Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Ve^a za vse leto - . .	$6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto Za inozemstvo celo Leto
*>.uu m
*?.oo U
$7.00 |
NARODA
r
List slovenskih delavcev v Ameriki.
t
TELEFON: GORTLANDT 2876
NO. 303. — ŠTEV. 303.
■ ■ i. .i > — - _____ Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N Y., un^ier Act of Congress of March 3 iy'jb
_NEW YORK, MONDAY, DECEM3EE 23, 1925. — -F0NDELJEK, 28. DEQEMBBA 1925.
he largest Slovenian Daily L&* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«
TELEFON: CORTLANDT 2870
VOLUME XXXni. — LETNIK XXXITi
AVSTRIJA SLUTI ZAROTO Maroška vojna Briand je pred
Avstrija sluti zaroto, koje namen je razcepiti republiko. — Govorice o neoficijelnih intrigah italijanskih in jugoslovanskih skupin so opozorile dunajske voditelje.
DUNAJ, Avstrija, 27. decembra. — Trajne govorice o preteči razdelitvi Avstrije med njene sose-de so povzročile veliko nervoznost tukaj in v provincah.
Sedanji teritorijalni status Avstrije je zajamčen v pogodbi z Ligo narodov, a ta dogovor obvezuje le vlade, ne pa več. manj neodgovornih skupin ljudi, ki so vključili v svoje politične programe načrte, ki bi izbrisali, avstrijsko republiko z zemljevida Evrope ter povzročili izpremembo v političnih razmerami centralne Evrope.
Avstrijska vl^da, ki skrbno zasleduje te razvoje, zanikuje, da preti kaka neposredna nevarnost. Ponovno je ugotovila, da so dale vlade raznih sosednih držav pomirljiva zagotovila, in da ne bodo dovolile nikakih pustolovskih eskapad.
Oficijelno ni nobene nevarnosti, a dejanski je stvar povsem drugačna. Poročila o zarotah in intrigah, kojih skupni cilj je uničenje Avstrije, prihajajo istočasno od različnih strani.
Italijani prete z zaseden jem severne Tirolske. Orjuna, jugoslovanska nacionalistična organizacija, misli na invazijo Koroške. Nadvojvoda Albreht, eden kandidatov za madžarski prestol, je baje sklenil dogovor z bavarskim princem Rup-prechtom, da bo dobila v slučaju monarhistične restavracije na Bavarskem slednja zapadne avstrijske province, Madžarska pa Burgenland.
se bliža koncu. I	največjo krizo.
Pariz in Madrid nočeta Blok radikalcev in soci-
stopiti v diplomatična	jalistov se skusa zopet
pogajanja z Abdel Kri-	polastiti vodstva Fran-
mom. — Francozi in	cije. — Boj je izmučil
Spanci domnevajo, da	ministrskega predsedni-
je definitivno poražen, j	ka. — Diktatbrstvo je
Pomirjenje Maroka na-	malo vrjetno, vazven če
preduje hitro. — Vojna	b i s e levica polastila je skoro kcnčana.
Japonci bodo odšli iz Mukdena.
sile.
PARIZ, Fri/n<'ija. 117. »l»-<-cinlir:t. V |><>r.lozr;ii"ju Krsinei.ji« je i»iio proti koncu pro t »pa ted-nn ona 'ifi n;ipi>to%t kol ji* ni pro-
PAR1X. Francija. 27. <I«M*fniVira. An-jrl^'iki odpr-slam**- Aix!»~] Krima. kapitan ra:uiijr. ni bil <1< s.*-<laj u.<if»ešon v svojih poskusih. rtu
pa Kprpjnip Stfprp, francoski ko->i;:vfilla s.' no^ona drujra kri/a misar Maroka ali ministrski pred- >;a hijeni času.
scdnik Briand. a bilo mu je vsaj j Vlada raztopljena v svojih mogoče dovesti do direktne izme- la^tmih vrstah. % ministrskim pro.I njavo narodov mc<l vladama v s«dixikom iai finančnim ministrom Parizu in Madridu.	« »a mi strani ter radikalnimi čla-
Zf:ano'je. da Francija ne mo-j ni kabineta na (iriurL Izven vla-r* razpravljati o mini separatno de se je kartel bolj in bolj pr-■/. Abdel Krimom, in poročila iz | osnoval gletit* sku.pne finančne po. Madrida. kažejo.
. da je španska iliti.ke ter skuša to svojo politiko vlada 1st epa mnenja in da se hoče 'vsiliti vladi. Senat je na strani
držati francosko-^pan^ikepa dogovora.
Domneva se, da se Abdel Krim ne more več /ustavljati. Julija m* seea, ko so čakali zastopniki obeh vlad na emisarje Abdel Krima v T an perju, je Abdel Krim zamudil priliko, da dobi upodne popoj«*. Ker se ni liotel pogajati, so ime-
Brianda in Doimn-i-jn. a akcija topa zastopstva more biti le ]>očas-na in Jcorektivna.
V predsobah po.datnske zbornice splošno razburjenje, ki m« obe-t a niče>ar dobrepa za Doimifi-ja in vlado. Del časopisja poživlja na podporo sedanje vlade, (ločim zapovarja dnipi dol o.lpusi-
Tudi Cehoslovaška naj bi dobila ozemlje do Do- tra 7a koliko kot priznanje pora-
nave	' <-*••	7A' nadaljnih mesecev vojn-..
-T'	- A •• v	it'	1	so pest ali potrebni, ni poveča-
1 eoreticno je Avstrija ze razdeljena, in edina j0 spravljivo,t i Francozov in dvomljiva točka je bodočnost avstrijskega glavne- j Spancev, ker jim je treba le Si-
li Francozi in Spanci velike izgu- sedanjega parlamentarnega sist bo sred i že itak zapletenih notra- ma tor ustvarjenje komiteja jav nje političnih razmer. Njegove po- j ne varnosti z diktatorskimi polu« skuse, da sklene mnr sedaj, se smn- ' močmi.
ga mesta, Dunaj, ki naj bi postal prosto mesto, poiina:° <leLl- lJa uvelJavijo "o™*1-
r* 1 11.	. , .	n x»s 1 r ne razmere v severni Afriki.
uzorcu.Gdanska ali pa naj bi ga zasedla Cehoslovaška.
Z jugoslovanske meje prihaja poročilo, da so bi-ii močni vojaški oddelki postavljeni ob meji avstrij-
Dejfftvo, da nočejo oficijelno
Dopodki. ki so dovedli do t^jra. co bili razTvov-t.ni. a'.skrajno U*x-ko je reči vnaprej, kaj s«« b<> izi-i-nii'o iz tega. Jasno pri jo. da -si blok levico, s Ilerriotoni iji Jilu-mom na čelu, prizadeva polastiti vrhovne silo t«-r nanovo ojačili vvoje vr-t<». pod svojimi lastnimi
Japonske čete bodo odšle iz Mukdena. —Man-džurski maršal Cang je zopet neomejen vladar. S pomočjo svoje sijajne taktike je izpremenil poraz v zmago.
TOKIO. .Japonska. 2~. dec. — •lajn ::i-»ka je sklenila, (hi bo takoj umaknila svoje okupacijske čete i/. Mukdena. A" trm tiči potrdil-novice o končni vojn«' v Mandžuriji. v. mil i-">,iloiii Ciiajr T so Linom kot zmapalcem.
(ieneral Kun l.ing. vodit i»lj vstaskiii sil. je bil usmrčou.
X« ko ii. potrj« no poročilo ugo-lavl.ja."*tla so odrekali peneralu iti nj-'povi ženi roke in iuvp.*. predno -<» ju n^treli'i.
(Ha v i v.staške.ga peneralai Iti njegove ži-ne bodo odnesli v Mukden t'-r pokazali (*'anpu i;^ splošnemu občiustvu. Pogled na prozni trofeji dal povod veliki proslavi po vsem mogtu.
Japonska je prerieana. da bodo razmero kmalu normalne.
Maršal Cang zasluži do-ti kredita kot taktik radi srijajnepa protinapada. katerega je vprizoril p>tean. ko j«' bil vržen na za<tnjo črto obramb. Poslal je divizijo, ki i«' obšla (b-sno krilo armade go-nerala Kuo. Cilavni stan tega jo bil zavzet.
Zadnje čete generala K no. ki so st- udale so obstajalo iz dveh divizii e.ri S<mcvajkanu. kjer vrri ve'iki zid <lo morja. Stevihu časfn:■.!;i. ]k»s,-!>;:o r.ižji. so se vrnili h Cangu. pri katerem so ])re-je služili.
sprejeti Canninga. nima za seboj j voditelji.
nikakopa osebnepa suma. Franco. I Ta nanovo stvor jena večina je jzi ne vedo, da zre nanje ves mo. že skoro izipoj>olnilfi svoj finančni ,	. £ . , . „ vl	i - (hamedan^ki svet in čaka trenut- pro-ram za uravnavo proračuna
skih provinc štajerske m K^oroske. Uhcijeino se ka, ko bodo T»ka^ali prvi znak prihodnjega l. ta.
—	_	1HB ^ ^ *^	^ tlo,wvc4' v	""	1 Ta načrt bo predložen
glasi, da ima gibanje čet ob meji namen preprečiti sla,,osti- Kapitan sam je dal izra. jugoslovanskim oddelkom vpad v avstrijsko ozem-Ua *vojcnm	da "i
lje.
v pomli'ljek. Stvar vladi
no
(bol,.
mnenje v Angliji in Ameriki j joti ta nač>-t ali pa 5<> t: j.',e podpiralo prošnje Abdel dru»i vladi.
bo spr» • uua.kniti
Neue Freie Presse pa je objavila članek, v kate-»	neodvisnost.
rem poroča o nekem dogovoru, ki je bil sklenjen1, MAfRn)- h^nska 21. dec. -i •	t i-- • t i •• n-	i	j Španska vlada je izdala včeraj
baje med Italijo in Jugoslavijo v Kimu tekom pre- oficijelno ugotovilo, v katerem je
tekle jeseni in vsl«d katerega so reuzdelili Avstrijo zanikala, da so se vršila mirovna
v dve sferi vpliva za slučaj, če bi se Avstrija zdru-'po?ajanja 8 kapitanom C'annin-
v	£°ni kot poslancem Abdel Krima.
Bivši urednik kriv umora.
žila z Nemčijo.
Na temelju tega dogovora je Italija bajfi/prizna-la Jugoslaviji pravico, da se polasti Koroške do zapadne črte, da vzame Itairja severno Tirolsko. Dejstvo pa je, da naj postane ta dogovor pravomočen le v slučaju, da se sklene Avstrija združiti z Nem-'	'Ll™*!* -krivlm ~
i* j L-	.	___ J i	A	»Joluia J^ooneva. bivšega ureclnika
čijo all da bi skušala Nemčija anektirati Avstrijo. 'Kock island News, i moi-ii je go-
Kljub temu pa je zanimivo, kako si je vsakdo za- Jstilndcarja WiLLiama Gab. Lt. gotovil svoj delež plena in kako malo se brigajo	—^
GALESRURG. II!.. 2*. doc
Splošna amnestija na Bolgarskem.
Bclagrska predlaga splošno amnestijo za deset tisoč političnih jetnikov in izgnancev, ki se mu-de v inozemstvu.
Ja;pon4:a vhiila se je zavzela fu-di za življenja o-talih generalov, ki ro služili p'xl Kuom.
AV A S11IX (»TQX. 1). ('.. 27. .lee. Zavzetje Tien«ina in zmaga maršala ( anvrn sta. ustvarila skrajno kočljiv kitajsk'i ]xdoz.:i}.
Aimcri"ki ruši le i na »vili v Slmruiei J Šanghaj.
K1 j tib na vid i vel. k o-^t i ('a n -govih zmag pa i»revla«luje v vojaški ii krogih v "\Va>sh ing tonu mnenje, da jo sedaj Feng izpostavljen napadom z dveh s!rani in da je \ bolj nevarnem položaju kot je bil kedaj. odkar se je Iviiriti! me-1 plav'ie 'kitaj ike vojne lorde vsled iztlajstva Cu Pa J Fnja.
Feu'jr obvladuje sedaj širok ko«; ozem-:ja od Mongolske jia <"lo Sz-hodov na morje. Njegovi prijateljski odnosa ji s sovjetsko Rusijo so rlali ])Ovod številnim špekulacijam. <V je bil mogoče temeljni cil j Rn-ije odpr«»t i pot za novo ži'-li znlco na .jucr.
l)l'NA.r. Avstrija 27. der-. Največja amnestija, karVjili je bi-
ganistanu.
različne stranke, interesirane pri tej igri, kaj bodo rekli Avstrijci glede teh načrtov in kako jih je T WXTT^VT 4 V ^
v	. .	| .	.	J	LONDON, Anglija, 27. dec.
mogoče spraviti V soglasje S principom samodo- Daily Telegraph poroča, da so na.
Ibcbe.	padli Ijoljševiki pri Alahahadu
Iz povsem lahko razumljivih razlogov poziva-	usmrti!i njihove"a
jo vsled tega celo mirno in hladno misleci krogi v J	namen te njihove najno-
vejše akcije, se še ni moglo do-pnati.
Boljše viška akcija v Af-! !°kt\daj 0bjavljenih na Balkanu
Avstriji vlado, naj uveljavi za vsak slučaj pravočasne odredbe.
Kardinal Hayes v Rimu.
RIM, Italija, 27. decembra. —. Hayes je danes maše val v ameriški cerkvi sv. Suzane. Službi božji je prUoatvovalo dosti Amerikan-eeb. Po maši je imel jako značilno pridigo.
Strela iižgala zalogo olja.
BUESOS AIRES, 27. dec. — Tekom velike nevihte je udarila v tank West India Oil Co. petrolej.^Škoda je o-
Turki so odpravili moha-medanski koledar.
Potres V Perziji.
BASRA, Irak, 26. decembra. V okolici Bushire se je pojavil (^TRIGRAD, Turčija, 27. de«, [močan potres. Prebivalstvo je po. Narodna skupščina je sprejela j Wnilo iz his ter stanuje v šoto-predlogo. ki določa, naj sc s 1. ja-
nuarjem uvede po vsej Turčiji gregorijanski koledar.
Cerkev zgorela.
rih.
Povzročena »nja.
Skoda je preeej-
ST. PAUL, Minn., 27. decembra. Tufikaj je zgorela cerkev, ki je last Hamline univerze. Povzročena flpda znaia $65,000.
v\
Prevažanje blaga z aero plani. '
LE BOURGET, Francija, 27/ deeeiul»ra. — Tukaj je bila osnt« v ana družba Imperial Airways, ki ibo v svojih aeroplanih prejažala blago.
in ki so tiče najmanj deset tisoeev političnih zločincev, bo jiredlagala jutri bolgarska vlada .sobranju (bolgarskemu parlamentuTo se izvedelo iz zanesljivih \"irov.
Kal) inet hoče s to predlouf* enkrat za vselej napraviti konce obdolžit vam v inozemstva, da živi s pomočjo terorizma, a hoče s tem tudi odpomoči deilikatnemu položaju ob srbski meji vsled vpadov bolgarskih izgnancev, živeč h v Jugoslaviji.
Predlagana amnestija bo splošna. ker ne bo vključevala le onih. ki so v ječah v Bolgarski, temveč tudi one, /ki so prostovoljno pobegnili na Dunaj in v druga so* sednja mesta.
Edino izjemo bodo predstav, ljali oni jetniki, ki so bili obsojeni direktno rail i umorov.
Sobranje bo takoj odobrilo to predlogo, nakar jo bo podpisal kralj ter bo postala pravomočna dne 5. januarja.
SOFIJA. Bolgarska. 27. dec. — Kralj Boris je ^pomilostil šestde*
Mehiški patriarh je zavrnil rimsko vmešavanje.
MEXICO CITY, Meh »ka. 27. decembra. — Patriarh mehiške cerkve je brzojavil papeževemu tajniku Ga.sparriju, naj se ne meša v niolitf.ke cerkvene zadeve.
— N"a.š cilj je. — pravi v brzojavki — oprostiti Mehiko vsega rimskega vpliva. Mi nočemo, da bi se tujezemei vmešavali v naše zadeve.
Samomori v Berlinu.
VABILO PREMOGOVNIH BARONOV
Lastniki premogovnikov so povabili premogarje, naj se vrnejo na dele. — Obrnili so se direktno na stavkarje, ponudili obnovi jen je kontrakta za osem mesecev ter izjavili, da so pripravljeni na trajno arbitracijo sporov. — Delavski voditelji pa so izjavili, da ni mogoče spraviti ljudi kar tako nazaj.
Ii
Stavkujoči premogarji v antracitnih poljih so bi-včeraj pozvani, naj primejo zopet za krampe in lopate ter se vrnejo na delo do !. septembra prihodnjega leta, na temelju istih mezd, katere so dobivali, ko so zastavkali dne 1. septembra. Pozivi, naj se vrnejo na delo, so bili pos-ani po poki vsakemu premogarju. V včerajšnjih listih L-šli oglasi delodajalcev, v katerih so pozivali delavce, naj se vrnejo v rove.
Ni mogoče povedati vnaprej, kakšen učinek ! o imel ta poziv, a kakorhitro je postala tozadevna novica znana, so pričeli delavski voditelji obsojati ta načrt ter izjavljati, "cia ne morejo delodajalci pognati mož v kozji rog."
V	pozivu se je glasilo:
—	Antracitnim premogarjem in njih > voditeljem !
—	Vrata so odprta.	^
Lahko se vrnete na delo za plače kot so bi!e določene, ko je ugasnil dne 31. avgusta kontraki.
Plačevali bomo te mezde do septembra meseca prihodnjega leta, — osem mesecev.
Sprejem tega predloga bi pomenjal samopose-Li kontrakt.
Dolgotrajni kontrakt mora določati pot, da s-spravi na dan vsa dejstva in prepreči prekinjenia ter uravna mezde.
To pa je nekaj, česar ne moremo uravnati z unijo.
Glavna stvar je, da se lahko takoj vrnete na delo in da boste dobivali stare plače osem mesecev.
Ničesar ne morete izgubiti.
Premislite! Govorite med seboj in s svojimi voditelji. Vprašajte prijatelje, če ni to dober predlog.
John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, je rekel včeraj, da bodo premogarji odgovorili na predlog, naj se vrnejo na delo pod starimi po-Toji, ko bo v torek v New Yorku otvorjen sestane':. Odklonil je vsak nadaljni komentar ter le rekel, ca ii mogoče ničesar storiti do skupne'konferenco.
V	Hazelton, Pa. je povedal Thomas Kennedy, -Javni tajnik in zakladničar, da ni mogoče spraviti ljudi nazaj na de^o.
—	Premogarji se ne bodo vrnili na delo, dokler se ne sklene kontrakta, — je rekel Kennedy. Akcijo delodajalcevje opisal kot poskus, da se prejudicira mezdno konferenco, ki se bo pričela v torek.
BERLIN. Nemčija. 27. doc. Na l>ožh*iii dan je bilo v Berlinu deset samomorov. Nad dvajset samomorilnih kandilaiov so pa pravočasno rešili.
V vseh slučajih je bila revščina vzrok.
I-o t oseb, ki so bile obsojene na smrt v zvezi z zaroto, ki je do-vedla <lo bombnega atentata v katedrali.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so na£e cene sledeča:
JUGOSLAVIJA:
1G00 Din. — $18.80 20G0 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo poeebej 15 e*»ntov za poštnino in druse stroške.
Razpošilja ua zadnje poŠte in izpis* o Je Tofttnl Čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE"
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43 00
Pri naroČilih, ki znašajo manj kot 2M lir. računamo po 13 centov ta poštnino in druge stroške.	>
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za poJIIJatre ki presegajo rHTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo p«> mogočnovtl še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tega ravloga nam ni mogoče podati natanfae eene vnaprej: računamo po eeoi tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TROŠKE $1
Demur nam Je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order ati p* New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Gortlandt Street	New York, N. T
Telephone: Gortlandt MSI



__
u
GLAS NARODA
(8LOVBNB DAILY)

... .	Qwnod and Published bf
gbOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
>rank	prtoideml	Lonii Benedik, troa—ror
ž-Ua« of bo*ii2«M of the corporation end address«« of »bor« officer«: '12 Cortlandt 8*., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
QL AH NARODA "Trie* of fho Peoplo"
GltAfŠ NAKOPA, 28. DEC. 19g5.
r-nf 'If^yJ; • - '•	••••

1 utied Every Day Except Sundays and RoUda%s.
Za tela leta velja list ca Ameriko
in Kanado_______ $6.00
Za pel Uia_________*3.00
Za Utrl Lsta________$1.50
Za New York ta celo loto Za pol lota
Za niozemstva ta telo loto
Za pol leta
~ $7.00 - $3*0 _ $7.00 $330
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izveemh nedelj in praenikoo.
Oopifli brei podpisa in osebnosti ee De priobčilDenar naj m >ia*ovol> poiiljuti po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni-prosimo, da se nun tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje n&jdemc naslovnika.
*Q L A B N' A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.____
'GMfŠLŽSe!

BOJAZNI AVSTRIJE
1'lanek, ka1«r<ga priohčujemo danes. kaže. da ima Avstrija .slabo vest, vsaj v kolikor prid«* f»ri i«• in vpoštev .Jugoslavija.
Italijo ne jemljemo pri leni vpošt« v. ker nnna fašistov.-, k a 11 a-iij:i niti uamanjši praviee do severne Tirolske, dočim ima «Jjuj»;o-slavija preeej pravit* do slovenskega tlela Korotana.
Ni !r.*l»a mrsiiti. da smo nacionalistični šovinisti. kajt vsled dolgega bivanja v Ameriki >nio se priva.ii! zreti na pričkarije in .sovraštva med evropskimi narodi ./ mirnim očmi.
Gotova .stvar pa .(»■. da nima Avstrija ni kake temeljne pravice <lo južnega Korotana, ki j«- I>i 1 slovanski izza velikega preseljevanja narodov. Slovenski /.i vel j na Koroškem, ki je bil vir slovenstva.
j»- neusmiljeno ter z v-emi dovoljenimi in nedovoljen Lin i sredstvi jHitujeevalo, ga pililo t/, deaele ter skušalo spraviti v njo tuj elem« u t.
Pod staro avstrijsko \Mado je bilo lahko vršiti to potujčevanje, kajti avstrijska vlada je bila vedno zvesti oproda vseh |>otnjčeval-niii načrtov nemških naeijonali-tov.
Vlada je imela na razpolago svoje orožništvo. cerkev, večje in manjše b'riee, odpadniško učiteljsj vo ter -jploh eeli vladni aparat, ki se prodaja onemu, iki ga najboljše plača.
Ko je prišla svetovna vojna ter se jp Avstrija seseda a v prah. je v.-akdo domneval na temelju Mili principijev \Vilsona samodoločbe, katere navajajo sedaj Avstuijei. da bo pripade] si!n venski južni Ko-rotan Jugoslaviji kot pov.st m naravni dedinji habsbmlke zapuščine.
\ >led i.ilrig Italije, ki ni p ivščibi .Jugoslaviji ničesar ter pritiska krajevnih. nemšKo-navdahnjenih oola.sti, podkupovanja in ustrahovanja pa je prišlo drugače.
Korotan j«- pripadel A\>1riji in nadaljni d«-! - loven-kega naroda je zašel pod tuje robstvo.
Vsem. ki so glasovali za -Iugoslavijo. -.o napočili težki časi. Preganjalo se jih je radi njih narodnega mišljenja in čustvovanja in tozadevne pritožbe so postajale z vsakim <lnem številnejše in nujne j še.
Ali je v vied tega mogoče zam« riti Orjunašein in drugim narodnim organizacijam. če -ikiwijo pri-kopiti .>vojim zatiranim bratom na pomoč, posebno, kt-r j i J i. zatirajo .-loji. ki so bili v vojni tako grdo poraženi in ki .so imeli tako k;a.sne čas«* pod vlado Hafbdbur-žanov
.Jugoslavija ne zahteva ničesar. kar ji ne pripada po naravnih pravicah. Majhno narodnostne .sku-piue. kol so naprimer Kočevarji. morajo seveda ostati v okvirju države, -ker jih ni mogoče izrezat i in ker ni mogoče ljudi prepoditi iz d.-žele.
Težko pa je, da bi mogla ostati pod tujo vlado ozemlja, ki so sieer doloma potuječena ter prepojena s tujim duhom, lei so pa kljub temu zioelka Slovenstva, kot znano vsakemu, 'ki je čital zgo-dovino. •
Aspiraeije Italije so zgolj državno-politične. izraz imperijaliz-ma fašisto\-ske vlade. Aspiracije Jugoslavije glede Korotana pa itnajo zdravejšo podla,go te-r .so v>l«d tega tudi bolj upravičene.
Možje, ki so dali na v<-r-aiHski mirovni konferenci Evropi novo obliko, so siktihali g(Mlljo. ki Ih) jx>vzročila še d osi i zadreg ler stavila diplomatom >ive la.se na glave.
Strah Avstrije je deloma upravičen, a kar zanje sedaj, j pokora za prejšnje greJie.
kruh v znoju svojega obraza, vendarle najdemo časa dovolj, da po-hriimo točno k \nsaikokratni tedenski pevyki vaji. Trnjeva je pot, ki jo hod mi o, delujoč za našo pesem, a dobler imamo v nasi sredini našega j>evovodjo Mr. T. Adamiča, ne bomo omagali. Vemo. jafko	vemo. da so ga prosi-
li in -nadlegovali, tla prevzame scepter v ožjem krogu pevcev, a ni šel in njemu se imamo zahva liti. tla imamo v naši naselbini pristno slovensko pevsko društvo in to je naš ''Slovan". Sprožil je misel o grea<ernewyorški slovenski pevski zve«i ... A razdrla se je začeta zgradba ob vprašanju: "Kdo bo preilsetbiik?*' Ideja za pevsko zvezo je zainteresirala vse. pevovodja je i-»kal pevcev, ki jih je v izobilju med nami. pevci in pevska društva >o se pa bolj zanimala za predse<lniško vpraša-iij<* in samo radi te prav nič važne točke (lanes v naši naselbin? pevske zveze nimamo.
Naj "še omenim, banket, ki je bil prirejen v čast Reinsu. Naši poročevalci >o marsikaj poročali, a niso bili objektivni, niso poročali o -stvari kakor bi bili morali. V bodočo bi jim svetoval, da se o vsfh podrobnost h najprej pri prirediteljih informirajo in šele po. tem pišejo in poročajo. .Te namret
A •
b
D
opis
Ridgewood, N. Y.
Nerad se lotim peresa, a keT sem na vtMransko željo zopet moral poprijeti za vajeti v našem "Slovanu", Vas prosim, g. urednik, malo prostora v Vašem listu. Se malo dni in leto 1925 se bo poslovilo za vetfcno od nas. A mi se bomo povpraševali, kaj in koliko smo dosegli v minulem letni. Daleč mi je misel, tla bi kritiziral dela drugih, pri srcu mi je edino!«-naš moški pevski zbor "Slovan" z dušo in telesom sem le za edino na narodni podlagi delujoče slovensko pevsko.druretvo "Slovan"' in o njem mi dovoJite, g. urednik, da spregovorim -j>ar besed.
Ne oglašamo se prepogosto hi ne jemljemo Vam dragocenega prostora v Vasem listu kakor bi nam to adf lo v pohlepni misli: K nam. k našim prireditvam mora vse. kar lease i gre . . . Ne, dragi moj g. urednik, tega ne priea-in nočemo. Imamo, to se
;>ravi. naš "Slovan" ima celo vr-ito prijateljev za seboj, ena sama vest, eno samo vabilce v našem lokalnem ča-opLsju in — naptVl-n j ona je naša dvorana. In tem prijateljem našega "SlOvana" so v prvi vrsti namenjene moje vrste. Uvaja Vam, rojaki in prijatelji dragi. S svojo prisotnostjo, z malim obolom, ki ga položite na oltar naše pesmi, posečnijoči naše javne prireditve, podpirate "Slovana" v njegovi nesebični. Iskreni. po nobenem osebnem dobičku hrepeneči želji, tla goji našo narodno in umetno slovensko pesem tu v nov naši domovini. In da smo doklej imeli z vsalko našo prireditvijo popolen uspeh, se imamo za<hvaliti edinole Vam, prijatelji. Dal Bojr, da se v prihodnjem letu zopet vidimo in srečamo ob zvoflcih naše mile slovenske pesmi.
In pevci Slovan ovi f Poenate nas, prijatelji. Primitivni smo ljudje in dasi
dejstvo, da je "Slovan" financi- I ral to nesigiurno podjetje in da je bila dvorana oib isti priliki tako sijajno okrašena, se imamo zahvaliti "Stovan-oveum" podpredsedniku Mr. Mike Pirnat-u in njegovim asistentom, vsem pevcem "Slovana". In tla ni s-toloravna-telj prehitro po-segel v naš program. bi bili najmanj sito dolarjev več poslali sJetpcem v Ljubl jano. ffjir itn tajnika Slov. delavskega podpornega društva Mr. .1. Derčarja. katerega smo pred par tedni izgubili z naše sredine in za 'katerim žali eela naša naselbina, nam ni nihče pomagal, drugih društev sploh nadlegovali nismo, vso akeijo je votlil in kzvel "Slovan".
Vsakemu svoje — oh s-klepn leta . . .
Na Silvestrov večer m- poslavlja "Slovan" v Meditzovi ti vo rani lf)(i Wilson Ave.. Urooklyn. N. Y.. od starega leta in k tem •'ove-u Vas vabimo.
Na svitlenje. prijatelji, na starega leta večer v Metdilzevi dvorani. da se poslovimo tnl starega leta in pozdravimo novo leto — pojoč in poječ novemu letni — našo pečeni.
Pozdrav Vam. prijatelji!
Peter <Vrar. predsednik '' Slovana *".
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
''Offlgp Lanautt* *nf«rmatle>i	— Jug<«*>«
ELLIS ISLAND — 25 LET STAR
Dne 18. decembra je minulo petindvajset let, kar je bila. ofi-eijel.no otvorjena priseljeniška postaja na EU U T-land n. Mali oto-r-ič v notranji Inki New Yorka je od tedaj zaslovel po vsem svetn. Zato je preeej čudno, da so časopisi tedaj komaj zabeležili ta do-gtnlek. In zares, a/ko pregledamo toliko angleške kolikor tu je jezične časopise pred 2.r> leti. koma i najdemo kako vest. ki bi naznanila, da se je Kačelo rabiti Ellas Island kot vhodna vrata v Zdm-;.ciie države.
Novo priseljeniško postajo, jie-primeroma najvažnejšo v vsej de-/i li. so otvorili bre-z vsake cenili oni je razun tega. da prijatelji tedanjega komisarja Fiitehie so mu podarili šopek cvetlic.
Prvi priseljenee. ki je vstopil na Kili- Island, je balo itaJijanvko ti»'kle. iniffuom Cannina di Simona. TVila je 18 let stlara; neki reporter je tedaj zabeležil, da je bi-'r« rdečelaska, pa morda zato so jo njeni rojaki .naizivali *La Rossa * (rdeča). Prišla je - pa makom Kaiser Wilhelm II. Pivi moški priseljenec pa je bil Italijan --Antonio Caimese. Prvega dne je 23."» 1 priseljencev privlo na otok. večinoma Itahijani. Pridržali so jih m nego.
Dasi je bila postaja otvorjena 18. decembra. Ellis Island ni bil še dograjeni. Gradili so na njem še dve leti in minulo je še preeej časa. pred no je bilo vse v redu.
Jugoslavia irredenta.
JUGOSLOVANSKO VSELJEVA NJE V ZDRUŽENE DRŽAVE.
V oktobru t. 1. je bilo na račun
;:aše -kvote prepuščeno v jZdruže-ne države 77. od 1. julija do 31.
IJf rce.goveev 2. oziroma 17. sku-
paj v t.Vobru 12!). v štirih mesecih 46H.
• »ktobra pa 210 priseljencev. Ne-j Vrnilo se je iz Združenih tlržav ori.-eljeneev in priseljencev izven iiolgarov. Srbov in f'rnogorcev v kvote je bilo v isitem času pripn J ( ktobru 20:?. od 1 . julija do 31.
'"•eno 233. oziroma 838, sikupaj 1046. Iz Jugoslavije je dopolova-!o v oktobm 117. v vseh štirih mesecih 407 doseljencev; v Jugo-•'avijo je odpotovalo v oktobru 272. v štirih mesecih 1068 izseljencev (trajnih povratnikov). — V oktobru je torej 155. v 4 mesecih na C61 povratnikov več odpotovalo v Jugoslavijo, nego se je od tam doselHo.
Po plemenih ( kakor jih označujejo ameiriške priseljeniške o-Masti) je bilo pripuščeno Rolga-"fiv, Srbov in Črnogorcev v oktobru 45. v vseli 4 mesecih 104: Hrvatov in Slovencev 82. oziroma 282; Dalmati-neev. Bosaneev Tn
oktobra 83; Hrvatov in Sl'o ven-eev 05. ozimna 213; skupaj v oktobru 339, od 1. julija do 31. oktobra leta 203.
Vrnilo se je torej v oktobru 210. v 4 mesecih pa 740 Jugoslovanov več. nego s:e jih jo rodilo.
l'e >e odračuna 20 priseljencev za oktober in 62 za vse 4 mesece, ki so prišli iz Bolgarske, in 5 povratnikov za Bolgarsko v oktobra in 34 V 4 mesecih. <o lahko računa, da se je Srbov. Hrvatov in SLovencev v oktobru 100. v 4 me-•.eeih pa 401 doselilo, vrnilo pa v o-liru 225. v vseh štirih mese-•ih več nejro doselilo.
GOSPODARSKO POROČILO IZ JUGOSLAVIJE.
"Commerce Report", uradno gladilo federafaiega trgovinskega departmenta. vsebuje fdede«e poročilo iz Jugoslavije:
Davčni prihodi za prvo polovici leta znatno presegajo toliko proračunjene prihode za leto 1925, kolikor re*ai£ne prihode isto dobo lansikega leta. Dasi je za kratkoročna posojila na razpolago več demarja kot se potrebuje, vendarle banke ravnajo jako previdno in nočejo priveteati svoje zaloge na dolgoročne investicije.
Vrednost izvotea je manjša kot v 1. 1924, oko računamo v dinarska valuti, ali anatno večje v zlati vrednosti. Uvofci pa so večji od lani' toliko t papirnati koftkor v zlati vrednosti. Zdi ae nekako, da m bo to leto nUjaSilo s ne-
ugodno trgpiiudfco bilanco (t. j. delavci, ki sluBmo da bo uvos večji od izrvotza).
Dosedanji podatki pokazujejo izredno obilno letino žita o<l 6.783,000 ton v primeri >z jako dobro lansko letino o<l 6.150.000 ton in bolj nonnaJ/no letino 1923 od 4,636,000 ton.
Misli se, da se !bo ameriški izvoz v Jugoslavijo povečal zlasti, kar se tiče igaKOtina in avtomobilskih produktov, poljedelskih in posebnih strojev in "kasneje spe-eijalite*. ko bo dežela gospodarsko bolj uspevala.
Napad na železniško Čuvajnico.
Pri belem dnevu ao neznani obroženi razbojniki napadli železniško čuvajnico mčed Andrijevc! in Topolo v okraju Vmkovci. Ubili in oropali so čuvaja i težko ranili njegovo ženo. Orožniki zasledujejo roparje.
Nedolžen fant. se je izprehajai s prefrlganim dekletom v pozni noči po gozdni poti. Ona je nepre. stano gtivorila in čebljala, on Je boječ zamišljeno zrl predse. — Poglej mesec, kako se smeje. — ga j«' optwaryala. — T„e poglej ga. kako se smeje. Ali ui to nekaj nebeškega. Kadarkoli se iz-prehajam s kotu po tej poti. se zagl-edaan v mesec in se d i vini njegovemu smehljaju.
Tiult fant je pogledal v me see. nato sklonil glavo. Vedel je
namreč, da se njemu smeji. *
K»» je šivala mlada žcniea možu gumb na ^utknjo. se ji' luidova-!a : — Krojači so pa res zanikrni ljudje. Vse le |>ovršno napravijo in površno spijejo. Včeraj sem že petič prisila ta gumb. danes se
je pa zopet odtrgal.
*
O Cirdini poročajo, da zna govoriti na shodih, da zna debatirati in v liste pisati ter da ima poleg tega še nekaj drugih jako
značilnih napak.
* -
IWgarsiki kralj Boris je pomi-leifil šestdeset, revolucijonarjev.
katere je sodišče obsodilo na smrt. *
Boris je pameten možak. četi«, li je kralj. On skrbi za bodcčnn-i. Prikupiti se hoče revolneijonar-jrm. ki se bodo prejalis4ej pola »t v 'i krmila dežele. Morda bo;lo v tistem Času tawli oni usmiljeui ž njim !
*
1'red tlesetimi dnevi je dal u-aleden meščan v Xiles, Ohio. Anton Holabaeh, aretirati svojo šest-najstJetno hčer in njenega dva -etletnega ljubimea. s katerim .je on vsej sili hotela »pobegniti. Včeraj. j i > des-etih dneh. jima je pa odpustil. r .,u sam spremil v e« kev. kjer sta se poročila.
Šla 'ta iz ječe naramost v za kon.-ki jarem.
To se pravi — iz dežja pod kap. *
(V drugega ne. je imela ameriška prohibicija ta uspeh, da so nekateri ljudje spoznali, kaj pravzaprav prava žeja pomeni. *
Odpuščati in pozabljati!
To je krasno geslo, to je krasna zapoved.
*
Pri tem je odinole to nerodno, da člove.k zlepa ne more pozabiti,
če je komu kaj odpustil. » *
Kot znano, je bila prekratkim v Loearuu podpisana pogodba, v kateri «o se evropske države zave: i!e da ne bodo druga druge na padle.
*
Te dni je imel angleški kralj nre^tolni govor, v katerem je re-':el da je ta pogedba o-lrajt.
Xo. srdaj je treba verjeti, da je olra.jt.
*
Prejšnji teden se je v Xe\v Vor-ku nt kaj izvanredno čudnega pripetilo.
Ko je bil bivši vlomilec Keller izp-n^čeii ic. ječe. je neka banka rizkirala ter mu dala službo nočnega čuvaja. Službo je nad devet mesecev vestno in točno opravka 1. Prednji teden mu pa ži-Mca ni dala miru. Izmaknil je šestdeset tisoč dolarjev ter pobegnil v avtomobilu. Med vožnjo ga je
pa zadela kap na sree.
*
Ali visit, kaj je v tem poročilu najbolj zagonetno? Re^kli boste: Xajbolj 'zagonetno je to. da je dobila h-ink a tak« srečno denar nazaj.
Ne. še nekaj bolj čudnega je pri vsem tem. Poročilo dokazuje, da imajo newyorski vlomilci srce. Tako so že vsaj zdravniki izjavili. ko so KelleTjevo truplo raztelesili.
*
Rojak je neprestano hvalil svojo ženo z besedami:
—	Moja yna je angelj. Prijatelj ura je odvrnil:
—	Boga zalivali. Moja je pa 6e vedno živa.
Grob pesnika Vilharja. ] učiteljišča j>a sploh več treba ni, V Baču na Pivki počiva pesnik i ker so ljudske šole tako itaMjan- t Miroslav Vihhar v grobu svojega | ske in v (Joriei. Trstu in drugodi 1 očeta pod kraško skalnato ravnino obstoje učiteljišča enaka, kakršno brez najmanjšega natlpis«. Sploš-1 j«» bilo poitalijanče^o učiteljišče no se je sodilo, da je ViHiar i>o- \ Tolminu, Nevrjetno je. kaj se kopan v Po.-tojni. totla v resnici vse dogodi na šolskem polju v Ju-počivfi v Haču. k j« hočejo po.skr- 'ij-ki Krajini, beti tudi .zji piimeren spominski
napi- našemu pesniku.
Na Velikem Lošinju	|
j«' Oilstopil >5ii j win X. Budinieh. —| Italijani jra zeU» hvalijo in pravi- j jo. tla j.* bil izlvoren župan, ki j.' ; imel za nai»redek občine veliko i
V Rovinju
:-o sprejrli v tanitkšnjo tvornieo \ se taši-lovske delavce. Prostor -o jim morali napraviti starejši možje in pa taki delavci, katere s;i tuaiatVili za juniji ve in fašizmu nasprotne: te so vrgli med nezaposlene brez usmiljenja. Fašisti
krb. Zakaj je odstopil, se v po-1 • .	,.	:
.	, . nnaju pov-sodi pretintvst m pred
•roeilih ne omenja. s,nno poudarja 1 .. .	... , „
.	....	.	" njimi >e mora umakniti v^vikdo
^e. da ga n; bilo inojroee preir(>v<>- .
.	idusri.
riti. tla bi š«' nadalje županova! 1
v občini. Vlada je postavila nr.- ' vojaško stražo pri smodnišnicl mesto njega komisarja, za katere-'	blizu Ajdovščine
sa je imenovan učitelj 1*Vi«t An-j J*1 "d<lai s«> neznan človek zvečer toneieh. Pni odhodu iz občinskih s-«r-'l- ki je zatle! vojaka Alfreda uradov se je pt^lovil od nje«»a v j l»arufaldija. Vtijak je zadet v pr-inienit uratlništva občinski tajnik, p'	Pripeljali v goriško
K««niisarja čaka predvsem naloga, j v-\i:lbolnieo. Pravijo, tla je da reši znano vprašanje parka j Il, t'd <"a-^om nekdo strelja! na stra-bivšeg«! avstrijskega natlvojvode tu»li pri mki dugi »mo^lndšniei. na Malem Tjošinjn. Kakor se \ i-<li ]xj priimkih, vodijo oIičIiim sami ljudje, ki so se i/neverili - v>»JI narodnosti.
Mussolini poseti Trst prihodnje leto.
Pri Mnssoliniju je bil 'tržaški !'» zaiiinuva razprava preti sodi-/iipan dr Piijwi>(» v di>itnt:i:>i in "ni v t ak
\z Jugoslavije.
Prv?. smrtna obsodba v Čakovcu.
\ sr« tlo in četrtek dne 17. in , 1S novembra se j<> vrči!a velika
Ir. Pitaeeo z de[>iita;*ijo. ki mul je izročil diplomo častnega oličana tržaškega ine>ta. Mm-"- 'i-ni je livaMl Tr-t in obljulja! v-o potrebno paznost in pomoč. Na iz-
m v v aK'iveu. m sicer proti .Juriju Dobošiču iz Pleskovca. Ivanu Pintriču in Mari Svnec Lz Malega Miholjea. Državn pravdoik je trojico obtožil, tla j«' Dobošič v rečeno željo, da bi posetil Tr-t. je i nfu*> dne 28. maja t. 1. v Frkanov-
• »•Igovoril. da mu bo mogoče Mri-ii;i i ) prihotlmje leto. |)<»sb*j j«* ».Wjubil Mussolini ž«- vi-čkrat. da pritle v Trst. ]>a ga še ni bilo.
Ustrelil nedolžnega.
Preti poroto v Puli .se je vršila razprava 'proti Mih-iflu limiiyi. ki ji- Ustrelil po noči Gašperja j IVrvarja. meneč, da s;» je ]>ril>li->ai njegovemu domu tat. ki hoče {peljati živino. V Istri -e. kakor znano, dogajajo zelo pogonoma tatvine živine. Btižičevega očeta .i nekoč napa Ili banditje in mu vzeli denar. Okoli Rožičevega po--e.-f.va so s,> v'čkrat klatili sumljivi ljudje. Cervar je usodno ■ jo'* v «lrn/.'ii v. nekim znancem vračal domov. Bo*ž!env branite! j je 1'.'«lil. tla se j«' čulo več strelov, tir je- imel Cervar s seboj revolver in !a st:-i ponočna pasanta 'iiajbr!?e niela namen ukrasti živino. Porotniki f-o po dolgem pos.vetova-ru zarrkali Boži če \o krivdo, m kar je so«l«ni pretlsednik razšla-*: -prostilno razsodbo.
Nižja gimnazija v Tolminu.
Posvetno 'ministrstvo je :/.prr-nenilo učiteljišče v Tolminu v nižjo gimnazijo. Slovenski profe-
.-u Ustrelil Joka Srneca. k zb»**iini pa da sla ira nagovorila Ivan Pin-iarič in Mara Rrnee. z< t in žena I« ka Srneea. Za-Ušanih je bilo 37 I rič in j«> bil to v Mab-in (."akoven dosedaj največji proves. K razpravi - » bili p< /.vani tudi /.tlravniki in izvedenci, ki podali mnenje o obtoženem Dobošiču. o katermn j 4"o ztlravniki izjavili, tla je brez
•ueriri.je in «la lahko izvrši z!t>čin pod vplivom «"k>veka. ki ima moč-:ieš.;šo voljo od njega.
Drž. pravdnik je za vm- tri ob-1 ožeiiee p: »'dlagal smrtno kazen. Dobošičev zagovornik je plediral. tla s,, obtrženea ojiros-ti od krivde na temelju mnenja izvedencev. Povdarjal je. da je Dtilmšič -kt^sa-no priznal, svoj zločin. <la ,je oče štirih otrok, tla je l>il v treivntku zlečina vinjen, tla je bil pod tujim vplivom, tla .i'' deg'-neriran človek brez volje, zanemarjene vzgoje in v vojni pokvarjen.
V	četrtek 1>. nov. j.- bila proglašena >odba. Obsojeni so bili: Dobo-Č na dosmrtno j«-čo. Pinta-\ rič na smrt na v;^a'ih. Mara Sr-nee pa je bila opr«>.-"čena.
Kriminalne manipulacije poštnega sluge.
V	Saraje\n >t> jirišli na sled vr-
-orji dr. Bevk. Hvala in Rekar ter jlikini poneverbam, ki jih je izvršil Italijan Zanvbutti vn sedaj brez j po.-tni sluga Pete-r šilič. Poneveril službe. Imenovani so trije novi jt. okoli 63.000 Din. na ta način, 'ta't:jpm-ski profe-orji. ^Med uči- da je za pošiljat-ve s povzetjem. t«'ljskim zborom je vzbudila iz- ' ki jih je raziva^al po mestu, pn-nrememba seveda vel i ko presene- hiral denar, ni pa poslal računov, eenje. ^a tolminsko občino je Xjegovim manipiriaeijam so pri-vzdrževainje srednjo šole nt kaj šli n,i sl«-d šele |>o številnih re-lečuvenega! Davki so že tako klamaeijah. Zanimivo je. da je trašuj an prelHvalstvo si ne že'i daj;)! Sili«" mnogim trgovcem bla-•lobene nižje gimnazije. TV-itelji- go brez plačila povizetja. za kar "če je bilo tako. da je morah) pro- j.> dobival napitnino, trgovci pa pasti, pa tudi nižja gimnazija ne so mu plačali šele potem, ko so bo mogla olMati. "Slovenskega" prišli do denarja.
NOVO LETO
pričeti pravilno je velikega pomena za celo leto in poznejšo dobo.
Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno.
Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zne-
»
skom:	$5.—
ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po:
4%
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Cortlandt »t.,	York, H. Y.



■vSttfiB&s

GLAS NARODA, 28. DEC. 1925.
K O R Z A R J I.
(Nadaljevanje.)
—	Da, — odgovori Tomaž.
Sedaj ga pogleda. Njune oči se
križajo. Ona se spomni ... in zarili po vsem oforatzu. Mišice se ji napno. Dekle poskoči Ln zavpije:
—	Pa menda vendar nisi verjel. . .
On ji 110 odgovori in le pogleda v drugo stran. Ona zardi še temneje in gleda nekaj hipov neodločno. Poteui se naenkrat rezko zak.ro hot a. se ga dotakne s prstom in gospodovalno ukaže:
—	Poberi moje bodalo!
Tomaž jt» pobere. Juana sune
bodalo v nožnico in se obrne k vratom.
—	Ilajd! — pravi. — Nazaj na krov! Utrujena sem. Pridi!
Tn stopi, ne da bi pogledala nazaj.
Toma/ ji molče sledi.
sedaj nekaj tednov ni več bilo. Kapitan in njegova ljubica slonita zopet skupaj pri ograji in gl<»-IT,,-	„	. . .
. r\-- a * Edina sprememba je bila v te data ven na morje. Ocividno sta)	'	,. , .
lVibodnje tedne je ; Tfnnaž. »lagnje preživel na krovu 'Lepe podlasice*, zaprt v svojo kabino, kakor nas/treljen mrjasec v svojem brlogu. Nikdo ga ni videl, ni moški ni ženska, ni prijatelj nI sovražnik, ne njegovo moštvo, ne zvesti Ludvik (luenole, ki ni od ljubega prijatelja in brata cela dva meseca dobil življenjskega znaka. Tudi zunanje vesti jniso dospele v kabino, ki je bila kakor zazidana. Tomaž ni izvedel besedice o dvoboju med Loreda-noin in Rdečebradcem, ki se je izvršil po flibn-tejski šegi. V tem dvoboju je Loredan prestrelil Rdočobradca s puško skozi in skozi. ubil ga pa ni. 1ako lahko Je. prenesla rogata Rdečebradeeva duša svinec in prah. Sploh prr-bavljajo ti čudoviti junaški ljudje take neužitne stvari kot jeklo, železo, svinec in strelni prah, kakor kdo drugi češpljc ali jabolka. Tomaž se ni dvoboje val z nikomur. Niti na misel mu ni prišlo.
Živel je kakor divjak, v vedni skupnosti z dna no. ki jo je prisilil v isto samotarenje. Zares tudi ona ws ta čas ni videla živega bitja rai/en Tomaža in treh svojih mulatskih mženj. Pa Judi od teh ji je nekega dne Tomaž eno v jezi ubil in ji ni več hotel kupiti nove. češ. da takšni /vodnici že zadostujeta, tretja je pa povsem nepotrebna.
Vseh teh osem tednov je * Lepa podlasica' ostala zasidrana pri Kravjem otoku in ni niti enkrat razvila svojih jader za lov ali boj. Ludvik je neprestano molil za dušni blagor vseh prizadetih, ni pa prav vedel, pri čeui da je. Ali naj se veseli nad to tišino. jc tako različna ml krvavih napadov profilih mesecev, ali pa naj se tembolj trese pred neznanskim, kar bo še prinesla bodočnost. Kajti od čemernega Tomaževega samotarc-nja utegne priti najhujše. To j'* Ludvik vedel: Nekega dne se bo Tomaž pojavil, in takrat bo še mnogo -»trašnejši. ko je kdaj bil in še večji krvolok.
Zares se je vse tako zgodilo, kakor So je Ludvik bal. Nekega sep-temberskega dne — če nisi pogle-dnl v t rov Win o v koledar. ni-?i raz ločeval januarskega oel septem-berskega ali majskega — kajti v Zapadni Indiji je celo leto enako. brez oblakov in toplo, — nekega večera se torej moštvo bai zabava na svoj navadni način z igro in popivanjem, ko se naenkrat in za vse nepričakovano oglasi gospodovalni kapitanov glas. Jci se mu doslej še nikdo ni upal nikdar upreti. V hipni in skoraj ■blazni naglici zapove Tomaž takojšen odhod. Sielro s«' je takoj vzdignilo, jadra se napno. rajne se povežejo. Fregata odrine. Tri dni poenetje zadenejo na trijara-borsko jadrnico, ki je prihajala iz Kart age no in bila namenjena »sa Evropo. Bilo je v bližini sipin, imenovanih Las Dolce Leguas. 'Lepa podlasica' je takoj napadla in zavzela srvoj j»len in TootaZ je lastnoročno pomoril vseh petnajst mož posadke samo zato. ker jc eden njih ob pričetimi sprožil svojo pištolo.
Ta večer je moStvo, ki se je v luninem svitn sprehajalo po kro-
se zopet spravila, če sta bila sprta. česar pa ni nihče za gotovo vedel. Sedaj slonita tu in njuni telesi so stikata tesno, tla izgleda, kakor ela sta eno.
ton ova pričenja sedaj nemirno skitattsko življenje, življenje in Ix ganjo v daljave. Življenje svobodnih mož, kakor so le Flibus-teci. iskalci sreče. . .
Natančno kakor nekdaj je bila sedaj Juana pravi zapovednik ladje in Tomaž pravzaprav le njen poročnik, čeprav skoraj nekoliko manj poslušen kot nekoč in tupatam nekoliko uporen.
V	ostalem jo pa Tomaž neizpre-nienjen. le še bolj reelkobeseden. glas mu jo še nekoliko bolj hrapav in neprijazen. Tomaž zine le tedaj, če da kako kratko in odločno povelje, nikdar pa za razgovor. Tudi ga ne vidijo več, da bi .so približal Ludviku in se ž njim prijateljsko razgovarjal. — Kvečjemu da je elvakrat ali tri-krat. ko je slučajno srečal svojega poročnika na krovu, položil svojo roko na njegovo ramo. drugega nič. Ogovoril ga ni. I^e nekega dne jo stopil v jutranjem hladu iz svoje kabine, ela se na srka svežega zraka. — moštvo se je spominjalo poznejo vsako podrobnosti. tako nepričakovan je bil ta dogodek. — takrat je prišel Tomaž h krmilu, ob katerem jo -edol Ludvik (riienolo in se bavil s kompasom. Tomaž ga naenkrat objame in stisne k sebi. ter vos čas ponavlja s stisnjenim glasom beseele: ... O, brate moj Ludvik! — Toela nikdar pozneje se ni več /ffodilo kaj sličnega.
V	tem ča-u pa se je pokazala nujna potreba, da se 'Lepa podlasica" zopet založi s svežo pitno vodo mi živili in da se poela v I11-ko. /ato so je podala v več rečnih izlivov indijske kopnine, kjer s«» ladja izlahka skrije pod košatimi vejami mahagonijevih dreves in se tako na najbolj enosta-ven način prikrije vsem sovražnim pogledom. Tam žive neki indijanski rodovi, ki so v sovraštvu s Spanci, in so zato prijatelji pomorskih pustolovcev. Ti rodovi 10 zato raeli prinesli svoj lovski plen naprodaj, divjačino, ribe in sadje, in so tudi raeli dovolili, da si ladja napolni z njihovih vodnjakov svoje soele in mehurje. — Toda ladja cesto potrebuje tueli takih s-tvari. ki jih pri divjakih ne najeleš. Tako naprimer vrvi in jadra, povoje, razne delo za nadomestek in popravilo, nasoljeno meso, posušeno sadje, elalje svinca. smodnika, vlitih krogel in kar-teč za topništvo itd. Pasi Temiažu stvar ni bila ljuba, se je končno moral vendar odpraviti v kako bolj civilizirano mesto. Toda takšnega kraja sedaj ni bilo več. kajti povsod so so že branili pustolovcev in jih sprejeli s topovskimi s-treli. pa ne v pozdrav. Tako so jo končno Tomaž odločil, da pristane na Tortugi, edinem kraju, kjer je korzar še kolikortoliko varen. Ko so elospoli v luko. je potekel baš trinajsti teden, odkar ie umrla Marv Račkam od Juani-ne roke.
Večina onih pustolovskih kapi tanov, ki so sodelovali pri napadu na Vera Oruz, je bilo baš tedaj zbranih -na Tortugi. Nekateri so že zopet obubožali in so sedaj iskali nove prilike, da napravijo kak plen. drugi pa, ki so imeli svoje premoženje še shranjeno, so se naveličali dolgočasnega Kravjega otoka. Tudi so s svojimi poslednjimi tolarji hoteli žvenkc-tati po ušesih gospoela Cussi Ta-rina. ki- jim je svoječasno tako odsvetoval to veliko in tlobička nosno podjetje. Ko se sedaj Tomaž usielra pred Velikim stolpom in Zapadno baterijo, najde tam zbrano že vse ono korzarsko bro-dovje, s katerim je v tovarištvu prebil svoje zaelnje boje.
Tudi na kopnem je bilo Se vse pri starem. Isti ljudje so pijan-čili po istih ostarijah. kakor poprej, popova K iste pesmi in -kleli z istimi kletvieami. Govorilo se j*? va, zopet videlo staro sliko, ki jc' samo o plenu in pohodu, o korzar-
stvu in lovu. Izkratka, vse je bilo neizpremenjeno. Tudi se živa duša ni brigala za vse one grožnje, ki jih je gospod de Cussi Tarin pred časom tako slovesno prinesel na Kravji otok. niti za one fregate, ki jih je baje nekoč kralj name^ raval poslati proti F1 i bust i ji. —
m,
da so se pokazali neki novi brat-I je in tovariši, ki so pristopili v j staro elriiabo. in tudi v starih vr-j stah -o -se poznale nekatere sveže j vrzeli. Toda to ni bilo nič čudno i pri takem življenju, ob toliki po-| rabi strelnega prahrn in svinca, i Na takšne malenkosti korzarji ne gledajo. Tboga Mary Rackham se jo v spominu svojih nekdanjih tovarišev že pokopala v pozab-ljenje. Ko stopi Tomaž na kopno, najde Lo red a na in Rdečebradca zope-t spravljena in v najboljšem prijateljstva. Rdečebradec jo bil
Italija in Švica
Iz Ženeve prihaja v nemške J d< vino italijanske Švice in tudi liste vesti, ki naznanjajo liaraS-i jvri tem zasledovati svoj cilj. — čajočo napetost med Švico in It a- K^ktor univerze v Parizu je v lijo. Slednja nima s svojimi sose- Mussolmijeveni listu objavil ma-di nikakih v resnici prijateljskih nit« st za izdajanje ''zgodovinske-namenov. marveč vse heče ?traho-jga arhiva italijansko Švice". Na-vati in pe» svoje izkoriščati. Xa-jlogo je prevzela "Soeieta Pala-pra.ni Jugosiaviji in Avstriji na-j Tina". ki je ustanovljena v svrlio stopa veelno Ski*ajno brezobzirno, 1 azširjevanja italijanske kulture wvojo aroganco pa zavija z lepo in jezika v inneomstvu in povsod don«-čuiii frazami o sosednjem tam. >kjer je nujno naravno raz-prijateljstvu, meneč tako varat r ši rje vanje ogroženo, pri čemer se *vet. kako je miroljubna in ela-: je opirati pred v**'m na italijanska leč pre« eni vsakih imperija listič- ozemlja, ki so še danes pod 111 ji-<nih teženj. ali la>liko rečemo, da mi vladami, v prvi vrsti na itali-ji ta igra ne uspeva. Sosedje doli- jans<ko Švico. Mussolini je rekel
parlamentiu. da porab-
svojcas v Ija Švica razmeroma štirikrat več za obrambne svrhe ka'kor Italija.
ro vidijo, kam meKli Italija svojo Jašitftovsko roko.
Tudi v Švici vedno bolj občutijo, kako gleda nanjo Italija * I11 neki milanski list. je takoj iz-•poželjivimi očmi. hoten- ji ugrabi-; računal, da bi bila vojna sila T-j>o treh četrtinah zopet zdrav in ti del ogremmega prometa in otl-iialije napram Švici samo 2:1. tu« se- je jodva spominjal kje. kako in trgati od nje neodrešene Italijane } npošt«ivaijoč ogromnega "s Švi-zakaj jo dobil svojo rano.	j v Tičinu. Za sedaj iščejo fašisrti « co zvezanega" al]>skega branika
Tomaž in. Juana se sedaj v ra-j Švico sporov, ki bi dali priliko za ' > vojimi utrdbami. . čata med to brezskrbno družbo, natdaljna. rovarenja proti nji. — j V Švici molče, vojaški budget Na samotarenje tudi ona dva ni- j v Italiji je precej Švicarjev, ki ,s."i milijonov frankov narašča Iti sta več mislila. Kakor prej. vodi j so 'bili spoštovani in so jih pušča- j menda ni bilo zgol j slučaj, da so Juano njen ljubček tudi zdaj v,]i v miru. ali zaftbije ča^e jih pre- .nad Locarnom. ko se je tam mu-
razna zabavišča, kjer je hrup naj-včji. in tam predseduje zopet Ju
ganjajo vedno bolj. Te dni
sO V j 11 i
i Mussolini, grmeli ma.never.sk F
Ju- Milanu aretirali tri Švicarje in. lopi. vi. da se jo razlegalo po tičin-i IP-ijih končno izgnali. Vračali so se skill dolinah in so je vršila konfe-
ana. kakor poprej, saj je t ud
pa, da. mnogo lepša kot je biia zvečer domov in na m,kom vogal.i renea dejanski pod topovi na hrr-.hievo liiiuMrstva za kmetijstvo In :
Raznoterosti
Papež in češke volitve.
Papež je dal sporočili i kanoniku dr. Okanikn. županu v Urati-shivi. ki je h:1 kot kandi<lat «Vs-ke agrarne stranke izvoljen v češkoslovaški senat, da mora takoj od k žiti mandat. Dr. Oka ni k je '/lian slovaški rodoljub, ki ^e je prošlo leto mudil tudi v slovenskih krajih. Tudi kaplan Hada-roAvski. ki j,- hil izvt>lj«-u v poslansko zltomico. je moral odložiti iiui-mIht.
J
rhurcliil! proti soeijali<!om iu .. 4comuuistom.
Te dni j«- imel rJiurehill v Londonu oster govor proti soeijalist-'in in kennunistom. Izjavil jc. da ni nieil Jijflmi velike razliko. Tako -oe ija list i kakor komunisti bi u ničili britansko državo, ako bi I>rišli do vlade. So^ija.li-;i radi svoje teorije, komunisti raeli nasilju. Rusija in Nemčija, kjer je domovina teh idej. nista nikdar poznali angleško svobode.
Poljedelsko orodje oproščeno carine.
Iz Beograda so poroča: Na
koda.j. Kdor pa je v njeni družbi.: so zagledali nabit nov manifest, so čudi. da je Tomaž tako molčeč j Radovedni, kaj jo. so	meel
in da se ne veleležuje niti razgo- tem pa so prišli fašisti, jih zgra-vorov niti prepevanja. Sicer pn j bili in oulgiuili na policijo, češ. da so jim to več ne zdi čudno, kajti:so strgali 'manifest zmage*. Ta Tomaž je bil že odnekdaj redko-j manifest je, imel naslov Straža beseden. V ostalem pa tudi on ni na Hronnorju"'. Policijski ravna-nevljuden in oduren, marveč po-jtelj bi bil Švicarje rad izpustil, zdravlja vsakogar zelo prijazno, pa se jo bal fašlst^v-ke jnze. Radi čeprav se včasih dozdeva, da le j tega so bili vsi trije Švicarji, ban-tako približno spoznava onega ali čni uradniki, od])uščenš i/, službe drugega svojih starih tovarišev. in se se potem mogli vrniti domov
ne ela bi bili šo kaznovani, kakor 8	. so fašisti ukazovali.
, Oni manifest pa jo znamenit.
Sedaj so končno dospele kra-|Obsega nastopne zanimivosti: — Ijeve fregate, s katerimi -o kor-, ♦'Današnji Italijan je neprekos-zarjem že toliko gtewiili.- Brodovje! 1 jjv. On jo več vreden ket tisoč
bii ("eneri.
KONEC MIKADA
j vodo jo finančni mini=ter oprostil ivoz pedjedelske.ga orodja iz ino-/.emstva vseh ea.rtn. ako to orodje ; uvozijo osebe, ki ga uporabljajo i za lastne potrebe.
in Italijanski izdelki
I Zverinski morilec žensk na Nemškem.
Krimioiiina policija v (Jlenvitzu je prišla na sled zverinskim zločinom delavca Joscha. To dni ^o detektivi eni krili drzen umor. našli so žensko, ki jo umrla radi
I
Sedaj priliaja značilna vest. da jo mikadu ali bubi-glavici odzvo-nik>. Anglija, ki se je zabela zadnja h ta otrosciti vpliva pariške mode. jo spregovorila svojo odločilno besedo. Izjavila je, da odklanja moško frizuro na ženskih
glavicah in s tem jo bila najbrž«« i udarca težkim predmetom po poelpi-ana smrtna obsodba modi | glavi, in kmalu izsledili storilca v kratkih las. Pariz namreč ne ig- j oseb: delavca Joscha.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino
P i scin
Kol,,lor ski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
je priplulo v eni miili jasnih aine- inoeenieev r i škili nočeh, ki osvetijo zvezde ■ so na jl>oljši na svetu. Vsak inozo-tako žarko, da bi ladje tudi prime«- mora takoj stopiti na itali-belem dnevu ne našle z več-jti i janska tla 7. versko sp:»štljivo-tjo. gotovostjo poti v rokav, ki loči Brenner ni cilj. marveč točka za Tortugo oel San Dominga. ko pri | i/hod išče." — V Švici, dobro ve. tej nočni razsvetljavi. Ob solnč- do. kaj to pomeni in kam to meri. nem vzhodu so se razporedile prod i Fa-šLstovsko časopisje .siu<«ši švi-luko. v dolgi vrsti in v redkih jen in '"Popolo d "Italia"" je pred presledkih elruga od druge, kakor krat/kim pisal to: je že navada pri vojnih ladjah, j _ v Švici jo kakor v Nemčiji Tomaž jih zapazi skozi lino svo-i	,,repov.-dano. Kdor f> 1
je kabino in skoči s posteljo. La-! r;ld vr?cj košček papirja, mo-
di j jc bilo pet, največja s štiride-
jra s klobukom .v roki vprašati
ra več odločilne vloge. Vsaka modna novotarija mora priti prej el« veljave v A'ngliji. predno gre «la-leč po svetu. Cim jo i^a Angležinje (nlklonijo. <e tudi drugod ne obnese. Tako je tudi z hubi-gla.vi-«-o. Moda kratkih las je prišla s|-
Pri zasdr-.lovanju in aretaciji j pa s(, dojrnali. ela ima mož na svo- j ji \ i več drugih žrtev.
Joscli je imel navado izvabljati ženske v >voje -hmovanpe ter jih pridobiti za beračenje, denar pa >• r, nosilo ženske seveda njemu. K't
cer tudi v Anglijo, toda ft je dn- .j,, ž/11-ke naveličal, jo jo krat-
živila )>oraz. skill damskih
rdr.už"".ije lomlon-frizerjev. ki je za
koinalo spravil s sveta. Pri tem so ! jo posluževal naravnost zverin-
1
vso Anglijo merodajno. je prirr-iskih sreelstev. llival jim je v lista j dilo v Folk stow nu tekmo frizur j gorilni špirit in ga prižgal, ela sr> 1
Za vso drŽavo. Tekme se j«' udeležilo S? žensk, med njimi ^anm :>4 z ostriženimi la-mi. d oči m sr» imele vsi* drugo krasne dolge la-
se. fn kai* je šo liedj čudno — vse nagrade s-» odneslo dame z dolgi-
setimi topovi. namanjSa s Štiri-: službujočega stražnika. Micko je najstimi. Petera vrsta njihovih j t4.nko. siidje grenko, meso trdo.
baterij jo merila na obalo in na Vmn nohsrvnn Vnrh r.,.".nn 1,0/1 I . , .	, .....
"	, ,	xmo ponavxana \oeia. raiun neza-- mi iH^niI Mikado 111 dobil nobene
vse mesto. Na zadnjih kastehh soU-iLšmi Zak-ii 1.. še hmliin liMliiji 1	,	... ,.r	. - .
,	-	,	. iKsa.u. ^ak.ij 1. si noelijo naiija- n a<1<> T() ]>nnu.,„ t1a modi -t:u-i navad zopet zapadel pijan-j
vojne ladje razvile francosko za-'n; v	' \/ nivnih lok ilov , 1 ,	.	-	- L . .
1 t -r	t '	pivoim toA.uo\ j kratkih la-s v Angliji že odzvom- Čevanju in so družil z vlučugami.
lilije na beli svili, na veli-1 v Curihu, Bcrnu. Lucemu. ki so'
in umirale v
/rtve ZI Ve gi.rere
ognjenih mukali.
J0-.0I1 je bil hiu .star gost •kaznilnici njič prišel iz ječi jioboljšati in je nekaj časa živel prav redno. Kmalu j ki jo po svoj! !
alkoholik In Ko jo zad-
se je skicšai
tavo. lilije na beli svili, na kem jamboru ]Poveljniško ladje j v rt.snici samo razstave vsiljivih na je zavihrala kraljeva standar- j-natakaric, nosijo domov posebne a. modra in zlata.	j vrste besnr-st. proti kateri bi tre.
Tomaž prime svoj daljnogled liaIo varstva, kakor proti kugi. —
in si ogleduje vse te zastave, ki vihrajo v ameriškem vetru prav ta-
Po Tičiniu s«« opaža že elljc časa italijanske^ rovarenje. Za zdaj ti-
krt. kakor ji je videl Tomaž svo- ;ai še« Mussolini je vo glasilo, da je ječasno na vrhu kraljevega gra- j razpoloženje v Tičinu tako. da bi da Saint Germaine cn Lave. Ko!se prebivalstvo raj.še prikloprlo iih Tomaž tako ogleduje, oelriue | m0rda k Poni or ju (Pominern), od kraljevskega brodovja čoln s.^^o,. pa k Italiji, ki bi mu dala Štirinajstimi vesli in se obrne pro-1 avtonomijo, kakor Roki. fAko bi ti kopnini. Kraljev oficir stoji na|prižli Tičinci na Reko in s«« i>ouČili krmilu. Pred njim pa sedita na 0 njCnih razmei*ah, bi si želeli 3e
rdečih blazinah elva dostojanstvo-1 nika z dolgimi la^uljaani in se vi-sokomerno naslanjata v naslanjače. Izgleda, da sta prav visoka gospoda. Vsa reč se vozi mimn: Tomaževe fregate, morda v razdalji petdesetih sežnjev. Pri tem vzdigne eden obeh dostojanstvenikov roko in pokaže 'Lepo pod-J lasieo' svojemu dragu. Pri tem J izgovori nekaj besed, ki jih pa j Tomaž na tolikšno daljavo ne ra ztune.
bolj daleč proč od Italije!) Italijani hočejo sedaj objavljati zgr>-
Velik jelen.
Obenem prihajajo t ml i i/ Pariza vesti, da kratki lasje ni.o več lako modemi, kakor ^o bili do-lej. Zastopniki večjih pariških listov o posetili krasno igralke, žene poslancev itd., da so pomemijo ž njimi o ženskih frizurah. Večina je bila mnenja, ela jo mikado pre-hoden in protiran pojav. Frizerji so si izmislili to frizuro sanio za to. da pridejo do mastnega zaslužka. Ostrižene lase so obdržali večinoma sami in naredili iz njih lasulje, tako ela so imeli dvojni elobičok. V boljših družbah nosijo zdaj dame te lasulje. Tako je slava ostriženo ženske glavice minil;!.
(Dalje prihodnjič.)
Romunske koncesije madžarski narodni manjšini.
Te elni so se končala v Bukarešti dolgotrajna pogajanja med prosvetnim ministrom in lzastotp-niki madžarske cerkvene in šolske kongregacjje. Vlada je morala končno dovoliti več važnih »koncesij. Med drugim je privolila, da smejo ostati konfesijonalne Sole pod vodstvon) cerkvenih oblast!, ministrstvo prosverte pa ima samo pravno nadzorstvo. Cerkve smejo imenovati učitelje po lastnem preudarku torek predhodnega odobre-nja s strani vlade.
ki so večinoma postalo njegove žrtve. Mož je stanoval v majhnr »obici. ki pa je bila v takem stanju. da 'so je policija sama sebi J čuelila, kako so prišli njegovi zločini 11« dan šele sedaj, pri zadnji nesrečni ži*tvi.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
VABILO
NA VESELICO, katero priredi društvo ** Bratska Zveza", št. 140 S. X. P. na Silvetrov večer v prostorih Lours Lac knar. ITS Stockholm St.. Brooklyn. X. V.
Vsi cenjeni rojaki iz (Ircater Xe\v Yorka so uljudno vabljeni, naj so to prireditve uelo-ležo. Zabava bo velika in vsestranska. Izžreban bo dvajset futov težak puran.
Vstopnina prosta.
jZačetel* ol; S. zvečer
Odbor.
(2x 2S.29)
Znani čikaiki oelvetnik Alfred O. Erickson jc pred kratkim ustre-bl v Severni Dafcoti petsto funtov težkega-jelena.
Slovensko - Amerikanski Koledar
z« leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa • money order.
"G LAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Prtmoyovna industrija v Ameriki.
Det( ki irska zgodba.
Svetovna mesta. Divji konji r Monlani.
Inženirska čudo	pntrklosti.
G umi j — nor,,	zlato svetovne finance.
Sfrašna bolezen	— rak.
Doživljaji lačnega r Xew Torku.
Tam ~a brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angltški državnik Lord «' r-zon.
rh me ;a /W nn .Vorfolk f '
Strup v kriminalist d: i. I: g u b Ijt n i ko litine nt.
Življenji v morskih gloltočinah. Pretdiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem pol' t u.
Jljahnar Branhng.
Kita j sla.
S n n iiil sen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj.
\ačrl novega koledarja.
Pavel IIindcnburg.
Smrt Roberta I.a Folletta.
Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
Smešnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 5Gc
Naročite ga takoj, Ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
X
GLAS NARODA. 28. DET. 1925.
GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges Ohnsl
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
je rekla vojvodinja. ki se je
V DOBI PROHIBICIJE
^ ....._ .......... .V' •• •> **• .-r
... ■-.:' .-. * . • . t , . ' '
(Nadaljevanje.i Štirinajsto poglavje.
Okrogla liihica. taikozvaua Rondel, leži ob ribnikih na meji med r !"vi I'ont-Avesnesa in Varenne. Več mlakož, pokritih z bičev-j n. se steza naokrog iu od tega je dobila ta hišica tudi .<»voje ime.
<Jo pod M online t. ki je bil strašim ljubitelj lepe narave, si je i oal ia prostor ter dal postaviti tam kitajski kiosk.
Sredi obširnega prostora je dal postaviti mize, ki so bile obložene z v>emi okrepčili. katerih si zaželi človek pred dolgo in liapor-lio ježo.
Po vseh potih, ki so vod Ha na gozdno trato, so prihajali jezdeci i: drugi so >•• prijndjali v kočijah. Vsakega doslega gosta je pozdra-v ia Athenai-s. ob leč »ti a v črno jjdialno bleko. s presenetljivo gra-< ,<> in samozaves.t j<».
Vojvoda je zabaval dame. ki so došle. M online t. a- modrem fra-. svetlo-sivih rokavicah, jii umaknil s strani barona. katere-mučil s svojim u>".ljivim naguenjeiu. Vojvorla je nosil angle-l«»vski kostum.
Filip j,- bil kot ponavadi črno oblečen, a je m>sil hlače Lz sivc-. . bai'/.ii.ta. !ki .so ^ieaJf v gamašah iste barv«*.
« ' ai: • in baronica sta nosili .slični jahalni obleki iz temuo-mo-Maga ter okrogla klobuka, okrašena s ornim nojevim pere-»i. <> >e sta izgladali si era j uo mično. Baronica je bila majhna, a « i:e visoka in njeno lepo postavo je spravljala njena lepa oble-i.. še bolj do veljave.
Suzana, katero je neprestano spremljal Octave, ni izpustila Fi-i .i niti za trenutek iz oči. Gospod Bachelin je stal na strani ter • d ose d lat i istega konja, ki ga je pri ve del v vozičku.
—	Gospod Derbiav. — je vzkliknila Atheiiais ter zapustila željno pričakovanega prefekta. s katerim je ravno kramljala.
Ko se ji je Filip mirno pridružil, je reki a :
—	Ali se vam ne zdi primerno poka.zati nam pot? Že več kot « na ura je potekla, odkar so odjahali nekateri gospodje in dobro bo "roba galopirati. da jih dchitJuno.
-- .Moj I>og. madama. — je rekel Filip, — PrLanati moram, da •m ma'o vajen lova take vrste. Ali bi ne bilo boljše obrniti se na Vntaea. ki je v svoji^ lastnosti kot lov.-»ki mojster boljše usposob-j« n kot jaz	•
Pri tem je pokazal z roko na mladega moža. ki je 'komaj čakal ia priliko, da se ga predstavi vojvodinjL Vicomte de Pontac je. pri-lo]> l. ^ ceriraciuijaiuo priklonil pred vojvodinjo ter rekel:
—	Gospa vojvodinja, na uslugo se.m. Če mi blagovolite poveri-i vodstvo lova. bom dal takoj potrebno znamenje,
<	c!a družba se je zganila, za.sedla konje ter odjahala.
—	Gospod Derblav, — rekla Athenais s sJadkim smehlja-. 'm. — ali hočete biti tako prijazen ter biti moj vodnik, ker tako
i jbro poznate teren?
—	Ali nimate gospoda Poniac. ki vas lahko boljše vodi kot pa . »z? — je odvrnil Filip.
—	— Jo odvrnila vojvod m ja veselo. — želim, da storite vi o. če mi naravnost nočete odreči prošnje. Xe mi-lim pa. da bi bili
/.možni kaj takega . . .
G<>-podar plavžev se j,- priklonil. 1»ivk vsakega odgovora. C'ai-ki je stala v bližini ter čula z velikim srdom mikavno glas voj-' linje. je nehote krčevito stisnila roko baronice, ki je stala ob ••ni strani.
Ti jahaš z nama. kaj ni-? .'V a proti Claire.
Mlada žena je povesila svojo lepo glavo ter odvrnila z mirnim
. • som :
\e. Preveč ~em zaupala svojim močem. Sledila bom lovu v
vozu.
P i tem je vrgla Claire na svojega moža pogledi pobi trpljenja, - ' >i. ga prosi, da naj je ne zapii-ti.
Ali ti je neprijetno, da ti odvedeni moža? — je rekla vojvo-.. s hinavsko skrbnostjo, in smehljaje je dostavila: — Ali si mo-•'•«• <•• !o ljubosumna
~ j(' odvrnila Claire, ki ni mogla priznati svoje bolesti oio moglosti.
Torej na konje. — je vzkliknila Athenais, ki je hotela za-u ■ • i i svojo zmago.
<	aire je videla s potrtim .srcem, kako se je hotel odstraniti n mož. Ilotela ga je poklicati nazaj ter vzkliknila: — Filip! — •;<odar plavžev se je liitro obrnil, se vrnil k njej ter vprašal:
- Kaj pa je.' Ali se mogoče slabo počit it e? Ali želite kaj? -- Ne. ie pojdi»r. — je rekla Claire iu vedno naraščajoči srd, ..t ere ga je občutila do Athenais. je raztegnila tudi na svojega mo-; j Prijel jo je eden enih napadov jeze, v katerem lahko človek iz-"v ši umor.
Vojvodinja se je dvignila v sedlo. Filip ji je sledil v istem tre-. .itku in kmalo sta oba jezdeca izginila med drevjem.
—	Ali želite, da vam delam družbo ? — je rekel neki priliznjeni rias polog Claire, ki je zrla nepremično zrla obema jezdecema, kot da se je ž njima oddaljila vsa sreča njenega življenja. Mlada žena
e je obrnila .Poleg nje je stal vojvoda. Zatrla je vzklik presenečenja ter odgovorila z resnim obraeom in povešenimi očmi:
—	Pustite me. hočem 'biti sama.
Prijela je baronico za roko ter odšla ž njo proti ribnikom, dočim je odjahal vojvoda za lovci.
Octave in Suzana, ki se nista brigala za lov, sta se izprehajala po gozdni poti. Konja obeh sta bila privezana na neko drevo ter .mukala grmičevje. Baron, ki je bil pripuščen samemu sefoi, je raz->ijal z majhnim kladivom uzoree kamenov, /katere je pobiral po poti.
Obe ženski ^ta dospeli, ne da bi govorili, v kiosk ter sedli na eno klop, ki so lulajale ta kioek. Gtfiboki mir je sdedil vrišču in razburjenju. Baronica je pozorno ogledovala svojo prijateljico. Claire se je zopet obvladala, a lahko trepetanje njenih ustnic je še veti no kazalo notranje razburjenje. Bala se je. da bo baronica uganila njene misli m vsled tega je odvračala svoje poglede od nje ter zrla predse, v pesek.
-- Moj Bog, kaj naj vse to pomeni? —- je vzkliknila baronica, ki se ni mogla se^nadwlje zadržati. _ Prišla sem k vam v veri, da vas najdem v svetopisemskem miru in mesto tega sem zašla med prepire in z^iede. Tvoj mož je odjahal z Athenais in vojvoda ti je ]»onižno pomndil svojo družbo . . .
I i '	" - t .
(Dalje prihodnjič.)
'•v'v	' s>
:• : v
iMOtftwooo * bNMKwooo. k- »•
Pri obali j-Ioride .m- je potopil neki btitlegar.ski parnik in ž njim vred je utonilo žeta oseb. Na krovu je imel več tisoč zabojev žganja. Ko je začelo gnali morje te zaboje proti obali, je vse prebivalstvu vrelo »a obrežje. Nekateri so s svojimi avtomobili za voz; i i tako daleč v morje, tla jih niso mogli več spraviti nazaj.
Pierre Valdagne.
Prazno vernosti.
Oni večer je gospa Marta prišla vsa preplašena domov.
—	Kaj pa ti je— jo je vprašal •Jurij, njen soprog.
—	Mislim, da sem izgubila denarnico. ali pa so mi jo ukradli.
Jurij jo je takoj vznemirjen vp ra ša l;
—	Ali si imela mnogo denarja v nje?
—	Ah. kaj denar!
—	Vraga, denar je vendar glavno !
Medtem je gospa Marta že odložila svoj kožuh in opazila, da se ji je mala zlata denarnica zataknila za pas.
—	A. jo že imam !
—	Ne! Ali ne veš. da me je kar groza tajili stvari ? Vznemirjena bom ves čas. . .
—	Nevarnost vendar ni večja kakor v avtomobilu.
Drugi dan popoldne je hotela Marta iti v kino. da malo pozabi nevanjost. v kateri se nahaja njen soprog, toda ni mogla najti svoje male denarnice.
Strašna slutnja jo je prešinila.
Ni bilo dvoma, da je bilo Jurijevo potovanje v aeroplanu v zvezi z izgubo talismanov. Morala je za v^ako vccno najti, izgubljeno denarnico.	* *
Marta je preobrnila vso hišo? zasliševala je služkinjo taki sum-
Takoj jc bila zopet dobre volje , ljivo, da ji je ta že čez četrt, ure in je dejala:	; odpovedala. Slednjih si sploh nt
— Moj Bog, kako sem se ustra-!»upala hoditi po sobah, vlegla se šila! Kaka sreča, da se je tu za-! je, pričakujoč, da udari strela v taknila! Pri vsakem gibu bi .jo bi- j hišo. Prej jc še prosila hišnico I a lahko izgubila.	i naj ji prinaša hrano iz sosednje
Jurij pa je na-daljeval:
—	Koliko denarja si imela v denarnici?
—	Kaj vem ?
—	Pogle j!
—	Zakaj ?
restavracije.
Čez tri dni se je Jurij mirno vrnil domov.
Marta je jokala, tulila, ga obje-: mala.
— Dragee, mislila se«ru da si
—	Da veš. koliko bi bila lahko! mrtev in da sem danes že vdova, izgubila.	: — Kako to ?
—	Saj nisem ničesar izgubila, j — O™ ko si odpotoval, jc Vendar me bo to LauČilo, hoditi v i izginila moja denarnica s tallsma-petek z doma.	i111 i11 zaman sem jo povsod iskala.
Jurij se je zasmejal:	' Tu se j-o Jurjev obraz razširil
—	Še vedno si tako praznover- | ^ ^^ :	ji je v žep in sti-na » i-snil ji ie denarnico v roke, rekoč:
—	Še vedno. — je odgovorila ~ TalLko 3111 govorila o slo-in nato dodala z resnun glasom : 'l'0vi kcH-'lIli: 0 ^iriperesiii detelji
in vrvi obeše<uca. da scan rajši vse
—	Glej, Jurij, ni mi bilo za o-nih šestdeset ali osemdeset frankov. ki so v denarnici. Pač pa i-maui v njej v posebnem predalčku štiri peresno deteljico, kos vrvi, na kateri so nekoga obesili, in slonovo dlako. Če tega ne bi bila več našla, bi legla in nikoli vet1 vstala, kajti vse. kar bi podvzela. bi s<» mi ponesrečilo.
Jurij je resno strmel v svojo
soprogo in nato dejal: j	T . .
, . . ,	Letalo proti upornikom.
—	Nikakor mi ne ugaja, da i- i	XT , . v . a m _____ Tvoja	pariški Ust priobeuje na-
to vzel seboj v acroplan.
—	No, prej si se |>a norčeval z menoj!
—	Saj priznavam, da je stvar naravnost bedasta. . . ampak vendar. . . poslušaj: jutri imam soa-nijsko b ravna vnavo, pa boš prijazna. da mi zanjo )>osodlš svojo denarnico: kaj n«'. srček ?
mani tako neumno ženo. prazno vernost je nara^ncst bedasta ! Kako je mogoče, da verjameš da slo nova kocina. . .
—	O tem ni dvoma!
—	Ali pa košček vrvi. . .
—	Sto primerov je to potrdilo!
—	In štiriperesna deteljica. . .
—	Ti seveda v nič ne veruješ!
—	O. da, — je dvrnil Jurij. — Verujem v človeški razum, in ta mi brani, verovati v take bedarije.
—	Pameten si!
—	Gotovo! Sicer obstoja življenje res iz slučajev. . .
—	No, vidiš!
—	Toda talismani nimajo nanje prav nobenega vpliva.
—	Hvala, dragec!
—	S svojim razumom, svojo pametjo. svojo inteligenco si pomagam, in ttidi v največji nevarnosti me morda to reši.
—	Nočem ti vsiliti drugega mnenja, toda ne izkušaj me iz-pre obrnit i; izgubil bi s tem samo svoj čas.
Ker je sJužkinja javila, da je kosilo na mizi, sta soproga odšla v jedilnico. Komaj je Jurij posre-bal juho. Je dejal Marti:
—	('isto sem ti pozabil povedati. da moram jutri potovati po nujnih- opravkih v London.
—	Jutri? — »e je začudila Marta.
—	Da. dragica. In ker imam čez tri dniTsopet tukaj važno sodnij-sko obravnavo in moram biti zopet v Parizu, se bom tja in nazaj vozil z aeroplanom.	„
perjeno proti moralizujočim komentarjem angleškega tiska k zadnjim dogodkom v Siriji poročilo livta "Ga»zzet.e of London" o operacijah angleških letalcev na severovzhodni niejd Indije. Po tem poročilu je 2t» letal s 47 oficirji In 214 možmi 54 dni metalo bombe na domače itpomike iu požgalo dve vasi. To predstavlja po svetovni vojni največji letavski bom bar dement.
če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni Industriji, naročite Slovensko-Amerikknski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan polo-iaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem časa toliko razpravlja v Ameriki.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St. New York.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parallel na olja
PARIS --16. januarja
FRANCE 30. januarja. Havre — Pariško pristanišč*.
PTabine tretjega raxreda t umtrolnllrt In trko«o voda u 2. * «H « oseb Francoska kuhinja !n pijača.
cfreneti Jfrie
1« STATE ST..	NEW VO«*
all lokalni afentl*-
PROTI KRATKOLASKAM
V beograjskih listih je citati o-klie pripravljalnega odbora, ki namerava ustanoviti klub za borbo proti kratkolaskam. Prva pobuda za ustanovite^ kluba je bale prišla iz Pariza, kjer se je nedavno ustanovilo slično društvo. Pariško društvo po vsej priliki ne
ftretanje parni kov - Shipping New* ^
31. d«c«mbra:
Westphalia. Hambora.
2. januarja:
Olympic, Cherbourg.
C. Januarja:
De lirasse. Havre.
7. Januarja:
Albert BaUin. Hamburg.
9. januarja:
Leviathan, Cherbourg: Beren^arla, Cherbourg: La Savoi«, Havre.
12. januarja:	%
Mucncheni Cherbourg, Bremen.
14. Januarja:
Thurincia. Hamburg. 16. januarja:
Paris, Havre; MaJesUc, Cherbourg.
20.	Januarja:
r*res. Ilard'ng. Bremen.
21.	Januarja: Peut^hlruid. Hamburg. Bremen. Bremen.
23. Januarja:
Andariia, Cherbourg.
Z7X Januarja:
Suffren. Havre.
Cherbourg;
Frajice,
1'res Roose-
29.	Januarja: Martha Washington, Trst.
30.	Januarja:
Aqultania. Havre.
6. februarja:
Olympic, Chfrbourj:: velt. Bremen.
10.	febAiarja:
1 -a Savoie, Ilavr^.
11.	februarja:
Westphalia, Hamburg.
13. februarja:
I*a.ris, Havre; America, Bremen; BitlsburRh. Cherbourg, Bremen.
16.	februarja:
Berlin, Cehrbourjr, Br» men.
17.	februarja*
AlLert Ballin,
Hamburg.
20. februarja:
Aqultania. Cherbourg; rros. Ilard-ins. Bremen.
24.	februarja:
De Crasse, Havre.
25.	februarja:
Thurit»Kia, Hambuig.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
DRAMA V BLAZNICI
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN" Ž UST bo obiskal rojake po V beograjski blazniei se je te 'Westmoreland Co.. Petina. Komur
bi imelo posebnih uspehov, ker dni odigrala strašna drama. V so-1 Je potekla naročnina na Glas Na-
se je na .«4 ran modeme frizure postavil celo pariški kardinal Dubois. Frizura na bučo je vsekakor za ženo. mlado, srednjo In staro, lepa, praktična Ln liigije-nična, da ne omenjamo drugih čarov, ki jih lalilco vzbuja prr moškem. Tudi vzbujanje primerne naklonjenosti inoak^^a do žene *pada končno k bist^'enim lastnostim žene vseli časov in tudi pn vseh. verali je ta nečimernost, ee >o tako imenujemo, dovoljena. — Pariški kardinal je to dobro spoznal in kot moderen človok odkritosrčno priznal. Dobra vzgoja tn lepe manire, pa tudi mcraliio=t in dnure različne -čednosti ne z a vise od kratke ali dolge frizuiv. V Parizu klub proti kratkolaskam torej sigurno ne "bo uspel. Beo-gradcanke imajo .sedaj senzacijo in glavne pob o mice novega kluba doživljajo na ulici primerno sitnosti, ker jih ves svert občuduje in strahoviti komentira. Nov klub sprejema samo take članice, ki Ki nJcoli niso dale ostriči las in ki so doslej vztrajno odklanjale niLkavnorsti in skušnjave frizure za bučo. Vsaka taka žena se obveže s častno besedo, da se ne vda prigovarjanju s katerekoli straul in da bo povsod propagirala dolge lase, stare običaje in preizkušeno staro ženskost, ki nasftopa s čari dolgih las. Ustanoviteljice novega kluba trde, da more samo žena z dolgimi lasmi postati in vršiti dolžnosti prave žene in majke rn da 'a h ko samo z dolgimi lasmi izpolni ^w.ie zakrm.ske dolžnosti. Kako je to mišljeno, tega dame n» povedo. Klub šteje že 50 članic. Ker pa imajo krat/ki lasje precej
bi oddelka št. 7 sta bila skupno z rf>da. naj jo obnovi pri njem. Tu-ena **>timi drugimi umobolnimi sprejema naročila za razne na opazovalnici tudi dvs zločinca, in sicer 231etni
Arh ter 291etni Sačrr Mehič. Oko li 17, ko so bili večinoma že vsi bolniki v svojih celicah, je iz o-menjene celice udaril na uho pa?., nikov strahovit vriše in t ruše. — Takoj to prihiteli pazniki, "da vidijo, za kaj gre. Nič hudega sluteč je vstopil paznik Radoslav ,7o-
vanovič v sobo. Komaj je odprl vrata, je dobil udarec z železno palico po glavi in .se je nezavesten ter krvav zgrudil na tla. Na krik je priliitel paznik Miroslav Prolifc
katerega je doletela ista u^oda. 1 Za vrati sta prežala dva blazne-' za. ki sta vsakogar j -ibližujočili :
-c pobila na tla. Isto je doletelo tudi paznika Ivana Dražiča. Na1 dvorišču so bili paznjki Svetozar •
Cipič, Mil jut in Manojlovič in Ži-!
vojin VukasinovriČ. ki .so na krik j nai^adenih pohiteli v oddelek št.!
7. Ze na hodniku so bili vsa trije i od pobesnelih bolnikov napaednr {
in težko poškodovani. Ker .so bili j
vsi pazniki ne.?posobni 7.a nadal- \ no borbo, sta to priliko Izkoristila j Arh in Mešič iu med splošnim i kaosom pobegnila. Prepletala sta • visok :zid in izginila brez sledu. Vsa poirvedovanja za begunci so ostala brezuspešna. Obla.sti so sedaj mnenja, da sta jetnika, ki sta samo simulirala blaznost, prežala
na ta tremo tek in ga morala sama insc eni rati, lioteč se na ta način izogniti težkim kaznim, ki so ju čakale. Prvi trije pazniki so težko ranjeni in skoraj ni upanja,
da okrevajo. Ostali trije so lažje poškodovani. Orožniki so obkolili
ivuvmiuu .— i J-..... ...............i u/,uc
va težka j^njiff^r ki jih imamo v zalogi. Ro-ii Anton 'ja^om ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
POZOR!
Naš zastopaik
Mr. Joseph Keren
iz Milwaukee, Wiss., bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike r Sheboygan. "Wis. Pravimo čitattt-Ije Glas Naroda, da mu gredo na roko.
Upravništvo "Glas Kar oda".
več pristaš ie tudi v Beogradu, se , hiaznicf>> ker ^ |e bik) hati zdi. da bo moral klub spraviti (lov 0^aLih bolnikov, med staro šaro svoje trditve o
edinizveličavni dolgost i las.
ženskih
Originalen trik pariških vlomilcev.
Te dni sta dobila ikonska Du-
Smrtna obsodba v štirih minutah.
V Maiuliestiu so dosegli sodna rekord. 8. Johnson. 29 let star. jc bil obložen umora. Po predpi-
POZOR CITATELJI!
BLAZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več.
Naročite SLOVENSKO-AME REKANSKI KOLEDAR, ki je ja-
ko zanimiv fesr stane 50 centov.
Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Kar oda.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKI % #oMti pvfc
NAVINŠEIMOTOKAR
mtm % liff ft *limm J'/ISL^*' PUITS PO MOV1 CENIK.
pout V Parizu po pošti v kuverti!5^™1 v>dm*m Postopanju ga je dve vstopnici za v kino. Priložen T^11*	^ se l>rizna kriv^
je bil listič, na katerem so stale	^ bo braniL Obtoženec je
besede: "Od - od — Uganite?" ^ov10ril: ~ Jaz sem kriv" ~
^rnan sta si belila zakonca gra- j
Js<Mnik : — Ali voste. da boste s to
vo.kdo bi utegnil biti generozni !svojo izjavo takoj	brez
pošiljatelj dragih dragih vstop-
vsake olajšave? — Obtoženec: — To dobro vem. — Sodnik: — Ali
nic. Podala sta se v kino. Ko sta . .
se vrnila, je ležal listeJc. na kate- ije res' da ^ odklaai1"1
rem je bilo napisano: — Sedaj pač veste, kdo vam je poslal listke za v kino. —
—	Obtoženec: — Res. — Sodnik:
—	Ali nimate ničesar reči proti temu. da se razglasi proti vam smrtna obsodba! — Johnson: —
ROJAKI. NAROČAJTE 8B NA Nič. — Sodnik se je pokril z bare-"GLAS NARODA", NAJVEČ- J torn in Lzrekefl. nad obtoženim JI SLOVENSKI DNEVNIK V : smrtno obsodbo. Vse to je trajalo ZDRUŽENIH DRŽAVAH i štiri minute.
±
Pozor rojaki!
■'
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00*
Slovenic Publishing Company
82 Cortlaadt Sta**	N«w Torte, iT. T.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor j« aasMden potovati \ stari ki«J, J« potsebno, da ]« u canfino poučen o potnih Ustih, pit Uagl ln družin serareh.
Pojmsrlla, ki ram Jih mmiii^ dati vsled oaite dolgoletne lsfcuftnj* Vam bodo gotovo v korUt; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par* niha. ki imajo kabina todl v III. raaredo.
flhw aava —hiifct padavt
ki Je atopila v veljavo a l. julij««
1S24. M morejo tudi nedrževljar dobiti dovoljenje oatatl v d osnovi* eno leto ln ako potrebno tudi dalj; toaadevna dovoljenja Izdaja gec* ralnl naselnlčkl komisar v Wiib mgton. D. C. Profiajo sa tako d< "oljenje ee lahko napravi tudi
Torkn pred od potovanjem, te M polije prodlen v stari kraj gl» 4(hb nanoreJAe odredbe.
KAKO DOBITI 8V0JC1 IZ STAREGA KRAJA
Kdor Beli dobiti sorodnika al •vojca ta atarega kraja, naj »"H prej plSe m. pojasnila, la Jngosla vije bo prlpoMenlh v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1824 napr« raako leto po «71 priseljencev.
▲merMkl driavljanl pa —motaj dobiti sem Sene ln otroke do 18. U ta brea. da bi bill itetl v kvoto T rojene osebe ae tudi ne fftejeje kvoto. Btarl« ln otroci od li * 21. leta amerlfidh državljanov p imajo prednost v kroCL Pluti a pojasnila.
Prodajamo voatte Usta fca vfli
fe; todl preko Trata aamoraja Ja-coslovanf sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
Mor fcaj iiet) kdor kaj ponnjs; kdsr kaj knpajs^ kdor kaj prodaja; prav ▼»kdo priznava, da imajs čudovit UMpik s—
KALI OGLASI v "G 1 s■ * a r•4 a "
Pozor čitatelji.
Opozorita trgovos ta s-brtnlke, pri katerih kupa ]sta ali naročat* ia sts t ajik postrežbo zadovoljili, da oglašujejo v listu "Glat Varoda". 0
Uprava "Glas Varoda1