V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na {U-edništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na opravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 2312. Id TOVARIŠ Stanovsko politiSko glasilo UJU. - PoverleniStvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek po-sebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Depolitizacija prosvetne uprave*. Da se more izvesti popolna depolitiza« cija prosvetne uprave v naši državi je po* trebno, da se prosvetna uprava izloči iz po« litične (policijske) uprave. Na čelu policijske (politične) uprave je veliki župan, ki je po» litični eksponent režima, ki vlada. Dokler je pod njegovo oblastjo prosvetna uprava, do» tlej ne more biti govora o depolitizaciji pro« svetne uprave v polnem zmislu te besede. Kakor so mnoge stroke državne uprave neodvisne od policijske (politične) oblasti, n. pr. financa, železnica, pošta in brzojav, sodstvo, tako se isto lahko izvede tudi v po» gledu prosvetne uprave. Ni to izvzetek! Tudi pri nas so bili svoj čas >oikrožni šolski nad» zorniki samostojni organi prosvetne uprave, a v Franciji so še danes samostojni funkcijo» narji državne prosvetne uprave rektorji po» edinih prosvetnih teritorijev, nazvanih aka» demije. V tem pogledu čaka ireforme tudi naša prosvetna državna uprava. Za ministra pro« svete Štefana Radiča je bil podvzet prvi ko« rak v tej smeri, ko je v budžetu za leto 1926./27. bilo predvidenih šest prosvetnih in» spektorjev za šest prosvetnih teritorijev v naši državi, to bi bili prosvetni inšpektorati. Bilo je predvideno, da vsak od prosvet» nih inšpektoratov obsega po več oblasti. Na čelu prosvete v tem teritoriju bi bil kot sa« mostojni upravni faktor prosvetni inšpektor, ki bi bil popolnoma neodvisen od velikega župana, enako, kakor je to n. pr. sedaj od njega neodvisen delegat ministrstva financ ali poštni direktor. Prosvetni inšpektor bi bil podrejen neposredno ministru prosvete. Ta dobro zamišljena prosvetna reforma ni bila pozneje izvedena zaradi padca mini» stra prosvete Štefana Radiča. Tudi prosvetni odbor, ki izdeluje pro« svetni program, zastopa misel emancipacije prosvetne uprave od politične (policijske), oblasti. Izvedba te reforme bi imela jako bla« gohoten vpliv na celoten razvoj naše pro» svete. Vpliv političnega partizanstva preko po* litičnih (policijskih) oblasti na prosveto je v veliki večini islučajev naravnost porazen. Politikarstvo pri nas v znatni meri razkraja mirnost in solidnost javnega mišljenja in živ» ljenja ter se ta razoranost najizraziteje od» raža baš v osnovni prosveti. Imeli smo priliko opažati, da razmeroma mlad človek, veliki župan, sprejema kot re» * Dr. S i g m u n d Čaj k ovac, narodni poslanik Kmečke i Demokratske Koalidije, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, predsednik Hrvatskega Pedagoškega Knji« ževnega zbora, bivši načelnik za Osn. Nast. v min. prosvete pod min. prosvete St. Radi» čem, je priobčil uvaževanja vredno razpravo v »Napredku«, ki jo ponatiskujemo, ker se sklada z načelnim stališčem, ki ga je tudi »Učiteljski Tovariš« zastopal in ga zastopa tudi sedanje poverjeništvo UJU. ferenta starejšega človeka, prosvetnega in« spektorja, ki je bil morda celo prej njegov profesor. Niti nima njegovih let, niti njegove kvalifikacije, niti njegovega znanja, pa mu predloge o prosveti odobrava in odbija. Takih abnormalnosti ne vidimo . v no» beni drugi stroki državne uprave. Povsod je strokovnjak podrejen starejšemu, izkušenej« šemu strokovnjaku iste stroke. Samo v pro» sveti se more dogajati, da prosvetni lajik za» poveduje prosvetnemu strokovnjaku! V drugih strokah državne uprave je nad» rejen sodnik — sodniku, inžener — inženerju, vojak — vojaku. Le v prosveti more biti dru» gače! Ta abnormalnost deluje slabo v dveh pravcih: Prvič, uvaja politično partizanstvo v prosveto in drugič, zavira iniciativo in sa» mostojno delo prosvetnega strokovnjaka. Znano je iz izkušenj, da so prosvetni lajiki v zelo mnogih slučajih odrejali v popolnoma strokovnih zadevah diametralno nasprotno od onega, kar je predlagal izkušen prosvetni strokovnjak! Imamo na žalost premnogo bridkih izku» šenj ¡zaradi katerih odločno zagovarjamo popolno emancipacijo prosvetne uprave od politične (policijske). Naš« i šolsko zakono» dajstvo, ki stoji pred 'reformo, si mora dobro predočiti ta osnovni princip zdrave in dobre državne prosvetne uprave ter ga mota konsekventno izvesti v vseh prosvetnih za» könih. Zbor vseh predsednikov učiteljskih društev iz Slovenije v Mariboru. Likvidacija „Edinstva" v šmarsko-rogaškem okraju. — V mariborski oblasti je strnjeno vse učiteljstvo za skupno stanovsko delo. — Pokrajinska skupščina bo v Celju. V nedeljo, dne 15. aprila se je vršila v Mariboru, na ženskem učiteljišču seja širjega sosveta ljubljanskega poverjeništva UJU, ki se je je udeležilo il3 zastopnikov ožjega sosveta in pa 28 članov širjega sosveta, večinoma društveni predsedniki, odnosno njih namestniki. Manjkali so zastopniki štirih društev in sicer: Konjiškega," Kozjanskega, Litijskega in Novomeškega. Od članov ožjega sosveta je bil upravičeno odsoten tov. Plavšak. Točno ob pol 11. uri otvori poverjenik tov. A. Skulj sejo in povdarja, dla je bil 14. IV. dosežen sporazum pri Šmarsko-rogaškem učiteljskem društvu. Učiteljsko društvo »Edinstvo« je likvidiralo. To dejstvo naj bo v bodrilo vsem drugim, ki so še izven udruženja in nočejo spoznati, da je naša moč le v .enotni stanovski organizaciji. Na današnji seji širjega sosveta pa posebej pozdravlja predsednika nanovo združenega »Šmarsko-rogaškega učiteljskega društva« tov. Olinška. Vsi prisotni pozdravijo to dejstvo z živahnim ploskanjem. V imenu mariborskega učiteljstva pozdravi zborovalce tov. Alt želeč, da bi to zborovanje rodilo najlepše uspehe. Poverjenik imenuje kot zapisnikarje tovariše Mlekuža in Ribičiča; predlaga, da se nepretrgoma dela preko poldne do 15. ure. Priporoča stvarnost, bo mogoče dnevni red izčrpati. Radi tega ne d'à svojega poročila, ki se itak krije s tajniškim. Nato poda tajnik tov. Kobal sledeče poročilo: Tajniško poročilo o važnejših dogodkih v poverje-ništvu. Iz tajniškega poročila povzemamo, da šteje danes naša organizacija 212 članov več nego ob zaključku prejšnjega poslovnega leta. Eno društvo je zborovalo doslej petkrat, 8 društev po štirikrat, 19 po trikrat in 4 društva po dvakrat. K slednjim spadajo ona društva, ki imajo obširen društven teritorij. Ožji sosvet je imel tri seje, pri vodstvu poverjeništva pa je bilo od 27. novembra 1927. do danes 16 posvetovanj izven sej odsekov. V nadaljnem svojem poročilu je navajal večinoma iste zadeve, ki smo jih priobčili v tajniškem poročilu iz seje ožjega sosveta z dne 24. marca. (Glej »Uč. Tov. št. 38.) Poročal je še o nastopnih zadei'^h: Seja poverjenikov. Po zadnji seji širjega sosveta se je vršil sestanek poverjenikov UJU na Brodu ob Savi 18. decembra. Naše poverjeništvo sta zastopala tajnik Kobal in urednik Dimnik, ker je bdi tovariš poverjenik zadržan vsled smrti v družini. Obširno poročilo ste čitali v »Tovarišu«. Ker so sestanki važni z ozirom na organizačne zadeve smo zahtevali, da se vrše ti sestanki redno vsak drugi mesec. Zveza državnih nameščencev. V zvezi državnih nameščencev za Slovenijo zastopajo poverjeništvo tovariši Skulj, Dimnik in Grum, ki se udeležujejo sej in delujejo skupno z ostalim drž. nameščenstvom za interese drž. nameščencev in učitelistva. Pevski zbor UJU. Pevski zbor učiteljstva UJU je priredil tri koncerte, in sicer v Zagrebu, Ljubljani in Celju. Vsi so izpadli z nepričakovano sijajnim uspehom. Zbor zasluži, da ga organizacija redno podpira. Poverjeništvo je prejelo dopis pevskega zbora, ki ga kot okrožnico razpošljemo na vsa društva. Nameščenja in premeščenja učiteljstva Zaradi kričečih slučajev premeščanj in nameščanj po § 71. smo napravili na oba prosvetna oddelka vlogo in bili tudi osebno pri šefih. Povdarili smo svoje načelno stališče. Ker to premeščanje ne odneha smo otvorili v »Tovarišu« posebno rubriko pod naslovom »Kaj se godi?«, takozvano »Črno desko«. Začetniki naj se nameščajo le na večrazred-nicah. Namestilna komisija. Zaradi namestilne komisije smo napravili vloge na oba prosvetna oddelka in prosili, da dasta zastopnikoma učiteljstva v namestilni komisiji na razpolago spisek prosilcev še pred sejo namestilne komisije, da zamoreta listo proučiti in staviti svoje predloge. Potrebno je to zaradi točne evidence, ker so se zgodili pri zadnjih imenovanjih nekateri posebno kričeči slučaji. Kaj te godi? Beograd nastavlja preko oblastne pro-svetne uprave. Kontraktualka, tovarišica Mačkovšek je bila sprejeta novembra v ljubljanski oblasti v službo. Ker pa tam niti do sedaj ni dobila mesta, je predlagala Ljubljana, d_a se jo namesti v mariborski oblasti. Beograd ji je poslal dekret za Po-brežje pri Mariboru, kjer bi za VI. deški razred nujno rabili — moško učno osebo. Tudi za druge bolezni je dober — Maribor. Dnevno časopisje je prineslo vest, daje radi bolezni premeščen v Maribor tov. Čebul Jernej iz Čemeč, in sicer ni IV. deško šolo — začasno, ker je tov. Kutin prideljen dnevnemu zavetišču. —• Kedaj se bodo neki začele premestitve iz ozirov na šolske potrebe? Naše gospodarske ustanove. Naše gospodarske institucije zaslužijo od strani učiteljstva sve večje pozornosti nego se jo jim posveča. Lepo se razvija Učit. Samopomoč, ki izplača ob smrtnem slučaju 11.000 Din. Požrtvovalnost tovarišev iz mariborske oblasti za Učiteljski dom v Mariboru je hvale vredna, ker bo premoženje U. D. kmalu doseglo kljub kratkemu obstoju finančno stanje Učiteljskega konvikta v Ljubljani, ki obstoja sedaj že 34. leto. Da se poživi delovanje Učiteljskega konvikta, je sklenil odbor z društvom kot takim likvidirati in ga preosnovati v zadrugo z istimi cilji. V ta namen se bo vršilo združeno zborovanje učiteljskih društev v ljubljanski oblasti dne 5. maja t. 1. v Ljubljani. Čas je in organizačne koristi zahtevajo, da vendar enkrat realiziramo davno storjene sklepe ter začnemo z zidanjem učiteljskih domov. Pravkar je došlo obvestilo, da je nakazalo ministrstvo prosvete iz čistega dobička drž. zaloge šol. knjig in ličil v Ljubljani podporo 30.000 Din Uč. konviktu, 15.000 Din pa Uč. domu. Pozvali smo na zbiranje prispevkov za Dijaški dom v Beogradu. Končnega uspeha še ne vemo. Učiteljska tiskarna. Likvidirano je za enkrat vprašanje z Učiteljsko tiskarno, ki je zahtevalo od nas mnogo energij. Z njo smo sklenili trgovsko pogodbo. Več o tem bo poročal blagajnik. Upamo, da odobrite ta naš korak. Denar, vplačan na račun deležev, vrne z ozirom na zahteve članstva za vse, ki so zneske vplačali predsednikom tov. blagajnik. Predsedniki naj te zneske vrnejo članstvu proti pobotnici pri prvem zborovanju. Likvidacija »Edinstva«. Od naše strani je likvidirano tudi vprašanje stanovske organizacije »Edinstvo«. O tem nočem izgubljati besed. Mi smo ravnali pri spravni seji odkrito, naša načela so jasna, ker imamo pred očmi le dobrobit strnjenega stanu, ki bo uvaževan faktor ako bomo res složni in edini vedno in povsod. Zastopniki »Edinstva« so pri seji izjavili, da so pol-nomočni. Zato smo dogovore mirno podpisali. Danes pa kažejo notice po politično strankarskih časopisih, da »Edinstvo« še vedno obstoja, iz česar moramo sklepati, da nameni zastopnikov »Edinstva« na spravni seji niso bili odkriti. Te notice podpisuje oni, ki je podpisal tudi sporazum. Od naše strani smo stali pri likvidaciji tega vprašanja popolnoma na ravnopravnem stališču, da je baza deklaracija in da se glede koncesij lahko da le toli- Samo v prednaročilu je cena Mladin. Matici 10 Din. Po roku, v podrobni razprodaji bo višja! LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drftgi razred. Šiol&ke po t rcibjšči n e: ^Knjiga, bel papir; lepenka; platno; pola, prepognjena v pol pole, četrtinko, osminko; koliko strani ima v pol pole, četrtinke, osminike vpognjena pola; tiskana pola; koliko listov in strani ima; koliko tiskanih pol imajo šolske knjige; naslov knjige; kdo jo je sestavil; kdo jo je natisnil; svinčniki; les in grafit; napis; kak» šen je les pri raznih vrstah; kakšen je grafit pri raznih vrstah; kako se reže les; kako piše grafit, številke na svinčnikih; katere številke so trde ali mehke; barva svinčnikov; po čem so; ducat svinčnikov; kako se svinčnik ošpi» či; kapica za svinčnik; iz česa je; vrste pe« res; iz kakšne kovine so; oblika; barva; po čem so; katera so najboljša; ali so boljša pe« resa cenejša ali dražja; kako se piše z nepre» sekanim peresom; napisi na peresih; vrste zvezkov; notranji in ovojni listi; kako se loči papir od papirja; kako se piše na gladkem ali grapavem papirju; dolžina in širina lista; kateremu geometrijskemu liku je podobna listna stran; kako je črtan list; kako široke so vrste; po čem so zvezki; koliko listov ima dražji ali cenejši zvezek; koliko strani je en list, dva lista, trije listi; dolžina in širina pri dražjh in cenejših zvezkih; s čm so zvezki speti; kako bi mi napravili zvezke; koliko papirja bi kupili; koliko stane ena pola; več pol; koliko bi stal narejen zvezek; iz česa je papirnata tablica iza risanje; kakšno obliko ima; dolžina in širina; papir za risanje; na katero stran rišemo; ovojni papir; po čem je; koliko listov smo zrezali iz ene pole ovojnega papirja; iz česa je radirka; po čem je; obli» ka; dolžina, širina in debelina; torbica; iz česa je; koliko stane; kako je narejena; iz kakšnega lesa je škatlja; koliko stane; koliko so dali starši za vse šolske potrebščine; ko» liko učencev je iz hiše; uibogi starši; kdo da reči ubogim otrokom; kako varujemo knjigo; ogli; čisti prsti; čista miza; ne je dajati otro» kom; kako si varujemo pero, svinčnik, ra« dirko; sprava doma. Trgovina: Koliko trgovcev je v vasi; koliko v celi občini; po čem so iste šolske reči pri raznih trgovcih; kdo je pripeljal trgovcu 'blago; v čem so bile reči; kaj je bilo napisano na zabojih; listki na zabojih; ko» liko konj je peljalo; koliko kvintalov; odkod je pripeljal; po kateri cesti; od katere strani neba; kam (bi prišli, če bi šli naprej po cesti; kam hodijo v šolo iiz vasi, kjer je postaja; koliko računa voznik od postaje; kdo mO plača; vas brez trgovca; če ne bi bilo trgov» ca; kje so še kupili starši; kje je bilo cenejše; dobiček. Denar: Koliko par je en dinar; novci; koliko par je treba za eno desetico, dvajse» tico; 50 par; koliko desetič za dvajsetico; 50 par, en dinar; koliko dvajsetic za en di» nar; koliko po 50 par za en dinar; iz česa so novci; bankovci po 10 in 100 dinarjev; iz česa so; podobe na novcih in bankovcih; ali je res papir vreden 10 ali 100 dinarjev; pomeni vrednost; jajca ali kokoš za knjigo; za denar zamenjamo; nerodno bi bilo brez denarja. Mlelko: Koliko molznih krav imajo; po koliko litrov mleka da vsaka krava; ko« liko vse skupaj; kdo molze; snaga posode; snaga vimena; pri zavretju mleka gre sme« tana na vrh; pri kolikih stopinjah vre mleko; posnemanje smetane; zbiranje in okisavanje smetane; pinjenje; kakšne barve je presno maslo; trdo in mehko maslo; topljeno maslo; tropine; po čem je neposneto mleko; po čem je presno maslo; po čem je topljeno maslo; oblika presnega masla; vrednost posnetega mleka; sleparjenje z mlekom; kdaj se mleko skisa; v kakšni posodi; kislo mleko v do« brem mleku; koliko mleka porabijo doma; koliko ga prodajo; komu ga prodajo; po čem plačuje mleko mlekarna; pri katerih jedeh rabimo mleko; mleko in vino. Molzna krava: Kako visoka je; teža; tenka ali debela glava, vrat in rep; ali je širja spredaj ali zadaj; ali je zadnji del širji zgo« raj ali spodaj; kedaj je vime majhno ali veli« ko, kratko ali dolgo; kakšno vime, život, glava, rep ima najboljša ali najslabša molzna krava; kako težka ali debela je dobra ali slaba krava; koliko poje krava, ki ima dosti ali pa malo mleka; vrste krav po barvi dlake, rogov in gobca; največja in najboljša vrsta; koliko» krat molzemo na dan; po kateri krmi da krava največ mleka; po kateri krmi da naj« boljše mleko; imena krav; koliko so vredne. Tele: Od katere krave je tele; ali je lepo; barva; lisak na čelu; hrbet, križec, stegna; koliko je staro; kolikokrat na dan sesa; ali uživa tudi drugo hrano; kakšen vamp ima po senu; koliko imajo junčkov; koliko junic; koliko so stari. Voli: Ali imajo vole; koliko tehta vsak; zakaj jih imajo; glava, tilnik, prsa, hrbet, križ, kosti, noige; koliko pojedo; kaj jim dajo pred vožnjo; mokri voli; topli in suhi hlevi; previdnost pred rogovi; luknje v hlevu ali na poti; koliko so voli vredni. 'Prešič: Koliko jih imajo; koliko svinj; pujski; krma za prešiče; kaj kupijo za krmo; ali imajo zadosti krme; katere bodo zaklali; kaj dajo breji svinji; kako hranijo doječo svinjo; kakšne navade imajo prešiči; kakšne navade ima svinja; ali so pujski široki ali tenki čez križ; iz česa je hlev; kakšna so tla; kam se odteka gnojnica; toplota in snaga v hlevu. Na željo poverjenikov podaljšuje Mladinska Matica rok do 1. maja. Izrabite poslednje tedne še oni, ki niste dosedaj ničesar storili za Matico! ko, kolikor jih je imela Slomškova zveza. Iz tega ozira smo morali, tudi odkloniti zahtevo, da bi se v roku treh mesecev vršili zredni občni zbori po nagih društvih ter ponovne volitve. Cut objektivnosti zahteva, da me deloma ni najmanjše razlike ter ne dvojnega postopanja. V zadnjih dveh mesečnih prijavah so poedina društva že prijavila zopetni pristop bivših članov »Edinstva«, ki so podpisali pristopne izjave ter jih ima poverjeništvo že vpisane v članskih seznamih. Ponovno povdarjamo, da je dobrodošel vsak tovariš in tovarišica, ki se pridruži naši stanovski fronti. Ne poznamo ga ne kot bivšega Slomškarja in ne kot bivšega Edinjaša. Te razlike ne sme biti več v našem stanu. Vsi smo si tovariši in se hočemoi skupno boriti za skupne stanovske zadeve, vsi smo učitelji in hočemo skupno varovati svoje učiteljske pravice. Edino kot učitelji se hočemo poznati v stanovski organizaciji. V zadnjem poslovnem letu po-verjeništva je vsakdo lahko razvidel, koliko skupnih nalog in skupnega dela imamo, ki se ga lahko oprimemo brez razlike politično strankarske pripadnosti. Tudi o spornih vprašanjih lahko s toleranco izmenjavamo misli. AH se moramo res edino mi učitelji lasati še v zasmeh in pomilovanje pred vso javnostjo? Celo nasprotne si politične stranke se često družijo, ker jih v to silijo skupni višji interesi do naroda in države, skupni nacionalni, gospodarski in drugi Interesi! Vprašam Vas ali nima tudi učiteijstvo višjih skupnih interesov do stanu, šole in prosvete, zaradi katerih se mora združiti za strokovno delo ves stan? Malo več stanovske strpljivosti, več medsebojne tolerance, več uvidevnosti do stvari in manj do osebnosti, pa bo tudi za učiteijstvo mogoče ono, kar je bilo mogoče že za profesorje, meščanskošol-ske učitelje, novinarje in za vse druge stanove! Če se pa hoče nekaterim poedincem, ki so do-sedaj izza ozadja vodili ves boj — ker smo prepričani, da večina ni soglašala z njimi — ponovno osebne gonje, kakor so jo vodili nad eno leto, če se jim hoče zopet odvajanja učiteljstva od pozitivnega dela, smo prepričani, da jim trezni tovariši in tovarišice po zadnji preizkušnji ne bodo več sledili ter podpirali njihovega negativnega in razdira-jočega dela. Obžalujemo, če niso bili podpisi na spravni izjavi možati, ker .u to sramota za nas, ampak za one, ki jih kršijo. Krediti za Izplačilo zaostankov učiteljem. Pravkar smo prejeli obvestilo, da je dal ministrski svet prosvetnemu ministru na razpolago 18 milijonov dinarjev za izplačila vseh učiteljskih zaostankov do danes. Da bi se to vprašanje končno Tešilo in uredilo je računovodstvo prosvetnega ministrstva uporabilo 20 uradnikov, ki rešujejo akte o teh zaostankih. Ker je poverjeništvo prav v tej zadevi naslovilo potom izvršnega odbora na ministrstvo nešteto vlog, smelo trdimo, da je ta uspeh pripisati v precejšnji meri naši organizaciji. Sloven. Šolska Matica In Pedagoška centrala. Na občnem zboru Pedagoške centrale je zastopal poverjeništvo podpredsednik naše organizacije tov. Anton Hren Poverjeništvo je poslalo tja tudi svoja delegata tov. Pahorja in Hreščaka. Vsi S sledečim člankom otvarjam debato o tem, če bi ne bilo dobro, da bi se »Društvo učiteljev obrtnih nadaljevalnih šol iza ljub« ljansko oblast« razšlo in bi mesto njega usta« novili odsek v okrilju UJU. Najprej se mo« ramo vprašati, če je novo zamišljena baza dobra, če je izvedljiva, in če nam bo donesla koristi, ki si jih od nje obetamo. Vsem vam je gotovo še v dobrem spo« minu, s kakim navdušenjem smo se lotili dela, da ustanovimo »Društvo učiteljev obrt« nih nadaljevalnih šol za ljubljansko oblast«. In zaradi tega se ne čudim nikomur, ki si bo zastavil vprašanje: »Zakaj preko društva, ki je začelo komaj dihati, k novi formaciji? Te misli ni rodilo nikakršno nezaupanje bodisi komurkoli nasproti; misel se je rodila spontano, 4. j. brez kakršnihkoli predraz« prav. Mnenje, da bomo v masi lažje in več dosegli, je rodilo to misel, in rodilo jo je tudi mnenje, da bomo v masi tudi svojo po« sest (za kar smatramo obrtne nadaljevalne šole) lažje in uspešnejše branili, pa naj si bo to komurkoli nasproti. Vem, ta* dn oni bo menil ob teh mojih besedah, da so naperjene proti tovarišem meščanskih šol. Niso — dokler bodo v tem oziru iz nami solidarni; kakor hitro pa bomo videli, da nas smatrajo samo za peto kolo, so lahko uverjeni, da bo veljal naš skupni boj tudi njim. Toda, da se razumemo! Ob tem našem boju gre predvsem za izvedbo celokupnega delovnega programa iUJU, ki ga je v jasnih linijah očrtal v Kranju tov. OPahor. Vem, naše društvo smo ustanovili, ko je bil zgoraj omenjeni delovni program UJU že začrtan. Zaradi tega pa bi me ta in oni prav lahko zavrnil z očitkom, zakaj na to nismo mislili takoj, in zakaj nismo tudi obrt« nih nadaljevalnih šol stisnili takoj pod varno okrilje UJU. Če pa je tak očitek upravičen, sodi lahko samo oni, ki pozna razvoj raznih odsekov v okrilju UJU. Moč evolucije je večja, nego pa je moč misli; in če bi hotel s svojo mislijo izačeti trdovraten boj z za« htevami razvoja, sem uverjen, da moram prej ali slej podleči; trdim pa, da je podleči bolje častno, nego pa z razbito glavo. Ker govorim tu o nekakem porazu, bi me utegnil ta in oni umeti napačnoi; toda odkrito povem, da sem tu govoril samo v sliki; in ta slika nima v sebi niti kali žela proti sedanjemu odboru našega društva. In da je temu res tako, naj vam priča dejstvo, da sem za to, da tvori nameravani odsek v okrilju UJU ves dosedanji odbor. To naše zaupanje naš dosedanji odbor tudi zasluži, ker storil je v danih razmerah vse, kar je storiti sploh mogel. Toliko v pojasnilo, da ne bo zamere na nobeno stran; najmanj pa naj bo užaljen naš prvi predsednik tov. Pri« stovšek, o katerem lahko pričam, da je bil v danih momentih mož na svojem mestu. so zastopali pravilno mišljenje, da bi bilo najbolje, ako bi se Pedagoška centrala združila s Slov. Šol. Matico, ker Imata obe instituciji vendar iste tendence. Svojih sil ne smemo cepiti, ampak družiti. Dne 4. aprila t. L se je vršil občini zbor S. S. M. Poročilo ste čitali v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu«, zato Vam o tem podrobno ne bom poročal. Dejstvo je, da dosedanja S. Š. M. ni ustrezala željam osnovnošolskega učiteljstva, ki tvori večino. Potrebna je reforma, ki se bo izvedla, ako se bodo združile v njej vse naše najboljše sile. Volitve sicer niso izpadle docela po naši želji, vendar pa pričakujemo z gotovostjo od novega predsednika dr. Lj. Poljanca, ki ga poznamo kot delovnega in sposobnega, da bo zadovoljil z novim odborom želji učiteljstva. Stališče organizacije smo mu tolmačili v posebnem pismu. Tovariši ptedsedniki! S svojim kratkim poročilom sem skušal Vam podati delo ožjega sosveta in poverjeništva le v glavnih obrisih. V podrobnosti se nisem spuščal. Delamo v pravcu sklepov pokrajinske skupščine. Ako jih doslej še nismo realizirali popolnoma, skušali bomo to doseči čimprej. Prosim, vzemite moje poročilo dobrohotno na znanje! I ' Debata. O tajniškem poročilu se je razvila stvarna debata, ki so se je udeležili tov.: Hudales, Volavšek, Dolinar, Skulj, Planer, Kopriva, Hren, Alt, Kislinger, Mlekuž in tovarišica Gobčeva. Na razna vprašanja tičoča se tajniškega poročila je odgovoril tovariš Kobal. Tov. Skulj pojasni na vprašanje tov. Pečka zadevo Knaflič-Šijanec. L. 1925. je potoval tov. Ši-janec na skupščino v Beograd in mu je bila potni-na nakazana iz društvene blagajne, ker je bilo tako sklenjeno. Pred kratkim pa je poslal tov. Knaflič na poverjeništvo dopis, v katerem zahteva odpis istega zneska pri poverjeništvu, dasi mu je blagajnik tov. Grum stvar že prej razjasnil. To nekorektno postopanje od strani tov. Knafliča je graje vredno :in si tov. poverjenik pridržuje pravico iznesti zadevo na pokrajinski skupščini. Nato sta bila z ozirom na zadevo sprejeta sledeča dva predloga: I. Širji sosvet izreka tov. Šijancu zaupnico. II. Pri društvu samem naj uredi zadevo društveno razsodišče. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Med debato o tajniškem poročilu je bil sprejet sledeči predlog tov. Kislingerja: Ker se večina društev še ni izjavila o predlogu »Laškega učit. društva« glede spremembe pravil, naj se društva ponovno opozorijo na tozadevno okrožnico. Sprejet je bil tudi sledeči predlog tov. Mle- kuža: Širji sosvet UJU pov. Ljubljana protestira proti temu, ker je poslal izvršni odbor UJU v Beogradu na kongres »Internacionalne federacije učit. udruženj« v Berlinu šest delegatov, ki so vsi člani glavnega odbora UJU v Beogradu, in zahteva, da se v bodoče pošiljajo na take prireditve člani posameznih poverjeništev. Ker je bila s tem debata o tajniškem poročilu zaključena, je podal svoje poročilo tov. blagajnik. (Konec prihodnjič.) Dovolite mi, da se vrnem po malem in« termezu k delovnemu programu UJU. Vam vsem je znano, da naši organizaciji ni samo za človeka od njegovega 6.—14. sta« rostnega leta, temveč, da si lasti ona pravico do človeka do one dobe, ko res lahko krene v življenje. Z drugimi besedami povem ta« kole: naša organizacija si lasti pravico do osnovne, pa tudi do vseh nadaljevalnih šol; zakaj mi hočemo vplivati vzgojno in tudi in« telektualno na človeka toliko časa, da si tak človek ustvari bazo v glavi, duši in srcu za ono življenje, v katerem bo moral misliti, čutiti, delati in hoteti sam. Vse nadaljevalno šolstvo smatramo kot zadevo osnovne šole, ki mora biti z njo in osnovnošolskim učitelj» stvom v tesni zvezi. Drugače si ne moremo misliti resne rešitve tega problema. Le osnov« nošolsko učiteijstvo ima dane vse pogoje, da povsod in v polnem obsegu razvije nadalje* valno šolstvo, kakor to zahtevajo razmere in potrebe novega časa. Za resno rešitev tega vprašanja se preko mišljenja osnovno» šolskega učiteljstva ne bo moglo iti. Da je ta naša misel prava, vedo vsi oni tovariši, ki so se udeležili ankete v zadevi novega »Pravilnika o obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah«. Vesel sem bil misli, ki so jo zamislili merodajni faktorji teh šol na ;zgoraj omenjeni anketi, in ki je izzvenela približno 'v sledečih besedah: »Mladini v obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah je treba več vzgoje nego znanja. To spoznanje je predalo to šolstvo v roke osnovnošolske» mu učiteljstvu in temu naj tudi ostane; za» kaj ono ima zanj največ zaslug in radovedni smo, kaj bo iz tega šolstva, če se mu odpove to učiteijstvo.« Niso to besede dobesednega govora; ali oni, ki so bili na zgoraj omenjeni anketi, mi morajo pripoznati, da sem podal zmisel be« sedi točno. Ali, kaj gOvori v tem oziru »Pravilnik«, ki smo ga dobili iz Beograda? — Kdor zna dobro brati, bo iz njega razbral, da bo osnovnošolski učitelj učil samo tam in v ta» kih krajih, kjer nobenega drugega ni, in samo dotlej, dokler tja nobenega drugega ne bo. Jaz pa pravim, da če je kaj ponosa v nas, moramo reči tudi mi osnovnošolski učitelji z Julijem Cezarjem: »Raje prvi v vasi ribi« čev, nego pa drugi v Rimu!« Naj ne menijo tov. meščanskih šol, da se borimo proti njim. Saj so itak, če se ne motim, zaposleni vsi, ki imajo tozadevni iz« pit, ki je predpisan za nas in zanje. Ali eno moramo povdariti iznova, t. j. da se ne da« mo degradirati do mnenja, da smo in bomo dobri samo tam, kjer ne bo drugih. »Clara pacta, boni amici!« Trdim samo, da tako podcenjevanje mora zadeti na odpor. In iz odpora se rodi boj sam po sebi. In čim več imaš v boju pomoči in zaslombe, tem več imaš upanja v zmago. In to je drugi moment, ki je rodil misel, da se bomo v okrilju UJU lažje borili, nego pa samo v društvu. Tu pa ne mislim samo na maso; kdor bi me umel tako, bi me umel napačno. Menim namreč reči, da bo UJU zaradi svojih zvez vsekako bolje informirano o tem in onem, nego pa društvo. In kdor je dobro informiran, ima ob dnevih boja že polovico zmage v žepu; in tudi to govori v prilog, da opustimo društvo in se preselimo v okrilje UJU. Strah, da ta in oni ni član UJU, je ne« opravičen, zakaj dobrot bo deležen vsak, pa naj je član UJU, ali pa ni; je tudi sedaj tako. Sicer pa se da vse to s posebnim pravilni« kom regulirati tako, da bode prav na vse strani; in v tem pravilniku bi moralo biti tudi določeno, kako se člani zgoraj omenjenega odseka volijo i. dr. Treba bo samo nekoliko dobre volje in prav lahko se bomo sporazu« meli. Do sporazuma pa bi dosedanjemu od« boru priporočal, da stopi že sedaj v stik z UJU, da bo o vsem vedno sproti in točno informiran in da nas kdo drugi ne prehiti in prav neprijetno ne liznenadi. Sicer je res, da se nam takega iznenadenja ni posebno bati, ker imajo vzdrževalni faktorji prvi pravico govoriti in precej važno besedo, ali — pre« vidnosti ni nikdar preveč; menim namreč reči, da s čakanjem na redne in izredne ob« čne zbore ne bomo dosegli ničesar, temveč da je treba zavihati rokave in iti ¡nemudoma na delo. So pa še drugi momenti, ki nas silijo k temu koraku. Opozorim vas samo na finance, s katerimi se mora boriti vsako leto pretežna INTERNACIONALA VZGOJNIH DE» LAVCEV V LIPSKEM LETA 1928. Ta Internacionala se je razvila leta 1919. iz kongresa v Bordeauxu, ko sta se združila francosko«italijanska učiteljska sindikata. Drugi kongres je bil v Parizu leta 1922., tretji v Bruslju leta 1924., četrti v Pariz«Bruslju 1. 1925., peti na Dunaju leta 1926., ki je imel 40 zastopnikov raznih držav iz Anama do Združenih ameriških držav. Osnova te iinternaoionale je obratna enotnost na temelju razrednega boja. Namen te internacionale je združiti vse duševne in ročne delavce proti kapitalističnemu izkori» ščanju. Načrt tega zasedanja: I. 9. aprila 1928 ob 8. uri je bila otvorit« vena slavnostna seja kongresa v slavnostni dvorani Lipske mestne hiše z mednarodno izjavo. II. Pedagoško zasedanje: v torek, dne 10. aprila do četrtka 12. aprila v lipskem Učitelj« skem društvenem domu. Seje so se vršile ob 9. uri. Dnevni red: I. 1. Stvarni in moralni položaj proJetar» skega otroka: Max Döring (Lipsko): Duše« slovni položaj. 2. Meta Kraus (Berlin): Stvarni položaj. 3. Kyriakos (Grška): Proletarski otrok in pravo. 4. Dr. Oki (Japonska): Položaj proletar« skega otroka na daljnem vzhodu. 5. Wolles (Luksemburška): Isto kot v na» slovu. II. Cilj vzgoje: 1. Dr. Max Adler (Dunaj). 2. Pistrak (Sovjetska zveza): Šola in družba. 3. Redgrove (Angleška): Cilj vzgoje. 4. Rednas (Belgija): Cilj vzgoje. 5. Ernot liiere (Jena): Šola in vera. 6. Schulgin (Sovjetska zveza): Šola in država. . III. Organizacija šolskega sestava: 1. Edith Hommes (Hamburg). 2. Pinkevič (Sovjetska zveza). IV. Učni načrti in učni načinu 1. Chatzky (Sovjetska zveza). 2. Llopis (Španska). 3. Karl Rössger (Gotha). V. Disciplina med otroci: 1. Dr. Bern (Berlin). 2. Freinet (Francoska). 3. Moore (Angleška). V. kongres internacionale vzgojnih de» lavcev se je vršil v petek 13. aprila in v so« boto 14. aprila 1928 v lipskem Učiteljskem društvenem domu. Seje so se pričele od 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo Izvršnega odbora: a) Gospodarsko poročilo (poročeva» lec: Vernochet). b) Bistvena razpravljanja in vprašanje šolske politike in gibanje vzgojnih delavcev (poročevalec: Apletin). 2. iPoročilo vzgojeslovnega tajništva. 3. Priključitev novih odsekov na Kitaj« skem in škotskem. 4. Volitve v Izvršni odbor in tajništvo. 5. Denarno poročilo (poročevalec: Ver« nochet). 6. Poročilo: Vzajemne blagajne (poro» čevalec: Petero). 7. Poročilo o položaju mladih učiteljev (poročevalec Cogniot). 8. Izprememba pravil (Pravice posamez» nih članov, ki niso združeni v odsekih). Več o tem pozneje in v »Popotniku«. Vzgojeslovna razstava se je vršila v Grassi muzeju in je bila odprta od 7.—15. aprila 1928 vsak dan od 9.—18. ure. Razstavni načrt: 1. Družabno šolsko delo mesta Lipsko. 2. Slike iz lipskih »delovnih šol«. večina obrtnih nadaljevalnih šol. Prej ali slej bomo morali rešiti vprašanje, kdo bode to šolstvo financiral tako, da ne bo soplo, tem« več da bo dihalo tako kot se temu šolstvu spodobi. Toda, verjemite mi, da bo oni, ki se bo odločil, da to šolstvo financira, vpra« šal: »Kaj to šolstvo nudi?« In stiska bo ve« lika, če mu bomo prišli praznih rok nasproti. Če pa bo videl, da mu nudimo točen in ja« sen program, ki mora roditi za narod in dr« žavo dober sad, nam bo tak sad rad odkupil. Dobrega programa itd. pa brez permanent» nega dela skoro ni moči; zakaj samo ob per« manentnem delu te ne more nihče prese« netiti. In kdo dela lažje v permanenci: ali društvo, ki se šele bori za svoj obstanek (na občni zbor pride 10—15 članov) ali odsek pov. UJU, ki so mu na razpolago informacije in primerni lokali ter stopi lahko vsak hip vkup? — Pomislite vse to trezno in uverjen sem, da se vam ne bo težko odločiti. Tudi članarine nam ne bo treba na dve strani pla« čevati ter ne organizirati šele upravnega apa« rata, ker ga ima pov. UJU že točno poslu« jočega in tudi že ustanovljen odsek za kme» tijsko nadaljevalno šolstvo, kateremu se lah« ko priključi naš. Ali, še 'enkrat plovdarjam: »Teh misli ni rodilo nezaupanje, ne dolgi jezik, ne moč» na prsa, ne gibki komolci, temveč rodili so jih celokupni programi UJU, stanovski po» nos in skrb, da bo to šolstvo začelo živeti ono življenje, ki ga je v resnici vredno!« Tako menim jaz. Govorite še drugi! J. E. Polak. 3. Ilustrirana otroška knjiga, abecednik, berilo, računica raznih držav. 4. Enotna delovna šola »Sovjetske zveze«. 5. Učila in samoučila. Postranske prireditve: Obiski šol, domov, dobrodelnih naprav mesta Lipsko, Damo« manski muzej, dušeslovni zavod Lipskega učiteljskega društva, Vzgojeslovna osrednja knjižnica in Zvezna šola. Ta internacionala izdaja mesečnik: »Uči« teljska mednarodnost« (»Die Lehrer inter« nationale«). Vse zasedanje, posebno pa še razstava tega kongresa je bila vzorno pripravljena in se je poglobila v najbolj pereča vprašanja naše dobe z ozirom na položaj in vzgojo otroka. Posebno lepo se vidi na razstavi delo otrok in čisto ogledalo delovne šole. Svet zase je sovjetska razstava »delovne enotne šole«. — Tu se jasno vidi kakšen razvoj se doseže, če se osvobodi otroke in učitelja konvencionalmh spon sedanje laži«družbe in vzgoje. Želel bi le, da bi se v prihodnje ude« ležilo teh mednarodnih prireditev več tova« rišev ter da bi v prihodnje naša organizacija, bodi osrednja ali pokrajinska, bolje in pra« vočasno pripravila tovariše s podrobnimi ob« vestili in preskrbo cenenih posojil. Lipsko, 11. aprila 1928. Stanislav Žagar. IV. KONGRES ZDRAVSTVENEGA VZGOJESLOVJA (HEILPADAGOGIK) V LIPSKEM. Kongres se je vršil v Lipskem od 11. do 15. aprila 1928. v Anditorium maximum vse« učilišču. 1 kongresni dan: v sredo 11. aprila ob 8T5 otvoritev kongresa in pozdrav oblasti. F. Kriiger (Lipsko): Nove smeri in iz« sledki splošnega dušeslovja. W. Peters (Je« na): Novejša raziskovanja v nenormalnem otroku. G. Kafka (Draždane): Dušeslovje preprostih (divjakov) v svojem pomenu za primerjajoče razvojno dušeslovje. Tega kongresa so se udeležil' predvse:»: zdravnip-.i, vzgojitelji in dušeslovci, ykr.li 600 po številu. Zelo važen je ta kongres za one tovariše, ki so nastavljeni ali žele biti nastavljeni na pomožnih šolah vseh vrst: (za giuhoneme, slepe, manjnadarjene, patologe i. p.). Natančen načrt je poslala družba za zdravstveno vzgojeslovje na vse pomožne šole. Vsled pomanjkanja časa se tega kon« gresa nisem mogel v celoti udeležiti, zato bo« sta o tem natančneje poročala tov. Lebarjeva in tov. Skala, ki sta prišla v ta namen v Lipsko. O tem kongresu izide posebna knjiga v teku tega leta, ki jo toplo priporočam vsem onim, ki se pečajo s pomožnim šolstvom, pa tudi drugim tovarišem ne bi škodila, saj na deželi se večkrat pojavijo taki nerazviti otro« ci, k'i bi spadali v take posebne šole, ki jih pri nas še vse premalo poznamo in upošte» vamo. Posebno zanimiva je bila razstava knji* ževnosti o dušeslovju zdravega in nezdra» vega otroka ter o vsej oni znanosti, ki spa« dajo v zvezo pomožnega šolstva, in dušev» nega vprašaftja, s to razstavo v zvezi je bila na vseučilišču tudi razstava strojev, s po« močjo katerih se dandanes proučuje duševna zmožnost, sposobnost, stanje in razpoloženje otroka; n. pr. pazljivost otrok, dolgočasje otroka itd. Še večjega pomena za učiteijstvo pa je bila praktična razstava praktičnih del šolskih otrok pomožnih šol v pomožni šoli na Jo» hannis trgu 7. Tudi to šolstvo je lipsko uči« teljstvo uredilo "in gojilo v smislu delovne šole. Tudi tu se vidi, kako se lepo razvije pod vodstvom s srčno omiko prežetega uči« telja in prostosti delovne šole slabo razvit otrok. Nemci skrbe v tem oziru zelo za svoje šolstvo. Zdaj bijejo glavni boj za šolske do» move in vrtove, ki naj imajo do 15 ha ob« sega, kjer naj otroci dobe ves pouk, zabavo Ali posebno društvo — ali odsek v okrilju UJU? Pedagoški in stanovski kongresi v inozemstvu. (Izvirno poročilo „Učiteljskemu Tovarišu"). UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI REOISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO. Vabilo na XXV. redni občni zbor ki bo v nedeljo, dne 13. maja 1928, ob 10. uri v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1927. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta. 4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička. 5. Volitev v upravni svet. 6. Volitev v nadzorstvo. 7. Slučajnosti. Posebni predlogi se morajo naznaniti upravnemu svetu vsaj tri dni pred občnim zborom. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v zmislu § 31. pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Upravni svet Učiteljske tiskarne. in zdravje nove šole. V ta namen izdajajo te»le časopise: 1. »Zeitschrift für die Be» handlung »Schwachsinniger«, 2. »Die Hilf« schule«, 3. [¡»Blätter für ITaubstummenbil» dung«. • O kongresu iz Berlina pa posebej. S tovariškim pozdravom! Lipsko, 12. aprila 1928. Stanislav Žagar. SploSne vesti. ZOPET NOV NAČRT ŠOLSKEGA ZAKONA. V ministrstvu prosvete je izdelan zopet nov projekt šolskega zakona, ki ga bo mini» ster prosvete v kratkem izročil Narodni skupščini. V zadnji načrt so bile vnesene še sledeče važnejše izpremembe: Šolska obveznost. Čl. 9. al. 2.: »Reden pouk je obvezen naj» manj v štirih nižjih razredih. V višjih štirih •razredih se vrši reden ali skrajšan pouk. Kos like so olajšave za višje razrede pri skrajšaš nem pouku, to se odreja z ozirom na kras jevne razmere, po predlogu krajevnega šols skega odbora in po odobrenju nadzornika.« (Redno, osemletno šolanje v krajih, kjer že obstoja, je zagarantirano v prehodnih dos ločbah). Otvarjanje novih šol. Čl. 30. Da se omogoči otvarjanje novih šol, se osnuje državni šolski fond 100 milijos nov dinarjev, iz katerega prejemajo občine posojila na 15»letno odplačilo. Za popravilo šolskih zgradb in za pomoč se poleg tega predvideva 12 milijonov dinarjev. Verska, politična in kulturna strpnost učiteljstva. Čl. 83. Nameščenec je dolžan dajati zgled verske, politične in kulturne strpljivosti. Avtomatsko napredovanje učiteljstva. Čl. 89. odreja avtomatsko napredovanje učiteljstva v službi in to v vseh grupah II. in III. kategorije. Celibat učiteljic. Čl. 91. Učiteljica, ki se poroči z neučite» ljem, ne more dalje ostati v učiteljski službi. Če je razrešena službe zaradi poroke, ima pravico na odpravnino. Učiteljica z najmanj pet let službe dobi odpravnino v iznosu ene,s letnih rednih prejemkov. Za vsako nadaljno leto se zvišuje odpravnina za 20%, a najvišje do dvoletnih tedanjih prejemkov. Učiteljica, ki si je pridobila pravico do penzije, obdrži to pravico, ako ne dobi odpravnine v sluča» jih, da se mora sama vzdrževati. Razpisi služb. Čl. 102. Razpisi so dvojni. Prvi za mesta z univerzo in visoko šolo, drugi za ostale kraje. Predvideni sta dve namestilni komisiji: oblastna in centralna v ministrstvu. Tudi upraviteljska mesta se oddajajo potom raz» pisa. Upraviteljska doklada. Čl. 126. Upraviteljska doklada v nedes ljenih šolah znaša 100 Din mesečno, a v des ljenih šolah za vsak sistemliziran razred 20 Din mesečno višje. V šolah z več kot 15 razredi se upravitelj oprošča razrednega po» uka in ne prejema doklad. Šolsko nadzorstvo. Čl. 137. šolski nadzorniki se postavljajo z ozirom na kvalifikacijo. Zabranjeno je sre» skim in oblastnim šolskim nadzornikom kan» didirati za narodne poslance ter se v tem pogledu za nje uporablja čl. 95. odst. 2: čin. zak. od 31. julija 1923. Službena doba. V načrtu je predvidena 32sletna službena doba. * V celoti je odločno obsoditi, da se hoče s temi izpremembami za celo- državo uvesti pravzaprav štiriletno šolsko obveznost in osemletno le kot izjemo. Obsoditi je celibat učiteljic. Upraviteljske doklade so premajs hne. Naši stari zakoni so predvidevali do 3»razrednice 300 kron ter za vsak nadaljnji razred ali vzporednico po 50 kron. Obsoditi je omejevanje državljanskih svoboščin nad» zornikom. Pred vsemi temi pomisleki pa moramo v prvi vrsti manifestirati za osemletno šolsko obveznost, to pa vsi, da nas bo čula javnost! — Likvidacija »Edinstva« v brežiško» sevniškem okraju. Kakor smo prejeli obve» stilo, je likvidiralo tudi sresko učiteljsko društvo . »Edtinstvo« za brežišlko»sevn;iaf.vi okraj. — 30.000 Din za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani je prejelo društvo Učit. konvikta od velikega župana ljubljanske ob» lasti z nastopnim dopisom: »Po členu 11. pravilnika o ureditvi in poslovanju Državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani je g. minister za prosveten naklonil z odlokom z dne 24. marca 1928, P. br. 4558 iz čistega do» bička omenjene zaloge naslovu enkratno pod» poro v znesku 30.000 Din. Vabim Vas, da vpošljete poštno položnico in nekolkovano pobotnico za omenjeni znesek Državni za» logi šolskih knjig in učil v Ljubljani, ki Vam ta znesek nakaže. — Vršilec dolžnosti pro» svetnega inšpektorja: Dr. Capuder. — Glede izplačila razlik. Slavno ured» ništvo! Dnevni listi pišejo, da se bodo vsi učiteljski zahtevki izplačali. Ali so v tem tudi zapopadeni zaostanki na podlagi zakona z dne 31. julija 1923? Blagovolite o tem poro« čati v prihodnjem Učit. Tov.« Ali se morajo delati prošnje? — Na mnoga tozadevna vprašanja je poverjeništvo' napravilo vlogo na Izvršni odbor UJU v Beogradu, da dobi avtentično poročilo iz ministrstva. — Seja šolskoupravnega odseka UJU — poverjeništvo Ljubljana se bo vršila v so» boto 21. aprila t. 1. ob 15. uri v Učit. tiskarni. — Rok za nabiranje naročnikov »Mla» dinske Matice« moramo na prošnjo nckate» rih poverjenikov podaljšati do 1. maja. Pro» simo vse tovariše in tovarišice, da skušajo do tega dne zanesljivo zbrati vso naročnino in nam zagotovo vrnejo naročilnice! Ako pa kje zbirate po obrokih, bomo to radevo» Ije upoštevali, samo obvestite nas o številu takih naročnikov. Do 1. maja moramo biti docela na jasnem, kakšno naklado bomo dali našim knjigam. Tiskali bomo le nekaj več nego bomo imeli naročil, zato bodo knjige kmalu pošle. Opozarjamo pa tudi, da bodo naše publikacije v knjigotržni ceni mnogo dražje nego jih bomo dali naročnikom. Ko» mur je torej na tem, da dobi knjige »Mla» dinske Matice« samo za 10 Din, naj ne okle» va več, ker se po 1. maju nikakor ne bomo mogli več ozirati na večja naročila! — Sotrudnikom »Kresnic«. Na razpis nagrad smo prejeli mnogo in najraznovrst» nejših prispevkov za objavo v »Kresnicah«. Večina teh prispevkov pa je bila tako šibka, da nikakor ni mogla priti v poštev pri pode» litvi nagrad. Kar je sicer porabnega, bomo priobčili proti običajni nagradi, ako letos ne, pa prihodnje leto. Nagrade za najboljšo pesem nismo mogla prisoditi nikomur, če» prav smo imeli precej veliko izbiro. Odbor »Mladinske Matice« si pridržuje pravico, da sme tudi nenagrajene spise in pesmi porabiti za svoje publikacije, in sicer proti običajni nagradi, vse drugo pa, kar je neporabnega, ostane avtorjem na razpolago. — Hiperkorektnost pri oddaji upravis teljskih mest. Na »Črni deski« priobčujemo slučaje, v katerih se ne postopa popolnoma pravilno. Ugotovili pa smo celo slučaje, kjer se je celo preveč objektivno postopalo. Tako se je v nekem slučaju za dodelitev upraviteljskega mesta upoštevala celo starost žene! — Prekmurje je srečna pokrajina Jugos slavije, v kateri so rimokatoliške, evangelij» ske, izraelitske občinske in državne osnovne šole. V teku 10»letnega obstoja Jugoslavije pa še ni prišla do take moči, da bi poskrbela za to, da bi imele vse šole Prekmurja napise in državne zastave. Še vedno se najde kak šolski stolec (krajni šolski odbor), ki se po» smehuje zahtevi po napisu ali nabavi šolske državne zastave. Ni li sramota za državo, da najde tujec ob avstrijski ali madžarski meji leta 1928. jugoslovensko osnovno šolo v Prekmurju še vedno brez napisa ali pa ob državnem prazniku brez državne zastave? — Prekmurske državne šole so sploh nekakšne žoge, ki se jih meče z ozirom na preskrbo vzdrževalnih sredstev zdaj sem zdaj tja. — Po ministrski uredbi od 2. maja 1927 bi morale vse prekmurske državne šole prevzeti v oskrbo občine, med tem ko je skrbela prej za gmotna sredstva, če tudi po mačehovsko, država. Strašna sila je bila na podlagi omenjene uredbe za proračune leta 1927. in leta 1928.; za vsako leto posebej, in sicer v trojnikih. Ko se je temu ustreglo, je spoznala šele gospoda pri zeleni mizi, da mora biti ta proračunski znesek zapisan rav» no tukaj, oni ravno tam itd. in so nam pred» pisali proračune v natanko določeni tisko» vini. Ko se je tudi temu ustreglo, je razgla» sil oblastni šolski odbor mariborske oblasti, da so predloženi proračuni brezpredmetni, ker bo še nadalje skrbela država za prek» murske državne šole. Na podlagi tega raz» glasa niso občine dale proračunanih zneskov za šole v svoje proračune. — Sedaj pa pride najlepše. Državne dotacije so bile navadno pičle. Letos pa se je poslalo tem šolam šele v zadnjih dneh (koncem marca) proračun» skega leta končne zneske, ki pa daleč za» ostajajo za obljubljenimi zneski. Obračun (do 25. marca 1928) ne sme izkazati primanj» kljaja, ker se isti ne prizna?!? Ker se je mo» ralo pometati, kuriti itd., itd., se vpraša, kdo naj plača zneske, ki presegajo nakazano vso» to?!? Sedaj smo postali po bridkih izkuš» njah že toliko pametni, da iz svojega vna» prej nič ne plačamo za šolo. Vsled tega služkinje odpovedujejo in šole se vsled ne» snage zapirajo, ker šolski odbori, ki se jim je na zgoraj opisani način preprečilo skrbeti za sredstva šoli v prid, ne puste, da bi šolo čistili učenci, kar bi bilo itak protipostavno. Čast komur čast! — Pravila za zrelostni izpit na učitelji» ščih. Ministrstvo prosvete sporoča s poseb» -nim odlokom, da se izdeluje v ministrstvu projekt zakona o učiteljskih šolah, ki bo vseboval tudi nova pravila o učiteljskem zrelostnem izpitu. Dokler ta pravila ne bodo gotova, se vrše zrelostni izpiti po predpisih, po katerih so se na posameznih zavodih vršili dosedaj. — V spomin pokojnega Janka Škrbinca. Tožno je zapel mrtvaški zvon iz lin višnjes gorskega stolpa. Kdo je zopet padel pod koso krute bele žene? »Gospod nadučitelj Škrbinc so umrli,« so ljudje hipoma raznesli žalostno novico. »Vsi dobri ljudje nas zapu» ščajo,« se je izrazila priletna žena, nekdanja pokojnikova učenka. Kdo je bil pokojnik? V Stranjah pod Kamniškimi planinami je bil pred 85 leti položen v zibelko iz rok njego-vc dobre matere. S krivcem za klobukom, kot je gorenjska navada, je hodil v šolo v Stra» njah in Kamniku. Po končani osnovni šoli pa si je izbral težko pot šolnika. Devetn^» stič se mu je razcvetela pomlad, ko je poln idealov odkorakal v Kranjsko goro, na prvo službeno mesto. Posebno je naš Janko glo» boko okusil razočaranje, ko je dobil v Kranj» sko goro pomembni dekret takratne dobe z značilnim uvodom: »Man findet des Amtes, Sie in Hoflein als Lehrer, Orgariist und Messner zu ernennen.« Te tri trpke besede je Janko premišljeval, ko se je podal na novo službeno mesto v Preddvor. Mi pač nc moremo pojmiti, kaj je pokojni v tisti dobi pretrpel, ko je moral opravljati kar tri služ» be. K temu so se še pridružile šikane doma» čih gospodov in takratnih nadzornikov. A Janko je vzdržal, ker je vedel, da morajo tudi za učiteljstvo nastopiti boljši časi. Služ» bena pot se je vila iz Preddvora dalje preko Kamne gorice in Št. Vida pri Stični v Višnjo goro. Med tem so se razmere izboljšale in naš Janko je stopil na plan. Delal je v šoli in izven nje in pridobil obče spoštovanje domačega ljudstva. Odlikoval se je kot sad» jar in vrtnar in marsikatero drevo bo še dol» go spominjalo ljudi na nadučitelja Škrbinca. Bil je ustanovitelj gasilnega društva višnje» gorskega in njega prvi načelnik. V litijskem okrajnem šolskem svetu pa je 25 let zasto» pal koristi učiteljstva. Tudi kot skladatelj sc je udejstvoval in zložil več lepih pesmic. Leta 1911. je bil Janko upokojen. Kot upo» kojenec je ostal še nadalje v Višnji gori, kjer je leta 1923. praznoval tudi 80»letnico rojstva. Zopet se je odela Višnja gora v praznično obleko. Množica ljudstva se je zbrala okrog svojega učitelja in mu s hva» ležnim srcem čestitala k izrednemu dogodku. Sedem občin pa ga je imenovalo svojim častnim občanom. 35 let je učil v Višnji gori, 25 let je bil zastopnik v okrajnem šolskem svetu, 46 let je vodil cerkveni pevski zbor, 50 let je služboval kot učitelj, praznoval je 80»letnico rojstva in umrl kot 85»letni star» ček. To so številke, ki jih dočaka malo malo» kdo.. 2. aprila t. 1. se je ljudska množica zo» pet zbrala. To pot pa je nepozabnega Janka spremila na njegovi zadnji poti... — Kje ste tov. maturantinje iz 1. 1918. v Mariboru? Bliža se čas naše desetletnice. Da naš jubilej slovesno proslavimo, prosim, da mi javijo, svoje naslove sledeče tovari» šice: Jurko M., Pecka J., Weiß U., Lang H., Šešerko, Brglez M. in C. Antolovič»Pečnik. Berta Menhart, učiteljica, Poljčane. — Mariborski maturanti iz leta 1923. Ob času mature smo sklenili, da se snidemo vsa» kih pet let. Smatram za najboljše, da se sni» demo še pred sklepom tekočega šolskega leta. Ugoden čas bi bile Binkošti. Pa o času in kraju naj odloča večina. Predloge pošljite na moj naslov. — A. Živko, Poljčane. — Slovenska Matica objavlja: Knjige izidejo še ta mesec. Kdor želi imeti vezane (»Češko antologijo«, »Moja hoja na Triglav« in »Sv. Ivano«), naj to nemudoma javi ali po dopisnici ali ustno društveni pisarni. Ve» zava v platnice iz najfinejšega platna naj» modernejše oblike s pozlačenim tiskom sta» ne za člane 12 Din za vsako knjigo. Cankar» jeva »Zgodovina likovne umetnosti« se bo vezala vsak del posebej, torej I. del šele pri» hodnje leto, ko izide zadnji (3.) snopič tega dela. Ker se je »Moje hoje na Triglav« ti» skalo samo 2000 izvodov, a je število članov v zadnjem času nepričakovano hitro nara» slo nad to število, prosimo tiste, ki morebiti to knjigo že imajo, da nam naznanijo, ali žele v zameno »Politično življenje Sloven» cev« ali »Večerno pesmarico« in »Pesmi o zlatolaskah«, (tc dve skupaj) ali pa katero drugo knjigo iz seznama knjižne zaloge, ki je članom na razpolago. Prijave članov za letošnje leto so še vedno mogoče, toda brez »Moje hoje na Triglav« v zameni s kako drugo knjigo. — UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po» greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse» buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri» like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre» nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. Naša omladina. UČITELJIŠČNIKI IZ ALEKSINCA V LJUBLJANI. V soboto so prispeli z večernim zagreb» škim vlakom v Ljubljano učiteljiščniki in učiteljiščnice iz Aleksinca, ki jih vodi prof. Vasilije A. Pejhelj. Na kolodvoru so jih pri» čakovali zastopnik ljubljanskega župana g. mag. ravnatelj Šibenik, direktorja obeh uči» teljišč gg. Dokler in dr. Orel, prof. Lenarčič ter mnogo gojencev in gojenk obeh ljubljan» skih učiteljišč, v imenu katerih je došle go» ste prav prisrčno pozdravil učiteljiščnik Bus čar. Iz kolodvora so odšli v Akademski ko» legij, kjer jih je gostoljubno sprejel g. rav» natelj Jeran. — V nedeljo so si v spremstvu svojih ljubljanskih tovarišev in tovarišic razs gledali mestne zanimivosti ter prisostvovali popoldanski operni predstavi, v ponedeljek pa so odpotovali na Bled in v Vintgar, od» koder so se vrnili zvečer nazaj v Ljubljano ;a takoj nato nadaljevali svojo pot preko Beo» grada v Aleksinac. Kljub slabemu vremenu so se navžili naših prirodnih krasot. Pri slo» vesu na ljubljanskem kolodvoru je imel na zbrane učiteljiščnike prof. Sokolov iz Alek» sinca navdušen patrijotičen govor, v katerem je posebno naglašal pomen znanstvenih eks» kurzij za medsebojno spoznavanje, kajti edi» no na ta način bomo' lahko ustvarili skupno jugoslovensko kulturo. Zeleznato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v LJubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju. Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA, Stari trg štev. 18. Tudi oni, ki pobirate na obroke, pošljite naročilnice za Mladinsko Matico. Ostali denar nakažete pozneje! Mladinska Matica. Pri »Mladinski Matici« se je pokazalo, kaj zmore slovensko učiteljstvo, ako je edi« no ter se ogreje za neko misel. Se pred to« kom 15. aprila je zbralo okrog polovico na* ročnikov, ki so potrebni, da se ustanova oživi. To število samoi še ni tako visoko, učinkovitejše dejstvo pa je, da smo zbrali v nekaj mesecih propagande za »Mladinsko Matico« okrog 50.000 dinarjev. Ta vsota se je zbrala večinoma med mladino osnovnih šol. Ne pretiravamo, če trdimo, da ta vsota govori. Vsa skepsa, vse kritikastrstvo, ki se srečuje tu pa tam in ki ni pogosto nič dru« gega kot krinka, za katero se zateka brez» delna udobnost, vsa zla volja, ki včasi na» sprotuje samo zaradi nasprotovanja, vse to ni zadržalo večine učiteljstva pri njegovem pozitivnem kulturnem delu. Večina učitelj« stva se zaveda svojih nalog in napravi s po« žrtvovalnostjo vse, kar smatra za pravo. Pri akciji za »Mladinsko Matico« imamo dokaz, da je naše delo močnejše kot skepsa in zla volja, dokaz, da se morata skepsa in zla volja umikati pred aktivnostjo in vztrajnostjo. Doslej je priglašenih četrtina šol. Četr« tina je torej izvršila svoje delo že pred do« ločenim rokom. Odstotki naročnikov v teh šolah zelo divergirajo. Ponekod sot izredno visoki in nepričakovani, drugod naravnost obtoževalni. Imamo šole, ki so zmogle komaj po par odstotkov. To je dokaz, da ni bilo volje. Ako bi take šole prevladovale, bi da« nes že ne bilo več govora o »Mladinski Ma« tiči«. Mislimo, da se tudi po takih šolah da rezultat še popraviti, kar bi bilo zelo želeti radi mladine same. Knjige, ki jih bo Matic i izdala, bodo daleč presegale oni mali denar zanje. Zato bi moral vsak učitelj gledati, da jih dobi čim več otrok v roke. Kaj naj uči« teljstvo priporoča, če ne dobre knjige? Torej še enkrat: kjer se za »Mladinsko Matico« še ni dovolj storilo, naj se stori vsaj sedaj v zadnjem trenutku! Razlika med po« edinimi šolami je tako velika, da govori o smislu učiteljstva, o delu za napredek in o — indiferentnosti za vsakršno kulturno stremljenje. Poverjenike pa ponovno prosimo, da nam v najkrajšem času pošljejo naročnike, ker jih odbor nujno potrebuje pred pričet« kom tiskanja knjig. POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učillšče, Stari tre štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Uiifteliski pravnik. —§ Pojasnilo o nadurah in o nagradi za iste. Na dopis tov. Planerja v 33. štev. »Učit. Tov.« je prejel šolsko upravni odsek v Ma« riboru večje število poročil glede poučevanja nadur. Nekatera poročila seveda samo obve« ščajo, da so tovariši(ice) morali poučevati nadure, za katere pa niso prejeli nagrad. Ta« ka poročila so nepopolna, ker ne navajajo niti časa, niti števila nadur. Vsem prizadetim v pojasnilo: 1. Kar se tiče prevelike zahteve o pouku, leži vzrok v napačnem tolmačenju odlokov vel. župana v Mariboru P. br. 290/1 z dne 16. januarja 1926 in P. br. 290/2 z dne 23. septembra 1927, ker so nekateri zamenjali »menjalni pouk« s »poldnevnim poukom«. Tozadevno se bo skušalo, da prejmejo upra« viteljstva novi odlok v pojasnilo. 2. Glede nadur so v veljavi še stari zakoni. Po teh so obvezne ure; za učitelja 30 ur, za učiteljice, ki poučujejo ženska ročna dela pa 25 ur te« densko. Po istih predpisih se še tudi nagrade ure, in sicer po 0'25 Din, reci dvajset pet para od ure. 3. Kdor reflektira na honorar za nadure, naj napravi vlogo, kakor store to ka« tehetje oziroma učiteljice ženskih ročnih del. Plačilo: pa je zavisno od partije 55., kadar bo otvorjen za isto kredit. —§ Čl. 105., 133. odst. 7. in s tem v zvezi odst. 4. čl. 4. urad. zakona. Po čl. 105. urad. zak. mora premeščeni državni uslužbenec nastopiti novo službo najkasneje (ni rečeno, da ne sme prej) v 5 dneh (v istem kraju v 24 urah) od dne razrešitve na prejšnjem sluz« benem mestu. Ta irok sme iz utemeljenih razlogov podaljšati le ona oblast, ki je izdala odlok o premestitvi. Ali je opravičen pre« meščeni učitelj(ica) nastopiti novo službo kasneje kakor v 5 dneh (24 urah), če slede dnevu razrešitve šole prosti dnevi (počitni« ce)? Ne! Vsak je dolžan nastopiti novo služ« bo v roku, ki ga določa zakon, če se hoče iz« ogniti posledicam odst. 4., čl. 4. v zvezi z 7. odst. čl. 133., ali vsaj disciplinskemu po« stopanju (Glej »Roč. katalog« 1927./28., str. 37.). Z ozirom na težke posledice iz čl. 133. in 4. urad. zakona opozarjamo tovariše(ice), naj se strogo ravnajo po predpisih zakona. Obenem opozarjamo tudi na dejstvo, da ne sme državni uslužbenec zapustiti samovoljno svoje službe — t. j. službe mora biti prej razrešen. Naporno duševno delo ubijal Jt mm— -Varujte zato živce! y I MT ^^ Pijte rženo žitno kavo Mm I l«Vfl IUaHiio nlo+antno Moderni kostumi io kompleti moiine pletenine p0 meri iz kahsa volne. •: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Največja izbira krasnih bluz In otroških obleke KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Naša gospodarska organizacija. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA ZGRADBO UČITELJSKE« GA KONVIKTA V LJUBLJANI se vrši po čl. 16. društvenih pravil 5. maja 1928 ob 8. uri, v slučaju nesklepčnosti ob H9. uri V LJUBLJANSKEM iMESTNEM DOMU. Dnevni red: 1. Pomočilo upravnega iin nadzorstve« nega odbora. 2. Predlog obeh odborov za društveno likvidacijo in ustanovitev zadruge z istim — razširjenim namenom. Čl. 22. društvenih pravil določa: »Dru« štvo se razide, če je navzočih na tozadev« nem občnem zboru vsaj 2/3 vseh pravih čla« nov, ki glasujejo z 2/a večino za razpust. Za« držani glasujejo pismeno.« Izjave, ki smo jih v ta namen dostavili, naj se pravočasno vrnejo društvenemu predsedniku. Po občnem zboru se vrši ustanovni občni zbor Učiteljskega doma v Ljubljani, reg. za« druge z o. z. Cerklje, 9. aprila 1928. Društvo za zgradbo Učiteljskega ¡konvikta v Ljubljani. Josip Lapajne, Arrigler, predsednik. tajnik. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. = IZOBRAŽEVALNI KROŽEK ŠT. VIDsVIŠNJA GORA ima dne 22. t. m., v nedeljo popoldne ob 2. uri svoj redni sesta« nek v Višnji gori pri Škufci (Vauptu). Raz« delitev drugega zvezka. — K obilni udeležbi vabi sklicateljica. —odo Delo po krožkih: 248. Borovnica: IV. 11. februarja. Od 17 članov 13. Poročilo o sestanku za delovno šolo. Politični liberalizem. 249. Borovnica: V. 24. marca. Od 17 čla« nov 7. Rekapitulacija poglavij iz prve bro« šure. Natančneje o gospodarskem liberaliz« mu. O kmetski delovni šoli. Prihodnji sesta« nek 21. aprila. 250. Radovljica: VIII. 23. februarja. Od 10 članov 8. Kulturni in gospodarski libera« lizem. Prihodnji sestanek 29. marca. 251. Radovljica: IX. 29. marca. Od 10 članov 5. Gospodarski liberalizem. O berlin« skem mednarodnem učit. kongresu. O Slov. Šolski Matici. Gospodinjska ženska društva na Nemškem. Prihodnji sestanek ?. 252. Sv. Trojica v Slov. goricah: II. 23. februarja. Od 14 članov 8. Debata o referatu tov. Vranca na učit. zborovanju. 5. in 1. po« glavje iz 1. brošure. Prihodnji sestanek 20. aprila. 253. Domžale: IV. 1. marca. Od 34 članov 6. Razne stanovske zadeve. Prihodnji sesta« nek v maju. 254. Teharje: IV. 31. marca. Od 13 čla« nov 6. 1.—5. poglavje iz »Družboslovja«. Pri« hodnji sestanek 20. aprila. 255. Studenice: II. 31. marca. Od 21 čla« nov 19. Praktično knjigoveštvo. Prihodnji sestanek 5. maja z istim vzpoiredcm. 256. Ribnica: III. 1. aprila. Od 23 članov 15. Prvo poglavje iz 1. brošure. O delovni šoji. Prihodnji sestanek ?. 257. Zalog: V. 3. aprila. Od 32 članov 11. Rekapitulacija prve brošure, poročal pred« sednik »Oioi«. Prihodnji sestanek 3. maja. 258. Vransko: IV. 31. marca. Od 16 čla« nev 4. O delovni šoli. Prihondnji sestanek ?. 259. Sv. Rupert v Slov. goricah: II. 29. marca. Od 10 članov 6. Grogl »Pomen dneva v pouku«. Prihodnji sestanek ?. 260. Sv. Jurij ob Ščavnici: III. 22. marca. Od 20 članov 11. Tov. Stublova o nazornem nauku, po Kimlu. Prihodnji sestanek 13. aprila. 261. Žužemberk: IV. 1. aprila. Od 28 čla« nov 13. O delovni šoli. — Nekaj misli o živ« ¡ljenju kmetskega človeka. Prihodnji sesta« nek 13. aprila. 262. Črnomelj: III. 19. februarja. Od 29 članov ?. O delovni šoli. 263. Črnomelj: IV. 25. marca. Od 29 čla« nov 6. šolsko uradno poslovanje, o zamudah itd. Prihodnji sestanek 6. maja. 264. Artiče: III. 3. marca. Od 15 članov ?. Vsled slabega vremena prepička udeležba za vršitev sestanka. Prihodnji sestanek v aprilu. 265 Slov. Bistrica: II. 29. marca. Od 19 članov 9. Gospodarski liberalizem. Prihodnji sestanek ?. 266. Vel. Lašče: IV. 25. marca. Od 11 članov 4. Razne organizačne zadeve. Prihod« nji sestanek v Dobrepoljah 29. aprila. Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka J. Rojina, Ljubljana in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev"! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1 Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Ferijalni Savez učiteljstva. —f XI. ferijalno zborovanje v Celju dne 4. t. m. Zborovanje je otvordl glavni učit. pov. tov. Mrovlje in uvodoma poročal o or« ganizaciji F. S. z ozirom na učiteljstvo. V glavnem pa je bil razgovor glede našega pro» jektiranega letovanja v Dalmaciji. Priglaše« nih je do 1. aprila okrog 70 tovarišev(ic), v največjem številu prednjači Slovenija, Voj« vodina in Srbija. Iz Hrvatske še ni prijav. Na zborovanju je bilo v principu skle« njeno, da po možnosti uresničimo kulturni program na Bolu in ta naloga se je poverila tročlanskemu odseku, ki ga itvoTijo tov. Mrovlje, Adamič in Razinger z nalogo, da že sedaj pripravi vse potrebno. V pripravi je sledeče: petje narodnih pesmi, orkester in kvartet (v prvi vrsti za sodelovanje pri ples« nih prireditvah) in uprizoritev narodnih iger. Na Bolu bomo uredili tudi domačo lekarno. V drugih počitnicah leta 1929. bomo sku« šali realizirati poleg sedanjega letovanja tudi potovanje slovenskega dela učiteljstva F. S. v Bolgarijo, ki bi bilo velikega pomena za zbližanje z bolgarskimi tovariši! Kolonija bo otvorjena okrog 10. julija do 10. avgusta. Letovanjfe prvih 15 dni do 25. julija. Ako bi kdo želel podaljšati leto« vanje, po 1. juliju, ne garantiramo za mesto. Kdor se je priglasil za 15 dni in želi ta rok podaljšati, naj javi čimprej. Vožnja stane do Bola okrog 200 Din, in sicer do Karlovca z osebnim, iz Karlovca do Splita pa z brzovlakom. Povratek je lahko preko Sušaka. V intersu nas vseh (posebni voz) je, da se točno držimo skupnega odho« da, ki-bo jarvljen v vseh učiteljskih listih naše države in v dnevnikih; isto vsebina prtljage. Kdor ne bi do 1. maja prejel pomotoma čeka, naj takoj javi. Po živahnem detajlnem razgovoru je tov. Mrovlje zaključil zborovanje. Vsem priglašencem! Po sklepu XI. ferijalnega zborovanja v Celju se podpisani obračamo do vseh, ki bi hoteli sodelovati pri izvedbi kulturnega pro« grama na Bolu. Petje slovenskih narodnih pesmi: Tovariši(ice), ki lahko preskrbe note itd., naj pošljejo svoje želje in predloge tov. Adamiču Netku, Toplice pri Zagorju; isto tudi glede komadov in not za orkester. Vse one, ki imajo kak instrument naprošamo', da ga poneso s seboj na Bol, vrsto instrumenta pa javijo tov. Adamiču. Uprizoritev narodnih iger (»Veriga«, »Razvaline življenja«, »Mati« itd.) Tovariši (ice), ki so že igrali kako vlogo in mogoče preskrbe prepis iger v več izvodih, naj to sporoče skupno z njihovimi predlogi tovarišu Mrovljetu, Jesenice. Obračamo se do vseh tovarišev(ic), ki umevajo važnost tega pokreta, da nam zvesto stoje ob strani in da nam pomagajo. Vse efektivne stroške povrnemo! S ferijalnim pozdravom! Za »Prosvetni odsek F. S.«: Adamič Netko s. r. Mrovlje Slavko s. r. Razinger Valo s. r. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča M. Podkraišek frizer za dame In gospode. Ljubljana Sv. Petra cesta 12. Stanovska organizacija UJU Iz Poverjeništva UJU — Ljubljana. OKROŽNICA. Vsa okrajna učiteljska društva pozivamo tem potom, da javijo najkasneje do 15. ju« nija t. 1. delegate za pokrajinsko in državno skupščino. Vsako društvo zastopa predsed« nik ali njegov namestnik in za vsakih začetih 50 članov po. en delegat. Vsakemu delegatu izvolite tudi namestnika! UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 16. aprila 1928. Andrej Skiulj, Jotsip Kobal, poverjenik. tajnik. Vabila: = SKUPNO ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTEV ZA SREZE: Ljubljana, Ljub« ljana«okolica, Kamnik, Kranj in Litija se vrši dne 5. majnika t. 1. ob 9. uri v Mestnem domu v Ljubljani s sledečim dnevnim re« dom: 1. Naše gospodarske naloge in usta« nove. 2. Ustanovitev zadruge »Učiteljski dem«. 3. Sklepanje o zadružnih pravilih. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Delovna šola — po šolski praksi — ref. Žagar Stanko. Ona društva ljubljanske oblasti, ki se skup« nega zborovanja ne udeleže, se naproša, da pošljejo na skupno zborovanje po enega ali dva zastopnika. — Petrovec Tomo, Kamnik. Lapajne Josip, Kranj. Mlekuž Vekoslav, Ljubljana. Macarol Josip, Ljubljana«okolica. = NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 12. maja 1928 ob 10. uri dopoldne skupno z bratskim belokranjskim, jastrebarskim in karlovškiin učiteljskim društvom v Ozlju. Člani novo« meškega učiteljskega društva se bodo odpe« Ijali s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 5'01. Članstvo se opozarja, da se vlak formira v Novem mestu! Za ko« silo se naj udeleženci prijavijo najkasneje do 3. maja 1928 tajniku novomeškega učitelj« skega društva. Z ozirom na velevažnost ta« kih skupnih zborovanj z brati onstran Kulpe, kot tudi z ozirom na izbrani program ter na« ravno krasoto kraja, pričakuje odbor, da se bo članstvo še mnogo častneje odzvalo va« bilu kot lansko leto v Metliki. = CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 5. maja na osnovni šoli v Vojniku. Na dnevnem redu je preda« vanje pov. tov. And. Skulja: «O bistvu šol« skih vrtov«. Iznesel pa nam bo tudi poročilo o aktualnih vprašanjih naše organizacije. Po skupnem obedu (cena 20 Din) pri Vrečarju bodo izleti k Devici Mariji, v tvornico za pa« pir in k višjemu sadj. nadz. Goričanu v Višnjo vas. Udeležence obeda prijavite šol. upravitelju tov. Jankoviču v Vojniku. Iz Ce« lja bo vozil zjutraj ob 8. uri mariborski av« tocmnibus učitelje izletnike v Vojnik, isto« tako proti večeru nazaj k vlakom. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Pričakujemo sicer polnoštevilne udeležbe, .vendar naj šol. upra« vitelji tiste, ki bi zborovanja ne posetili, pri« javijo radi evidence sreskemu šolskemu nad« zorniku. — Učiteljsko društvo za celjski okraj. — J. Gosak. =r LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v četrtek, dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer v risalnici šentjakobske šole. Ker je na dnevnem redu volitev delegatov za pokrajinsko skupščino, je polnoštevilna udeležba nujno potrebna. = UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO« VEN J GRADEC zboruje v soboto, dne 28. aprila 1928 ob 9. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: a) Po« rečilo o seji širjega sosveta UJU poverjeni« štvo Ljubljana, b) O telovadbi; poroča in praktično izvaja strokovni učitelj tov. Ivan Lavrenčič. Posebna vabila se ne bodo poši« ljala. Udeležba obvezna. — Predsednik. Poročila: + NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO je zborovalo v sobolto 10. marca 1928 v Novem mestu. Statistika: Od 110 članov navzočih 57. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter se spomni umrlega tov. Kutnarja. Zboirovalci so s parminutnim molkom počastili njegov spomin. Sklepi in predlogi: a) Glede »Mladinske Matice« se bo agi« tiralo; tov. Smolikova je prevzela funkcijo stalnega poročevalca. b) Za ovdovelo gospo Koharovič, so« progo umrlega tov. Koharoviea (Jaistr. učit. dr.) se je nabralo 130 Din. c) Za bolno tov. M. Potočnikovo so se na poziv tov. A. Ahačičeve pobirali prispev« ki. Pov. UJU se je odposlala vloga; da ji isto izposluje polovično pristojbino na Golniku. č) Prispevlke za tov. Moderndorferja je učiteljstvo odklonilo, zavzema pa stališče, naj Pov. UJU stori potrebne korake ter pri« bori zavednemu stanovskemu, tovarišu pri« menno službo. d) Pov. UJU so se odposlali še sledeči predlogi: 1. Predlog tov. Hočevarja, da veliki žu« pan izda krajini m šolslkim odborom nalog, da se naroči prekoristna knjiga »Izbor sadja«. 2. Predlog tov. Grada in Puglja o name« ščanju učiteljstva. 3. Predlog Itov. Grada o draginjskih do« kladah poročenih učiteljic z učitelji oziroma državnimi uradniki. 4. Predlog tov. Puglja o draginjskih do« ikladah podeželskega učiteljstva. Samoizobrazba: Tov. Jankovič je podal pregledno poročilo o delovanju krožikov. Žu« žemberški krožek se je sestal trikrat, topli« ški in novomeški po dvakrat, za trebanjski krožek pa je prevzel nalogo, da bo začel de« lovati, itov. Obrekar. Reforma šole: »O delovni šoli« je održal zanimiv referat tov. B. Grad. Debata je bila zelo živahna. Izvenšolsko delo: Tov. predsednik je po« ročal, da bo zivečer ustanovni občni zbor »Jadranske Straže« v Novem mestu. Učitelj« stvo naproša, da se z vso vnemo posveti tej narodno«obrambni organizaciji. Slučajnosti: Tov. Žukovec je zboroval« cem teplo priporočal »Slovenslko Matico« in pobiral članarino. Prihodnje zborovanje se objavi v »Učit. Tovarišu«. — Tajnik. + KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je izborovalo dne 3. marca t. 1. v Radečah pri Zidanem mostu. I. Situacijsko poročilo: a) Število učitelj« stva v srezu 154; b) število članstva 142; c) število navzočih 36. II. Samoilzobrazba. Osnovanih osem krožkov. Prečitajo se zapisniki krožikovih se« stanlkov. III. Šolska reforma. Debaterji: Požar VI., Levstik Leop., Paljlk Leop. in Petelin Albin, Povdarja se bolj samodelavncst pri pouku kot pa delovna šola. Sklepi: a) Odbor naj pozove za prihodnje zbo« rovanje enega izmed tovarišev, ki se pečajo z delovno šolo, naj praktično pokaže delo« vanje v delovni šoli. b) Trije tovariši si ogledajo delovno šolo pri tov. Bregantu na Blainci in o njej poro« čajo na prihodnjem zborovanju. IV. Izvenšolsko delo: Prečita se dopis glede izvenšolskega dela. V. Slučajnosti: Vršile so se volitve: Predsednik J. Vanič, upravitelj, Krško; od« bor: 1. Kirakar Lado, učitelj, Raka; 2. Požar VI., upravitelj, Radeče; 3. Omeitea Zdravko, učitelj, Kostanjevica; 4. Paljk Leopold, upra» Vitelj, Leskovec; 5. Vidmar Slava, učiteljica, Leskovec; 6. Uršič Anton, upravitelj, Tre» beljno: 7. Herlbst Pavel, upravitelj, Mokro» nog; 8. Levstik Vlastimila, učiteljica, Kršiko; 9. Lomšek Antonin, upravitelj, Bušeča vas; 10. Šilovinac Pavel, učiteilj, Krško; namesti niki: 1. Baudek Angela, učiteljica, Leskovec; 2. Možina Boriis, učiteilj, Mokronog; 3. Mar» kič Lojze, učitelj, Št. Janž; 4. Petelin Albin, učittelj, Cerklje ob Krki; 5. Uršič Zora, uči» teljica, Krško. Delegati • za pokrajinsko skupščino: 1. Paljk Leop., upravitelj, Leskovec; 2. Požar VI., upravitelj, Radeče; 3, Šilovinac Pavel, učitelj, Krško; namestniki: 1. Vanič»Zierer Pavla, učiteljica, Krško; 2. Božič Frančiška, učiteljica, Radeče; 3. Vidmar Slava, učiteljica, Leskovec. Tov. Petelin: referat o pevskem tečaju v Cerkljah. Tov. Šilovinac: referat o Kosmosovih učilih. + LJUTOMERSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor dne 11. februarja 1918 v Gornji Radgoni. I. Situaaijsko poročilo: a) Število učitelj» stva v okraju 100. b) Število članstva v okra» ju 86. c) Udeležencev ipri občnem 'zboru 56. 1. Tov. predsednik Mavric omenja na» dalje, da tvori glavno točko dnevnega reda bilanca o delovanju našega društva v pretek» lem poslovnem letu. Naše društvo je glede delovanja gotovo precej agilno, samo ude» ležba članstva pri društvenih izlboflovanjih ni zadovoljiva. Očrta v kratkih potezah delo» vanje naše organizacije v vseh panogah. 2. Nato poda tov. Tratar svoj stvarno začrtan referat: Reorganizacija pravil UJU. Njegova «resolucija se bo z osnutkom refe» xata poslala poverjeništvu. 3. Glede okrožnice Ped. centrale v Ma» riboru se sprejme predlog tOv. Tratarja, da naj postanejo posamezni krožki v svrho iz» posojevanja znanstvenih knjig 'člani »Peda» goške centrale«. Ostalemu članstvu našega društva pa bodi dano na razpolago, ali pri» stopijo posamezno kot člani ali ne. 4. Ostali dopisi se vzamejo na znanje. Naloga o propagandi naročnikov »Mladinske Matice« v Ljubljani se poveri posameznim krožkom in članom. 5. Poročila društvenih funkcijionarjev se vzamejo na znanje. Tov. nadzornik predlaga, da se da celokupnemu odboru albsolutorij, kar se soglasno sprejme. Nato se zborovanje vsled ipomenkov za izvolitev članov v odbor prekine. 6. Glasom pravil je bilo izvoljenih 6 od« bornikov. Izvoljeni odbor se je konstituiral takosle: 1. Predsednik: Mavric Karel. 2. Pod» predsednik: Ivanjšič Ljudevit. 3. Tajnica: Sterger Anica. 4. Blagajničarka: Brumen Ma» rija. 5. Knjižničar: Zavratnik Stanko. 6. Pe» st! 70 Din Moške galoše . . . 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mil HR, Ljubljana Mestni trg 26« Stritarjeva Dlica 3 i Pletilne stroje j S vseh vrst na ročni in pletilni S S pogon in strokovni pouk nudi S Fran Kos ■ Ljubljana, Židovska ulica št 5. ! IfMš nudi šolskim izletnikom kosilo od 8—15 Din, postelje od 8 do 10 Din. Čolni 2—3 Din na otok in po jezeru. Penzijon od 50 do 60 Din pred in po sezoni. icku na uri u vedno • izborne pijače, dobra kuhinja. S Na vrtu lep prostor za balincanje. Hodni atelje N. I. Bianchi Ljubljana, Sv.Petra c.44 izvršuje najmodernejše obleke za dame in gospode po konkurenčnih cenah. /f: Priporoča se Kati Korošec. KROJAŠKI ATELJE" Fran IgIK Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 28 •£UWWWWWWWWWWWWWW)UW\U\U)U\UW\U\IJ\U\U)U)U)U\U)£ 1 Pomladanske obleke | 2 moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih K vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki C | Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ul. £ jfliJR/R /H /n /H/R /H/R/R/R/n/R/R/ivn/R in /R/R /H M /n /n/n /ivn /n MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, aiuriranje, tamburlranje, prebadanje šablon, predtiskanje Ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. w Orožie Brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. Kaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in papir. Na debelo! Knjigarna, trgovina umetnine in muzikalij Goričar & Leskovšek, Celje priporoča svojo bogato zalogo slovenskih, hrvaških in srbskih knjig, kakor za preskrbitev vseh kjerkoli izišlih knjig slovenske književnosti Bogato izbiro vedno najnovejših modnih journalov in znanstvenih revij. Sprejemajo se naročila za vfee tu- in inozemske leposlovne, strokovne, znanstvene revije in modne journale. Priporoča svojo bogato izbiro muzikalij kot klasične, moderne in za pouk vseh instrumentov. £ E E £ i £ K £ C £ Največja izbira moških, ženskih in otroških čevljev domačega izdelka in inozemskih svetovnih tovarn se dobijo v trgovini ŽIBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA marin Hodni atelje Martin Pevec Liubljana, šelenburgova ulica 4. Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo. rij^.i^iuiMiiHKiesDDCsgicggD: coa 333XEZ SeiiHan Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. iV4 t ♦ 'I* ♦ 'fi * 'O * 'lv * ♦ "i* * Nova knjiga! Zdravje mladine. HIGIJENA DOMA IN V ŠOLI Spisal dr. MAVRICIJ RUŠ, mestni fizik. Z 18 podobami in 4 prilogami. Cena 40 Din, s poštnino 42 Din, Neogibno potrebna knjiga za vsako šolo in vsako rodovino. naročila sprejema Id izvršuje „Učiteljska knjigarna" v Ljniiljani. Obnavljamo našo akcijo cene prodaje, s katero smo imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. Nudimo Vam; 3 m modernega blaga za damske plašče s I a podlogo po in to na šestmesečne obroke. bajno nizki ceni Din 396'- m>wm Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, I. nadstropje. # Telefon štev. 2825. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo i« rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! i* 5* 9* I* i* i* * * * * * * * * * * * A. NOVAK: IRISANJE s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šol. let Cena proti takojšnjemu plačilu znižana na 250 d i n arj ev Naročila na „Učiteljsko tiskarno" | v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 Najboljše In zelo trpežno blago za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotovo obleko in perilo kupite najceneje le v veletrgovini L N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 13. n yni/wwwwiuu/wu/wwurav'- £ £ e g e £ £ EE E e e Ec e e e e e= e: 3 31 Bi 31 i 3 Manufakturo NA OBROKE nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame ymwp«a UM, M\m cesta 7 Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Vaša obleka bode izgledala zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni JOS.REICH 1S> Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šeienburgova ulica 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. (S* •B« -7n IHM W /H IMMffl JH MIH FR/Rk Hotel TRATNIK Ljnbljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO it. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.2c' različnega platna in iifonov iz domaČih tovarn, Kakor tudi svetovno znane znamke „Schrol!" A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MSSTMI TftG štev. 10 Ugodne cene! Na željo vzorci! Vsem šolskim vodstvom priporočamo CENE: Kosilo: 1. vrsta: juha, pečenka, dve prikuhi, močnata jed . 16 Din 2. vrsta: juha, govedina z dvema prikuhama ... 10 Din 3. vrsta: juha, praženi krompir in sola.a.....4 Din Večerja: 1. vrsta: pečenka s prikuho, močnata jed in dessert 12 Din 2. vrsta: rižota s solato ali guljaš s krompirjem . 6 Din Južina aii zajterk: Kava, čaj ali mleko z dvema kruhoma.....3 Din Okrepčila: Malinovec ali limonada V4 t kozarec 2 Din Prenočišče: Priprosto na žimnici za osebo 3 Din Postelja s perilom za osebo 6 Din Za izborno kuhinjo, kakor tudi pozorno in točno postrežbo jamčimo. Nadaljna pojasnila na željo takoj. Se priporoča Uprava hotela na Blejskem Bled. Telefon interurban št. 6. I rv- i—i iti " - i ¡.AAA TOQ0WM LJUBI DBŽMKOtf ■JANA Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obisk. - . - :• : ' «- .i • f.' ,y.; MB—1 - sis v 'Ä'iSJiraSvi-: ■ H ■ H Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča I Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodala jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Užiteli. konvikta v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum ▼ Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.