GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj D(Q(BI ŠT. 9 SEPTEMBER 1979 LETO III Izvozno - uvozno dejavnost v bodoče usmeriti po novih poteh S slabšanjem zunanjetrgovinske bilance SR Slovenije v ožjem in SFRJ v širšem smislu, so nosilke deviznih pravic v naši DO — torej temeljne organizacije, ki so združene v na ši DO, dolžne prispevati k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Zavedajoč se tega dejstva so temeljne organizacije v sklopu splošne poslovne politike DO med ostalimi načeli poslovne politike za leto 1979 sprejele tudi načelo povečanja izvoza v letu 1979. Že pri analizi izvajanja načel poslovne politike za leto 1979 po periodičnem obračunu I. tromesečja smo ugotovili, da se teh načel ne pridržujemo in da so izvozna prizadevanja temeljnih organizacij slaba, razen v TOZD Avtooprema, kjer pa tudi lahko govorimo o nadaljevanju že postavljenih izvoznih aranžmanih iz preteklih let. Razstavljali smo na IAA v Frankfurtu Da bi se dosegla večja koordinacija med temeljnimi organizacijami pri izvoznih prizadevanjih in zmanjšanje uvoza, je direktor DO koncem aprila imenoval posebno strokovno komisijo, ki bi naj pospešila izvajanje načel poslovne politike. Komisijo je naknadno potrdil tudi delavski svet DO. Da bi komisija lahko natančneje opredelila svoje delo, si je zadala takoj v začetku nalogo izdelati devizno bilanco za II. polletje 1979, ki je pokazala sledeče stanje: TOZD Manjko Gumama 60 % TAP 36 % Kov. obdelava 55 % PM 84 % OR 100 % SKUPAJ 48 % Seveda je osnovno načelo vsake bilance, da bi morali biti leva in desna stran usklajeni. Iz naše devizne bilance pa je razvidno, da obstoja primanjkljaj. Že takrat smo ugotovili, da je stanje izjemno kritično in predlagali temeljnim organizacijam, da svoja izvozna prizadevanja intenzivno povečujejo in preko svojih tehničnih strokovnih služb iščejo možnosti nadomestitev uvoženih materialov z domačimi. Žal moramo ugotoviti, da temeljne organizacije niso uspele realizirati teh zahtev. S podražitvijo nafte se je pokazalo, da bo planirani zunanjetrgovinski primanjkljaj SFRJ znatno porastel. Zaradi tega je v smislu navodil Zveznega izvršnega sveta, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino republike Slovenije sprejela niz omejitev, katere pa ne bi v detajle razlagali zaradi omejene uporabe. Lahko le nakažemo, da je po pregledih in analizah naši delovni organizaciji, v smislu dosedanjih izvoznih učinkov, dana možnost fizičnega uvoza v vrednosti približno 9 milijonov dinarjev. Zaradi tega je bila takoj organizira razprava med temeljnimi organizacijami, o selekciji že postavljenih uvoznih zaključkov, da bi z uvoženim materialom dosegli optimalni proizvodni in komercialni učinek. Ker realno v letošnjem letu ne moremo več pričakovati pomembnejših izvoznih učinkov, smo se začeli posluževati določil zakona o deviznem poslovanju in zakona o blagovni menjavi s tujino ter priporočila Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, SR Slovenije. Predvsem je za nas pomemben 67. člen Zakona o deviznem poslovanju, ki daje našim temeljnim organizacijam pravico do deviznih sredstev, ustvarjenih s skupnim delom z našimi kupci, končnimi izvozniki. Že v mesecu juniju smo nakazali možnost pridobivanja deviz v preje navedenem smislu, vendar je akcija stekla komaj po 15. septembru. Ne želimo dramatizirati zadeve, kljub temu pa moramo povedati, da je trenutno stanje kritično. To kritično stanje pa bomo lahko odpravili le s skrajnim naporom samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in organi poslovanja. V kolikor ne bomo mogli trenutnega kritičnega stanja odpraviti, nam grozi zmanjšanje proizvodnje, s sočasno še večjo vezavo sredstev kot doslej. To pa bi nujno pripeljalo do rebalansa gospodarskega načrta in s tem do prestruktuiranja delitve dohodka. Boris Horvat Kot je bilo zarčtano v letnem načrtu smo od 13. do 23. 9. t. I., tokrat prvič, razstavljali na mednarodni avtomobilski razstavi v Frankfurtu. Razstavljanje je organiziral naš izvoznik Tehno-impex Ljubljana. V sklopu Teh-no-impexa so razstavljati tudi: — Saturnus, Ljubljana — Iskra, Nova Gorica — Belt, Črnomelj Na tem sejmu je še razstavljala Industrija kože iz Pirota. Drugih jugoslovanskih proizvajalcev ni bilo opaziti. Sejem je bil zanimiv iz večih razlogov. Na tej razstavi se srečujejo proizvajalci avtomobilov in opreme iz vsega sveta. Zelo Svečani del prireditve je bil v gostišču na »Gorci«, kjer so bife sodelujočim športnikom podeljene nagrade fn plakete. O dosedanjem sodelovanju in možnosti bodočega skupnega raz- dobro je zastopana spremljajoča avtomobilska industrija. Zanimanje za naše proizvode (Pnevko, guma-metal, ogledala in zavorni cilindri) potrjuje domnevo, da obstojajo še velike možnosti za plasman naših izdelkov na tujem; le cene bodo odločale o realizaciji nekega posla. Po nekaj letih smo zopet kon-taktirali s firmo Happich. Predstavniki Happich-a so se zanimali za možnosti prodaje razne avtomobilske opreme na jugoslovansko tržišče, prav tako pa bi želeli pri nas kupovati. Začetni razgovori s to firmo nakazujejo, da bi željeno sodelovanje doprineslo k večjemu izvozu naših izdelkov. LM voja proizvodnega programa, sta prisotnim spregovorila poslovodna organa obeh TOZD. Predstavnika OOS pa sta v Imenu vseh zaželela, da bi takšno srečanje postalo tradicionalno. Prijateljsko in športno srečanje »Iskra« TOZD Mehanizmi in AGIS TOZD Precizna mehanika sta delovna kolektiva, ki uspešno sodelujeta že nad 12 let. Poslovno — tehnično sodelovanje se je razširilo posebej še takrat, ko sta sindikalni organizaciji obeh kolektivov dali pobudo za izvedbo športno — prijateljskih srečanj, ki si sledijo vsako leto. Na teh srečanjih se med delavci obeh kolektivov zraven športnih tekmovanj razvija duh prijateljstva in medsebojnega zaupanja, saj bi brez dobrih odnosov težko dosegali takšne delovne uspehe, kot smo jih dosedaj. Prijateljski stisk rok predstavnikov obeh kolektivov Paket rezervne hrane „Danes in jutri 84” se vključuje v akcijo NNNP Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da je ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih samou-pravriih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politični skupnosti; glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. Znanstveno-socialoške ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah. Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen povdarek, je človek, delavec in občan, edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije. kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok trgovini ne bo mogoč, oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravlen obrok, pa tudi na izletih in taborenju. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 = nižja od maloprodajnih cen. V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do 400.000 prehrambenih paketov, za Ieto1980, pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, pa predvidevajo pripraviti 100.000 paketov. Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventuelne potrbe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi. Želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino. Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84« sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obračuna plačevanja paketa. Tako bo Zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejav- nik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani. Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, tel. (062) 841-551, ali HP Kolinska odd. Castro, Ljubljana, Nazorjeva 12, — tel. (061) 24-614. Namen paketa se kaže torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil. S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z vzglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče. Tako bo prehrambeni paket »Danes in jutri 84« postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa. Vsebina paketa »Danes in jutri 84« Dajanje prve pomoči ponesrečencu Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov in izredne življenjske situacije, doživlja vrh svojih akcij prav v septembru letošnjega leta. Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se je z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega ieta praktično vključila v akcijo »NNNP«. Vesibna paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov. Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih ko nakup v Vsak praznik, ki ga slavimo spominja na ta ali oni dogodek. Zgodil se je že zdavnaj ali pa še ne dolgo tega. Praznično in spominsko pa je tudi vsako leto v Agisu, kjer skupno s »starostjo kolektiva« proslavimo še tovarniški praznik. Slovesnosti v letošnjem letu, so upoštevajoč stanje, potekale skromno s povdarjanjem pristopov k utrjevanju gospodarstva. Uspešno izvedena akcija „Nič nas ne sme presenetiti” »Delajmo, kot da bi bil 100 let mir in pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna«, je dejal TITO. Te Titove besede nam morajo biti smerokaz pri neprestani skrbi za ohranjevanje naše samoupravne socialistične Jugoslavije, saj vemo, da nekateri gojijo velike apetite do ozemlja na katerem se nahajamo. Slavnostna seja delavskega sveta je bila nekak osrednji dogodek tega dne, na kateri so delegati »pogledali« dotedanje uspehe razvoja delovne organizacije in umno spregovorili o možnostih in težnjah nadaljnjega razvoja. Podčrtana je bila predvsem misel, da se moramo v prihodnje dosledno in strokovno opredeliti, kaj so potrebne in zadostne sestavine, za doseganje razvojnih ciljev, ob aktivni vlogi posameznika in skupin. Nujno je, da z nekaterimi novimi pristopi razvijamo funkcije, ki bodo oplemenitile in pospešile učinkovitost ter gospodarsko stabilnost. Pomembno vlogo pri tem imajo vsekakor zadostne in pravočasne informacije, kar pa lahko dosežemo samo s kvalitetno in sodobno obdelavo podatkov. Pospešiti je potrebno vsekakor tudi razvojno raziskovalno delo in s tem nadaljevati razvoj na notranjih aktivnostih s tega področja. Na področju mednarodne delitve dela, kot višje oblike sodelovanja, je nujno najti ustreznejši pristop in sile usmeriti v in- tenzivnejšo in učinkovitejšo prisotnost na tujem trgu. Eden izmed novih pristopov za hitrejše doseganje razvojnih ci Ijev je vsekakor tudi kolektivno vodenje TOZD in delovne organizacije. V naslednjem tromesečju moramo opredeHti vsebino lin ob- liko kolegijsko poslovodnih organov za večje TOZD in delovno organizacijo. Ob zaključku je bilo slišati, da AGIS, izmed delovnih organizacij v občini, ne pomeni samo drugo mesto po številu zaposlenih iin trenutno tudi po dohodku, ampak naj delavce predvsem obvezuje, da 'ustvarjalno in učinkovito opravljamo naloge, zase in širšo družbeno skupnost. Ob praznovanju tega dne pa vsekakor nismo pozabili na deset dvajset fn trideset ‘letno delo in prispevke za rast kolektiva, naših delavcev — jubilantov. Nagrade so jim bile vročene ločeno po TOZD, v prisotnosti vodstva in (predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. V krajših nagovorih je bila izrečena zahvala in poVdarjen pomen njihovega dosedanjega dela in želja za nadaljnjo uspešno opravljanje nalog. Prav tako pa ne smemo pozabiti na naravne nesreče, ki nas neprestano ogrožajo s svojimi posledicami. Prav iz teh in podobnih vzrokov smo se odločili, da letošnje leto posvetimo obrambnim pripravam, v katere so bili vključeni krajani vseh KS in delavci vseh OZD na območju SR Slovenije. Ker je cilj akcije »NNNP« bil v množičnosti sodelujočih, se je naša delovna organizacija povezala s KS Tone Žnidarič in z vsemi OZD na območju iste KS in se na ta način vključila v akcijo pod predpostavko, da je v prostorih CERTUS-a nastal požar. Ker se v neposredni bližini nahajajo objekti naše delovne organizacije je obstajala možnost, da se požar razširi preko objektov naše delovne organizacije, do skladišča goriva PETROL, ki bi povzročil eksplozijo in vsporedno s tem ogromno materialno škodo ter terjal številne žrtve. Zaradi tega so se vključile v gašenje in lokaliziranje požara vse enote CZ, iz vseh OZD na območju KS Tone Žnidarič. V tej združeni praktični reševalni vaji enot CZ je bila lepo prikazana koordinacija med KS in OZD, kar je pogoj za uspešno izvajanje obrambnih nalog. Če se samo spomnimo nekaj let nazaj, ko nam je požar uničil dva objekta v naši delovni organizaciji, se moramo vprašati, zakaj je do tega prišlo! Vzrokov je lahko veliko! Eden od poglavitnih pa je gotovo »človek«. Mnogokrat slišimo izraz »družbena samozaščita«. Kaj je to? Ali ste kdaj opozorili tovariša, ko je odvrgel cigaretni ogorek na mestu, kjer je to prepovedano? Vaš sodelavec kadi v neposredni bližini vnetljive tekočine! Varstvo pri delu (uporaba zaščitnih očal, zaščitnih rokavic, zaščitnih čevljev itd). Vsi ti dejavniki in še mnogi drugi so najčešče vzrok nesreč, ki se pojavljajo. Zato se moramo zavedati, da smo družbena samozaščita mi vsi, saj posledice napak posameznikov drago plačujemo, včasih tudi z življenji. Prav iz teh in podobnih vzrokov smo si že v začetku letošnjega leta začrtali program aktivnosti v sklopu akcije »NNNP«, po vseh TOZD in DS, nosilec katerih so bile OOS. Delavci vseh TOZD so bili seznanjeni z praktično uporabo gasilnih aparatov, različnih vrst in vsak izmed njih je imel možnost upravljati z njimi. Bile so tudi imenovane komisije, ki so pregledale vse hidrante in gasilne aparate v svoji TOZD. Nekatere TOZD so izvedle zaklanjanje svojih delavcev v zaklonišče, ob predpostavki zračnega napada. Na dan 29. 9. 1979 je bila po vseh TOZD aktivirana NZ. Prav tako je bila preko kurirske mreže aktivirana NZ v DO, ki je opravljala zavarovanje objektov in družbenega premoženja v noči iz 29. na 30. 9. 1979 in se na ta način vključila v akcijo »NNNP«. Torej lahko trdimo, da je v naši delovni organizaciji bil dosežen cilj akcije »NNNP« — množičnost v krepitvi našega obrambno-varnostnega sistema. To pa ni bila naloga nas vseh samo v letošnjem letu, ampak je to naša stalna naloga, kajti le na ta način se bomo lahko uspešno postavili po robu morebitnemu agresorju ali naravnim in drugim nezgodam. Branko SKRT Iz obrata družbene prehrane Pred kratkim nas je presenetila nvoica, da so nekateri delavci popoldanske izmene AGIS 'in GORENJA, TOZD Elektronika, zboileli zaradi hrane v Obratu družbene prebrane AGIS. Zdravniško pomoč je, po preverjenih podatkih v Obratni ambulanti AGIS in v splošnih ambulantah Zdravstvenega centra Ptuj, iskalo okrog 60 oseb, ki niso težje zbolele. Kmalu so se vrnili na delo. V Gorenju tudi (nihče ni bil v staležu. Zdravstveno-isamitarna služba v Ptuju n Mariboru je takoj opravila vse potrebne preiskave. Prvi rezultati preiskav so že znani in so negativni, do sedaj niso odkrili v pregledanih vzorcih hrane in pri delavcih, znakov okužbe. (Vsak obrok, ki ga pripravijo v Obratu morajo spraviti za event. kontrolo). Pri tako velikem številu delavcev, Ikot se Jih hrani v našem O-bratu, bi se lahko zgodilo, da bi prišlo do okužbe, vendar so vsi zaposleni v Obratu družbene prehrane in ves potek pripravljanja hrane pod stafnim in strogim zdravniškim in sanitarnim nadzorstvom. Ob dogodkih po 26. 9. bi lahko povedali, da so nekateri delavci dajali zdravniški službi napačne podatke, ki iso jih nato preiskave zavrnile. JT Spodbudo boljšemu gospodarjenju Z rezultati v polletju ne smemo biti zadovoljni, beremo naslov na prvi strani avgustovske številke Informatorja rudnikov svinca in topilnice Mežica. Takšna ugotovitev je obveljala tudi na razpravah sekretariata in predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o polletnem gospodarjenju v Sloveniji nasploh. Želimo opozoriti le na nekatere postavke, ki so predsedstvo privedle 'k omenjeni oceni. Osnovne značilnosti gospodar skih gibanj V prvem polletju letos je v primerjavi z enakim .lartskim obdobjem industrijska proizvodnja v Sloveniji porasla po fizičnem obsegu za 7,4 Odstotka, pri čemer je hitreje naraščala proizvodnja sresdtev za delo in blaga za široko potrošnjo, manj pa reprodukcijskih materialov. Fizični obseg dela v gradbeništvu je višji za odstotek, vrednost proizvodnje pa za 20 odstotkov — posledica višjih cen. (Republiški sekretariat za kmetijstvo ocenjuje, da bo odkup pšenice nižji Od načrtovanega, njen pridelek naj bi bil nižji za 7 in pridelek krompirja nižji za 18 odstotkov -— zaradi neugodnega vremena. Zaostreni pogoji bančnega kreditiranja že u-mirjajo isicer dinamično naložbeno dejalvnost. Cene so zaradi gibanj na svetovnem in domačem trgu močno narasle in s tem krepko odstopajo Od začrtane politike. 'Produktivnost dela je višja za 5,9 odstotka, vendar kot posledica rasti industrijske proizvodnje, ne pa pomembnejših premikov v kakovosti gospodarjenja. Število zaposlenih je poraslo za 3,5 odstotka (odstotek nad resolucijo), pri čemer je zlasti zaskrbljujoča ugotovitev, da je med na novo zaposlenimi pretirano visok delež delavcev, ki nimajo dokončane osnovne šole. Nezaposlenih pa je za 11 odstotkov manj. Nadalje naj še posebej omenimo upadanje likvidnosti gospodarskih organizacij združenega dela. Glede na enako lansko obdobje je bil letošnji polletni izvoz višji za 23 in uvoz za 33 'odstot-kov. Z izvozom torej krijemo 56 odstotkov uvoza. Struktura izvoza: sredstva za reprodukcijo 47 odstotkov, sredstva za delo 14 odstotkov, blaga za široko porabo 39 odstotkov. Struktura uvoza: sredstva za reprodukcijo 64,6 odstotka, sredstva za delo 24 odstotkov, blago za široko porabo 11,4 odstotkov. Skupščina SIS za ekonomske odnose s tujino je sredi avgusta sprejela ukrepe za bolj usklajena gibanja izvoza in uvoza. Tako naj bi po predvidevanjih del za letos prijavljenega uvoza prenesli na prihodnje leto. Ahilova peta izgub Izgube so seveda Ahilova peta vsakega gospodarstva, toliko bolj tistega, ki deluje na tržnih načelih. Ob polletju je ugotovilo izgube 180 organizacij združenega dela v skupnem znesku 954 milijonov dinarjev, ki je za 15,3 odstotka večji kot v enakem obdobju lani in 4,5 odstotka večji kot ob koncu leta 1978. Največ izgube beležijo ob polletju: Cementarna Anhovo 123 milijonov, Splošna plovba Piran 85 milijonov, INA Nafta Lendava — petrokemija 58 milijonov, INA Nafta Lendava — rafinerija 47 milijonov, Lesonit Ilirska Bistrica 26 milijonov dinarjev. Zaradi obračunske spremembe pa velja ocena, da so letošnje izgube približno na lanski ravni. Ob pod-datku, da je v prvem letošnjem četrtletje zašlo v zgubo kar 599 OZD, vendarle lahko rečemo, da gre ob polletju za pozitivne premike. SIS in viški Predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, ki je vodil 12. sejo predsedstva, na kateri so obravnavali omejena vprašanja, je de;al, da bo predsedstvo na eni prihodnjih sej obravnavalo razhajanje SIS s planom in še zlasti obnašanje tistih, ki so ustvarile viške, pa se zdaj 'skušajo izmuzniti dogovoru, da bi viške ali vrnile gospodarstvu ali pa jih poračunale (to bi pomenilo oiž-io prispevno stopnjo, dokler ne bi ujeli plana). Ob tern je družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije Vinko Kastelic postregel s podatkom, da je v 33 slovenskih občinah 140 SIS. ki niso vrnile ali poravnale viškov. Težave, ki se vlečejo V celoti vzeto so bili ob polletju kljub vsemu povedanemu doseženi sorazmerno ugodni količinski rezultati, obenem pa smo slišali, da ie podoba na prvi videz lepša, kot v bistvu je. Vrsta težav, in tem velja prednostna pozornost, zahteva zaostrene u-krepe za boljše gospodarjenje. Ob tem se moramo poglobljeno analitično soočiti s težavami, ki so dolgoročne in zato Zveza sindikatov Slovenije nanje še posebej ooozaria: — nižja rast produktivnosti dela in njen nezadosten prispevek k ustvarjenemu družbenemu proizvodu, — večji obseg zaposlovanja od planiranega na vseh področjih združenega dela, — zaostajanje pri vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo zmanjšanje njihove konkurenčnosti na tujih trgih, — zmanjševanje učinkovitosti investiranja, slab izkoristek proizvodih zmogljivosti in znanja, — zaostrovanje problemov pri gospodarjenju s prostorom, zlasti z vidika opuščanja produktivne rabe kmetijskih zemljišč in varstva najbolj koristne zemlje, — nizek delež lastnih sredstev za tekoče poslovanje in investicije in velika odvisnost procesa reprodukcije od drugih, zla- sti domačih bančnih in inozemskih sredstev, — premajhna povezanost rasti osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela in premalo spodbudna delitev osebnih dohodkov, — nerešena ostajajo nekatera najbolj pereča vprašanja onesnaževanja okolja, predvsem oskrba s pitno n tehnološko vodo, onesnaženost zraka in problem odpadkov. Delavce obveščati za odločanje O vprašanjih ustvarjanja ‘in delitve dohodka, načelu delitve po delu 'in osebnem dohodku ter povezanosti realnih osebnih dohodkov z življenjskimi stroški je bila razprava najbolj obširna. O tem temeljito govorijo stališča predsedstva RS ZSS o nalogah sindikatov v sedanjih družbenoekonomskih razmerah, objavljena v prilogi DE »Sindikalni poročevalec« št. 8. Prav o teh kritičnih točkah naj bi delavci po sindikalnih skupinah široko in poglobljeno razpravljali na podlagi analiz poslovodnih organov o devetmesečnem poslovanju in ob tem pregledali tudi napoved gospodarjenja do konca leta, kot tudi v letu 1980 in v naslednjem srednjeročnem obdobju (na podlagi zdaj razpoložljivih podatkov). Posebno temeljito bodo morali to storiti tam, kjer beležijo izgubo. Kviltetna razprava delavcev o lastnem gospodarjenju je pogoj za 'njihovo zavzetost pri delu in odločanju o rezultatih dela. Naj ob tej priložnosti spomnimo predvsem urednike in organizatorje obveščanja, sindikalne aktiviste in tudi poslovdne organe na vsebino 150. člena zakona o združenem delu, ki pravi, da pred .ugotovitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa delavci v temeljni organizaciji obravnavajo 'in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije na podlagi informacije in poročila, ki ga predloži poslovodni organ temeline organizacije. Za točnost podatkov in za strokovno oceno je odgovoren poslovodni organ oziroma tisti, ki je gradivo pripravil. Po obliki in vsebini mora biti informacija dostopna in razumljiva vsakemu delavcu, torej ne sme biti niti »frizirana« niti »o-krašena« z odvečnimi informacijami, ki bi namesto obveščenosti dosegle napačno obveščenost oziroma neobveščenost. V 550. členu ca zakon med drugim govori udi to, da poslovodni organ krši delovne obveznosti, če ne izpolni svoie dolžnosti glede obveščanja delavcev in sindikata. Nimamo namena niti mahati s tem in še manj groziti, hočemo le reči, da se ne bi smelo zoo-diti, da delavci ne bi bili obveščeni o gospodarskem poslovanju svoie organizacije združenega dela. Ne bi se namreč smelo dogajati, kot se je v naslednjem pri- meru. Občinski časnik je objavil podatke o poslovanju vseh OZD v občini, torej tudi tistih, ki so ugotovile izgubo. Zanimivo je, da so takoj po objavi poslovodni organi' »izgubašev« poklicali urednika in mu očitali, da jim vznemirja delavce. Seveda, ker ti delavci sploh niso vedeli, da imajo izgubo. Če so bili delavci vznemirjeni, so bili popolnoma upravičeno, pa ne zaradi urednika, ampak zaradi poslovodnih organov, ki so prikrivali podatke in s tem kršili pravice delavcev. Če delavci niso obveščeni, ne morejo odločati, torej ne morejo samoupravljati. Sindikat je za odpravljanje takšne anomalije še posebno dogovoren. Vladimir Jerman Neprijeten dogodek v f ■ I ■ v »5 3 astm lusi Dne 3. 9. 1979 sem obiskal našo trgovino z namenom nakupa 2 kom. žarnic za svoje vozilo. Po nekaj minutnem čakanju — kljub prisotnosti 4 prodajalcev nisem dobil zahtevanih žarnic iz razlogov kot sledi: — prodajalec (njegovega priimka ne vem) je ob 12. uri povedal, da mora malicat, ter odšel iz trgovine. — prodajalec (njegovega priimka ne vem) je odšel »za trgovino« (staleže) — ostala prodajalca pa sta se pogovarjala o osebnih zadevah. Menim, da takšno neodgovorno delo prodajalcev škodi ugledu našemu delovnemu kolektivu, ker sem nato željen! material kupil drugod, v najbližji trgovini z avtomaterialom. Dušan Žnidarič Ugankarski drobiž ANAGRAM V STAVKU EGON in TOM sta navdušena športnika. S katerim športom se ukvarjata? Premešajte debelo odtisnjene črke! ANAGRAM STANEK NEDIČ Tovariš Nedič redno spremlja atletska tekmovanja. Kateri jugoslovanski atlet se skriva v njegovem imenu in priimku? Za pomoč vam povemo, da je ta atlet evropski rekorder v svoji panogi. Diploma in tudi že prvi uspehi Pred nedavnim, v nekaj prejšnjih izdajah glasila, smo poskušali na kratko zabeležiti uspehe na področju izobraževanja ob delu, naših delavcev. Brez dvoma njihova prizadevanja narekujejo zahtevo po večjem odmevu, kajti ob doslednem in kvalitetnem opravljanju postavljenih nalog, so z voljo in odrekanjem pripeljali do cilja in želje-nega zaključka drugo stopnjo študija, različnih šol in smeri. Tako vsaj delno in še vedno ne dovolj pridobivamo z izobraževanjem naših delavcev ob delu, strokovnjake za nadaljnji razvoj delovne organizacije in njeno učinkovitejšo vključevanje na področje kovinsko predelovalne industrije. izmed teh, lahko bi dejali še vedno maloštevilnih primerov, je tudi delavka v laboratoriju, tov. Menhart Justina. V naši delovni organizaciji se je zaposlila, kot kemijski inženir prve stopnje, v preteklih dneh pa je tudi končala še študij kemije na drugi stopnji. Za razgovor z njo smo se odločili predvsem iz vzroka, ker je njeno diplomsko delo, ki ga je ponudila delovni organizaciji, že tudi zaživelo, oziroma opazni so prvi zelo pozitivni rezultati. Uvedla je nov in zelo učinkovit postopek prečiščevanja odpadlih voda, ki smo jih pred tem spuščali naravne vodotoke s prisotnostjo prevelikih količin raznih strupov. Podrobnosti o tem so zabeležene v našem razgovoru. Želeli pa bi opozoriti na to, da bi bilo potrebno pri ocenjevanju njenega dela upoštevati tudi uporabno vrednost in rezultate, s čimer bi nalogo sigurno objektivneje ovrednotiti in ne samo z konstantno vrednostjo, kot vse ostale, ki so še do danes v predalih. Na naša vprašanja, ki ne zadevajo- samo njenega študija smo dobili sicer kratke, vendar pa jasne odgovore. — Se nam lahko v začetku na kratko predstavite! — Menhart Justina, dpi. ing. kemije. V DO sem zaposlena od 1970. leta. Do leta 1975 sem bila tehnolog površinske zaščite, sedaj pa opravljam delovne naloge »Vodenje in organiziranje dela v laboratoriju.« — Kako je kemijsko laboratorijska dejavnost organizirana v naši delovni organizaciji in katere so njene osnovne naloge? — Kemijska dejavnost v naši DO se deli v glavnem na gumarsko in na dejavnost kemije, ki zajema vse kemične in fizikalne analize. Tako je tudi laboratorijska dejavnost ločena na obratni laboratorij TOZD Gumama in kemični laboratorij DO, ki spada v DSSS — v službo kakovosti. — Koliko je zaposlenih in kakšna je kadrovska zasedba? — V kemičnem laboratoriju smo trenutno trije izvajalci — 1 dipl. ing. in dva kemijska tehnika. — Kaj razumemo pod izrazom laboratorijsko kemijska dejavnost v naši delovni organizaciji? — Kemični laboratorij opravlja vrsto analiz, ki se z razvojem proizvodov vzporedno povečuje po kvaliteti in kvantiteti. Analize same lahko v grobem razdelimo na: — analize vhodnih materialov — analize tekoče proizvodnje — analize končnih proizvodov — analize odpadnih vod •— razvijanje novih tehnoloških postopkov. — Ilustrirajte konkreten primer — Konkreten primer bi lahko podala pri vsaki analizi. Laboratorij ugotavlja: — pri vhodnih materialih kontrolo kvalitete (sestavo materiala, korozijsko obstojnost ...), — pri tekoči proizvodnji ima dnevno kontrolno funkcijo tehnološkega procesa, sestave raznih kopeli in elektrolitov, — kvaliteto razstrupljenosti odpadnih vod in vsebnost škodljivih komponent na natančnost 0,01 mg/l, — pri razvijanju novih tehnoloških postopkov ima laboratorij funkcijo preverjanja samega postopka in izdelavo vzorcev. — Kakšne so možnosti nadalj-nega razvoja te dejavnosti! — Ker se naša DO ukvarja s kovinsko predelovalno dejavnostjo, je kemijska dejavnost na koncu tehnološkega postopka, kjer pa za modernizacijo in razvoj navadno že zmanjka finančnih sredstev. — V kolikšni meri je ta dejavnost vključena v srednjeročni razvoj? — V naslednjem srednjeročnem planu načrtujemo izgradjno nove galvanike z odgovarjajočo novo čistilno napravo za odpadne vode. V projektu galvanike načrtujemo popolnoma avtomatski tehnološki proces. Sporedno z gradnjo nove galvanike moramo upošte- Nekaj o malici Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ODP lepo služi svojemu namenu. Malice so v večini dobre in obilne. Toda nehote se mi vsiljuje vprašanje, zakaj je pri določenih jedilih v jedilnici nepopisna gneča, sicer pa je napol prazna. Eno je prav gotovo res, da imajo ljudje dvojne bloke, torej tiste za topli in suhi obrok. In potem jim je jedilnik samo še smerokaz in pripomoček, za katero malico se bodo odločili. In kdo so ti ljudje? Po moje so ti ljudje nosilci »višjih« delovnih mest, saj oni dobijo in delijo bloke za svoje ljudi. Jasno pa je, da se številčno stanje nenehno spreminja in sicer v negativno smer in tako . . . ? ! Vem, da bi bilo prav, da se bloki za delavce, ki niso ta dan v službi, vrnejo, toda ali jih tudi vračamo? Mar bi tem ljudem ne kazalo pogledati v zavest; mislijo da so skriti in neopazni. Ali pa bi naj poskrbeli, da bi tudi oni za gumarsko prešo, brusilnim strojem ali livarji, ti, iki delajo v treh izmenah, imeli prav tako pravico, do dnevne izbire malice. Prepričan sem, da bi bila ob ponedeljkih in še nekaterih dnevih jedilnica prazna, ko pa bi dišal ocvrt piščanec ali pa pečenka bi se drenjali. Se bi vam zdelo to prav. Prav gotovo, da ne?! Kazalo bi poostriti nadzor. Samo kako? Klobčič se ne bi odvil nikoli. Saj bi kontrolo opravljali tisti, zaradi katerih bi jo uvedli. Se mar motim? Pa vendar so rešitve. Vedno in povsod vplivati nate ljudi, da ne ravnajo prav, da s sivojim ravnanjem vnašajo med delavce nemir in ne-razpoloSenje, kar pa seveda krha 'delovno sposobnost posameznika ali skupine. Za začetek razmišljam o ukinitvi jedilnika. Čemu jedilnik na stenah delovnih prostorov. Čas malice nam ye znan, kaj bomo pa jedli bomo pa videli v jedilnici. Saj smatram, da prav jedilnik napelje te ljudi k takšnim ravnanjem. Drugič pa bi kazalo te ljudi imenovati in jih javno opozoriti. in lep čas jim ne bi teknila niti najboljša pečenka, seveda če so ljudje? Maks MENONI vati tudi izgradnjo in razvoj laboratorijske dejavnosti, saj si brez te ne moremo predstavljati delovanja galvanike in ostalih oddelkov, ki jih povezuje kemijska dejavnost. — Ena izmed bistvenih pozornosti je tudi usmerjena na področje odpadnih voda. Zakaj? — Pri tehnoloških postopkih površinske zaščite nastajajo odpadne vode, ki so obremenjene z močnimi strupi in toksičnimi substancami. Ker take odpadne vode ogrožajo življenje v vodi, ki je važen faktor za obstoj flore in faune, smo tudi čiščenju odpadnih vod posvetili zadnje čase več pozornosti. — Na tem področju smo zadnji čas dosegli bistveni premik na boljše. Kakšen je pri tem vaš osebni prispevek? —■ Že nekaj časa smo opažali, da naše odpadne vode niso primerne za izpuščanje v naravne vodotoke, na kar so nas opozarjali tudi inšpekcijski organi. Skupno smo v DO iskali možne rešitve problema, kjer smo obravnavali več predlogov. Osebno sem se mnogo zavzemala za rešitev tega problema. V laboratoriju smo vršili vrsto naliz in kontrolo poteka razstrupljanja. — Ali je to v povezavi z vašim pravkar končanim študijem na visoki tehniški šoli, smer kemija, kjer ste tudi uspešno opravili diplomo? — Prav zaradi tega sem se na koncu študija odločila, da opravljam diplomsko nalogo ravno iz tega področja. Namen moje di- plomske naloge je bil, da ugotovim učinek razstrupljanja odpadnih voda v DO Agis. Ugotovila sem, da dosedanje razstrupljanje pri naglem stopnjevanju proizvodnje v zadnjih letih ne odgovarja zakonskim predpisom. Zato sem kot dodatek k diplomski nalogi podala predlog za direkten postopek čiščenja odpadnih voda. Moj predlog je bil skoraj v celoti realiziran že v mesecu juliju 1979. Del realizacije smo morali opustiti zaradi prostorske stiske v galvaniki. Že prvi rezultati, ki smo jih dobili v našem laboratoriju so nam pokazali velik korak naprej pri čiščenju odpadnih voda. To nam je potrdila tudi analiza Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je pogodbeno vezan z DO, da dostavlja mesečno atestirane analize inšpekcijskim organom. Pri izvajanju direktnega razstrupljanja se je poleg zadovoljivih rezultatov kvalitete odpadne vode, pokazal tudi velik prihranek pri kemikalijah za razstrupljanje (kislina in lug), ki smo jih pri starem postopku porabljali v mnogo večji količini. Pri popolni realizaciji mojega predloga, bi bil prihranek pri kemikalijah še večji. — S katero pomembno nalogo se v tem trenutku okvarjate? — Trenutno sem tudi član tima za pripravo tehnološkega elaborata za izgradnjo nove galvanike in čistilne naprave. — In za konec. Kaj vse moramo storiti v Agisu, da bi laboratorijsko kemijska dejavnost dosegla tisto stopnjo opremljenosti in organiziranosti, ki bi bila garant uspešnega dela? (Nadaljevanje na G. strani) INVEIITim DEIAVMOST Preveč spontan odnos do obveščanja Komisija za inovacije je imela v i. polletju 1979 tri redne seje na katerih je obravnavala 15 tehničnh izboljšav in 20 koristnih predlogov, ter o predlogu inovatorjev za občinske nagrade ob dnevu inovatorjev 30. marca. Občinske nagrade in priznanja so sprejeli naslednji inovatorji iz naše DO; Bela Peter iz TOZD Avtooprema za spremembo tehnološkega režima dela pri izdelavi vstopne cevi za glušnik 997 s čemer je nastala gospodarska korist za TOZD v višini 592.477,80 din. Pukšič Srečko iz TOZD Kovinska obdelava za izdelavo držala za stružne nože s pomočjo katerega je dosegel združitev treh faz dela v eno in je nastala gospodarska korist za TOZD v višini 238.188,70 din. Golob Stanislav iz TOZD Kovinska obdelava za združitev operacij vrtanja pri zavornih valjih s čemer je nastala gospodarska korist za TOZD v višini 27.910,15 din. Obravnavane tehnične izboljšave: Številka izboljšave Priimek in ime Zaposl. v TOZD Inovac. za TOZD Gospodar. korist Odškod. nagrada 20/SIGMA Jaušbvec Martin DSSS KO 32.703,30 2.462,20 T—37/77 Arbeiter Anton TAP TAP 42,797,95 3.324,65 T—44/77 Bela Danilo OR TAP zavrnjeno T—51/77 Vindiš Franc TAP TAP 21.301,05 2,417,10 T—13/78 Bedenik Janez TAP TAP 6.650,00 773,40 T—19/78 Gašparič Jože DSSS TAP zavrnjeno T—21 /78 H oj mi k Edvard DSSS GUM ni izračunano T—22/78 VVeigl Emerik TAP GUM še n'i Izračunano T—23/78 Lešnik Zvonko GUM GUM zavrnjeno T—24/78 Beranfč Franc TAP TAP 96.026,95 13.:180,75 T— 9/78 'Rozman Franc DSSS TAP zavrnjeno T—10/78 Golob Stanislav KO KO 2.400,00 T—25/78 Meško van TAP TAP preloženo T—27/78 Meško Ivan TAP TAP preloženo T—28/78 Visenjak Branko TAP TAP 104.912,65 7.887,40 Obravnavani koristni predlogi K— 6/78 Butala Anton TAP TAP 16.053,30 2.041,15 K—10/78 Meško tvan TAP TAP 5.700,00 K—11 /78 Pe.klar Franc TAP TAP zavrnjeno K—12/78 Šimenko Edi KO KO zavrnjeno K—16/78 llec Jože DSK TAP 181.629,15 9.923,30 K—17/78 Bela DamPlo OR TAP zavrnjeno K—18/78 Kostevšek Franc TAP TAP 73.600,00 5.202,80 K—20/78 Peklar Franc TAP TAP 3.100,00 K—22/78 Meško Alojz DSSS TAP zavrnjeno K—25/78 Repič 'Peter TAP TAP zavrnjeno K—19/78 Kolarič Rudi DSK TAP zavrnjeno K—27/78 Koderman Janko TAP TAP 20.196,00 1.942,65 K—28/78 Čegran Stanko GUM GUM 2.000,00 Vieisellč Janez GUM GUM 2.000,00 Vučak Otmar VZD GUM 2.000,00 K—29/78 Kokot Martin GUM GUM 277.151,50 3.000,00 K—30/78 Blagovič Mirko DSK TAP 65.830,35 4.370,65 K—31 /78 Savič 'Momčilo DSSS TAP zavrnjeno K—33/78 Trap Maks TAP TAP 57.991,50 9.154,90 K—34/78 Habjanič Ignac TAP TAP zavrnjeno K—35/78 Šegula iMarjan TAP TAP zavrnjeno K—36/78 Mlinarič Vlado TAP TAP 2.500,00 V drugi polovici preteklega meseca je v značilnem kraškem okolju, Lipici, potekal pet dnevni seminar za organizatorje obveščanja. Seminar je po vsebini združeval teorijo komuniciranja v združenem delu, katerega namen je delavcem omogočiti samoupravno odločanje ANAGRAM V STAVKU JASNA in TOM sta prišla iz SKOPJA in si ogledala našo naravno znamenitost na kraškem svetu. Kje sta bila? Premešajte tri debelo odtisnjene besede. (Nadaljevanje s 5. strani) — Že nekaj let se srečujemo v laboratoriju s prostorskimi problemi. O tem smo v našem glasilu že pisali. Predvsem nam je nujno potreben fizikalni laboratorij, saj občutljivi instrumenti in aparature nikakor ne spadajo v agresivno atmosfero kemičnega laboratorija. Upamo, da se bomo uspešno vključili v naslednji srednjeročni plan. Z boljšo in sodobnejšo opremo v novih prostorih se bomo lažje in uspešneje lotevali novih nalog in dolžnosti. LOGOGRAFNI ANAGRAM V STAVKU TONE MRK NE PAZI na oznake cestno-prometnih predpisov. Na kaj je premalo pozoren tovariš Tone? Premešajte prve štiri besede in pri tem eno črko E izpustite! ANAGRAM ANICA KARAT Kakšen poklic ima Anica? ANAGRAM V STAVKU VERA in VICE sta v gozdu opazovala ljubko živalco? Ali veste katero? Premešajte črke v prvi in tretji besedi! ANAGRAM VLADO BETA Vlado še hodi v šolo. Kateri predmet mu najbolj ugaja? in politično delovanje. Teoretični del seminarja se je vsak seminarski popoldan nadaljeval v praktično delo. V manjših skupinah smo spoznavali načrtovanje In vodenje informacijskih in komunikacijskih akcij. V celoti smo se tudi seznanili, kako je mogoče v procesih samoupravnega sporazumevanja in odločanja s pridom uporabljati najsodobnejša spoznanja o načrtovanju In vodenju sestankov, kako se oblikujejo samoupravne delegatske informacije in pišejo zapisniki. Praktično smo pristopili tudi k oblikovanjem uredništev, ki so dobila nalogo, da pripravijo za tiskanje izdajo glasila in biltena. Pri tem smo poskušali z objavljenimi informacijami po izbranem načrtu informa-oijsko-komunikacijske akcije dokazati, kako je mogoče spodbujati in omogočati sodelovanje delavcev v procesih sporazumevanja in oblikovanja samouprav-nih in političnih odločitev. Osrednji del praktičnega dela pa je bila priprava zasnove informacijskih služb ali centrov za obveščanje ter pofžkus, kako taka služba ali tak center načrtuje, vodi in usmerja informacijske im komunikacijske akcije v združenem delu. Vsi dokumenti kongresov ZKS, ZKJ, ZS, ZSM in drugi posebej poudarjajo, da je obveščenost delovnih ljudi osnovni pogoj za njihovo dejavno in kvalificirano udeležbo v odločanju o vseh bistvenih vprašanjih življenja in dela. Torej ni dvoma, da sta pomen in vloga te dejavnosti enakovredna činitelja, vsem ostalim, ki neposredno vplivajo na proizvodni proces. Malokrat ali celo nikoli se tega tudi zavedamo in nekatere, na videz manj pomembne dejavnosti zavestno odmikamo od celovite možnosti opravljanja svoje funkcije. Posledice so ponavadi dolgosež-nejše narave pa tudi nasprotno. Mnogo dragocenega časa izgubim za vrsto opravil, kadar z nepravilnimi oblikami in načini vodimo obveščanje v pristopih k vnašanjem novega ali spreminjanjem obstoječega. Racionalno in dosledno izkoriščenost razpoložljivih informacijskih sredstev pa dosežemo samo, če je posredi kvaliteten ter takšen pristop, ki bo tudi lahko zagotovil razumljivo, pravočasno in aktualno informacijo. Omeniti je pomembno tudi odnos do informiranja tistih, ki informacije akumulirajo, ne v pozitivnem smislu, ampak jih »ljubosumno« čuvajo zase. V naši delavni organizaciji je na razpolago več informacijskih kanalov, ki pa jih ponavadi ne izkoriščamo, če pa jih, to na nepravilen način. Izrazit primer so oglasne , deske, kamor obešamo, s prav zavidljivimi spretnostmi različne samoupravne sporazume in druge akte zajetnih debelin. S tem smo morda želeli opozoriti, da vse to imamo v delovni organizaciji; če smo želeli tudi vsebino teh paketov na ta način prenesti do delavca, potem je bilo truda tistega, ki je to obešal, res škoda. No, to je samo en primer, ki zgovorno in glasno kliče, da je potrebno dati temu pomen in organizacijsko dopolniti obstoječe stanje, izdajanja glasila. Razpoložljivi informacijski kanali bodo dobili in opravljali svojo funkcijo, če bodo njihovi »posluževalci« organizirani v službo ali center, če bodo dovolj strokovno usposobljeni in če bo njihovo delo potekalo v sodelovanju z drugimi. Zasnovo take službe ali centra tudi pripravljamo v našem uredništvu in s prikazanim kvalitetnim premikom upamo, da bomo sedanje stanje pomaknili na boljše. Srečko ŠNEBERGER Glede na predlog 22. redne seje poslovnega odbora DO, 542. sklepa 25. redne seje delavskega sveta DO in sklepa 14. redne seje komisije za inovacije razpisujemo javni natečaj za zbiranje koristnih predlogov na področju zmanjšanja uporabe energije. Vse podrobnejše informacije, kakor tudi prijavnice dobite pri referentu za inovacije, Dušanu Žnidariču. Komisija za inovacije DOPUSTI SO MIMO Večina delavcev se je že vrnila z letnega dopusta ali bolje rečeno, večina delavcev je svoj letni dopust izkoristila. Mnogi so ga izkoristili za kmečka opravila, nekateri za gradnjo, le nekaj jih je preživelo dopust, kot oddih. Mnogim osebni dohodek ne dovoljuje takega letovanja in ravno tem moramo s solidarnostjo to omogočiti. Letošnje leto smo vprašanju org. preživljanja dopusta posvetili že nekaj več pozornosti, vendar moram takoj reči, da še ne dovolj. Tega področja investiranja se lotimo preveč kratkoročno — rešujemo le za eno leto. Res je, da se regresiranje letovanja lahko financira le iz sklada skupne porabe, da pa je ta odvisen zlasti od rezultatov poslovanja, vendar bi kazalo, da bi k temu pristopili bolj načrtno, planirali bolj dolgoročno. Zato se bo potrebno z naslednjem srednjeročnim planom odločiti za bolj organiziran sistem. Za kak način organiziranega letovanja se odločiti, je zelo vprašljivo, mnenja delavcev so zelo različna; vprašanje je tudi ekonomska plat s stališča delovne organizacije, zadovoljstvo delavcev in še niz vprašanj, ki se pri tem pojavljajo. Da prikažem samo alternativo graditi počitniško hišo ali vsako leto najemati privatne hiše. Primer: letos smo najeli hišo z 12 ležišči na Pelješcu hišo z 20 ležišči v Poreču hišo z 12 ležišči v Novalji hišo z 12 ležišči na Braču — skupaj 56 ležišč v različnih T