TITO ODPOTOVAL IZ ČRNE GORE
Pred odhodom iz Tivta je predsednika pozdravilo v pristanišču več tisoč ljudi
TIVAT, 6. jan. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je po 10 dnevnem obisku v Črni gori odpotoval danes z ladjo Galeb iz Tivta.
Okrog devetih dopoldne je predsednik Tito s ženo Jo-vanko in ■ svojimi gostitelji odpotoval is svoje rezidence ▼ MUočeru proti tivatskemu pristanišču. V naseljih vzdolž Jadranske magistrale so predsednika Tita prisrčno pozdravljali. V pristanišču pa se
je zbralo več tisoč prebivalcev Tivta. Tam je predsednika Uta pričakal in pozdravil predsednik občine Mato Kr-stovič s skupino občinskih funkcionarjev Po mtoniranju himne je predsednik pregledal častno četo vojne mornarice, nato pa se Je poslovil od
svojih gostiteljev ter visokih črnogorskih funkcionarjev. Po prisrčnem poedranru ss Je predsednik Tito s ženo -lovoriko vkrcal na topnjačo vojne mornarice, a katero ae je prepeljal do ladje Galeb, ki je vrhovnega poveljnika čar kala zasidrana v tivtskem zalivu. S predsednikom Titom so odpotovali tudi Milka Planinc, France Popit, Mitja Ribičič, Jure Bilič in Jote Vrhovec.
SLOVO PREDSEDNIKA TITA — Predsednik Uto ta njegova Sena Jovanka pozdravljata prebivalce, M so prim v pristaniSče v Tivtu, da se poelovijo od dragega gosta pred odhodom iz črne gore.
Telefoto:

Ljubljana, 7. januarja 1973	+	GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP
Leto XV., štev. 5 — Cena 1,20 dinarja	*	_____________ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC
POTRESNI
DOBIČKAR
SOMOZA
dUDAD MEXIOO, 8. jan. (Tanjug). Dva tedna po katastrofalnem potresu v nlkaraAkem glavnem mestu so ugledni latinskoameriški časopisi začeli objavljati komentarja, v katarth obtožujejo voditelja Nikaragvo diktatorja Sonaora, do Je to katastrofo Izraba in sl prigrabil Ss več oblasti m bogastva. MiniiHtkl Ezoelslor piš«, da Samosa, kot kaže, misli, da Je mednarodna pomoč prizadetim v Nikaragvi namenjena njemu osebno.
BCG — NAŠE DARILO BOLIVIJI
LA PAZ. 6. jam (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Boliviji RodrsaJ Suroj Je kaofiU bolivijskemu ministrstvu ss sdraril-stvo 12.000 dos cepiva BCG kot darilo bolnim o-trofcom Tuptoe, najbolj ne-ranvltega Južnega dela države. Minister aa zdravstvo Barbery ss je toplo zahvalil sa darilo. BoliviJ-akl tisk je posvetil veliko pozornost temu prijateljskemu dejanju jugoslovanskega podjetja Tor lak.
NOV USPEH PROTI RAKU LONDON, 6. jan. (Reuter, AP). Britanski medicinski časopis je sporu-čU, da je nova metoda zdravljenja raka na dojki s kemoterapijo dala dobre recultate. Zdravilo Imenovano atamoadfeo« ali Mri 45474« deluje na ženski spotai hormon estrogen, aa katerega menijo, da spodbuja rast ta vrste tumorja, ko se že pojavi. Za dve tretjini pacientk je bila terapija ugodna, pri treh pacientkah pa so jo morali ustaviti, ker je zdravilo povzročalo glavobol ta vrtoglavioo.	SPOLNA VZGOJA V FRANCIJI PARIZ, 6. jan. (Reuter). PO vučlatalh^ialčnta tm- a*vo sklenilo, da kodo a norim žofcfekn tatom v dr mati ioUi usadu tudi s *P°iPO	To ' v okviru biologije. Poeoča-3 Jo tudi, da ae ja končal aodm prooaa proti mladi profesorici fUooofiJe Nico-le Merek, ki Je bila obtožena »nemorale«, ker Je svojim učencem dosolila, da so napravljali o brošuri s naslovom »Naučimo se ljubemš*.
	
IGRALEC PADEL S KONJA MACEIO, 6. jan. (AP). , Pariški modni kreetor Fl-erre Cardta Je poskusil srečo tudi kot fitatidd igralec. Prvo vlogo Je dobil v filmu, ki ga redka brazilski režiser Dieguaa. : V filmu nastopa tudi Slovita francoska igralka Je-anne Moreau. Tako na za četku pa ae je Cardta ponesrečil, ko je padel s konja. Poškodoval aa je laže, tako da so brez prekinitve snemanje nadaljevali.	GRKI IN ČEKI BREZ KRITJA ATZNR, 4. jan. (APP). Vsak, M bo v Grčiji uporabljal čeka brea kritja, bo ksimnssn s zaporom 9 mesecev do enega leta. Poleg tega bodo taoena takih kršilcev objavili v časopisih. Grški pravosodni minister Cukata« Ja tajava, da ss Je vlada sa ta ukrep odločila zato, ker je izdajanje čekov brez kritja velika nevarnost aa transakcije in spodkopava »upanje javnosti v uporabo čekov.
K. GORA NA OČEH VSEH
V veleslalomu zmagal sloviti Gustav Thoni
LJUBLJANA, 6. Jan. — Taktna smučarske sobote tako-rekoč ne pomnimo, pa čeprav je snega malo — ne le pri nas, merveč tudi skoraj povsod v Alpah. Tekem na naj-višji ravni v vseh treh smučarskih zvrsteh je namreč bilo na pretek.
V	ospredju zanimanja v alpskem smučanju Je bil veleslalom v Kranjski gori, pa čeprav je veljal le za evropski pokal, medtem ko so ▼ Garmischu vozili smuk za svetovnega. Pri nas se Je tekma v lepem vremenu in na odlično pripravljeni progi tudi razpletla kakor se za tako raven spodobi: zmagal Je svetovni prvak Gustav Thoni, to, da Sele z drugo vožnjo, saj je bil po prvi še tretji. Nasploh pa so tudi kot ekipa slavili Italijani, ki so osvojili štiri mesta med petimi najboljši-mi.
V	Bohinju so dopoldne končali XIX. mednarodno prireditev v smučarskem teku. Na vrsti so bile štafete. Med moškimi Je zmagala CSSR, med ženskami pa Sovjetska zveza.
Med Jugoslovani je v kranjskogorskem veleslalomu najboljši Kavčič (36.), s 7. mestom se je v Bohinju zelo dobro odrezala moška štafeta, dekleta pa so bila šesta, vendar med le sedmimi nastopajočimi.
Na skakalnici v Bischofshofnu pa je bilo še zadnje dejanje novoletne skakalne turneje Intersport. Zadnjo tekmo je dobU Cehoslovak HOhnl, skupni zmagovalec pa Je Rainer Schmidt (NDR). Naš najboljši je bU tokrat Peter Stefančič.
(Podrobnosti berite na zadnji strani).
OCENA DELA
BEOGRAD, 6. jan. (Tanjug) — V Beogradu je danes seja konference ZK zveznega sekretariata za narodno obrambo. Posvečena je oceni dela tega foruma: in njegovih delovnih teles. Uvodoma je govoril sekretar komiteja generalpodpolkovnik Veljko Miladinovič. Na seji bodo sprejeli delovni program konference in njenih organov za prihodnje obdobje.
» VREME
NAPOVED ZA NEDELJO:
Pretežno oblačno bo, po gorskem svetu in na Primorskem deloma sončno. NaJ-višje nočne temperature med —l in —5, v Primorju plus 4, najvišje dnevne malo nad 0, na Primorskem plus 10.
PARIZ: VSE NARED
ZA NASLEDNJI KR88
Le Duc Tho se bo jutri sestal s Kissingerjem
SLOVO
OD
EGS
Mansholt se je
KOMANDOSI
NAPOSVETU
Jaser Arafat ostal na položaju predsednika organizacije
PARIZ, MOSKVA, HANOI, SAIGON, 6. Jan. (UPI, TASS, Reuter) — V Parizu so se dopoldne nadaljevali pogovori med ameriškimi In severnovietnam-skimi strokovnjaki. To Je že peti dan zapored, da razpravljajo o tehnični plati morebitnega sporazuma o ustavitvi vojne v Vietnamu. Poročilo o rezultatih teh pogovorov bodo predložili Klssingerju In Le Duc Thoju, ki se bosta sešla jutri, da bi nadaljevala tajne pogovore. (Več o tem od našega pariškega dopisnika na 12. stfanl.)
včeraj sta se člana najviš-jega sovjetskega partijskega vodstva KtrOflatkn in Katušev pogovarjala a Le Duc Thojem. Razpravljali so o sovj etsko-vietnamskem sodelovanju in vprašanjih, ki so v zveri s pariškimi pogovori o Vietnamu. Le Duc Tho je ob tej priložnosti poudaril, da bo vietnamsko ljudstvo nadaljevalo boj za temeiljine nacionalne pravice, sovjetska voditelja pa sta odločno obsodila ameriško bombardiranje Severnega Vietnama.
Iz Hanoja poročajo, da je
ALŽIRSKA DELEGACIJA V LJUBLJANI
LJUBLJANA, 6. Jan. — Jutri zjutraj bo prišla v Ljubljano delegacija ministrstva za vprašanje borcev in narodnega sveta bivših alžirskih borcev, ki jo vodi generalni sekretar Niori Abdulah. Pogovarjali se bodo o revolucionarnih tradicijah v šolah in problemih spomeniškega varstva. V ponedeljek bo delegacija obiskala Oplotnico, kjer bo na proslavi 30. obletnice pohorskega bataljona go-T. T.
predsedstvo CK vietnamska domovinske fronte na razširjeni seji obravnavalo položaj, ki je nastal po ameriškem bombardiranju Severnega Vietnama zadnje dni prejšnjega leta. Na zasedanju so bili tudi člani politbiroja in sekretariata CK vietnamske delavske partije ta predstavniki drugih političnih strank.
Sekretar švedske socialdemokratske stranke Sten An-dersson je predlagal, da delegacija štirih skandinavskih držav, v kateri hi bili voditelji sindikatov ta strank, odpotuje v Washington, da bi pred ameriškim kongresom ta predsednikom Nboonom izrekla nasprotovanje zaradi nadaljevanja vietnamske vojne. »Imamo pravico, da v imenu demokracije ta zaradi demokracije zahtevamo, da predsednik ta kongres ZDA Slišita argumente ta proteste majhnih držav«, je dejal An-dersson.
Voditelj saiganškega režima Thieu je sprejel danes ameriškega veleposlanika v Južnem Vietnamu Bunkerja. Za zdaj ni uradnih sporočil, o čem sta govorila, menijo pa, da sta razpravljala o obnovitvi pogajanj med Kissin-gerjem in Le Duc Thojem v Parizu.
Sevemovietnamsko zunanje
ministrstvo Je danes objavilo •poročilo, v katerem trdi, da so ZDA panovfle bombardiranje sevemovietnamskega ozemlja nad 20. vzporednikom. V sporočilu je rečeno, da so ameriška letala včeraj bombardirala gosto naseljena območja v pokrajini Hoa Binh, ki leži nad 20. vzporednikom. Ameriška letala nadaljujejo tudi izvidniške polete nad 20. vzporednikom.
Agencija AP poroča, da je ameriško vojaško poveljstvo v	te obtožbe iz Ha-
noja zanikalo. V teh krogih pa niso povedali nič glede trditve, da ameriška letala nadaljujejo izvidniške polete severno od 20. vzporednika.
Kar zadeva položaj da Juž-novietnamskem bojišču poročajo, da borci narodnoosvobodilnih sU z nezmanjšano ostrino napadajo sajgonsko-ameriška oporišča po vsem Južnem Vietnamu. Samo v minulih 24 urah so partizani izvedli 106 večjih ali manjših akcij. Ena izmed takšnih je bil davišnji napad na mesto Lad, ki Je oddaljeno od Sai-gona le 19 km. Na položaje enot sajgonskega režima so partizani izstrelili več 122-mi-limetrskih raket.
V okolioi Saigoma Se dalj časa operirajo enote osvobodilnih sil, Id skušajo »prese-
vori Mitja Ribičič.
KAIRO, 6. jan. (Tanjug) — Drevi se bo začelo 11. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta. Na njem bodo razpravljali o prihodnjih akcijah odporniškega gibanja na okupiranih ozemljih Izvolili pa bodo tudi novo poveljstvo palestinske osvobodilne organizacije.
kati« vse važnejše prometne zveze, ki povezujejo Južno-vietnamsko glavno mesto s središčem znotraj dežele. Poročila o ostrih spopadih med borci osvobodilnih sa ta enotami saigonskega režima prihajajo tudi s območij v bližini Kantama in Pleikuja, kot tudi s območja delte reke Mekong.
V današnjem uvodniku ura. dnega sevemovietnamskega glasila »Nan Dan« je med drugim rečeno, da Severni Vietnam meni, da ni nobenih aiamenj o tem, da so ZDA pripravljene podpisati sporazum u ustavitvi vojne v Vietnamu.
O spopadih poročajo tudi iz Kambodže, kjer so osvobodilne sile zavzele neko mesto, ki je oddaljeno od Pncm Phena le 35 km. Na nekem ameriškem rušilcu, ki sodeluje v operacijah v Južnem Vietnamu, pa je eksplozija ranila dva ameriška vojaka.
ZDOMCI SE VRAČAJO
ŠENTILJ, 6. jan. — že od polnoči prihajajo na mejo v Šentilj številni avtomobili s našimi zdomci, ki se vračajo na delo v različne zahodno evropske države, kjer zo zaposleni. Obmejni organi so puščali danes avtomobile iz Jugoslavije v Avstrijo v treh kolonah , vendar do večje gneče ni prišlo. Precejšen naval vračajočih zdomcev pričakujejo danes proti večeru ta jutri.	M. S.
poslovil
BRUSELJ, 6. jan. (Reuter) — Na kratki slovesnosti, ki je bila danes na sedežu EGS, je Nizozemec dr. Sicco Mansholt izročil dolžnost predsednika izvršne komisije razširjene Evropske skupnosti Francozu Francoisu Xavieru Ortoliju.
Ortoli je obljubU, da bo Izvršna komisija »odigrala svojo vlogo v celoti«. Dal je visoko priznanje Mansholdu in poudaril, da je mnogo prispeval k evropski stvari.
Časopis francoskih socialistov »Unitč« piše danes, da morajo evropski socialisti odgovoriti na vprašanja, ki jih je v zadnjem času postavljal dosedanji predsednik izvršne komisije EGS nizozemski socialist dr. Sicco Mansholt. To je predvsem vprašanje samoupravljanja, za katero Mansholt pravi, da je najbolj prikladno za dobro delovanje nove socialistične družbe, in ugotavlja, da morajo evropski socialisti najti druge poti namesto birokratskega kolektivizma ali reformizma, ki samo ohranja kapitalizem.
Mansholtova opozorila nedvomno veljajo Evropi In socialistom, poudarja glasilo francoskih socialistov »Unitč«. Njegov poziv pomeni priporočilo Evropi, naj se opredeli za socializem. Kar pa zadeva vsebino socializma, za kakršno se zavezma Mansholt, pa francoski časopis meni, da je to tčma, ki mora zlasti v Franciji vzbuditi velik odmev ta potrebno pozornost.
Zvedelo se je, da Je Jaser Arafat, voditelj najmočnejše ta najbolj številne organizacije komandosov Al Fatah, obdržal položaj predsednika osvobodilne organizacije ta glavnega poveljnika oboroženih sil palestinske revolucije, medtem ko bodo organizacije komandosov predlagale določene spremembe svojih predstavnikov v poveljstvu oboroženih sa. Palestinski nacionalni svet je naj višje izvršilno telo, ki imenuje 11 članov poveljstva. Zasedanje sveta bosta odprta Jaser Arafat ta Kaleb Fahum; nato pa bodo sestavili pododbore za vojaška vprašanja, politične probleme in nacionalno enotnost. Ti odbori bodo prlpravOi pri. poročila za plenarno sejo.
Pred začetkom tega palestinskega sestanka v Kairu Je Arafat v Intervjuju aa glasilo palestinske osvobodilne organizacije ^Palestinska revolucija« izjavU, da se Palestinci zdaj soočajo s zarotami ta težavami, vendar pa Je za-vrnil govorice o sporu v vrstah Al Fataha. Med zasedanjem bo imel Arafat več sestankov z egiptovskimi vojaškimi ta političnimi voditelji. Z njimi bo obravnaval vojaško problematiko v palestinskem odporniškem gibanju.
Vsi katTsfcl časopisi so davi
objavili uvodnike pred začet, kom zasedanja palestinskega nacionalnega sveta. Opozarja Jo na nevernost, Id groši Pa lestinoem. Dnevnik »Al Abram« poudarja, da je palestinsko odporniško gibanje tarča številnih sU, ki bi ga rade uničUe. Časopis poudarja, da samo palestinske organizacije lahko preprečijo, takšna pos-
VEČJI IZVOZ RIBJE MOKE
UMA, 6. Jan. (Interpreta Service) — Perujska vlada Je pooblastila neko domačo gospodarsko organizacijo, da lahko sklene sporazum s slovenskim podjetjem Luka Koper aa razširitev izvoza perujske ribje moke. Agencija Interpress Service poroča, da Je perujska vlada odobrila nacionaliziranemu podjetju za prodajo ta izvoz ribje moke, da čimprej Sklene pogodbi s dvema gospodarskima organizacijama v evropskih lukah za izvoz, skladiščenje, transport in nadaljnjo proda Jo ribje moke in ribjega olja v Evropi. Vlada Je odobrila, da se takšna pogodbe sklene s podjetjem Luka Koper ter luškim podjetjem v Dortrehtu

hlinil imuni n-ruTt"
mv
USPEH ORGANIZATORJEV — Veleslalom v Kranjski gori za EP je minil v odličnih razmerah.
POSPEŠENA PREISKAVA V KAIRU
KAIRO, 6. jan. (MENA) — Egiptovski vrhovni javni tožilec Mohamed Maher Hasan je ukazal, naj se pospeši pre. iskava v zvezi s študenti, ki so bili v začetku tega tedna aretirani med demonstracijami na kairski univerzi.
Po demonstracijah so delo na univerzah ta drugih visokih šolah ustavili do seme-stralnih počitnic. I\> pisanju tedniv-a »Ahbar el Jam« so iz zapora spustili vse aretirance, razen 32 udeležencev demonstracij. Nekateri med njimi so bUi obtoženi demonstriranja ta prestopkov zoper zakon o izobraževalnih ustanovah, druge pa krivijo razpečevanja letakov ter ščuva-nja k uporu v vojnem času. Poročilo dodaja, da je bilo med demonstracijami poškodovanih dvajset policistov, med študenti pa da ni bilo ranjenih.
ŠPORTNIKI LETA — PO SMRTI
TEL A VIV — športna sveča lamele Je naglasila aa športnike lata 11 svojih olimpijcev, ki so tragično preminuli md OI v MUncbnu. Kolektivna nagrada bo dodeljena druttnam teh športni.
ODPOVED DIKTATU
Bonn popustil Pragi glede Munchna
BONN, 6. jan. (Tanjug) — čeprav v uradnem Bonnu še zmeraj trajajo novoletne počitnice, tako da večina ministrov vključno s kanclerjem Brandtom še ni na svojih delovnih mestih, pa je zahodnonemška diplomacija zadnje dni dokaj dejavna.
V Helsinkih so že včeraj podpisali pogodbo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med ZRN ta Finsko. Fin. ska je že 28. novembra priznala obe nemški državi, z Nemško demokratično republiko pa je vzpostavila diplomatske odnose 8. decembra lani.
Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel je sinoči ponovno izrazu pripravlja nost nemške vlade, da obnovi v juniju pretrgana poga Janja o normalizaciji odnosov s Češkoslovaško. Pričakujemo namig iz Prage, je izjavil Scheel, in poudaril, da je Zvezna republika Nemčija pripravljena razglasiti mtta-chenski sporazum iz leta 1938 kot neveljaven, ga moralno obsoditi in ae mu nesdomno
odreči.
V	Bonnu so z velikim zam. manjem spremljali pogovore med ministrom Bahrom, Henryjem Kissingerjem ta Kennethom Rushom, bodočim pomočnikom ameriškega zunanjega ministra. Pogovori so tekli v Wašhingtonu in so zadevah nemške poglede na vietnamsko vojno.
V	Bonnu so uradno potrdili, da bo Walter Scheel še to pomlad obiskal Atene. To bo prvi obisk kakega zahod-nonemškega ministra v Atenah, odkar je v deželi vojska prevzela oblast. Obisk bo v Okviru povečanega zanimanja ZR Nemčije za Sredozemlje, predvsem za južni bok NATO pakta. Zadnje dni so v Bonnu razpravljali tudi o odnosih s NDR po podpisu spo-
razuma o osnovah teh odnosov.
3200 STANOVANJ
KOPER, 6. jan. — Do konca meseca bo na slovenski obali javna razprava o srednjeročnem programu stanovanjskih gradenj. Po sedanjih izračunih naj bi do leta 1976 zgradili 3200 novih stanovanj. S tem hi snanj-šali stanovanjski primanjkljaj za eno tretjino.
Glavni vir sa financiranje stanovanjske gradnje na slovenski obali bo tudi v prihodnje prispevek Is bruto osebnih dohodkov. Iti naj bi znašal najmanj 6 odstotkov. Del teh sredstev bo šel v sklade za gradnjo stanovanj sa zaposlene z nizkimi osebnimi dohodki. Delovne organizacije bodo v prihodnje kreditirale nakupe stanovanj in omejevale kredite aa gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš.	8. K.
UREJENE
MANJŠINSKE
PRAVICE
KOPER, 6. jan. Po zadnjih podatkih šteje italijanska narodnostna skupnost na slovenski obali o-lzrog dva tisoč 200 pripadnikov. Vključeni so v tri italijanske skupnosti Koper, taola ta Piran. Njiho-. ve pravice ta dolžnosti u-reja ustava, še posebej ps so njihove pravice urejene z občinskimi statuti, tako glede dvojezičnosti, šolstva, kulture ter stikov s kulturo tat jezikom matične dežele.
Sicer pa ima Italijanska narodnostna skupnost na slovenski obali štiri popolne nsamlatke, nekaj po-družndčnih M tat tri sred nje Sole, od katerih je ena poklicna. V Piranu, boli in v Kopru imajo pripad niki italijanske narodnostne skupnosti tudi svoje kulturne domova. L. O.
1	______i
IZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE:
NOBELOVEC
PROTI
NOBELOVCU
alr.S
CEZAR V BELI HIBI
str. S
GRIPA
NAM PRIZANAŠA
str.«
KAR LAHKO KUPIŠ DANES
POGLED NAZAJ, POGLED NAPREJ
DAVKI IN PRISPEVKI
str. 8
ZA STRNJENO FRONTO KOROŠCEV
str. 7
OBSODBA
„RJAVE“
GONJE
Včeraj zoper Žide - danes zoper „čuše“
DUNAJ, 6. dec. (Tanjug) — Centralno glasUo vladajoče avstrijske socialistične stran, ke »Arbeiter Zeitung« opozarja na naraščanje nacistične propagande na Avstrijskem in pri tem omenja nacistične plakate po zidovih ter akcije aoper slovenska krajevna imena na Koroškem.
Nekdanje geslo rjavih srajc »ven s Židi« so sedaj zamenjale psovke, kot »dol s Čuši« ter »smrt Slovencem«. Tako piše ta časopis, ki Je blizu vladi, ta obžaluje, da je mladina Izgubila izpred oči korenine takega agitacijskega barbarstva, ker ni dovolj politično izobražena.
To pomanjkljivost, Je reče. no, pomaga odstranjevati tudi dokumentarna razstava v stari dunajski skupščini, katere motto je: »Obeti in resnica nacionalsocializma v Av. striji«. Na tej razstavi se obiskovalci lahko seznanijo s plakati, fotomontažami, originalnimi nacističnimi spisi in drugim, kar vse lahko povežejo s aktualno nacistično propagando. »V bistvu«, pristavlja »Arbeiter Zeitung«, »je to fantastično nazorna šo„ la, katere organizator je ar. hiv avstrijskega gibanja odpora.«
Nacisti, piše v časopisu, sicer nastopajo s popularnimi zahtevami, kot so svoboda in samoodločba in oznanjajo pro tlkapitalistična gesla, v resi niči pa je njihov program barbarski:	rasno sovraštvo,
antisemitizem ta šovinistični
PETERČKI ROJENI V ZDA
Za zdaj so vsi zdravi
EVANSTON (ILLINOIS), 6. dec. (AP) — Zena borznega uslužbenca Jamesa Basra je včeraj rodila peterčke — tri deklice in dva dečka. Predstavnik porodnišnice, kjer so bili peterčki rojeni, je izjava, da so se otroci tega mladega zakonskega para rodita mesec dni prezgodaj, da pa so sa sdaj v aadovo-1 j trem stanju. Zdravniki se trudijo, da bi vseh pet aago> denjčkov« obranili pri življenju.
SOOČENJA
NOBELOVEC
proti Noeaovcu
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 6. jan. — Willy Brandt In njegovi sodelavci se sončijo na obalah Kanarskih otokov in ob večerih pišejo programsko deklaracijo vlade za parlamentarno zasedanje 18. januarja. Zahodnonemško glavno mesto ob Renu se še preteguje od prazničnega brezdelja. Notranje politike »ni«. Toda duhovi so razburjeni. Premišljeno in tudi nepremišljeno ostre besede se vrtijo skozi rotacijske stroje tukajšnjega časopisja. Kdor ni na počitnicah, se opredeljuje. Eksplozije bomb v Severnem Vietnamu odmevajo tudi med bonskimi zidovi.
Brutalni ameriški pritisk na DIR Vietnam je osrednja politiftna tema v ZRN. Pravzaprav ne: osrednja politična je Brandtov molk ob tem pritisku.
(Najglasneje« Je molčal ▼ svoji novoletni poslanici. Medtem ko je na primer njegov prijatelj in socialdemokratski kolega v Stockholmu Olot Palme ostro obsodil
skernu premiera Palmeju Je pisatelj izrazil obžalovanje, da Nobelov nagrajenec aa mir Willy Brandt ni imel poguma izreči besede, kakršne je izrekel Šved.
Pred dvema dnevoma Je Boli napravil korak naprej: s skupino najbolj znanih pisateljev je Brandta v odprtem pismu javno potmi, naj v imenu demokratične nem-
BOLL KONTRA BRANDT — BoU zahteva najostrejši protest, Brandta pa je strah pred zaostritvijo odnosov z Wa-
shlngtonom.
ameriško početje in pozval Nixona, naj takoj ustavi bombardiranje, se je bonski kancler preprosto izognil temu problemu, kot da ga ni in Je svet zdrav kakor na straneh kakšnega Springer-jervega lista za dam in družino. Nobene besede o Viet. namu!
Upanje ni protest
Edino, za kar se je odločil, je bila izjava (toda ne v okvira novoletne poslanice), da njegova vlada goji »upanje« v skorajšnji konec vietnamske morije. Toda upanje ni protest.
Molk je odmeval. Moralno je najbolj zaskelela reakcija Nobelovega nagrajenca za literaturo Heinricha Bolla. V svoji novoletni čestitki šved-
Foto: arhiv Dela
ške javnosti izreče besedo »najostrejšega protesta zoper brutalno vojno politiko« Američanov • v Vietnamu.
Viharniško in brez obei-rov so obsodili Brandta njegovi najbolj goreči pristaši — »jungsocialisti«. Mladinska organizacija SFD je v uradni resoluciji obtožila molčečega kanclerja »udeležbe pri imperialistični agresiji«. »Juso-si« so hkrati zahtevali, naj ZRN takoj prizna DR Vietnam, preneha podpirati Sai-gon, ponudi velikodušno gmotno pomoč hanojski vladi in ustavi plačevanje nadomestila stroškov za stacioni-ranje pol milijona ameriških vojakov v Zahodni Nemčiji. V Hamburgu, Frankfurtu fn Zahodnem Berlinu so skupine mladih socialistov med božičnimi polnočnicami vdirale v cerkve in tako demon, strirale za »mir ljudem na zemlji...«
TELEGRAMI
PARIZ — Degolisti in opozicij-rtea združena levica imajo enake perspektive na splošnih volitvah, ki bodo v Franciji čez dva meseca. To Je rezultat najnovejše ankete, objavljene v pariškem »Auro-ru«. Po teh rezultatih naj bi vladajoča večina in levica dobili vsaka po 43 odstotkov glasov, 14 odstotkov volivcev pa naj bi se Izjavilo aa oentriste — reformiste.
RIO DE JANEIRO — Jugovzhodni obalni pa« Brazilije je zajel prvi letošnji topli val. Včeraj so v Riu de Janeiru zabeležili okoli 40 stopinj Celzija, predvidevajo pa le en vroč dan in nato ohladitev.
HONGKONG — Sef italijanske diplomacije Giuseppe Medici je odpotoval iz Hongkonga v Peking na šestdnevni obisk. Potem bo obiskal še Tajsko.
AUCKLAND (Nova Zelandija) — Sever Nove Zelandije je danes doživel potres šeste stopnje po Richterjevi lestvici, ki je povzročil lažjo škodo. Središče potresa je bilo 290 km severovzhodno od Welling-tona.
TOKIO — Prvi japonski odposlanec na Kitajskem Juiči Ajaši je odpotoval iz Tokia v Peking. Tu bo deloval kot odpravnik poslov do imenovanja prvega japonskega veleposlanika na Kitajskem. Japonsko veleposlaništvo v Pekingu bo uradno odprto 10. januarja. Priča-
kujejo, da bo tudi LR Kitajska kmalu vzpostavila svoje veleposlaništvo v Tokiu. Pričakujejo tudi, da bo prvi veleposlanik Japonske v LR Kitajski imenovan do konca marca tega leta.
BRAZZAVILLE — LR Kitajska je sklenila dati LR Kongo posojilo v višini 10 miMjanov frankov Pogodbo so podpisali sinoči.
PEKING — Kitajski minister asa zunanjo trgovino Hsiang Kuo, ki je na čelu delegacije pred kratkim obiskal Jugoslavijo, je bil sinoči gost na večerji, katero mu je pripravil jugoslovanski veleposlanik Bogdan Oreščanin.
KUALA LUMPUR — Malezijska vlada je sklenila najeti 120 zdrav-ni kov-specialistov ki Romunije, Bolgarije, Avstrije in Nizozemske, da bi izpopolnila zdravstveno službo v deželi. To pot angažira prvič tudi zdravnike iz socialističnih dežel.
TEL AVIV — Izraelska funkcionarji pričakujejo, da se bo letos preselilo v Izrael 40 do 50.000 Zidov iz Sovjetske zveze. Lani jih je prišlo 30.000, 120.000 pa jih Ae čaka na izhodne vizume.
BRUSELJ — Nekaj tisoč ljudi je danes demonstriralo v Bruslju, Charlerodju, Včriersu in po cJrugiti belgijskih mestih proti ameriškemu bombardiranju Severnega Vietnama.
Zakaj Brandt molči?
V Bonnu hit« »strjevati, da tako povsem tiho le niso. Navsezadnje se je za novo leto oglasila nova predsednica Bundestaga Annemarie Ren-ger-IiOnčarevič in dejala, da je treba »prenehati z brezobzirnim ubijanjem v imenu demokracije«, ustaviti bombardiranje in obnoviti pogajanja o mira. Toda, kakšno politično težo naj ima taka izjava politično ne posebno profilirane osebnosti, ko pa je celo šef zahodnonemške škofovske konference, kardinal Dttpfner svoj protest ositreje formuliral?
Vzroki Brandtov ©g« molka so globlji. Najprej je tu strah pred zaostritvijo odnosov z Washingtonom pred začetkom evropske varnostne kon. ferenoe. Brandtova »Ostopoli-tik« brez ameriške zaslombe ne bi mogla obdržati dosedanje dinamike.
Potem je tu tudi moralni zadržek, ki je že večkrat do. ločal Brandtov« ravnanje — Nemci, tako meni, spričo svoje preteklosti niso upravičeni obsojati nasilja dragih. Ali - bi lahko protestiral kot Nobelov nagrajenec za mir in kot predsednik socialdemokratske stranke, ne da bi pri tem protestiral hkrati tudi kot predsednik neke nemške vlade ...?
Tako v Bonnu iščejo poti iz zagate in pri tem seveda pozabljajo, da je demonstrativna ostrina zahtev Heinricha B511a in mladih socialistov po bsodbi nasilja nad Severnim Vietnamom motivirana prav s to moralno dimenzijo: če nova nemška ge-neraedja ne reagira zoper zločin, vreden nilmberških procesov, potem nemške pretek, losti ni premagala in se s njo še vedno na določen način identificira.
Kar je prišlo, je spričo globine problema moralo priti: ob Vietnamu so se pokazala v socialnodemokratskih vrstah globoka nesoglasja. Conrad Ahlers, do pred kratkim Brandtov državni sekretar za informacije, ki zdaj govori menda samo še iz navade, a ravno tako tvegano kot prej, vidi v STO celo ne. varnost odcepitve levega krila. Šifra: »italijanski razvoj«. Čeprav takšne grozilne prognoze za zdaj še nimajo realne podlage, se je ob tej vietnamski raajasnjevalnl afe. ri vendarle pokazala mnogo. barvnost političnega spektra v SPD, ki potrjuje mnenja, po katerih je obstoj Brandto-ve stranke dolgoročno odvisen zgolj od možnosti politično še uporabne sinteze med njenim desnim in levim krilom.
SLAVKO FRAS
Danes je nedelja, 7. Januar in sedmi dan v letu. Do konca leta je še 358 dni. V preteklosti so se na današnji dan pripetili naslednji pomembnejši dogodki.
7-
januarja
1967 — Kitajski premier Ou En Lej j« obiskal Moskvo.
1963 — Ameriški predsednik Harry Trumah je sporočil, da so ZDA izdelale vodikovo bombo.
1967 — Umrl Je znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.
1946 — Zahodne sile so priznale republiko Avstrijo » mejami iz leta 1937.
1944 — Pri Svetem Primožu na Pohorju so is pohorskega partizanskega odreda in koroškega bataljona Ustanovili XI. slovensko brigado Miloša Zidanška, id je spadala v 4. operativno cono NOV in partizanskih odredov Slovenije.	„
1943 — V New Yorku je umrl znamenita manstvenik ki Izumitelj jugoslovanskega rodu, Nikola Tesla.
1927 — Med New Torkom in Londonom Je bila vzpostavljena radio-telefonska zveza.
1893 — Na Dunaju je umri znanstvenik in izumitelj slovenskega rodu Jožef Stefan.
1807 — Britanija je objavila pomorsko blokado Fran-etje in Napoleonovih zavemikov.
1789 — V ZDA so bile prve predsedniške volitve.
1598 — Boris Godunov je prišel na ruski prestol po smrti carja Fjodora I.
1584 — Katoliške države svetega rimskega cesarstva SO sprejele gregorijanski koledar.
PERO:

»Stroški vzdrževanja tako luksuznega avtomobila so se tako povečali, da R* sploh ne b! imel, če ne bi bil po naključju družbena last!«	Reisinger, Vjesnik
GOSPODARSTVO
MORNARICA V ZAOSTANKU
Premalo upoštevano pomorsko gospodarstvo
REKA, 6. Jan. (Tanjug) — Po mnenju članov upravnega odbora gospodarske zbornice reško-istrskega območja in članov izvršnega odbora reška banke bi morala resolucija o temeljih družbeno-gospodarske politike Hr> vatske v letu 1973 dati konkretne odgovore na številna bistvena vprašanja, od katerih Je odvisno dogajanje v gospodarstvu. Po njihovem mnenju v načrtu te resolucije takih odgovorov ni.
MARIBOR, 6. januarja — Danes je bila tu proslava 29. obletnice ustanovitve 11. SNOUB Miloš Zidanšek, ki so jo ustanovili 8. januarja 1944 pri Primožu na Pohorju.
Polkovnik Alojz Kajin je spregovoril o borbeni poti te partizanske brigade, ki je med vojno onesposobila 4500 sovražnih vojakov ter uničila velike količine orožja hi tehnike. V bojih so partizani zaplenili velike količine orožja in streliva ter dragega materiala. Brigada je napadla in uničila več sovražnikovih postojank, minirala ceste in železniške proge ter zadala sovražniku hude udarce. Med vojno je okoli 2000 vojakov in oficirjev brigade padlo v
MADŽARSKI VEČERI V »LEVU«
LJUBLJANA, 6. jan. — V ljubljanskem hotelu »Lev« se bodo nocoj začeli madžarski večeri. Skupina madžarskih kuharjev in glasbenikov je iz Budimpešte pripeljala s seboj vse, da bi v hotelu ustvarila vzdušje čardaša. Ne le hrane, tudi prte, krožnike in narodne obleke so prinesli s seboj. Vsak večer bodo pripravljali izbrana madžarska jedila. Za madžarski čardaš pa bo poskrbel petčlanski madžarski, oziroma ciganski orkester.
Gostje iz Madžarske so letos že petič v Ljubljani. Vsako leto jih povabi hotel »Lev«, da bi nekoliko popestril dolge, največkrat dolgočasne večere v Ljubljani.
A. P.
bojih. Brigada je bila dvakrat pohvaljena, predsednik republike pa jo je odlikoval z redom zasluge za narod prve stopnje. K prazniku so brigadi čestitali generalmajor Andrej Cetinski-Lev, v imenu poveljstva ljubljanske armade, Adolf Jevšenak-Lvov, bivši komisar brigade in Stane Gavez v imenu mariborske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Maribora.
S proslave so patrulje tabornikov in mladine ponesle vence k Primožu na Pohorju in na Osankarico, zadnje bojišče Pohorskega bataljona. Na slavnosti so prebrali ukaze o pohvalah vojakov in oficirjev, o nagradnih dopustih in o knjižnih nagradah. Pevski zbor gimnazije Miloša Zi-
RAZSTAVA UR
KOPER, 6. jan. — Sinoči so v koprskem pokrajinskem muzeju odprli prvo razstavo v tem letu, razstavo ur. Razstavljenih je okoli dvajset ur, med najzanimivejšimi pa je ura v obliki renesančnega urnega stolpa, ki jo je izdelal rimski urar Paulus Malatesta za papeža Gregorja. Razstavo so še popestrili s fotografijami nekaterih najznačilnejših ur, ki jih nimajo v zbirki.
N. H.
danška je sodeloval v kulturnem programu.
M. K.
PoudariU so, da načrt ne upošteva pomorskega gospodarstva, zaradi česar pušča še naprej odprto vprašanje, -kako usmeriti naše ladjedelnice v produkcijo za domačo floto. Le-ta Je, je bilo poudarjeno, na ravni iz leta 1970, torej ne le Številčno, temveč tudi tehnološko manj komku-rečna na svetovnem trgu.
Gospodarstveniki so ocenili kot pomanjkljivost načrta tudi to, da ne razmišlja o nepokritih investicijah, kd sedaj vežejo zelo pomembna sredstva in onemogočajo večjo modernizacijo in rekonstrukcijo sposobnega gospodarstva. Trikih nepokritih investicij je na tem območju za okoli 500 milijonov, nastale pa so pri realizaciji razvojne politike turističnega gospodarstva. Resolucija bi morala najti rešitev tudi za tiste gospodarske dejavnosti, ki so v izgubi, pa jih ni mogoče ukiniti, ker so nosilke razvoja.
Dvomili so tudi o tem, če bo mogoče naraščanje ceh omejiti na 5 do 6 odstotkov, ker da številka na realna, če se bistveno ne spremeni razdelitev družbenega proizvoda. Tudi 63-odstotni dvig investicij je po njihovem nerealen sredi splošnega pomanjkanja sredstev.
Rekonstruirane peči v Lozovcu
Tovarna lahldh kovin »Boris »Kidrič« v Šibeniku Je sporočila, da je ta teden spustila v pogon 36 rekonstruiranih peči v obratu Lo-zovac. Te peči bodo omogočile zvišanje proizvodnje v tekočem letu v Lozovcu za 1800 ton oziroma 30 odstotkov.
Ce bodo iz NDR pravočasno dobavili predvideno opremo, bo ostalih 56 peči v lo-zovski elektrolizi moderniziranih in rekonstruiranih do konca leta. Tako bo zmogljivost te najstarejše tovarne za predelavo aluminija na Balkanu zvečana od 6 na 10.000 ton.
Vsa rekonstrukcija elektrolize v Lozovcu bo stala 40 milijonov dinarjev. V obratu Lozovac so rekonstruirali tudi talilno peč, ki bo to leto zvečala zmogljivost livarne za 2500 ton oziroma 30 odstotkov. Strokovnjaki obrata Lozovac so jo prenovili za vsega 150.000 dinarjev, podobno kot so s svojim delom in s pomočjo brezplačnih delovnih sobot in nedelj vsega kolekti-
va zmanjšali realne stroške za vso tekočo rekonstrukcijo v obratu. Kolektiv je dal zanjo doslej skupaj «300 brezplačnih delovnih ur.
Sredstva za kanal DTD
Po bilanci sredstev in obvez SAP Vojvodine do leta 1975 bodo skupna sredstva, ■ katerimi bo pokrajina sodelovala pr; spodbujanju in usmerjanju razvoja kmetijstva in prehrambene industrije, znašala 430 milijonov dularjev. Ta vsota ne zaob-sega 178 milijonov dinarjev, ki jih je pokrajina dobila na račun obvez iz federacije dograditev kanalske mreže vodnega sistema Donava-Tisa -Donava.
Od teh sredstev bodo za graditev namakalnega sistema porabili 100 milijonov dinarjev, za mrežo kanalov 70 milijonov dinarjev, za razvoj prehranbene industrije 80 milijonov din, za odkup zemlje 40 milijonov din, za kreditiranje živinoreje na zasebnih posestvih 60 milijonov din, 80 milijonov din pa so namenili dajanju beneficiranih obresti.
NOVA SKUPINA TOLMAČEV
Končal se je tečaj za simultano in pogovorno prevajanje
LJUBLJANA, 6. jan. — Danes se je v ljubljanskem hotelu »Lev« končal že drugi — desetdnevni — tečaj o metodah, osnovah in tehniki simultanega in konsekutivnega prevajanja. Prvi tak tečaj je bil v Sloveniji julija lani. Tečaja se je lahko udeležilo le 30 udeležencev, čeprav je bilo prijav za tretjino več. Taki tečaji so zelo pomembni, ker nam strokovni tolmači te vrste silno manjkajo; dosedaj so se lahko šolali le v tujini.
Prevajalci hi tolmači vseh vrst so z vsakim dnem potrebni tako rekoč na vsakem koraku; naraščajoči tujski promet, obiski državnikov, vedno živahnejši gospodarski stiki ter vse bolj pogosti mednarodni kongresi na naših tleh, zahtevajo vedno več in vedno bolj sposobne ter specializirane prevajalce in tolmače; pa tudi za vedno večje število tujih jezikov.
Ljubljanska agencija Magistrat, ki se ukvarja s kongresnim turizmom, je postala pobudnik strokovnih tečajev o osnovah in metodah prevajanja. Omenjena agencija je vse prepogosto naletela na ta. ko rekoč nepremostljive teža-
ve kar zadeva tolmače, ko se je lotevala - prirejanja najrazličnejših mednarodnih kongresov, simpozijev in posvetovanj, katerih je vsevečt-udi v Sloveniji in v Jugoslaviji nasploh.
V Sloveniji do sedaj ni bilo ustanove, ki bi se posebej ukvarjala z izobraževanjem in usposabljanjem prevajalcev in tolmačev; večina strokovno usposobljenih preva. jalcev, ki jih imamo v Sloveniji, se je šolala in diplomirala v tujini. Potrebni so predvsem prevajalci za sočasno (simultano) prevajanje na kongresih in posvetovanjih ter tolmači, ki prevajajo pogovorno na raznih sestan-
kih državnikov ter delegacij vseh vrst in stopenj.
Seveda sta bila oba.tečaja namenjena predvsem tistim, ki so se že ukvarjali s prevajanjem, a za zahtevnejše prevajanje nimajo ustrezne izobrazbe in izkušenj. Zato so na tečaj sprejeli le tiste, ki so se izkazali z odličnim znanjem tujega jezika; tečaj namreč ne usposablja ljudi v znanju tujega jezika, temveč predvsem v tehniki prevajanja.
Na obeh tečajih so se ude leženci seznanjali z zelo raz nolikimi področji: od trgov ske korespondence do kon sekutivnega prevajanja, piša-nja prevajalskih simbolov ter končno do sočasnega (simultanega) prevajanja v kabinah. Oba tečaja (za nemški in angleški jezik) so vodili profesorji oddelka za izobraževanje tolmačev filozofske fakultete graške univerze, direktor prevajalskega inštituta dr. Josef Farber, dr. Nikolai Salnikovv in mag. Elisabeth Fischer.
Pred kratkim so v Ljubija.
SREČANJE
ČUTIM SE PREDVSEM SLOVENCA
Govori ameriški rojak Jože Culkar
Pošteni in podjetni slovenski korenjak iz Amerike Jože Culkar, ki je te dni znova prišel na obisk v Ljubljano, Slovenijo in Jugoslavijo, je začel to leto s kar častitljivim jubilejem: že celih 25 let je predsednik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Chicagu, največje organizacije slovenskih izseljencev v ZDA. Toda medtem ko je sam pripotoval čez Ocean sedmič, je njegova žena Elzi, ki ga je pospremila na počitnice v domovino dedov, opravila to potovanje čez lužo že devetnajstič in tako dosegla skoraj rekord med ameriškimi Slovenci.
Iz matične luke, gostoljubne hišice svojega prijatelja, ameriškega povratnika Franka Japiča v Bežigradu, bosta Culkarjeva v teh tednih, kolikor bosta med nami, na hitro skočila še ▼ Velenje in Maribor, pa na Vrhniko hi v Trst in še kam, tja do Beograda, 16. januarja pa bosta spet poletela nazaj v Chicago. Poleti, konec junija pa bo med drugimi skupinami ameriških Slovencev priletela na Brnik velika odprava SNPJ, čez 180 ljudi, med njimi tudi Slovenski oktet iz Pittsburgha. »Zanimanja za te obiske je zdaj več, kot kdajkoli«, je menil Culkar in obžaloval, ker baje ne bo več charter-jev »Inmc-Adrie«. »Bo pa več vozil JAT«, je vozel zelo enostavno razvozljal Jože — Joe
Culkar, ki se je v Ameriki navzel praktičnega vselej nasmejanega poslovnega duha, obenem pa trdno ohranil svoj kremeniti slovenski in delavski značaj.
Starši
z Dolenjskega
Oče in mati sta bila iz Drage pri Višnji gori na Dolenjskem. Oče je rudaril najprej v Nemčiji, kjer se je navzel socialističnih idej, in ko se je pozneje znašel v Ameriki, se je tudi tam jel zavzemati za delavske pravice. »Kolikokrat so očeta zaradi tega vrgli iz službe in nam zagrozili, da nam zažgo streho nad glavo. V desetih letih smo se morali
seliti kar štiridesetkrat iz kraja v kraj; oče Je živel pod 26 različnimi imeni in končno kot Joe Liber, star komaj 44 let, umrl. Mati Je umrla tri leta za tem, stara komaj 43 let. Meni, ki sem bil najstarejši med otroci, je bilo takrat 13 let; bili so še 2 brata in 3 sestre. Hoteli so nas raznesti, a odločil sem, da bomo zrasli skupaj. Bili so trdi časi.«
Tudi mladi Jože je delal v času krize v rudniku v John-stownu, pooneje pa v tovarni. Se zdaj ima oble, delavske roke. Toda s voljo, in spretnostjo Je pomagal postaviti na trdne osnove največjo slovensko delavsko bratovsko skladnico v ZDA: SNPJ. Ta organizacija, ki ni niti poli-tična stranka, niti sindikat,
pač pa predvsem zavarovalnica z delavskim in v začetku tudi narodnostnim značajem,' združuje danes okrog 66.000 članov oziroma 72.000 zavarovalnih polic s kapitalom' čez 25 milijonov dolarjev, oziroma okrog 65 milijonov zavarovalniških dolarjev. »V naši jednoti je vsak član delničar; nu sami nimamo dobička, ampak a presežkom podpiramo kulturo in prosveto, one mogle člane in društva. Smo pa zadnje čase začeli deliti tudi dividende našim članom in tako bomo letos izplačali našim vlagalcem nazaj celih 370,000 dolarjev.«
Največja
slovenska
zavarovalniška
ustanova
SNPJ, je tako najmočnejša slovenska ameriška zavarovalniška ustanova, čeravno ni najstarejša; najstarejša Je Kranjska katoliška jednota, ki pa je tudi versko vezana.
Vendar pa je Culkar naglasil, da poslej niti s to niti z dragimi podobnimi organizacijami nimajo nobenih trenj. Pač pa je obžaloval, da so marsikatere vzajemne zavarovalnice začele tudi z amerikanizacijo svojih prvotnih imen izgubljati svojo identiteto. »Celo v Clevelendu, za katerega pravijo, da bo tu slovenska beseda v ZDA najdlje kljubovala, so nekdanjo Slovensko dobrodelno zvezo prekrstili v American Mutual Association ... Pri nas v Chicagu so nasprotno celo mladi v SNPJ vztrajali, da ime ostane, kot je bilo. Seveda pa je res, da že dolgo nismo več samo slovenska bratovska skladnica, ampak zelo mešana glede na narodnost. Včasih je moral biti vsaj eden izmed zavarovanih zakoncev slovenskega porekla, danes pa Je lahko vsakdo, ki plača. Je pa vendar še vedno okrog 80 odstotkov članov slovenskega rodu,' seveda tja do tretje in četrte generacije. »Medtem ko nasploh slovenske organizacije nimajo več nekega skupnega koordinacij-
JOZE CULKAR:	Prebujanje
narodne zavesti
skega telesa, kot je bil nekoč SANS, pa so vse bratovske skladnice ne glede na narodnost povezane v kongrese po posameznih državah in v nacionalnem okvira. Seveda pa je zaradi skrivanja pred davki tudi vse več skladnic, ki so bratovske le po imenu, gre jim pa le za dobiček.«
Posluh tudi za zamejske Slovence
Samo SNPJ Je razdeljena na 450 podražniških društev, tako imenovanih Lodge. »Včasih Jih Je bilo več, tudi okrog 50. Ponekod zlasti tam. kjer so z zapiranjem rudnikov usahnile naše naselbine, so zamrla tudi društva, n. pr. v Pennsilvaniji, Ohiu, Wyo-mingu, Utahu in drugod. Dru-
ni ustanovili tudi slovensko društvo simultanih in konse-kutivnih tolmačev, v katerega so včlanjeni tudi tolmači iz slovenskega zamejstva. Namen društva je združitev vseh sil za dvig kakovosti prevaja, nja na mednarodno raven. Društvo si je zadalo dokaj zahtevno nalogo, da bo pobudnik izobraževanja tolmačev, dokler ne bomo v Slo. veniji dobili ustrezne stro-kovne ustanove.
Čeprav je društvo še mlado, pa so se njegovi člani že uveljavili na številnih mednarodnih kongresih. Člani društva so v minulem ietu imeli kar okrog 90 »kongresnih dni«, kar je precejšen delovni uspeh. Seveda pa ‘e treba za mednarodne kongre. se, ko je potrebno prevajanje iz enega v drugi tuj Jezik (angleščina — francoščina, francoščina — nemščina itd.) pogosto poklicati na po. moč tolmače iz tujine: hkrati pa naši tolmači hodijo pre-javat v tujino, kadar Je tudi slovenščina prisotna kot kongresni jezik.
D. K.
štva se med seboj povezujejo v federacije, da lažje delujejo. V Chicagu imamo tako federacijo z osmimi društvi, v Clevelandu pa s 28 društvi; v Pennsilvaniji imajo za 160 društev 4 federacije. Poleg tega imamo v SNPJ še 31 mladinskih krožkov — npr. v Chicagu za 8 društev 1 mladinski krožek — v katerih mlade uvajamo v petje, dramatiko, parlamentarno nastopanje ali rokodelstvo. »Med najbolj zaslužnimi mentorji mladih so v Clevelandu Cilka Valenčič in Paulina Debevc, v Chicagu pa Culkarjeva že poročena hči Silvija Hosek. Posebej pa so ponosni na novi rekreacijski park SNPJ v Pensilvaniji z dvorano, kopališčem in vikendi na površini 200 hektarjev.
»O, jaz se čutim predvsem Slovenca, čeprav sem ameriški državljan, in svojega slovenskega rodu se nikoli ne sramujem, nasprotno ponosen sem nanj«. Je široko zakrilil Culkar in menil, da ima občutek tudi za vse Slovence nasploh,« te, ki so v Jugoslaviji in one v zamejstvu, na Koroškem in v Italiji. Po njegovi oceni se Je tudi v Ameriki prav zdaj tretji in četrti generaciji šele začel prebujati posluh za to: od kod smo. Tudi v šolah tn celo na univerzah kažejo mlade generacije, pa tudi sami Američani vse več zanimanja za te priseljene narodnostne kultur«. Zadnji čas bi že bil da bi izdali neko izčrpno zgodovino Slovencev v angleščini, ne le ameriških Slovencev, ampak nasploh, za katero bi bilo veliko kupcev.«
BOGDAN POGAČNIK
CEZAR
/
V BELI HIŠI
Zakaj vojna in kakšen mir: Nixon molči
Zgodilo se je prvič v dveh stoletjih ameriške demokracije: predsednik ne pove ne kongresu ne ljudstvu, kakšni so cilji vojne, ki jo vodi, ne kakšen mir hoče. Richard Nixon se je zaprl v skrivnostnost svoje, rezidence v San Clemente in vzvišeni molk Bele hiše; njegov zunanji minister se od 18. decembra dalje skrbno izogiba slehernemu stiku z javnostjo in celo iz sicer zgovornega Kissingerja, ki je delno sokrivec sedanjega stanja, delno pa prevarani človek dobre volje, ni mogoče iztisniti besedice pojasnila na vprašanje »zakaj so ZDA to storile in »kaj ZDA hočejo«.
Edini razlagalci Nixonove politike so uradniki njegovega tiskovnega urada, ki se skrivajo za posplošeno formulacijo, »da so se ZDA spustile v bombariranje Hanoja, da bi ga znova pripravile k resnim pogajanjem« in da »vodi jo vojno, da bi dosegle časten mir« ...
Formulacije, ki prihajajo iz uradniških ust, so veliko preveč posplošene, da bi mogle zadovoljiti kogarkoli v Ameriki in v svetu. Vodenje politike v stilu »naj zadostuje, Cezar reče . ..« je kot mora leglo na zavest svetovne javnosti v prav tolikšni men kot osupljivi zračni napadi na Hanoi in Haiphong. Takšen stil utegne imeti posledi ce, ki se jih v sedanjem trenutku niti ne zavedamo v polni meri, tako v ameriškem notranjem razvoju kot v odnosu Amerke do zunanjega sveta.
Triumf
z glasovi molka
Robert Escarpit je v »Mon-du« zapisal, da »se je Nixon triumfalno vselil v Belo hišo z glasovi molka pretežnega dela ameriške javnosti« in z »molkom protestniške Amerike«; njegov kolega Marc Ullmann pa je bil v »Expres-su« še bolj določen;
»Novembrska volivna zmaga ni bila plod navdušenja za Nixona, marveč rezultat ne zaupanja do McGovema ...« Vse to napoveduje krizo med Kongresom in Belo hišo. Ce do nje pride, vsekakor ne bo lahka, kajti ameriška ustava predvideva prav vse, razen konflikta med predsednikom in parlamentom. Obrisi tega konflikta so že zaznavni: ameriška javnost sicer ni aktivno prizadeta z bombardiranjem Severnega Vietnama, toda nedavna anketa je poka zala, da se tri četrtine sena tor jev »z bombardiranjem ne strinja«. In kar je veliko bolj pomembno: dve tretjini senatorjev iz demokratskih in republikanskih vrst je izjavilo, da bo podprlo zakonski osnutek, po katerem bo Kongres z odtegnitvijo finančnih sredstev končal vojno v Vietnamu, če miru ne bo
sklenil predsednik na pogajanjih v Parizu ..
Zunaj Združenih držav pa prevladuje predvsem drugi vidik »Nixonovega stila«.
Pogajanja med Le Duc Tho-jem in Kissingerjem so bila na ameriško pobudo prekinjena 13. decembra. Naslednjega dne je Washington poslal Hanoju ultimat in mu pustil 72 ur za premislek: če naj ZDA priznajo načelno enotnost vietnamske nacije, naj Hanoi prizna obstoječe stanje, to je obstoj dveh neodvisnih držav, severno in južno od 17. vzporednika. Ameriška letala so začela bombardirati Hanoi in Haiphong 18. decembra ...
Dve smeri razpleta.
Iz opisane danosti je možen razplet v dveh smereh:
•	Da bo Nixonu uspelo z zračnim nasiljem ukloniti Hanoi svoji volji. Iz tega neizogibno sledi sklep, da v mednarodnih odnosih velja izključno samo sila in Amerika bo ta nauk v prihodnje uveljavljala v vseh smereh, tako v odnosu do nasprotnikov kot v stikih z zavezniki.
•	Ali pa Nixonu ne bo uspelo, da bi z zračnim nasiljem pokoril Hanoi. V tem primeru se bo vojna zavlekla v nedogled, naveličani ameriški javnosti pa bo postopno prešlo v zavest prepričanje, da vsako ameriško angažiranje zunaj meja Monroeve doktrine prinaša ameriškemu davkoplačevalcu samo nevšečnosti, nova bremena in razočaranja. Izolacionizem bi se v tem primeru uveljavil kot odločilna politična sila in zahodna Evropa bi se v takem primeru nenadoma znašla pred spoznanjem, da v slučaju, če bi se čutila ogroženo, ne bi mogla več računati na aktivno podporo Združenih držav
Opisani varianti sodita v se danji fazi seveda le v okvir možnega; in seveda tudi verjetnega.
Toda že to zadostuje za skrb ljudi, ki s širših vidikov Skušajo trezno dognati, v kolikšni meri sta med seboj odvisna vietnamska kriza in bodoče svetovno ravnotežje v sistemu »petih centrov svetovne moči«. Razmišljanje v tej smeri je toliko bolj utemeljeno, ker je Zahod iz teh »dvanajstih vietnamskih dni« izluščil otipljivo resnico; namreč to, da tudi ustaljena demokracija parlamentarnega tipa. kot je ameriška, lahko
seže po najbolj brutalnih in odvratnih sredstvih ob odkriti ali molčeči podpori svoje javnosti, ki si je svesta lastne mogočnosti, ali pa je uspavana.
In malo verjetno Je, da bi zahodni zavezniki združenih držav v celoti pozabili ta nuk v času, ko se pripravlja intenzivni koledar tako za da-lekosežne razgovore med zahodno Evropo in Združenimi državami, kakor med Washin-tonom in Moskvo.
MIRAN ŠUŠTAR
PIPA MIRU
\
»Kamtner Tageszeituhg«, Celovec
REGENTOVI
POLJUBČKI
Poskusna turneja grškega premiera
MRTVI UHOTAP
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
HERAKLION, Januarja — Regent — premier George Papadopulos je z rokami pošiljal poljubčke zbranemu ljudstvu, kot to počenjajo, pevci in filmske zvezde. To je bilo v Agios Nikolaosu, turističnem biseru na otoku Kreti. Zaključeval je enega svojih redkih obiskov med ljudmi.
bila dobro obiskana. Vidna je bila navzočnost kmečkega elementa, pri katerem Je Papadopulos, kot menijo, deležen večje podpore kot pa med drugim prebivalstvom. Vendar pa to vseeno ni bilo »triumfalno« zborovanje, kot poskus pa dovolj uspešno in prav zato domnevajo, da bo Papadopulos verjetno kmaiu krenil na druga podobna potovanja po Grčiji.
Papadopulos je že pet let na položaju premiera, voditelj oblasti, katere glavna moč je bila doslej v podpon, ki jo je bila deležna pri uniformiranemu delu prebivalst va. Tako večno ne bi moglo ostati. Na to je nedavno opozoril tudi papadopulosu naklonjeni časopis »Elefteros Kosmos«, ki je zapisal: »Kaj smo storili na političnem po dročju? Se zmeraj se nismo pravilno soočili z našo politično prihodnostjo in nadaljnje odlašanje ni opraviče
Tri dni Je preživel na Kreti in imea štiri govore. Od skoraj pol milijona prebivalstva na otoku je zahteval podporo za svoje načrte. Vladi naklonjeni tisk, radio m televizija sta to potovanje predstavila kot »zmagoslavje« in mu pripisala velik pomen. Kot da bi bil cilj tega »helikopterskega posega« — premier je namreč po otoku potoval s helikopterjem — nekomu dokazati, da ljudstvo močno podpira Papadopulo-sa in zavrniti drugačne trditve. Njegova zborovanja so
Dve aferi z mamili pretresli ZDA
V vojaškem transportnem letalu KC—135, ki je vzletelo v Južnem Vietnamu, je bilo 64 potnikov, med njimi dosti vojakov, in dve krsti. Letalo je vmes pristalo na letališču Hickam Field, na Havajih. Med zadnjim delom poti pa je pilot dobil navodilo, naj spremeni smer in pristane na vojaškem letalskem oporišču Andrevvs v Marylandu.
Zvezni agenti so dobili namig, da je v letalu tudi dvajset kilogramov heroina. In so natanko preiskali letalo. Heroina niso našli, pač pa so ugotovili, da je bil eden izmed mrtvih vojakov v krsti ponovno zašit. Očitno so iz njega vzeli tistih dvajset Kilogramov heroina že na Havajih.
V zadnjem času se je ameriški zvezni policiji, ki se bori proti trgovini z mamili, posvetilo, da so bila trupla padlih ameriških vojakov naj brž že več let Idealno skr.va lišče za prevažanje mamil v ZDA In strokovnjaki si *ko raj ne upajo računati, koliko mamil je po tej poti prišlo na ameriški »trg« in napolni lo žepe raznim članom mati je In drugih zločinskih orga nizacij. Kilogram mamil ve lja v Jugovzhodni Aziji 1.700 dolarjev v ZDA pa ga je mogoče prodati za znesek, ki ahko doseže četrt milijona dolarjev!
Zato ni čudno, kot meni ameriški tednik »Time«, če se je ameriška javnost, ki je že tako ali tako vsa pretresena zaradi nesrečne vojne v Vietnamu, zdaj znašla pred
najbolj grobo obliko vojnega dobičkarstva v zgodovini.
Kje so mamila?
Vendar Je Amerika pred koncem leta doživela še eno afero, ki prav nič ne zaosta ja za afero s krstami. Ponov-no je opozorila na korupci jo v newyorški policiji, ki je v' zadnjih mesecih doživljala afero za afero.
Pred kakimi desetimi leti •je newyorška policija v operaciji »Francoska zveza« za segla 23 kilogramov heroina m polovila nekaj nevarnih članov tihotapske tolpe. He--o-n ki so ga pretihotapili iz Francije, so spravili v po ssono policijsko skladišče, kjer imajo poleg mamil tudi nakit, orožje in druge predmete, odvzete zločincem Vsi ti predmeti so del dokaznega gradiva proti sovražnikom za kona Po pravilu bi morali take predmete uničiti ali odstraniti iz skladišča, ko postane sodba nad obtoženci pravomočna. V resnici pa tega niso delali Zaplenjenega heroina in drugih mamil niso uničili. Potemtakem bi mo
Ugandski predsednik Amin je v televizijskem govoru izjavil. da bo odločno nadaljeval svoj program »črni so najboljši« in da bo posveti) Londonu, ki vodi do Ugande sovražno politiko. Vsa angleška imena kraljev, ulic in trgov v Ugandi bodo zamenjali z afriškimi. Vsa tuja podjetja pa bodo nemudoma prišla v afriške roke. To ue pomeni »nacionalizacije« (»to je komunistični izraz«, je rekel Amin) Pomeni le, da bodo ta podjetja odkupili afriški privatniki.
V Rodeziji sprejemajo nove rasistične zakone po tekočem traku. Po novem ne bodo smeli Afričani potovati v tujino brez posebnega dovoljenja. Vsi Afričani, stari nad 16 let, bodo morali imeti pri sebi dovolilnice — ponoči in podnevi. Za kršitev te odredbe so določene visoke globe in zapor do šest mesecev. Na javnih kopališčih se črni in beli ne bodo smeli več skupaj kopati. Črnci se ne bodo smeli naseljevati v mestih, razen s posebnim dovoljenjem. Cmci ne bodo dobili ne hrane ne pijače na »belih območjih« po sedmi uri zvečer ob delavnikih in ves dan ob nedeljah. Določena območja bodo postala popolnoma »bela« in sleherna »infiltracija« Afričanov bo prepovedana. Prav kmalu bodo verjetno ustanovili posebne komisije, ki bodo ugotavljale, kdo je bel in kdo je črn — in kdo ima vmesno barvo. Prav tako kot v Južnoafriški republiki.
V britansko letalsko tovar no v Filtonu pri Bristolu, kjer izdelujejo »concorde«, je prišlo denarno nakazilo v vrednosti 3,5 penija (1.40 ND). Poslal ga je majhen nizozemski deček. Mali Hans je slišal, da je anglofranco-ski projekt »concorde« v denarnih težavah in ga je hotel s svojim denarnim nakazilom nekoliko finančno podpreti.
OTOČEK GROZI OTOKU
Malta znova pesti Veliko Britanijo
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON, 6. jan. — Ko je malteški ministrski predsednik Mintoff odšel te dni na nepričakovani obisk k libijskemu voditelju, polkovniku Gadafiju (vzroki za obisk so za sedaj še neznani), je postalo vprašanje povišanega plačevanja najemnine za britanska oporišča na Malti za Angleže še toliko bolj pereče.
Ravno pred približno _ letom dni je Mintoff povzročil v Britaniji veliko razprav in razburjenja, ko Je zahteval več denarja za britanske vojaške baze na svojem otoku. Britanija, - ki prvi hip ni pri stala na njegove zahteve, se je tisti čas z vso naglico pripravljala na evakuacijo kakih
DOM MINTOFF: grožnja z Gadafijem
5000 Angležev z Malte. In ko je bila ta evakuacija že skoraj dovršena, je- Mintofl ne pričakovano priletel v London in podpisal sporazum, po katerem se Je Britanija obvezala, da bo v naslednjih sedmih Letih plačevala Malti 14 milijonov funtov letno za svoja oporišča. Hkrati je Mintoff tedaj dobil v goto. vini še 2,5 milijona funtov od Italije ter še milijon funtov od drugih dežel pakta NATO, vrh vsega pa še zagotovilo ZDA in Zahodne Nem čije za ekonomsko pom -č Britanija je po podpisu tegrf sporazuma začela z obnav ijanjem svojih baz na Malti in do septembra lani potem nekako obnovila svoj »status quo«. Postavljanje že skoraj popolnoma demontiranih >po rišč jo je — kot cenijo tukaj šnji opazovalci stalo 3,5 milijona funtov.
Angleži so vsekakor menili, da so s tem ugodili maj teškemu premieru, ki je po leg denarja požel tudi moralno zmago, sebi pa vsaj za sedem let zagotovili pomembno strateško točko v Sredozemlju. Na otok so še vrnile tudi družine britanskega osebja, ki so bile v času krize evakuiraife. Cenijo, da te družine potrošijo na Mal-
rala mamila še biti v skladišču.
Toda pred nekaj dnevi je prišlo na dan, da mamil — skupno nad 70 kilogramov (verjetno pa jih je več) — ne samo niso uničili, ampak so jih iz skladišča ukradli in prodali mafiji.
»To Je brez dvoma najhuj-si primer korupcije v policij, skih - vrstah, ki sem jo odkril,« je vzkliknil novinarjem newyorškj policijski komisar Patrick. Murphy Zaklel se je, da »ne bo počival, dokler ne bo prišel tej aferi do dna.«
res za samomor. V neWyor-škem podzemlju so govorili, da ga je »pihnila« mafija. Zdaj poskušata vdova (n njen advokat najti dokaze, da so Nunziato umorili.
Toda ko je advokat zah te val, naj mu iz policijskega skladišča izročijo uniformo, v kateri je bil ubit detektiv,
»Francoska
zveza«
ti več kot 4 milijone funtov na leto.
Stvari pa so se potem razvijale drugače, kot pa so si želeli Angleži. Cim je namreč Britanija kake tri mesece po podpisu sporazuma uvedla »polzeči« tečaj funta šterlinga, je Mintoff zaradi upadajoče vrednosti funta ta koj načel vprašanje »kom-penzaclje«. Mintoff je dejansko že ob podpisu pogodbe z Angleži dejal, da bo v primeru devalvacije funta -ah-tevai kompenzacijo, res pa je tudi, da je britanska vlada obenem pristavila, da so vsi finančni dogovori normalno sklenjeni brez klavzul o vrednosti valute ter da je to jasno povedano v sporazumu. no, Mintoff je ne glede na to 27 decembra lam Angliji postavil nov ultimat^ v katerem zahteva ali desetodstotno povišanje britanske rente za njena malteška >po-rišča ali pa totalen umik Britancev z otoka v naslednjih treh mesecih. Britanija Je na ta ultimat odgovorila' z »ne« obenem pa Je Malti poslala 3,5 milijona funtov, ki uh je še dolgovala na račun na jemnine.
Sedaj seveda zavisi od ostalih dežel članic pakta NATO ali bodo ugodile zahtevi premiera Mintoffa ali ne.
Britanija je trmasta. Mintoff — pa je šel k polkovniku Gadafiju. In pred letom dni, ob svojem prvem »ultimatu«, je bilo eno izmed glavnih orožij Mintoffa v grožnji, da bo oporišča predal libijskemu voditelju.
MITJA MERSOL
Toda dno je zelo globoko in dvomljivo je, ali ga bo Murphy ali kateri koli drug policijski komisar kdaj dosegel. Dokler bodo mamila prodajali za tako astronomske vsote, se bodo zmeraj našli posamezniki in organizacije, ki bodo pripravljeni tvegati.
Očitno je ameriško javnost, vsaj kar zadeva zločin in korupcijo, težko presuniti. Toda dejstvo, da so policaji, ki so mamila zaplenili m bi Jih morali uničiti, ta mamila prodali, je celo za dokaj cinično newyorško |av-nost nekoliko preveč.
ljudje so se spomnili afere, ki je bila ovekovečena v napeti detektivki »Francoska zveza« in filmana. Kakšne zveze so bile potrebne, da je izginila tako velika količina mamil iz policijskega skladišča?
Toda na dan so prišle še druge podrobnosti. Ugotovili so, da policija sploh m imela inventarja velikanske količine ukradenih predmetov v skladišču, med njimi tudi precejšnjih vsot denarja. Tu-di označbe predmetov so bile neverjetno površne. Na vrečkah s heroinom na primer je pisalo »heroin« brez sakršne koli navedbe, ali je mamilo čisto ali razredčeno Pogostokrat se dogaja, da po litija zaseže mamila, ki so že razredčena »za trg« Tako je lahko v policijskem skla. dišču vsakdo »redčil« mami la po mili volji. In to se je tudi zgodilo. Neznanci so ma. mila stoodstotno razredčili: ko se Je začela preiskava, so preiskovalci našli v vrečkah »stoodstoten« sladkor in moko.
Policijski komisar Murphy je določil dvesto detektivov m policajev za preiskavo tej aferi. Med drugim so odkrili formular s podpisom detektiva Josepha Nunziate Na formularju piše, da |e on »dvignil« deset kilogramov heroina. Toda podpis je po vsej verjetnosti ponarejen, detektiva, tu Je pred deseti mi leti vodil preiskavo v afe rt »Francoska zveza« pa ne morejo več zaslišati, ker Je mrtev. Baje je naredil samomor.
se je Izkazalo, da je z mamili vred izginila tudi uniforma Z uniformo, ki jo Je preluk. njala krogla na nenavadnem mestu In pod nemogočim kotom, bi se dalo menda dokazati, da detektiv Nunziata kratko in malo ni mogel na. rediti samomora.
BOŽIDAR PAHOR
PAPADOPULOS: preizkus popularnosti
glede zahtev po hitrejši vrnitvi Grčije k parlamentarni demokraciji V tem smislu so razumeli tudi njegove besede, da predstavniška vlada, to je tista, ki bi prišla iz parlamenta, »ni edini izraz demokracije.«
Za ljudstvo, prek ljudstva
NARKOMANA NA AMERIŠKEM VLAKU: čudna so pota mamil v ZDA ...
V krogu opazovalcev so po tovanja Papadopulosa na Kreto sprejeli kot začetek »politizacije« njegovega režima. To Je bil povsem novi Papadopulos. Smejal se je. pošiljal je poljubčke, ni uporabljal ostrih izrazov. Bolj je bil podoben politiku, ki se je odpravil na volilno kampanjo, kot pa človeku, ki je prišel na oblast z vo laškim udarom. V začetku premalo siguren, kasneje pa vse bolj samozavesten. Ven dar pa ni ničesar obljubljal glede nadaljnega političnega razvoja Grčije Ena izmed njegovih poglavitnih značilno sti je velika previdnost. Kdo ve koliko časa bo še trajalo merjenje srčnega utripa n pripravljanje terena, čeprav nekateri opazovalci že napo vedujejo, da bo Papadopu tos kmalu ustanovil politično stranko.
Obisk na Kreti Je premier izkoristil za razglasitev novega petletnega obdobja v razvoju Grčije. Sporočil je. da bo glavno geslo tega ob dobja naslednje:	»Za	ijud
stvo, z judstvom, prek Jud stva«. Papadopulos pa tudi njegovi sodelavci niso bili pripravljeni pojasniti, kaj naj bi pravzaprav to pomen-lo. Papadopulos je le pou daril, da bo vlada uresniči la dlje brez omahovanja. Ne potrebujemo učiteljev, sveto valcev. Je dejal. To so >pa zovalci sprejeli kot zavrnitev kritik v Grčiji In v tujini
»Moj brat Stilio«
Papadopulos se Je v zadnjem trenutku odločil, da je na Kreto vzel tudi podpredsednika vlade Stilianosa Pa-takosa ln Nikolasa Makare-zosa Na vseh zborovanilh sta stala ob premieru. Posebno pozornost Je vzbudil Patakos. Nedavno so se namreč v tujini m v Grčiji razširile govorice o resnem sporu v vrhu grške oblasti Povsem jasno Je, da že same govorice lahko škodujejo režimu. Poleg tega so napad časopisa Elefterosa Kosmosa na Patakosa sprejeli kot potrditev govoric o sporih v vrhu. Papadopulos Je na Kreti za Patakosa, ki je bil rojen na tem otoku, uporabil besede- »Moj brat Stilio — njegova domovina, Je moja domovina.« V vseh govorih, ki Jih je imel, premieT ni govoril v prvi osebi, ampak je zmeraj uporabljal množi-no. To pomeni, da Je bil -klen izmed ciljev njegovega potovanja na Kreto zanikati nevarne govorice o razhajanju v vrhu oblasti.
Kaj mislijo ljudje ln opozicije, oziroma tisti, ki niso privrženci sedanje vlade, zanesljivo Je, da takšni ljudje so, (slišali smo na primer, da 12 nekaterih vasi nihče ni hotel priti na zborovanje) je v okoliščinah kakršne so bile, skoraj nemogoče zvedeti. Le bivši minister iz unije centra Emanuel Kotrts Je novinarjem razdelil izjavo, v kateri Je rečeno: »če so množična zborovanja na Kreti prepričala premiera Papadopulosa, da Krečani ln narod Grčije odobravajo nje-govo politiko, se povsem naravno postavlja vprašanje, zakaj potem Papadopulos ne razpiše volitev tn ne odpravi izrednega stanja v Atenah m Pireju?«
DAVOR HOLJEVIC
VEKAJOČE JASLI
V Franciji primanjkuje varstvenih ustanov
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, jan. — Kljub raznovrstnim oblikam otroškega varstva v Franciji še vedno močno primanjkuje varstvenih ustanov, zlasti za otroke do 3. leta starosti. Tem posvečajo socialni organi in oblasti največ pozornosti Po 3. letu se namreč vse več otrok vključuje v tako imenovane »ma terinske šole«, ki že sodijo v ciklus sicer neobveznega. vendar rednega izobraževanja.
Detektivov
»samomor«
Našli so ga mrtvega v policijskem patruljnem avtomo bilu, toda v tako nenavadnih okoliščinah, da je malokdo neuradno dvomil, da gre
V jaslih, ki sprejemajo o-troke do tretjega leta, je zdaj na razpolago 30.000 mest. Ob naravnem prirastku 800.000 o-trok na leto je to skromna številka. Seveda pa potrebe, zlasti na podeželju, pa tudi v mestih, kjer razmeroma veliko žensk ni zaposlenih, niso v sorazmerju s to številko. Kljub temu možnosti še vedno daleč zaostajajo za povpraševanjem. šestletni gospodarski načrt predvideva, da bi leta 1975 potrebovali v Franciji 150.000 mest v jaslih.
Vendar krediti za tolikšno povečanje niso zagotovljeni. Lani so odprli približno 2000 novih mest, država pa je določila tudi enkratni Izredni kredit 100 milijonov frankov, kar bo zadostovalo za približno 10—12 000 novih mest.
Francoske Jasli so odprte od 6. do 19 ure, vendar ugotavljajo, da bo treba ta umik še raztegniti ker ne ustreza vsem zaposlenim materam. Cena varstvenega dne se giblje okoli 25 frankov (približno 40 dinarjev), vendar ponekod doseže tudi do 50 frankov
V tem je po mnenju social nih oblasti osnovni problem — kredite za poslopja in o-premo bi se še nekako dobi-
lo, pravijo na ministrstvu za zdiravstvo in socialno varstvo, težko pa je zagotoviti stroške za delovanje.
Starši plačujejo v povprečju 34 odstotkov dejanske cene. Razliko krijejo varstvene ustanove iz raznih virov: 5 odstotkov prispeva država, o-stalo pa skladi socialnega zavarovanja in krajevne skupnosti, če gre za privatne ustanove, pa razne zasebne ustanove.
V prihodnje nameravajo to razmerje nekoliko spremeniti, tako da bi starši prispevali 40 odstotkov, država 5 od stotkov, skladi socialnega za varovanja 20 in krajevne skupnosti 30 odstotkov.
Varstvo glede na plačo
Starši plačujejo varstvo glede na plačo Ljudje z naj-skromnejšimi dohodki ponekod ne plačujejo nič ali zelo malo, najpremožnejši pa od 15 do 18 frankov. Ta razmerja so marsikje odvisna od politične usmerjenosti krajevnih oblasti — ponekod dajejo ugodnosti najnižje pla-
čanim, drugod pa strokovnja kom.
Vsekakor dobivajo nekateri starši še posebne dodatke za plačevanje varstva. To po moč dajejo predvsem podjet ja, pred kratkim sprejeti no vi proračun pa predvideva ta ko pomoč za vse matere samohranilke z najnižjimi dohodki.
Iz istih virov se financira tudi gradnja varstvenih usta nov, le da tu ponekod sodelujejo tudi podjetja, ki usta navijajo svoje jasli, česar pa socialni organi ne spodbuja jo.
Poleg jasli varujejo najmlajše otroke tudi dojilje ali pesteme na domu. Vse morajo imeti spričevalo od socialnih organov, da so zdrave, moralno neoporečne ln da imajo primemo stanovanje.
»Divje pesterne«
Kjer Je mogoče, združujejo pesteme v tako imenovane »družinske Jasli«, ki imajo skupno upravo in ponekod tu di svetovalke tn zdravniško pomoč Ta oblika varstva )e v splošnem cenejša, dražja pa je tam, kjer so zagotovljene boljše usluge. Cena Je stvar
oglašujte v dnevniku
DELO
dogovora med starši ln peste mo.
V jaslih ali pn pestemah je v varstvu okoli 150.000 o-trok. Toda to ne zadostuje potrebam in z varstvom se ukvarja tudi zelo veliko »divjih« pestem, ki nimajo u-streznih spričeval.
Tucb francoske matere si morajo torej pomagati na najrazličnejše načine, če želijo poskrbeti za varstvo svojih otrok. Pomanjkanje prostora tn pa cena sta seveda osnovna problema, ki pa ju je laže reševati, ko otrok nekoliko zrase Prosvetne oblasti se namreč v zadnjih letih zelo trudijo, da bi vključile čim-več otrok v tako imenovane »materinske šole«, ki imajo še določen reden izobraževalni program Te šole, poleg katerih pa delujejo tudi vrtci, ponekod sprejemajo v načelu že otroke od dveh let dalje, vendar je tu bera še skromna.
Pač pa pri štirih letih po podatkih prosvetnega ministrstva obiskuje »materinske šole« že 86 odstotkov otrok, pri petih letih pa praktično vsi. Privlačnost materinskih šol Je v tem. da so zastonj, plačevati je tSeba le hrano v šolski kuhinji. Seveda pa te šole v celoti ne morejo rešiti varstvenih problemov, ker so odprte le od 8.30 do 16.30, razen tega pa nimajo povsod ustreznih prostorov Te težave se seveda ne končajo niti s šestim letom ko mali Fran-r.ozi vkorakalo v »zaresne« šole.	ANDREJ	NOVAK
•
Na novoletnem sprejemu novinarjev v Elizejski palači re nekdo od novinarjev navrgel. da bodo trgovinski pogovori med ZDA tn Evropo prav tako težavni, kot so razgovori med ZDA in Vietnamom .. Predsednik Pom-ptdou se je obrnil k ameriškemu novinarju: »Res ne bi radi. da bi nam bombardirali Pariz . .. «
Tudi obešenjaški humor na Novo leto odraža kanček pravega razpoloženja.
PREJELI SMO
TRHLI TRAMOVI UPANJA
Leto dni potem, ko se je v šoli v Šmarju pri Jelšah porušil strop na učence
•Spočiti In veseli smo se v Jeseni vrnili v šolo. Dobili smo drugo učilnico, prav prijeten prostor, In to čisto na vrhu, v drugem nadstropju. Dnevi so ' minevali In jesen je prepustila prostor starki zimi. Vse dni Je bilo mračno. Prostor, v katerem Je pridobivalo učenost 26 učencev, smo osvetlili s šti* rimi svetilkami In zopet je bilo prav prijetno. Minevali so tedni in meseci In vedno bolj smo se bližali koncu I. polletja.
Prvi dan v tednu, bil Je ponedeljek, smo prisil spoditi v Solo. »Zopet ae bo zadelo učenje, spraševanje In dane® pi-•etno Se celo nemško Šolsko nalogo,« Je pripomnila sošolka. Nekaj minut po zvomanju Je vstopila tovarišica Jeletnko-va. Kot bi mlada, prijazna tovarišica nekaj slutila, nam Je rekla, naj se pomaknemo od vrat bolj k oknu, potem pa je pričela razlagati o kvadru.
Morali bi Izračunati neko nalogo, toda ni bilo več časa. Začelo Je strašno bobneti. Na glavo mi je v tistem trenutku padel kos ometa. Planila sem pokonci. Na stropu se je zabliskalo. Električne žice so ae pretrgale in ena izmed njih Je padla na mojo sosedo. Skočila sem preko klopi, da sem prišla do okna, kjer so moji sošolci že lovili sveži zrak. Za menoj Je pritekla tudi soseda. Le kako se je rešila žice? Dolgo je trajalo, preden smo spet lahko videli po razredu. Po obleki in laseh smo imeld polno prahu. Pred nami je bilo samo še eno vprašanje: KAKO PRITI IZ RAZREDA? Pet debelih tramov nam je zaprlo pot skozi vrata.
Takrat sta pritekla na podstrešje tovariša ravnatelj in hišnik. Bilo ju Je strah, da se nam ni kaj zgodilo. Posebno tovariš ravnatelj je bil ves bled, ko je potisnil lestev skozi odprtino v stropu. Skoraj stekli smo po lestvi in se oddahnili, ko smo prišli v hodnik, kjer so nas čakali učenci iz paralelke. Naša nesreča jih Je prizadela, a vendar so se nam smejali, ker smo bili rjavi od prahu. Tudi na naših obrazih se je poznalo, da smo prestali veliko strahu.
Vrnili smo se domov. Vsak se je spraševal: Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo tri minute pozneje, po zvbnenju? Mar ne hi bili v odmoru ravno pri vratih? Da, le tri minute je manjkalo do tragedije. Zares, bila Je to sreča v nesreči.
Ko smo prišli drugi dan v šolo, smo morali v drugo u-čilnico. Razen nas sta morala, zapustiti prostore Se dva razreda v drugem nadstropju. Kdo bi pomislil, da so tramovi 100 let stare sodnijske stavbe, prem-elene v šolo, že tako prepereli? Vsi želimo, da bi vendar začeli graditi novo šolo. Čeprav v to ne bom
bodila več kot nekaj mesecev, želim, da ne bi bilo več nepotrebnega strahu ali celo kakšne žrtve.«
Iz slovenske naloge učenke osnovne šole Šmarje pri Jelšah ZDENKA KAMPUS, 8. h
Rilo je 10. januarja 1972, na začetku leta torej, ki se Je izteklo. Skoraj bo že obletnica, saj življenje teče in teče. Učenci, ki so preživeli tisto nesrečo, so odšli na vse konce in kraje, pozabili so strah in težke trenutke. Kaj bi se spominjali, saj je minilo vse po sreči: nič ranjenih in pohabljenih ni bilo, nobenih nekrologov nismo pisali. Preostale strope smo podprli s tramovi in « upanjem«, kakor so zapisali novinarji, z upanjem na novo šolo. 700 otrok pa adaj od jutra do večera med grozdom živi svoj vsakdan. Kakšni tramovi neki? To je gozd, pravi gozd, zelenje in vse. kar mora biti, da lahko otroška do-mišliifa pleza na vele svoje srečne mladosti. Srečen čas, ki Iz tragedi ie zmore narediti veselo igro!
Že res. da ima učenec do podružnične šole na Sladki
gori uro hoda In loMci avtobus odpelje od tam že ob 6. uri zjutraj, naaaj pa ga bo pripeljal Sele ob pol dveh. Toda Agica Jelenko je bodila dve uri daleč v šolo. To smo prebrali v Portretu tetka in šele ta neareCa nam je odstrla pogled v njeno trdo mladost. Vedno je tako, da šele velika preizkušnja odkrije pravo bistvo človeka.
»Ah, pustite, mindlo je,« bi rekla sama, skromna kakor njeni učenci. Ti prenašajo tegobe svojega Solarija tako, kakor zmore to samo mladost. Ko v trdi Jutranji temi kot kresničke z žepno svetilko Iščejo stezo in ko bodo mislili na vrstnike v mestih, ki jih očetje ali matere z avtomobilom pripeljejo pred šolo. Zavisti ne poznajo in šele veliko pozneje se jim bo odkrilo, da nekaj ni bilo prav v deklarirani enotnosti osnovne šole. AH natančneje: da je hotenje po tej enotnosti preneslo pezo materialnih problemov na njegova mlada ramena, ki so ae zato prezgodaj ukrivila.
Še Se kdo spomini na na srečo, ki Je pred letom dni pretresla Slovenilo? Da, ln samo ta: uookoienka Iz Maribora Polda Germ. ki se Je sreči, tn predlagala: »Manj oglasita tudi takrat, po ne-vtekija uvažajmo, pa bo ostalo denarja za vašo šolo.«
Zdaj piše: »Zooet se spominjam vaših Itubllenih o-trok tn vam pošiljam nekaj denarja. Za dedka Mraza naj
bo ta prispevek. Saj se tudi mi stari radi spominjamo naših otroških let. Veseli smo bili, če nam je babica podarita kako punčko iz cunj in če smo dobili bel kruh ali žemlje. Ja, časi so danes drugi ln nekateri otroci imajo vsega v izobilju, drugi pa so še vedno revčki. Je pač različno razdeljeno na tem ljubem svetu!«
Draga tovarišica, vaših 100 din, ki ste Jih prihranili za nas od skromne pokojnine. Je edina stvarna pomoč. Toda prerasla je — zaradi vaše dobrote in človeške solidarnosti — v veliko upanje, da nismo pozabljeni, kot je bilo dolga leta pozabljeno Kozjansko, čigar upravno središče je Šmarje. Vabim vas na o-tvorttev nove šole, ki bo stala na prijaznem gričku onstran železniške proge. Kdaj? Da, kdaj?!
Veste, res je različno razdeljeno na tem ljubem svetu. Naša družba je veliko storila za pravičnejšo prerazdelitev, toda veliko Je še stvari, M jih ni storila. Mihcu z Doige gore ne bo mogla skrajšati poti do avtobusa, toda šolo, ld ne bo podprta s tramovi, bi mu morala dati.
In Vinku s Kristan vrha dedek Mraz ne bo prinesel modemih smučk ta vpancer-jev«, v šoli pa bi le moral dobiti vsaj skromno kosilo, kajti njegov delovni dan Je da.T1ši kot delavčev v tovarni. Geslo »Vsem enake možnost! za šolanje« bi morala družba
spremeniti v »Vsem vsaj približno enake pogoje.*
Pa kaj vam pripovedujem, tovarišica Germova, te znane resnice. VU veste, kaj je človeška stiska jn pomagate jo reševati. Ml pa smo nemočni. Zgrozim se, ko gledam drobno dekletce — celo uro ima do doma — kako si obuva gumijaste škornje na raztrgane nogavičke ta bo zdajle, po šesti šcdski uri popoldne, ob 18. uri stopita Iz šolske stavbe v mraz, meglo ta trdo temo ta vsa drobna iskala stopinje proti domu, ki leži onstran gozda, bregov ta grap. Naj jo na njeni poti spremlja misel vseh dobrih ljudi, njo ln nešteto njenih vrstnic ta vrstnikov.
Ko se nam tako zapiše nekaj besed, ganljivih ln — tako se zdi — preračunanih na cenen efekt, smo v neprijetni situaciji, kako dokazati, da je bil edini naš namen: spomniti na stisko, v kateri se nahaja ena od slovenskih šol. Potrkati na čut solidarnosti, zbuditi zavest odgovornosti, da Je treba kaj ukreniti, prepričati, da je vse, kruta stvarnost.
Ker pa je kruta stvarnost tudi prihodnje leto z vsemi ekonomskimi ukrepi, varčevanjem in predlagano odložitvijo negospodarskih investicij (Delo 23. decembra), gloda učiteljski kolektiv šmarske šole s strahom v prihodnost. Upanje je podprto s trhlimi tramovi.
JOŽE JAKOS
UšaHP®*'
V"
Mm t. .
.'j*?.

s£7: *'	>.	;
'-.vse;

.

NI BILO ČASA — »Začelo .je strašno bobneti. Na glavo ml je padel kos ometa,« piše učenka 8. razreda šmarske šole. Na sliki: podrtine; po zaslugi učiteljice brez žrtev.
Foto: arhiv Dela
.VAŠI LEPOTI V DAR
INNOSA
PARIŠ-LONDON
NAMA LJUBLJANA
DROGERIJA LJUBLJANA. Nazorjeva 3 DROGERIJA LJUBLJANA Čopova 5 .
EMONA — MAXIMARKET,
Ljubljana. Trg revolucije 18
KOKRA, Veleblagovnica, Globus,
Kranj. Koroška bb
NANOS. Postojna GROSIST. Gorica
SOČA. Koper — drogerija — Čevljarska 12 MODA. drogerija. Celje, Prešernova 4
TEHNOMERCATOR,
Celje - Blagovnica — Gubčeva 2
JEKLOTEHNA — MERKUR.
Maribor Vetrinjska 22
TANIN, Maribor — drogerija — Partizanska 3—5
KAJ SMO HOTELI IN KAJ SMO DOBILI
KAR LAHKO KUPIŠ DANES
Poprečen Jugoslovan je še priden kupec
p
Koliko so trgovci prodali blaga lani (posebej še pred prazniki) v primerjavi s predlanskim letom, kakšno Je bilo povpraševanje glede na povečane cene In napovedane podražitve, česa je največ manjkalo in zmanjkovalo — to smo želeli izvedeti od trgovcev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Zelo nelahka naloga: bodisi še nimajo zbranih podatkov ali pa jih nočejo dajati (saj bi se izkazali za manjše reveže, kot pa morda so)...
LJUBLJANA: zmanjkalo je čokolade, bonbonier, mesa, igrač ...
V	NAMI so v decembru prodali največ delikates, novoletnih okraskov, pijač, bonbonov, kompletov moške ta ženske kozmetike, aranžmajev igrač za otroke do šestega leta, za starejše pa aranžmaje s knjigami in šolskimi pripomočki. Nekaj je bilo tudi dragocenejših daril: zlatnina, kristal, pralni in pomivalni stroji, televizorji ta drugi gospodinjski pripomočki. Nasploh pa velja, da so letos bili kupci skromnejši kot prejšnja leta in so kupovali svojemu stanu in dohodkom primerna darila. Precej pa je bilo podjetij, ki so letos opustila novoletne obdaritve otrok svojih zaposlenih. Trgovina Je bila dobro založena, saj so jo polnili dvakrat dnevno. Kljub temu pa se je zgodilo, da je za nekaj časa zmanjkalo čokolade, bonbonier, suhomesnatih izdelkov ter otroškega bombažnega perila.
V	ASTRI so najbolj kupovali alkoholne pijače, bonboniere, kristal in zlatnino in okrasne predmete. Letos so se kupci odločali za cenejša darila kot prejšnja leta. Vse kar so kupci nakupili zadnje dni starega leta. pa ni bilo namenjeno le za novoletna darila. Marsikdo se je odločil za nakup televizorja ali pralnega stroja le zato, ker se Je bal, da bo z novim letom treba odšteti nekaj starih tisočakov več. Kljub temu, da so se v trgovini trudili, da bi bile police vedno dobro založene, se je zgodilo, da je zmanjkalo predvsem bonbonier čokolade, salame ta usnjene galanterije (rokavice, etuiji, torbice).
Pred prazniki je bil tudi Centromerkur dobro založen. Letos je bilo za novoletna darila prodanih največ Igrač smučarske opreme, vse vrste kozmetike, ročnih in stenskih ur, zlatnine in kristala. S prodajo so zadovoljni, vendar menijo, da so kupci prejšnja leta za novoletne nakupe bolj izpraznili denarnice kot letos. Zmanjkalo jim je le nekaj vrst otroških igrač.
Kot povsod drugje, so tudi cene pri njih višje kot lani.
Tudi v Maximarketu so zadovoljni z decembrsko pro. dajo blaga; police so sproti polnili, vendar se je zgodilo, da je zmanjkalo predvsem svežega in siuhega mesa, delikatesnih izdelkov ter nekaterih konfekcijskih izdelkov. Največ predmetov, namenjenih za novoletna darila, so prodali v živilski etaži, pri konfekciji ta igračah. Zadnje lanske dni so šli dobro v prodajo tudi pralni stroji, televizorji in drugi dražji predmeti. Precej teh Je bilo namenjenih tudi za poročna darila, saj je v Majdmarketu kupovalo blago precej zdom. cev, ki so se ob koncu leta poročili v domovini. Da pa so letos tudi v tej trgovini cene izdelkom višje kot so bile ob koncu predlanskega leta nasploh, ni treba posebej poudarjati.
Po precej številčnih obolenjih v nekaterih ljubljanskih dijaških domovih so zdravniki sodili, da je gripa prišla v Ljubljano iz Sarajeva. Virusni laboratorij pri republiškem zavodu za zdravstveno varstvo je najprej izoliral virus in ugotovil, da gre za tip A2, z nadaljnjimi raziskavami pa so še ugotovili, da je povzročitelj letošnjih grip stari znanec, virus gripe tipa Hongkong A2. Torej tisti povzročitelj, zoper katerega smo cepili.
Pri nas manj hudo kot v drugih republikah
Gibanje gripe v Sloveniji prve tedne Je pokazalo, da po vsej verjetnosti ne bo ta-
BEOGRAD: panika zaradi pohištva
V veleblagovnici Beograd (ki ima 36 blagovnic v treh republikah) so. lani povečali promet maloprodaje za preko 3 odstotke in menijo, da bo letošnje povečanje nekoliko manjše, ker so manjše možnosti investiranja v nadaljnji razvoj. Kadar gradlijo dve blagovnici namreč vplačajo vrednost tretje v depozit, ker trgovino smatramo kot neproizvodno dejavnost kot druge negospodarske dejavnosti, ki se prav tako upirajo takšnemu obravnavanju
Karakterističen je porast prodaje živil, zmanjšan je tempo nakupa tehničnega blaga, tekstila več prodajo v metrih kot v gotovih proizvodih. To se je odrazilo zlasti v jesenski in zimski se-
ko hudo, kot so tačas poročali iz Beograda in Sarajeva, kjer so bolnike šteli v de-settisočih. Za sedaj pri nas do takega razmaha bolezni ni prišlo. Po območjih so obolenja sicer ugotavljali, vendar ne v visokih številkah — verjetno pa je prav zaradi tega zašepalo tudi pri prijavljanju obolenj, saj prave evidence nimamo.
Da bi podrobneje zvedeli, kako se dajemo z gripo, smo povprašali nekatere zavode za zdravstveno varstvo po Slo venijl.
Na ljubljanskem območiu prijavlje nih 6500 primerov
V vsem času, od kar se Je v začetku decembra pojavila
zoni. Skokovito je narasla prodaja pohištva. Manjkalo je drobnih gospodinjskih aparatov, kopalnih kadi ta podobnega blaga.
Zakaj? Cene konfekcije so se povečale in ljudje raje šivajo obleke. Jeseni je bilo lepo vreme in zima tudi ni silita k nakupu zimskih oblek. Gospodinjski aparati so ostali brez kreditov in Je bilo malo možnosti nakupa. Pri tem blagu je .bilo povpraševanje znatno večje predlanskim in je lani bilo v upadanju. Manj je bilo prodanega zlata, nakita, ur, parfumerij-skega in kozmetičnega blaga. Finančno sicer ni velikih razlik, pač pa v fizičnem obsegu. Cene temu blagu so skokovito narasle čez 60 in celo do 100 odstotkov. Davek se je povečal v povprečju za 77 odstotkov In ie razlika med Beogradom in Zagrebom kar !4 odstotkov.
Sladkorja in olja je skora’ vse leto manlkalo, ker so bi !i ostri prepiri okrog pove čevanja cen in so to blago kupci praviloma razgrabili. Ko se le razvedelo za 30-od-vt.otno povečan le cen pohištva, so ga decembra ljudje nanično kupovali.
gripa, so v ljubljanskem območju prijavili okrog 6500 obolenj. Tudi če računamo — povsem utemeljeno — rta je bilo bolnih precej več ljudi, ki pa so gripo preboleli, ne da bi klicali" zdravnika, to še niso številke, ki bi govorile o kaki hujši epidemiji. Podobno pa je tudi na drugih območjih. Zadnjih deset dni so v Celju prijavili 'tPO primerov, od tega največ v šmarski občini, nekaj obolenj pa je tudi okrog Velenja.
Obrambno cepljenje in nekaj sreče
V Kopru so nam povedali, da je bilo na njihovem koncu pred prazniki nekaj več obolenj, sedaj pa jih je že manj. Podobno pravijo v Kranju, vendar so menili, da o izrazitem upadanju še ni varno govoriti, ker človek pri gripi nikoli ne ve. Na novo. meškem območju obolenj ni
ZAGREB: mesa ni niti za suho zlato
Hladilniki, pralni stroji, radijski sprejemniki in televizorji, pohištvo in avtomobili, pa še vrsta drugega blaga je, ki so se mu Zagrebčani lani bolj ali manj »ogibali«. Ne toliko zato, ker bi njihova leupna moč občutno padla, temveč ker je s temi proiz. vodi tukajšnji trg že precej zasičen. Za takšno trditvijo stoji žal bolj »občutek« kot pa trdna statistika, ki o 1972. ietu še vedno vztratao molči in bo prišla na dan šele na pomlad.
Mogoče Je reči. da se struktura kupovanja lani — v primerjavi z dvema letoma nazaj — ni bistveno spremenila. da blaga ni manjkalo, kar seveda ne velja za nekatere živilske proizv^kle, npr. za meso, ki ga prav te dni spet ni mogoče dobiti niti za »suho zlato«.
Prispevke s» pripravili: SOMA VRAZ (Ljubljana) VIKTOR SIREC (Beograd) MARJAN KUNEJ (Zagreb)
bilo veliko, največ med 15. ln	20.	decembrom,	sedaj	te
bolezni manj, zato o pravi epidemiji niti m moč govoriti.
Jo bomo pri gripi res kar poceni odnesli? Ali pa nas kakšen večji val šele ča-:a? Možno bi bilo, da Je prišel do	nas	že oslabljen	virus	—
to	so	kot možnost	omenili
v	virusnem laboratoriju	—
možno je, da je razširitev preprečila prekuženost prebival-stva z uspešnim cepljenjem, možno pa je končno pr' -aki stvari, kot Je gripa, računati tudi z nekaj sreče.
MARIJA NAMORS
lJUBUANA.CELOVSKA 317, TELEFON' 53881
LJUBI 'ANA. CELOVŠKA 317. TELCF0N.53 88$
V Sloveniji hujše epidemije doslej ni bilo
V začetku decembra smo se prestrašili: pojavila so se prva gripozna obolenja. Zdaj, v januarju, smo precej optimistični: doslej je bila pri nas le bolj rahla epidemija in upamo, da tudi poslej ne bo česa hujšega.
7. Januarja 1973
DELO — nedellska Izdala f
RDEČA NIT JE AKCIJA PO PISMU
|
Iz izjav politikov ob letošnjem novem letu
Ob letošnjem novem letu so številni Jugoslovanski politiki dali izjave, v katerih so opredeljevali skušnje pravkar minulega leta, pretehtavali, kolikšen del Je bil že opravljen, kaj pa je še ostalo za letos in naslednja leta. Rdeča nit izjav je akcija, sprožena po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja. Prinašamo odlomke iz teh pogledov nazaj in pogledov naprej, ki so jih orisali predsedniki centralnih komitejev ZK Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Slovenije — dr. Tihomir Vlaškalič, Milka Planinc, Branko Mikulič, Veselin Djuranovič, Franc Popit, član predsedstva ZKJ Veljko Vlahovič, član izvršnega biroja ZKJ Jure .Bilič, predsednika pokrajinskih komitejev Kosova in Vojvodine Mahmud Bakalli in Dušan Alimpič ter predsednik makedonskih sindikatov Pavle Davkov.
Vsi predsedniki republiških CK in pokrajinskih komitejev so veliko pozornost posvetili gospodarski stabilizaciji.
Stabilizacija ni gola finančna transakcija
MILKA PLANINC: Morali smo razpršiti meglo, ki so jo delali, razbijati utvare, ki so
MILKA PLANINC — PodprU so na« proizvajalci
jih sejali politikanti, postavili smo se po robu demobilizaciji lastnih sil, da bi lahko smotrno izkoristili velike potenciale in pospešili gospodarsko rast. Pri teh prizadevanjih so nas podprli proizvajalci, zlasti tisti, ki dobro poslujejo, naleteli pasimo tudi na nerazumevanje in odpore zoper sklep, da je treba revidirati Investicijske načrte v negospodarstvu, da bi jih tako uskladili z interesi in možnostmi proizvajalcev.
Stabilizacija ni gola finančna transakcija, marveč organiziranje proizvodnje tako, da bosta proizvajalcem dolgoročno zagotovljena produktivnejše delo in višji dohodek, kar predstavlja angažiran vseh delavcev in strokovnih ekip. Sicer pa gre za probleme, ki se jih ne da odpraviti čez noč, marveč bo za to potrebno več let; to je edina mogoča pot, da premagamo »nerešljive« probleme inflacije in splošne nelikvidnosti.
BRANKO MIKULIC: Tudi
letos smo v BiH, predvsem z naslonitvijo na lastne mo-
BRANKO MIKULIC — Hitrejši razvoj nerazvitih
či, dosegli stopnjo rasti družbenega proizvoda v gospodar-darstvu, ki je višja od jugoslovanskega povprečja. S tem smo nadaljevali pozitivno smer iz zadnjih dveh let, kar je zelo spodbudno, zlasti še spričo dolgoletnega zaostajanja BiH za povprečnim razvojem v državi in drugih republikah. Za nas je tudi Izjemno pomembno, ker se v BiH začenjajo razvijati gospodarsko nerazvita področja hitreje kot znaša republiško povprečje.
VESELIN DJURANOVIČ: Bolj razgibana so prizadevanja, da bi našli sredstva, potrebna za izgradnjo velikih gospodarskih objektov. Za-stran tega je bilo precej zavlačevanja in neodločnosti. Bile so in so še tudi objektivne težave. Zdaj je to vprašanje dobilo prednost. Očitno
pa Je tole: potrebni ao kar naj večji napori glede selekcije in racionalizacije, treba je mobilizirati dodatna sredstva (obvezno posojilo); na sektorju t. i. malih investicij, vštevši programe rekonstrukcij, so nujne redukcije.
Dr. TIHOMIR VLASKALIC:
Pri uresničevanju stabilizacijske politike se je treba držati jasne in dosledne smeri, zlasti še zato, ker le-to v vseh okoljih še niso sprejeli, kažejo pa se tudi odpori.
DR. TIHOMIR VLASKALIC — Jasna, dosledna smer stabilizacije
Varčevanje — a ne z odpuščanjem delavcev
VESELIN DJURANOVIČ — Sredstva za velike objekte
PAVLE DAVKOV: Varčevalno akcijo prištevam med najvažnejše politične in družbene in ekonomske akcije pri ras- Vendar varčevanje katero se ml v Makedoniji zavzemamo, ni politika novih omejitev, marveč predvsem pomembna spodbuda za doseganje optimalnih rezultatov v proizvodnji in delitvi, pri boljšem izkoriščanju zmogljivosti. Te zdaj izkoriščamo 65- do 73-odstotno. Makedonsko gospodarstvo ima 210.000 delavcev, od tega jih 29.000 dela v drugi in 18.000 v tretji izmeni. Izračunajte, kolikšen bi bii prihranek, če bi izkoristek zmogljivosti povečali samo za en odstotek.
Pogosto smo imeli obračune tudi z nepokritimi investicijami, ki so prav tako vir neracionalnosti, pa tudi z raz-
namreč želimo doseči prave uspehe, marveč se moramo naslanjati na čim širši krog delovnih ljudi, delavcev, strokovnjakov In znanstvenikov.
Opreti se moramo torej na samoupravne sile in razreševati probleme, ki nas čakajo spričo nalog za gospodarsko stabilizacijo.
Za izpolnitev teh nalog moramo utrjevati samoupravni položaj delovnega človeka, ne pa državne, bodisi republiške ali zvezne organe, živimo samoupravni družbi, zato prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo ne smejo krniti samoupravnih pravic in samoupravnega položaja delovnega človeka.
MAHMUD BAKALLI: Kose angažira skupaj z delovnimi ljudmi je zveza komunistov Kosova politični moto v zvezi s stabilizacijo tale: niso mogoči hitrejši razvoj Kosova, gospodarski in samoupravni socialistični napredek ter resnično povečanje
PAVLE DAVKOV — Varčevanje In politika omejitev
sipništvom v osebni potrošnji.
V Makedoniji nismo Imeli kakih drastičnih primerov razsipnosti kar zadeva reprezentanco. Zdaj se ukvarjamo z mislijo, da bi v posebnem pravilniku opredelili, za kaj je reprezentanca potrebna, kaj pa je zapravljanje.
Doslej teh primerov ni bilo, vendar moramo biti čuječni, da ne bi v široki varčevalni akciji iskali prihranke predvsem v odpuščanju delavcev (kar se je' dogajalo po gospodarski reformi).
FRANC POPIT:	Razumlji-
vo, da nas tudi v Sloveniji, kot v vsej Jugoslaviji, čakajo težavne naloge, ki jih moramo izpolniti v skladu s sklepi ZIS. Vendar se pri izpolnjevanju teh naiOg ne moremo opreti le na vodstva gospodarskih organizacij, če
FRANC POPIT — na delovne ljudi
Opreti se
sedndka Tita in izvršnega biroja. Veliko pozornost so po-
MAHMUD BAKALLI — Razvoj ni mogoč brez lastnih naporov
osebnega in družbenega standarda brez lastnih naporov za odstranitev nestabilnosti, nelikvidnosti, inflacijskih tokov. Inflacijski tokovi- namreč v Jugoslaviji devalvirajo osnovne predpostavke hitrejše gospodarske in kulturne preobrazbe Kosova.
DUŠAN ALIMPIC: Zaposlenost v družbenem sektorju se je v letu dni povečala za 14.500, kar Je veliko v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo zaposlovanje v zastoju ali je nazadovalo. Za socialno politiko in njene smotre je to velik korak naprej. Ker pa se je produktivnost povečala le za 1,6 namesto planiranih 3,4 odst., kaže, da so v politiki zaposlovanja že elementi ekstenztvnosti, kar ni pozitivno, in zato bomo morali biti na to pozorni
Vodilni politični delavci so ob novem letu razumljivo spregovorili tudi o položaju in nalogah zveze komunistov, zlasti še v luči pisma pred-
poteh. Na teh tokovih koncentracije kapitala 90 se porajale tehnomenažerska moč, logika in ideologija. Pritiska., so na samoupravljanje, ki je v zadnjih letih nekako znašlo v obkolitvi, bilo prisiljeno, da se brani.
JURE BILIČ: Trenutek krize je nastal tedaj, ko nismo znali ločiti federalizma kot izraza enakopravnosti od teženj po federalizmu v partiji, ki je peljal v separatizem. Avtonomnost in samostojnost
DUŠAN ALIMPIC — Premajhna produktivnost
svetili tudi samoupravljanju, ustavnim dopolnilom in seveda tudi odporom zoper samoupravno naravnanost družbe. Nekaj značdlndh izjav:
Koncentracija kapitala večinoma zunaj
samoupravnosti
VELJKO VLAHOVIČ: Vsakdanje življenje nam, tudi brez globljih analiz kaže, da stanjem samoupravnih odnosov ne moremo biti zadovoljni. Opravka imamo z nenehnim spopadom med monopoli zunaj samoupravljanja in bojem delavskega razreda in zveze komunistov za razvoj samoupravnih družbenih odnosov. Dejstvo, da zdaj bolj poudarjamo tehnokratsko - upravljavski monopolizem in razne idejne ter politične manifestacije, ki se z njim porajajo, je očitno odsev družbenih gibanj. Zdaj poteka koncentracija kapitala le deloma prek samoupravljanj, prek delovnih organizacij, večidel pa po drugih
liliniH>ii»aiaaiiaBiia«»Hn»aaB>iiEiitsi9(3iQiBa9«isEaaitai»iB’>ai<siiM«tiiaiii«:a9aaa9«aEa*«sissi>i<ii»aaiisi»«is(gii!i!aiiaoati«aHSS(M«g«iaaii>i'i!iio<
■
c
*
■
>
■
■
z
■
a>
I
I
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
C
■
■ ‘
■
B
U
■
B
■
■
■
■
■
■
■
B
E
S
V
c
■
MODA S KANČKOM PREUDARKA
Pred sejmom mode 1973
Čez nekaj dni bo na Gospodarskem razstavišču zablestela moda. Približuje se prireditev, ki si jo potrošniki radi ogledujemo, čeprav nam ne brusi več okusa za oblačenje kot ga je nekaj let nazaj. Danes si iščemo izčrpnih modnih obvestil med številnimi časopisi, izložbe trgovin niso več tako standardne in na sejem nas bolj ali manj žene — radovednost.
Mik bledi ker glede so predragi smo rekli, vsak kaže oblačilna industrija na vsakdanje mode ra bolj- bo vedel, čigava je obleka sejmih in kaj nam potem šem Poznavalci oblačilne in- in koliko je stala, za debele prodaja v trgovinah. Pripe-dustriie pravijo celo, da za denarje jo smeš nositi le Ijati nas morajo do resnega jugoslovanski trg izdelujejo eno sezono itd.	pogovora o samem ljubljan-
že štiri petine blaga, ki o- Zdaj tovarne počasi opu- skem modnem sejmu, kd v čltno ne skriva modnih te- ščajo izdelavo ekskluzivnih stari in nespremenjeni pozen j čeprav se prilagaja u- modelov, ki so nas svoje dobi navadnim merjenim zahtevam potroš- čase premočno razburjali in cem ne nudi več nekdanje nikov. Danes ne očitamo nas zalagajo z modo, pri-uglednim tovarnam, da nam memejšo našim žepom in
•	.i-i. sj_i.:u i_ctonrlo TV^nim 7.3
vam. Verjetno bomo na sejmu spet gledali ekskluzivno razkošje, ki nam vabeče razkriva znanje domačih rok. Toda kazali ga bodo
E
E
■
i
s
■
■
■
■
■
8 B
P
■■■■■■■B
na sejemskih štantih kažejo našim standardnim zahte-zapeljive kreacije Otakore-koč) visoke mode za globoke žepe. Namesto teh namreč kupujemo primernejše modne reči v dokaj pestri izbiri.
Tista res kakovostna, ekskluzivna moda, se pri nas ni obnesla, vsaj ne v takih količinah, kot smo potrošniki zahtevah. Nekaj let zapored smo uporno vztrajali, da hočemo kupovati ravno to, kar so tovarne prikazovale ra modnih sejmih, potem so nam ustregle. Nekaj ljubljanskih trgovin so založile s takšnimi modeli, pa smo si spet premislili: da
paše za oči.
Potrebuje močnejših reklamnih injekcij, več živahnosti, predvsem pa več vabljivega pregleda nad oblačilnimi strokami.
In predvsem več prostora. Poznavalci potrošniške
dijo na srečanje s potrošniki in na spopad z zlato košuto. Kdor dobi beograjsko nagrado, mu v hipu prilepijo lastnosti nenadkriljivega in izjemnega mojstra. Časopisi razbobnajo slavo reklamni uspeh le tu.
Tudi če zapišemo v časopisih, da po našem mnenju ni bila nagrajena najboljša tovarna, ker bi druga zaslužila košuto; tudi če tako grajamo in prenašamo razne komentarje, v resnici o-obiskoval- hranjamo prireditvi njen čar in jo poveličujemo v očeh potrošnikov.
Zmajčki, ki jih dele na
darskem razstavišču, opozarjajo komercialisti, dokazujoč trditve s podatki o prodajnih pogodbah, kot so jih sestavljali že lani.
S to spremembo bi tudi napravili drugo pamanjklji-^■■■ vost, ki jo razstavljale! iz-
v rečno čutijo. Mnogi med njimi prodajo več v Beo-^gradu kot v Ljubljani, tako
zaradi manj ugodnega termina bot zaradi tega, ker razmišljajo te dni nekateri premajhno sejmišče ne pri-razstavljalci. Potrošnikom bi vablja toliko trgovcev, kot naj prikazovali modo, ki jo bi si želeli.
zahteva prihajajoča sezona. Gledalce naj navdušuje, trgovcem pa zagotavlja, da bodo zaradi poznanih imen tudi navadno modno blago istih tovarn dobro prodajali. Zato je tudi zmajčke treba dehti s pompom in bliščem. Kosajo naj se s košutami, zahtevajo dami tekstilci.
Oktobra je v Beogradu razstavljalo 400 domačih podjetij in 200 tujih raz-stavljalcev. V Ljubljani jih bo čez nekaj dni 184, stisnjenih na premajhni površini. Kohko so jih odklonih, niti ne vemo. Zato pa slišimo, da bi se jih pred oč-preu- mj obiskovalcev zvrstilo ravno toliko, kolikor jihpo-
Januarski sejem lahko o- tuje v Beograd. Temovanje požar j a obiskovalce, kaj bo- bi bilo lahko enakopravno, do kupovali spomladi. Na- Ob tej priliki se zato razkazuje modne tendence, pri- stavllalci sprašujejo, zakaj __	vaja na novosti, spodbuja k Gospodarsko razstavišče od-
gospodarskem razstavišču, nakupom s tem, da preti- laša z gradnjo novih pavi-pa so pastorki preresnih rava z ekskluzivnostjo in u- Ijonov. Po njihovem mnenju ljudi, ki ne cenijo zunanje- traja z bliščem.	bi se iz prostorske stiske
ga blišča bi ne pihajo po- Toliko navzven. Za komer- morebiti izvilo z zasilnimi trošnikom na dušo. Če jim ctalnste, pravijo, je sejem montažnimi hišami ali veje žal denarja? Tudi, ker ga prezgoden, da bi se pogo- likimi razstavnimi šotori.
boli ah manj z namenom, miselnosti pravijo, da jedo- porabljajo za sejme na vseh varjaii o prodaji Izdelkov, Karkoli bi utoenho ra tak--	..	__ _	,___._	__s— b-ouv, i— « onn. namenlemih za lesen In zi- Eno rmložnost. bi bilo ho-
da nam bo zaradi njega po-všeči le tovarniško ime. Ko bomo kupovali v trgovinah, nas bo morda spomin na modni sejem premotil, da bomo med dvema modeloma izbrali tistega, ki bo nosil pečat znanke s sejma. Čas ekskluzivnosti je mimo.
Te vrstice naj se ne srpre-
ber le tisti sejem, ki duševno utrudi gledalca, še p redno je prišel do zadnje stojnice. Bombardirati ga mora z novostmi, prepojiti z vtisi, vsakega obiskovalca mora prepričati, da je videl najboljše in največ, kar je sploh mogoče.
V takšno vabo se je že spremenil beograjski sejem
kancih in krajih in ga eno- namenjenih za jesen in zi-stavno zmanjka.	mo. Takšnih trgovcev, ki bi
V bistvu pa stoje pred januarja še kupovali spo-križpotjem. Prireditvi žele mladamsko robo, skoraj ne in morajo ustvariti novo najdejo več. Zato je sejem
menijo v lahkotno kramlja- »Moda v svetu«, kamor zanje o vprašanju, kaj nam ne in neznane tovarne ho-
podobo, bolj potrošniško navzven in komercialno primernejšo navznoter.
Če imamo v Beogradu jeseni' navdušujoč modni spektakel, potem ga V pravem časovnem presledku prikažimo tudi v Ljubljani,
padel v nekakšno praznino, ko so kolekcije po tovarnah že izbrali, največ naročilnic za jesensko proizvodnjo pa bodo izpisovali šele marca ali aprila. Takrat bi bil najustreznejši rok za prireditev na Gospo-
šno priložnost, bi bilo bolje kot da izgublja tekmo z večjimi. Tako pravijo, še preden bodo svoje izdelke postavili obiskovalcem na ogled.
Za lesketanjem mode se skriva prijaznost, ki je naklonjena najstrrejšemu med modnimi sejmi v Jugoslaviji, ni pa slepo zaverovana v tradicijo.
ALENKA MIŠIC
JURE BILIČ — Federalizem v partiji vodi v separatizem.
republiških partij in centralnih komitejev sta.-se tako razvili, da sta začeli dobivati značaj federalnih odnosov v zvezi komunistov, kar je prineslo različne politične in drage tendence v partiji, zlasti pa je oslabilo idejno enotnost ZKJ.
Nevarno vztrajanje zgolj na minulosti
DR. TIHOMIR VLASKALIC: v partijski bazi je zdaj zelo živo, delajo veliko več in bolj odgovorno. Toda dosedanji rezultati niso v sorazmerju s časom, ki je minil od pisma in govora tovariša Uta političnemu aktivu Srbije. Menim, da ne moremo biti zadovoljni g celotno
politično dejavnostjo, doseženo v ZK Srbije. Stvari vendarle gredo precej počasi, o-pravka imamo z obotavljanjem in nerazumevanjem, pa tudi z zavestnimi odpori. Temeljita kritična analiza položaja in prakse je prvi pogoj za . konkretno izpolnjevanje nalog iz pisma; sodim, ne glede na vse opravljene analize in kritike, da še nismo dovolj posegli v jedro nakopičeni slabosti in se bomo morali v zvezi s tem še angažirati.
MILKA PLANINC: Nacionalizem smo morali podreti, ker je bil to pogoj za nadaljnji razvoj revolucije. Centralni komite ZK Hrvatske je še za časa mobilne akcije zoper nacionalizem usmerjal akcijo v prihodnost, na naloge v zvezi z odstranjevanjem tekočih in dolgoročnih problemov socialistične izgradnje. Nekatere organizacije pa so se kar naprej vračale na pretehtavanje minulosti in na sodbe o preteklih dogodkih. Vsakdo je v svojem konkretnem primera želel videti konec vsega in na tem angažirati vso organizacijo in vod stvo. Bila je velika nevarnost, da bi se predolgo mudili le pri teh nalogah, s čimer bi bili nemočni in ne. sposobni za odločno akcijo ZK ob prihodnjih nalogah.
BRANKO MIKULIC:	Bi-
stvena značilnost dejavnosti ZK BiH je demokratični postopek pri določanju politike In oblikovanju stališč. Pri tem smo si prizadevali začrtati meje, od koder se distanciramo od sovražno in protisamoupravno usmerjenih posameznikov in skupin. Prepričani smo, da je takšna metoda oblikovanja politike znatno prispevala k temu, da je to postalo sestavni del ravnanja ne le članov ZK, marveč vseh naprednih ljudi in delovnijl množic.
VESELIN DJURANOVIČ: Spremembe seveda niso možne čez noč. Ne gre le za zamotane to težavne probleme, zlasti gospodarske, marveč tudi za to, da smo zapravili precej časa, da so se antiso-
cialistične težnje razmahnile, da so sile stihije, avtomatizma to privatizacije še naprej močne, da imamo »pasivne« odpore v zvezi komunistov, da se postavljajo po robu tudi razne opozicijske sile, vse to z namenom, da bi o hranili status quo, zakaj protisocialističnim silam najbolj ustreza, da presežno delo ni rokah delavcev, pa tudi ne pod nadzorstvom države to da zaščitne funkcije države ne bi bile čtokoviite.
Spodrezovanje
tehnokratskih
korenin
FRANC POPIT: Glavni poudarek pri delu in prizadevanjih komunistov ta organizacij ZK v naši republiki je na razreševanju protislovja med samoupravnim razvojem v organizacijah združenega dela to družbenol astninskimd odnosi to trendi, ki teže po birokratsko - tehnokratskemu monopolu v družbeni reprodukciji. Pri spodrezovanju korenin tejmokrattzma ni do volj, če se le Idejnopolitično borimo zoper tehnokratske težnje ta njihove nosilce, marveč se moramo za ta boj dobro organizirati, predvsem razviti -to utrditi samoupravne odnose ta kontrolo delovnih ljudi nad gospodarstvom, da bi tako kar najbolj onemogočili tudi materialne korenine tehnokratizma.
MAHMUD BAKALLI: Zdaj Je šele tretji mesec iz uresničevanja pisma, pa se Je vendarle že veliko spremenilo v praksi in naziranjih ljudi. To dejavnost so vodili komunisti, odstranjevali so mnoge nakopičene deformacije, lomeč mnoge odnose in pojmovanja, ki so navzkriž s samoupravnim socializmom. Komunisti . Kosova so to morali napraviti v vsakem okolju," občinskem ta pokrajinskem organu, v partijskih organizacijah in vodstvih ZK, predvsem oa v svojih načrtih to vedenju.
Tžbral J. ŠIRCELJ

VELJKO VLAHOVIČ — Boj za razvoj samoupravnih družbenih odnosov


A3
B
B
H
R
S
I
i
B
H
■
aa
v
■
■
i
s
B
B
■
■
i
m
a
■
■
B
m
B
a
■
S
i
a
a
s
0
1
u
53
■
■
■
■
■
■
r
n
w
api
JANUAR
— običajno mesec preudarnih ter varčnih nakupov, in zato

JANUARJA
nama
LJUBLJANA — KOČEVJE — ŠKOFJA LOKA — VELENJE
tudi prva od tradicionalnih priložnosti ZA UGODEN IN IZJEMEN NAKUP
l
RAZPRODAJA
ZIMSKE KONFEKCIJE IN ZIMSKE OBUTVE
OD 8. DO 31. JANUARJA 1973
kisji nama
■	JL ^	■ Ljubljana — Kočevje —
■	Škofja Loka — Velenje
z 20 do 50%
ZNIŽANJEM PRODAJNIH CEN
JE LEPA PRILOŽNOST ZA UGODEN IN VARČEN NAKUP ZIMSKIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA VSO DRUŽINO

v DAVKI IN PRISPEVKI
KOLIKO BO PRISPEVAL OBČAN ZA STABILIZACIJO ?
Predlog skupščini SR Slovenije za obdavčitev skupnega osebnega dohodka: neobdavčeni del naj bi ostal 25.000 dinarjev, medtem ko bi se zvišale olajšave na 12.000 dinarjev za vzdrževanega otroka in na 10.000 dinarjev za drugega vzdrževanega člana
Ali Je slovenska lestvica obdavčenja skupnega osebnega dohodka, ki je razpela davčne stopnje že od 25.000 dinarjev dalje, zares najostrejša v Jugoslaviji? Kakšen stabilizacijski davek bo predložen skupščini SR Slovenije, potem ko je večina republik in pokrajin že sklenila, kako bo zbrala sredstva za pokritje zakonskih in pogodbenih obveznosti? Ali se bo Slovenija tudi odločila za višjo obdavčitev vikendov, motornih čolnov, avtomobilov in drugih predmetov višjega standarda?
To j« MLo nekaj vprašanj, ki so N pojavljala, ko smo analizirali podatke iz drugih republik ta pokrajin, kjer so te sprejeli obsežen »paket« davikov In prispevkov za kritje obveznosti republik in občin. Zamrznitev osebnih dohodkov in višje cene zaradi povečanih stopenj prometnih davkov, občutne j še olajšave pri odmeri davkov iz skupnega osebnega dohpdka in posebni davki na luksuz, vse se je prepletalo v pisanem mozaiku naše življenjske stvarnosti. Srbija je »prekršila« dogovor o enotni stopnji prometnega davka za osebne avtomobile. Slovenija Je postavila najvišji prometni davek za posebna vina. Makedonija je »drastično« obdavčila šund-literatu-ro. Bosna in Hercegovina je močneje obdavčila celo vstopnino za nogometne tekme. HrvatSka Je med novimi davčnimi »tarčami« izbrala tudi umetne brezalkoholne pijače, mineralno in soda vodo.
Za kakršnekoli primerjave ostrine obdavčevanja po posameznih republikah ta pokrajinah Je seveda treba primerjati vsaj tri elemente, to Je višino neobdavčljivega dela, družinskih olajšav in stopenj davka. Davek od skupnega dohodka občanov predstavlja eno konkretnih oblik uresničevanja ustavnega načela, da Je dolžan za splošne družbene potrebe dajati več tisti, ki več zasluži, v skupnem dohodku, ki ga občan doseže iz vseh virov v enem koledarskem letu, se nedvomno najbolj objektivno izraža njegova sposobnost h kritju splošnih družbenih potreb. To še posebej, ker na obdavčitev pomembno vplivajo njegove družinske razmere. V vseh republikah in pokrajinah se zato že dalj čassl trudijo, da bi to davčno obliko razvili v enega temeljnih elementov obdavčenja občanov. V skladu s tem se je postopno razširjevai krog ljudi, ki so dolžni dajati davčne napovedi (za lete 1971 že okrog 110-000 občanov v Sloveniji).
LJUBLJANA:
NEIZPOLNJEN
DOGOVOR
REPUBLIK
V Sloveniji Je spodnja meja, obdavčenja skupnega osebnega dohodka sicer izreci, no ostra (25.000 dinarjev), toda predlagatelji zakona o spremembah ta dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks ■o dali večjo težo družinskim olajšavam:	skupščina SR
Slovenije bo razpravljala o predlogu, da	bi družinske
olajšave povečali na 12.000 dinarjev	za	vzdrževanega
otroka (od sedanjih 8.000 dinarjev) ta 10.000 dinarjev za druge vzdrževane člane.
Primerjalne podatke o davkih od skupnega osebnega dohodka v posameznih republikah objavljamo v posebnih tabelah.
Skupščina SR Slovenije še ni razpravljala o obveznem posojilu ta stabilizacijskem davku, obenem pa tudi še ni prejela predloga republiškega sekretariata za finance s takšnimi pobudami, zato smo obiskali republiškega sekretarja za finance Jožeta Florjančiča, ki je najprej zagotovil, da ni pričakovati novih bistvenih sprememb stopenj republiških prometnih davkov.
»Z zakonom, ki je bil sprejet v republiški skupščini, smo tudi v Sloveniji že uvedli obdavčitev nekaterih novih artiklov s prometnim dav kom, za nekatere proizvode pa smo povišali stopnje. Na sestanku republiških sekretariatov za finance je bil spre jet dogovor, da se v vseh republikah ta pokrajinah stopnje posebnega prometne ga davka za osebne avtomobile domače proizvodnje določijo enotno v višini 9 odstotkov. Zato nas Je nekoliko presenetilo, ko smo zve deli, da je ta stopnja v SR Srbiji predvidena v višini 6 odstotkov. V tem trenutku ne razmišljamo o nadaljnjih povečanjih republiškega prom metnega davka. Pripravljamo pa predpis, s katerim bi občinam omogočili, da dvignejo prometni davek za nekatere storitve. Ce bodo občine to izvedle je stvar njihove presoje.«
Republiški sekretar za finance Jože Florjančič je poudaril, da razmišljajo — soočeni z nujnimi omejitvami nekaterih virov dohodkov, zla sti tistih, ki pomenijo neposredno stroškovno obremenitev gospodarstva, ta obenem tudi z nujnostjo pokritja zakonskih ta pogodbenih obveznosti republike — o obveznih posojilih ta stabilizacijskih davkih, pri katerih bi bila osnova lastnina predmetov višjega standarda (na primer avtomobili in vikendi) kot tudi osebni dohodki, ki so nad povprečjem, doseženim v republiki.
»V razpravah v strokovnih službah sekretariata za finance so tudi predlogi, da bi uvedli stabilizacijski davek na izdatke za reklamo in reprezentanco. To je še vedno v fazi razprav. Osnovna misel pri tem je vendarle, da ne bi obremenjevali gospodarstva in na splošno ne povečevali stopenj prometnih davkov, ker ima to nujno za posledico dvig cen. Pri vseh teh raz-
mišljanjih računamo s tem, da je za pomembno število zaposlenih v republiki uveljavljena zamrznitev osebnih dohodkov, v gospodarstvu pa je pričakovati na podlagi ana liz precejšnje težave pri izvajanju zakonov za odpravo vzrokov nelikvidnosti.«
ACO PASTERNJAK
BEOGRAD:
NEOBDAVČENIH 40.000 DINARJEV
Davek na osebni dohodek bodo v Srbiji urejali po posameznih območjih. Beograjska mestna skupščina je odločila povečati osnovo neobdavčenega osebnega dohodka na 40.000 dinarjev; še naprej bodo veljale olajšave za občane, ki vzdržujejo nezaposlene člane gospodinjstva — za vsakega pod pogojem, da ne služi, se davčna osnova zniža za 3.000 din. Ce pa Je kak član gospodinjstva zaposlen in ne zasluži več kot 1200 din, veljajo te olajšave za tiste člane gospodinjstva, ki ustvarjajo dohodek.
Novost so davčne osnove za znanstvenike, književnike jn umetnike. Za ohranjeno doktorsko disertacijo se davčna osnova zmanjša za 10.000 din, za ohranjeno magistrsko delo pa za 5.000 din. Seveda te olajšave veljajo le za tisto leto, v katerem so dela ohranjena in kajpak s potrdilom ustrezne ustanove.
Za 3.000 din se bo zmanjšala davčna osnova za vsako patentirano ta neodkupljeno iznajdbo — v letu, v katerem je bila patentirana. Davčna osnova iz skupnega dohodka bo tudi zmanjšana za znesek članarine v mednarodnih strokovnih združenjih. Kdor proslavlja jubilej književnega,
OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE ČLANE
V predlogu za obdavčitev skupnega osebnega dohodka v Sloveniji, o katerem bo razpravljala republiška skupščina v januarju, je predvidena tudi olajšava 12.000 dinarjev za vzdrževanega otroka in 10.000 dinarjev za druge vzdrževane družinske člane.
Davčna olajšava se bo tako za otroke kot za vzdrževane družinske člane, ki imajo dohodke pod 12.000 dinarjev za otroka ali 10.000 dinarjev za druge vzdrževane družinske člane, seveda znižala za vsoto njihovih dohodkov.
umetniškega ali znanstvenega delovanja — pod pogojem, da gre vsaj za 25 let dela ali za zaključek ustvarjanja — se osnova znižuje za 20 odstotkov, članom JAZU pa se v tem primeru davčna osnova zniža za polovico.
Lestvica za obdavčenje dohodka nad 40.000 din je ostala ista. Lani je bil najvišji še neobdavčen dohodek 35.000 din, predlanskim pa 30.000 din. '
Srbska vflada je sprejela osnutek zakona o obveznem stabilizacijskem posojilu za pokritje obveznosti republike do gospodarstva. To posojilo bodo vpisovali prebivalci s področja Srbije, ki imajo plačo ali pokojnino višjo od 1600 din mesečno. Posojilo bi vplačevali tudi kmetje in ljudje svobodnih poklicev Predvidene so tudi olajšave za samohranitelje.
V Srbiji predlagajo tudi štiri oblike stabilizacijskega davka: na denar za skupno porabo, reprezentanco, reklamo in propagando, na motoma vozila, zgradbe za razvedrilo in odmor; davek na počitniške hiše bi se plačeva, po stopnji od 2 do 3,5 odstotka glede na vrednost zgradbe.
Iz tega zakona pa bodo izvzete vse občine, ki bodo uredile varčevanje za stabilizacijo v svojih okvirih. Tako zakon na primer ne bo zajel Beograda, kjer so se minuli teden že odločili za prostovoljno varčevanje. Zakon bodo torej izvajali le v tistih občinah, ki ne bodo za svoja območja uvedle nikakršnega varčevanja. ANDREJ ARKO
ZAGREB:
NOVE DAVČNE „TARČE“
»Pet minut pred dvanajsto«, v zadnjih decembrskih dnevih, je hrvaški sabor na predlog svoje vlade — brez posebne razprave in resnično po hitrem postopku — sprejel republiški »paket« ukrepov za likvidnost gospodastva. Ocenjujejo, da bo njegov skupni učinek 1,7 milijarde dinarjev, ki jih bodo porabili za kritje izgub, nepokrite investicije ter preprečevanje nelikvidnosti.
Republiški zakon o posebnem davku na promet proizvodov in storitev, ki smo ga podrobno predstavili že pred dnevi, prinaša, rečeno na kratko, podražitve avtomobilov, alkoholnih pijač, čolnov na motorni pogon, motorjev za čolne, strojev za pranje posode in drugega.
Novi zakon, ki je zamenjal dosedanji zakon o republiškem davku na promet blaga na drobno, je pravzaprav ohranil isto splošno stopnjo 3 odstotke na promet vseh pro-
izvodov, ki rabijo končni potrošnji. Poleg tega pa je uvedel še nekatere posebne odstotke, s katerimi so bolj ostro obdavčeni nekateri proizvodi tako imenovanega višjega standarda, pa tudi povsem novi davčni »tarči« — umetne brezalkoholne pijače, mineralna voda in soda voda, po dragi strani pa knjige, brošure in druge publikacije, ki jih bodo republiški organi ocenili za »šund«.
Poleg omenjenega vsebuje novi zakon tudi takoimenova-ni stabilizacijski člen, ki za letos in prihodnje leto povečuje davek za vse kategorije, ki jih zajema. Tudi to povečanje ni enako razporejeno, temveč se giblje od enega do petih odstotkov oziroma je določeno v fiksnih dinarskih vsotah za alkoholne pijače. Tako bodo na Hrvaškem zbrali za stabilizacijo, kakor predvidevajo, 148 milijonov dinarjev, v kar pa še vračunan učinek davka na »šund.«
Sabor je nadalje sprejel zakon o stabilizacijskem davku občanov, ki uvaja — da bi sanirali gospodarske težave in uskladili razdelitev dohodka — obdavčenje občanov po stopnji najmanj 10 odstotkov od obračunanih ali odmerjenih davčnih obveznosti. ki jih imajo sicer Tega davka so oproščeni sa mo neobdavčeni in obdavče ni dohodki iz delovnega razmerja v rednem delovnem času. Ocenili so namreč, da bi obdavčitev te kategorije obenem posebej obtežilo tudi obveznikovega plačnika oziroma gospodarstvo.
Stabilizacijski davek občanov so uvedb na Hrvaškem samo za letos. Dohodek od tega dobe občine, ki tudi določajo višino odstotka. Računajo, da bodo tako v republiki zbrali 96 mibjonov Stabilizacijski davek občanov je »satelitski« in ga bo treba plačati pri obračunu davka od kmetijstva, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic, skup nega dohodka občanov, dohodka od zgradb, imovine in imovinskih pravic, dobitkov od iger na srečo ter pri obračunu davka na poslopja, dediščino in darila ter tovorna motoma vozila.
Ob tem ko je Sabor sprejel uvedbo stabilizacijskega davka, je priporočil občinam, naj razpišejo javna posojila, in sicer predvsem za občane v delovnem razmer ju, ki niso obremenjeni s stabilizacijskim davkom. Priporočilo velja tudi za organizacije združenega dela, interesne skupnosti in druge uporabnike družbenih sredstev, ki jim je sugerirano, da naj si skušajo z razpisom posojil zagotoviti sredstva za izpeljavo svojih ' sanacijskih programov.
Davek na skupni dohodek naj plača posameznik, ne pa družina. To načelo je po javni razpravi o zakonskem osnutku o republiškem dav ku iz osebnega dohodka končno obveljalo, sicer pa podrobnosti še niso znane. Vlada je osnutek že sprejela in ga posredovala Saboru, ki se bo predvidoma do konca meseca izrekel o njem
V republiki Je bilo zadnje čase dosti »hude krvi« zaradi zavarovanja motornih vozil. Ob zdajšnjih tarifah imajo namreč zavarovalni zavodi na Hrvaškem 140-mi-tijonsko izgubo na leto, ki jo poravnavajo tako, da prelivajo denar lz ostalih vej zavarovanja, kar je, pravijo, nedopustno. Za koliko naj bi se povišalo to zavarovanje, za zdaj ni znano, temveč le to, da pospešeno pripravljajo družbeni dogovor o novih cenah.
Za zdaj ni objavljeno, da je »na obzorju« nova TV in radijska naročnina.
MARJAN KUNEJ
SKOPJE:
DRASTIČEN DAVEK NA „ŠUND“
Zadnje mesece prejšnjega leta je bilo v makedonski skupščini posebno živahno. Poleg resolucije o družbenoekonomskem razvoju za leto 1973 so sprejeli poslanci vseh zborov makedonske skupščine več zakonov z različnih področij, ki so usklajeni z zveznimi zakoni ta z določili ustavnih amandmajev. Makedonska skupščina je med drugim sprejela tudi zakon o republiških davkih otočanov, zakon o komunalnih prispevkih in zakon o posebnem prometnem davku. Vsi omenjeni dokumenti veljajo od 1. januarja letos.
Republiški davek od oseb nega dohodka iz delovnega razmerja je povečan z 1,6 na 1,9 odstotka; to povečanje (0,3 odstotka) je namenjeno za financiranje republiške skupnosti izobraževanja ta vzgoje. V obdavčenju skup nih osebnih dohodkov s stra ni občin ni bistvenih sprememb: obdavčen bo skupni dohodek, višji od 30.000 diin. Na seji mestne skupščine ki je bila zadnje dni decembra. so nekateri odborniki predlagali, da se ne obdavčilo tudd dohodki, večii od 30.000 din, če je v družini zaposlen samo en član. Ta predlog ni bil sprejet, tako kot tudi ni bil sprejet tisti predlog, ki je stremel za tem, da bi obdavčili skupni dohodek družine, v kateri je zaposlenih več članov.
Na zadnji seji mestne skupščine Skopje je bil med drugim sprejet še odlok o obdavčenju lastnikov vikendov: odločili so se za progresivni davek, ki se bo gibal od 0,5 do 3 odstotkov vrednosti posameznega vikenda. Najnižja stopnja je za vikende, katerih vrednost je 10.000 din, najvišja stopnja pa za tiste, katerih vrednost je več kot 500.000 din. Komunalni prispevek za motoma vozila je za tovornjake do 5 ton 100, za več kot 5 ton pa 200 din. Prispevek za osebne avtomobile se — glede na moč — giblje od 50 do 250 din na leto. Ta komunalni prispevek Je predpisan z novim zakonom, ki je bil pred kratkim sprejet v makedonski skupščini.
»m—m«<s99
DA VEK OD SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV V SLOVENIJI
Za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1973 se v Sloveniji določa po predlogu, o katerem bo razpravljala skupščina SR Slovenije v. januarju, neobdavčljivi del v znesku 25.000 dinarjev, za vzdrževanje otroka 12.000 dinarjev in druge vzdrževane družinske člane 10.000 dinarjev.
DAVČNA OSNOVA Nad	Oo
Davek od skupnega dohodka občanov Dinarjev + °/o od presežka nad osnovo
5.000
10.000
5.000
10.000
"15.000
2 odstotka__________________
100 +-	3 % od presežka nad
250 4.	4 % od presežka nad
5.000
10.000
15.000
20.000
20.000
25.000
30.000
25.000
30.000
40.000
450 +	6 %	od	presežka	nad	15.000
750 +	8 %	od	presežka	nad	20.000
1150 +	10 %	od	presežka	nad	25.000
1650 +	16 %	od	presežka	nad	30.000
40.000
50.000
50.000
60.000
3250 + 22 % od presežka nad
5450 4- 29 % od presežka nad
40.000
50.000
60.000
' 70.000
70.000 ' 80.000
80.000
8350 + 38 % od presežka nad 60.000 12150 + 48 % od presežka nad 70.000
90.000
90.000
100.000
100.000
150.000
16950 + 58 % od presežka nad 80.000 22750 o- 69 % od presežka nad 90.000 29650 + 80 % od presežka nad 100.000
150.000
69650 + 90 % od presežka nad 150.000
»••••«
8*
8
5
8
8
•
8
8
9999999999999999999999999
DA VEK OD SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV V BEOGRADU
Za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1973 je mestna skupščina Beograd določila neobdavčljivi del v znesku 40.000 dinarjev, za vzdrževanje člana pa 3.000 dinarjev.
Davek od	skupnega dohodka	občanov	se	bo	plačeval po naslednjih stopnjah.	
glede na letno	osnovo za odmero davka:					
DAVČNA OSNOVA		Davek od skupnega dohodka občanov				
Nad	Do	Dinarjev +			°/o od presežka nad osnovo	
	5.000	3 odstotke				
5.000	10.000	150	+	4,5 % od presežka nad		5.000
10,090	15.000	375	+	7,5 % od presežka nad		10.000
15.000	20.000	750	+	9	% od presežka nad	15.000
20.000	30.000	1200	+	15	O/o od presežka nad	20.000
30.000	40.000	2700	4»	20	% od presežka nad	30.000
40.000	50.000	4700	+	30	% od presežka nad	40.000
50.000	60.000	7700		40	°/o od presežka nad	59.000
60.000	70.000	11700	+	50	% od presežka nad	60.000
70.000	80.000	16700	+	55	% od presežka nad	70.000
80.000	90.000	22200	+	60	% od presežka nad	80.000
90.000	100.000	28200	+	65	% od presežka nad	90.000
100.000		34700	+	70	% od presežka nad 100.000	
i 8 8 8
•
*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
NAJUGODNEJŠI »DRUŽINSKI DA VEK''
V SLOVENIJI
B primerjavo vseh treh elementov, Id vplivajo na višino davka od skupnega osebnega dohodka, sa nekatera jugoslovanska mesta smo ugotovili, da je najugod tiejii »družinski davek« — torej davek na občane, ki vzdržujejo več članov druilnr — v Sloveniji, kjer je tudi najostrejša lestvica sa občane brez otrok ali vzdrževanih članov, za katere so najugodnejše »davčne stopnje« v Beogradu.
Objavljamo štiri tabele m Izračunanimi davčnimi odmerami sa skupne osebne dohodke od 30.000 do 120.000 dinarjev:
ODMERJENI DAVEK ZA OBČANA BREZ VZDRŽEVANEGA ČLANA
8
8
i
9
9
Osebni dohodek (v dinarjih)	Ljubljana	Beograd	Skopje	Sarajevo
30.000	100	—	—	—
,	40.000	'	450	—	350	00
50.000	1150	375	1050	480
60.000	2450	1200	2300	1410
70.000	4350	2700	4300	3000
80.000	6900	4700	7250	5700
90.000	11250	7700	11200	9500
100.000	14550	11700	16300	14300
110.000	19850	16700	22600	26750
120.000	26200	22200	30100	33750
ODMERJENI DAVEK ZA OBČANA Z VZDRŽEVANIM OTROKOM V				
Osebni dohodek (v dinarjih)	Ljubljana	Beograd	Skopje	Sarajevo
40.000	60	—	350	—
50.000	370	240	1050	228
60.000	990	930	2300	834
70.000	2130	2250	4300	2040
80.000	3910	4100	7250	4050
90.000	6320	6800	11200	7310
100.000	9490	10500	16300	11570
110.000	13590	15200	22600	16830
120.000	18690	20550	30100	23090
ODMERJENI DAVEK ZA OBČANA Z DVEMA		VZDRŽEVANIMA OTROKOMA		
Osebni dohodek (v dinarjih)	Ljubljana	Beograd	Skopje	Sarajevo
40.000	—	—	350	—
50.000	20	120	1050	66
60.000	290	675	2300	432
70.000	830	1800	4300	1314
80.000	1810	3500	7250	2840
90.000	3470	5900	11200	5420
100.000	5740	9300	16300	9140
110.000	8730	13700	22600	13860
120.000	12630	18900 ODMERJENI DAVEK ZA ŠTIRIČLANSKO DRUŽINO (Zaposlen je samo en član družine, ki Ima dva otroka)			30100	19580
Osebni dohodek (v dinarjih)	Ljubljana	Beograd	Skopje	Sarajevo
40.000	—	—	350	—
50.000	—	30	1050	—
60.000	20	450	2300	204
70.000	290	1350	4300	762
80.000	830	2900	7250	1920
90.000	1810	5000	11200	3850
100.000	3470	8100	16300	7030
110.000	5470	12200	22600	11110
120.000	8730	17250	30100	16380
<9999999999999991
99999999999999999999999999999999
Makedonska skupščina je sprejela še en zakon, s katerim je uveden poseben prometni davek na »šund« literaturo, drastično povečan od predlaganih 31,5 na 200 odstotkov. Prav tako Je uveden poseben republiški prometni davek na alkoholne pijače. Naravno vino je obdavčeno z 10 parami na liter, naravno žganje do 40 odstotkov z 20 parami in z več kot 40 od stotki s 30 parami na liter. Desertna vina so obdavčena glede na nabavno ceno: če je cena 15 din po litru, potem je treba plačati dinar davka, če pa je večja, potem pa je davek 1,5 dinarja na liter. Uveden je tudi poseben prometni davek na pivo in sicer 12,5 odstotka Umetno žganje in ostale žgane pijače so ob davčene s posebnim davkom — 10 odstotkov od nabavne cene.
BOJANA POPOVSKA
NOVI SAD:
HONORARJI PREK PODJETJA
V zbirki predpisov, ki jih je naj višje predstavniško telo SAP Vojvodine sprejelo zadnje dni minulega leta, so pozornost vzbudili zakoni o obdavčenju dohodka in premoženja občanov. Njihova poglavitna značilnost je ustreznejše zajemanja osebnih dohodkov in drugih dohodkov, kar naj bi prispevalo k odstranitvi neupravičenih socialnih razlik ta preprečilo bogatenje na račun tujega dela. Sekretar za finance Dušan Vladkovič je povedal, da se z novimi zakoni zagotavlja večja učinkovitost predpisov na področju davčne politike v celoti.
Takoimenovani »povečani davek« bodo morali plačati tisti zavarovanci, ki ne bodo pravočasno predložili davčne prijave, pa tudi tisti, ki bodo pravočasno predložili prijavo, vendar z netočnimi podatki o dohodku. Menijo, da bo takšna metoda urejenja razmerij z zavezanci prispevala k krepitvi davčne discipline m onemogočila bogatenja na nezakonit način.
Nova določila v predpisih imajo tudi namen odpraviti napake stalnih davčnih organov. V obrazložitvi so zakonodajalci opozorili poslance na primere iz dosedanje prakse, ko so nekateri davčni organi priznavali v materialne stroške tudi po 5 milijo nov dinarjev brez kakršnihkoli dokazil ta izvedenega dokaznega postopka. Da se takšni pojavi ne bi več ponavljali, so predvideli možnost rajzveljavitve odločbe o odmeri davka, če so v njej zakoni. Razveljavljene bodo odločbe prvostopenjskih organov, če odmera davka ni utemeljena glede krajevne
pristojnosti občinskih organov Takšne prakse je bilo v zadnjem času precej, ker so davčni organi hoteli dobiti plačilo davka od čim več zavezancev z območja drugih ob čin, da bi tako imeli večji dohodek za »svojo« občino.
Poostreni so tudi predpisi o evidentiranju računov in »računčkov tn raznih potrdile«, na podlagi katerih se »steka« denar iz družbene blagajne v zasebnikove žepe Vojvodinski zakon predvide va obveznost, da morajo vsi delavci, ki ustvarjajo doho dek v drugi delovni organizaciji v obliki honorarja, odpreti poseben račun v svoja delovni organizaciji za izpla čilo takšnih »izrednih« do hodkov. Novosadska občina je določila na primer stopnjo v višini 50 namesto doseda njih 40 odstotkov davka na prejemke iz delovnega razmerja uživalcev pokojnine Namen tega je, da ne bi spod bujali zaposlovanja upokojen cev ta pospešili proces spro ščanja delovnih mest, ki jih zdaj zasedajo upokojenci
Davki iz skupnega dohodka občanov so v Vojvodini prenešeni v pristojnost ib-čta. Zgornje meje so različne, zendar so odstopanja minimalna. Novosadska občina je neobdavčeni del skupnega dohodka občanov zvišala s 35-000 na 40.000 dinarjev. Hkrati so zvišali olajšavo za vzdrževanje družinskega člana z dosedanjih 3.000 na 4.000 dinarjev.
PETAR DAVIDOVIC
SARAJEVO:
DAVEK
NA NOGOMETNE TEKME
V Bosni in Hercegovini občani ne plačajc davka na skupni dohodek, če ta ne presega 37.000 din. Olajšava za vsakega nezaposlenega člana družine je 5.400 din. Osnovo za davek dobimo če od celokupnega dohodka od bijemo 37.000 din ter olajša ve, če seveda so. Olajšava 5.400 din na nezaposlene člane družine ne pride v poštev, če sta zaposlena oba zakonca. Za avtorska dela upoštevajo v BIH stroške od 25 do 30 odstotkov vrednosti del in stroške odbijejo od skupne ga dohodka. Lam je bila v BiH meja za plačilo davka na skupni dohodek 32.000 din, olajšava na nezaposlenega člana družine pa 4.500 din Ferid Beslagič, pomočnik sekretarja za finance BiH, je izjavil, da o stabilizacijskem davku v tej republiki še razpravljajo ta da o tem ni pripravljen govoriti, pač pa so v BIH uvedli posebno obdavčitev prometa & proizvodi tn storitvami. Občine, med nji-
mi tudi vse štiri sarajevske, pa so uvedle tudi poseben občinski davek na promet ■ proizvodi in storitvami.
Davčna stopnja za nova in rabljena motoma vozila In plovne objekte Je v BiH 9,5 odstotka, ta stopnja pa se zmanjšuje za stopnjo posebnega občinskega prometnega davka, vendar republika ne more dobiti manj kot 3,5 odstotka. V Sarajevu naprimer to pomeni, da dobi republika od vsakega prodanega novega ali rabljenega avtomobila 3,5 odstotka, občina pa 6 odstotkov.
Razen tega plačajo v BiH posebni davek (stopnja Je 6) na promet s stroji za pranje posode, filmskimi kamerami in kino projektorji, ročnimi m žepnimi urami, ki veljajo v malo prodaji brez prometnega davka več kot 200 din, radijskimi sprejemniki tn gramofoni, ladijskimi motorji, ki imajo več kot 9 KS, fotografskimi aparati, ki veljajo v maloprodaji brez prometnega davka več kot 250 din, pisalnimi stroji, ki veljajo več kot 2000 din, in avtomobilskimi plašči in gumami.
Po stopnji 12 odstotkov plačajo v BiH posebni davek na promet z okrasnimi stvarmi, kristalom, barvnimi tele-vizorj, parfumerijo, kozmetiko in toaletnimi preparati ■ razen pralnih praškov nekaterih mii zobne paste in losjonov za usta), naravnim dragim kamenjem in biseri ter predmeti, izdelanimi is tega kamenja ter biserov, plemenitimi kožami in krznom, predmeti izdelanimi la teh kož in krzna, preprogami, ki imajo na kvadratni meter več kot 120.000 vozlov ter gramofonskimi ploščami, za katere Je treba plačevati osnovni davek na promet.
V BiH so uvedli tudi po sebni prometni davek na publikacije, ki nimajo posebno ga družbenega in umetniškega pomena torej na takoimenovani »šund« literaturo. Ta davek Je v BiH 31,5 odstotka.
Občine so uvedle tudi posebne občinske prometne davke. V Sarajevu Je tako na primer treba dodati za uro, vredno več kot 200 din še 10 odstotkov nabavne cene, prav toliko za magnetofon, gramofon, drago kamenje, barvne televizorje in za zlatnino, »šund« je občinsko obdavčen s 15 odstotki, liter naravnega žganja s tremi dinarji, posebna vina s 5 do 6 dinarji, dragi likerji in alkoholne pijače od 7 do 12 dinarji, steklenica piva pa s 16 odstotki nabavne cene. To seveda niše vsi občinski prometni davki. Med drugim so v Sarajevu uvedli tudi prometni davek na nogometne tekme ter sejemske in ostale prireditve, razen kino predstav Stopnje so od 5 do 10 odstotkov
MIŠI BAUER
NAŠI ZA MEJO
POSLANSKO
VPRAŠANJE
,,Izpolniti določila državne pogodbe“
Dr. Vojan Rus Je republiškemu IS postavil poslansko vprašanje, o sedanji situaciji na avstrijskem Koroškem v zvezi z nedavnimi izjavami predstavnikov avstrijske ljudske stranke. Odgovoril mu je dr. Mirko Žgur iz urada za zunanje zadeve na zadnji seji republiškega zbora slovenske skupščine.
Naša i --ališča, jo dejal med drugim er. Zgur, do dogodke* na Koroškem m mednarodnih obveznosti Avstrije do ureditve položaja slovenske narodnostne skupnosti in ju-
gostovansko-avstrioskih odnosov so bili precizirani v Številnih dokumentih zveznih in republiških organov. Se posebej jasno Je naše stall-66e o teh vprašanjih opredelil predsednik republike v nedavnem razgovoru z ljubljanskim političnim aktivom.
Izvrševanje državne pogodbe m vseh njenih določil je mednarodna obveznost republike Avstrije. Zato tudi izvrševanje določa državne pogodbe, ki se nanašajo na pravice in položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, predstavlja mednarodno obveznost.
Obnašanje avstrijskih poli-tinčdh strank do slovenske manjšine in izpolnjevanje državne pogodbe je notranje avstrijsko vprašanje, ki ga IS ne želi presojati, čeprav ima njihovo obnašanje . tudi širšo mednarodno odmevnost. Za nas Je pomembno le, kako republika Avstrija izvršuje svojo obveznost iz državne pogodbe in drugih mednarodnih aktov glede ureditve položaja slovenske narodnostne skupnosti. Tako Jugoslavija kot Slovenija vztrajata, da avstrijska država kot mednarodni subjekt dosledno izpolnjuje določila 6., 7., 9., 10., in drugih členov državne pogodbe ter da našima narodnostnima gkupnostima v Avstriji zagotovi primerne pogoje za vsestranski narodnostni, kulturni, gospodarski in do-ugi razvoj.
Določila državne pogodbe vsebuje zelo precizne ocene in konkretne obveznosti avstrijska republike glede
popularni informativni tednik •
uraditire položaja slovenske in hrvatske manjšine. Te obveznosti sta osrednji organizaciji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v svojih dokumentih, ki sta Jih predložili avstrijski vladi leta 1955,1971 in 1972 tudi podrobneje razčlenili in konkretizirali. Konkretne zahteve glede ureditve položaja naše narodnostne skupnosti v Avstriji vsebuje tudi resolucija skupščine Slovenije z dne 20. oktobra 1972. Republiški IS kot tudi naši zvezni organi v razgovorih s predstavniki republike Avstrije o ureditvi položaja naše narodnostne skupnosti izhajajo iz konkretnih zahtev, ki jih vel ti dokumenti vsebujejo in vztrajajo na njihovi uresničitvi. Precizni predlogi in zahteve so bile ponovno postavljene 8. novembra 1972 v jugoslovanski noti vladi republike Avstrije.
A. L
Das ist Karaten
1972
Lesestoff sur Information
Dazembor
Anstatt der Einleitung
m dan latztan Monaton hal atch dfa polltlacha Sltuatlon In Klmtan varlkidart: dla naUonatlstlachan AusachraJtungen im Zusammanhang mit dar Aufstallung alnlgar zwai»prachigar Aufachrittan in SOdklmtan ha ban gazaigt, vrla notarandlg aa M, dan Hatzam In dan RaHian das Kšmtnar Heimatdfanstas und dar bdrgar-lictean Partaian antgaganutratan. Dla Postwurfsendungt dla nun vor Ihnan llagt, dlani dtoaam Zvrack: tla aafl dazu baitragan, daB dlesen FaJmfan dar Fraundachaft untar dan Vfllkem dla Titigkait arschurart wird. Dla varschiadanan hiar verBftent-UcMen ArtMcel aoilan aina lnformationsqualla blaten fttr sile, dla dan Verkflndam und Organisatoran dar sagananntan .Ortatafalstiirma** nicht aut dan Lakn gahan
NatOrffch —« ndt dlesam Postwurf altotn kann man kalna Wunder olikan und die Folgan alnar hundartjlhrigan nationalan UnterdrOckungspolitik dan Kimtner Hovrenan gaganflbar baaatttgan. Daaaan aind.vdr uns aotbstvarstindtich bomiBL Wlr ariaaan, daS unser Poatvrmf nicht mahr saki kann ale aina D en kanra* g u n g. Dann grundlagenda Andarung dar unhaltbaran Kimtner Sltuatlon kann n ur errelcht warden, wann aleh knmer breltara Tella dar vrerktittgen Kimtner Bav&lkarung zusammenschlleBan, um Im Kampi fflr ihra Rechte und gagan die Verechlechterung Ihrer Lebensbedingungen auch dan nationalistlschen Hatzam «las Handwark zu lagan.	Dla Radaktion
fCopf: das Dcatsdi bat In Klrmsa laudaaf landab sebi anumstSfilichn Aasdtcn*. sete* Ccltung bel dm asdersu (" tlneuu das Landcs).
Wie sobi ss absr hktnlands mk dam
S1owcnischr Wckhes Anschea and oelcfas Celtudg besltzt ca eigendkb?
Die Schfilerin Wieser aus Wlndlscb Hd-berg/Slovenji PfajbeA-wei£ M nun md> giiltig: KE1N Anschcn, KEINE Gctam*.
Auch der KurswsgenEshrsr Pesjak daaf ihr daS ungestraft beweisen.
Und der' Scbreiber de* amrShtitau Bd* trage* erfaubt slch wobl das anheimlkfaaM Špici mit der Scele dieser SchOlerin: er zerrede« dieten tehten nationalpolidachcn Konflikt In einer unquallfizlcrten Ar, die nicht n. Obertreffen ist: mit- der Unice* konzediert fr (Staatsvertrag, Pdstfahrcr ist AihtspenofO* ml« der Rechten stelit er dlese Konzession bi Frage, indem er — auf das Unterbewu8tšein des Le-sers zielend — sicb einen Jndividuell-menschlichen Aspekt* einfallen lita. den Chauffcur aU Cholcriker entschuldigt and der Schiilcrin indirekt eine Ar Ercčhes
V CELOVCU JE DECEMBRA IZŠEL PRILOŽNOSTNI LIST Z NASLOVOM »DAS IST KARNTEN«, KI IMA V PODNASLOVU ZAPISANO »BERILO ZA INFORMACIJO«. LIST SO IZDAJATELJI BREZPLAČNO POŠILJALI NA DOMOVE. NJEGOV GLAVNI NAMEN PA JE, TAKO JE UREDNIŠTVO LISTA ZAPISALO V SESTAVKU NAMESTO UVODA, »DA NAJ BI DOPRINESEL K OTEŽRVANJU DEJAVNOSTI SOVRAŽNIKOV PRIJATELJSTVA MED NARODI«.
Njegova vsebina, sa katero je odgovoren znani koroSkl kulturni delavec in profesor na celovški slovenski gimnaziji Janko Messner, je morda malce nenavadna, vsekakor pa udarna in taka, da je razumljiva vsakemu bralcu. V listu pravzaprav ni govora o običajnih problemih, iz običajnih zornih kotov. Messnerjev list se spušča bolj v prakso in vsakdanjost koroškega življenja. Med drugim opozarja na krivdo, ki jo nosita za nezadostno seznanjenost deželanov o slovenskem vprašanju dve najmočnejši sredstvi informiranja, tisk in šola. še posebej zanimiv je faksimile Šolske naloge v 4. razredu osnovne šole. Dovolj je, da človek prebere samo to in postane mu jasno, zakaj je na Koroškem tako stanje in kako to, da sc koroška mladina do danes še ni otresla bremen preteklosti.
Morda je še posebej treba poudariti članke o vodji »vindišarjev« Valentinu Einspielerju In izvleček iz novele Janka Messnerja Leningrad/Globasnitz 1942, ki govori o najtežjih dneh koroških Slovencev, o dneh nacistične vladavine med drugo svetovno vojno. Tistim pa, ki bi jih ta list spodbudil k razmišljanju, je uredništvo pripravilo kratko bibliografijo publikacij, kjer se lahko bolj podrobno spoznajo s to problematiko, tudi s slovenskega zornega kota.	DUŠAN NEČAK
ZA STRNJENO FRONTO KOROŠCEV
V dunajsko komisijo le brez 99vindišarjev“
OD DOPISNIKA RTT •
CELOVEC, 6. Jan. — »Koroški Slovenci stopamo v novo leto 1973 v znamenju internacionalizacije našega vprašanja. To nam nalaga vse več nalog in zlasti vse več odgovornosti v prizadevanju za dosego zajamčenih pravic«, piše dr. Franci Zvvitter v uvodnem članku »Slovenskega vestnika«, ki bi lahko veljal tudi kot novoletna poslanica predsednika Zveze slovenskih organizacij.
Dr. Zwitter ▼ svojem Manini poudarja, da bodo koroški Slovenci prav zaradi Internacionalizacije svojega vprašanja v novem letu še bolj soočeni s narodnostno problematiko, kajti pravic nihče ne dobi podarjenih to Slovenci bodo prisiljeni vse narodnostne odločitve odgovorno uskladiti s stvarnostjo in z želenim rezultatom svojih narodnostnih zahtev In prizadevanj.
Kulturni dom
KOMISIJI NE BO LAHKO
Dr. Ztvitter o komisiji dr. Kreiskega
Lani, 28. decembra, Je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter dal avstrijski agenciji APA Izjavo o tem, kako bi se utegnilo razvijati reševanje problema koroških Slovencev. Kot je znano, sta obe slovenski organizaciji mnenja, da je vprašanje treba internacionalizirati.
Kent smo že poročali, sodi dr. Zwitter, da razvoj v zadnjem času kaže v smer kolektivne zaščite manjšine kot celote v nasprotju z zagovorniki zaščite posameznika. Res pa je tudi, da se v Organizaciji združenih narodov doslej niso mogli zediniti niti o definiciji pojma »manjšina« niti o vsebini zaščite manjšine. Dosedanje izkušnje kažejo prav nasprotno. OZN je navezala svoje delo na metode, ki so bile v veljavi po prvi svetovni vojni in prepuščajo spore zaradi manjšin prizadetim državam. To se je izkazalo ob južnotirolskem sporu In prav to metodo pričakujejo tudi koroški Sloven-
ci, če bo njihova pritožba izročena Organizaciji združenih narodov. Nikakor pa koroški Slovenci ne pričakujejo od 4 podpisnic avstrijske državne pogodbe ali od OZN definitivne ali avtoritativne razlage določil sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Tako bodo koroški Slovenci kljub internacionalizaciji še naprej neposredno soočeni s problemom sedmega člena državne pogodbe, s tem pa s problemom manjšinske zaščite, neodvisno od tega, če bosta Avstrija in Jugoslavija obravnavali vprašanje bilateralno ln ne glede na to, ali bosta za to dobili nalogo iz Združenih narodov. Vsekakor pa
se bodo s problemom morali spopasti v komisiji, ki jo predlaga avstrijski zvezni kancler in ki naj bi v kratkem začela delovati.
V svojem predavanju o manjšinski zaščiti v Avstriji in drugod, ki smo ga v svojih poročilih o koroških kulturnih dnevih že omenili, Je dr. Zvvitter kritično ocenil dosedanje izvajanje manjšinske zaščite v Avstriji in se odločno izrekel zoper uporabo individualne zaščite, ki jo zagovarja Avstrija, zoper zanikanje teritorialnega načela, zoper ugotavljanje manjšine, zoper omejeno pravico staršev v šolskem vprašanju, zoper načelo o pripadnosti, zo-
ZA
O perspektivah porabskih Slovencev govori dr. Gyorgy Gonda
Madžarska ima petletni načrt, po katerem se odvija gospodarski razvoj, prav tak načrt pa ima tudi naša županija, nam je pred dnevi dejal predsednik izvršnega odbora sveta Železne županije v Szombathelyu dr. Ge6rgy Gonda.
Najpomembnejši cilji tega načrta so na eni strani razvoj industrije, na drugi pa razvoj kmetijstva s posebnim poudarkom na pri nas tradicionalni živinoreji«, je nadaljeval dr. Gonda. »Tako postavljeni cilj neposredno zadeva vse prebivalce pokrajine, saj gre za dvig življenjskega standarda vseh naših ljudi in tako tudi Slovencev. Dalje bi lahko povedal, da daje naša četrta petletka posebni poudarek območju, kjer živijo prebivalci slovenske narodnosti. To m slučajno, temveč je v skladu z marksistično-lenini-stično narodnostno politiko m ob tem še pojasnilo, da je prav del županije, kjer živijo Slovenci, gospodarsko najmanj razvit.
V stikih z vašo državo posvečamo posebno pozornost razvoju maloobmejnega blagovnega prometa. Pred časom smo imeli v Szombathelyju razstavo vseh tistih proizvodov, ki Jih lahko vključimo v maloobmejno blagovno menjavo.
Monošter je središče pokrajine, kjer živijo Slovenci. V preteklih letih smo si prizadevali razviti t£ko industrijo v Monoštru, ki bo lahko zaposlila mlade iz slovenskih vasi in vse tiste, ki želijo de lati v industriji. To je pomembno, ker so si nekoč ljudje iz teh krajev služili kruh ■ sezonskim delom na več Sto kilometrih
■estvih; spomladi so odhajali
in se vračali na jesen. Temu smo naredili konec; sleherni tamkajšnji prebivalec si lahko zasluži kruh ali v domači vasi ali v monoštrskih obratih.
Našteti gospodarski ukrepi so za slovensko območje najpomembnejši. Po vaseh pa smo pospeševali razvoj zadrug. Prav ta čas načrtujemo večje pogozdovanje in pred nedavnim smo se dogovorili z ekonomsko fakulteto v Budimpešti, da pripravi gospo-
DR. GYORGY GONDA: »Želimo, da bi učitelje za naše slovenske št»le izobraževali v Mariboru ...« Foto: J. S.
darske analize in izračune, na osnovi katerih bomo lahko pripravili hitrejši in načrtnejši gospodarski razvoj te pokrajine s slovenskimi vasmi.
V ilustracijo, kako skrbi županijski svet za gospodarski razvoj in za izboljšanje življenjskih pogojev v teh vaseh, naj omenim, da smo v državnem merilu prvi ustanovili — v okviru županij ske-ga sveta — odbor za vprašanja narodnosti. V njem so zastopane vse tri narodnostne manjšine: Slovenci, Hrvati in Nemci (Avstrijci, op. J. S.), Člani tega odbora so delno člani županij skega sveta, deloma pa predstavniki narodnosti. Odbor je zelo aktiven in načrtno dela. Obravnava najbolj žgoča vprašanja, s katerimi se srečujejo manjšine, daje predloge županijskemu svetu in izvršnemu odboru, zelo intenzivno pa obravnava tudi kulturna vprašanja. Ta ko je na zadnji seji, na primer, obravnaval uresničeva nje razvojnih programov na vasi. V četrtem petletnem razvojnem programu bomo modernizirali otroški vrtec na Gornjem Seniku, kluba v Stevanovičih in Gornjem Seniku, v tej vasi pa bomo povečali še šolsko poslopje. Se naprej bomo razvijali trgovino in ostala področja, ki zadevajo preskrbo in standard prebivalcev.«
— Kaj pa kultumo-prosveš-no področje?
»Naši učitelji so vsako lete
na jezikovnih tečajih v Sloveniji, kar ugodno vpliva tudi na kulturni razvoj, še posebej pa je to pomembno za nadaljm razvoj pouka v materinščini. Razen tega pa se na učiteljišču v Szombathelyju izobražujejo mladi iz slovenskih vasi, ki bodo po končanem šolanju delali med po-rabskinii Slovenci.	__
Prav gotovo pa sodi dvig kvalitete pouka med naše najpomembnejše cilje. Približujemo se jim tudi s tem, da izboljšujemo materialne, m kadrovske pogoje šol. želim poudariti, da je županij skl svet v preteklih letih ustanovil posebni denarni sklad, jsa katerega daje za učila ln knjige v šolah na slovenskem območju. Poseben denar dajemo tistim učiteljem, ki se želijo zaposliti v teh krajih. To je enkratni dodatek in znaša od 2 do 10 tisoč forintov (od 126 do 630 tisoč starih dinarjev, približno, J. S.), razen tega kupimo učiteljem stanovanje, če je potrebno, dobijo pa tudi druge dodatke. Z mirno vestjo lahko trdim, da so se življenjski pogoji v naših vaseh zelo izboljšali. Ponovno pa poudarjam, da smo tu imeli najtežji začetek, ker gre za gospodarsko manj razvite kraje.
V zvezi s poukom materinščine naj povem še, da razen obstoječih oblik izobraževanja pedagogov želimo, da bi učitelje za naše slovenske šole izobraževali v Mariboru, naše učiteljišče v Seomba-thelyju pa naj bi pomagalo pri izobraževanju učiteljev za dvojezične šol* v Prekmurju.«	JOŽE 9ABJAN
per uporabo določila o 20 % kot minimalnega števila za uporabo varstvenih določil, predvsem pa zoper dosedanje Izide avstrijskih ljudskih štetij, posebno tistega iz leta 1961. Posebno pa se je zoperstavil poskusom razcepa slovenske narodnostne skupine na narodnostno zavedne Slovence in tako imenovane »vin-dlšarje«, zoper kategorizacijo občevalnega jezika na 9 oziroma 6 skupin, zlasti pa zoper pritegnitev »vindišarjev« v komisijo za ureditev nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupine.
Posebej Je poudaril, da bodo ta stilišča tako pri bilateralnih pogovorih, predvsem pa pri delu komisije, morali upoštevati, saj brez pristanka prizadete narodnostne skupine ni pričakovati uspeha.
Takšnih odgovornih uskladitev ne bodo terjale le bližnje občinske volitve. Ce kdaj, potem morajo koroški Slovenci letos mimo vseh sve-tovno-nazorsknh ln političnih razlik strniti vse sile v enotno akcijsko fronto, ki mora biti nerazdružijiva in učinkovita, ne le v mednarodnem postavljanju teženj manjšine, temveč še prav posebno v zagovarjanju in utemeljevanju njenih upravičenih zahtev v komisiji za uresničitev čl. 7., ki Jo je prav v teh dneh ustanovil zvezni kancler dr. Kreisky.
Dr. Zvrttter v nadaljevanju poudarja, da so koroški Slovenci pripravljeni konstruktivno sodelovati v tej komisiji, v kolikor vanjo ne bodo imenovani zastopniki »vindišarjev« ali Heimatdlensta, oz. vanj vključenih organizacij. Ta pogoj nikakor ni Izraz strahu pred temi organizacijami, ampak nujna posedica vsebine državne pogodbe, ki prepoveduje obstoj organizacij, katerih delovanje je usmerjeno proti pravicam manjšine.
Letošnje občinske volitve na Koroškem bodo brez dvoma pod vtisom nerešenega vprašanja manjšine. V tej perspektivi so lahko koroški Slovenci že doslej videli, katera stranka in katere sile so eventualno pripravljene zagotoviti manjšini enakopravno mesto na njenem avtohtonem ozemlju in kdo vztrajno nasprotuje zahtevam manjšine po uresničitvi pravic, ki ji gredo. Neposredni volivni boj bo to še bolj po-
kazal in manjšini njeno odločitev olajšal, da ne bo dala svojih glasov tistim, ki Ji odrekajo pravico do obstoja, na drugi strani pa da ne odbije naklonjenosti in Iskrene zavzetosti za svoje težnje tistih demokratičnih sil, ki želijo zagotovitev enakopravnega in mirnega sožitja obeh narodov v skupni domovini.
Dr. Zwitter izraža tudi upanje, da slovenski manjšini na Koroškem v letu spomina na začetek oborožene partizanske boihe na Koroškem pred 30 leti in 400-letnice kmečkih uporov ne bo pretežko ponovno skovati enotno fronto vseh, ki so za obrambo miru in demokracije, zlasti pa urediti enotnost vseh za dosego pravic, ki Jih manjšini zagotavlja državna pogodba.
Ob koncu dr. Zvrttter še poudarja, da bo treba letos resno začeti s konkretnim uresničevanjem dolgoletne zahteve po postavitvi skupnega slovenskega kulturnega doma v Celovcu.
Komisija in njene naloge
Tudi »Naš tednik« posveča uvodnik nalogam manjšine v letošnjem letu ter poudarja, da so koroški Slovenci pripravljeni sodelovati v komisiji za reševanje vprašanja čl. 7. pod določenimi pogoji, pri tem opozarja na določene glasove na Koroškem, ki da pomenijo korak naprej. Časopis omenja predvsem izjavo prof. dr. Isačenka, ki Je jasno povedal, da Je tako imenovani vindišarski Jezik slovensko narečje, da ni na Koroškem tretjega jezika in tretjega naroda in da sta na Koroškem samo nemški in slovenski narod. Časopis obširno citira Isačenkovo izjavo ter poudarja, da so koroški Slovenci del slovenskega naroda in da hočejo kot takšni živeti v Avstriji kot enakopravni državljani z vsemi dolžnostmi in vsemi pravicami.
Oba slovenska časopisa se tudi podrobno ukvarjata s
predvideno komisijo za uresničitev čl. 7. »Slovenski vestnik« poudarja, da je v zvezi s komisijo še vrsta nerešenih vprašanj. Ne gre samo za vprašanje zastopstva vindišarjev, ampak tudi za vprašanje, kaj bo naloga komisije — ali bo obravnavala samo zakon o dvojezičnih napisih ali tudi druga manjšinska vprašanja. AU bo omenjeni zakon skušala le nekoliko bolj uskladiti z ustreznimi določili državne pogodbe ali pa ga še nadalje poslabšati v smislu zahtev, ki so prišle do izraza v protizakonitih napadih na dvojezične napise. Po mnenju »Slovenskega vestnika« bi se tvorci komisije lahko zgledovali ob podobni ustanovi v Italiji, ki je sicer dolgo časa, vendar uspešno iskala ln tudi našla sprejemljive oblike rešitve južnotl-rolskega vprašanja.
S predvideno komisijo se ukvarja v »Našem tedniku« tudi podpredsednik Narodnega sveta dr. Inzko. Avtor poudarja, da je mogoče nerešena vprašanja reševati samo v sodelovanju z manjšino.
slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kar bt mogel opravljati le znanstva ni raziskovalni Inštitut, zato Je povsem razumljivo, da Je bila tudi na zadnjih koroških kulturnih dneh postavljena zahteva po ustanovitvi takega inštituta, ki bi potem lahko prevzel tudi skrb za pripravo in izvedbo tradicionalnih koroških kulturnih dni.
Nemški časniki
Kulturni dnevi — odmev
Oba slovenska tednika na Koroškem obširno poročata tudi o nedavnih koroških kulturnih dneh. Pri tem pa se v glavnem omejujeta le na bolj ali manj obširno poročanje, ne spuščata po se v podrobnejše ocenjevanje. V glavnem moramo zabeležiti, pravi »Slovenski vestnik«, da so bili 4. koroški dnevi uspešni. Ne moremo namreč soglašati z mnenjem, da odvzamejo aktualna politična vprašanja kulturnim dnem njihov zna čaj ln pomen, zlasti tedaj ne, če so predavanja povsem znanstvenega značaja Aktualna politična vprašanja pač puščajo svojo sled tudi v kulturnem življenju vsakega naroda, ln so sestavni del njegovega kulturnega razvoja. Ravno to spoznanje pa je rodilo potrebo po stalnem preučevanju raznih problemov
Tudi koroški časopisi, Id izhajajo v nemškem jeziku, in ki so mnogo poročali o poteku koroških kulturnih dni, jih za zdaj ne komentirajo. Izjema je le »Kleine Zeitung«, ki Je izpod peresa Horsta Ogrisa objavila dokaj obširne pripombe na kulturne dni. Čeprav Je avtor potegnil v opredje predvsem razlike med osrednjima organizacijama koroških Slovencev v pogledih in stališčih do posameznih vprašanj, je vendarle njegova ocena v glavnem pozitivna, kaže pa tudi, da Je avtor potek kn’hn-nih dni zelo pozorno spremljaj.
»Kleine Zeitung« se v članku o kulturnih dneh med drugim ustavlja pri zahtevi po znanstvenem inštitutu, ki je bila postavljena že četrtič. Čeprav ni mogoče oporekati potrebnosti in upravičenosti takšne inštitucije, žal med koroškimi Slovenci še vedno ni jasne podobe o tem, kakšen naj bi bil osnovni namen m obseg inštituta. Dalje ugotavlja članek, da so koroške oblasti in odgovorni politiki posvetili kulturnim dnem mnogo premalo pozornosti, pri čemer pa nosi del krivde ‘udi manjšina, ki se premalo trudi, da bi bila pri političnih instancah stalno prisotna. In ne nazadnje je gotovo upravičena pripomba, da Je bilo premalo storjenega za publiciranje celotnega materiala. To velja na eni strani za sprotno oskrbovanje sredstev informiranja, kakor z* naknadno publiciranje tako referatov, kot prispevkov v razpravi. Dejansko bo velika škoda, če celotno dragoceno gradivo ne bo pravočasno objavljeno kot se je to zgodilo z gradivom vseh dosedanjih kulturnih dni. Ce se kulturni dnevi omejujejo samo na prisotne v dvorani, Je to vsekakor premalo ln ni ustrezno trudu, ki Je bil vložen v pripravo tehtnih referatov ter dragocenih prispevkov v razpravi.	ZVONE ZORKO
JADRANSKI KOLEDAR 1973
TRST, 6. jan. — Založba Tržaški tisk je pod pokroviteljstvom Slovenske kultumo-gospodarske zveze izdala Jadranski koledar za leto 1973, s čimer nadaljuje 'bogato tradicijo tovrstnih publikacij na Primorskem. Posebna dragocenost letošnjega koledarja je zbirka dokumentov, ki govorijo o političnih premikih minulega leta, ki so vplivali na življenje Slovencev v Italiji. Koledar s tem V odsotnosti ustanove, ki bi na zamejskih tleh z domačimi močmi, spremljala in proučevala družbeno-politične tokove, opravlja dragoceno poslanstvo zbiralca dokumentarnega gradiva za tiste, .ki se problemom manjšine posvečaj o z več /pozornosti. Predsednik SKGZ Boris Race ugotavlja v uvodnem članku, da se v letu dni, ki je minilo od prvega uradnega srečanja delegacij 'vseh zamejskih Slovencev s tedanjim predsednikom italijanske vlade Emili-om Coiombom, ni zgodilo nič takega, kar bi govorilo o resni pripravljenosti zadostiti zahtevam in pričakovanjem manjšine. Zavlačevanje z urejanjem odprtih vprašanj obsoja zato manjšino na počasno, toda nedvomno usihanje, meni Boris Race.
V življenjska vprašanja slovenske manjšine zanimivo posegata Bogo Samsa in Elio Fornazarič s članki o parlamentarnih volitvah, oziroma politiki dežele Furlanije-Ju-lijske krajine do Slovencev. Albin Bubnič piše, slovensko šolstvo v Italiji še vedno nima ustrezne pravne in ekonomske osnove, navzlic temu pa število dijakov razveseljivo raste. V šolskem letu 1972 do 73 se Je vpisalo na slovenske učne zavode na Tržaškem 3234, na Goriškem 1147 otrok.
Koledar, v katerem je cela vrsta literarnih in publicističnih prispevkov, je pripravil in uredil Jože Koren.
L V.
Italijani, Furlani in Slovenci zahtevajo rešitev svojih problemov
R«. aro • Ur* 10-
OD DOPISNIKA RTV
TRST, 6. Jan. — Tradicionalna osrednja prireditev v Beneški Sloveniji, »Dan emigranta« v Čedadu, ki je bila včeraj v gledališču Ristori, je minila v znamenju nevarnosti, ki jo za narodnostni in gospodarski razvoj videmske pokrajine pomeni siromašenje in izseljevanje. Kot ponavadi je bilo v dneh okoli novega leta v Benečiji veliko bolj živahno kot sicer, saj so se začasno vrnili domov številni izseljenci iz Švice, Francije in drugih zahodnoevropskih držav.
Domača društva — v zadnjem letu se Je njihovo število precej povečalo — so znala izkoristiti prisotnost mladih zdomcev za sestanke, na katerih so se pomenili o gospodarskih in narodnostnih problemih, ki tarejo beneške Slovence. Najpomembnejša sestanka sta bila v Spetru Slovenov, kjer ga je organiziral »odbor za preporod beneških ljudi« ter kongres izseljeniške org. ALLEF v Vidmu. Obakrat so v resolucijah, ki so jih podpisali Italijani,
Furlani in Slovenci, zahtevali sočasno reševanje nacionalnih in ekonomskih vprašanj.
Mladi odhajajo
List naprednih slovenskih duhovnikov v Benečiji »Dom« je v zadnji številki, sklicujoč se na podatke popisa prebivalstva iz leta 1971 opozoril na to, da število prebivalcev iz slovenskih vasi v Benečiji naglo pada. Tako je imela vas Dreka pred 10 leti (1961) 1128 prebivalcev, sedaj (1971) pa je le še 599, Grmek je imel 1645 prebivalcev, sedaj pa 929, Srednje 1554	— 922,
Sentlenart 2077 — 1375 Podobno se je število prebival
fMIGRENI;
Bolfattlno dali’A—oclariona Emigranti Hovanl dal Fridli • Vanasla Giulia a toro famlgjia Glaallo Druitva Slovanskih tzsaljsnoov Is Sanaiha Slovanija In njihovih družin
cev zmanjšalo tudi v Pod bonescu, Sovo dn j ah in Spetru Slovenov. Se najbolj ogrožene so občine s slovenskim prebivalstvom v Reziji, kjer je število vaščanov Tajpane padlo od 2258 na 1226, v Brdu od 1910 na 1127, ter v Reziji od 2830 na 1787. »Dom« opozarja, da se v videmski pokrajini najbolj zmanjšuje število prebivalcev slovenskih vasi, medtem ko je položaj v vaseh, kjer živijo Furlani in Italijani nekoliko boljši. Ni dvoma, da botruje množičnemu izseljevanju pritisk, ki so mu Slovenci izpostavljeni prav zaradi svoje narodnostne pripadnosti.
Četudi visoki pobegni predstavniki obstoja slovenske
manjšine ▼ videmski pokrajini ne zanikajo več — pred nedavnim Je o Slovencih v Benečiji spregovoril tudi predsednik vlade Andreotti, še prej pa papež Pavel VI., ko se je mudil v Vidmu — ti prvi znaki političnega odpiranja beneškim Slovencem še niso prinesli nobenih praktičnih učinkov Se več — slovenskemu druš vu »Ivan Trin-ko« so Skušali z vsemi sredstvi preprečiti, da bi nadaljevalo poučevanje materinega jezika. Medtem ko so spomladi sprejeli tečajnike pod streho na učiteljišču v Spetru Slovenov, poteka ta čas na daljevalni tečaj v neustreznih prostorih tamkajšnje gostilne. Odnos, do slovenske manjšine
v videmski pokrajini se torej očitno razhaja z besedami dobre volje visokih osebnosti in je slej ko prej posledica ozkih gledanj lokalnih oblastnikov ln Slovencem nenaklonjenih političnih strank.
Tisoč organiziranih beneških Slovencev
Kar se predstavnikom do mačih društev spričo nacionalističnih pritiskov posreči le poredkoma in z veliko težavo, so z uspehom storili mladi delavci — izseljenci. Po-budnik združevanja beneških Slovencev Izven meja domovine, Dino Del Medico, Je na občnem zboru Slovenske kul* tumo-gospodarske zveze sporočil, da ima društvo slovenskih izseljencev, ki so ga ustanovili pred štirimi leti, 1065 članov in 20 sekcij. Skupaj a podobnimi organizacijami furlanskih ln italijanskih izseljencev iz videmske pokrajine so sprožili več akcij, ■ katerimi so opozorili na gospodarsko nerazvitost domačih krajev. Razvili so tudi živahno kulturno življenje ter izdajajo svoj časopis »Emigrante. ki redno izhaja v Švici. Predstavnika društva so izvolili tudi v deželni odbor za probleme tzseljeništva, ■ čimer je dežela Furlanija-Ju-julijska krajina tudi uradno priznala organizaciji slovenskih izseljencev pravico, da se na uradni ravni poteguj« zb Interese pre^h-Vstva bo* neških dolin. IVO VAJGL
SREDSTVO. NE CIU
Kratke smuči del šole smučanja
Metoda poučevanja s kratkimi smučmi je na mah osvojila svet. Navidezno je bila napovedana vojna »klasičnim« dolgim smučem, ker so nekateri proizvajalci kratkih smuči z neobjektivnim reklamiranjem zavedli kupce.
»Paralelnega smučanja se naučite v enem dnevu!« — ob taki trditvi, se lahko dober poznavalec poučevanja smučanja le nasmehne, začetnik pa temu verjame in je kaj nezadovoljen, ko okusi pri praktičnem pouku, da tako hitro spet ne gre. Zahvala gre nekaterim učiteljem smučanja v svetu, da so dali poučevanju na kratkih smučeh pravo mesto v šoli smučanja.
Se vedno velja, da je hitrost kraljica vsega smučanja. Ce je bil včasih cilj vsakega smučarja hitro vijuganje, si želi danes krmariti v tekmo-
valnih zavojih. Hitrost in tekmovalna teknika pa zahtevata dolge smuči, sicer bi prav tekmovalci prvi prešli na kratke smuči.
Ker želi smučkr čimprej doseči cilj (tekmovalno tehniko, hitrost), je prav, če učitelj smučanja izbere metodo poučevanja s kratkimi smučmi, saj učenec hitreje napreduje, kot če bi imel na nogah dolge smuči. Kratke smuči so torej le sredstvo, ne pa cilj in zato predstavljajo le del šole smučanja.
Kratke smuči so namenjene:
1. Začetnikom vseh starosti. Takoj, ko obvlada uče-
nec lažje elemente, preide na nekoliko daljše smuči in težje elemente.
2.	Smučarjem, ki krmarijo z dolgimi smučmi v paralelnih kristianijah, vendar ne razbremenjujejo sonožno, ampak med kristianijo prestopajo. S krajšimi smučmi lahko odpravijo napako in nato poskusijo še na dolgih, ki jim dovoljujejo večjo hitrost.
3.	Smučarjem, ki jim paralelna tehnika z dolgimi smučmi ne dela preglavic, ne zmorejo pa hitro vijugati.
4.	Zelo dobrim smučarjem, temovalcem, akrobatom in klovnom za razvedrilo.
5.	Tistim, ki imajo poškodbe na nogah in z dolgimi smučmi sploh - ne bi mogli smučati.
6.	Starejšim, ki niso več tako dobro fizično pripravljeni in ne smučajo hitro.
Ce smučar uspešno konča šolo smučanja na kratkih
ZAKAJ PLAZOVI?
Hoja in varnost v gorah (33)
Osnova'za nastanek plazu je sneg, ki ga v gorah prinese jesen, najbolj obilno pa zima in tudi še zgodnja pomlad.
Ne bomo se ukvarjali s podrobnostmi, radi bi pa bralce seznanili s tistimi osnovnimi pojmi, ki pojasnjujejo nastanek in posledice plazov ter zlasti z ukrepi, ki se jih lotimo, da bi rešili človeka, ki ga je zasul plaz.
Sneži, kadar temperatura pade na nič stopinj Celzija■ in nižje. Takrat nastajajo ledni kristali različnih oblik. Sprijeti v večje ali manjše snežinke, padajo proti zemlji. Ce je zemlja ohlajena, se novoza-padli sneg ne tali, nabira se snežna odeja.
Ločimo nov in star sneg.
Med različnimi vrstami novega snega naj navedemo:
— PUHASTI SNEG pada pri zelo nizkih temperaturah, kadar ni vetra. Je zelo lahek. Kubični meter tehta komaj 10 do 30 kilogramov;
__ PRŠIC pada v majhnih snežinkah,
kadar je hladno. Priljubljen je pri smučarjih. Teža kubičnega metra je 30 do -60 kilogramov;
— JUŽNI, MOKRI SNEG pada pri temperaturah okrog nič stopinj Celzija. Lahko ga stiskamo v kepe, če pritisne suh mraz, se osuši in spremeni v pršič. Teža je 60 do 150 kg na kubični meter;
— BABJE PŠENO nastaja, ko padajo snežinke skozi oblake ali meglo in se na njih nabirajo ter zmrzujejo vodne kapljice;
— POVRŠINSKI SREZ nastaja iz izparin, ki se dvigajo iz notranjosti snežne odeje in kristalizirajo na površini snega, če je ta bolj hladen od zraka. Listični kristali dosežejo velikost nekaj cinteme-trov;
— IVJ E nastaja ob mrazu in megli, ki jo žene veter. Na privetrnih straneh se nabira na hladnih predmetih: drevju, skalah, ograjah, zgradbah itd.
Ko sneg doseže zemljo, se prične sta-' ran je in preobrazba kristalov. Sprva razvejane snežinke izgubljajo posamezne krake in postajajo vedno bolj okrogle. Nastajajo zrnca, ki zavzemajo manj prostora. Snežna odeja se poseda, postaja trdnejša, sprijeta.
Ločimo v glavnem tele oblike starega snega:
— GROBOZRNAT SNEG, čigar zrnca merijo več kot 2 mm v premeru. Največ ga je v spodnjih plasteh snežne odeje:
— FINOZRNAT SNEG z zrnci premera do 2 mm. Prevladuje v srednjih plasteh snežne odeje. Teža je 200 do 300 kg na kubični meter;
— SRENEC (FIRN) je priljubljen spomladanski sneg. Nastaja zaradi talenja in •ponovnega zmrzovanja snega. Teža kubičnega metra je med 400 in S00 kg. Ce je zelo toplo, se prepoje z močo tudi notranje plasti snežne odeje, ki niti ponoči več ne zmrznejo. Nastane gnil sneg, ki se pod koraki grdo predira;
__ SREN nastaja bodisi zaradi toplote
(sonca ali splošne otoplitve) in tej sledeče nočne pomrznitve na privetrnih straneh, pa tudi zaradi vetra, ki stiska snežne delce v -trdno celoto;
__ PLOVNI SNEG so kristali čašaste
ali srežaste oblike. Nastane, ko se izparine iz spodnjih plasti snežne odeje v višjih legah spet ohlade in kristalizirajo. Na* staja najraje na severnih, severovzhodnih, vzhodnih in severozahodnih straneh gora. Kristali so nesprijeti, med njimi je mnogo zraka. Ker se močno posedejo, se preostale vrhnje plasti snega pogosto kot obok pno nad votlo notranjostjo. Plovni sneg je za nastanek plazov naravnost idealen, saj predstavlja drsno ploskev, ki sjcoro nima trenja in tudi sam teče po strmini kot voda.	-
Zaradi vetra nastajata dve značilni
tvorbi:
__ ZBITI SNEG nastaja v metežu m
oejavici, ko veter na zavetrni strani odlaga sneg, ki mu poprej polomi vejice in ga motno premikasti, da se na gosto stlačen zbije v trdo, nevarno KLOZO. Teža je med 100 in 300 kg na kubični meter.
— VTISNJENI SNEG nastaja največ v metežu in ob sodelovanju megle na privetrni strani. Delci snega se zaradi pritiska na stični ploskvi za hip stale in takoj nato primrznejo na podlago. Teža tega snega, ki tvori nevarne klože, je med 150 in 300 kg na kubični meter.
Inž. PAVLE ŠEGULA
smučeh, se potem sam odloči ali bo še naprej uporabljal smuči dolžine 160 cm, ali pa bo postopoma prehajal na vse daljše Smuči, ker bo želel hitro in varno smučati. Nelogično pa je, da se za kratke smuči odloči dobro izurjen smučar, ki uporablja dolge smuči, dobro obvlada paralelno tehniko in mu je hitrost v užitek. V veliki hitrosti kratke smuči ne drže smeri, ampak »plešejo« pod nogami, zaradi česar je ogroženo varno smučanje.
Kaj so pravzaprav dolge smuči? Tega se ne da izraziti v metrih ali centimetrih. Za smučarja, ki uspešno krmari s 160 cm dolgimi smučmi, so morda 180 cm smuči dolge, za tekmovalca pa so kratke. Zato je še kako pomembno, da zna vsaik za sebe izbrati ustrezno dolžino smuči. Pri nakupu pa bi moral smučarju prodajalec svetovati glede na njegovo star rost, smučarsko znanje, težo in fizično sposobnost pravšnje smuči. S sposoj evalnica-'mi kratkih smuči pa bi marsikomu, ki ima dolge smuči, pomagali, da bi hitreje na. predoval.
Izbira ustreznih smuči pa še daleč ni zadosti za uspeh pri učenju smučanja. Tudi druga smučarska oprema mora biti primerna znanju smučarja, predvsem smučarski čevlji. Manj izvežbani visokih čevljev, kar bi jih smučarji naj si ne privoščijo
oviralo pri pouku. Smučarski čevlji z visokim nastavkom, ki sega nekako do srede meč, so posledica razvoja temovalne tehnike. Nižja sedeča preža terja veliko fizično moč, daljše vztrajanje v takem položaju pa izredno kondicijo, ki jo ima le malokateri rekreativni smučar. Pri nakupu čevljev velja tudi splošno načelo, da ne smejo tiščati, vendar morajo precej tesno oklepati nogo, posebno gležnje.
Pri varnostnih vezeh je bolj kot znamka pomembno to, da so pravilno uravnane (glede na smučarsko znanje, vrsto snega: led — mehak sneg ipd.)
Tehnično osebje v razvojnih oddelkih izdelovalcev smučarske opreme po vsem svetu je bilo zaradi vse večjega povpraševanja in konkurence prisiljeno izboljševati vse od smuči, palic pa do čevljev, vezi... Po drugi strani je bil tudi pritisk s strani tekmovalcev precej močan. Trdimo lahko, da so v glavnem vsi izdelki kvalitetni. Vendar nakupa smučarske opreme in avtomobila ne gre istovetiti — vsak berač hvali svojo malho. Čeprav tovarna smučarskih čevljev zagotavlja, da so to najbolj vami in udobni čevlji na svetu, ki »zmagujejo« na vseh olimpijskih igrah, nekoga pa tiščijo, si jih ne bo privoščil zaradi španske torture, ki bi jo sicer moral prestati na snegu.
ALEŠ GUČEK
SKI POINTER 7: CONDlTIONING I
TVVIST TO THE "SKI IN A DAY" BEAT
The beat is Clif Tavlor, the aclion is the tsvist. Th cardt ! R ique.
bc easilv skimmed around on vour I
a press
traming ski platform, a turn meter, a 33 1/3 RPN1 h record and a booklct on shortski techmque. The tra ski platform c
room rug or a slippcrv lloor and you čari acuially is by vvatchin
ippcrv lloor
of force of your turns by v turn meter. The real ciincher for this kit, though. record with Clif Taylor's personal instruction whic! play as vou twist. It is recommcnded that you list the record several times beforc attempting to do the cises with it. The priče for the lesson kit is $6. Distril by Northland Škis, Boš K, 2325 Endicott St., St. Minnesota 55114.
ENA IZMED »ENODNEVNIH« REKLAM — Metoda poučevanja smučanja s kratkimi smučini ima že nekajletno tradicijo, kot tudi vsi pripomočki, ki so pri nas prišli prav v modo šele zdaj. Tako so o metodi kratkih smuči reklamirali v ameriški reviji »Ski« pred petimi leti in pol...
HIMALAJSKI DNEVNIK-2J. OKTOBRA
NA VSE ALI NIČ
Za kapitulacijo je še prezgodaj
Ob pol šestih zjutraj je brez oblačka in grebeni gora so brez snežnih zastav. Le vzhodna stranica vrha žari v jutranjem soncu, ki bo šele čez dve uri posija o na oazno taborišče.
Tranutna nji s el — doma je ara šele deset do dveh (po indijskem času je štiri ure In bol pred srednjeevropskim, po nepalskem iz ne-snanega razloga še deset minut več). Misel o domačem času takoj spodrine premišljevanje o vremenu. Morda se je veter res umiril? Tri Šerpe odhajajo do dvojke z rezervno hrano, ki smo ;o včeraj nastrgali iz štirih tovorov, namenjenih za vrnitev. »Ali res gremo le do dvojke in ne v strašno steno«, me sprašuje Lhakpa No-rtau starejši. Ko mu zagotovim, naj ne skrbi m da bo lahko že do večera nazaj v bazi, pregovori Petnpo, naj ta za vsak primer vpraša še
Povsem so preplašeni pred goro in kaže, da je konec z njimi, da bodo morda pomagali le še pri evakuaciji en-ke m dvojke, pa za nabiranje kurjave, kar je za njih ponižujoč posel. Sahabi odhajajo ob osmih iz dvojke in trojke navzgor, takoj ko se premaknejo oni, odide tudi Aleš iz baze. Spremim ga
košček poti do ovinka doline za zadnji pogovor o Šerpah in za nekaj še nerešenih vprašanj o vrnitvi v Katmandu.
Po načrtu naj bi z Vilijem odšla sedemindvajsetega zjutraj iz baze proti Seduj in Tumlingta.ru, da bi bila zanesljivo sedmega pn letalu, glavnina pa, kakor bo. Ko so vprašanja financ in obveščanja razčiščena, se posloviva. Zgoraj se zdaj naskok na vrh prelaga na pleča treh navez. Spredaj sta Matic in Janko, za njim Janez in Cicko, na repu pa še Aleš m Den. Srauf dežura v dvojki in Je le malo verjetno, da se bo še pripravil za pohod navzgor, saj sta ju zadnjič z Marjanom veter in mraz krepko zdelala. Bron in Marjan sta dokončno odpadla. -
Amputacija
členka?
Pn Bronu se je sicer da nes za las zboljšalo in Bo-
rut upa, da morda operacija le ne bo potrebna, pri Mar-jonu pa Boruta vse bolj skrbi, da bo potrebna amputacija členka.
Čudna situacija: sahabi ga rajo, Šerpe pa kupčkajo v bazi. Kar štirje sahabi se dopoldne znajdemo visoko gori na koncu morene, kjer se me na koncu vseh koncev Everest le usmili, da ga upodobim na koncu doline. Pravzaprav je navidez neverjetno skromen ob temnomodri pregradi- Lhotseja, ki vzbuja grozljivo spoštovanje zaradi svoje južne stene. Prav mrzlo piha zgoraj na moreni, da počasi ne verjamemo več v navidezni mir na Makaluju onstran Baruna. Go tovo piha tudi tam, le videti tega ni, to lahko le okusiš.
Kljub rahlim oblačkom, ki jih veter začenja vezti okoli vrha Everesta, je dan bleščeče lep, morda doslej še ni bilo tako lepega dne in megličasta modrina na jugu naj brž pomeni stabilno vreme tudi v dolinah Nepala, ki se sicer še ni povsem osvobodil objema monsuma. V lepoto dneva udari kot strela z jasnega črna pika, ki se naglo spušča s snežnega raza nad dvojko, med tem, ko Je druga pika izginila neznano kam.
Ob dvanajstih uganko delno pojasni Srauf, ki pove, da je Janez obrnil z raza, ker ga je začelo mučiti srce. Aleša, ki je spotoma v enoj-ki, sprašujem, če on kaj ve o drugem sestopajočem, ki utegne biti le Cicko, pa je tudi za Aleša to popolna skrivnost in ga bolj zanima, kaj se dogaja z Maticem in Jankom, ki morata biti nekje med trojko in štirico, ker se ne oglašata. Potolažim ga, da ju vidimo že visoko, v zadnjih skalah pred velikim snežiščem, kjer je taborišče številka štiri.
Bron, ki ima neprestano odprt šotor, iz spalne vreče žalostno gleda v višave, kjer je njegov »zemljak« Janko, Marjan pa dobiva toliko injekcij, da nima niti časa za žalost.
šem naročava, če naju seveda sploh razume, naj ogreje akumulator, in se dobimo raje čez urico, ko jima bomo lahko posredovali tudi vremensko napoved.
Ob sedmih je Matica razločno slišati. Aleš mu razlaga svoj načrt: »Vzemita jutri s seboj tudi po dve bombi s kisikom in plezajta do prostora za petico s po eno bombo, postavita šotor, pre-spita in poskusita jutri z drugo bombo do grebena. Tako bo južna stena opravlje-
Nevarna praznina v trojki
Popoldne grem do zaledenelega jezera, ker je od tam z daljnogledom skoraj najboljši pregled nad dogajanjem na gori. Tri jutranje Šerpe opazim neposredno pod dvojko, da mi kmalu izginejo v globel, kjer je ta-borišče, pa Aleša, Id jo sa motno ubira za njimi mimo ledeniških razpok. Potem se Šerpe kot blisk vračajo iz dvojke, bežno srečajo z Alešem in odhitijo navzdol proti enki. Aleš pa tudi izgine za rob proti dvojki. Vsaj ta del današnje operacije je uspel.
V trojki je nevarna prazni na, ki lahko demoralizira Matica in Janka, saj sta zdaj brez pravega zaledja. Alešev glas ob šestih sprašuje Boruta za nasvete za Janezovo srce, Matica pa čisto nič ne razumemo in mu oba z Ale-
Matic ni zadovoljen:	»To
bi bil prezgoden umik, midva sva pripravljena poskusiti na vse ali nič — na vrh! Torej Jutri postaviva petico, prespiva tam in pojutrišnjem potegneva le vrvi proti še-stici. Za polovične zmage je še vedno čas, za kapitulacijo še prezgodaj. Le čimprej pridite za nama, da bova imela hrbet, pa kisik prinesite!«
Jankov glas mu v ozadju etra krepko sekundira: Ejga, kisik prinesite! Kisik!« Aleš pristane na njun načrt. Nič čudnega, ko je v glasovih obeh fantov v drobnem šo torčteu tik pod veliko steno v zahodnem robu Makaluja toliko optimizma, ki dobese dno boža duše poslušajočih in med poslušalci je vsa odprava. V Aleševem glasu je sicer oklevanje, pa je čutiti tudi noto veselja, da še n: vse izgubljeno: »Dobro, Matiče, jutri bomo odšli vsi trije — Den, Cicko in jaz — z najnujnejšim za vas v trojko, pojutrišnjem pa bomo že v štirici. Potem bomo skoraj skupaj! Zdržita še teh nekaj dni!« V bazo naroča, naj jutri doktor z dvema močnima kje pod enko pričaka Janeza, ki bo sam sestopal. »Za vsak primer«,( čeprav ga Janezov glas v ozadju miri, da bo že sam prišel v bazo.
IZIDI ŽREB ANJA
NAROČNIKOV
LEKSIKONA
CANKARJEVE
ZALOŽBE
LEKSIKON CANKARJEVE ZALOŽBE -
POJEM
SODOBNE
INFORMACIJE
IZIDE SREDI LETA 1973 -
SUBSKRIBCIJSKA CENA 300 DIN

Tritedensko potovanje za dve osebi v organizaciji KOMPASA z letali sovjetske letalske družbe Aeroflot po Sovjetski zvezi:
Žrebna številka 9705
2 knjižici v vrednosti po 5.000.— din:
žrebna številka 11803 in 13676 50 kasetnih magnetofonov s kompaktno kaseto žrebne št. so:
15453. 9317, 382,	2568,	3597,	10401,	9275, 2612,	9129,	7551.
5106, 231,	6828,	14112,	9007,	7711, 5074, 10114,	1123, 10219.
10471, 10971, 9262 , 4190, 9003, 14248, 14945, 2674 , 733, 726, 13648 , 646 ,	9946 ,	5080,	13994,	14428,	8570, 14253,	10121,	7825,
6537 , 547,	6683 ,	8024 ,	2074 ,	9484,	4615, 3127,	4435	,	4362.
10 pony koles žrebne št. so:
6024. 10459, 5480, 10T74, 39«, 4006 , 5827, 13759, 6749. 1686.
80 transištorskih sprejemnikov žrebne št. so:
10990, 7375 , 7321, 13079, 8190, 3322 , 5546, 1127, «121, 8498, 14097 , 7098, 12648, 5176 , 671, 7122, 485, 10231, 9577, 8307, 5989, 6300 , 9215, 9107 , 5708 , 5949, 4253, 6309, 1983, 3136 , 9130, 6611, 13907, 15458,, 11157 , 6785 , 9288, 12102, 9328 , 7227, — 10959, 14219 , 6285, 14853, 1038 , 601, 4715, 13407, 12716, 11806, 13208 , 6955 , 2154 , 743 , 6425, 1365, 11221, 7348, 1.158, 6987 , 4475, 3292 , 8343, 11880, 666 , 2985 , 2150, 11232, 15357, 11611, 15399, 3936, 7724, 15383, 1S355, 14821, 10696, 7544, 1679, 873.
100 Leksikonov Cankarjeve založbe žrebne
št.:
2564,
9518,
5983,
13251,
2867,
10499,
7213,
9728,
3805,
5429,
13447, 11936, 7746, 5256, 3245, 4814, 581, 7431, 8189, 2448 994, 13812, 9314, 2165, 6871, 1064, 7088, 1644, 12594, 8047 14422, 13586. 11731, 5381, 2376 , 8129 , 2768 . 8950 4576,
10936, 15220, 8658, 2299, 10469, 1819, 6074, 13516. 6700, 8398 , 4065, 10285 , 3943, 15216 , 979 , 2395, - 14555 , 6826.
10880, 5249,	6179,	8145,	14621	1275,	3008,	3934,	13976
14169, 14723,	14869,	5956,	10333,	8144,	13914,	14518,	3248,
15462, 15353 ,	9849,	1203,	14041,	9143 ,	5542 ,	7698,	12653,
3881, 4830, 10673,	6450,	15384,	15198, 5790,	8934,	2223,
6468, 13690, 8310, 13832, 8051, 9333, 3726.
300 knjižnih nagrad so zadele št.:
3981, 5817, 7389 , 2502 , 954 , 3466 , 222, 15017, 14335 , 234 , 5819, 3175, 8018. 14321, 1735, 2185, 2247, 875, 1786, 53. 6461, 5977, 1531, 678, 13207 , 9813, 11388, 11380 , 4994, 11934 , 7566 . 3262, 5376, 10988, 10881, 4147 , 6960 , 935, 15016, 14915 3826 , 8209. 10050, 14400, 14334, 8783, 1519, 5394, 3370; 3568. 552, 14782, 8757, 13682, 14327, 10365, 8521, 1141, 1629, 3343, 14393, 6850, 990, 6480 4634, 8490, 2720, 13806, 1833, 1524, 1539, 5153, 14738, 9417, 980, 9184, 9788, 480, 9559, 5485, 14619, 3011, 8584, 5269. 1328,	13390, 1528,	4195 ,	5456,	11325 ,	4637,	14329 ,	4500 ,	4463
942, 15275, 10042 , 2996 , 6312, - 3387 , 3708 , 6754. H:06 ih'9 12247, 7804, 12238, 5777. 14737, 13342, 15386, 12623, 1162, 5630, 5503, 11089 14895, 817, 129, 9380, 8007, 7142, 3K.0, 1.82,
15191, 3681, 10033, 14757, 10041, 10475, 2030, 627	13019 2226
3386,	3129,	10845,	8365,	7680,	13918,	1569,	13679	4030	4889
15310, 15256 , 722, 14144, - 3460 , 5574 , 8962, 14911	7779 130’l
7900 , 4143 , 586, 1310 , 7881, 5872 , 2283, 14598 , 2242 , 20, 3583, 7187.	887	2174, 14138	1192.	11716,	11583 ,	4763	1429,	li676.
1393,	14437,	3871,	1190,	7002,	6665,	9675,	10038,	6200	169»
5458,	4740 ,	3202 ,	8492, 10681,	5457	6663,	14322 ,	7559	.	8914
14800	1145	3233	5005	,	3664,	10374 ,	3390 ,	5384,	1140 ,	5470
10527,	3785 ,	2636,	10052 ,	3354,	15078 ,	2338,	12689 ,	0876.	1688
3150 .	4936 , 7672 ,	2045,	1759 ,	251U,	10725 .	7243,	10524.	10176
4005,	1717,	15347,	15054,	8462,	15121,	14473.	6958,	7439, 13688.
1051, 14172, 10279, 10262, 3783, 7897, 3527, 5001 1811. 5115 5896, 13082 , 376.
2806 ,	6095 , 6561,	10969,	251,	6720,	10747,	10358 ,	4591,	15169
14799 .	9948 , 4590 ,	9524 ,	9542 ,	8240,	1S043 ,	3226,	13985,	15361
9054, 14641, 7459 , 92, 10388, 15439 , 7891, 5110 . 7706 . 6452 2774 4399,	2764,	14160,	14609,	13588,	3569,	10003,	1927,	10326,	4117,
5996, 10688, 2905, 7917, 4090, 15035, 10256, 2925, 10162
NEMOČNI NA MORSKEM DNU
Naši še niso uspeli dvigniti nobene starogrške ladje
Kljub temu da Je dno Jadranskega morja prvi arheološki spomenik, ali pa morda prav zaradi tega, Je ta spomenik domala neodkrit. Vesti o dviganju amfor in druge starogrške posode, zogleneli deli ladij in novci, vse to sicer nudi nekatere podatke in dokazuje, da je bila vzhodna obala Jadrana živahna že pred tisočletji, vendar se doslej našim znanstvenikom še ni posrečilo opraviti niti enega samega strokovnega podvodnega posega v celoti.
Kje ao razbitine amfor, kje ae najdejo grški bronasti žeblji, to vedo val ljubitelji potapljanja, saj Je vsak svetilnik, vsak znak na morju, ki opozarja ladje na nevarnost, hkrati tudi točka, kjer Je bil v davni preteklosti najmanj en brodolom.
Arheologi vedo, da domači In tuji potapljači ropajo po dnu, da preprodajajo grško keramiko iz drugega in prvega stoletja pred našim štetjem, vendar jim tega ni dosti mar. »Ne moremo ukrepati, kako pa naj?«, se sprašujejo in zagotavljajo, da podvodni ljubitelji starin znanosti pravzaprav ne delajo tako velike škode kot se domneva. Kustos splitskega arheološkega muzeja prof. Nenad Cambij, pravi:
»Za nas, arheologe, je pomembno, da vemo, kje so nahajališča. V akciji sodelujejo vsi hrvaški arheološki muzeji ob obali (Pulj, Zadar, Šibenik, Split in Dubrovnik). Registrirali smo kakih 300 nahajališč. Nekaj je izropanih, a le na prvi pogled. Športni potapljači sicer z vrha odnašajo, kar Jim je dosegljivo, toda v notranjost, v dno, ne morejo prodreti. Naša naloga je, glede na denar, ki ga imamo v ta namen, da zelo natančno registriramo vsa nahajališča in tako rodovom za nami pustimo sporočilo o najdbah. Cez nekaj let se najbrž na nobenem nahajališču ne.bo dalo spoznati, da je to prav tisti prostor, kjer je zanesljiv arheološki spomenik.
Vrh dna bo izropan in potem se brez podatkov, ki jih Je sedaj še mogoče zbrati, ne
bo dalo več najti nahajališč. Mi, arheologi, ne moremo preganjati tatov, za to ao zakoni in druge institucije. Nima smisla vpiti in se pritoževati, treba je delati in registrirati tisto, kar se registrirati da.«
»Ce govorim odkrito,« Je nadaljeval prof. Nenad Cambij, splitski kustos, »moram povedati, da imamo keramiko že vso zbrano. Velika in polna skladišča v Pulju in Šibeniku, nekaj značilnih primerkov je tudi pri nas v Splitu m v Dubrovniku, nam omogočajo točno razvrstitev posodja in natančno obdelavo. Toda nas zanimajo druge stvari. Radi bi tudi pod vodo delali tako natančno kot na kopnem. To pomeni odkriti arheološki spomenik v celoti, točno posneti njegovo lego in če se ga le da, tudi dvigniti. Na Jadranu doslej še ni bila dvignjena nobena grška ladja, čeprav vemo, kot sem že povedal, da je znana lega več kot tristo ladij. A zaenkrat ni denarja, niti strokovnjakov, ki bi bili to zmožni narediti. Sele letos se je izšolalo prvih dvanajst arheologov, usposobljenih za delo pod vodo. Oprema se počasi zbira, toda to je še vedno premalo za resen in načrten podvig na dnu. Arheologi poznamo grške ladje le po risbah natisnjenih v glinasto posodje. Ni možnosti, vsaj zaenkrat ne, da bi ladjo dvignili v celoti.«
Seveda pa ob jadranski obali ni le tristo najdbišč. Nekaj sto več Jih Je gotovo, zanje vedo predvsem nabiralci ko-
ral in epužev. Ti so pod vodo prehodili vse obaie otokov in natančno vedo, kje Je kaj. Včasih jim to znanje ni koristilo, sedaj pa sami dvigujejo in prodajajo. Znanje prenašajo iz roda v rod in nič ne kaže, da bi se izpovedali arheologom. Tako mnoga najdbišča arheologom ne bodo nikoli znana.
»V naših mapah so registrirane le stvari do globine 40 metrov,« pojasnjuje kustos. »Do te globine smo sposobni narediti vsaj nekaj, kar je globlje, no, o tem sploh ne razmišljamo. To največkrat ni dosegljivo niti športnim potapljačem in potopljene ladje so tam v glavnem na varnem. S tem se bodo ukvarjale generacije za nami.«
Seveda pa arheologi ne iščejo le dvajset, trideset metrov pod morjem, marveč kar v mertrskih ali še ni^li vodi. Po zapiskih in naravnih plovnih pogojih, ki so ostali domala isti kot pred tisočletji, vedo, kje so se včasih zadrževale grške ladje. Grški pomorščaki niso poznali ladijskih kuhinj in spalnic. Kadar so pluli, so prevažali vsak večer na kopno vse tisto, kar so potrebovali. Med prenašanjem Jim je marsikaj zdrknilo v vodo in ostalo skrito v mulju. Spretni arheologi so iz dna grških luk, ki so danes v glavnem bolj plitve kot nekdaj, izbrskali pomembne dokaze o življenju v preteklih tisočletjih in stoletjih, več kot jih lahko odkrijejo dvignjene ladje, ki jih je gnalo kvadratasto jadro in so jih krmarili z vesli.
JOŽE VETROVEC
p.'>v
CONAN DOYLE
DOLINA
STRAHU
			
iiinniniiiMiiiiiiniiiiiiiiiiinmiiimnc
50. nadaljevanje
»Mislim, da pozna nekaj ljudi iz tega kraja, a ne veliko.«
»Ljudje, ki so včlanjeni v loži?«
»Najbrž.«
»To vas vprašujem, ker je mogoče njim podrobneje opisal tega Birdyja Edvvardsa. Potem bi ga lahko našli.«
»To ni izključeno. Ne verjamem pa, da pozna Samo tisto ml je sporočil, kar je zvedel pri svojem delu Le kako naj bi osebno poznal tega Pinkertonovega fanta?«
McMurdo Je poskočil.
»Hudiča!« Je zakričal. »Ga že imam. Bedak, ker nisem tega že prej spregledal! Pri moji veri, srečo imamo! Poravnali bo mo z njim, preden nam bo lahko škodoval! Morris, mi prepustite, da sam poskrbim za to?«
»Seveda. S tem, da me razvežete ...« »Sam se bom pobrigal za fanta! Lahko ste popolnoma mirni, ni vam treba več skrbeti! Vaše Ime ne bo niti omenjeno Vse bom prevzel nase, kot da bi jaz do bil pismo Vam to zadostuje?«
»Popolnoma, več nisem pričakoval.«
»Torej je dogovorjeno. Nikomur besedice o tem Jaz grem zdajle v ložo. Staremu Pinkertonu jo bomo zakuhali, da bo pomnil.«
»Pa detektiva vendar ne boste ubili?«
»Cim manj boste vedeli, prijatelj Morris, tem čistejšo vest boste imeli, in tudi spali boste laže, verjemite! Zato me nikar ndč ne sprašujte! Stvar se odslej tiče samo mene.«
Morris Je žalostno zmajal z glavo.
»Občutek imam, kot da sem si roke umazal z njegovo krvjo,« je dejal.
»Zakonita obramba ni umor,« je rekel McMurdo in se zlovešče nasmehnil. »On sdi mi! Prepričan sem, da bi nas utopil v žlici vode, prav vse, če bi mu dali še ne kaj časa. Morris, prihodnjič vas bodo prav gotovo izvolili za mojstra lože, kajti rešili ste jo!«
Njegove kretnje so izdajale, da Je je mal to nevarnost bolj resno, kot pa bi kdo sodil po njegovih besedah. Morda za radi slabe vesti; morda zato, ker Je Pin kertonova organizacija zares uživala ugled uspešne detektivske agencije; morda spričo novice, da so se velike družbe zarotile uničiti izvidnike
Preden Je odšel iz svoje penzionske so ne. Je uničil vse papirje, ki bi ga lahko bremenili. Ko je bilo to opravljeno, se mu je izvil iz prsi vzdih olajšanja; očitno Je bil prepričan, da je zdaj varen Ven dar pa se je moral bati še nečesa, kajti ustavil se je pred Shafterjevo hišo V s to piti ni smel, ker mu je to prepovedal sta rl Shafter, toda ko je potrkal na okno. je Ettie prišla ven. Z njenega obraza |e iz ginila vsa otroška razposajenost Na obra zu mu je brala, da se bliža nevarnost.
»Se je kaj zgodilo?« je vzkliknil. »Jack v nevarnosti ste. kajne?«
»Nevarnost sa adaj še ni huda, toda ne mara bi storila prav, če odpotujeva, pre den bo večja.«
»Da odpotujeva?«
»Obljubil sem vam, da bom nekega dne odpotoval Mislim, da je zdaj čas za to. Nocoj sem Izvedel marsikaj neprijetne ga in zdi se mi, da se bližajo časi hudih neprijetnosti.«
»Policija?«
»Neki Pinkerton. Pa kaj, saj ne veste, kdo je to! Preveč globoko tičim v vsej tej stvari, zato moram čimprej od tod' Rekli ste, da pojdeta z menoj, ko bom odpotoval.«
»J&ck, to bo rešitev za vas!«
»V nekem smislu sem poštenjak, Ettie. Za nič na svetu se ne bi dotaknil lasu na vaši glavi in nič na svetu bi me ne moglo pripraviti do tega, da bi vas omajal v va ših sanjah nad oblaki. Mi zaupate, ali mi ne?«
Brez besede je položila svojo roko v njegovo.
»... Prav. Toda poslušajte, kar vam bom povedal, in ravnajte se natančno po mojih besedah, kajti druge izbire nimava. Dogodki se bodo razvijali bliskovito V zraku vise In čutim, da bo tako. Lahko se zgodi, da se bo marsikdo izmed nas zna šel v kaši. Jaz bom vsekakor med njimi Ce odpotujem, morate odpotovati z me noj, naj bo to podnevi ali ponoči.«
»Sla bom za vami. Jack!«
»Ne! Z menoj poj dete! Nikdar več se ne bom mogel vrniti v to dolino Kako naj vas torej pustim tu in čakam Morda se bom moral skrivati pred poli cijo, ln kako vam naj torej sporočim, kje sem? Z menoj morate oditi: odpotovati morate hkrati z menoj! V kraju, od ko der sem prišel, poznam dobro žensko. Dokler se ne poročiva, bi lahko stanovali pri njej. Boste torej šli?«
»Seveda bom šla, Jack.«
»Naj vas bog blagoslovi za zaupanje, ki mi ga izkazujete Zdaj pa poslušajte. Ettie! Na znamenje, ki vam ga bom dal na eno samo znamenje boste pustili vse, prav vse, šli na kolodvor, kjer bo6te po čakali v čakalnici, dokler ne pridem.«
»Odpotovala bom podnevi ali ponoči, r prvo besedo, ki mi jo pošljete, Jack!«
McMurdo se je odpravil v ložo vedrega. duha in pomirjen, kajti priprave na beg so bile kar dobre Zasedanje se je že začelo, zato je moral pred stražami na vhodu večkrat ponoviti geslo in odgovor nanj Velika dvorana je bila polna V ob lakih tobačnega dima je razločil črno grl vo, ka je dlčila glavo mojstra lože, pa Baldwlnov kruti ln sovražni obraz, orlov skl profil tajnika lože Harrawaya in Se kak ducat veljakov Zabavalo ga je, da bo do vsi odločali, kaj ukreniti na podlagi novice, ki jo prinaša.
»Veseli smo. da vas vidimo med nami brat McMurdo,« Je rekel McGlnty. »Prav kar smo razpravljali o zadevi, ki terja sa lomonsko odločitev.«
SMRT V RANEM JUTRU
Umrl je arhitekt J. Mušič
GRŠKO POSODO ŽE VSI POZNAMO, trdijo arheologi in si želijo, da ne bi bili več nabiralci tisočletja stare gline, marveč da bi se tudi na dnu lotili temeljitega arheološkega dela, natanko tako, kot to delajo sedaj na kopnem. Na sliki: podmorski iskalec pri dela.	Foto: J. V-
PREJEL! SMO
EPUSCENO LAIKOM
Na kaj vse bi moral paziti uporabnik butana
Poleg prometnih nesreč, kriminalnih izpadov in zelo redkih objav o nesrečah pri delu, ste v zadnjem času kar precej pogosto začeli objavljati tudi nesreče, ki jih v naših gospodinjstvih povzroča butan. Torej plin, ki je zaradi ekonomičnosti in visoke kalorlčnosti že zelo priljubljen v gospodinjstvih in izgleda, da se bo uporaba še bolj razširjala, če nas' ne boste strašili s pogostimi eksplozijami zaradi puščanja ventila, slabega priključka, slabe jeklenke, slabega znanja za priključitev, itd.
LJUBLJANA, 8. jan. — Ing. arah. Janša Mušič, 41-lstnl a-sistem mi ljubljanski fakulteti za arhitekturo, je preminil danes zjutraj v bolniškem avtomobilu, potem ko se je kot sopotnik v audiju, ld ga Je vozil njegov kolega Svetozar Jovanovič na Celovški cesti zaletel v nasproti vozeči TAM 2001.
Hudo ranjen je tudi ing. aroh. Svetozar Jovanovič, 45-lotnl uslužbenec ljubljanske televizije iz Topniške 26. Ima pretres možganov, zlomljeno čeljust in več reber ter izpahnjen desni kolk. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Voznik TAM 2001. podjetja »21to« Ljubljana, 24-let-nd Rajko Koroški Iz Strndše-tove poti 3 v Črnučah, pa se je le laže ranil v obe koleni.
Nesreča se Je pripetila o-krog 4.30, ko Je bržkone Svetozar Jovanovič peljal Mušiča domov na Celovško 373. Pri vožnji proti Šentvidu, pred podjetjem Avtomontažo, pa je voznik Jovanovič v blagem desnem ovinku zapeljal čez sredino ceste in z vso silo treščil v nasproti vozeči TAM 2001. Audi je zasukalo za 180 stopinj in ga vrglo nazaj na desno stran, TAM 2001 pa se je od silovitega udarca tucji zavrtel in na svoji desni, na makadamskem pasu, obdrsal še parkiran kombi nekega na-
šega edamca.
Popoldne smo Is šok sobe ljubljanskih bolnišnic Izvedeli, da Je Svetozar Jovanovič pri zavesti in da bo nesrečo bržkone preživel. Na UJV pa so nam povedali, da so poslali vzorec njegove krvi zaradi pregleda, če ni v njego-vi krvi alkohol.	B. S.
LUČ UBILA ŽENICO
KRANJ, 6. jan. Neznani avtomobilist. ki pri srečavanju z osebnim avtom, ki ga je vozil 33-letni Janez Stele ta Kuraltove 37 v Kranju od Naklega proti Kokrici, včeraj o-krog 18.30 ni zasenčil luči, je bil posredno kriv smrti 80-let-ne Marije Gogale Lz Pivke 25.
Gogalova je šla namreč v domači vasi peš po desni strani ceste v isti smeri, kot Je za njo pripeljal Stele. V tistem trenutku je nasproti vozeči avto pripeljal z dolgimi lučmi in zaslepljeni štele je zapeljal v desno, kjer je zbil Gogalovo po cesti. Bila je pri priči mrtva.
B. S.
oglašujte v dnevniku
DELO
AVTOMOBILISTI!
Saj ne obsojam člankov, s katerimi nas laike opozarjate na nevarnost, obsojam pa tiste, ki bi morali za marsikaj poskrbeti, da do nesreč ne bi prišlo. Menim, da smo z ustavo vsi državljani tudi v kuhinji (stanovanju) zavarovani pred fizičnimi poškodbami, kot direktno, tako indirektno. Indirefctao pa nas ogroža tisti, ki nam dobavlja plin. O tem sem razmišljal in prišel do naslednjih vprašanj:
V zadnjem času se poleg plinskih štedilnikov dobi tudi gumijasta cev, ki ni priključena (sponke so priložene). Zakaj tako? Zakaj ni cev že strokovno priključena?
Zakaj ni v porabniku tudi priloženega ključa za priključevanje Jeklenke?
Zakaj ni točnih navodil za priključitev jeklenke, zame njavo tesnila, kdaj oz čez koliko časa naj se menja gu mi jeva cev, kako naj se preizkuša, če slučajno plin pri priključku pušča, itd. (taka navodila naj bi posredoval izdelovalec plinskih porabnikov in distributer plina pri vsaki prodani jeklenki plina).
Menim, da vse te pomanjkljivosti laiku že povzročajo sive lase, včasih pa še več.
In še vprašanja distributer- I težo, velike težave, n niitnu- Ali ep ipklenkp in ohranil računa.
ju plina: Ali se Jeklenke ln ventili redno preizkušajo z vodnim tlakom? Aid je vpelja. na kontrola nad delavcem, ki polni jeklenke? Ce je to prepuščeno samo eni osebi, ki morda napolni dnevno po nekaj sto Jeklenk, potem nič čudnega, če Je včasih jeklenka premalo napolnjena (o-škodovan je potrošnik) ali preveč napolnjena, da je potrošnik ogrožen, kdaj bo jeklenko utekočinjen plin razgnal m nato povzročil eksplozijo. Ali Je tesnost ventila preizkušena po napolnitvi jeklenke s plinom?
E*repričan sem, da bo prvi ukrep sprožil krik podražitve, kot zaradi dodatne opreme ln navodil, tako zaradi drugih varstvenih ukrepov. Vendar menim, da pri čisti kalkulaci Ji enota ne more m ne sme biti dosti dražja.
Za zaključek naj še povem, da sem pred približno dvema mesecema kupil na Kurivu v Kranju novo Jeklenko plina Ko sem Jo doma priključil, pa sem ugotovil, da pri ven tilu pušča. Naslednji dan sem jo vrnil, vendar pa sem imel pri zamenjavi kljub temu,
[ da je imela jeklenka ustrezno
ker nisem
shranil računa.
RUDI NADIZEVEC
Ključavničarska
delavnica
LJUBLJANA
Gregorčičeva S
razpisuje
prosta delovna mesta:
t. VK ključavničarja ž. 2 NK delavcev
POGOJI:
pod 1.: VK ključavničar, sposoben za vodjo obrata; pod 2.: nekvalificiran delavec, mlajši za prlučitev, po možnosti z odsluženim vojaškim rokom Prijave za razpisana delovna mesta naj interesenti pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na gornji naslov.	152
Zimska sezona je dolga, zato si za zanesljivo in varno vožnjo pravočasno zagotovite:
PRIPOROČA SE
snežne verige vseh vrst
pokrivala za radiatorje
meglenke
nosilce za smuči
in prtljago
sredstva »pinguino«
zoper zmrzovanje
sredstva zoper rjavenje
sirene flamm
vlečne vrvi
antifriz
ZANCHI- autoforniture
XIIST, Via del Coroneo 4
Telefon 29-684, 69-58S
4
POJASNILA TUDI V IN SRBOHRVAŠČINI!
SLOVENŠČINI
REVIJAJ^
RADIO FILM IN ZABAVNO GLASBO
ČRNI CESTNI KOLEDAR
Srečno! Srečno! Srečno! Pravite, da j« dovolj? Ne bo! Boste že videla. Ali se zavedate, da nas bo konec leta samo zaradi prometnih nesreč 600 ali 700 manj. In da nas bo kakih 4000 huje ranjenih, nekaj sto pa tudi invalidov brez roke, noge? Zato bomo vsi, kar nas je, potrebovali precejšno zalogo sreče, če bomo hoteli živi in zdravi praznovati lerto 1974.
Letos bom nekoliko spremenil koledar Ce se že vse reformira, zakaj še Jaa ne bi reformiral koledarja. Saj je nek papež celo prišel v zgodovino zaradi take reforme koledarja. Naštevanje mrličev, ranjencev in ne vem še česa bomo premestili z vrha na dno koledarja. Prihajale so namreč pritožbe, da nekatere bralce ti podatki v začetku koledarja tako šokirajo, na niso zmožni prebrati koledarja. To pa odločilno posega na polje mojih pisateljskih ambicij. Prav na koncu koledarja bom v nekaj vrsticah nekoga pohvalil ali kritiziral, pa bolj kritiziral kot hvalil! Tako sem namreč vzgojen. Skušal bom tudi nadaljevati akcijo VARNO CEZ CESTO, kljub užalje-nemu samoljubju nekaterih, katerih nisem pravočasno obvestil o začetku akcije. Vas pa bi prosil za pomoč! Kaj mislite o tej akciji? Ali je koristna? Napišite mi dopisnico ali pisemce in mi povejte svoje mnenje. Boste? Že vnaprej hvala za sodelovanje!
Pa poglejmo še prve rezultate prometne (ne)vamosti v prvem tednu novega leta. V letošnjem letu se je dogodilo na slovenskih cestah 61 hujših prometnih nesreč.
VARNO ČEZ CESTO
Fosleddoe: 11 mrtvih, 38 huje ranjenih, 53 laže ranjenih
Vzroki: neprimerna hitrost 23, vinjenost
16
Povzročitelji: avtomobilisti 45, motoristi Im pešci po 4.
LETOS
TOREJ
ir
ZE
11
MRTVIH
ČESTITKA L J 62-86
Vozniku Zastave 1300, U 62-86, ki je v petek, 22. 12. 1972 na Tavčarjevi ulici v Ljubljani uspel ustaviti avto. kljub temu,-da mu je pešec nenadoma pritekel pred vozilo Brez razburjanja je odpeljal na pre), ustavil pred prehodom za pešce,
spustil pešce, ki so bili na pločniku, čez cesto, na Titovi pred Kompasom (cesta je bila zoiena zaradi del) odstopil prednost avtobusu itd Dragi tovariš, čestitam za tako varno vožnjo. Sicer malo pozrtn, toda od srca.	M. P.
POSEBNA PRIKAZOVANiA V TRSTU
Lastnik D. Drago bo imel posebna prikazovanja dne 9. in 10. januarja 1973 od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure v svojem uradu v Trstu in vam bo podaril modelček, izdelan po meri.
PROTEZE, KI PREMAGUJEJO
NAGLUŠNOST
»PERSONAL TIMPANO II« (osebni bobnič)
»DESCRIMINATOR II« »MINIOSS«
PERSONAL TIMPANO II je majhna kapsula iz zlata ali srebra, nevidna, ker jo vtisnete vso v ušesni kanal, kateremu se tesno prilega. To je bobnič, izpopolnjen s keramičnim mikrofonom.
DESCRIMINATOR H je namenjen vsem na glušnim, še posebno za težke primere. Njegov mikrofon najnovejše vrste je izdelan tako, da ujame in razčisti vse tisto, kar hočemo poslušati in razumeti.
MINIOSS — slišati brez česarkoli ▼ ušesih. »Z navadnimi naočniki boste razumeli bolje od tistega, ki misli, da sliši dobro«.
D. Dra|0, Uurjmi kvdtopro tezist In Ustnik otoakustične-(a centra
osebni bobni! je vrinjen * ušesnem kB nslu. Uporaba je eno stavna. Z roko (m vtisnete, pravilno obrnete In potegnete ven.
CENTRO OTOACUSTICO MAICO DRAGO
sedež v Padovi, Via S. Clemente 4 (Piazza del Slgnori. tel. 049-42251) 39010 urad v Trstu, Via Maiolica 1 (vogal na Via Carducci), tel. 793-490.
Oe nas ne morete obiskati osebno, lahko telefonirate ali pišete in dobili boste vsa pojasnila, eventualno vas bomo obiskali tudi na vašem domu brez obveznosti glede nakupa.
NEDELJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
LOGIČNICA
PROBLEM ŠT. 130
Janezek odpre svoj hranilnik in najde v njem 264 dinarjev v kovancih po 5 in 2 dinarja. Zadnjih je trikrat toliko kot petdinarskih. Se strici Marjetki podari za rojstni dan polovico kovancev po 2 dinarja in četrtino
onih po 5 dinarjev. Koliko ja je skupno dal denarja?
REŠITEV PROBLEMA ŠT. 129
Prvi dan ostane doma 37 gojencev (102 — 65). V nedeljo jih gre na sprehod 60 od tistih, ki so bili že v soboto, ostalih 20 pa od onih, ki prejšnji dan niso bili zunaj. Ostane 17 takih, ki niso bili niti enkrat na sprehodu (37 — 20).
REŠITEV PREJŠNJE NEDELJSKE KRIŽANKE
VODORAVNO:	umetnost,
De Gaullle, Ariosto, vadi, KP, asesor, trust, H. K., ikt, Eneida, trans, Bronson, reve, Štajerska, Apis, riba, yi, krat, pav,: NSU, titovka, elegan, Oziris, Cerera, rak, rips, Horac, oleat, ped, le Duc Tho, raketa, pobeg, Anapa.
Nobena propagandna akcija za slovensko tržišče ne more brez oglasov v časopisih in revijah, ki jih izdaja »DELO«.
RAZPIS
Za vsako nedeljsko križanko bomo odslej razdelili	v skopni vsoti 300 dinarjev
in sicer:	T
PRVA NAGRADA: 100 DINARJEV ŠTIRI NAGRADE PO 50 DINARJEV
Izrezek s vpisano reditvijo pošljite na naslov: Uredništvo DRLA, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NEDELJSKA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 12. Januarja.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3.
NAGRADE
Za prejšnjo nedeljsko križanko smo dobili 1844 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (100 din): Zdenka Sobotkiewicz, Pod Gradiščem 10, 62000 Maribor
2.	nagrada (50 din): Tomaž Oink, Sprajčeva 7, 63340 Žalec
3.	nagrada (50 din): Alenka Lenarčič, Veselova 8, 61000 Ljubljana
V KORIST DRUŠTVA SRS ZA BOJ PROTI RAKU
IN SKLADA ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA
V	KORIST DRUŠTVA SRS ZA
BOJ PROTI RAKU IN SKLADA ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA	’
V	POČASTITEV SPOMINA UMRLIH S ODAROVALI:	*
V	spomin na pok. razrednika prof. Valentina Robido, maturanti letnika 1953 gimnazije v Novem mestu 300. clin;
Prof Eva Stopar, Ljubljana, Tržaška 24 namesto cvetja na. groto pok. prof. Jelii Jenčič 200. din;
Brus V in J., Ljubljana, Trg revolucije 4 namesto cvetja na grob pok. ing. Bogdana Žagarja 200 din;
Družina dr. Tone KJemenččč, Ljubljana, Levstikova 7, namesto cvetja na grob Eme Burger iz Celja 100 din;
Pol šak Ivan in Ivanka, Jesenice, Titova 53 namesto venca za pok. Slavko Poljšak 300 diin.
ZD Novo mesto namesto venca pok. Ani Uhan 200 din;
Narodni ctom Partizan, Ljubljana, Prešernova 22 namesto cvetja za pok. ing. Kajetana Kavčiča 100 Gin; Sindikalna podružnica »KOT« Tacen 38 namesto vencev na grob pok. moža sodelavke Bičanan Bože, matere sodelavke Čebašek Jerice, matere sodelavca Grmek Franca, očeta sodelavcev Hatič Nuirija in Zuhdija, očeta sodelavca Kelnarič Jožeta, očeta sodelavke Lampič Matilde, matere soGelav-lavke šimač Francke, očeta sodelavke. Škerl Marije, očeta sodelavke Veniger Ane, očeta sodelavke Verlič Francke, očeta sodelavke Žnidar Rezke, žene sodelavca Žnidar Janeza, matere sodelavca Medved Marjana 650 din;
H. Klabučar, Brežice namesto venca na grob pok. Anice Turk iz Novega mesita 200 Glin; dr. Stanko Škerlj, Ljubi'ana, Kidričeva 5 v spomin prof. Cirile Škerlj—Medvedove 1.000 din; Delavci sindikata industrije in rudarstva, podružnica za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana— Vič, namesto venca na grob pok g. Zupančič, 300 din;
Jaka Avšdč, Aškerčeva 17, Ljubljana, namesto venca na grob pok. Karlu Marčiču, 150 Glin;
Pogrebci iz Ljubljane, v spomin pok. Andreju Perku, 200 din; Neimenovani, Cankarjeva 4, Ljubljana, v spomin pok. ing. Ivu Vodopivcu, 400 din;
-------g
Upravni odbor
Dekliškega vzgajal išča v Višnji gori
razpisuje prosto delovno mesto
KUHARICE
za nedoločen čas POGOJI: kvalifikacija ali priučitev, psihološki preizkus, poskusna doba 6 mesecev, delo v izmenah. Nastop službe Je mogoč takoj ali po dogovoru. Prošnjo im dokazila o strokovnosti pošljite v roku 15 dni na upravo zavoda. Razpis velja do zasedbe.
131
Lucy l/Valker
KRALJESTVO
SRCA
77. nadaljevanje
»Ce bom rekel ,da’, bo to samo del resnice.«
»Pa saj ne bova več dolgo poročena,« je dodala Judith.
»Poročena sva za vse večne čase,« je	Tlldi chasa. želim te, Judith.
je tiho rekel. »Ne bom te pustil proč^	Jgi odgl njsem imel miru ln
Njegove oči so iskale njene. »Tako bom imel oboje. Tebe in Wongong.«
Jacky Je pripeljal moje poročno darilo. Saj ti še nisem ničesar dal, kaj- s ne?«	=
»Andrew...«	=
»Pridi dol, Judith in pogovori se z I njim.«	1
Judith je prišla po stopnicah ln ob- I stala ob Banjovi glavi. Mehko se je do- g taknila njegovega vratu. Njene oči so s se srečale z Andrewovimi.	=
»Od mene,« je mehko rekel. »Z vso s ljubeznijo.«	=
Judith Je dvignila roko s konjeve- 3 ga vratu in Andrew jo je ujel. Potem § je vzel v svoje dlani obe njeni roki. = Okoli njiju je bilo zelo temno. Luna še = ni vzšla in svetilko na verandi je sko- g raj popolnoma zakrivala bogata ple- = zalka, ki jo je pred mnogimi leti zasa- = dil Sander Yates. Toda Judithine oči = so bile kot dve zvezdi.	=
»Pridi domov, Judith,« Je rekel An- §j drew. »Potrebujem te.«	1
Končno je mogla' spregovoriti.	=
»Andrew, če pridem...«	§
»Pridi domov in bodi mi žena,« Je š rekel. »Pridi domov in deli z menoj = mojo posteljo, mojo mizo, dom in mo- 1
»Z nobenim drugim se ne bom poročila,« je rekla Judith. »Z Rexom pa sploh ne, tudi če ne bi vsak teden izgubljal glave zaradi novega dekleta. Rada ga imam in to je vse. Ne boj se za Wongong, Andrew. Sploh pa ni
nisem mogel spati.«	=
Potem je njene roke izpustil, obve- g zal Banjev povodec in konja narahlo 5 udaril z dlanjo. Banjo je sunil z glavo g in odpeketal okrog hiše v staro stajo, g »Le pojdi, stari tovariš,« je rekel = Andrew. »Zdaj si se zares vrnil v Ya- 1 tesov stari dom. Celo kokabure po g
važno, s kom se bom poročila kajti drevju ponavljajo, da pušča Ron La-
wes ogrado vediio odprto, da boš lah-Wongonga. Samo pristojbino za darilno nri^el notor <( Potom se ie obrnil k pogodbo ki so menda precej visoke,	iln zriai hnm tebe ndnellal d*
bos moral plačati ti.«
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, protokol in repressent. oto-jekjtdi, namenilo cveti a na grob pok. dr. Jožetu Pokornu, 500 din; DRUGI PRISPEVKI ZA DRUŠTVO Delamaris — Slavnik finančna pomoč 1.000 din;
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik 2.000 din;
Lidija šentjurc in Sergej Kraigher, Ljubljana, Saveljska 54 1.000 din;
Pagon Franc, Sabrelje 14, Cerkno pri Idriji 200 din;
Milan Hudnik, Celje, ul. Tončke Gečeve 100 din;
Drugi prispevki za sklad:
Trg. podjetje »TOBAK« Ljubljana, 1817.15 din;
Dušan Gačnik .honorar od nastopa »Naš ekran«, 170.60 din;
Odvetnik Boris Bekeš, Koper, Trg revolucije 6 300 din;
Stanite Slavko, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, L ubi j ana 396 din;
VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA!
Društvo SRS za boj proti raku in sklad za gradnjo onkološkega inštituta 61105 Ljubljana, pp. 25 Komenskega 4, tel.: 322-862 žiro račun društva:	50101-678-49189
žiro račun sklada: 50101-740-45793
»To ni važno, ker sploh ne bom plačal. Tebe potrebujem, Judith.«
»Da bom skrbela za tvoj dom in za Chasa?«
»Ne. Da boš skrbela zame.«
V	njegovih očeh je bilo nekaj, da ji je srce poskočilo. V tistem trenutku je po poti odjeknil topot kopit. Andrew je vstal in stopil na stopnice.
»Jacky, si ti?« je zaklical v noč.
»Jaz, gospodar. Kam naj dam tegale?«
»Kar tod po potki ga pripelji.«
V	luč je prijezdil črnec, ki je na povodcu vodil Banja.
»Prav, Jacky. To bo vse,« je rekel Andrew.
Jacky je rekel: »Lahko noč, gospodar. Lahko noč, gospa,« in odhajal.
Andrew se je spustil po stopnicah in privezal Banjev povodec za steber verande.
Judith. »In zdaj bom tebe odpeljal do- j mov.«
»Andrew, ali ni nič važno, ali te lju- j bim ali ne?«
»Ne, ljuba moja. Kajti naučil te j bom.« Položil ji je roke na ramena in j sklonil glavo k njej. »Misliš, da bi lah- j ko kar takoj začel?« je vprašal. Nje- I gove oči so bile temne v temni noči. j
»Oh, da. Prosim, začni takoj, An- ; drew...« je šepnila Judith.
Ko jo je poljubljal, mu je ovila ro- I ke okrog vratu. Prižel si jo je na prsi. j
Z ustnicami še vedno na njenih jo i je dvignil in odšel po stezi k avtomobilu. Judith je čutila, kako pod njenim bije njegovo srce. Njegove ustnice so bile združene z njenimi, kot da se nikoli več nočejo ločiti.
Stari govedar in gospa Lawes, ki sta ju opazovala iz senčnih globin verande, sta tiho utrnila luč.
KONEC
HI[lllllll!IIIIIIIlllll!lllll!illlllllllllIIIIII!IIII!llili!l[|[|llil!ll!lllllillllllllilllllll!IIIIII!i!!!i!^lli!:'!!il[!ill!liiI!ll!lllll!l!!!lli!!!i;:!ll!n'!:![i:i!!l!':’!r;! i|i!!!'!:!!!;Pi!;it! c-sr-’ VI!;.................!: ••, |i>!imii:i::i'' i; ,T.P":»
V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI
ZAČETEK
NOVE
LJUBEZENSKE
ZGODBE
Hans bender NEKAJ TAKEGA KOT
LJUBEZEN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RTV LJUBLJANA
SPORED ZA NEDELJO
6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — Tmes ob 6.05 Vremenska napoved, poročila; 6.30 Poročila in vremenska napoved; 6.50 Danes za vas;
7.00	Vremenska napoved, poročila
in prireditve dneva; 7.20 Poročila in vremenska napoved; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.00 Vremenska napoved, poročila — Naš današnji radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.50 Skladbe za mladino; 9.00 Vremenska napoved in poročila; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.00 Vremenska napoved in poročila: 10.05 'še pomnite tovariši . .	10.25 Pesmi
borbe in dela; 10.45—i3i00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00—12-.10 Vremenska napoved, poročila; 13.00 Vremenska napoved, poročila — posebna obvestila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.00 Vremenska napoved in poročila; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.00 Vremenska napoved in poročila; 15.05—17.00 Nedeljsko športno popoldne; 17.00 Vremenska napoved in poročila; 17.05 Radijska igra; **f.40 Z jugoslovanskimi zabavnimi ansamoii; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.115 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik
I.	programa, vremenska napoved in poročila; 20.00 V nedeljo zvečer!
22.00	Vremenskanapoved. poročila, športna nedelja in pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 Zaple šite z nami; 23.00 Vremenska napoved in poročila; 23.05 Literarni nokturno;, 23.15 Jazz za vse; 24.00 Poročila in konec oddaje .
TELEVIZIJA
8.55	Po domače pod Pancami — barvna oddaja (Lj)
9.20 Mestece Peyton (Lj)
10.12 Kmetijska oddaja (Sa)
II.	05 Otroška matineja:	Prigode
psa ČrvLla in Filmska bur-lesa (Lj)
11.55	Poročila (Lj)
12.00	TV kažipot do 12.20 (Lj) 14.15 Ugrabi'en — barvni film iz
serije Disneyev svet (Lj) 15.45 Korc. ta v pesmi in plesu — I. del (Lj)
16.40 Za konec tedna (Lj)
17.00	Naš nogomet v letu 1973 — reportaža (Zg)
17	50 Risanka (Lj)
17.55	Poročala (Lj)
18	00 Start — barvni film (Lj)
18.55	Gonja — romunska serijska oddaja (Lj)
19.45	Risanka (Lj)
20.00	TV dnevnik (Lj)
(Ljubljana)
20.30	šofeijji — serijska oddaja (Beograd)
21.15 Jugoslovanski jazz danes (Zg)
21.30	Športna pregled (JRT)
22.00	Poročila (Lj)
UHF — odajnik Krvavec:
20.00	TV dnevnik (Sa)
20.30	Lokds — poljski film (Bg)
22.00	24 uit (Bg)
TV Zagreb (Sljeme):
8.50 Madžarski TV pregled (Bg) 9.35 Poročala (Zg)
9.40 Folklora (Zg) -
11.00	Otroški spored (Bg)
11.45	Serijski film (Zg)
16.50	Reportaža (Zg)
17.50	Poročila (Zg)
17.55 Elizabeta — film (Zg)
19.25 Sedem dni (Zg)
22.00	TV dnevnik (Sa)
RADIO ŠTUDENT
1.1.00—11.30 Glasba; 11.30—12.00 Nedeljski tednik; 12.00—12.30 Sibirija; 12.30—13.00 Glasba.
KINO
SPORED ZA NEDELJO KINO UNION:
francoska barvna ljubezenska drama »UMRETI OD LJUBEZNI« Prod * Cabra — London film, 197*0. Režiser:	Andire Cayajtte.
V glavnih vlogah: Annie Girar-dct, Bruno Pradal , Francods Simon in drugi. Prikazan na FESTU 72! Brez tednika! Predstave oto 16, 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO KOMUNA: ob 15. uri Walt Disney — amer. barvna CS risanka »TRNULJČICA«. PREDVIDOMA ZADNJIKRAT!
Ob 17.,	19.,	21.	uri ameriški
barvni WS film — družbena drama »LJUBEZENSKI STROJ«. Prod.:	Columbia,	1971. Režija:
Jack Haley jr. V glavnih vlogah:	John Phdlrtp Law, Dyan
Čarman, Robert Ryan in drugi. Tednik št. 1/73.
Ob 10. uri MATINEJA francoske barvne CS komedije »BARČICA PO MORJU PLAVA« z Louis de Fuinesom. ZADNJIKRAT! KINO SLOGA:
»PORTRET NIMFOMANKE« angleška barvna kriminalka Prod.: Motion Picture, 1971. Režiser: Ray Austin. Igrajo: Harry Hailett in drugi. Tednik št. 52. Baiird, Alexandra Hay Ne^J Predstave ob 16., 18. in 20. uri Ni primerno za otroke!
KINO VIC:
am ar iško -itali 'anski barvni CS pustolovski westem »APOKALIPSA JOE« Režiser: Leopold© Savoma. Igrajo: Amthony Stephen, Edoamdo Fagiardo in drugi. Tednik št. 51. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO ŠIŠKA:
francoska barvna CS kriminalka »SICILIJANSKI KLAN«. Produkcija- 20th Century Fox, 68. Režiser: Henri Vemeuil. V glav. vlogah: Jean Gabin, Alain De-
lan, Lino Ventura, Amedeo Naz-zari to drugi. Brez tednika! Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane! FILM BOMO NEKAJ DNI PREDVAJALI TUDI V KINU VIC!
KINO SAVA:
angieško-ditalijamski barvna WS vojni film »TRI URE DO ZMAGE«. Igrajo: Franco Nero, Bud Spencer, Riioband Jlohsneon in dr. Tednik poseb. številka: Bi-jedič v Turčija in Iranu. Predstave ob 16,. 18. in 20. uri. Samo danes. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstav.
KINO KRIŽANKE: amer.-ital. barv. CS film DOBER, GRD, HUDOBEN. Režija: Sergio Leone. Igrajo: Clint East-wood, Eli Wallach, Lee Van Cleef. Eden izmed najboljših filmov te zvrsti, ki se odlikuje po svojevrstni zgodbi in elementih, ki so v nasprotju z zakoni klasičnega vestema. Priporočamo! Predstavi ob 17. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane'.
KINO TRIGLAV:
franc. barv. CS komedija BLAZEN MED ŽENAMI, ob 16. in 18. uri. Igra priljubljeni komik Louis de Funes.
Samo ob 20. uri predvajamo zadnjič v Ljubljani pred iztekom licence amer. barv. CS vojni film MOST NA REKI KWAI. Igrajo: William Holden, Alec Guinness. Jack Hawkins, Sesue Hayakawa in drugi. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE:
ital. barv. CS kavbojka BEŽI, ČLOVEK, BEŽI!, ob 18. uri — zadnjikrat! Igrajo:	Tomas Mi-
lian, Donald 0’Connor in Minda Verras.
KINO ZALOG:
amer. barv. VV vestem PETO-RICA V AKCUI, ob 20. uri — zadnjikrat! Igrajo: Peter Graves, James Daly in Bud Spencer. KINO SVOBODA —
DOLGI MOST, LJUBLJANA: mehiški barv. CS film MONTE-ZUMIN ZAKLAD, ob 18. uri. Kriminalka (Santo kot srebrna maska).
KINO SAVLJE — Ljubljana: amer. barvna CS film QUO VADIŠ oto 17. uri.
KINO VRHNIKA: amer. volni CS film PLAVI VOJAK, ob 15. uri.
Amer. barv. glasbeni film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN, ob 17.
amer. barv. vestem BARQUK-RO ob 20. uri.
KINO BOROVNICA:	____
amer. barv. vester BARQUERO, ob 17. uri.
KINO BEVKE:	_	„
amer. vojni CS film PLAVI VOJAK, ob 20. uri.
KINO BLED:
amer barv. vestem BALADA O DINGUSU MAGEEJU, ob 15. 18. in 20 url.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: franc barv film ZLATA MLADOST, ob 15. uri.
Ameriški barv. film GRAND PRIX, ob 17.30 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: angl. barv. film PRIVIDI, ob 16. uri.
Amer. barv film KOCKAR IN BLODNTCA, ob 18. uri.
Amer. barv. vestem POLNOČNI KAVBOJ, ob 20 uri.
KINO DOMŽALE:
franc. barv. CS film UM KRALJUJE, ob 15., 17. in 19. uri. KINO RADOMLJE: ital. barv. CS film GARINGO, ob 15., 17. ih 19. uri.
KINO MENGEŠ:
Špan. ital. CS barv. film OSLADNA PIŠTOLA, ob 16. in 19. POTUJOČI DOMŽALE: franc. barv. CS film VRV IN PIŠTOLA, gostovanje v PREVOJAH, ob 19. uri.
KINO CENTER — KRANJ: premiera jug. barv. mlad. filma VOLK SAMOTAR, ob 15. uri. SREBRNA ARENA V PULI 72 in PRVA NAGRADA PUBLIKE »JELEN«.
Amer barv krim. film VROČI DIAMANT, ob 17. in 19. uri. (James Bond) V gl. vi. Robert Redford.
Premiera amer. barv. komedije HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO. ob 21. uri. Naj večje presenečenje zadnjih dveh let! KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv CS pust. film DE TEKTIV GUNN, ob 14. uri. Švedski erotični barv. film PRE GREŠNI VIKAR, ob 16. in 20 uri.
Film ni primeren za otroke!
Angl. barv. film groze ZADNJI DRAKULA ob 18. uri.
KINO TRŽIČ:
amer.-ital. barv. CS vestem TE-PEPA, ob 15. uri.
Franc barv. CS kom. OROŽNIK GRE V POKOJ, ob 17. in 19 uri. V gl. vlogi Louis de Funes.
KINO DOM — KAMNIK:
angl. barv film HREPENENJE PO VAMPIRJU, ob 15. in 19. uri.
Amer. barv. CS vojni film PREPOZNO ZA HEROJE, ob 17. uri. KINO KRVAVEC: amer. barv glasbeni film LILI, ob 16. in 19. uri.
KINO IDRIJA:
franc, barvna film ASTERIKS GALSKI JUNAK Ob 16. uri ameriški barvni vojni film NEVARNO POSLANSTVO ob 17.45 švetTski barvni film VRNI SE LJUBEZEN ob 20. uri KINO KRKA Novo mesto : francoski barvni film NEZNANI JUNAKI ob 17. to 19. uri KINO ČRNOMELJ:
ameriški barvni film M.A.S.H. Predstavi ob 17. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — Trbovlje: franc .barv. w film VARUJ SE PRIJATELJEV. Ob 17. in 19..uri KINO SVOBODA — Trbovlje: ŠEST NEPREMAGLJIVIH, am. avantur, barvni film ob 17. in 19. uri.
KINO Rogaška Slatina:
italijanski barvni film »LOV NA ZLATO«. Ob 17. in 19.30 uri. KINO — PD Vransko:
"Slovenski barvni »RDEČE KLASJE«. Ob 17. uri.
KINO »SOČA« Nova Gorica: ital. barv. PLAČANEC ob 16., 18. to 20. uri.
KINO »SVOBODA« Šempeter: amer. barv. ZIMA NEKEGA LEVA oto 16., 18. to 20. uri.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.15 in 17.45 franc. barv. W krim. film RDEČI KROG. Zadnjič!
Ob 20.15 premiera angl. barv. ljubezenske drame NITI MORJE, NITI PESEK. Režiser: Fred Bemly. V glavnih vlogah: Susan Hampshire, Frank Finlay in Michael Petrovich.
KINO UNION:
ob 10., 15., 17.30 in 20. uri amer barv. W krim. film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA. Režiser: Peter Hunt. V glavnih vlogah: George Lazenby, Diana Rigg, Telly SavaJas, Use Step-part in Bernard Lee. ZARADI DOLŽINE FILMA SO CENE ZVIŠANE!!!
KINO PARTIZAN: ob 10.. 13.30 in 15.30 franc. barv. dokumentarni film DALEČ OD VIETNAMA. Režiserji:	Alain
Resnais, Claude Lelouch, Agnes Varda, Jean-Luc Godard in dru-gi.
Ob 17.45 in 20. uri angl.-amer. barv. CS zgod. film DEMONI. Režiser: Ken Russel. V glavnih vlogah; Vanessa Redgrave, Oliver Reed in Brian Murphy. FILM NI PRIMEREN ZA OT ROKE IN RAHLOČUTNE GLEDALCE!!
KINO UDARNIK:
ob 10. in 13.30 amer. barv. VV krim. film POLETNI MORILEC, glavnih vlogah:	Karl Malden.
Režiser Antonio Isasi. V Olivia Hussey Chris Mitchum, Raf Vallone in Claudine Auger. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri dan. barv. ljub. komedija REKTOR V POSTELJI. Režiser: John Hil-bard. V glavnih vlogah: Ole Soeltoft, Birte Tove in Annie Birgit Garde.	•
FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE f!
KINO POBREŽJE: ob 17.45 in 20. uri amer. barv. CS vestem VELIKI JAKE. Reži. ser: George Sherman. V glavnih vlogah:	John Wayne, Maureen
0’Hara, Richard Boone, Patrick Wayne in Chris Mitchum.
FESTIVAL
LJUBLJANA
Drevi ob 20.15 bo v Stolnici nastopil OKTET GALLUS. Na sporedu bodo dela Palestrina, Lassa in Gallusa. Vstopnice so v proda-ji uro pred pričetkom v Stolnici.
GLEDALIŠČA
GLEDALIŠČE DRAMA SNG
Nedelja, 7. . januarja:	prodaja
vstopnic za predstavo Male drame SNG in za predstave prihodnjih dni. ,	. 1C
Ponedeljek, 8. januarja. ob 16. uri:	Georg Buchner:	VOJCEK.
Abonma Dijaški 2 popoldanski
Ponedeljek, 8. januarja, ob 19,30: Georg Biichner: VOJCEK. Abonma A in izven. Vstopnice so tudi v prodaji; za dijake in študente tudi po 5 din v obližju odra.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Nedelja, 7 januarja, ob 20. uri: Josip Tavčar: LUNA V MEGLI. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami od 10.30 do 12. ure in od 18. ure dalje (tel.: 20-171, 20-172).
OPERA IN BALET SNG
Ponedeljek, 8. Januarja, ob 19.30: Dane Škerl: OPOJNO POLETJE Abonma H in izven. Celovečerni balet. V solističnih vlogah nastopajo: Vlasto Dedovič, Magda Vrhovec, Metod Jeras, Maruša Vidmar, Mijo Basajlovič, Metka Meša, Rado Krulanovič, Štefan Suhi in Stane Polik Dirigira Vladimir Kobler. Vstop* niče so tudi v prodaji.
Torek, 9. januarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. Abonma B in izven. V vlogi Zaccarie gost Stefan Elenkov iz Sofije. Nekaj vstopnic je v prodaji.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja, 7. januarja, ob 15 in 17. uri. TRNJULCICA, pravljica. Izven.
Predprodaja vstopnic pri gleda liški blagajni od 10 ure dalje, rezervacije telefon 312-860.
Eksperimentalno gledališče
diši
Ponedeljek, 8. januarja 1973 ob 17.30. uri — Rudi Šeligo: KDOR SKAK, TISTI HLAP. Drugo javno ponavljanje histerije, zaključeno za teatrologe.
Torek, 9 januarja 1973 oto 20.30 —SPOMENIK G (po motivih satiričnega h&peninga Bojana Stiha) Predprodaja vstopnic v Turističnem informativnem biroju (TIB), Titova 11, tel. 23-212 ali uro pred predstavo piri blagajni gledališča na Poljanski 22a. študentje to cJiaki imajo 50 odst. popust. Veljajo tudi vstopnice od 19. XII. 1972. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 7. januarja ob 19. uri: Miloš Mikeln:	STALINOVI
ZDRAVNIKI. Gostovanje v Slovenski Bistrici. Predstava v počastitev občinskega praznika.
PIONIRSKI DOM
FESTIVALNA DVORANA
NEDELJSKI PLES od 19. do 22.30 Vabl'jend.1
OBVESTILA
Po 1. Januarju 1973 bo Ameriški informativni center odprt od 10. —19. ure neprekin:eno, vsak dan razen sobote.	11769-0
Cvetličarna Slavica Zajec-Andro-ttč, Ljubljana, Miklošičeva c. 34, (danes dežurstvo) vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča.	O

LJUBLJANA
izposoja osebne avtomobile brez voznika, na željo stranke tudi z voznikom po posezonskih cenah.
Podjetjem, ustanovam in zavodom nudimo vozila v daljši najem po posebnem dogovoru.
Prijave sprejema SAP LJUBLJANA, Ljubi ana, Titova c. 38, telefon 315-353.	-0
Ljubljana, Tavčarjeva 8a Odločite se za naše POČITNICE NA SNEGU
10 dni STARA LESNA — VISOKE TATRE, CSSR od 19. 1—28. 1 in od 26. 1.—4. 2. 1973
Z željo, da bi udobno potovali, smo zaradi dolge vožnje vključili v aranžma na poti tja prenoči šče v Budimpešti, na povratku pa na Dunaju. Tako boste poleg prijetnih dni na snegu preživeli še dva prijetna večera v svetovnih prestolnicah.
Polni penzioni z vključenimi prevozi z žičnico
REKLAMNA CENA 1.390,00 NDIN. 8 — dni BELO JEZERO (WEIS-SENSEE) — AVSTRIJA Odhod: 20. januarja 1973.
Polni penizoni — vključno prevozi s žičnico.
CENA 1.182,00 in 1.100,00 NDIN.
Prijave v Turističnih poslovalnicah Ljubljana, Maribor, Jesenice, Koper in Zagreb.
DISCO POLJANE
odprt oc! 19.30 do 23. ure. Vstopnina 5 din Vabljeni!
cjrsanje je od 10. do 12., 14. do 16, in 20. do 22. ure, vsakič za šest din, vmes pa je ob 17.30 uri tekma druge hokejske lige Triglav — INA. V mali dvorani je slovenska rokometna zimska liga od 8. do 19.30.
ZLATI KLUB
je sicer ob nedeljah vectoo zaprt, zato pa je na voljo vsak dan dopoldne od 8. do 10., 10. do 12 in 12 c!o 14. ure, popoldne pa od 15. do 17., 17. do 19. m 19. c*to 21. ure. Ženske: ponedeljek dopoldne, torek cel dan, sreda popoldne, petek, sobota dopoldne; moški: ponedeljek popoldne, sreda dopoldne, četrtek; mešani pari: sobota papolttoe. Vsa pojasnila in rezervacije na tel. 317-468 v času poslovanja kluba. Opozorilo: vse lastnike vstopnic v bloku s popustom, ki so jih kupih pred 1 novembrom 1972 prosimo, da jih izkoristijo do konca januarja ker bodo morali po 1. 2. 73 doplačat irazliko po pet dinarjev.
DISCO KLUB VODA
je ob nedeljah zaprt, vabimo pa vas jutri od 19.30 oto 23.30 ure, ko ima,o dekleta prost vstop, fantje pa plačajo 8 din.
vas vaba od 20. cJo 1. ure za samo 10 dinarjev, v kar je všteta tudi brezplačna garderoba (pri velikem obisku lahko nekaj obiskovalcev ostane brez) Jutri je STO POTE K A zaprta, v torek, sredo in četrtek pa je odprta od 20. do 00.30 za 10 aln; Vse te tri dmmedtednom bomo iz vrst obiskovalcev izžrebalo srečnega dobitnika single plošče
DEŽURNE SLUŽBE
Nočna zdravniška dežurna služ ba je za nujne obiske na domu od lt dc 7. ure. ob nedeljah in praznikih ves dan in to v nasled njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana:
Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533
Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063
Vič—Rudnik: Postojnska 24. tel.; 61-121
Moste—Polje: Prvomajska 5. tel.. 316-155
Šiška—Šentvid:	Derčeva ulica 5,
za občinsko stavbo, tel 55-221 Medvode: Medvode tel. 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavb bivšega ZD Ivanina gorica, telefon 783-039. telefon gorica, telefon 783-039 telefon LM štev. 783-002 Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč telefon štev 314-317 Dobrova — Polhov gradeč Vnanje gorice Horjul tn Velike Lašče.
Nočna nedeljska m praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku Kidričeva 1/TI soba št 5 Am bulaota nudi prvo pomoč v nul nih primerih in to vsak dan od 19 do 7 ure naslednjega dne ob nedeljah in praznikih - ves dan
MARIBOR
»Pri gradu«, Partizanska c. 1.
LJUBLJANA Centralna lekarna.
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA
Miklošičeva 26
obvešča, da vpisuje v
1.	tečaje za tehnične risarje
2.	tečaje za knjigovodje
3.	tečaje za skladiščnike
4.	tečaje iz strojepisja
5.	pripravljalni tečaj za vpis v višje in visoke šole iz matematike, fizike in kemije
6.	tečaje tujih jezikov
7.	tečaje iz slovenščine za tujce
8.	osnovno šolo za odrasle za 5., 6., 7. in 8. razred
Vpis v tečaje pod 1. do 5. je od 20. 1. do 30. 1. 1973 vsak dan, razen sobote od 8. do 12. ure, ob torkih do 17. ure.
Vpis v tečaje pod 6. in 7. je od 22. 1. do 2. 2. 1973 vsak dan, razen sobote od 8. do 12. ure.
Vpis v Osnovno šolo Je od 22. 1. do 2. 2. 1973 vsak dan, razen sobote od 8. do 12. ure in 17. do 19. ure.
Ostale informacije dobite na Delavski univerzi Boris Kidrič. Ljubljana, Miklošičeva 26.	163
NARODNI MUZEJ
LJUBLJANA Prešernova 20
objavlja naslednje prosto delovno mesto:
pisar. ref. daktilografa
v upravi muzeja, za nedoločen čas POGOJI: srednja ekonom ska šola ali administrativ na z znanjem strojepisja. Zaželena je 2-letna praksa. Prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite na zgoraj navedeni naslov.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.	133
V 89. letu starosti nas
je zapustil moj dragi moC. pradedek ki strlo
ote, stari ote.
JOŽE ZAVRL
upokojene«
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 8. januarja 1973, ob 14 JO na pokopališču v Stepanji vasi
Do pogreba ledi ▼ Frančiškovi mrliški režici m Zalah
žalujoči:	\
žena Poldka, sinova Rudi z družino, Stane z ženo Heleno in hčerka Vera por. Janečič z družino ter drago sorodstvo
Ljubljana, 6. januarja 1973
Dotorpel je naš dragi ote. stari ote, brat In stric
IVAN ŠU1IN-RUSC
Pogreb bo v ponedeljek, 8. januarja 1973, ob 15. uri v Bovcu
Žalujoči otroci Miloš, Nada, Ana, Ladi, Tončka, Dolfl in Danilo z družinami, brat Matko z družino, nečak Waldi s družino In drago sorodstvo
Bovec. Ljubljana, Nova Gorica, Idrija, Zagorje ob Savi. Pariz, Gradec, 6. januarja 1973
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega tatana
Draga Lindiča
aa iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, zlasti tov. Kavčičevi in Vičičev!, kiioi nami sočustvovali ln nam pomagali preživljata bridke ure. Posebno se zahvaljujemo predstavnikom organizacij ZB, ZKS, SZDL Zlato polje, društvu upokojencev, filatelističnemu društvu Kranj, pevcem ter mestni godbi za častno spremstvo ln cvetje, govorniku tov. inž. Dolganu pa za ganljive poslovilne besede. Nikdar ne bomo pozabili, da ste bili v teh hudih dneh z nami
Žena Rozi v imenu sorodnikov
POSLOVNO UDRUŽENJE INDUSTRIJE ŠEČERA
JUGOSLAVIJE — Beograd
sporoča
vsem poslovnim prijateljem, da se bo 10. Jan. 1973 preselilo v svojo poslovno stavbo v Beogradu, na Banovem Brdu,
ulica N. H. Žarka Pucara 7-a
Prosimo, da se sa vse usluge obrnete na naš novi naslov ln naslednje telefonske številke:
centrala: 554-132, 564-443, 554-134, 554-287 ln 554-266 prodajni oddelek: 552-133 in 552-365 nabavni oddelek: 553-556
Poštni predal: 140 — Telegram: Udruženje šečera — Žiro račun: 60601-601-2986.
Upravni odbor
Obrtna
nabavno-prodajne zadruga mizarjev
Ljubljana, Rimska e. 22
razpisuje prosti delovni mesti
1.	Lesnega tehnika kalkulanta
2.	Materialno-finanč* nega knjigovodje
s popolno srednjo šolo tn prakso
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD. Vloge »prejemamo do 15. januarja 1973.
'	154
V 80 letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, stric in zet
TONE BRODNIK
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 9. januarja 1973, ob 14.45 iz Janezove mrliške vežice na Žalah v Ljubljani
žalujoči:
žena Elka, sin inž. Desan z ženo Tanjo, vnukinji Tamara in Darja, nečaka Mimi in France, družina More in drago sorodstvo
Ljubljana, Dobrepolje, 8. januarja 1973
ZAHVALA
Po smrti naše drage mame, omice in sestre
Erne Burger
rojene MURGELJ
se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje — 'iskreno zahvaljujemo
Žalujoči
Celje, 6. januarja 1973
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Alojzija Pteklar
rojena Bedenik
Pogreb bo v ponedeljek, 8. januarja 1973, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče Dol pri Hrastniku
Žalujoči:
sinova Nande in Ernest z družinama, hčerka Erna, vnuk Lojze In drugo sorodstvo
Hrastnik, Novo mesto, Ljubljana, fi. januarja 1973
nimimimiiimiaimiuuimiiiiiuuiiiiimuiiitiiiiiimiiiimuuuumuuiuimiiiiiiiiunmuiiiiiiiimimiiiiiiiHiiiiuimiiiuiiuiuimHmiiiHmiimRHmimmii
Trgovsko podjetje
NOVOTEHNA
Novo mesto, Glavni trg 11
razglaša
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO avtomobilske servisne dejavnosti
2.	REFERENTA nabave in prodaje v komercialnem sektorju
Za zasedbo razglašenih delovnih mest morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. a) strojni inž. prve stopnje s triletnimi delovnimi izkušnjami	;
b) strojni tehnik s petletnimi delovnimi izkušnjami
pod 2. a) popolna srednja šola — ekonomska smer zaželena praksa v komercialnem poslovanju v že-lezninsko tehnični stroki
b) trgovski poslovodja s 5-letno prakso v komercialnem poslovanju, po možnosti v železninsko tehnični stroki.
Kandidati naj pošljejo ponudbe splošnemu sektorju podjetja do 15. januarja 1973.
155

sodoben ženski '	tednik

KOMPAS
JUGOSLAVIJA
razpisuje
za dne 9. Januarja 1973
ob 16. uri Javno, ustno
LICITACIJO
za odprodajo naslednjih vozil:
RENAULT S
vozen, leto izdelave 1969 3 vozi la
AUDI 60
vozen, leto izdelave 1970 3 vozila
FIAT 124
vozen, leto Izdelave 1970 3 vozila
Ogled vozil je mogoč na dan licitacije od 10. do 16. ure na Celovški 206 (Kompas garaže), kjer bo tudi prodaja.
Vsi Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo od Izklicne cene.
Družbeni m zasebni sektor sta pri Licitaciji enakopravna.	134
iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiimiiiiiiimiiiiiiiiin
PODJETJE
INTEREUROPA
mednarodna špedicija in transport, KOPER
razglaša
prosto delovno mesto
kontrolorja transporta
v sektorju transporta
Pogoji, ki'se zahtevajo za navedeno delovno mesto, so naslednji:
A)	a) višja transportna ali strojna Sola ln 3 led prakse v transportu, ali
b) srednja transportna ali strojno tehniška šola ln 5 let prakse v transportu.
B)	znanje nemškega ali italijanskega jezika,
C)	izpit za voznika B kategorije.
Kot poseben pogoj je poskusno delo 4 mesece.
Pismene ponudbe pošljite kadrovski službi podjetja v Kopru, Vojkovo nabrežje št. 32 v 15 dneh po objavi tega razglasa.
153
SPOROČAMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA PREMINIL MOJ DRAGI MOŽ
■
ALOJZ KNEP
SANITARNI INŠPEKTOR
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, 9. JANUARJA 1973, OB 15.30 IZ ANTONOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH
ŽALUJOČA ZENA DANA IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 5. JANUARJA 1973
Dotrpel je naš ljubljeni mož fin ote
HERMAN KJUDER
Od njega se bomo poslovili v nedeljo, dne 7.januarja 1973, ob 15. uri na domačem pokopališču v Dutovljah
Žalujoči:
žena Ema, sin Herman ter hčerki Danica in Zora s družinami
Dutovlje, BolesOavlce, Ljubljana
;-*v>	'
Nepričakovano nas je sredi življenjske poti zapustil
JANEZ MUŠIČ
diplomirani inženir arhitekture
asistent na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
v Ljubljani
Pokopali ga bomo v torek ob 14. uri
Priljubljenega, veselega in marljivega tovariša se bomo vedno spominjali.
Rektor univerze v Ljubljani dr. ing. Mirjan Gruden
Dekan fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo prof. dipl ing. arch. Janez Valentinčič
iimiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiimtiiiiuiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiMiii
»ENERGOINVEST«
Sektor procesne opreme (SPO) — Oddelek za marketing
razpisuje
NATEČAJ
za zasedbo naslednjih delovnih mest:
1.	VODJE POSLOVALNICE
SPO v Predstavništvu Ljubljana
2.	REFERENTA PRODAJE
’ SPO * Predstavništvu Ljubljana
Poleg splošnih pogojev, določenih z osnovnim za konom o delovnih razmerjih, morajo kandidati iz-polnjevati tudi naslednje:
pod 1.: strojni inženu (II. stopnja) z 5 ali strojni tehnik z 10 leti delovnih izaušenj v stroki, dobro poznavanje problematike uveljavljanja investicijske opreme in investicijskih objektov za procesno ln dustrijo m energetiko (razhlajevalm in toplotni po stopki), kakor tudi opreme za transport materiala in procesnih medijev;
pod 2.: strojni inženir (II. stopnja) z 2 ali strojni tehnik s 5 leti delovnih izkušenj v stroki, dobro poznavanje tržišča.
Od kandidatov zahtevamo dobro poznavanje pro blematike prodaje investioijske opreme (standard ne ln po naročilu i za procesno industrijo in ener getiko (razniajevalm in toplotni postopki) kot tudi opreme za transport materiala ln procesnih me dijev.
Prednost imajo kandidati z izkušnjami pri komer cialnih poslih.
Stanovanja niso zagotovljena.
Osebni dohodek po pravilniku
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na Energoinvest — SPO Odjeljenje marke tlnga, Sarajevo, Ulica JNA 20, z oznako »za kon-kurs« v 15 dneh po objavi.
Nepopolnih in zakasnelih prijav ne bomo upoštevali.
SPOROČAM ZADOSTNO VEST, DA ME JE MNOGO PREZGODAJ ZAPUSTILA MOJA DRAGA MAMA IN BABICA
VALERIJA KOROŠEC
ROJENA KREMŽAR
POGREB DRAGE POKOJNICE BO V TOREK, 9. JANUARJA 1973, OB 13.15 IZ MARIJINE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH
ŽALUJOČI:
SIN VLADIMIR, VNUKA IGOR IN VLADIMIR TER DRUŽINE KOROŠEC, SCHAESER, JERAJ, KRIŽAJ
LJUBLJANA, GELSENKIRCHBN. 6. JANUARJA 1973
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v 65. letu starosti zapustil naš mož, oče in stari oče
MATEVŽ OGRIZEK
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 7. januarja 1973, ob 14. url izpred hiše žalosti v H ruševju
Žalujoči:
žena Tončka, sinovi Matko z družino, Miro z družino. Rafo z ženo, hčerka Tatjana z možem, Magda, Verica in drugo sorodstvo
Hruševje, Izola, Koper, Melbourne, Baden, Podnanos,
6. januarja 1973	I
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas Je po težki bolezni v 86. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra in teta
FRANCKA CUBRILA
roj. HROVAT	*
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 8. januarja 1973, ob 12.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
sestra Micka por. Rozina, družine Potokar, Kos, Rozina, Hrovatovi, Malenič in drugo sorodstvo
Ljubljana, Novo mesto, Solkan pni Novi Gorici, 6. januarja 1973
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL NAS MLADI DELAVEC
ANTON LUPINŠEK
STEKLOBRUSILEC V GROBI BRUSILNICI
KOLEKTIV STEKLARNE »BORIS KIDRIČ«, ROGAŠKA SLATINA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice ln prababice
OLGE RABUZA
M zahvaljujemo prijateljem in vsem, Id ao jo pospremili na zadnji poti. aa Izraze iskrenega sočustvovanja, spoštovanja in naklonjenosti. Posebej se »ahvalj ujemo dr. Pavlu Drnovšku, prim. dr. Stanislavi Štraus, dr. Petru Pejčdču ter vsem sestram in drugemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice v Celju sa večletno zdravljenje in nego. Vsem iskrena hvala!
Užaloščeno sorodstvo
■■ODLOČILNI TRENUTEK"
Le Duc Tho opozarja Ameriko na izbiro
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 6. jan. — (po telefonu) Le Duc Tho je danes Izrazil pripravljenost Hanoja, da nadaljuje pogajanja s stališča resnosti In dobre volje, vendar je hkrati opozoril Združene države, da stoje pred odločilno Izbiro; ali bo vietnamski problem hitro rešen In bo podpisan mirovni sporazum, ali pa se bo vojna nadaljevala. »Prišel je odločilni trenutek«, je izjavil Le Duc Tho.
Posebni svetovalec severoo-vietnamske delegacije na pariških mirovnih pogajanjih je opoldne prispel iz Moskve v Pariz, od koder Je odpotoval v Hano! dva dni potem, ko sta se s Henryjem KLssin-gerjem 13. decembra zadnjikrat sestala. Toda, kot je povedal danes Le Duc Tho v izjavi ob prihodu, takrat so pogajanja še tekla in bi se bila lahko hitro končala, saj je bilo treba rešiti le ie nekaj vprašanj.
Kot je povedal sevamoviet. namski politik, sta se takrat
s Kissingerjem dogovorila, da bosta odpotovala na posve-tavanje k svojima vladama, vendar pa da bost*- ostala v stikih in se po potrebi znova sestala. Medtem naj bi tehnični strokovnjaki začeli razpravo o protokolih. »Dogovorjeno je bilo tudi, da ne bomo objavili vsebine tajnih pogovorov«, je rekel Le Duc Tho, »toda 18. decembra so Američani enostransko objavili vsebino pogovorov, ki so jo Izmaličili tako, d* so odgovornost za zastoj v pogajanjih prevrgli na DR Viet-
nam, čeprav so se pogajanja zataknila zaradi njihovih zah. tov in ne zaradi nas.« Dva dni pozneje se je začelo silo. vito bombardiranje Hanoja in Halphonga.
»Američani se hočejo pogajati s pozicije sile«, je rekel Le Duc Tho. »Vendar so se hudo zmotili. Doživeli so vojaški neuspeh brez primere v zadnjih desetih letih, vsa svetovna javnost jih obsoja in zaradi bombardiranja bodo poslej pogajanja še težja.«
Le Duc Tho Je obsodil
USMILJENEJSI OD VELIKE PLANE
Osem mrtvih Romov bo le počivalo doma
ameriško bombardiranje kot »najbolj barbarsko in nečloveško v zgodovini« ter izrazil »brezmejno ogorčenje vietnamskega ljudstva,« ki pa še ni uklonilo pritisku. »Bombardiranje Je le še poglobilo mržnjo in okrepilo enotnost«,, je rekel Le Duc Tho.
Sevemovietnamaki predstavnik se bo v ponedeljek znova sestal s Henryjem Kissingerjem, ki ga pričakujejo v Parizu jutri zvečer. Le Duc Tho s svojo izjavo ni prejudiciral pogajanj, vendar pa je Jasno nakazal, da bodo pogovori težavni in da se bodo Američani ušteli, če se mislijo pogajati s pozicij sile.
ANDREJ NOVAK
MEDICI V PEKINGU
PEKING, 6. nov. (Radio' vest) — Zunanja ministra Kitajske in Italije či Peng Fej in Guiseppe Medici sta danes začela z uradnimi pogovori. Kakor poroča agencija »Nova Kitajska« je šef italijanske diplomacije prispel v Peking včeraj, kjer se bo zadržal šest dni.
PARIZ, 6. jan. (Tanjug) — Posmrtni ostanki osmih jugoslovanskih državljanov, ki so prvega januarja izgubili življenja v Caenu v Normandiji bodo v četrtek prepeljani v Veliko Piano, kjer bodo 15. Januarja pokopani, še vedno pa iščejo truplo 13-let-ne Mirjane Lazič.
Ta huda nesreča se Je pripetila, ko je avtomobil s številno družino zdrsnil s pole denele ceste v globok kanal. Preživel je le 18-letnl Bogdan Lazič, ki je avto vozil. Splaval le skozi okno, ki Je bilo odprto.
V nesreči so umrli: Zagorica Lazič (26 let), Zivana Lazič (22 let), Lela Lazič (dve leti), Danica Lazič (osem mesecev), Zlata Lazič (10 let), Milan Lazič (9 let) in Milovan Papič (15 let). Čeprav so bili re šilcl kmalu na kraju nesreče, pomagati niso mogli, kajti voda je bila mrzla, kanal pa pet metrov globok.
Ta družina jugoslovanskih Romov je prišla v Cačn štiri dni prej in je tu taborila.
Na kratko
PHNOM PENH,
— »Ljudje-žabe« iz vrst kam baških osvobodilnih sil so danes s plastičnim razstrelivom uničili neki pomol v rečnem pristanišču v Plinom Penim ter poškodovali tovorno ladjo »Lucky Star« panamske registracije. V zadnjih dveh mesecih Je to peti napad na ladje, zasidrane v pristanišču Phnom Penha. v teh napadih sta bili dve ladji potopljeni, dve pa poškodovani.
BEOGRAD — Predsednik skupščine SR Bosne In Hercegovine ter član predsedstva SFRJ Hamdi-Ja Pozderac se Je vrni) iz Bejruta v Beograd, s potovanja torej, med katerim Je obiskal Irak in Libanon na vabilo nacionalnih vodstev stranke Baas.
UTRECHT — Med velikimi demonstracijami v Utrechtu so Nizozemci protestirali zoper bom Dar. diranje ameriških letal v Vietnama. V demonstracijah je sodelovalo okoli 50.000 Ljudi, tako trdi policija. Organizatorji pa pravijo, da je bilo demonstrantov najmanj 100.000.
ZAJECAR — V vasi Mos., na pri Dolnjem Milanovcu gredo b koncu dela sa zgraditev tovarne bižuterije. Ta objekt Je prvi te vrste pri nas. Poskusna proizvodnja se bo začela februarja meseca. V graditev tovarne so vložili 20 milijonov dinarjev. Proizvodnja bo tekla v sestavi majdan peškega rudnika bakra.
Kdaj so pripotovali v Francijo in kako so uspeli v sorazmerno majhnem avtomobilu (opel rekord) čez vse mejne prehode, ni aoano...
Ker se njihova matična občina m odzvala na zahtevo, da naj pošlje denar za prevoz posmrtnih ostankov Romov, so občani la občina Cašn s prostovoljnimi prispevki, zbrali potrebno vsoto (naši konzulati ne razpolagajo s fondi za te namene), pogreb no podjetje pa je dalo brez plačni kamion za prevoz po-
	
S m	GLA
1 POLE	N DICA
V prometu ni bilo zastojev	
smrtnih ostankov teh dveh družin do Velike Plane.
ZADUŠILO SE JE 3.000 PIŠČANCEV
MATERIJA, 6. Jan. — Oko. 11 13. ure je izbruhnil velik požar na farmi sa vzrejo piščancev, last podjetja Kras, v OdoLLni pri Materiji. Prostor, kjer je nastal ogenj, je bil sicer prazen, vendar je ogljikov monoksid zadušil okoli 3000 piščancev v sosed, nem delu hleva. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Materije, ki so uspeli požar zadušiti. Po ugotovitvah komisije UJV Koper je požar nastal zaradi iskre, ki je padla iz peči za ogrevanje, in vnela žagovino za steljo. Skoda je precejšnja, vendar še ni ocenjena.
B. MARINAC
TEŽKO
PRECENJEVANJE
DIVAČA, 6. jan. — Reški tovorjak, katerega 42-letnl šofer Ante Kneževič z Reke je danes zjutraj precenil hitrost in moč svojega prehitevajočega vozila, je okrog 6.50 v ovinku v vasi Povir zaprl pot osebnemu avtu ter tako povzročil prometno nesrečo, v kateri so bili trije potniki v osebnem avtu hudo ranjeni.
Kneževič je namreč na ravnem delu ceste v vasi Povir, vozeč od Divače proti Sežani, začel prehitevati poltovomi avto, ki ga je vozil 37-letni Rudolf Škapin. Ker pa mu poltovornjaka ni uspelo prehiteti, je prehiteval tudi v ovinku. Takrat je pripeljal nasproti osebni avto, ki ga je vozil 36-letni Vinico Colja iz Sveta 24 pri Komnu. V čelnem trečenju sta se razen voznika Colje hudo ranila tudi njegov sovaščan 39-letnl Viktor Pipan in 24-letni Boris Švara iz Ivangrada pri Koranu. Vsi trije so v šem-peterski bolnišnici.
Po trčenju je težki tovornjak zavil še v desno ter oplazil še poltovomi avto, ki ga je prehiteval, škode je za okrog 20.000 din B. S.
BEOGRAD, 6. jan. (Tanjug) — Zvezni sekretariat aa promet v današnjem poročilu o stanju cest opozarja voznike, da so nekatere ceste mokre in spolzke in da na nekaterih cestah promet ovira megla. Sider se pa promet joa vseh cestah odvija normalno. Zimska oprema je zaradi poledice še naprej obvezna na cestah čez Gorski Kotar in Bosno.
Vožnja je delno otežkoče-na tudi na Jadranski magistrali, še zlasti na odsekih Ri-jeka-Karlobag in Sibenik-Du-brovnik, kjer piha burja s 70 kilometri na uro Jadranska magistrala je suha, v prometu pa ni-zastojev. Na Vratnik )e obvezna zimska oprema, prepovedan je le promet sa tovornjake s prikolicami
Na podravski cesti Zagreb
Sesvete-Bjelovar-Djurdjevac Virovitica-Osijek-Djakovo je na nekaterih delih megla Ce ste v Vojvodini so mokre m spolzke, v prometu ni zasto jev, le v severni Bački megla od voznikov zahteva počasnejšo vožnjo, saj je vidljivost le 50 metrov.
Medtem ko promet na Kosovu in v C mi gori poteka normalno, je na makedonskih cestah zaradi poledice in megle precej oviran. Zato voznikom priporočajo zimsko opre-mo in previdno vožnjo.
i-rf.j« m tiska CGP DELO, Ljubljana, Tomšiče
ra l__3 Urednik nedeljske izdaje JAKA STULAH —
Telefon 23-522 do 23-52S oglasna služba Ljubljana Šubičeva L telefon «** Oddelek m ijaMjanake naročnike 20-463 sa zunanje naročnike 23-522 poštni predal as — Ekspedit telefon 8141» — brzojavili naslov Delo. Ljubljana Žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva Ljubljana 50102-601-20012 — Me sečna naročnina 33 dinarjev sa zasebnike. 33 dinarjev — Rokopisov ne vračamo
DEDA IN VNUKA ČAKALI ZAMAN
Na poti ju je do smrti zbil spaček
TURJAK, 6. jan. — Dve s plahtama prekriti trupli — 74-letni Franc Garbas iz Rašice je ležal na asfaltu ob robu ceste, njegov 13-letni vnuk Tone Garbas pa deset metrov vstran v globeli pod cesto, spet deset metrov naprej zverižen ob debeli smreki spaček, vol z zlomljeno zadnjo levo nogo, ki je bolečine stoično prenašal ne meneč se za ljudi, ki so mu prerokovali klavnico, kupi stekla, krvavi madeži, praske po cesti, preiskovalci, modra utripajoča luč. in seveda skupine ljudi, ki so se zbrale na prizorišču — tak je bil statični epilog tragične prometne nesreče, ki se je danes zvečer okrog 18.40 pripetila na Kočevski cesti med Turjakom in Rašico.
Ironija te nesreče je bila v tem, da so vsi udeleženci te tragedije hiteli domov. Ded, Franc Garbas in vnuk Tone Garbas sta gnala domov v Rašico dva vola. Sla s|a po desni strani in kot kažejo sledi, je bil pri prvem volu ded, vnuk pa je zadaj gnal drugega vola.
34-letni Leopold Sega se je peljal v isti smeri. S spačkom, v katerem je bil sam, je hitel domov v Velike Lašče. Približno na pol pota med Turjakom in Rašico je dohitel Garbasova z voloma. Zdi se, da ju je zagledal zadnji hip, saj je močno zavrl, tako močno, da je najbrž njegov mehki spaček s šasijo podrsal po tleh, kajti v asfaltu je na tistem mestu kak centimeter globoka raza. Ni znano, ali je takrat kdo pripeljal nasproti, ali je kdo šego zaslepil in zakaj Sega ni zavil v levo. Kajti hip nato je zadel najprej Tončka Garbasa, sicer učenca osemletke v Zelimljah In ga sunil s ceste, potem pa še njegovega starega očeta in ga vrgel kakih deset metrov naprej po cesti. Spaček je med voloma, ali preko njih zdrvel z ceste; šele smreka ga je ustavila. Dedek in vnuk sta bila na mestu mrtva, avtomobilista šego pa so odpeljali v bolnišnico. Od volov je eden tako poškodovan, da bo moral ▼ klavnico, drugi pa je zbezljal in so ga šele pozneje ujeli domačini.
Preiskovalci, ki so v trdi temi 'pregledovali prizorišče krvave tragedije, za zdaj še niso mogli odgovoriti na
ključno vprašanje, namreč ali je trinajstletni deček imel pri sebi kakršnokoli svetilko. Kljub temu, da mrtvih ni mogoče obuditi, pa je delo preiskovalcev usmerjeno predvsem v to, da ugotovijo ali sta vodnika volov imela luč ali ne. Zato bodo morebitno svetilko iskali zjutraj.
Hkrati pa je preiskovalni sodnik povedal, da bo dal pregledati kri vseh udeležencev te težke nesreče, da mor da ni bal krivec tudi alkohol B. S
MOBUTU V AZIJI
KINSSASA, 6. jan. (Reuter) — Zairski predsednik Mobutu je danes odpotoval na uradni obisk na Kitajsko in Indijo. General Mobutu se bo na Kitajskem zadržal deset v Indiji pa pet dni.
UTRUJENI V DROG
MARIBOR, 6. jan. — Zaradi preutrujenosti je danes zjutraj 28-letni Radoš Vulič iz Loža vračajoč se čez Miklavž na delo v tujino zapeljal s ceste v drog cestne razsvetljave. Pri tem se je hudo telesno poškodoval njegov sopotnik 35-letni Milenko Milosavljevič iz Sejevca, laže ranjeni pa šo bili voznik ter 32-letna Zora Miloslavljevič in 21-letna Milostma Vučič. Vsi so v mariborski bolnišnici.
B. S.
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠP
OCE IN SIN
KRANJSKA GORA — V »▼-atrijskem tabora ao MII po prvem teku veleslaloma presrečni. Kako tudi ne, ko pa je pred kopico rioritik tekmoval-©ev vodil ie ne Udetai Hana Hintcrsceir, sla trenerja avstrijske moške reprezentance Ernsta. (Nobenih sitnosti tokrat ne bo s morebitno preložitvijo drugega teka na nedeljo, čeprav je tehnični delegat FIS tudi v Kranjski gori Avstrijec, je nekdo hndomnino pripornim). In ne samo to: oče Ernst je sam postavil vrata sa vožnjo, v kateri je sin Hans s Startno Številko 1 dosegel najboljši čas. Pokazalo se je torej, da sin uspešno hodi po očetovih
1 i
DRUGI VOŽNJI NAPROTI — Hans Hlnterseer.
stopinjah, saj je bil adaj 41-letni Ernst leta 1960 v Squaw Vaileju olimpijski smagovalec v slalomu.
No, razočaranja seveda ni moglo biti tudi po drugem te kn. čeprav je Hansu prvo mesto le šlo po zlu. Izkušeni Ernst je to v odmoru med tekoma tudi skoraj napovedal: »Treba je vzdržati fle v drugem teku in za vodilnega je to seveda huda psihična obremenitev. A kakorkoli že: tekmo-valne razmere so danes odlične, vse je — kot mora biti.«
In Hans? »Seveda bi bil rajši prvi kot tretji«, je dejal. S svojo uvrstitvijo. pa je (ant iz Kitzbuhla zares lahko zadovoljen, saj sta se uvrstila pred njim le dva tekmovalca, oba starejša In zares izjemnih sposobnosti: olimpijski prvak v veleslalomu Gustav Thdni in njegov rojak Helmut Schmalzl, ki tudi sodi v najožji krog favoritov na vsaki slalomski In veleslalomski tekmi.
E. BERGANT
SPET
ITALIJAN?
KRANJSKA GORA, 6. jan. — Po načrtu prirediteljev XII. tekmovanja za »pokal Vi brane« bo jutri tekmovanje v slalomu. Tudi jutri so med velikimi favoriti odlični tekmovalci iz italijanske reprezentance, seveda pa 90 možna tudi 'presenečenja, saj imajo Francozi v svojih vrstah svetovnega prvaka v slalomu J. N. Augerta, v španski reprezentanci je olimpijski zmagovalec v slalomu F. F. Ochoa, pa tudi v drugih ekipah lahko iščemo favorite.
Tekmovalci prve jakostne skupine bodo štartali v jutrišnjem slalomu v naslednjem redu: 1. Ochoa (Spa), 2. Garcia (Spa), 3. Rčsti (Svi), 4. Bonevie (Fr), 5. E. Schmalzl (Ita), 6. Rofner (Avs), 7. Brechu (Fr), 8. J. N. Augert (Fr), 9. Hinterseer (Avs), 10. Hemmi (Svi), 1:1. Rieger (ZRN), 12. G. Thdni (Ita)^ 13. Hauser (Avs), 14. Matt (Avs), 15. Pegorari (Ita).
Jugoslovanski tekmovalci imajo naslednje štartne številke: 49. Gazvoda, 51. Štravs, 55. Kavčič, 62. Gašperšič, 69 Jakopič, 71. Bedrač, 79. Rant, 92. Križaj, 103. Magušar.
Na Startu slaloma bo 108 tekmovalcev.	J. D.
FAVORITI V VODSTVU
CELJE, 6. Jan. — Na drsališču v Mestnem parku se je pričelo prvenstvo SRS v umetnostnem drsanju za mladince, mladinke člane hi članice, na katerem sodeluje 22 tekmovalcev Žal le Iz Ljubljane in Celja Po prvih likih vodijo favoriti — drsalci O-limpije, pri mladinkah pa sta se na 6 ta 7 mesto uvrstili domačinki Jakopova in Petaverjeva.
VRSTNI RED: — Mladinci: 1. Kelbič 218,65 (obv. liki 172,9, obv. progr. 45,75), 2. Sedej (oba OD 198,60 (156,6 42,2); mladinke: 1. Pirš 246,30 (191,1 55,20), 2. Kralj 241,55 (186.2 55,35). 3. Bode 236,30 (180,8, 55,50). 4. Jerman 223,60 (169,0. 54,60), 5. Kobler (vse OD 215,15	(163,7" 51,45).	6. Jakob
202,85 (156,8, 46,05), 7 Petaver (obe Ce) 198,15 (152,1 46,05)
VRSTNI RED: člana: l. Švajger 51,8, 2 Krušeč (oba OD 56,5; Gazvoda 54,9, 3. Zupančič 53,9. članice: 1. H. Gazvoda 56,7, 2. Z. 4. MezgoUč 51,6, 5. Paver 50.5, 6. Rozman (vse OD 49.5
K. JUG
ZMAGAL - ŠAMPION
Gustav Thoni dobil veleslalom za evropski pokal v Kranjski gori
drugi, ni Ml veliko počasnejši, toda na koncu je izpadlo tako, da je njegov čass 1:06,95 komaj še zadostoval za uvrstitev med prvo deseterico v prvem teku. Da sl bo v prvem teku kaj težko priboriti znatnejšo prednost, je dokazal že tretjd Start, še bolj pa naaled nji. Čari so bili skoraj enaki. Švicar Hemmi, ki je Startal s številko 3, je bil sicer z 1:06,83 za spoznanje hitrejši od svojega rojaka Hostija, vendar ni ogrozil vodilnega Avstrijec Pechtl si Je nabral to več zaostanka, za njim pa je Štar-tal Nemec Heckelmiller, ki Je na »S« spustil vrata. Nemec Rieger je prišel na cilj z manj kot sekundo zaostanka, a je komaj še ujel 10 mesto.	v
Rofner je spustil vrata, sa njim pa je Startal s številko 8 odlični italijanski tekmovalec Helmut Schmalzl Naj je Italijan, ki ima za seboj to nekaj velikih uspehov, še tako natanko Jemal vsaka vrata, na cilju je bil vseeno za 17 stotink sekunde počasnejši od Hinterseer ja. Za njim je šel na progo svetovni prvak v slalomu Jean Noel Augert, a je s skromnim časom *e za las še ujel uvrstitev med prvih 20. Tudi Švicar Pargfttzi ni spremenil vrstnega reda pri vrhu.
Startno številko II je nosil velik: Gustav, eden naj večjih favoritov veleslaloma na Vitrancu. Odlično je zmagoval strmino in bilo Je vi deti, da bo prevzel vodilni položaj vendar so mu merilne naprave po kazale za 23 stotink sekunde slab §1 čas od vodilnega Avstrijca. To je pomenilo tretje mesto in za preizkušenega tekmovalca še zmeraj odlično izhodišče za drugi ve-
PRVI SLALOM OB 9.30
Zadnja disciplina XII. tekmovanja za »pokal Vitranc« — slalom se bo začela s prvim tekom ob 9,30, drugi tek pa bo na sporedu takoj po končanem prvem. Cilj obeh prog slaloma Je pri seniku pod *S«-om.
Jakopič, Rant, Bedrač, Bernik, Željan in Gorišek — pa so na prvi progi odstopili.
Vrstni red po prvem veleslalomu: 1. Hinterseer (Av) 1:06,05, 2. H Schmalzl (It) 1:06,22, 3. G. Thčn: (It) 1:06,28, 4. Radiči (It) 1:06,55, 5. Hauser (Av) 1:06,64, 6. Hemmi (Svi) 1:06,83, 7. Kniewasser (Av) 1:06,87, 8. Gros (It) 1:06,93, 9 Rosti (Svi) 1:06,95,	10. Rieger
(ZRN) in E. Schmalzl (It) 1:07,00 itd.
Na drugi progi, ki jo Je postavil jeseniški trener Janez šmitek, so tekmovalci štartali po novem sl stemu: prva skupina v obrnjenem vrstnem redu. druga pa po dose Ženih časih v prvem teku Za uvod je Švicar Zingre odstopil, F. Ochoa pa ni popravil uvrstitve Tretji Je šel na progo Eberhard Schmalzl
U je doseg
boljši čas.
dragi progi naj-
KRANJSKA GORA, 6. jan. — Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, olimpijski prvak v veleslalomu, Italijan Gustav Thdni, je dosegel prvo zmago v poolimpijski sezoni na strminah Vitranca. Danes je v dveh veleslalomih XII. tekmovanja za -pokal Vitranc« premagal vse specialiste te zvrsti na svetu in dodal nov uspeh v vrsti italijanskih zmag, ki so se začele že decembra v Val d’lseru. Najboljši Jugoslovan na prvi preizkušnji letošnjega -pokala Vitranc« je bil Ljubljančan Kavčič, ki je v konkurenci 108 tekmovalcev iz 19 držav zasedel 36. mesto. Jutri se bo kranjskogorska prireditev za evropski pokal nadaljevala s slalomom.
Kakor ae na veleslalomih tako rado dogaja, tudi v Kranjski gori časa tekmovalca, ki Je Startal na progi prvi, ni mogel nihče več izboljšali. Avstrijec Hans Hinterseer je imel zares idealno štartno Številko, toda s tem ni reče no, da je zlahka prišel do vodstva Nadvse racionalno je obvladal 54 vrat, ki jih je na Bukovniku postavil novi trener avstrijske moške reprezentance, njegov oče Ernest. Cas Hinterseer j a so zaznan naskakovali vsi tekmovalci elitnega razreda in te vsi drugi, ki so hoteli mladega avstrijskega repre zentanta zriniti z vodilnega položaja. Toda najboljši čas prvega teka — 1:06,05 je ostal nedosegljiv tudi aa najboljše.
Švicar Rosti, ki je šel na progo
lesl&lom. V prvi kakovostni skupini so čakali na startu te trije: Eberhard Schmalzl, je dosegel natanko tak čas kot Rieger, se pravi 10. mesto; olimpijski zmagovalec v slalomu Spanec Ochoa pa je zdrsnil precej globlje, kakor tudi Švicar Zingre.
Ko so pršu na cdlj vri la prve skupine, tekma še daleč ni bila končana. Avstrijca Hauser in Knie-wasser ter Italijana Radiči in Gro6 so še krepko zmešali račune najboljšim, saj so se vsi uvrstili med prvo deseterico. Zanimanje je zlasti vzbudil Start Piam Groea, to dvakrat zmagovalca v tej sezoni Gros, ki bo na temelju letošnjih uspehov dobil boljša štartna mesta šele konec januarja, je imel nehvaležno vlogo favorita s razmeroma visoko štartno številko 29. Vendar je spet dokazal, da je velik borec in se je s časom 1:06,93 uvrstil na 8. mesto.
Med deseterico domačih repreae-ntantov je naprej štartal Jeseničan Cene Štravs, ki je dobro opravil nalogo, Ae boljši pa je Ul Jože Gazvoda, medtem ko Je Gašperšič zaradi napake bolj zaostal. Kavčič je bil soliden, drugi Jugoslovani —
Sploh je Ul drugi veleslalom po. polnoma Italijanski. Thbna je Ae enkrat ponovil svojo predstavo tn ri Je z drugim časom zagotovil tudi končno zmago, tretji čas pa je doeegel Helmut Schmalzl, ki Je tako z drugim mestom v skupni uvrstitvi dopolnil Th&nijev uspeh.
Vodilnd iz prvega teka, Hans Hln teraeer je štartal tokrat zadnji v prvi skupini. Ne da bi vozil preveč zadržano, saj je vedel, da Ima sa seboj kup zasledovalcev, toda sedmi čas v drugem teku je bil za zmago premalo.
Italijanskih uspehov pa s prvima dvema mestoma to ni bilo konec. Za Eberhardom Schmalzlom. ki ri je s najboljšim časom tega taka zagotovil četrto mesto v skupni uvrstitvi, je vnovič prodrl še Radiči, Id je štartal takoj za prvo jakostno Skupino. Radicd je celo padal, vendar ni popustil, še bolj zagrizeno je nadaljeval in dosegel četrti najboljši čas drugega teka. v skupni uvrstitvi pa 5. mesto Toda Pierro Gros, preveč željan nove zmage, tokrat ni zmogel velikega tempa in je odstopil, podob no kot Kniewasser ter Rieger. ki Je bil diskvalificiran.
Med jugoslovanskimi tekmovale: Gazvoda na c**rugi progi ni ponovil uspeha, tako da je mesto najboljšega domačega tekmovalca v končni razvrstitvi prevzel Marko Kavčič. Tudi Gašperšič nd popravil uvrstitve. Štravs pa je na chugi progi odstopil.
VRSTNI RED 2. VELESLALOMA: 1. E. Schmalzl 1:04,15, 2. G. Thdnri 1:04,22;	3.	4. Schmalzl
1:04,49, 4. Radiči in Pechtl (Av) 1:05,08, 6. Hinterseer 1:05,09 ,	7
Rčsti (Svi) 1:05,16,	8. Hauser
1:05,18, 9. Bonnevie (Fr) 1:05,19, 10. Hemmi (Svi) in Pargatzi (Svi) 1:05.28 itd.
KONČNI VRSTNI RED (52 n-▼rečenih): I. Gustav Thdni <Ita) 2:10.50, Z. H. Schmalzl (Ita) 2:10,71, 3. Hinterseer (Avs) 2:11,14, 4. E. Schmalzl (Ita) 2:11,15, 5. Radiči (It) 2:11,36,	6. Hauser
(Avs) 2:11,82, 7. H e mm in Rosti (oba Švica) 2:12,11, 9. Pargatzi (Svi) 2:12,68,	10. Pechtl (Avs)
2:12.76, 11 Bonnevie (Fr) 2:12,94, 12. Garcia (Spa) 2:13.11, 13. Matt (Avs) 2:13,42.	14. J. N. Augert
(Fr) 2:13,64,	15 Pegorari (Ita)
2:13,76. 16. Good (Svi) 2:13,82, 17. Roche (Fr) 2:13,87, 18 Ochoa (Sp) tn Berchtold (Av) 2:14,10, 20 So-
USPEH ŠTAFETE
Smučarski tekači v Bohinju sedmi
BOHINJSKA BISTRICA, 6. jan. — Jugoslovanska moška štafeta v postavi Kalan — Jelenc — Dornik je drugi dan mednarodnih tekmovanj »A« v smučarskih tekih, v štafeti 3 X 10 km v hudi mednarodni konkurenci doseglo lep uspeh z uvrstitvijo na 7. mesto, medtem ko so bila dekleta Beštrova, Pavličeva in Kordeževa šeste med sedmimi štafetami. V moški konkurenci je med 19 štafetami zanesljivo zmagala prva ekipa ČSSR, med ženskami pa po pričakovanjih štafeta SZ.
Moška Štafeta C*SR i. Je vodila od prve do zadnje predaje, sprva pred ekipo ZRN in SZ Vrstni red prvih treh se Je spremenil šele v 3. predaji. Pri 4 km je imel zadnji tekač CSSR, danes razpoloženi Režač, ki je bil prvi dan na 15 km zaradi utru jenosfcl (vozil je kombd svoje ekipe vse iz CSSR do Bohinja) s štartno številko 23 Šele 23. — 35 sekund prednosti, sovjetski tekač Valiuldn pa je tedaj ujel trikratnega zmagovalca Bohinja Demla. Sovjetski napad Je omogočil pravzaprav svetovni študentski prvak Saveljev, kri je imel danes najhitrejše smuči med vse mi (32:30,8), medtem ko je mladinskega evropskega prvaka Smi-guna premagal tudi naš Kalan V finišu ae ie obetal zanimiv
boj. Rezač Je bn neustavljiv in prednost Se povečal pred učite ljem Valiulinom, ki je vnovič nerazpoloženega Demla zlahka u-gnal.
Naša Štafeta, ki Je od vsega začetka tekla odlično, je bila sprva peta (Kalan), potem pa je Jelenc padel na 7 mesto, ki ga je Dornik z neizmerno požrtvo valnostjo zadržal vse do cilja, v finišu pa mu za las ni uspelo premagati zadnjega tekača druge štafete CSSR Uspeh naše Štafete pa je bil tokrat izjemen: za zrna goval« je zaostala samo za 3.19 minute, vrh vsega pa Je — po dolgem času — spet enkrat pre magala svoje »večne« tekmece, Avstrijce in Bolgare, med njenimi žrtvami pa so bile tudi močne Štafeta Italije I.. nadalje Poljske
ZADNJA TEKMA HOEHNLU
Schmidt (NDR) — zmagoval ec skakalne turneje
BISCHOFSHOFEN. 6. jan. (po telefonu) — Zadnjo tekmo 21. tradicionalne novoletne skakalne turneje Intersport je dobil sicer najmanjši udeleženec tekmovanja, zato pa dolgoletni član kluba najboljših — Rudolf Hohnl (ČSSR). Skupni zmagovalec je kljub današnji slabši uvrstitvi vzhodni Nemec Rainer Schmidt, ki je tako na najvišjem mestu dostojno nasledil svoja rojaka Rtecknagla in Ouecka in postal 16. šampion turneje Jugoslovani so imeli danes izredno priložnost za dobre uvrstitve, vendar jo je izkoristil le Štefančič
Ze v prvi seriji »e Je Hdhnl «ot predzadnji skakalec prebil na pr-vo m, res izjemnim skokom 101 m, pa čeprav sta Danneberg ln Lidak skočila celo pol metra dlje, Bočkov pa Je ra njim sao stal za meter Izredno nevarna sta bila tokrat «e Aschenbacb in Japonec Itagaki Ta skuptoa^naj
nw.tiwn im Rainer Schmidt to krat skakal precej krajSe.
Jugoslovani so se selo lepo iz-kazali, saj te bila kar četverica v prvi trideseterici — 17- Stefančič, 22. PrelovSek. 2«. Mesec m 29. Pudgar
V druži seriji Je žirija skrajiala zaletiSče za dober meter, kajti hi treJSa smučina Je grozila s prevelikima daljavami ki so bile tam usodne. Kljub temu pa Je že Ko dejška dosegel 100 m, Danneberg nato 101 m, Lidak pa celo 102 m Tudi Aschenbacb Je za pol metra presegel 100-metrsko znamko, Švicar Schmid pa Je potep1*!
102,5 m, medtem ko le bil Boč kov za meter krajši od njega Hbhnj je nato v lepem slogu spet ponovil svoj 101 m in ostri na vrhu.
Naši pa žal niso zdržala na svo jih mestih. - Najprej ga je polomil Prelovšek s 6,5 m krajšim sko kom kot v prvi seriji. Pudgar m bil nič boljši, zato pa je Norčič, ki ga je polomil v prvi seriji, v drugi dosegel odlično daljavo 96 metrov Za njim je bil tudi Mesec krajša ta edino Štefančič ri je s 94 m sagootvil solidno uvrstitev predvsem pa več kot 200 točk. kar Je bila za naše skakalce na tej turneji doslej nepremagljiva meja REZULTATI: 1 Hdhnl (CSSR) 234,6 (101. 101), 2 Bočkov (SZ) 233,4 (100, 101,5), 3. Aschenbacb (NDR) 231,8 (	(99,5, 100,5), 4.
Lidak (CSSR) 231,2 (101,5, 102), 5 Itagaki (Jap) 230,7, (99 99,5), 6. Danneberg (NDR) 229,8 (101,5, 101), 7 KodejŠka (CSSR) 225,1 (97. 100). 8. Steiner (Svi) 224,3 (98, 99,5), 9. Wolf (NDR) 223,2 (97,5. 101). 10 Bachler (Av) 222.7 (99, 97), 11 Schmid (Svi) 222,5 (95,5,	102,5),	12 R. Schmidt
(NDR) 218,9 ( 99 . 95), 13. Smimov (SZ) 217,1 (97,5. 97), 14 Divila (CSSR) 214,8 ( 96, 96,5), 15 Ruot salainen (Fin) 214.2 (97.5, 96). 16 Pawlus*ak (Pol) 212,1 (93,5, 96). 17. JScksteia (NDR) 211,5 (93,
97.5)	,	18. Skoda (CSSR) 211,0
(94, 99), 19. Kasaja (Jap) 210,4 (90,5, 96), 20 Zehnder (Svi) 210,1 (91,5, 98),	26 Stefančič 206,4
(95,	94).	35 Mesec 198,7	(93
90.5)	39 E>reiovšek 197,5	( 93,5.
87), 43 Norčič 195,2 < 90. 96), 47 Pudgar 193,0 (92. 86), 69 Lofttrek (vsi Jug) 175,3 (87	85,5).
KONČNA SKUPNA UVRSTITEV: I. R. Schmidt (NDR) 913.9, 2. Aschenbach (NDR) 897.5, 3 Bočkov (SZ) 874,2. 4. Schmidt (Svi)
867.2,	5. Wolf (NDR) 866,1, 6.
Hdhnl (CSSR) 858.9. 7. Steiner (Svi) 855,8. 8 Glass (NDR) 846.1, 9 Itagaki (Jap) 844,8. 10 Danne berg (NDR) 841,4,	.28. Mesec
770.6	, 34. Stefančič 760.6, 36 Nor čič 749,1, 49. Pudgar 718,1, 53 Prelovšek 709,2, 68 Loštrek 651,6
KONČNA EKIPNA RAZVRSTI TEV:	1. NDR 2705,5, 2 Švica
2524,9, 3. CSSR 246!l,9,	4. SZ
2438.2,	5 Japonska 2398,2, 6. Fin
ska 2380,9, 7 Avstrija 2369,7, 8 Poljska 2329.3, 9 ZRN 2284,1, 10 fugoslavija 2282,8	11. Norveška
2268.6	12 Švedska 2209.4, 13 Ka nada 1934,9, 14. ZDA 1728.4, 15 ttaldja 1637,7. 16. Francije 1599.3 17. Bolgarija 1347.1. F. TREFALT
SFRJ TRETJA
STOCKHOLM, 6. Jan. Na svetovnem prvenstvu Študentov v rokometu je naia reprezentanca v zadnji tekmi premagala ZRN s 19:16(12:9) tn osvojila tretje mesto.
V boju za prvo mesto Je Romunija odpravila SZ *
IZJAVI:
Po zmagi v prvi tekmi XII. »pokala Vitranc« Ja Italijan Gustav Thčna izjavil: Po prvem teku je imelo veliko tekmovalcev možnosti, med njimi tuori jez. Razlike med prvima desetimd ao bile izredno majhne. Progi sta mi bili zelo všeč in sploh nisem pričakoval, da bo na Vitrancu tako lepo«.
Najbolje uvrščend Jugoslovanska tekmovalec na Vitrancu Marko Kavčič Je povedal: »Tekma je bila težka, čeprav sta bUri progi razmeroma kratki ta zaprti. Prav pošteno ae Je bilo treba truditi .. .«
_________________J. D,
chor (CSSR) 2:14,17, 21 Odermatt (Svi) 2:14,52, 22. Brechu (Fr) 2:14,73, 23. Fleutr? (Svi) 2:14,74, 24. Flegl (Av) 2:14,79, 25. Berger (ZRN) 2:14,93.	. 36. .Kavčič —
2:18,39, 39. Gazvoda 2:19,95, 48. Gašperšič (vsi Ju) 2:21,60.
VRSTNI RED ZA EVROPSKI POKAL: 1. Perrot (Fr) 33,2, 2. Radiči 28, 3. Rofner (Av), J. N. Augert (Fr) ln G. Thdni po 25, 6. Duvtllard (Fr) in Rdstl po 23, g. Gruber (Av) in H. Schmalzl po 20, 10. Gros 19, 11. Bachleda (Po) 17, 12. Wltt Dorin« in Hin-terseer fAv) po 15, 14. Matt (Av) 14, 15. Ochoa
po 11.
(Sp) in E. Schmalzl J. DEKLEVA
Romunije in druge Za uspeh zaslužijo pohvalo vsi trije tekači, ki so se izkazali tudi s veliko borbenostjo.
Med 7 Ženskimi Štafetami je sprva vodila kombinirana štafeta ZRN in Kanade, seveda po zaslu gi včerajšnje zmagovalke Endler Jeve (danes je dosegla 2. najboljši Čas 24:26,0 na nekoliko daljši progi za Poljakinjo Zapotocznik — 24:23,4), vendar ta kombinacija ni imela tretje tekačice ker Je zbolela Sovjetske tekačice ki 90 veljale za favoritinte so tako zlahka zmagale pred ekipo ZDA ta Kanado ter Poljsko, za petouvr-ščeno Romunijo pa Je naša štafe ta zaostala samo za 12 sekund Ce Kordeževa ne bi imela poško dovanega prsta, bi bila naša štafeta zlahka pred romunsko
Tekači ta tekačice prvih predaj so imeli približno 400 -m daljšo progo.
IZIDI, člani 3x10 km (19 štafet. 17 uvrščenih):	1. CSSR I
(Henych 33:34,0, Beran 33:17.4. Rezač 33:22,5) 1:40;13.9, 2. SZ (Sml-gun 35:05,3, Saveljev 32:30,8, Va-liulin 33:17,4) 1-40:53,5, 3 ZRN I. (Eckert 33:46,9. Betz 33:32,2, De-mel 33:56,1) 1:41;15.2. 4 ZRN II. 1:41;48,5,	5. Švica 1:42;14.4,	6
CSSR II. 1:43;30,3. 7. Jugoslavija I. (Kalan 34:36,9, felenc 34:46,1. Dornik 34:09,6) 1:43:32.6, 8 Avstrija 1:44,12,7. 9 Italija I 1:44:35,2. 10 Poljska 1:44:44,1, 11 Bolgarija 1:45:41.8, 12. Italija II. 1:48 42.1. 13 Romunija l-49;48,4, 14 ZDA 1:50:15,0, 15. Jugoslavija II (Dret-nik, Gortner, Lotrič) 1:51:10,6, 16 Jugoslavija III (Grašič. Kerštain. Krišelj) 1:56,56,4	17. Madžarska
i:57;24,6; Izven konkurence: SZ — Bolgarija 1:44;45,1
ZENSKE. 3x5 km (7 štafet. 6 uvrščenih):	1. SZ (Paramanova
26:20,2. 2. Terejeva 25:22,4, Voro nina 24:34.2) 1:16; 16,8 2 ZDA 1:17,15,8, 3 Kanada 1:17:56,9. 4 Poljska 1:18:04.8, 5 Romunija — l:21;02,9 ta 6. Jugoslavija (Beštei 28:00,6, Pavlič 27:11,8. Kordež 26:02,2) 1:21;14,6 H UBELEIS
TRBIŠKA TEKMA
V	KR. GORI?
KRANJSKA GORA, 6 jan. — Veleslalom za XII »pokal Vitranc« so si ogledali tudi nekateri zastopniki organizatorjev tekmovanja za evropski pokal, ki bo 10. in 11. t. m. v Trbižu, kjer Je to manj snega kot v Kranjski gori. Organizatorji tega tekmovanja so predlagali Kranjskogorcem, da bi izvedli v Kranjski gori vsaj veleslalom, če že ne celotnega tekmovanja V Kranjski gori se to niso odločili, če bodo ponudbo sosednega Trbiža sprejeli.
V	GARMISCHU COLLOMBIN
GARMISCH PARTENKIRCMEN, 6. jan. — Prvi smuk po novem letu, ki je štel za svetovni pokal, je dobil Švicar Coilombon Na progi dolgi 3.150 m, ki je imela 820 m višinske razlike je s časom 1:47,38 zmagal pred rojakom Rou-xom ta Italijanom V ar a Hom, ki sta dosegla ista čas ter so razdelila drugo mesto. Švicarji so se vnovič izredno izkazal: ,saj so se med prvih deset uvrstili kar štirje.
REZULTATI: l. Collombin (Sv) 1:47,38, 2 Roux (Sv) ta Varallo 5 Zwilling (A) 1:48,13, 6 Duvil-lard (F) 1:48,15, 7. Cochran (ZDA) 1:48,23, 8 Besson (I) 1:48,29, 9. Lafferty (ZDA) 1:48,64, 10. Spre-cher (Sv) 1:48,59 itd.
Vrstni red za svetovni pokal: 1. Zwilling (A) 68 2 Colombta (Sv) 61, 3. Gros (I) 50, 4 Varallo (I) 36,	5. Trttscher (A) 34, 6 H.
Schmalzl (I) 30, 7. Cordta (A) 28, 8 G Thdni (I) 24 itd.
Jutri Je na sporedu še en smuk, ka ga bodo prav tako točkovali tn svetovni pokal.
Na kratko
HOKEJ — V prvenstvo* ni tekmi I. ZHL so Jese-, niče premagale Slavijo s 6:1 (1:0, 2:1, 3:0). Za Je« Senice -so bili uspešni Poljanšek 3, Škerjanc 2, in P. Smolej 1, za Slavijo pa Bricelj.
Pred 1000 gledalci sta sodila Kaltnekar (Lj) in Belcer (Ce).
V drugih dveh tekmah je . Medveščak v Beogradu premagal C. zvezdo z 9:2 (0:1, 4:1, 5:0), Kr. gora pa je doma igrala s Celjem 1:1 (0:1, 1:0, 0:0).
NAMIZNI TENIS — V prvenstveni tekmi I. zvez« ne namiznoteniške lig« je Sanska ekipa Olimpije odpravila Vojvodino s 5:2, ženske Olimpije pa so zmagale s 5:2. V Ravnah je ženska ekipa Proleterja (Čoka) premagala Fužinar. ja s 5:0, Mladost pa Partizana 5:2.
DRSANJE — V nadalje, vanju republiškega prvenstva v drsanju v Celju sa vsi naslovi pripadli tekmovalcem Olimpije. Med člani je zmagal Švajger 158,90, med članicami H. Gazvoda 167,55, med mla. linči pa Kelbič 519.25 toč-te.	K. J.
KONEC
NAVDUŠIL
ZADAR — Končal se je turnir štirih reprezentančnih selekcij Ju goslovanskih košarkarjev, na ka terem je zmagala ekipa A, v ka teri so že prekaljeni reprezentanti.
V	prvi tekmi Je ekipa D premagala ekipo C s 95:86 (45:37)
D: Jarič 16, Gvardjančič 19. Lorbek 22, Varajiič 22. Macura 13. Krstulovlč 3
C: Beravs 14, Delibašič 16, Pe-rtačič 17, Ostarčevič 21. Nestorov 4. Avberšek 14.
V	zadnji tekmi pa je ekipa A oremagala ekipo B z 99:94 ( 47:52)
A: Plečaš 17. Djerdja K Cermak 10, Solman 12, Zečevlč 22. Maro vič 20, Ivkovič 10 B: Todorič 15, Klčanovlč 36. D&llpagič 20. Gospodnetlč 6, Volaj 4. Damjanovič 13 Ekipa B je vodila do zadnjih minut tekme, ko 90 »starci« za igrali bolj preudarno ta vendarle zmagali.
KONČNA LESTVICA
1.	A	3	3	0	315:258	6
2.	B ‘3	2	1	301:295	4
3.	D	3	1	2	270:309	2
4.	C	3	0	3	271:295	0
HUDA KAZEN ZA DJERDJO
BEOGRAD — Zaradi Izgredov na tekmi med RadnlCkim in Zadrom. na kateri Je kapetan gostov Djerdja dobil tudi tehnično napako, ga je disciplinski sodnik Minit hudo kaznoval Pterdja. go nllna mo« Zadra, ki so leto« bo ri ra uvrstitev v vrhu, bo moral »počivati« trt kota.
ROKOMET — V Ljubljani se je začelo zimsko rokometno prvenstvo SR3 v skupini C. Najbolje j« bila pripravljena ekipa Ribnice B. ki je dobila vse tri tekme.
Rezultati: Mokerc B s Donit 8:14 (5:5), Ribnica B : Mokerc B 17:7 (8:4)J Itas : Ribnica B 11:13 (5:7), Šentvid : Olimpij B 12:6 (6:2). Olimpija Mokerc B 13:14 (8:8) Šentvid : Itas 8:10 (5:5)^ Donit : Ribnica B 6:13 (3:6), Olimpija B : rta« 10:17 (4:12).	J. S1
'•
II. ZKL — ZAHOD
RUDAR : KVARNER 72:85
SLOVAN : CELJE 76:75 (37:45) KARLOVAC 67 t . DOMŽALE 65:80 (28:38) INDUSTROMONTA2A t BORAC 110:60 (57:29) ORIOLIK : S LOBODA 109:84 ( 58:35) ISTRAGR ADJKVNO t ILIRIJA
90:76 (41:34)
..ODLOČILNI TRENUTEK"
Le Duc Tho opozarja Ameriko na izbiro
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 6. jan. — (po telefonu) Le Duc Tho je danes Izrazil pripravljenost Hanoja, da nadaljuje pogajanja s stališča resnosti in dobre .volje, vendar je hkrati opozoril Združene države, da stoje pred odločilno izbiro: ali bo vietnamski problem hitro rešen In bo podpisan mirovni sporazum, ali pa se bo vojna nadaljevala. »Prišel Je odločilni trenutek«, je izjavil Le Duc Tho.
Posebni svetovalec sevemo-▼ietnamske delegacije na pariških mirovnih pogajanjih je opoldne prispel iz Moskve v Pariz, od koder Je odpotoval v Hanoi dva dni potem, ko sta se s Henryjem Kissin-gerjem 13. decembra zadnjikrat sestala. Toda, kot je povedal danes Le Duc Tho v izjavi ob prihoda, takrat so pogajanja še tekla in bi se bila lahko hitro končala, saj je bilo treba rešiti le'še nekaj vprašanj.
Kot je povedal sevemoviet. namski politik, sta se takrat
s Kissingerjem dogovorila, da bosta odpotovala na posvetovanje k svojima vladama, vendar pa da bosta ostala v stikih in se po potrebi znova sestala. Medtem naj bi tehnični strokovnjaki začeli razpravo o protokolih. »Dogovorjeno je bilo tudi, da ne bomo objavili vsebine tajnih pogovorov«, je rekel Le Duc Tho, »toda 16. decembra so Američani enostransko objavili vsebino pogovorov, ki. so jo izmaličili tako, da so odgovornost za zastoj v pogajanjih prervrgli na DR Viet-
nam, čeprav so se pogajanja zataknila zaradi njihovih' zah. tev in ne zaradi nas.« Dva dni pozneje se je začelo silovito bombardiranje Hanoja in Haiphonga.
»Američani se hočejo pogajati s pozicije sile«, je rekel Le Duc Tho. »Vendar so se hudo zmotili. Doživeli so vojaški neuspeh brez primere v zadnjih desetih letih, vsa svetovna javnost jih obsoja in zaradi bombardiranja bodo poslej pogajanja še težja.«
Le Duc Tho je obsodil
USMUENEJŠI OD VELIKE PLANE
___e	___
Osem mrtvih Romov bo le počivalo doma
PARIZ, 6. jan. (Tanjug) — Posmrtni ostanki osmih	teh dveh
jugoslovanskih državljanov, ki so prvega januarja izgubili življenja v Caenu v Normandiji bodo v četrtek prepeljani v Veliko Piano, kjer bodo 15. Januarja pokopani. Še vedno pa iščejo truplo 13-let-ne Mirjane Lazič.
Ta huda nesreča se je pripetila, ko je avtomobil s Ste vilno družino zdrsnil s pole denele ceste v globok kanal Preživel je le 18-letni Bogdan Lazič, ki je avto vozil. Splaval je skozi okno, ki je bilo odprto.
V nesreči so umrli: Zagorka Lazič (26 let), Zivana Lazič (22 let), Lela Lazič (dve leti), Danica Lazič (osem mesecev). Zlata Lazič (10 let), Milan Lazič (9 let) in Milovan Papič (15 let). Čeprav so bili re Šilci kmalu na kraju nesreče, pomagati niso mogli, kajti voda je bila mrzla, kanal pa pet metrov globok.
Ta družina jugoslovanskih Romov je prišla v CaSn štiri dni prej in Je tu taborila.
Kdaj so pripotovali v Francijo in kako so uspeli v sorazmerno majhnem avtomobilu '(opel rekord) čez vse mejne prehode, ni znano...
Ker se njihova matična občina ni odzvala na zahtevo, da naj pošlje denar za prevoz posmrtnih ostankov Romov, so občani in občina CaSn s prostovoljnimi prispevki, zbrali potrebno vsoto (naši konzulati ne razpolagajo s fondi za te namene), pogreb no podjetje pa Je dalo brezplačni kamion za prevoz po-
Na kratko
PHNOM PENH,
— »Ljudje-žabe« iz vrst kamboških osvobodilnih sil so danes s plastičnim razstrelivom uničili neki pomol v rečnem pristanišču v Phnom Penhu ter poškodovali tovorno ladjo »Lučk; Star« panamske registracije. V zadnjih dveh mesecih je to peti ipad na ladje, zasidrane v pristanišču Phnom Penka. V teh napadih sta bili dve ladji potopljeni, dve pa poškodovani.
BEOGRAD — Predsednik skupščine SR Bosne in Hercegovine ter član predsedstva SFRJ Hamdi-ja Pozderac se je vrnil iz Bejruta v Beograd, s potovanja torej, med katerim je obiskal Irak In Libanon na vabilo nacionalnih vodstev stranke Baas.
UTRECHT — Med velikimi demonstracijami v Utrechtu so Nizozemci protestirali zoper bombar diranje ameriških letal v Vietnamu. V demonstracijah je sodelovalo okoli 50.000 ljudi, tako trdi policija Organizatorji pa pravijo, da je bilo demonstrantov najmanj 100.000.
AAJECAR — V vasi MOS. na pri Dolnjem Milanovcu gredo h koncu dela za zgraditev tovarne bižuterije. Ta objekt je prvi te vrste pri nas. Poskusna proizvodnja se bo začela februarja meseca. V graditev tovarne so vložili 20 milijonov dinarjev. Proizvodnja bo tekla v sestavi majdanpeškega rudnika bakra.'
družin do Velike Plane.
NOVA ŠOLA V POLJČANAH
POLJČANE, 6. jan. — Ob prasiiku občine Slovenska Bistrica so danes v Poljčanah slavili pomembno delovno zmago. Jožet Kužner, delavec gradbenega podjetja »Granit« iz Slovenske Bistrice Je prerezal vrvico in odprl novo osnovno šolo, ki so jo zgradili iz sredstev občinskega samoprispevka ter s pomočjo občinske skupščine in RIS. Tako so v bistriški občini rešili enega od najtežjih šolskih problemov, saj so se doslej poljčanskl učenci šolali v petih zgradbah na različnih koncih kraja.
D. UTENKAR
MEGLA IN
POLEDICA
V prometu ni bilo zastojev
wmmmr
BEOGRAD, 6. jan. (Tanjug) — Zvezni sekretariat za promet v današnjem poročilu o stanju cest opozarja voznike, da so nekatere ceste mokre in spolzke in da na nekaterih cestah promet ovira megla. Sider se pa promet na vseh cestah odvija normalno Zim ska oprema je zaradi poledice še naprej obvezna na cestah čez Gorski Kotar to Bosno.
Vožnja je delno otežkoče-na tudi na jadranski magistrali, še zlasti na odsekih R1 jeka-Karlobag to Sibenik-Du-brovnik, kjer piha burja s 70 kilometri na uro Jadranska magistrala je suha, v prometu pa ni zastojev. Na Vratnik je obvezna	oprema, pre-
povedan je le promet za tovornjake s prikolicami.
Na podravski cesti Zagreb
Sesvete-Bjelovar-Djurdjevac -Virovitica-Osijek-Djakovo je na nekaterih delih megla Ceste v Vojvodini so mokre to spolzke, v prometu .ni zasto jev, le v severni Bački megla od voznikov zahteva počasnej šo vožnjo, saj je vidljivost le 50 metrov.
Medtem ko promet na Kosovu to v C mi gori poteka normalno, je na makedonskih cestah zaradi poledice to megle precej oviran. Zato voznikom priporočajo zimsko opre mo to previdno vožnjo.




Miih ta tiska CGP DELO, Ljubljana, Ituatte n |_» Urednik nedeljske izdaje IAKA STULAB — reiefoo (US do	Oglasna službe Ljubljana
Šubičeva L telefon žl«Mk Oddelek n ajtoljaiiake naročnike 20-463 aa zunanje naročnike tMB požtnl predal k — Ekspedit telefon Sl 4W — brzojavni naslov Delo Ljubljana Žiro račun prt službi drui benega knjigovodstva Ljubljana 50102-60120012 - Me sečna naročnina 32 dinarjev mz zasebnike, 30 di nar Jev — Rokopisov ne
ameriško bombardiranje kot »najbolj barbarsko to nečloveško v zgodovini« ter izrazil »brezmejno ogorčenje vietnamskega ljudstva,« ki pa se ni uklonilo pritisku. »Bombardiranje je le še poglobilo mržnjo in okrepilo enotnost«, je rekel Le Duc Tho.
Sevemovietnamski predstavnik se bo ▼ ponedeljek znova sestal s Henryjem Kissingerjem, ki ga pričakujejo v Parizu jutri zvečer. Le Duc Tho s svojo izjavo ni prejudiciral pogajanj, vendar pa je jasno nakazal, da bodo pogovori težavni to da se bodo Američani ušteli, če se mislijo pogajati s pozicij sile.
ANDREJ NOVAK
25 LET OPERE V VARNI
SOFIJA, 6. jan. (BTA) — Opera v Vami, druga največja opera v Bolgariji, slavi danes 25-letnico obstoja. V tem obdobju so prikazali 90 oper to baletov bolgarskih to tujih avtorjev. Več kot 3300 predstav je obiskalo približno 2 milijona ljudi. Za najbolj uspelo predstavo v tem obdobju pa imajo izvedbo Puccinijeve opere La Boheme. Na odru v Vami so začeli svojo pevsko kariero nekateri sloviti bolgarski pevci, kot so Nikola Nikolov, Margarita Li-lova, Aleksandrtoa Milčeva to drugi. Opera iz Vama je z uspehom gostovala tudi v tujini, med drugim tudi v Jugoslaviji.
ZADUŠILO SE JE 3.000 PIŠČANCEV
MATERIJA, 6. Jan. — Oko. U 13. ure je izbruhnil velik požar na farmi za vzrejo piščancev, last podjetja Kras, v Odolini pri Materiji. Prostor, kjer je nastal ogenj, je bil sicer prazen,- vendar je ogljikov monoksid zadušil okoli 3000 piščancev v sosed, nem delu hleva. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Materije, ki so uspeli požar zadušiti. i*o ugotovitvah komisije UJV Koper je požar nastal zaradi Iskre, ki je padla iz peči za ogrevanje, to vne. la žagovtoo za steljo. Skoda je precejšnja, vendar še ni ocenjena.
B. MARINAC
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT -
- ŠPORT - ŠPORT - ŠP
Iz včerajšnje zadnje izdaje
DARILO TOVARIŠU TITU
Knjiga
zgodovinskih
dokumentov
MILOCER, 5. Jan. (Tan-jug) — Predsednik skupščine Cme gore Vidoje 2arkovič je izročil nocoj predsedniku Titu v zvezi z njegovim sedanjim obiskom v tej repub liki darilo SR Črne gore — Knjigo, v kateri so na parga-mentu napisani deli ultimatov Turkov, Dubrovčanov, Av st n J cev, Nemcev to Italijanov Črnogorcem in odgovori Črnogorcev na te ultimate.
Predsednik republike Josip Broz Tito to njegova žena Jovanka sta sl danes popoldne ogledala naš ekskluzivni letoviški kraj Sveti Stefan ki Je letos dobil »zlato jabolko« najvišje priznanje sve. tovne organizacije turističnih novinarjev.
Predsednik Tito z ženo Jo-vanko v spremstvu Vidoja Zarkovtča, Veselina Djurano-viča, MUke Planinc, Franca Popita to drugih je odšel oko li 16. ure peš Iz svoje rezidence v Miločeru do Svetega Stefana.
IZREDNO
TOPEL
DAN
/Va Norveškem petek najtoplejši dan
OSLO, 5. jan. (Reuter). Norvežani so imeli danes najtpplejši zimski dan v tem stoletju. Temperatu-' ra v Oslu je bila 11,5 stopinj, kar je za 15 stopinj nad normalno temperaturo v tem času leta. Pred nekaj dnevi je bila v za-hodni to severni Norveški temperatura 19 stopinj Sneg je samo na najvišjih planinskih vrhovih. Na nekaterih krajih se Je pojavilo že zgodnje spomladansko cvetje. Vsa tekmovanja v smučanju so odpovedali, ker ni snega Neobičajno toplo vreme pripisujejo polarnim ciklonom v severnem Atlantiku, ki so prinesli topel veter na to področje.
OCE IN SIN
KRANJSKA GORA — V avstrijskem taboru so bili po prvem teku veleslaloma presrečni. Kako tudi ne, ko pa je pred kopico slovitih tekmovalcev vodil ie ne 19-letni Hans Hinterseer, sin trenerja avstrijske moške reprezentance Ernsta. (Nobenih sitnosti tokrat ne bo s morebitno preložitvijo drugega teka ne nedeljo, čeprav je tehnični delegat FIS tudi v Kranjski gori Avstrijče, je nekdo hudomušno pripomnil). In ne samo to: oče Ernst je sam postavil vrata sa vožnjo, ▼ kateri je sin Haas s Startno Številko 1 dosegel najboljši čas. Pokazalo se je torej, da sin uspešno hodi po očetovlb
DRUGI VOŽNJI NAPROTI — Hans Hinterseer.
stopinjah, saj je bil zdaj 41-letni Ernst leta 1960 v Squaw Valleyu olimpijski zmagovalec v slalomu.
No, razočaranja seveda ni moglo bit! tudi po drugem te ku, čeprav je Hansu prvo mesto le šlo po zlu. Izkušeni Ernst je to v odmoru med tekoma tudi skoraj napovedal: »Treba je vzdržati še v dragem teku in za vodilnega je to se« veda huda psihična obremenitev. A kakorkoli že: tekmovalne razmere so danes odlične, vse je — kot mora biti.«
In Hans? »Seveda bi bil raj* ši prvi kot tretji«, je dejal. S svojo uvrstitvijo pa je (ant is Kitzbuhla zares lahko za dovoljen, saj sta se uvrstila pred njim le dva tekmovalca,-oba starejša in zares izjemnih sposobnosti: olimpijski prvak v veleslalomu Gustav Thoni in njegov rojak Helmut Schmalzl. ki tudi sodi v najožji krog favoritov na vsak! slalomski In veleslalomski tekmi.
E. BERGANT
ZMAGAL - ŠAMPION
Gustav Thoni dobil veleslalom za evropski pokal v Kranjski gori
KRANJSKA GORA, 6. jan. — Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, olimpijski prvak v veleslalomu, Italijan Gustav Thdni, je dosegel prvo zmago v poolimpijski sezoni na strminah Vitranca. Danes je v dveh veleslalomih XII. tekmovanja za »pokal Vitranc« premagal vse specialiste te zvrsti na svetu in dodal nov uspeh v vrsti italijanskih zmag, ki so se začele že decembra v Val cTIseru. Najboljši Jugoslovan na prvi preizkušnji letošnjega »pokala Vitranc« je bil Ljubljančan Kavčič, ki je v konkurenci 108 tekmovalcev iz 19 držav zasedel 36. mesto. Jutri se bo kranjskogorska prireditev za evropski pokal nadaljevala s slalomom.
ZVEZA
NA VSE STRANI
RIM, 5. jan. (Tanjug) — Kot se je zvedelo, so v Rimu diplomatska posvetovanja, da bi določili datum to program obiska romunskega predsednika Nicolae Ceausesca v Italiji. Povabilo mu Je poslal predsednik italijanske republike Giovanni Geone Po Informacijah iz Bukarešte naj bi Ceausescu obiskal Italijo konec marca ali v začetku aprila.
Romunska državna delega olja bo pod vodstvom predsednika Nicolae Ceausesca 8 januarja odpotovala na štiridnevni obisk v Pakistan. Romunska delegacija se bo ustavila tudi v Teheranu. V prvi polovici leta Je predviden tudi obisk grškega premiera Papadopulosa v Romuniji, ki bo nova pomembna točka v odnosih med dvema balkanskima državama.
FAVORITI V VODSTVU
CELJE, 6. jan. — Na drsališču v Mestnem parku se Je pričelo prvenstvo SRS v umetnostnem drsanju za mladince, mladinke člane rn članice, na katerem sodeluje 22 tekmovalcev. Zal le iz Ljubljane in Celja. Po prvih likih vodijo favoriti — drsalci O limpije, pri mladinkah pa sta se na 6 in 7. mesto uvrstili domačinki Jakapova in Petaverjeva.
VRSTNI RED: — Mladinci: 1. Kelhdč 218.65 (Otov. liki 172,9, obv. progr. 45,75), 2. Sedej (oba OD 198,60 (156,6 42,2); mladinke: 1. Pirš 246,30 (191,1 55,20), 2. Kralj 241,55 (186,2 55,35). 3 Bole 236,30 (180,8, 55,50), 4. Jerman 223,60 (169,0, 54,60), 5. Kobler (vse Ol) 215,15	(163,7	51,45),	6. Jakob
202,85 (156,8, 46,05), 7 Petavar (obe Ce) 198,15 (152,1 46,05)
Medtem, ko poročamo, so člani in članice opravili tekmovanje le v treh obveznih likih. Pri članih je nastopilo 8 drsalcev, članici pa sta bili ie dve,
VRSTNI RED: člani: l. Svager 51,8, 2 Krušeč (oba Ol) 56,5; Gazvoda 54,9, 3. Zupančič 53,9. članice: 1. H. Gazvoda 56,7, 2. Z. 4. Meagolič 51,6, 5. Paver 50,5. 6. Rozman (vse Ol) 49,5.
K. JUG
Kakor se na veleslalomih tako rado dogaja, tudi v Kranjski gori časa tekmovalca, ki je štartal na progi prvi, ni mogel nihče več izboljšati. Avstrijec Hans Hinterseer je imel zares idealne štartno številko, toda s tem ni rečeno, da je zlahka prišel do vodstva - Nadvse racionalno je obvladal 54 vrat, ki jih je na Bukovniku postavil novi trener avstrijske moške reprezentance, njegov oče Ernest, čas Hinterseer j a so zaman naskakovala vsi tekmovalci elitnega razreda in še vsi drugi, ki so hoteli mladega avstrijskega repre zentanta zriniti z vodilnega položaja. Toda najboljši čas prvega teka — 1:06,05 je ostal nedosegljiv tudi za najboljše.
Švicar R5std, ki je šel na progo drugi, ni bal veliko počasnejši, toda na koncu je izpadlo tako, da je njegov čass 1:06,95 komaj še zadostoval za uvrstitev med prvo deseterico v prvem teku. Da si bo v prvem teku kaj težko priboriti znatnejšo prednost, je dokazal že tretji Start, še bolj pa naslednji. časi so bili skoraj enaki Švicar Hermnd, Id je štartal s številko 3, je bil sicer z 1:06,83 za spoznanje hitrejši od svojega rojaka Rti-stija, vendar ni ogrozil vodilnega Avstrijec Pechtl si je nabral že več zaostanka, za njim pa Je štartal Nemec Hecfcelmiller, ki je na »S« spustil vrata. Nemec Rieger je prišel na cilj z manj kot sekundo zaostanka, a je komaj še ujel 10 mesto.
Rofner je spustil vrata, za njim pa je štartal s številko 8 odličn: italijanski tekmovalec Helmut Sch malzl. Naj je Italijan, ki ima za seboj že nekaj velikih uspehov, še tako natanko jemal vsaka vrata, na cilju je bil vseeno za 17 stotink sekunde počasnejši od Hinterseer ja. Za njim je šel na progo svetovni prvak v slalomu Jean Noel Augert, a je s skromnim časom *e za las še ujel uvrstitev med prvih 20. Tudi Švicar Pargatzi ni spremenil vrstnega reda pri vrhu.
Startno Številko 11 je nosil veliki Gustav, eden največjih favoritov veleslaloma na Vitrancu. Odlično je zmagoval strmino in bilo Je vi deti, da bo prevzel vodilni položaj, vendar so mu merilne naprave po kazale za 23 stotink sekunde slab
ŠPORTNI AKTIV ZK V CELJU
CELJE, 6. jan. — V Narodnem domu je bil včeraj sestanek šport nih delavcev, članov zveze komuni stov, ki ga je sklicala občinska konferenca ZK Celje. Nad 100 športnikov, članov ZK, je naprej pozdravil sekretar občinske konference ZK Stane Senica, ki Je poudaril, da je treba tudi v Celju oblikovati aktive športnih delavcev članov ZK, z vsebinsko ln poli tič no akcijo v telesni kulturi pa doseči večjo enotnost ln načrtnost pri razvoju telesna vzgoje in Spor ta v Celju.*
O aktualni problematiki telesne kulure je spregovril o wilnmo pre kulture je spregovoril predsednik ZTKS Tone Florjančič, Mitja Pi pan iz Celja pa je podal konkreten program dela aktiva ZK v letu 1973. Sprejet je bil akcijski pro gram v 10 točkah in izvoljen sekretar aktiva	K. JUG
& čas od vodilnega Avstrijca. To je pomenilo tretje mesto ln za preizkušenega tekmovalca še zmeraj odlično izhodišče za drugi veleslalom. V prvi kakovostni skupini so čakali na startu še trije: Eberhard Schmalzl, je dosegel natanko tak čas kot Rieger, se pravi 10. mesto; olimpijski zmagovalec v slalomu Spanec Ochoe pa je zdr-shil precej globlje, kakor tudi Švicar Zingre.
Ko so pršil na cilj vsi iz prve skupine, tekma še daleč ni bila končana. Avstrijca Hauser in Knie-wasser ter Italijana Radiči in Gro6 so še krepko zmešala račune najboljšim, saj so ze vsi uvrstili med prvo deseterico. Zanimanje Je slasti vzbudil Start Pierra Groea, še dvakrat zmagovalca v tej aeeoni Gros, ki bo na temelju letošnjih uspehov dobil boljša štartna mesta šele konec januarja, je imel nehvaležno vlogo favorita z razmeroma visoko štartno številko 29. Vendar je spet dokazal«, da je velik borec in se je s časom 1:06,93 uvrstil na 8. mesto.
Med deseterico domačih reprezentantov je naprej štartal Jeseničan Cene Štravs, ki je dobro opravil nalogo, še boljši pa je bil Jože Gazvoda, medtem ko je Gašperšič zaradi napake bolj zaostal. Kavčič je bil soliden, drugi Jugoslovani — Jakopič, Rant, Bedrač, Bernik, Željan in Gorišek — pa so na prvi progi odstopili.
Vrstni red po prvem veleslalomu:
1. Hinterseer (Av) 1:06,05, 2. H Schmalzl (It) 1:06,22, 3. G. Thtin; (It) 1:06,28, 4. Radiči (It) 1:06,55, 5. Hauser (Av) 1:06,64, 6. Hemmi (Svi) 1:06,83, 7. Knievvasser (Av) 1:06,87. 8. Gros (It) 1:06,93, 9. Rtisti (Svi) 1:06,95,	10. Rieger
(ZRN) in E. Schmalzl (It) 1:07,00. itd.
Na drugi progi, ki Jo Je postavil jeseniški trener Janez Smitek, so tekmovala! startali po novem sl Sternu: prva skupina v obrnjenem vrstnem redu, druga pa po dose Ženih Časih v prvem teku Za uvod je Švicar Zingre odstopil, F Ochoa pa ni popravil uvrstitve Tretji je šel na progo Eberhard Schmalzl Id je dosegel na drugi progi naj boljši čas.
Sploh je bdi drugi veleslalom po. poln orna italijanski. Thtina je še enkrat ponovil svojo predstavo m
sl je z drugim časom zagotovil tudi končno zmago, tretji čas pa je dosegel Helmut Schmalzl, ki je tako z drugim mestom v skupni uvrstitvi dopolnil Thtinijev uspeh.
Vodilni iz prvega teka, Hans Hln terseer Je štartal tokrat zadnji v prvi skupini. Ne da bi vozil preveč zadržano, saj Je vedel, da ima za seboj kup zasledovalcev, toda sedmi čas v drugem teku Je bil za zmago premalo.
Italijanskih uspehov pa s prvima dvema mestoma še ni bilo konec. Za Eberhardoro Schmalzl om ki at Je z najboljšim časom tega teka zagotovil četrto mesto v skup. ni uvrstitvi, je vnovič prodrl še Radiči, ki Je štartal takoj za prvo jakostno skupino. Radiči je celo padel, vendar m popustil, še bolj zagrizeno je nadaljeval in dosegel četrti najboljši čas drugega teka. v skupni uvrstitvi pa 5. mesto Toda Pierro Gros, preveč željan nove zmage, tokrat ni zmogel velikega tempa ln je odstopil, podobno kot Kniewasser ter Rieger, ki je bil diskvalifioiran.
Med jugoslovanskimi tekmovalci Gazvoda na ch-ugi progi ni ponovil uspeha, tako da je mesto najboljšega domačega tek. movalca v končni razvrstitvi prevzel Marko Kavčič. Tudd Gašperšič nd popravil uvrstitve, Štravs pa je na criigi progi odstopil.
VRSTNI RED 2. VELESLALOMA: l. E. SchmaM 1:04,15, 2. G. Thtind 1:04,22;	3.	4. Schmalzl
1:04,49, 4. Rad:« in Pechtl (Av) 1:05,08. 6. Hinterseer 1:05,09, 7 Rtisti (Svi) 1:05,16,	8. Hauser
1:05,18, 9. Bonnevie (Fr) 1:05,19, 10. Hemmi (Sva) In Pargatzi (Svi) 1:06,28 itd.
KONČNI VRSTNI RED (52 vrščenih): 1. Gustav Thoni flta) 2:10.50,	2. H. Schmalzl (Ita)
2:10,71, 3. Hinterseer (Avs) 2:11,14, 4. E. Schmalzl (Ita) 2:11,15. 5. Radie) (It) 2:11,36,	6. Hauser
(Avs) 2:11,82, 7. Hemm in Rtisti (oba Švica) 2:12.11, 9. Pargatzi (Švi) 2:12,68,	10. Pechtl (Avs)
2:12,76, 11 Bonnevie (Fr) 2:12.94. 12. Garcia (Špa) 2:13,11, 13. Matt (Avs) 2:13.42,	14. J. N. Augert
(Fr) 2:13.64,	15. Pegorarl (Ita)
2:13,76, 16. Good (Svi) 2:13.82. 17. Roche fFr) 2:13.87. 18 Ochoa (Sp) In Berchtold (Av) 2:14.10. 20. So-chor (CSSR) 2:14,17, 21 Odermatl
				IT				V
USI	P	E	H	IST	A	F	ET	E
Smučarski tekači v Bohinju sedmi								
BOHINJSKA BISTRICA. 6. Jan. — Jugoslovanska moška štafeta v postavi Kalan — Jelenc — Dornik je drugi dan mednarodnih tekmovanj »A« v smučarskih tekih, v štafeti 3X10 km v hudi mednarodni konkurenci doseglo lep uspeh z uvrstitvijo na 7. mesto, medtem ko so bila dekleta Beštrova, Pavličeva in Kordeževa šeste med sedmimi štafetami. V moški konkurenci je med 19 štafetami zanesljivo zmagala prva ekipa ČSSR, med ženskami pa po pričakovanjih štafeta SZ.
Moška štafeta C*SR I. je vodila od prve do zadnje predaje, sprva pred ekipo ZRN in SZ Vrstni red prvih treh se je spremenil šele v 3. predaji. Pri 4 km je imel zadnji tekač CSSR, danes razpoloženi Režač, ki je bil prvi dan na 15 km zaradi utrujenosti (vozil je kombi svoje ekipe vse iz CSSR do Bohinja) s štartno Številko 23 šele 23. — 35 sekund prednosti, sovjetski tekač ValiuMn pa Je tedaj ujel trikratnega zmagovalca Bohinja Demla. Sovjetski napad Je omogočil pravzaprav svetovni študentski prvak Savel jev, ki je imel danes najhitrelše smuči med vsemi (32:30,8), medtem ko je mladinskega evropskega prvaka šmi
guna premagal tudi naš Kalan V finišu se |e obetal zanimiv boj. Rezač Je bdi neustavljiv in prednost še povečal pred učite Ijem Valiulinom, ki je vnovič nerazpoloženega Demla zlahka u-gnal.
Naša štafeta,, ki Je od vsega začetka tekla odlično, je bila sprva peta (Kalan), potem -"pa je Jelenc padel na 7 mesto, ki ga je Dornik z neizmerno požrtvo varnostjo zadržal vse do cilja, v finišu pa mu za las ni uspelo premagati zadnjega tekača druge štafete CSSR Uspeh naše štafete pa je bil tokrat izjemen: za zrna govalci je zaostala samo za 3.19 minute, vrh vsega pa je — po dolgem času — spet enkrat pre
ZADNJA TEKMA HOEHNLU
Rainer Schmidt (NDR) — zmagovalec novoletne
skakalne turneje
VAL PROTESTOV
BOGOTA, 5. jan. (Tanjug) — Val protestov zaradi ameriško brutalnosti v Vietnamu Je zajel vse države v Južni Ameriki. Vlade Čila, Peruja, Mehike, Kube, Venezuele, Ekvadorja, Paname to Gvajane so v zadnjih dneh opozorile na nujnost, da je treba takoj končati vojno v V letna mu. Delavske to druge orga 'nlzacije to politične stranke latinsko—ameriških držav so prav tako ostro obsodile ameriško bombardiranje Se-vernega Vietnama to odločno zahtevale ustavitev ameriških vojaških operacij v tej drža vL
Politični krogi tega kantine nta ocenjujejo, da rešitev vietnamskega problema lahko temelji na politiki miroljubne koeksistence to politike neuvrščen J a to poudarja pri tem pravico Vietnamcev, da svobodno odločajo o' prihodnji ureditvi države.
BISCHOFSHOFEN, 6. jan. (po telefonu) — Zadnjo tekmo 21. tradicionalne novoletne skakalne turneje Intersport je dobil sicer najmanjši udeleženec tekmovanja, zato pa dolgoletni član kluba najboljših — Rudolf Hohnl (CSSR) Skupni zrna govalec je kljub današnji slabši uvrstitvi vzhodni Nemec Rainer Schmidt, ki je tako na najvišjem mestu dostojno nasledil svoja rojaka Recknagla in Ouecka in postal 16. šampion turneje. Jugoslovani so imeli danes izredno priložnost za dobre uvrstitve, vendar jo je izkoristil le Štefančič.
Ze v prvi seriji se Je Hbhnl kot predzadnji skakalec prebil na prvo mesto z res izjemnim skokom 101 m, pa čeprav sta Danneberg in Lidak skočila celo pol metra dlje, B očkov pa je za njim zaostal za meter. Izredno nevarna sta bila tokrat še Aschenbacb te Japonec Itagaki. Ta skupina naj bi tudi odločala o zmagovalcu, Tnie-Jtom ko je Rainer Schmidt tokrat skakal precej krajše. Ni ho-tel tvegati skupne uvrstitve, kajti prav na tej skakalnici Je že lan) z dvema padcema zapravil lzred no priložnost.
Jugoslovani 90 se zelo lepo izkazali, saj je bila kar četverica v prvi trideseterici — 17. Stefan Čič, 22. Prelovšek. 26. Mesec ta 29. Pudgar
V drugi seriji je žirija skrajšala zalet išče za dober meter, kajti hitrejša smučina Je grozila s prevelikimi daljavami ki so bile lani usodne. Kljub temu pa je že Ko dejška dosegel 100 m, Danneberg nato 101 m. Lidak pa celo 102 m Tudi Aschenbach je za pol metra presegel 100-metrsko znamko, Švicar Schmid pa je potegnil kar na 102,5 m, medtem ko je bil B očkov aa meter krajši od njega.
Htihnl je nato v lepem slogu spet ponovil svoj 101 m ta ostal na vrhu.
Naši pa žal niso zdržali na svojih mestih. Najprej ga je polomil Prelovšek s 6,5 m krajšim skokom kot v prvi seriji, Pudgar ni bil nič boljši, zato pa Je Norčič, ki ga je polomil v prvi seriji, v drugi dosegel odlično daljavo 96 metrov Za njim je bil tudd Mesec krajši in edino Stefančič si je s 94 m zagootvil solidno uvrstitev, predvsem pa več kot 200 točk, kar je bila za naše skakalce na tej turneji doslej nepremagljiva meja
REZULTATI:	l Htihnl (CSSR)
234,6 (101, 101), 2 Bočkov (SZ) 233,4 (100, 101,5), 3. Aschenbach (NDR) 231,8 ( (99,5, 100.5), 4. Lidak (CSSR) 231,2 (101,5, 102).
5.	Itagaki (Jap) 230,7, (99	99,5).
6.	Danneberg (NDR) 229,8 (101,5,
101). 7. Kodejška (CSSR) 225,1 (97, 100), 8. Steiner (Svi) 224,3 (98, 99,5), 9. Wolf (NDR) 223.2 (97,5. 101). 10 Bachler (Av) 222.7 (99, 97), 11 Schmid (Svi) 222,5 (95,5,	102,5),	12 R. Schmidt
(NDR) 218.9 ( 99 , 95), 13. Smimov (SZ) 217,1 (97,5. 97), 14. Divila (CSSR) 214,8 (96, 96,5), 15 Ruot-salatnen (Fin) 214,2 (97,5, 96), 16. Pawlusdak (Pol) 212.1 <93,5, 96).
17. Eckstein (NDR) 211,5	(93,
97.5)	.	18. Skoda (CSSR) 211,0
(94, 99), 19. Kasaja (Jap) 210,4 (90,5, 96), 20. Zehnder (Svi) 210,1 (91,5, 98), . . 26 Stefančič 206,4 (95,	94),	35. Mesec 198,7	(93
90.5)	39. Prelovšek 197,5	( 93,5,
87), 43 Norčič 195,2 ( 90, 96), 47. Pudgar 193,0 (92, 86), 69 Ločtrek (vsi Jug) 175,3 < 87 85,5).
KONČNA SKUPNA UVRSTITEV: 1. R. Schmiat (NDR) 913.9, 2. Aschenbach (NDR) 897,5, 3. Boč kov (SZ) 874,2, 4. Schmidt (Svi)
867.2,	5. Wolf (NDR) 866,1, 6. Htihnl (CSSR) 858,9, 7. Steiner (Svi) 855,8. 8. Glass (NDR) 846,1, 9 Itagaki (Jap) 844,8, 10. Danne berg (NDR) 841,4, ... 28. Mesec
770.6,	34. Stefančič 760,6, 36. Nor čič 749,1, 49. Pudgar 718,1, 53 Prelovšek 709,2, 68 Loštrek 651,6.
KONČNA EKIPNA RAZVRSTITEV:	1. NDR 2705,5, 2 Švica
2524,9, 3. CSSR 2463,9,	4. SZ
2438.2,	5. Japonska 2398.2, 6. Fin-
ska 2380,9, 7. Avstrija 2369,7, 8. Poljska 2329,3, S ZRN 2284,1, 10. Jugoslavija 2282,8,	11.	Norveška
2268.6.	12 Švedska 2209,4, 13 Ka nada 1934.9, 14. ZDA 1728,4, 15 Italija 1637,7, 16. Francija 1599,3. t7. Bolgarija 1347.1.
F. TREFALT
SFRJ TRETJA
STOCKHOLM, 6. jan. Na svetovnem prvenstvu Študentov v rokometu je naša reprezentanca v zadnji tekmi premagala ZRN z 10:16(12:9) in osvojila tretje mesto.
V boju za prvo mesto je Romunija odpravila SZ z 19:18, vendar Sele v tretjem podaljšku, kajti tekma se je v rednem času končala 15:15.
m&g&la svoje »večne« tekmece, Av strijce ta Bolgare, med oj enimi žrtvami pa so bile tudi močna štafeta Italije 1., nadalje Poljske, Romunije in druge Za uspeh zaslužijo pohvalo vsi trije tekači, ki so se izkazali tudi z veliko bor benostjo.
Med 7 ženskimi Štafetami sprva vodila kombinirana štafeta ZRN in Kanade, seveda po zaslu gl včerajšnje zmagovalke Endler jeve (danes je dosegla 2. najboljši čas 24:26,0 na nekoliko daljši progi za Poljakinjo Zapotocznik — 24:23,4), vendar ta kombinacija ni imela tretje tekačice ker je zbolela. Sovjetske tekačice ki so veljale za favoritinie so tako zlahka zmagale pred ekipo ZDA Kanado ter Poljsko, za petouvr-ščeno Romunijo pa Je naša štafeta zaostala samo za 12 sekund Ce Kordeževa ne bi imela poško dovanega prsta, bi bila naša štafeta zlahka pred romunsko.
Tekači ta tekačice prvih predaj so imeli približno 400 m daljšo progo
IZIDI, člani 3x10 km (19 šta fet. 17 uvrščenih):	1. CSSR I
(Henych 33:34,0, Beran 33:17.4. Rezač 33:22,5) 1:40;13,9, 2. SZ (Smi gun 35:05,3, Saveljev 32:30,8, Va liulin 33:17,4) 1:40:53,5 , 3 ZRN (Eckert 33:46,9, Betz 33:32,2. De mel 33:56,1) 1:41;15,2, 4 ZRN II 1:41;48,5,	5. Švica 1:42;14.4,	6.
CSSR II 1:43;30.3. 7. Jugoslavija I. (Kalan 34:36,9, Jelenc 34:46,1 Dornik 34:09,6) 1:43:32,6, 8 Avstri 'ja 1:44:12,7, 9 Italija I 1:44:35,2. 10. Poljska 1:44:44,1, 11 Bolgarija 1:45:41.8. 12 Italija n. 1:48 42,1. 13 Romunija 1-49:48,4, 14. ZDA 1:50:15,0, 15. Jugoslavija II (Dret-nik, Gortner, Lotrič) 1:51; 10,6, 16 Jugoslavija III (Grašič, Kerštajn. Krišelj) 1:56,56,4	17. Madžarska
1:57;24,6; izven konkurence- SZ — Bolgarija 1:44:45,1
ŽENSKE. 3x5. km (7 štafet, 6 uvrščenih):	1. SZ (Paramanova
26:20,2, 2. Terejeva 25:22,4, Voro-nina 24:34,2) 1:16; 16,8 2. ZDA 1:17:15,8,	3 Kanada 1:17;56,9, 4.
Poljska 1:18:04,8, 5 Romunija — 1:21:02,9 in 6 Jugoslavija (Bešter 28:00,6, Pavlič 27:11,8, Kordež 26:02,2) 1:21;14.6 H. UBELEIS
IZJAVI:
Po zmagi v prvi tekmi XII. »pokala Vitranc« je Italijan Gustav Thtind izjavil: Po prvem teku je imelo ve liko tekmovalcev možnosti, med njimi tuoS Jo«. Raislik«* med prvima desetimi so bile izredno majhne. Progi sta mi bili zelo všeč in sploh nisem pričakoval, da bo na Vitrancu tako lepo«.
Najbolje uvrščeni Jugoslovanska tekmovalec na Vitrancu Marko Kavčič je povedal: »Tekma je bila težka, čeprav sta biki progi razmeroma kratki in zaprti. Prav pošteno ss je bilo treba truditi...«
■_____________J. D.
(Svi) 2:14,52, 22. Brecha <Fr> 2:14,73, 23. Fleutrj (Svi) 2:14,74» 24. Flegl (Av) 2:14,79, 25. Berger (ZRN) 2:14,93 . . 36. Kavčič — 2:18,39, 39. Gazvoda 2:19,95, 43. Gašperšič (vsi Ju) 2:21,60.
VRSTNI RED ZA EVROPSKI POKAL: 1. Perrot (Fr) 33,2, 3. Radiči 28, 3. Komer (Av), J. N. Augert (Fr) in G. Thoni po 35, 6. Duvillard (Fr) in Rtisti po 23, 8. Gruber (Av) ln H. Schmalzl po 20, 10. Gros 19, 11. Bachleda (Po) 17, 12. Witt Dorin, te llln-terseer fAv) po 15, 14. Matt (Av) 14, 15. Ochoa (Sp) ln E. Schmalzl po 11.	J. DEKLEVA
TRBIŠKA TEKMA V KR. GORI?
KRANJSKA GORA, 6 jan. — Veleslalom za XII. »pokal Vltrano« so si ogledali tud nekateri za. stapnijd organizatorjev tekmovanja za evropski pokaj. Ib bo 10. te 11. t. m. v Trbižu, kjer Je U manj snega kot v Kranjski gori. Organizatorji tega tekmovanja so predlagali Kranjskogorčani, da M Izvedli v Kranjski gori vsaj vele. slalom, ie ie u celotnega tekmovanja V Kranjski gori se to niso odločili, če bodo ponudbo sosednega Trbiža (prejeli.
____________________J. D.
V GARMISCHU COLLOMBIN
GARMISCH P ARTE NKIRCMEN, 6. jan. — Prvi smuk po novem letu. ki je štel za svetovni pokal, je dobil Švicar Coliombm. Na progi dolgi 3.150 m, ki je imela 820 m višinske razlike je s časom 1:47,38 zmagal pred rojakom Rou-rom in Italijanom Varal iom. ki sta dosegla ista čas ter sa razdelila drugo mesto. Švicar ii so se vnovič izredno izkazal: .saj so se med prvih deset uvrstili kar štirje.
REZULTATI: 1. Coliombm (Sv) 1:47,38 , 2. Roux (Sv) in Varallo 5. Z wi llln g (A) 1:48,13, 6. Duvillard (F) 1:48.15, 7. Oochran (ZDA) 1:48,23, 8. Beseon (I) 1:48,29, 9. Lafferty (ZDA) 1:48,64, 10. Spre-cher (Sv) 1:48,59 itd.
Vrstni red za svetovni pokal: I. Zvrilling (A) 68 2 Colombin (Sv) 61. 3. Gros (I) 50, 4 Varallo (I) 36, 5. Tritscher (A) 34, 6 H. Schmalzl (I) 30, 7. Cardin (A) 28, 8 G Thtind (I) 24 Itd
Jutri je na sporedu še en smuk, k) ga bodo prav tako točkovali ca svetovni pokal.
Na kratko
-
NOGOMET — Na tradicionalnem turnirju v malem nogometu v N. Sadu sodeluje 142 ekip s 1400 igralci iz Vojvodine to Beograda. To Je eden najbolj množičnih turnirjev r malem nogometu v zadnjih 12 letih.
BOKS — V Kmgstoo (Jamajka) sta dopotovala ameriška boksarja Fraizer m Foreman, Id bosta 22. t. m. boksala za naslov absolutnega svetovnega prvaka. Izzivalec svetovnega prvaka Foreman je izjavil. »Za svoj rojstni dan bi rad dal svoji ženi ta otroku lepo darilo — zmago«.
KONEC
NAVDUŠIL
ZADAR — Končal se je turnir štirih reprezentančnih selekcij ju goslovanskih košarkarjev, na ka terem je zmagala ekipa A, v ka teri so že prekaljeni reprezentanti
V	prvi tekmi je ekipa D pre magala ekipo C s 95:86 (45:37).
D: Jarič 16. Gvardjančič 19, Lor bek 22, Varajič 22. Macura 13. Krstulovič 3.
C: Beravs 14, DelibaSč 16, Pa rinčič 17, Ostarčevič 21. Nestorov 4. Avberšek 14
V	zadnji tekmi pa je ekipa A premagala ekipo B z 99:94 (47:52).
A: Plečaš 17, Djerdja 8, Cermak 10, Solman 12, Zečevid 22, Maro vid 20, Ivkovid 10 B: Todorid 15, Kičanovid 36. Dalipagid 20. Gospodnetid 6, Volaj 4, Damjanovič 13 Ekipa B le vodila do zadnjih minut tekme, ko so »starci« za igrali bolj preudarno ln vendarle zmagali.
KONČNA LESTVICA
1.	A	3	3	0	315:258	6
2.	B	3	2	1	301:295	4
3.	D	3	1	2	270:309	2
4.	C	3	0	3	271:295	0
HUDA KAZEN ZA D JER D JO
BEOGRAD — Zaradi Izgredov na tekmi med Radnlčkim te Zadrom. na kateri Je kapetan gostov Djerdja dobil tudi tehnično napako, ga je disciplinski sodnik Mlnlč hudo kaznoval. Djerdja. gonilna moč Zadra, ki se letos bori aa uvrstitev v vrhu, bo moral »počivati« til kote.
TENIS — V finalu teniškega prvenstva avstralske države Novi J. Wales> je • 38-letnl Anderson preseneti j ivo premagal New-comba s 5:7, 6:4, 6:4, 6:3. Nagradni fond znaša 19 tisoč dolarjev.
NOGOMET — Sekretar: Irske nogometne federacije Drennan Je izjavil, da bo reprezentanca Severna Irske odigrala kvalifikacijski tekmi za SP s Portugalsko ta Ciprom nekje ▼ Angliji ln ne v Belfastu, kjer bi bilo to zelo tvega, i no.
ŠPORTNE IGRE — V glavnem mestu Nigerija Lagosu se danes začenjajo! doslej največje športne; igre na afriški celini. Sodelovalo bo okrog 5000 u-deležencev lz 35 držav.
KOŠARKA — »Svetovni prvak med nami«, zadovoljno ugotavlja čilensld tisk. ko piše, da se bo Jugoslavija udeležila tekmovanja »Svetovni festival košarke«, Id se začenja 14. maja v Limi. Poleg naših bodo nastopila še ekipe ZDA, Brazilije, SZ, Kube, Argentine, Japonske ln reprezentanca afriške celine.