 720), iz Prage do Sušaka 567, iz Brna J30, iz Bratislave 450 itd. Iz Prage do Sušaka traja potovanje po zraku 305 minut, iz Brna 240, iz Bratislave 180, z Dunaja 200. Na Sušak prihaja amfihija ob 12.05, tako da imajo potniki ugodno zvezo s parniki. — Razpis za zakup menjalnice na postaji Subotica. Ravnateljstvo dri. železnic v Subo-tici je razpisalo prvo javno licitacijo za prevzem v triletni zakup menjalnice na postaji v Subotici. Licitacija se bo vršila 12. avgusta 1935 ob ii. uri dopoldne pri imenovanem ravnateljstvu. Pogoji za licitacijo so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Borza dela išče: 1 vulkanizerja, 1 tkalskega mojstra za bombaž, 1 tehničnega poslovodjo tekstilne stroke, z kravarja, 1 hlapca, 1 godbenico (violinistko) in 1 orodničarja-ključavniČarja. — Moste. Učiteljski zbor dri. narodne šole v Mostah je daroval namesto venca blagopokojni g. mami tov. Mile Vidmarjeve aoo Din za počitniško kolonijo revnih otrok iz Most. — Otvoritev brzojava in telefona pri poŠti Kotlje. Dne 1. julija je bil pri pošti Kotlje otvorjen telefon, ki opravlja tudi brzojavno službo. — Tragična smrt zagrebškega inženjerja. V Linzu se je smrtno ponesrečil zagrebški mestni inženjer Branko Eizner. Z ženo se je peljal na motociklu, ki se mu je na ostrem ovinku, nekaj kilometrov pred mestom, prevrnil. Eixner je udaril tako močno z glavo ob tla, da mu je počila lobanja in je bil takoj mrtev Njegova žena je pa odnesla samo lažje poškodbe. Pokojni je bil sin edinec matere, rojene Sverljuga — V smrt zaradi bolezni. V Zagrebu si je včeraj končal življenje zasebni uradnik Stjepan Castv. V svoji sobi se je ustrelil v glavo, da je obležal na mestu mrtev. V smrt je šel zaradi težke bolezni. — Dve nesreči. Predilniška delavka v Tržiču, Brejc Angela, je padla na cesti Kaver— Tržič s kolesa in se je tako močno potolkla, da so jo morali prepeljati v bolnico. Delavcu Miki Tautorju, stanujočemu na Rakovi jelii, je padla pri delu na glavo deska. Dobil je pretres možganov. Iz Ljubljane —I j Poljski častni konzulat v Ljubljani. Poljsko zunanje ministrstvo je imenovalo z aktom z dne 6*. maja spomeniškega konserva-torja dr. Franceta Ste leta za častnega konzula republike Poljske v Ljubljani z delokrogom za dravsko banovino. S tem se ustanavlja v Ljubljani poljski konzulat, čigar prva naloga bo kakor je razvidno iz imenovanja samega, poglabljanje kulturnih in turističnih stikov med Jugoslavijo in bratsko republiko Poljsko. Konzulat začne poslovati, čim dobi novi konzul ezeqatur vlade kraljevine Jugoslavije. —Ij Kaj bo z Marmontovo ulico? O tej ulici se je že mnogo govorilo, toda ne zato, da je tako lepa, temveč, ker še vedno ni urejena kljub vsemu zabavljanju in ponižnim prošnjam. Zadnje čase so opravili v nji več del, položili so tudi plinovod. Vedno je pa le v novem delu ulice, ki je prav za prav trg, gmajna, le delno nasuto cestišče. Trg je precej velik, smetišče na njem pa še večje. Tu je sicer Že periferija, vendar je ulica povsem zazidana ter spada prav tako pod mestno občino, kakor n. pr. šelenburgova ulica. Ponovno torej prosimo, spomnite se končno na Marmontov trg ter ga uredite, da bo zaslužil svoje ime! —lj Ižanci so res jezikavi, toda upamo, da ne vsi in da tudi vsi ne jezikajo tako nespretno, kakor »Ižanec«, ki daje lekcije piscu »Jadranske ceste na Ižanskem« Iški Vintgar je tako lep, da moram zavračati obdolžitev, da sem bil kdaj razočaran v njem Menda ni bil še nihče razočaran nad njegovo lepoto. Pisec prihaja že 10 let v IŠki Vintgar ter ga pozna kakor svoj žep in ni nikdar trdil, da v njem ni slapov. V sami soteski Iškega Vintgarja je na levem bregu manjši slap, ki ga pa poznajo le redki izletniki. V soteski Zale so res trije slapovi, toda Zala ni več Iški Vintgar. O Iškem Vintgarju sem že toliko pisal, da si moram, Žal, lastiti neprijetno zaslugo, da je postala ta krasna soteska popularnejša. Zdaj je že nekoliko preveč popularna. Ljubljančani se dobro razumemo z Ižanci zlasti odkar obiskujemo Iški Vintgar, Še bolj se pa bomo, če se bo »Ižanec« naučil nekoliko čitati. —lj Darilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani. Mestna hranilnica v Ljubljani je nagradila koncem letošnjega šolskega leta najboljšega uČenca(ko) vsakega razreda ljubljanskih šol s posebno lično opremljeno hranilno knjižico, glasečo se na vlogo Din 50.—. Radi nepopolnosti izkaza šol ni bila upoštevana Drž. dvoraz. trgovska šola Na intervencijo ravnateljstva imenovane Šole je Mestna hranilnica zadevo takoj uredila in poslala darilne knjižice naslednjim nagrajencem: Ivan Mihelič, Viljem Podboršek. Stanislava Krušič in Sonja Dintinjana. Ravnateljstvo Šole se Mestni hranilnici najlepše zahvaljuje. —lj Na drž. konservatoriju v Ljubljani so prejeli ob sklepu šolskega leta 1934/35 diplome o dovršenih študijah naslednji gojenci: 1. Srednja šola drž. konservatorija: Demšar Franjo (klarinet), Lubec Roza (violina), T ram puž Marija (klavir). — 2. Na visoki šoli, oddelek kompozicija je diplomiral Hrovatin Rado — 3. Na pedagoškem — učiteljskem oddelku sta diplomirali Ganza Mila in Mahkota Manica obe v glavnem predmetu petja —lj Šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 14 julija t. L ob 16. uri na letnem telovadišču Sokola »Ljubljana IV« ob Dolenjski cesti vrtno veselico, združeno s plesom, srečolovom, volitvijo kraljice rož, s pevskim nastopom, na katero vabimo vse dobrotnike, prijatelje in članstvo društva. Sodeluje priznana godba Sloge. Iz Kamnika — Smrt priljubljenega uradnika. V vojaški bolnišnici v Ljubljani je umrl včeraj popoldne g. Franc Mencinger, sreski vojaški referent v Kamniku. Po rodu je bil iz Bohinja, v Kamniku pa je služboval nad 13 let. Bil je izredno priljubljen med Kamničani kot dober družabnik, kot korektnega in izredno zaslužnega uradnika pa ga je cenil in spoštoval ves kamniški srez. Pokopali so ga danes dopoldne v Ljubljani. Kamniško s res ko načel -stvo je zastopal pri pogrebu komisar g. Adolf Vadnjal. — Hudo prizadeti družini in sorodnikom naše sožalje! Kamničani ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. — Športni dan. V nedeljo 14. t. m. priredi Športni klub Kamnik svoj vsakoletni športni dan. Za to prireditev vlada vsako leto med Kamničani zelo veliko zanimanje. Se posebej pa bo letos ta dan zelo važen za naše športnike, ki bodo imeli priliko pokazati svojo moč v borbi s podeželskimi klubi in utrditi svoj sloves najmočnejšega podeželskega kluba. V nedeljo ne bomo videli v borbi s plavači in nogometaši vodilnih ljubljanskih klubov, am- pak so povabljeni po večini športniki iz kamniškega sreza in Kranja ter plavalna sekcija SK »Jadrana« iz Ljubljane. Za propagando ustanovitve lahko atletske sekcije pa nam bo na! domačin in državni rekorder Jože Bručan organiziral tek na 3000 metrov, pri katerem bodo sodelovali nali najboljši tekača. — Roko si je zlomit Na! mladi telovadec Milan Podobnik je na sokolskem nastopu v Mengšu padel tako nesrečno z droga, da si je zlomil desnico nad zapestjem. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Popravilo vodovoda. Da popravljamo pri nas v Kamniku vodovod, to je menda znano že sirom naie lepe domovine. Ta popravila lahko podelimo nekako na tri velike periode. V prvi periodi so razkopavali in pregledovali glavno dovodno cev in dognah*, da je ista nepoškodovana. V drugi periodi so le-čili na! vodovod z nekakimi ultra kratkimi valovi, ki so menda bolj ozdravili občinsko blagajno, kakor pa vodni pritisk. Sedaj v tretji periodi pa preizkušajo vodovodne napeljave od hiše do hiše in montirajo nove ventile. Ceste so podobne strelskim jarkom iz svetovne vojne, vendar pa dvomimo, Če bodo vsa ta dela prinesla zaleljen uspeh, t. j. da bo po teh popravilih kamniški vodovod res imel potreben pritisk. Vzdrževanje in pregled posameznih hišnih instalacij je vsekakor potre« ben in upravičen, toda k izboljšanju pritiska bo to malo pomagalo, kajti pri vseh dosedanjih pregledih so našli večinoma samo pokvarjene ventile, kateri so tako in tako normalno odprti in torej na pritisk sam nimajo vpliva, nallo se je pa bore malo slabih cevi Kaže torej, da leži jedro v preozkih glavnih ceveh, odnosno v prevelikem konzumu in v tej smeri mora občina iskati, če želi zadovoljiti svoje občane. Sicer pa, kaj hočemo. V vsakem letoviškem mestu imajo svoj sezijski Šlager, in pri nas je za spremembo Šlager letošnje sezone generalno popravilo vseh ventilčkov. ggj Zto*** U*** Dvor Telefon 17-80 I Dane« ob f, 7. io 9. uri I FELIX BRE6SART 1 v filmu I JO dni garnizljskega I zapora I Parterni sedeži po 3.50 Din I Vsak dan nos spored g Iz Maribora — Razstava čistokrvnih psov pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja. Klub ljubiteljev športnih psov. v Ljubljani priredi v okviru letošnjega mariborskega tedna 3. in 4. avgusta 111. državno razstavo čistokrvnih psov vseh pasem. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel kraljevič Andrej. — Z davčne uprave. Razpored osnovnega in dopolnilnega davka zemljarme za leto 1935 je razgrnjen v smislu čl. 31 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 na javni vpogled pri davčni upravi za mesto Maribor, soba št. 1 v času od 20. do vključno 28. t. m. V tem Času se morejo pri davčni upravi podati ugovori računskega značaja zoper odmero osnove ali zoper odstotek dopolnilnega davka. Vsi ugovori morajo biti pismeni, ker se ustmeni ne upoštevajo. — Starou poko jenci bodo izenačeni z novimi?! Pri prometnem ministru se je te dni oglasila deputacija staroupokojencev in mu predložila utemeljeno spomenico, v kateri prosijo in zahtevajo staroupokojenci svoje pravice. Kakor doznavamo, so bili člani deputacije zelo ljubeznjivo sprejeti in prometni minister je staroupokojencem obljubil vso svojo pomoč. Sedaj obstoja upanje, da bodo tudi ti trpini, to je staroupokojenci, prišli do svojih pravic — Borza dela v Mariboru nudi delo vulka-zerju, 2 kolar jem a, podkovskemu kovaču in 2 perfektnima kuharicama Podrobna pojasnila daje mariborska Borza dela v Gregorčičevi ulici med dopoldanskimi uradnimi urami. — Važno za železniške upokojence, vdove in sirote! Direkcija državnih Železnic v Ljubljani izdaja drugi izvod vložkov k rumenim legitimacijam za L 1*3c. Upokojenci ki reflektirsjo na nadaljnih ta voženj po režij' ski ceni. se naj zglase pri železniški postati, kjer so v evidenci. — Pastirček pod kolesi Ko je neki posestnik vozil s svojim vozom v sredo popoldne po državni cesti med Hočami in Mariborom, je po nesreči povozil 14 letnega pastirčka Antona Novaka. Kolesa voza so pastirčku obe nogi tako poškodovala, da so ubogega dečka morali prepeljati v mariborsko bolnico. — Mojstrsko izpitna predavanja s Mariboru. Druga polovica julija je namenjena mojstrskim izpitnim predavanjem, katerih se lahko udeleže vsi rokodelski mojstri, mojstri-nje, pomočniki in pomočnice. Predavanja bodo brezplačna. Prijava sprejema obrtno-zadružni nadzornik na sreakem načelstvu v Mariboru. — Tiralica je pomagata. Terenskim orožnikom se je zdel as letni brezposelni delavec Ivan Nagode zelo sumljiv. Aretirali so ga, in ko so potom tiralice spoznali v areti rancu že dolgo zasledovanega vlomilca in tatu, so uvideli, da jim je padel v roke drzen zločinec Nagode ima na vesti več vlomnih tatvin. Pri aretaciji so orožniki našli v Nagodetovih žepih večjo vsoto denarja. Vlomilca so oddali v sodne zapore. V ATELJEJU. Slikar: Poglejte to sliko. Gotovo boste priznali, da sem imenitno zadel strašen prizor — Da, še svoj dan nisem videl kaj tako strašnega. rei. 21-24 ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Danes ob 4„ iy4 In 9*/4 url t PAVEL H8RBIGER v funro ROŽE Z JUGA * GLOBOKO ZNIŽANE CENE Revija naših plavaiev NajboljSi rezultat je dosegel snoii Wilfan v N-btnem plavanju. — Tehnični rezultati Ljubljana, 12. julija. SK Ilirija je priredila sinoči v svojem kopališču revijo svojih plavačev. Nastopilo je skupno 120 navdušenih tekmovalcev, ki so za začetek sezone pokazali zelo mnogo. Kar v treh točkah so bili doseženi boljši časi, kakor obstoječi državni rekordi in je to močno razgibalo občinstvo, ki se je zbralo v rekordnem številu. Nad 600 gledalcev je z največjim zanimanjem sledilo zanimivi nočni tekmi. Najboljši rezultat je bil dosežen v hrbtnem plavanju, kjer je Wilfan brez posebnega truda plaval znatno pod rekordom in sta tudi oba ostala tekmovalca dosegla čase zelo blizu rekorda. Juniorska garda Ilirije se lahko postavi. Najmlajši so na 50 m prosto presenetili. Posebno zmagovalec Karbl in drugi Pestevšek sta velika talenta, ki bosta še mnogo dosegla, ako bosta sistematično nadaljevala trening. Sernec je z dobrim časom 29.6 Šele na zadnjih metrih premagal žilavega Demonteja. Zelo zanimiva točka je bilo plavanje 200 m prsno handicap. Državni prvak Hribar je dal so-tekmovalcem po 23 sekund naskoka, a je že 25 m pred ciljem prekosil vse in zmagal v rekordnem času. Na 100 m prosto je Wil-fan brez napora plaval 2 desetinki izpod lastnega rekorda in bi ob ostrejši konkurenci lahko dosegel še znatno boljši čas. Opazilo se je pomanjkanje Fritscha, ki je pri vojakih. Zicherl je plaval svoj do sedaj najboljši čas, prav dobro pa so se odrezali tudi Schell, Scarpa in 2iža. Dekleta v formi še ne dosegajo fantov, čeprav smo lahko tudi z njimi zadovoljni. Na 200 m prosto smo od Michaleka pričakovali nekoliko več. Le s težavo je premagal Fuxa. Začetek je prav dober in Ilirija lahko brez strahu čaka na državno prvenstvo. Rekordi ne bodo priznani, ker start ni sledil na strel in ker tekmovalci niso imeli predpisanega trikoja. Tehnični rezultati so bili: 100 m hrbtno: 1. Wilfan 1:15 (rekord 1:18.2), 2. Grčič 1:18.5, 3. Schell t:18.8. 50 m prosto najmlajši junior ji: 1. Karbl 34.2, 2. Pestevšek 35, 3. Baš 39.6, 4. Zaletel 40, 5. Grum 40.8. 50m prosto juniorji: t. Sernec 29.6, 2. Demonte 30.2, 3. Banko 31.8, 4. Watzke 33, 5. Skapin 34. Iz Celja —c Pri Združenju trgovcev za mesto Celje sta bila v juniju na novo prijavljena 2 trgovska obrata, 2 pa odjavljena. — Tekmo žanjic bo priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Skofji vasi v nedeljo 14. t. m. v Arclinu. Obenem bo tudi kolesarska tekma s startom pri gostilni g. M. Vrečka v Arclinu. — Umrl je v sredo v Celju (Kralja Petra cesta 31) po dveletnem trpljenju 17 letni šesto-šolec celjske realne gimnazije Milan Rus, sin državnega tožilca g. N. Davorina Rusa v Novem mestu. Pogreb bo v petek ob 17. iz hiše žalosti na celjsko pokopališče. Simpatičnemu, nadarjenemu mladeniču bodi ohranjen blag spomin, rodbini naie iskreno sožalje 1 —c Vsi železničarji-upokojenci, stanujoči v območju železniške postaje v Celju, ki želijo imeti nadaljnih 12 prostih voženj, naj se takoj javijo pri železniški postajni blagajni v Celju. Vložek stane 1 Din. —c Slovesen zaključek na trgovski nadaljevalni loti v Celju. Ob navzočnosti učiteljskega zbora in zastopnikov Združenja trgovcev za mesto Celje je bila v nedeljo ob 10. zaključna slovesnost na trgovski nadaljevalni šoli v Celju. Ko so bili zbrani učenci in učenke, je upravitelj šole g. direktor Marinček v prisrčnem nagovoru pozdravil navzoče trgovce učiteljski zbor ir vse trgovske vajence in vajenke V lepem govoru je podčrtal /ažnost trgovskega stanu vzpodbujal navzočo mladino k nadaljnemu napredovanju in apeliral posebno na vajence, ki «0 ravno dovršili šolo, da se z vsemi močmi oprimejo bodočega poklica, da bodo nekoč dobri trgovci, pa tudi dobri državljani, saj je trgovski stan steber države. Zahvalil se je obenem vsem trgovcem za njihovo naklonjenost Šoli. Nato se je g. Fazarinc v imenu Združenja trgovcev zahvalil učiteljskemu zboru za ves trud, ki ga je imel v teku šolskega leta z učenci. Ožigosal je brezbrižnost učencev, ki bi imeli pod vodstvom tako dobrega učiteljskega zbora lahko boljše uspehe. Uspeh je namreč ob koncu šolskega leta 1934/1935 tako porazen, da ni mogoče dovoli grajati malomarnosti učencev Kajti padlo je med 35 vajenci in vajenk v I. razredu 10 vajencev, t pa ima ponavljalni izpit. Izmed 33 vajencev in vajenk v n. razredu jih je padlo 13, popravni izpit pa imajo 4. Uspeh v ITI. razredu je razmeroma boljši, ker izmed 11 vajencev in vajenk ni nobeden padel, pač 50 m hrbtno dame: 1. Bradač 44.5, 2. Za-lokar 46.5, 3. Vidmar 53.7. Vse so plavale hrbtno crawl. 200 m prso handicap: 1. Hribar 3:06 {boljše od rekorda), 2. Kramar 3:18.9, 3. Močnik 3:25.8. Fance, ki je priplaval na cilj drugi, je bil diskvalificiran zaradi napačnega obrata. 100 m prosto gospodje: 1. Wilfan 1:03 (rekord 1:03.2), 2. Ziherl 1:07.7, 3. Scha.ll 1:12.5, 4. Scarpa 1:12.6, 5. 2iža 1:13. 50 m prsno dame: 1. Binder 46.2, 2. Jurjevčič 48.9, 3. AvČin. 200 m prosto handicap gospodje: 1. Mi-chalek 2:36, 2. Fux 2:36.1, 3. Demonte 2:55.1, 4. Tauzes, 5. Otruba. Zmagovalca sta dala ostalim po 10 sekund naskoka. Vaditelj Miran Fux je nato z 20 fanti in dekleti, ki so baš včeraj absolvirali mladinski tečaj, pokazal plavalno šolo. Na ne baš vojaško komando je mladina prav strumno pokazala delo rok in nog na suhem in v vodi. Na koncu so vsi plavali 2 progi. Produkcija je prav nazorno pokazala, kaj se da napraviti po komaj 14 dnevnem sistematičnem treningu. Sledila je ekshibicija novega prsnegu stila »buterflvc ali >metulj<. Novi način se imenuje metulj zato, ker je plavanje zelo slično metulju, ki se pri letu dvigi in pada. Metulj je mnojro hitrejši kakor dosedanji način, ker opravljajo roke gibe, ki zavirajo hitrost, v zraku in ne pod vodo. Sprememba je tudi v tem, da roki, ko se potopita, ne suneta v stran, temveč istočasno navzdol kakor pri eravvln. Metuljčkov slog je mnogo hitrejši a tudi napornejši in je zanj potreben daljši trening. Tekmovanje so zaključile 3 vvnterpnlo tekme. Nastopili so juniorji, rezerva in senior ji, ki so igrali med seboj po en polčas. Pri tekmi je bilo zelo živahno, krr so juniorji že dva dneva pred tekmo razdeljevali med kopalce listke s pozivom, naj se gledalci opredele za juniorje, ki so simpatičnejši od seniorjev. Juniorji so res pokazali prav lepo ifrro in so premagali tudi seniorje. Pri prvi igri je rezerva podlegla junivrjem z 1:2, nato pa seniorjem s 4:0. V odločilni tekmi, ki je pokazala velik napredek naših waterpoli-stov, so juniorji premagali seniorje s 4:3. pa imajo 3 popravni izpit. Gospod Fazarinc je vzpodbujal zlasti absolvente III. razreda, da v bodoče posvetijo vse sile nadaljni izobrazbi v lepem trgovskem poklicu. Slab uspeh v šoli kaže tudi nezmožnost v trgovini, s čimer nastaja brezposelnost in se trgovec sam uničuje. Sledila je razdelitev nagrad najboljšim učencem, ki jih je Združenje trgovcev za mesto Celje dovolilo na svoji skupščini. Prvo nagrado po 200 Din so prejeli Založnik Vladimir iz I. razreda, Pevec Nt?a iz II. razreda in Maver Franc iz III. razreda; drugo nagrado po 100 Din Javornik Marija iz L, Pečnik Franc iz II. in Pleterski Ana iz III. razreda, tretjo nagrado v znesku 50 Din pa Pečnik Stanislav iz I. razreda. Nadaljni dve nagradi v tem znesku se nista razdelili, ker učiteljski zbor zaradi slabih uspehov ni mogel nikogar predlagati. V imenu mladine se je zahvalil absolvent ITI. razreda Maver Franc učiteljskemu zboru za ves trud, gospodom trgovcem pa za izkazano naklonjenost. Tudi on je vzpodbujal navzočo mladino k nadaljnemu delu, ki bo samo v njenem lastnem interesu. —c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je dne 1. julija t. 1. zapadel v plačilo najemninski vinar za proračunsko razdobje od 1. julija do 30. sept. 1935. — Stranke se pozivajo, da plačajo že zapadli obrok pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 31. julija t. I. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Pla-I čila, ki bodo izostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, pa bodo izterjana z izvršbo. —c Uporaba mestnega ledu pri izdelovanju in prodajanju živil. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ker je vsak led iz tekočih in stoječih voda več ali manj nesnažen in more okužiti hranila, odreja mestno poglavarstvo, da morajo vsi slaščičarji, kavarnarji in izdelovalci ozir. prodajalci živil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda hranil za hlaje nje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko. le umeten led. Mestno poglavarstvo bo na podlagi $ 4a sanit. za kona 2 dne 30. aprila 1870 drž. zak št 6R in zakona o nadzorstvu nad živili izvrševalo po svojih organih v tem pogledu strogo nad zorstvo in bo osebe, ki se ne bi ravnale po tej odredbi, najstrožje kaznovalo po kazenskih določbah zakona o nadzorstvu nad živili —C Umrla je v sredo v celjski bolnici f2 letna posestnic? Neža Pišotkova iz KonjiTke vasi pri Konjicah. »8LOVBNSK1 NAROD« dne 12. julija 1935. me*. 154 Ludvik Wdff: BOGINJA DOBROTE Roman — Lagala sem, — je zajecljala in dvignila glavo, da bi odkrito priznala svojo krivdo. — Lagala sera. Pogled ji je ušel k nočni omarici in odkril tablete, ki se je zdelo, da jih Kvanon čuva. Solze so ji znova pritekle iz oči neizmerno je bila srečna, da ni prišla prepozno. — Ali mi morete odpustiti, gospod riarland? — Glas ji je zvenel nežno, plaho. liarland ni našel besed, da bi ji odgovoril, le s smehljajem jo je miril in tolažil. — Vsa iz sebe sem bila, oprostite mi. Pod nepremagljivim občutkom, da mora delati pokoro, je padla na kolena in mu pokrila obraz z obupnimi po-'jubi. Z veseljem bi se bila žrtvovala, da bi odkupili svojo veliko krivdo. Ko je pa pila poljube z njegovih utrujenih ustnic, je spoznala, da ni doprinesla nobene žrtve. Vsa zbegana je spoznala, da ljubi tega moža. Drhtečega srca je Harland objel to dekle, ki je po njem hrepenelo vse njegovo bitje, v žgoči blaženosti je hotel zadržati srečo, ki se mu je bila tako nepričakovano nasmehnila in s praznima rokama je segel v prazno. Kri mu je zastala v žilah, srce mu je oledenelo. Kipeča mladost na njegovih prsih ni našla odgovora. Harland je božal obraz ljubljenega dekleta in z otožnim glasom je dejal: — Zdaj pa morate iti draga, mila Inge-lena. Vstala je in zardela v najglobljem ponižanju svojega življenja. Zavrgel je bil njeno žrtev. Bila mu je premajhna. — Lahko noč. gospod Harland, — je zajecljala globoko osramočena in se opotekla k vratom. JESEN. Na livade je bila že dahnila jesen. Solnce je pozno vzhajalo izza gora in težko je preganjalo jutranje megle, ležeče nad dolinami. Opoldne se je še poznalo poletje, zgodnji večeri so pa že razprostirali nad orumenelo krajino dih jeseni. V Egadinu je bilo vse tiho in zaspano. Tujci so zapuščali mesto, trgovine so se zapirale, vlaki so prihajali bolj po redko, srebrne niti so visele v zraku. Tiste dni je nastopila v Harlandovem življenju jesen. Odkar se je bil odpovedal ljubljenemu dekletu, so tekli dnevi pusto in prazno. Govoril je malo in tiho, mirno se je smehljal in potrpežljivo čakal, da dozore sad, čigar zarodke je bila vsadila vanj tuja roka. Ingelena ga je spremljala liki temni moli akord. Jasno, polno veselje njene mladosti je bilo uničeno. Čutila se je izčrpano, izpuljeno s koreninami, oropano vsega ognja. Stopala je skozi življenje nalik služabnici brez volje, pod težo krivde, ki je ni mogla odkupiti. Včasih se je pa oglasil v njenem srcu odpor, ker je spoznala, da je bila oropana, da je ta mož izsesal iz nje vso silo. Toda njen odpor je vedno znova zlomil občutek, da je njeno ljubezen zavrgel. Cim se je pa bližal večer, je ostala sama tiha žalost. Preveč je bilo zamujenega v svetlih, žarečih poletnih dneh. Harland in Ingelena sta hodila po cele večere molče skupaj skozi jesensko prirodo kakor v miru postarana zakonca, ki si nimata več kaj povedati. Prijazen pogled je nadomestil vse besede, ki so bile izgubile smisel in se postarale. Večer je neizprosno objemal nežno razsvetljeno mizo. V peči je pra- sketal ogenj, na steni je počasi, enakomerno tiktakala ura. Ingelena ni več Čitala. Zdelo se ji je, kakor da so knjige steklene. Ce jih močneje stisneš, se razbijejo in te ranijo. Ingelena ni več čitala, riarland pa ni opazil, da se je nekaj izpremenilo. Sedel je zatopljen v svoje mračne misli, razmišljal je brez ozira in brez krinke, kakor da je sam. Kakšne misli mu roje po glavi? — se je vprašala Ingelena tu pa tam, pa ni mogla ničesar prečitati z njegovega odkritega obraza. Najbrž ne misli na nič, je pomislila, samo hladneje. Ljudje so hladni. Nihče ni potreboval moje toplote. Zdaj sem se še sama ohladila. Jesen in otožnost sta se bili naselili v vili na Morrterači, zavladali sta po vseh sobah. Samo zgoraj v Harlandovi spalnici je žarel prijazni smehljaj boginje kakor ob poletnih nočeh, ko so ČV rikali črički. V tem mračnem deževnem tednu je naenkrat prodrl do Harlanda klic, ki je postajal vedno glasnejši in močnejši, dokler ni mogel več kljubovati. Harland je bil spredel misel do konca. Zdaj se je zdramil iz zamišljenosri in zdramil iz nje tudi Ingeleno. Bil je sam v sobi. ko se je izvil iz objema težkih misli in zaklical z novim krepkim glasom: — Ingelena! Gospodična Ingelena! Zaslišala je klic, ki vanj ni več verovala, in prihitela je v sobo. Prijel jo je za roko. — Sedite in poslušajte me, Ingelena. Njen prestrašeni pogled se je ustavil na njegovem prebujenem obrazu. — Odpotujeva. Ingelena! — Zakaj? — je dihnila in se prijela za močno utripajoče srce. — Najin čas je prišel. V Berlin se odpeljeva. — V Berlin? Zdaj je bil to krik. — Vem. kaj mislite, Ingelena, toda motite se! Ingelena, povem vam svojo najskrivnejšo misel: Ne verjamem več profesorju Gotteswintru. Vam verjamem, Ingelena. Sebi verjamem. Zdaj vem, dobro vem, da v štirih tednih ne bom zblaznel. Solze radosti in sreče so ji pritekle po licih. In vam se imam zahvaliti. Ingelena, da to vem! Za vse, za vse se moram zahvaliti vam. Vsaka misel, ki jo zdaj lahko mislim, prihaja od vas. V svoji skromnosti je hotela ugovarjati. — Ne ugovarjajte. Tngelena, tako je! Zdaj vem, da ne bom zblaznel. Mladostno se je zasmejal. Se na misel mi ne pride. Zmotilo se je že več profesorjev. Nekega dne umrem, kakor vsak človek, ko me življenje ne bo več veselilo. Človek umre namreč samo, če hoče. Prav pravite, Ingelena. Solznih oči se mu je Ingelena smehljala. — Zdaj se pa morava vrniti v Berlin. — Ne v Berlin. Odpotujva v tem deževnem vremenu kam na jug, o božiču se pa vrneva. Zima je v Engadinu krasna, še krasnejša od poletja. — Vrneva se, Tngelena, — je dejal prepričevalno, — vrneva se in nikoli več ne zapustiva tega kraja. Toda prej moram v Berlin. Za štiri, za tri tedne. — Nikar v Berlin! — Red moram napraviti! Kaj ne razumete tega, Ingelena? Odkimala je z glavo. — Ne morem trpeti, da bi v mojem imenu tako vodili moja podjetja. To bi bilo strahopetno in nedostojno. Mar mi svetujete, naj bom strahopetnež? — Da, gospod Harland. Kupujte domače blago! MALI OGLASI V vseU malih oglasih velja o eseda 50 para, đaveh Dtn 2.-Najmanjši znesek za mah oglas Din 8.-. davea Din 2.-Mah oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudJ v znam icah - Za pismene odgovore glede malih oglasov je treb* priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo RAZNO Beseda 50 par. davek 3.- Din NajmanjSi znesek 8 Din ENTEL - A Z U K - PUSE izvrši ekspres MATER & LJubljana i poleg notela štrukelj) 54/L ZADOVOLJIM VSAKOGAR v ceni in kvaliteti. Ldster suknjiči Din 145.—, športni Din 98.—. Ia pumparce Din 98.—* svilene srajce Din 45. itd. — Presker, Sv. Petra cesta 14. 4 L MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1. LJUBLJANA. TvrSeva cesta 6 i nasproti Nebotičnika > 557L MALI OGLASI »SLOV NARODU IMAJO j SIGUREN USPEHi PRIPOROČA SE letovišče in kopaliSče Sorli — Gorenja vas — nad škof jo Lo- In omagal Je lev... Ob zadnjo ognjeno francosko steno pred Verdunom se je nemški val odbil Ljubljana, 12. julija. Fort Souville... Po Verdunu je vse polno vodnikov, invalidov, častnikov in vojakov iz svetovne vojne, ki vodijo tujce po okoliških bojiščih. Nas je vodil rezervni častnik, udeleženec krvavih bojev pred Verdunom. Na grebenu leži Fort Souville. Med njim in Fortom Douaumont je jama pri jami, lijak pri lijaku, kakor da so tajne podzemne sile razrile in preorale vso zemljo. Na tisoče, stotisoče je teh jam in lijakov, kamor so padale granate vseh kalibrov, da niti murni niso mogli ostati živi v tem peklu dima, ognja in jekla. V bližini je bila velika vas Fleurv. Kupček kamenja kale zdaj kraj, kjer je stala, m napis na spomeniku padlim domačinom te opozori, da stojiš v bivši vasi okrog Verduna in vsak grič je trdnjava, ki je pila zdaj nemško, zdaj francosko kri. Stali smo na cesti v Souville in pri belem dnevu je nas obhajala groza. Ti krvavi verdunski griči sami kriče do neba, da se tvoj glas izgubi v tem vesoljstvo pretresujočem kriku. S ceste na razrito zemljo ne smeš stopiti. Na vsakem koraku preži nate pritajena smrt. Še zdaj so zarite v prst in kamenje granate, ki pred 19 leti niso eksplodirale, ko so udarile ob tla. Sveta in prokleta zemlja ... Naj govori suhoparno poročilo vojaškega strokovnjaka o bojih pri Sou-villeu: »Cas je pritiskal; druge nevarnosti so pretile na Sommi in na vzhodnem bojišču. Zdaj se bo posrečilo, izjavi ce- Fleurv. A vasi ni, izginila je, granate so jo zravnale z zemljo, da bi celo va-ščani zgrešili zemljišča, kjer so stale njihove domačije, če bi bili še med živimi. 32 vasi je odnesla vojna furija izpred Verduna, da ni ostal kamen na kamnu. Utrdba Thiaumont, Cote de Froide-terre, Fleurv in Fort Souville so tvorili zadnjo in obenem najmočnejšo pregrado pred Verdunom, ki so jo hoteli Nemci v juniju 1916 porušiti, da bi se jim odprl pogled neposredno v verdunsko kotlino. Samo nekaj kilometrov so bili Še od Verduna, stotisoči njihovih vojakov so izkrvaveli pred njim, a Verduna niso nikoli videli. Ce bi bili zasedli Sou-vil- , bi se bili približal: svojemu cilju na pičle tri kilometre in Verdun bi se bil moral udati. A če bi bil padel Verdun, bi bil neposredno ogrožen Pariz. Kaj čuda torej, da so se baš tu Francozi tako živalo in junaško borili. Odločilni spopadi so bili pri Chapelle Sainte-Fine odnosno Haie Renardu. Tu stoji eden simbolično najmočnejših spomenikov, kar jih je kdaj izklesalo umetnikovo dleto. Na granitnem podstavku leži mrtev kralj pustinje, simbol strtega .junaštva. Krp je delo francoskega kiparja Ren-e Parisa. Će kje, je ta simbol tu na mestu. Na desno stran je omahnil silni lev, zadnje noge je iztegnil v smrtnih krčih, sprednje ima skrčene pod prsi, glavo mu je pritisnila smrt k tlom in zadnji trenutki so mu zatisnili oči. Tu je omahnila železna nemška pest, tu je omagala iz globoko zasekanih ran krvaveča nemška vojska, tu je ' milo kolo usode. Verdun, ki je najbolj omajal in izčrpal lemško moč, je bil rešen. Toda za kakšno ceno? Za sto Verdunov bi ne smelo ugasniti eno človeško življenje, a po verdunskih griči1' jih je ugasnilo za en Verdun blizu dv~ milijona. 54 gričev je v polkrogu sar. Nemški častnik, ujet pred navalom, izpove, da računa nemški generalni štab z zavzetjem Verduna v štirih dneh. Značilen, med vse čete na bojišču razdeljen in pri nemških ujetnikih najden zemljevid kaže vse zasedene kraje do Verduna in pot od Verduna do Pariza. Od Cote de Froideterre do Fort Vauxa branita francoske postojanke 11. in 6. armadni zbor. 21. junija začno nemški topovi v nepopisnem ognju mleti okolico Cote de Froideterre, Fleurv, Souville in Tavan-nes. Grebeni gričev zagore m se zavijejo v oblake dima kakor ognjeniki; črni in rumenkasti oblaki dima se vale iz vseh rovov, neprestano grme topovi, zdaj pa zdaj zadoni vmes eksplozija orjaških 38 m 42 centimeterskih granat, ki so rušile Froideterre, Souville in Tavannes. 22. junija zvečer bruhne so-v-ažnik na souvillsko planoto, rove. postojanke baterij in steze blizu 200.000 plinskih granat; ozračje je dušeče; sovražnik ne pričakuje nobenega odpora več, tako trdno je prepričan, da je uničil topove, skladišča m rezervne čete. Vso noč korakajo francoske čete po tem križevem potu, a zjutraj, do skrajnosti izmučene, morajo vzdržati sunek sovražne pehote. V jutranji zarji 23. junija doseže kanonada nesluteno moč. Ura je sedem; čez griče, po vseh na planoti stekajočih se rovih, po Ravin de Ia Couleuvre, Ravin de la Dame. vo-dečih proti Froideterre, po Ravin de la Caillette in Ravin du Bazil, vodečih v Fleurv, po Ravin des Fontaines, vodeči iz Vauxa v Souville, prodirajo sovražne vrste naprej; 80.000 sivo oblečenih Bavarcev, lovcev alpinskega ar-madnega zbora, v vojni preizkušene čete, prodirajo na 5 km široki bojni črti naprej. V prvi vrsti korakajo strnjeno udarni bataljoni s tenkim valom metalcev ročnih granat pred seboj; preska- kujejo od luknje do luknje. Za njimi se zbirajo v rovih pomožne čete. Francoski 7.5 centiineterski topovi ojačijo svojo ognjeno pregrado in orjejo rove, ki se izpreminjajo v krvavo, strupenih plinov polno mrtvašnico. Na Cote de Froideterre preplavi sovražnik utrdbo Thiaumont z njenimi branilci vred. Od spredaj in od strani napadeni se obupno bore lovci francoskega bataljona; boj. mož proti možu, postane na vsej bojni črti obkoljenega bataljona splošen; samo 60 lovcev se reši iz krvavega pokolja. Skozi vrzel prodro štiri bavarske stotnije do utrdbe Froideterre. Toda žilava obramba Thiau-monta je omogočila drugemu lovskemu bataljonu približati se; bataljon se razvije v bojno črto in vrže v divjem spopadu z bajoneti in ročnimi granatami Bavarce, ki so bili za hip zavzeli utrdbo Froideterre, nazaj. Pred Souvillom je bil nemški naval odbit. Trdnjava, kjer so granate zasule ali raztrgale toliko junaških artiljerijskih opazovalcev, ostane še vedno čuieča predstraža boii-šča. Toda sovražnik še ni opustil namena prodreti pregrado. Thiaumont in Fleurv sta v njegovih rokah. 11. julija poskusi po Ravin de la Poudriere in Ravin de*; Vignes obkoliti Port Souville na vzhodu tn obenem neposredno navaliti na severna pobočja. V odseku Vaux se napad izjalovi. Toda na levem bojnem krilu prodre sovražnik preko Fleurvia v Ravin de la Poudriere in Ravin des Vignes. 12. julija zgodaj zjutraj zavzame Chapelle Sainte-Fine. Trdnjava Souville je v nevarnosti. Sovražnik pospeši prodiranje in zasede pobočja utrdbe. Tedaj pa zagrme francoski topovi in postavijo pred njim ognjeno steno. Pod točo granat se začno naskakuioči prerivati sem in tja. Naprej stremeči val potisne 150 Nemcev na vrh utrdbe *kot zadnjo peno padajočega vala. ki se razprši v pršeči dež«. V hipu so vsi v rovih ujeti ali pobiti. Souville se še vedno drži... In tu. sredi potokov krvi. med razmesarjenimi človeškimi trupli, je silni lev omagal in izkrvavel. Francoski umetnik je vdihnil kamnu in bronu veličino francoskih in nemških žrtev v dvojno brezumje globoko zagrizenega skupnega prokletstva ... J. Z. Kralj nebotičnikov umrl Te dni je umrl v nekem mestecu blizu Newyorka v največji revščini Abraham Lef-caurt, ki je bil znan svoj cas kot kralj nebotičnikov. Njegova karijera je bila čisto ameriška. Začel je kot čistilec čevljev, potem je presedlal h trgovini in pozneje je imel trgovino z narejenimi oblekami in tu si je prihranili nekaj premoženja. S tem denarjem je začel kupovati zemljišča in jih proti primernemu dobičku prodajati naprej. Kmalu je postal najspretnejši trgovec z nepremičninami v Ameriki. Na periferiji Newyorka je pokupil pred zo leti velika zemljišča po izredno nizki ceni in na njih je sistematično zgradil cele dele mesta. Tudi prvi newyor?ki nebotičnik je stal na zemljišču Lefcaurta. Takoj po vojni so cenili njegovo premo ženje na ioo milijonov dolarjev in bivši čistilec čevljev si je zgradil tako razkošno vilo, da so jo hodili občudovat iz vseh krajev Amerike. Toda borzni krah je požrl tudi njegovo premoženje in brvši kralj nebotičnikov je mogel preživeti zadnja leta svojega življenja samo s pomočjo miloščine, ki so mu jo dajali prijatelji. Zapustil je še 5,000.000 dolarjev dolgov. OTROŠKA. — Jurček^ ali je bil zdravnik pri papanu? — Da. — In kaj je dejal? — Nič. Prijel ga je samo za roko in pogledal, če njegova ura dobro gre. V globoki žalosti naznanjamo, da se je moj ljubljeni soprog, brat svak in stric, gosood Josip ulic:- ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in za vsa sožalja ob smrti našega soproga, očeta itd., gospoda •Zititona Srcor se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo preč. g. p. Lederhasu za zadnjo tolažbo, g. zdravniku dr. Ahčinu, 66. s. usmiljenkam, Trnovskemu pevskemu društvu za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega nam rajnika spremili na zadnji poti. Vsem Bog obilo povrni! V Ljubljani, dne 12. julija 1935. Jožica Grčar, soproga. Zvonko, sin, in ostalo sorod sivo. — Za »Maramo *Tan J _ g* oprave in inaeratni oai usta Oton JnMCOL - Val 9 UjnMjam