408 Ocene in poročila || Reviews and Reports Kristjan Troha: Utrinki iz preteklosti: LJUBLJANSKI KOLODVOR R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana Odprtje 5. 11. 2024 V čital niški izložbi Zgodo vinsk eg a ar hi - v a Ljub ljana na T r dino vi uli ci 4 v Ljubljani je na og led r azsta v a Utrinki iz pr et eklosti: Ljubljanski k olod v or . A vt or r azsta v e je Kristjan T r oha. R az - sta v a je prv a izmed št e vilnih v seriji z naslo v om Utrinki iz pr et eklosti, ki je namenjena t emam, ki so in še v edno oblik ujejo našo zgodo vino, k olek - ti vno za v est in spomin t er tv orijo mozaik ži v lje - nja. R azsta v a je nastala v luči pr ojekta Nadgr a - dnja železnišk eg a območja ljubljanskih postaj iz leta 2022, v k at eri sodelujejo Dir ek cija R epu - blik e Sl o v enije za infr astruktur o, Ministrstv o za infr astruktur o R S in Slo v ensk e železnice. Pr ojekt nadgr adnje bo pot ek al v v eč sklopih, pri čemer v prv em zajema r azširit e v k onstruk cije obst oječe - g a nad v oza nad Dunajsk o cest o. Začet ek del seg a v december 2023. Železnišk a postaja Ljubljana je bila k ot del Južne železnice Dunaj– T rst zgr ajena leta 1849. Začetki Južne železnice seg ajo v let o 1828, k o je F r anz Riepl r azvil načrt e za železnišk o omr ežje po celotnem a v strijsk em cesarstvu. T o je bil tudi čas modernizacije, poleg t eg a je v se v ečje po v - pr aše v anje po r azličnem bl agu in v ečji pr oizv o - dnji zaht e v alo tudi no v e tr ansportne poti, saj sta - r e rimsk e cest e niso bile zadostne. Pr og a Južne železnice je bila speljana od Dunaja pr oti Gr adcu čez Semmerin g, nat o je za vila pr oti Mariboru in Celju. Od Celja do Ljubljane je bila pr og a speljana mimo Zidaneg a Mosta in Litije, saj so bile v ok o - lici Hr astnik a, T r bo v elj in Zagorja odkrit e v elik e zaloge pr emog a, ki jih zar adi slabih pr ometnih po v eza v ni bilo možno do br o izk oriščati. Prvi v lak je na Ljubljanski k olod v or zapeljal 18. a v gu - sta 1849, čepr a v je bila ur adna otv orit e v pr oge šele en mesec k asneje. Ljubljanski k olod v or je bil sk oz i zgod o vino v ečkr at r ek onstruir an (med leti 1901 in 1915), k asneje še zar adi vzposta vi - tv e mestneg a tr am v aja, tr olejbusa in a vt obusne postaje. Na r azsta vi so pr edsta v ljeni utrinki iz zgo - do vine gr adnje železnišk e pr oge in Ljubljansk e - g a k olod v or a t er pr eobr azbe Ljubljane in vpli v železnice na pr ebi v alce mes ta od 19. st oletja v se do danes. Na osmih panojih je pr edsta v ljeno bo - g at o f ot ogr af sk o ar hi v sk o gr adi v o, ki g a hr animo v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, v ključeni so tudi načrti, članki, železniš k e k art e in knjižno Vozovnica za vlak, 1948 (Vir: SI_ZAL_LJU/0341, t. e. 7, p. e. 72) 409 Letnik 47 (2024), št. 2 gr adi v o. Ljublj anski k olod v or je bil zgr ajen ob se v ernem r obu star eg a mestneg a jedr a. Na četrt em panoju je zat o pr edsta v ljeno f ot ogr af sk o gr adi v o nek at erih pomembnejših objekt o v , ki st ojijo ob K olod v oru – želez nišk a sta v ba, a vt obusna postaja, hot el Miklič, še pr ej hot el Metr opol (po drugi s v et o vni v ojni Dom arma - de, po osamos v ojitvi Slo v enije so se v njem naselili r azni ur adi in v pritličju lo - k ali). Pr edsta v ljene so tudi nek at er e pr oblematik e, ki so se poja vile z izgr adnjo železnice po letu 1850, npr . pr ekinit e v dr e v or edne po v eza v e med par k om Ti v oli in mest om, ki so jo k asneje r ešili z izgr adnjo eneg a izm ed tr eh podhodo v v 70. letih 20. st oletja. Na zadnjem, osmem panoju so pr edsta v ljene tudi sodobne f o - t ogr afije, ki obeležujejo dela na nad v ozu čez Dunajsk o cest o. Lučk a Sa vinek Litostroj: Nekdanji industrijski velikan R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana Ljubljana, Kr ak o v ski nasip, 19. 9. 2024–21. 10. 2024 R azsta v a Lit ostr oj: Nek danji industrijski v elik an je bila na og led posta - v ljena med 19 . sept embr om in 21. okt obr om 2024 v g aleriji na pr ost em na Kr ak o v sk em nasipu v Ljubljani. Nastala je v sodelo v anju Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Slo v ansk e knjižnice – Centr a za domoznanstv o Mestne knjižnice Ljubljana. Ob pripr a vi r azsta v e sta tak o združili moči k ulturni ustano vi s sk u - pnimi k or eninami v nek danjem ar hi vu ljubljansk eg a mestneg a magistr ata, pri čemer sta se po v ezali tudi z drugimi ustano v ami, ki hr anijo gr adi v o, po v ezano z bog at o dediščino nek danjeg a industrijsk o-poslo vneg a sist ema Lit ostr oj (f ot o - Razstava Litostroj: Nekdanji industrijski velikan v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani (Foto: Tina Arh, ZAL)