58» **5i«. ¦J CF4.JU, tarek II. itiaia 1980. Po&tnhia plucam* v goiovinl « pol let« 40 kron. «, 4etrt »ela 20 K* E L?«-r& SS» ^^^b ^BHh ^^^h BBeI ^^BßlV flL^B^^sH ^DS Lw3k ^^^k mtK ^^H ^^^V ^^V ^^^k Ur«tf»l*tve la upravnMtv* se iwhija v Zvezni Uskarn) v Celiu, 9tr«»«Ri»jerj«va ufioa*t.9* Oglasi se rnčunajo po porabljtnem yroiioru in sicer: i& navadne eglase po 80 « od t mm, za poslana, ni- inanila občnih iborov, natnanila 9 tmrti, zahvale itd. K 1*29 od 1 mm, u rdtlamne notice med tckstom 5 X. •d vrst*. Mall oglasi {na)vct 4 vrste) IO K» Pri vpčkratnih objnvah popitft. RokopUJ«« nc vračajo. Telefon It, 65. IZimjJl If« TISICA ZVZZMIk TISKARNA V CELJU. C3DEJ 00G0V0RNI U RED NIK VEKOSLAV SPINDLE*. WJg^aiMwiMte^-------" ¦llllilinmilTmmiirfiii ¦ ......mi«.....mi • 1 ¦¦¦,—¦ ¦ DR. V. KUKOVbC: Beseaa k polož ju. Ker se me poziva iz vcČ strani, da »ayzamem stališče k politjčnenru položa- ju, storim to, v kolikor mi Je mogoče. Kar se sedaj pripravlja. ni malen- kost. ampak sc j;re za temelje države za dolgo bodocnost. Zato je nepotrpežljj- vost javnosti sicer razumljiva. ne more pa biti tdino merodajna za odgovorne polittke. Desi^niranj predsednik morebit- ne nove vlade Milenko Vesnlč uživa za- upanje demokratov, akoravno jc clan ra- dikalne, torcj sedaj nasprotne stnuike. Zato bodo demokrati marsikaj Žitvovall, da do skupne koncentracijske vlade poa Vesničem pride. Demokrati so zato v polnem obsegu sprejeh delovni program Vesniča, katerl program sta odobrili stranki Protičeva in Korošteva. Misliti bi bilo torej, da Je spo- razum gotova stvar. Zaka.1 so toraj poga- »anja obtičala? Kakor cujerho. bi se rada Protič m ilt. Korošec držala odločujoče oblasti na vsaJt način in jima ni zaupati. da sta od- kritosrcna glede sporazuma. Če bi Ves- nič sestavil novo vlado in bi vstopili tudi :icmokrati, naenkrat bi pa hotela kleri- kaJna stranka v dcželni vladi v Ljubljam tako .straiikarsko daljc delati. kakor zdaj dcla, all bi mogll dcmokrati ostati v v!a- ¦J\ v ßeogradu? Ali čc bi se izkazalo, »Ver«lssmeinnlcht«. Lani, nekako tako-le kakor sedaj, sem šel mimo Narodncga dotna in sem videl, kako so podirali cesarja Jožefa II. raz njeKov piodestal. Na tla se je zgrudil in okoli vratu lr.u Je bila ovita viv. Za- rnislil sem se v zgodovino in zrl sem na tleh onega, «ki je kmete liubil«. Ne. vern, kaj bi rekel 0 podiranju spo- menikov samem in 0 nacinu posebc. Ne f rečem ne na to, ne na ono stran ničcsar. /'o pa je goiovo. da marsisomu marsikje iaz nc bi stavil sp.omenika. ^opolnjena je biia tako usod-a onc- ;'a' ki ni samo kmetov llvbii, ampak ki je *U(H zapjral cerkve s samostani in zatiral *»a5o narodnost. In koncan je posel onim, fci so naš narod lubili in zemUo gullH zn n^lm. Malokdo je plakal za num. ßivSa ''Deutsche Wacht« jo pisala 0 podiianju ipomenikov tod in clru.^od in ie potocila 'oolzo srčne ž ilosti /a onim. ki je — naS Jvmetski narod Ijubil. P'emenito sree, pot- no Čustvovanja. A piemenit je tudi naš narod. Mesto, kjer ie stal Jožcf II. k vzvišcno kakor 1 ^romila. Zdi se. da Jc to njcffov grob, svet I In ograjen. Pa so šli in mu nasadili poni»- nili. krotkih cv.jtk za :lokaz. da prava lju- ^ztn ni kar Uko reč od danes do jutrl. Ce smo dcmokrati pristali ludi na VcsmYev načrt 0 zasotovitvi rcda in de- {a v clržavi, ra/ume se. da ne bo mo Sll po poii hurji-državnikov. ki bi radi roz- Ijali s sabijo, da rcšujejo nujna socijalna vprašanja. V Nemčiji so svoj čas odvzell socijalnemu vprašanju ost s tern, da so mcSčanskc stranke s svojo vlado same prostovoljno dale delavstvu v obiti men, kar je zahtevalo. Nemčija Je dala narotw najboljšc socjjalnc reforme. in je vsled le- ga mogla živett kljub socilalizmu. Tuui naša javnost in vlada se ne sine radovau I trcnutnega uspcha nad prevratnimi čim- telji, ampak odstranjevati vzroka socijaJ- nih nc7adovoljnosti. Le v tem slučajti je nam mogoče stopiti v koncentracijo. Ce pa v malo dneh, kakor tipamo, do spo- razuma pride, storili bodo demokrati vso, da se s parlamentom tekom malo tednov vse nujno potrebno uredl, potem pa r,\v.- pišejo volltvc. Koncentraciiska vlada bl po tem proračunu moKla postati nepo- trebna čez 4 do 6. mesccev in napraviti prostor novi vladi. ki bi izšla iz novojz- voljcnega parlamenta. Tako gledam ja/. na politični položaj in to je prilifno stall». če ceU'.fra dcriokratskcga kluba. Koiiiiyijii z;i ügriidbo novib železnic v Ju^oslaviii ie eels pretekli teden od pondeljka do petka v dolgotrajnih, po 10 ur dnevno trajajočih sejah pod predsedstvom pi», močnika ministra saobračaja Jeliča raz- pravljala 0 programu zgradbe novih Jn preustroja obstoječih prog na&ga jugo- slovenskega Železnlškega otnrežja in or- ganizacije vodne plovbe. Zastopane so bile strokovne organizaciie celega kralje- stva; iz Ljubljane Je bil navzoč inžener drž. želoznic Jos. Kavcic'in tainik trgov- sko-obrtnv» zbornice dr. Mohorič, za 2a- družno Zvezo ljubljansko posl. Jože Oo- stinčar. za Zadružno Zvezo v Celjii posl. dr. V. Kukovec. Samoohsebf utnevno. je bilo zborovanie strogo zanpno, vendar lahko toliko objavinio. da se ie *V^irel med zastopnlkom velikega generalnega Staba in zastopnikf ffosp. orga.nizacij da- lekosožnf snorazum, tičoč se izuopolnitvc '?.c]c7iiiLki'iLa omrc^'n in vodne n?ov'>c. Zlasti važne so bile razprave o zvezah našfh gospodarskih srediSč z Jadranskim morjem. Oledc prog na slovenskem o- zemllu, katero je po splošnem mnenru razmeroma dobro oskrbljeno z železnl- cami kot bivše prehodiš^e iz Avstrile na Jadran, so se dosegle važne nove nroex-, katerim se Je zasigurala prednost. VaŽna je za nas proga Rogatec—Kraplua, Kra- p'na—Oolubovac ter Varaždln- -Xopriv- nfca. Po izgradbi teh d<-h^b i.r^.^ u\ (jo. NemSkt in siovc-n.skI. NaŠe mesto je prenovljcno. Kdor pii- hala sedaj k nam pc poslu ali pa same ra- dovednosti. se čudi, kam Jo **Io nemStvo. Prej tako mogočno. da .si mogel na vsaki ulicl 0 bolj slovesnih prilikah eutiti Hjcgti- vo pest, je sedaj skromno in krotko. Slo je in se umakiulo, kakor so se skrile ble- de lobanje nekdamih inogocjnikov s sta- rega gradu za oltar v Marijini cerkvi, Ostanejo spomiui in nckai pristnih nem- ških rod bin. Pač. nemštvo svoje vrste Se imamo. Cujemo prerat'i kake cartane gospotlic- ne, velcinteresantiKi dame in t'ostojan- stvene matrone. ki se razgovarjaio glad- ko nemški z bolj ali mani slabim akcen- tom in precej domačo izreko. Pa kdo hi kritiziral dobro voljo; da ie vsaj neka)! A krivico bi jim delal. če ne bi omc- nil tudi drugih pojavov. So tudi gospoda, ki govore preradi ncmško na ulicl, v ka- varni, v parku, na izletu, Odlikuje se iw>- s;*:bno nekaj oficiriev. posebno či so v cartani družbi. Vsekakor prorokujem tej gospodi še lepo bodočnost. Lani sušca se je v Narodni kavarnf pojavil koreniak; bil jc polkovnik v ogr- ski unlformi. Prsi mu ie dicil Leopoldov in Kronski red. Qledali smo s:a kakor čn- do z Jtitrovega. Mikalo me ie, da bl Šel in mu povedal svoje. a prehitel me Je ric- ki podporočrrik, ki je g. polkovnika : bili iz Slovenije zelo važno drugo /vezo ' s središčem kraljevstva čez Osjek. Pn- ! znala se je prednost tudi za zvezo novo j pridobljenih pokrajin m sicer Prekinurja ¦ preko IJutomera i Ormoženi, dočlm Je ! bil prvotnl načrt za zvezo Murske Sobo- j te z Lendavo. Priznala se ie tudi proga ; §k janž—Sevnica. Seveda so se stavile \ zahteve tudi glede drugih naših železnis- I kih zvez, zlasti zveze St. Pavel — 2el. ! Kaplja—Kamnik, Crnomelj--Ogulin, Ko- čevje—Bakar Dr. Trumblč 0 ladranskem vpraSa- uju. Zastopnik »Beogradske Stampe« Je stavil na ministra za zunanje posle dr. Trumbiča vpraSanie, kaj je bila vodilna „ideja nnše delegacije in vlade v jadran- 1 skem vprašanlu in ali se je ta ideja desc- I daj varovala. Minister Trumbič je Izjavil, ,da nl pričakoval, da ga bo v Beograau j kdo 0 tem vprašal, ker bi to vprašanje predstavljalo neko sumnjo o odgovoru ' nanje. Za tako sumnjo pa od. početka c>o sedaj ne more bitl vzroka. Vse dosedalne ? vlade in tudi vsi delegati so imeli vedno j in brez omahovanja pred očmi eno in isto vodilno idejo. najbistvenejSe gospodai- ske in strategične intcrese naše države. Sklenili smo, da varujemo te pod vsako ceno. Mednarodni odnoSaji. ki so se \\- stvarili brez naSe voile, so delegacijo pri- j morali, da se prilagodi žrtvam na nekate- • rih ločkah, kjer je na§e narodnostno pra- ] vo nesporno. vendar oni osnovni res živ- j Jjenski interesi, katere vsi enako pojmi- i mo — naj se tičejo severa ali Pa juga Ja- ! dranskega morja — ti interesi r>e moreSo j biti predmet pogajani all odstopa. Ko pri- \ de čas, da širša javnost izve podrobnostl I dela delegacije, bodo se prcpričali vsi 0 j resničnosti teh besed. To bo dokaz, da }e ; bila politlka naSe države na mirovni kon- ferenci vestna in dosledna. , K vprašanju Reke. Ko sc je pojavila v javiiosti vest, da namerava Protič-Ko- roščeva vlada popuSčati v vprašanju Re- K'Pt Jc Ij.ubljanski »Slovencc« zasukul o- ro^je in sc jc zlagal —, da se ie že prej- 5n]a demokratsko-socijalistična vlada odrekla suvereniteti nad Reko in tudi Iu- ko in žclcznico prepustila Zvezf narodov. i Iz dokurncntov, objavljenih v angleški »Beli knjlgi«, je razvidno siedele: 20. la- mia r ja 1920 je jugoslovanska delegacija ponudila cntcnti poravnavo sledoče vst- bine: »cela in čistti Wilsonova linija kot zapadna granica brez popravkov v prid ltaiijc v Istri in brez popravkov pri Se- nožečah nam v škodo. Nobcna laSka su- vereniteta vztočno od Raše, mesto Reka avtonomno pod Zvezo narodov, železni- ca, kolodvori, pristanišča last Zveze na- uljudno. a odločno opozoril. da pri nas «e nosijo več avstro-ogrskih distinkcij In redov. »Pa kako to, kad u Beču svi nose o- Vflkve ordene?« Je zlnil tujec, a izginil je vendar. — Cez dva tedna smo pa gu- Spoda videll v jugoslovanskem kroju jn j danes posluSamo njegovo neniAČino. Do- slednosti.čast! Sičer pa treba, da gojimo nemščino. Znalo bi se namreč zgoditi. da bi jo ne- 1 koč tako mak> poznali kakor sedaj po- znamo slovenski jezik. Drjgodilo se jc, da so se sestali naši najboljši, naši prvaki in so gruntali imena ulic, cest i» trgov. In kakor ie pri nas že navada, so storili vse straSno naglo in povrSno. Ce bi imel jaz izredno cast, bitl član te komisije in bi čutil i»ašo revSčino, ¦ bl bil predlagal. da pritegnemo kot veS- ! Caka v jeztkoslovnih zadevah kakega i tretjeSolca. V interesu dobre stvarl'bi ga I bil profesor gotovo cprostil. ! Ker pa se dela pri nas vse brez gla- I vc, imamo sedaj te-le neprijetocstl: j »Kralj Pefrova ccsta«, »Matiia Oubčev» ulica«, »Benjamin Ipavčeva ulica«, I j »Strosmajerjeva ulica« in rnorda Še kako • drugo za — .jokati. : In ne glede na to. da ti ie že hudo sa- mo hoditi po taki ulic!. mestni magistrat šc prepoveduje voziti »1 težkim vozoni«. O. da bi nas strela udarilal rcdov, a pod iipravo Jugoslavije.« Predlog ie bil odbit. Sledil Je angleSko- francoski ultimas, ki je zahteval koridor za Labe do Reke. Ta ultimat je demo- kratska vlada odbila. Od takrat se je 11a- §a situacija nekoliko zboljšala. Orožnje z london.sk im paktom so ostale brez učin- ka. Italija je vedno bolj v stiski: velikaw- ski izdatki za vojsko, vedni štrajki in po- bune. Sedaj se Jtaliji žc mudi. Zato en- tenta znova grozi: Ali sporazum 1 l^aln, ali pa vmesiia državica iz zascdenega o- zemlja z Reko, Opatljo, Illrsko Bistrlc», polovico senožeSkega okraja, F*ostojno, Logatcem, Idrijo. Torej državica z 200000 Slovenci in 2000 Laliil Nesmisell Vesničeve težave, Iz Heograda po- ročajo, da je Vesnič dne 8. tm. pri poga- janjih za nov» vlado naletel na oviro, ker so radikalci ncnadoma zahtevali, dä se iz dclovnega programa vlade izlonte potrebne odreü- be. »Nea Ellas« javlja: Bolgarska mobili- zacija nas ne nevdaia s strahotn. SploSno se meni, da Je ista v zvezi z vstaSkim gU baniem Djafa pa5e v Odrinu. Kljub temu je grški vojni minister odredil. da se po- Sljejo na fronto vsi oni voiaki, ki so bill določeni za službo v ozadju. Deloma razveljavlienl komunlstičnl mandati v Bulgaria. Sobranje je pri potr- ditvi volitev razveljavilo listl komunistit!- nih in demokratskih posJancev v dveri okrajih, tako da znaša sedaj razmerje «rlasov pr| opozfcijonalcih 107 prori 105 vladinovccm. Aretaclja poslanca na Ce^kein. Dr- žavni pravdnik v Bratislavi je dal areti- rati novolzvoljenega poslanca madžai- ske krŠČ.-socij. stranke Toblerja radi su- rna zlo^ina vcleizdaje. Notranic ministr- stvo bo odločJlo ali ostane v zaponi, all se La fzpusti zopet na svobodo. H:\litnnski zunatiU minister Sclahjia pride po poročilfh iz BerJirui ta teden v Beograd, Umrl je v Rhnu biväi minister Bfs- solatti dne 6. tin. Bissolattl se je potego- val svoj čas za sporazam m€d kalijo in Jugoslavijo. Konflnirana turškja mlrovna deleÄa- cl]a. Kakor javlja »Matin« iz Pariza, ie bio turški mirovni dclegaciji naznanjeno, da ostane nemotena v Versaillesu, ven- dar se ne sme voziti v Pariz. ali spreje- »čaj* — Čaj. Čital sem, da je Uubljano hudo za- dela prepoved točenja alkoholnih piJaC. Za Slovenca je taka beseda 5iba božja. cx^it dokaz. da ?a je nebo zasovra- žilo. — Dočim jc bil prej po kremah krik in vpitje, po gostilnicah pa sum in hrum, je sedaj vse potihnilo. In pivci so se ra?:- Sli in zopet sešli v katakombah. ZaSli so v kleti, kjer posedajo po gantarjlh in si napivajo za korajžo v teh hudih dneh. - Lastnlk vina vabi prijatelja na kupico, ta jemlje seboj znanca, ta protežira svojegs prijatelja in tako narirei v nedogled. Včasi je vabitelju gotovo žal gosto- ljubja če gleda dolge gantarje, polne zna- nih in neznanih prijatefjev, ki posedajo 0- svetljeni od lučl, kupico v roki in važnu- resno kakor Člani srednjeveške krvavc rihte. V kaki skriti gostilni pa srebajo l^fr nc duše ob zaprtih vratah «čaj«. To se Je baje zgodilo tudi že v Celiu. Kle in kedaj tega ne morem povedaii. Pravijo, da se je nekega večera, kQ ni natakarica dobro pazila. priplazil v ,ložo bratov vinskcga čaja* nckl oficfr, rojak !z Srbije. Kdo ifiP. kako e to bilo mogoče. Najbržc je kak clan skrivne br»- tovščinc prelomil besedo in ic družbo ti- dal ali knko. Kakor bi bil šinil iz zemlje, je stal na pragu in k prebledeJo nataka- rico vpraSal: &4r»t« / •*» <* V A |1 ft ft ft« $*--* *<»* tnati posetov. Mirovno pogodbo bo dobi- ¦ la izročeno 11. nraja. brez slovesnostl. | Rdeča Ruslja nioblllzlra? Kakor po- ; roCa »Abend« iz Moskve, je ruski osrea- njl izvrševalni odbor velel načeinikom posamoznih gubernij, naj v treh dneh po- zovejo organizirano delavstvo pod oroZ- je in ga poSlJejo v Moskvo. Tudi iz Sibiri- | ie se vpokliče vcllk del artr.adc na poll- ! sko fronto. tt KOROTANA Vmll se Je v Vellkovec blvši koroSkl nemčurski poslanec Jožef Nagele, ki Jc ! pred in med vojno bil vodja vsenemSke- ga gibanja v velikovškem okraju. »Mir« pise, da ta rovar prireja po Koroškein tajne shode, na katerih ščuva proti Jugo- slaviji. Nedavno je imel tak sestanek v j Vovbrah. Na razpolago ima baje ogrom- ne svote denarja za propngandne name- ne. Opozarjamo naše oblasli, da tega huj- skača dencjo pod nadzorstvo! Avstrljskl Judcževi grosX Kakor sli- Simo, ponuiajo razni pangcrmanski agen- ti, med njimi tudi kaki »Nagele-ji* vsake- mu, ki bo-glasoval za Avstrilo v naši ct>- ni," po 1000 kron. Sicer nc vemo. all so to naše ali avstrijskc krone, najbrz sledrije. Če je taka, pot em bo slabša. kot pa so bl- li Judeževi groSi in svetulemo, naj jih Avstrija sama obdrži, ker jl ti izdatki tu- di ne bodo pomagali do >zmage«. — Je le prepozno, gospodje leniežl. dvorSaki, zebljarji i. dr.! Med Grabštajnom In Vetrlnjem se ]e | upeljala vozna pošta tako, da bodo sedaj | prihajali časopisi in pisma iz Spodnje Ko- roSke ninogo hitreie v Rož. Za gerenta v Železnl KapIJi je imeno- van poscstnik in gostilničar Peter Pis- kernik, za prisodnika pa dr. Jakob Hod- žar, vodja okrajncga sodišča v Zelezni Kapljl. MARIBORSKE NOVICE. Dar Ainciikancev za martborske o- troke. Amerlkanska mlsija je. kakor po- roča »Mariborski delavec«. potom socl- Jalne oskrbe ponudila tnestu Maribor zi- vil 13. 1400 otrok. Mariborska občina pa Je dar odklonila. čes\ da bi mogla delitl živila samo surova. dočirn zahtcva misu ja, da se dele gorka. Akcijo je vzelo sedaj v roke s pomočjo uClteMstvu in članlc »Mariborskega ženskcga drnStva-< mari- borsko deško zavetiščc. Otroci bodo razdeljenj na sole, kje^ bodo pripravljenc kuhinje. Da se dobi denar za pripravo kuhinj, kurivo in driige stroSkc, si1 prlre- di na vnebohod 13. tm. cvctlicni dan. Slov. glcdališčc v Marlboru. Vest, ki smo jo prinesli v zadnii številkl >-N. D.« o mariborskem gledallšču. je nekoli- ko netočna. Kakor pise »Mar. Delavec«, se bo prihodnja sezonn otvorila ravno ta- ko, kakor doslej, morda le z malenkosl- nimi spremembami v osobju. KJesnica je, da gledališče vkljub obljubi dosedaj m! dobllo državne podnore in je najbrž tudi ne bo, ako se naši narodni predstaviteljl za to ne bodo pri vladi posebej pobriga- li. Ta vest bi bila v toliko razveseljiva, da Talija ne zapusti našega napredujoče- ga Maribora, vendar kali veselie dejstvi», da na vladnem krmilu iiimalo niti najma- n'se sposobnosti in volje podplrati kul- turnih podjetij ob naši sevcrni, tako lzpo- »Mogu-li dobiti Čaja?« Qospod bese- dice »čaj« ni pravllno poudaril in zatORa dekle vpraša s pravim akcentom: *»Cäja?«« »Da. čaja -— molim«. Natakarica odide. a ker je domncva- la, da se vendar ne razumeta. 5e vpraSa enkrat: »»Prosim. brez citrone?««* »E, pa da, bez svega . . . .« Kdo vc, kaj bi nui bila prinesla, če ne bl bii mož sam radi siKurnosti skočll za nio in ie] pojasnll svojo želio: »Cuo sarn, da moram tražitl CaJ, pa da onda dobifcm vina.« »»Da, da««, pravl dekle. potem pa morate reči čaj. a ne čaj.«« In dobil je baje »čaja«. A to pa rečem: Ce bi me zaslišali, ne vem kie se je to godile..... O zaUubllenlh Uudefa. Ljubezen je straSna reč. Lindem po- vzroča nemir. skrbi. nesrečo. 5iorje in Ce- sto tudi ratio smrt. NajlepSa ie ljubezen Se menda takrat, ko oba mislita. da drug za druga ne ve, ko dvomi drug o drugu, a vendar ve. da je ljubezen tu in ljubezen 'tarn. V takem slučaju nruči s slast.io druK druga, žal mu je kriHosti, a naslaja se x dražestnim užitkom, ko vidi. kako onegn »ima«. stavljeni meji, kar seveda vpliva tudi na možnoiU obstoja igralskega osobja, kate- ro mora kakor vsak drug -•¦ neverižniK — s trebuiiom za kruliom. Narodni pred- stavitelji. podrozajte \endar vlado poa rebra, da ne bo požirala danih obljubl ; Dr. Vilko Pfeifer prideljen je sedaj v ' sli.ižbo poverjeništvu za notranjc zndeve. Morda bo vendar kmalu konec Brejčevili samovoljnih premestitev! ; »SttJetanac v Manborti. Koncert pl- ' zenjskega pevskega dru^tva v Maribom, ; dne 5. tin, izpadel ie nad vse sijajno. Ub- j činstvo je posetilo koncert v takem Šte- j vilu, da je bila Ootzova velika dvorana ! nabito polna. — Proizvajania pevskega ! zbora so bila krasna in umetniško dovt- ! Sena, bodisi glede tclmične popolnosti ' 4n glasovne izobraženosti posameznlli \ pevcev, kakor celote. Burni apluvzi po ¦ vsaki točki ter krascn kelih in venec, M 'j ga je sprejelo druStvo od Mariboržanov, | so najboljše spričevalo kako zna obcMn- stvo ccniti 6e$!\o pesem. Društvo kon- certira v Zagrefcu HeogracUi, Novemsa- du. Ljubljani in 17. tm. v Celju. PTUJSKE NOVICE. KomlsLia za varstvo naie«>»ikov se je osnovala v Ptuiu. Predsednik je sodni predstojnik dr. Anton Stuhec. Otroški vrtec, ki se imenuie odsk-j «Dečja stanica«, je podrejen neposredno oblastvenemu uradti za zaščito dece v LjuH'ani. Ptujske inestue sole. V priliodnjem Šolskeni lotn hoste dve Soli vcč. nova de§ka meščanska in nemSka ljudska sola. Naval na gimnazijo, ki štcle Že sedai de- vei razredov, ie tolik, da lib bo y prihod- iijem šolskem lefu najmani 10. Vurašnnjc prost.orov dela občini velikc skrbi. Ugtä- no rešeno N bilo, če bi voiaSka oblast prepustila občini mestne vojašnice m gradom. Driigo zborovanic glede dobave e- lektrične moči iz Fale se vrši v Ptuiu dne 20. tm. Vabljena so vsa intereslrant; mesta, trpri, občine in okraini zastopl. CELJSKE NOVICE ~! V pond click 17. tm. prtdejo v CeJJe češkl pevel društv a »Smctana«. Vse slovdisko obc'nstvo uijudno pozlvamo. da )lh pride čakftt na kolodvur in Jih sprejine z «a- !¦ vdvšctilm] pozdravl. Cas prJhoda bo raz- glašen pravo^asno. Mestno KledallSče. — Noco] 10. tm. ob 6. uri dramatlčna sola, ob P. uri vaja za Zemljo. Pride)o naj vsl! Beograjskl podžupan v Celju. Od 8. tm. naprej se mudi v Celju beogra'ski podžupan g. 2ivaljevlč v raznih važnih gospodarskih zadevah. V soboto zveCer se je sestala ž njim večja družba zastop- nlkov naših gospodarskih korporacij in poslaliec dr. V. Kukovec. Cuiemo, da t>- stane dragi nam p;ost še tudi danes v Ce- lju. Ore se za velika dela za Beograd, ka- tera bi prevzeli naši obrtnlki. O. 2ivaIJe- vlč nam bodi v našcm mestu iskreno po- zdravljen in upamo. da bo odnesel od iias najlepše utisel Prlredltev otro§kega vrtca In Olas- bene sole šolsklh scster v CclUi je prfva- blla toliko obCinstva, kakor irn ie. pel ma- Poznam dvole takih Iludii. ki §e ni- koli nlso govorili besedice v tej zadevl. Ne vem, zakaj ne. Morda ie prav tako za oba. Zdi se mi, da je »Ijubezni« konec v trenutku, ko izrečeš besedo o njej. To Je naravno. Sal, če ne moreš več molčatt, izpregovoriš. Trenutek izrečene besesle je torej kulininacija in vse. kar jc potem, je propadanje. In kak ie konec? Zgodiio se je, da sem imel priliko o- pazovati ta dva človeka. Videl sem n^o in videl sem njega kako sta trgala s kell- ha margherite lističe in spraševala ora- kcl: »Ljubi, ne ljubi me. roga se mi; na drugega (na drugo Ie) inisli, za mene nad ni« .... " ljubi — ne ljubi me — itd. Opazoval sem in vide!, da se je v- praSevan'e orakla ponavljalo. Prvi od- govor nemara ni bil povolien in naslea- njim nista verjela, ker je bil prvi druga- čen. Takim načinom oba še danes ne ve- sta točno. kako je z zadevo. A govoriti se jima ne da. Prav tako. 'Vu-.ii jaz ne bl izpregovt»- fil. Rale bi sei na krivtčno vo'no all s tez- klm križcin na start grad nego 5e kedal lahkomiselno gbvoril o Ijubezni. lokateri prireditvi v Narodnem domu. —¦ Malčki iz vrtca so s svoiim Ieoim. slgui- nim nastopom izzvali okilo odobravanja. ! Qojenke Glasbcne sole so pa podaic ao- kaz, da se v zavodu v odlični meri gojl tudi umetnost. Zlasti ste bili lepi točki ^Ciganke« in pa ljubkl »plesni venček •/• Aogicainl«. Proč s črnožoltinij sponilul! Po me- stu še vedno vidimo hoditi razne sodnij- ske paznike in druge uradne osebe v av- strijskih uniformali in s črnožoltimi naši- vi in trakovi. Cudimo se, da predpostav- Ijcne oblasti ne odpravijo teh žalostnlh spominov naše sužnosti. Da glede uni- form danes, v časn pomanjkanja in dra- ginie blaga ni mogoča sprememba, veru- jemo; prepricani smo pa, da lahkQ tako] brez škode izginejo razni črnožolti našlvi in trakovi. In to tudi pričakuiemo! Splošna gospodarska zadruga za Sloventjc, pi^dratnica Celjc vabl svoje clnne na izvanredni sestanek. katcri se vrsM v mali dvorani Narodnega doma \ Celju, dne 14. niaja 1920 ob 20. uri z sle- dečim vsporedoni: . Poročilo o dosedaj- ncm delovanju in gmotnem stanju. 'L. Skienanje o nadaljni usodi podružnice. ö. Volitcv načelstva. Udelcžba je omejtna le na Clane zadruge. Otroškl vrtec in Qlasbcna k>la šol- sklh sestcr v Cclju ponovl *igre s petjem na splošno željo obCinstva v Četrtek 13. inaja ob 15. uri v Narodnem domu. Vs- topnlc se dobe pri Oorlčar-i^skovfiek-n in 13. pri blagajni v Nar. doinvi. Prosveta. Slovensko gledališče v Celju /Üalostna je usoda umetnikov, da jih svet časti in začne razumevati še le po smrti. Cankarjevo farso »Pohuišanje v dolini šentflorjanski« je Ijubljanska kritika pred dvanajstimi leti proglasila za karlkaturo drame in brutalno žalitev sloven^kega naroda, ki je vzbudila edinole mno^o smeha. Repertoar ljubij. gledaliSča je v prihodnjih letih ne iz- kazuje več. Javnost ni razumela ali ni hotela razumeti unetnika Cankarja — saj je takrat žive! v veliki bedi kot brezdomovinec na Dunaju, dasi mora danes vsak poznavatelj njegovih del pri/.nati, kako globoko se zrcali v niegovih spisih ravno Iju^ezen do do- movine. Tu pa tarn navidezno nefina forma ne more utooiti njegovih globo- kih misli. V petek in soboto je v na- llačenem celiskem muzinem hramu triumfiral Cankarjev genij, vsakdo ie zapuSčal gledališče z zadovoljstvom v sreu ter se skuSal poglobiti po svoji duSevni zmožnosti v moisterski ti- motvor; le malokdo je čutil v sat ri samo predpustno Vcomedijo. Da je u- prizoritev tako sijajno uspela, gre v prvi vrsti zasluga režiseriu g ravna- teli» SkrbinSeku. ki ie vsestranski po- znavatelj C^nkarievega pesni^tva. OV čudovali smo okusno ^ceneriio — zlasti umetniški nered v Pitrovi kolibi in sijajno dvorano v Bal'zevem gradu — originaine maske šentflorianskih rodo- Ijuoov ter eksaktno igranie v skupmah. Hvaležno občinstvo je tudi g. rpžiserja, dasi to pot ni igral. bitrno aklamiralo. Umptnika Petra ie predstavljal g. Me- jan^ek, p^o^ebljeno umotnost Jac nto gdč OmladiČeva. Prvi ie prav dobro Pevski zbor Smetana". Po Jugoslaviji potujejo češVi pevci društva »Smetane« iz Plznia. Okoli 30 jih je. samih dovršenlh pevcev, ki prolzvaja- jo pesmi na dovršen način. Trojen je go- tovo namen, kl ga hočejo doseči s svojlm potovanjem: prvič, da pokažeio pred Ju- goslovanskim narodom krasoto češke pesmi, one pesmi. ki jo smejo kazati pred celim svetoni in s katero so tudi že do- segli svetovno slavo. Ni češka -pesent zadnje, na čemur se kaže višina češke kulture, ni bila umetriost '/adnii faktor, ki je priboril češkemu narodu ono veljavu, kl jo sedal uživa med svetovnimi drža- vami. Le tako smotreno gojenie umetno- sti. kakoršno je pri Cehih. pelle do one sfonnje popolnosti. ki jo občudujemo v čeških skladbah. slikah in klmh ter vbe- sedi. Kot nekak odincv kulturnega ž^v- licnia med Ceh» prinese sedaj zbor »Smctane« svoje nesmi k nam v Jugosla- vijo in. kako srečni sipo. tudi v Celje. Drugi namen dičnih pevcev je ta, aa obiščeio inlado iugoslovansko državo, da lo poKiertaio. kakšna »e sedaj. ko je dose- gla svobodo. za katero *ta se v bratski zajednosti borila feški in jugoslovanski narod. SpoznaM hočeio krajerki so blli srediJča in torišča ljutlh narodnostnih Ivj- pogodil vzviSenost umctnlka nad vsemi rudoljubi, a Jacinta se' je divila nad ponižno ter pokorno doüno ßentflor- j»nsko, bila ljubka, imponirala s svojo postavo ter vzbujala splošno pozorno«t -/. okusno toaleto. Popotnika, ki roma i o težavni poti do umetnosti, je pred- luavljal g. Piahuta v popolno zado- voljno3t. NajteŽjo nalogo vrši v ceH i^ri Zioiej, poos<"bljeno zaničevanje m x.asmeh, ki lahko postane karikatura, ;;ko uloga ni v pravih rokah, O. Ora- tiišuik narm «;a je podal tako mojstersko, r!a mti KTfc v d-.ugi vrsti vse priznanje /a sijajen uspeh cele vprizorltve. Pod- '•-, sučensko, neumno, boiazljivo, a tudi avratno rodoljubarstvo v dolini 5ent- Morjanski so pred.stavljaü župan(g. Jur- inan), županja (ga. dr. Kalanova), dacar a tl. v nnš^ sredo. redka je pril'ka, da slii§nmo dovršeno netie svotnvno- znanih pevcev na ceHskem odru. Na» to- raj ne znmnrfi tc orilike niKöo. ki liubi pesem. ki liub: brate in ki litihi slovansko vzajemnost. Z. Vsak Jiiir^^^van mor" Wtl tWf>V A' f> f> f* I*'? Ti so s! ustanovili v Petrovca tednlk «Narodna Jednota«, kjer Imajo tudi last- no tiskarno s 350.000 K deiniškc glavni- c&. Osnovali so si tudi slovasko realno gminazijo. Slepci — invalldi se opozarjajo na stedeče: Zveza jugoslovanskih žena in dektet v Ajneriki je darovala za slov. vol. slepce 350 dolarjev .Po naročilu vrlih da- rovalk je razdcliti omenieno svoto v prvl vrsti med najsiromašnejše oženjetie slep- ce. — Vsak slcpec-vojak, ki bi bil rad de- ležeri tega darila, naj se pismeno zglasl do 15. majnika v zavodu za slepc, Star a POt 3 v Ljubljana. — Amerikanskc zone in dekleta naj bi našle obilo posnemalccv in posnemalk tudi v Širni domovini. Prekrstitev Petrograda v Ljenlu- srad jc sklenila ruska sovjetska vlada po vcsttih y/. Stockholma. v počast petdeset- letnicc Vladimira Uljanova — Ljcnina. I>va obellska so postavili Italilani v sroriSki okolici in sicer prvega v Oslaviji, drugega na Kalvariji nad Podgoro v spu- min svetovne vojne. Ta dva kraja sta po- DiJa največ krvi. Sokolstvo. »Soko!« v Prekmurju. V Murski Sobot' so nstaiiovilj Sokola, ki Steje »«• Uz 60 članov in članic, ki pridno fciovsdijo, akoi-nvno jim dela vprašanje Movadnice težave. V gimnazijski telo- /fidnki je namreč uastanjeno vojaštvo, *" bi pa lahko bilo tudi kie drtigje. Upamo, da bo po siovesu "dr. Brejca lidi ta prostor prep-sSčen svojemu na- n^nu ker sedajna deželna vlada \r. .(;tov!li vzrokov de!a vse-rr. kulturnim 'M prc:svftnirn d uStvcm, ki niso po kf'Pitu SLS, zapreke, kjer le more. Miademji Sokolu kličemo: »V^trajno ntjprej do cilja! Zdravoi Turistika in sport fiportol klub Celje se tern potom za- .svaljuje g. majorju Poglediču in moStvu ^0 p. r>. 3. bat. za ves trud. ki ga je imel g. major sam ter tnoštvo pri ureditvi no- Kometnega prostora na glaziji. — Odbor. Nov turistovski vlai; Direktni vozo- vi, ligodne cene! — -Obratno ravnatelj- stvo državnih želcznic upeljalo je — v pohem, hvalevrednem razumevaniti te- Zerij naraščajočega našega tujskega pro- meta in žeH turistov i. dr. potnlkov, ne ozlraje se na to. da lanski obisk nl bil ravno najboljši — nedeljski turistovski vlak za izletnikc na: V r b s k o •— B 1 e I - sko — Bohinjsko i e z e r o in K a - r a v a n k e. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 5.17 (Jesenice 7.21) ter dospe v Ve- t r I n j ob Vrbskem jezeru že closet minut prcd 9. uro dopoldne. tako da si lahko Se pred kosiloni že na Oioku ob Vrbskem «e^eru. Cena HI. razred 23 K. Vlak ima tudi direktno zvezo z Biedom in Bohi- «iem, cena (Bohinjska Bistrica III. razred 27 K. — Vračal pa sc bo vlak iz V e t r I - n i a ob 19.20 (Jcsenicc 21.03) in dospe v I-Jubllano ob 23.22. — Vozovi so direktni ter potnikom ne bo treba ni<* presedati! rva Polovicavlakaie določenu pfotl V r b s k e m u jezeru, druga pu- lovica proti Bohinjskemu. kar naj biago- volijo potniki že v Ljubljana na kolodvo- ru upoštevati ter po tern rjdu vstopitl v vozove. — Potna dovoljcnla za na Vrt>- sko je?cro si je treba izposlovrui od oKr. jjjavarstva B o r o v 1 i c. Aljažev dorn (1000 m) f.K pod Trt- glavom (2864 m) bo o Binkoštih že otvor- pnhD<>brü oskrb°vano to poütojanko S. * . D. priporočamo ne le :,amo turlstom, tcmveč tudi kot velenprodno 1 e t o v i 3 - C e fn klitnatično zdraviliščeza dalj- še blvanje in to prav posebno za Čas oa Blnkošti do 15. jultja. dokler ne prične c^avna sezona. Okolica Aljaževcga doma je ie brez snega. Zanimivo ie ravno ta čas —in seveda brez nevarnosti — epa- zovati iz daljavc plazove, ki drčc sedai, ko se taja sneg navzdol Iz triglavsklh so- sedov! Qollca. Koča na Qolici (JeseniSka) fc ctvorjena. Ključavnice (narcise) v poi- tiem cvetjul Vse turiste prosimo. da v-ph- vafo na rnanj prevdarne sopotnike in Cu- Va^o, da se ta znamenita in redka cvetcv ča polja ne pokončavaio. temveč se ta kras in znamenita posebnost Golice ohra- ni tudi še drugim poznejšim turistom. — Planinsko neotesanost, grdo razvado: kakor da mora vsak turist imeti na pallet eel šop »da bi ga bila lahko krava sita«, obsojamo in jo je treba. čc ne gre izlepa, olpraviti kako drugače — a odpraviti na vsak natfn! Cuvajmo na.^e planlnske par. kef — Za sestop iz Oolice priporočamo predvsem povratek čez Kladje v krasno vas Podgorje v Rožu (žel. posiaja). Slov. planinsko druitvo naznanja, da je od nedelje, dne 9. tm. žt otvorjena ko- ča-na Oolici in sicer za enkrat samo - spodnja t. j. Jeseniška koča. ker se vrSe v Kadilnikovi ko^i temeljite poprave. Od Jeseniške koče ua vrh Oolice samo 3t> minut. Ključavnic( (narcise) v nolnem cvetju! »Vraia.« tik pod Tri>:lavsko steno se o- tvot i o BiiikoStih. Step Savice. ) vi k Savici, ki ga Je dal popraviti Cn-neralni komisarijat za tujski proinet, Je'dogotovljen. »Hotel Zla- torog* ob Bohinjskem jezeru ie odprt co- lo leto. Ustanovltev podrutiiiee »Slov. plan, dru^tva« v Rogatcu. Dne 2~\. marca \91\) se je ustanovila pov'iuznica »Slovenske- ga planinskega društva« v Rogatcu o pn- liki občnega zbora' rogaške «Citalnice«. Pristopilo ie lepo ^tjvilo ljubiteljev nara- vc i/. Rogatca in Rogaške Slatine kot čla- ni; obenem se je izvolil odbor podnižnice z g. nadzornikom Rudolfom Fasan kot predsednikom. Podružnica ima naincn, v teh razburliivih časih. ko vse vrvi za ma- mononi. vzbujati zanimrtnie za krasotc narave, za lepoto našili plaiiin in gor in s tern ublaževati čustva in plemeuititi si- ca vseh poštenih ljudi; vsakdo, ki ima smisel za krasoto narave ter za njeno lc- po harmonijo, ne more imeti pokvarj^ne* ga srea; duša se mu dvi'^ne. duh se ra^- bistri in skrbi za vsakdanj^ življenje zbe- že ob opazovanju in uživaniu narave. —- Podružnica pozivlje v-sa plemenito misle- če ljudi h karobilncjScmu prlstopu; vsak najmaniši prispevek bo pomagal pleme- niteinu namenu podružnice. — Obenem se podružuica najsrčneje zahvaljuje Slav, občini Rogatec in si. rogaški okrajni hra- nilnici za velikodtišne da rove po 200 K. 2elimo. da bi bilo mnogo posnemalcev. - IPIaninski pozdrav— Na gore, na gore, na stnne vrhe Tja kliče in mice in vabi sree. Jugoslovanski gasilec Iz Jugoglovanske gasflskc zvcze. - Obcni zbor zveze se vrši 13. jul. 1920* v Ljubliani obenem z mauifestačnjm jio- dom (gasilski tabor). — Nove gasilske župe se ustanove: sloveiifc'RraSka 9. ma- ja za okraje Slov. Oradec, Soštanj In Marnberk, boroveliska 16. rnaja, man- borska due 24. maia. Petdesetk'tnlco slavi 17.. 18. in IV. julija ljubljansko prostovoljn.) gasilno in reševaino dniStv«. ÜÜPiSL Slov. Bistrica. Koze so še vedno močno razširjenc po Pohorju in je tudi Ze nekaj žalostnih žrtev. Nekemu dečku Je že odgnil jezik, tako da ga Je kar izplju- nil. Ko pa je zdravnik pred kratkim cepil kozc, ni prišel nihče k cepljenju iz tiste vasi, iu ta ljudska brezbrižnost se kruto maščuje. Ali ne bl mogla oblast poslati vsaj za par tednov našega nemškutar- skega zdravnika na letovišče na Pohorje, da bi ljudi od hiše do hiše cepil? Casa ima mož dovoii! TRGÜVfNA. ÜBBT m R00N0 GOSP0OARSTV0 AgraniH reforma na Öoi.0- slovaäkem. Znano je, kako velikansko nasprotje je bilo v Cehoslovaški med latifundiji in malimi poljedelci. Zlasti je trpela na tej bolezni južna Ceška in pa Slovaška. Zato ni čudo, če je že par dni po prevratu če- hoslovaški narodni odbor (državna vla- da) izdal zakon od 9. nov. 1913 o konfi- skaciji veleposestev. Namen zakona Je bil onemogočiti privatno špekulacijo » veleposestvi in zagotoviti izvedbo agrar- ne reforme po gotovem načrtu. Z enakim namenom je bil izdan tudi zakon od !"• dec. 1918 o izrednih začasnih določbati za Slovaško, kjer je bila uvedena enaka omejitev glede räzpolagania z vtlepose- stvi. Se le po teh prvih korakih se je pn- čelo zakonsko uravnavanje agrarnih ram- mer na spomlad 1919. Osnovni zakon za agrarno reformo je zakon od 16. aprila 1919 o konfiskaciji veleposestev. Ta za- kon proglaša vsako veleposetvo — bodi- si fizične bodisi pravne osebc — ki pre- sega 150 ha obdelane zemiie (polja, vr- tov, vinogradov, hmeljišč in lok) ali 250 hektarjev kakoršnekoli zemile (v glav- nem gozdov in pašnikov) za konfisclra- no, t. j. pravica razpolaganja Je lastniku znatno omejena (ne more i1. pr. velepo- sestva prodati niti obreineniti niti dati v najem) in posestvo lahko prevzame po- zneje država proti event, odškodninl, Dokler ga ne prcvzame država, je dofc žan dozdaini lastnik oziroma kdor ga je «žival redno na njcm naprej gospodariti. 1'a zakon je bilsprejet v Nar. shrom«- ždeni enoglasno od vseh političnih strank. I ztcga je tudi razvidno. kako je bila o- grarna reforma elementarna potreba za Celioslovaško. Prevzetje konfiscirane zemlje v sml- slu tega zakona se dozdai $e ni izvrSilo, ker je bilo treba poprej izdati še podrob- ne zakone k nekaterim točkam osnovnc- ga zakona. Dozdaj je bil izdan zakon u agrarnem uradu, ki je pričel svoje delo z izvedbo agrarne reforme 15. okt. 1919 ; dalje zakoii o pridelitvi zemiie in končno zakon o zasiguraniu vzornega gospodar- stva im konfisciranih veleposestvih. Iz- delan je že tiidi izvršilni zakon o liipo- tečni pomoči or.im, ki hočeio prevzeti zemljo, in o odškodnini za prevzeta vcle- posestva, S tem je končauo glavno zako- nodajno delo za agrarno reformo, tcžišCe prehaja sedaj na prakso agrarnega ura- da. OdSkodnina za prevzeto zeinljo bo odmerjena na primercn način. brez o«lra na oderuške vojne cenc. ker fe računitl v bodočnosti s tem, da s pndccm cen žitu pade tudi cona zernlji. in bi kolonisti. ki bi zemljo predrago kupili ozir. prevzen, utrpcli v gosopdarstvu izgubo. Odškoa- nina bo določena tako. da bo prodajna cena kolonistom omogočil:-) uspoSno go- spodarjenje. Pri izberi kolonistov se bo gledalo na to, da dobe zemlio tisti, ki jo u-mejo racijonalno obdelovati: vsak bo dobil toliko zemlje, kolikor v dotičnem kraiii zadostuje za preživetje {(y—15 ha). Pri tem se bo strogo gledalo na to, da sc ustvarijo gospodarske celote. ki bodo ne- del'ive i za življenje gospodaria i po n]e- govi smrti. Zemlja se bo dajala ali v last all v najem, kakor si sam »zvoll. kdor zemljo ' prevzame. Da se omogoči kolonizacija, bo zasiguran znaten kredit. d odevet de- setin vrednosti zemlje in do >olovice cen stavb; kredit bodo dajale tudi zadruge. Oziralo se bo posebno na legijonarje in invalide. Kolonist bo imel doižnost, redno gospodariti na zemlji, popraviti stavbe, zavarovati se proti škodam požara itd. Izven okvirja teh zakonov se je za- čela na CehoslovaŠkem agrarna reforma izvajati tudi praktično. Dne 27. maja 1919 je bil sprejet zakon o zasiguranju zemlje malim najenmikom. Po tem zakonu sin- vsak mali najemnik zahtevati. da se mu zemlja, ki jo ima v naiinu. ali prod a all pa da za nadaljnih 6 let v naiem za n;i- jemnino iz 1. 1913. če ujegovo celo gospo. darstvo ne presega 8 ha. Te pravice be je poslužilo v republiki nad 160.000 ljudi, ki zahtevajo skoro enako ätevllo ha zem- lje. Na SJovaškem še ta zakon ni veliko znan, ,sicer bi števifo jrotovo 5e bilo večje. Izvršba agrarne re'orme se priprav- lia na Slovaškem v velikih obrisih. Ob^ enein z agrarno reformo se namerava Iz- vesti komasacija in meliioraciia zemljišč. Pričakujejo vsled tega. da že danes viso- ka intenzivnost češkega kmetljstva Se vzraste. To pa .ie poe'laga za razvoi ln- dustrije, za pomnoženje naroda, z en» besedo: podlaga sa. to, da češka zemlja obdrži vsakega sina in vsako heerko v domovini. RAZNf VF-T' Aretlran krvolok. Na Dunaju so are- tirali generala barona Liitgendorffa, ki je svojčas b:l štacuski komandant v Osje- ku, kjer je dal brez vzroka obesiti in u- streliti množice nedolžnih Srbov. fzroCen je državnemu sodišču. ki ga obrožuj-.: zlo- činov in ubojev med civihim prebiva- stvom za Casa vojne Nesreča na moriu. Brezžična poročl- la iz Moskve pravijo, da se je potopilo na Crnem morju 14 ladij. ki so bile namenje- ne prepeliati ruskc begunce v Malo Azl- Jo. Zadnja po^oViU, Dr. Trumblč na potu k poga]an)eni. Beograd, 8 .maja. Naš minister za zunanjc stvari in delegat na mirovni kon ferenci dr. Ante Trumbič odpotuie jutrl z ekspresnim vlakom v Sestri-Ponente na ltalijanskem, kjer se bo sestal z minl- strom Scialoiem. Dr. Smodlaka odstopll kot mlrovnj deL^at. Beograd. 8. maia. Dr. Smo<'laka je odložil mandat kot delegat na mirovni konferenci v Parizu. Dr. Laglnja ostane ban? Beograd, 8. maja. Danes je odpoto- val iz Beograda ban dr. Laginja v Za- greb. Oovori se, da Laginja osiane hrvat ski ban, če bi tudi nastopil koncentraclj^ ski kabinet. Up na konec tlskarske stavke v Beo- gradu. F^eograd, 8. maja. Jutrl se sestanejo stavkujoči tiskarski delavcl v Beograau k pogovoru, da popustilo nekoliko od syojih zabtev. Upa sc, d* bo na ta Bačln štavka kmalu končana. DAunusi/io üe feiiokousti. Pariz, 8. maja. Kakor porofa ^Temps«, je d'Annunzio izjavil, da po- žene prej vse mostove, kolodvore, pri stanišče in samega sebe v zrak. predno ..apusti Reko. Prepovedanf komunlstlčni shodl v FrancMK Berlin, 8. maja. lz Pariza se do ;'nava, da je francoska vlada po vsei f'ranciii prepovedaiakomunističneshode in zborovanja. Ustavljena poljska cfenzlva. Dunaj, 9. maja. »Telegrafenkom f?anie« poroča, da je poljski pohod v Ukrajino ustavljen. Ukrajinskasovjetska vlada, ki je zbežala v rlarkov, se j? vrnila zopet v Kijev. Znižanje armade v NemČlji. Berlin, 9. maja. Kakor poročajo, bo v Nemčiji znižanje vojaštva nn 200.000 mož, kakor je to v mirovni pbgodbi določeno, do 25. maja končno- veljavno izvedeno. Lloyd George bolan. Mirovna kon- ferenca odložena? Berlin, 9. maja. »Vossfsche Zel- t;ing« pi5e po poročllih iz »Tempsa«, ca zdravstveno stanje Lloyd Georgeja, akoravno ni nevarnc, vendar vzbuja nesigurnost, tako da se bo mogla pri- ccti nadaljna mirovna konferenca Sele okrog 25. maja. Drobne vest!. Amsterdam, 9. maja. AngleSka je podaljšala svojo zvezno pogodbo z Ja- ponsko za dobo 2 let. Pogodbo pred- lcži zvezi narodov. Sofija, 9. maja. Tu so se vršlle velike demonstracije radi priklopitve I racije GrSki. London, 9. maja, »Wedyo Dipatch« paroča iz Jeruzalema, da je 4000 Arabcev, oboroženih z 21 strojnicami in 2 topoma, napadlo angleško posad- ko v okrožju Banya. Arabci so bill v desetkratni premoči. Na obeh straneh je bilo veliko izgub. Št. 8179. Razglas. Glede na poletni Čas velja za nje- govo dobo pol'cijska ura za Liubljano, Celje, Maribor in Ptuj: 23. ura za gostilne, 24. ura za ka- varne; za druge kraje v Sloveniji: 21. ura za gostilne in 22. ura za ka- varne. To velja od dneva razglasitve do konca poletnega Casa. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeni- štvo za notranje zadeve. V Liubljani, dne S. maja 1920. Poverjenik za natranje zadeve: 064 Remec s. r. JUJgjQ-QA BJE jRXgg Iz vsled sfavke nastalih nerednosti nl doSel na lepakih naznanjen program; igra se pa: dne It, 12. In 13 m*ja Ww Hflnji Mm. V glavni vlogi Pola Negr-i. 14.. 15. in 16 maia; senzaC'jska detcktivska drama v 5 dej. «Fakir. V glavni vlogl Mogen» Evgen. Oba programa z» mladmu prefiovedana. Bnp!ei oprei za spalno sorm. m z'Ca z-i pisalni srroj ird je na pro<1 i Vt>faop vrši se v Stchovci pri Kamniku gostilna »pri Korelnu«) javvia dražba >ribii?.no 2000 kbm smrekovega lesa, ci je na planmi občine Gozd (pn Kajn- ilku) in približno 300 kbm bukovega ksa ter nekaj smrekovega leua iz jlaninskega gozda na Mali planini pri Kamniku. Les se lahko ogleda vsak dan od 10. do 18 maja tl. na lie» mesta. Vsa Dojasnila nlede smrekovega 'esa na ?l»nini občine Gozd daje načelnik go- spodarskega odseka Joštf RomSak iz 3r»šč št. 4 pri Kamniku in gh*d<* lesa na Mali planinf pa K. Pelesnik v Stahovci. Gospod>«rska odseka za pianino občlne &59 Gozd in Malo pianino. 3-1 Vino, najbolj*e Yr»te, primerno ca pretočiti v steklemc*1 se kupi. Po- nudbe na Anončni zavod Dra^o Beseljak, Ljubljana. C^nkarjevo nabrežjc 5. 655 Lepo sianovaiije zelo primerno za vpokojenca, 3 sobe 1 kuh-nja klet ltd tik postaie se da takoj mirni druZmi v n « \ e m., NmnIov «a Albin Bellag, Pol|čane. 6612 Ribe vsake vrste in se kupijo po vi- se kill cen ah. fSS\ Ponudbo na AnonČni ravod Drago [fSl Bescljak, Ljubljana, Cankaijevo ^^ nabrežje gt. 5. 65ft paki ürgouina dobro idoča v največjem. industrijskem kraju Slovenije, ob g'avni cesti blizu župnijske cerkve, se radi rodbtnskih razmer odaa takoj vnajem. Pojasnila daje: Alojz Slander, krojaSki mojster, 654 Št. Pavel pri Preboldu, Staj. 3-1 Ronji no prolip Velik, močen in pohleven belc (Siml) za ježo in težko vožnjo ter za dir in srednievelik konj (Itsjak) se prodata. Naslov pove upavništvo lista. 657 1 IščBin slogo, in 2 osebi, ki se dobro raznmeta na vijiogradniško de!o. Nastop takoj. Na^ 658 slov v uprnvništvu lisla. 2-1 oddaja po ceni esi 1 Yisokodebelae jH»fn[cB Sfimo lepe vrste in rpisliČ»"1? cvftličnp saaike im a na prodaj upraviteljstvo 662 drž. topüc, Uobrtta. 2-1 Zmož.a (iun^jska tvrtlka hiSr.ep'a in kuhinjskega orodja, ieklene^a in pločevinastega b!aga e ž c e ' 660 i i veiiiill V p r a 5 a n i a in d o p i s e prosi : OTII ^SCALL, CELJE hot I U^Bx^i. $OO kron dam tistemu, ki mi preskbi takoj na prometnem kraju v hjižini Celja ali v Savmjski dol'ni" trgOVll&O alÄ gosl lno v najem, lahko tuaj manjšti;a obst-ga in blizu Cerkve. Ponudbe ie poslati na uprav- nišivii »Ni.ive Dobe« pocj »Trgovinn ali .:ostitna Ukoi«. 647 3-2 i.^1* zntčrio w si* sc pripoioča cenj. trgov- cem in sptditerjem za spremljevanje vago- iiov po železnici. Nasljv v upravniStvu »No- ve Pol-- ¦: f>34 2-2 ^o nafnlžji cent se dotoi { manufalitiira, modno blago, »3 50-13 perilo i, t* ö. v frgovlni Ä. yrece, Celje Narodtti dom .v' {^n<> ^nsoHdn«.