Znanja in usposabljanja ni nikoli preveč Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada Kaj morajo storiti osnovne organizacije ZK? Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XVIII Ljubljana, avgust 1981 Št. 8 Razvoj gospodarstva in negospodarstva ter družbe kot celote je zelo zapleten proces. Prav to pa zahteva od vseh delavcev, še posebej od članov ZK, da se vsak dan in nenehno usposabljamo, da bi bili kos reševanju vsakodnevnih problemov in dolgoročnim nalogam, ki jih pred nas postavlja družbeni in gospodarski razvoj. To so bili tudi razlogi, zaradi katerih je občinski komite zveze komunistov Ljubljana Bežigrad organiziral dvodnevni seminar za ti- ste člane zveze komunistov, ki so v osnovnih orgnaizacijah zadolženi za idejno politično usposabljanje. Ti seminarji so bili skrbno pri- Novomeščani, še posebej pa tisti, ki stanujejo v naselju Ločna, že težko pričakujejo nov potrošniški center v novomeški »Plavi laguni.« Enako velja tudi za delavce našega Standarda, saj se sama gradnja vleče not jara kača. Projektant zgradbe, v kateri bo tudi ekspozitura Ljubljanske banke, je naša Investa, izvajalec del pa novomeški Pionir. Dela zdaj kasnijo že za več kot eno leto, saj bi morala biti po pogodbi končana že konec lanskega julija. Velika samopostrežba, posebna prodajalna z vsem, kar potrebujemo za otroka, pa bife s toplimi jedili, salon pohištva ter prodaja bele tehnike in akustike bodo v tej novo nastajajoči soseski, ki jo Novomeščani imenujejo Plava laguna, pomenili veliko pridobitev. Skupna površina objekta, ki bi mu lahko rekli tudi mini blagovnica, je 2880 kvadratnih metrov. Čistega prodajnega prostora je od tega nekaj več kot polovico oziroma 1600 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost objekta je 66,6 milijonov dinarjev, oprema pa bo veljala okrog 12,7 milijonov dinarjev. Poglejmo še, kako so zbrali sredstva za kritje te investicije: polovico predstavljajo krediti Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke, del sredstev je primaknjen iz združenih sredstev tozda, nekaj je lastnih sredstev, s krediti pa so pomagali tudi izvajalci del in dobavitelji opreme. Zapisal sem že, da gradnja močno kasni. Vendar gredo zdaj dela prav zares k koncu. Mile Bitenc 1. junij je rojstni dan naše delovne organizacije Embe. Leta 1956 je nekaj delavcev začelo v skupnih prostorih na Celovški 50 v Ljubljani. Tekla so leta, Emba je leta 1974. začela drugo, novo »življenje«, v novi tovarni. Zdaj ima 25 let. O njenem razvoju, delu, načrtih in o njenem jubileju bomo obširneje pisali v naslednji številki. pravljeni in zanimivi za slušatelje. Rad bi zabeležil nekaj misli, ki smo jih obravnavali na seminarju. Najprej smo ugotovili, da se je poučevanje marksizma v zadnjih letih v Sloveniji močno razmahnilo, tako v srednjih, višjih in visokih šolah. Zveza komunistov ima za svoje člane pester program usposabljanja. To so seminarji za kandidate, ki bodo šele sprejeti v ZK, in trajajo 30 ur, potem seminarji za novosprejete člane, ki trajajo 120 ur ob delu, tu so še seminarji teorije in prakse marksizma, ki trajajo tri mesece izven dela, ter gj zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator, 27. 7. 1981 ^esna Bleiweis — Center za obveščanje Sredstva interne kompenzacije zagotovljena S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o oblikova-h]u sredstev za interne kompenzacije demantiramo Vesti o indolentnosti SOZD Mercator do problemov ^esno predelovalne industrije v njenem sestavu. da^Fatko, vendar učinkovito zase->"n]e delavskega sveta SOZD ^cator, ki je bilo 27. 7. 1981, je dv t/al° v znamenju sprejemanja Dra Pomembnih aktov: samou-VneSa sporazuma o oblikova-ciio sredstev za interne kompenza-nu v SOZD in srednjeročnega P S 3 u°Z? obdobie 1981-85. spor sklenitvii° samoupravnega za : ®ZUma o oblikovanju sredstev Mero tme kompenzacije v SOZD gub • or> s sklepi o pokrivanju iz-zdr*n sklepi o solidarnostnem rabe tevanju sredstev skupne po-2UiPrv,er ojihovo realizacijo doka-W:m°- da TOZD in nn v sozd 5eni ub j-nja’ niso tako prepu-nedavnr,0dl’ k°l to skuša dokazati Ijeni kinKPo-ro<5do o »zadnji zašpi-^keiu v stečaju« v Ijubljan- Pelu o TMI, objavljeno v }fio, ba jO^ote odločitve dokazu-n a> da = Slcer potrebno precej ?e?agajoeo2^0nSarne.zn^okYirih „ ’ da Da ozki podjetniški mtere-e^znanju rr\0 n,a najboljši poti k St°Pove7^a le, kot vzajemna, ana ekonomska in sa- moupravna skupnost blažimo posledice neurejenih tržnih in drugih gospodarskih razmer. Predlog srednjeročnega plana je na samem zasedanju doživel nekaj dopolnitev. Dopolnitve k predlogu so podali delegati Mercator-Hoteli-gostinstvo, pismeno pa so bile posredovane od Mercator-STP Hrastnika, Mercator-Kmetij-skega kombinata iz Sevnice in Mercator-Mednarodne trgovine, TOZD Contala. Predlagani amandmaji so se nanašali na investicije TOZD Ilirije, planirane podatke o dinamiki rasti celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ter na vrsto in obseg proizvodnje. Delegati delavskega sveta so menili, da so predlogi amandmajev upravičeni in so jih soglasno sprejeli. (Prečiščeno besedilo srednjeročnega plana SOZD za obdobje 1981-85 so v teh dneh prejeli v vseh temeljnih in delovnih organizacijah). Samoupravna pot v fazi sprejemanja tega akta je končana, čaka nas torej realizacija. Na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke smo v I. trimesečju nekoliko presegli zgornjo dopustno mejo pri razporejanju sredstev za osebne dohodke. Z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke smo kot SOZD za 3,37% prekoračili dovoljeno mejo, ki jo dopušča družbeni dogovor. Delegate je komisija za spremljanje razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke seznanila s splošnimi ugotovitvami, poudarila pa je, da je obračunsko obdobje prvih treh mesecev prekratko, da bi se lahko realno ugotavljala gibanja na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Živahna razprava na temo združevanja sredstev za nabavo počit-niško-rekreacijskih objektov je pokazala, da bomo morali napeti vse sile, da bomo lahko izdelali enoten program investiranja, ki bo ustrezal vsem, ki združujejo sredstva. Tudi pri sprejetju sklepa o združevanju sredstev za te namene je bil poudarjen interes za skupno urejanje počitniške, rekreacijske in športne dejavnosti. Do konca leta mora biti izdelan splošni akt, s katerim bodo urejena medsebojna razmerja in istočasno izdelan tudi program investiranja združenih sredstev. Pred koncem leta se izteče mandat generalnemu direktorju in njegovemu namestniku. V skladu s splošnimi akti SOZD je delavski svet imenoval iz svojih vrst dva člana razpisne komisije, in sicer Marjana Mundo iz MIP, TOZD Zaščita, in Alojza Pirca iz M-Agro-kombinata Krško. Poleg razpisne komisije je delavski svet imenoval tudi svoja stalna in občasna delovna telesa. Kot stalna so bile imenovane komisije za spremljanje razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, komisija za pregled investicijskih programov, ko-misija za volitve in referendume, komisija za ugotavljanje upravičenosti do pokrivanja izpadlega dohodka (komisija za izvajanje sporazuma o internih kompenzacijah), kot občasna pa je bila imenovana komisija za pripravo predloga o enotnem knjiženju skupnega prihodka. Naloga te komisije je, da pripravi metodologijo za enotno knjiženje skupnega prihodka v vseh TOZD in DO, ki opravljajo dejavnost trgovine na debelo in zunanjetrgovinsko dejavnost. 1. 1. 1982 bi morale vse naštete organizacije knjižiti skupni prihodek tako, kot bo to določala sprejeta metodologija. seminarji o samoupravljanju v združenem delu, ki trajajo 5 dni ob delu; omenimo še dopisno šolo marksizma in druge oblike izobraževanja. Skratka, vsi omenjeni načini izobraževanja potekajo izven osnovnih organizacij zveze komunistov. Večina naših članov je nekatere od teh seminarjev že obiskovala, vendar pa to še ni dovolj. Seminarji dajejo le osnovno znanje, gospodarsko in družbeno-politično življenje, ki se nenehno spreminja in razvija, pa zahteva še sprotno izobraževanje. Tu pridemo do vprašanja, kako ge učiti, da bi bili v vsakodnevnem življenju čimbolj uspešni. Najprej, izobraževanje je potrebno prilagoditi članom posamezne osnovne organizacije, to pomeni, drugačno metodo za visoke izobražence kot za tiste, ki imajo osnovno šolo itd. Literature za branje in poučevanje je dovolj v raznih knjigah, dnevnem časopisju, časopisu Komunist in drugje. Osnovna vodila pri delu in razmišljanju pa naj bodo: - razvijati zavest in dodgovor-nost za nadaljnji razvoj samoupravljanja, kar hkrati pomeni tudi boj proti vsemu, kar ogroža naš razvoj in dosežke naše revolucije; - uveljaviti mesto in vlogo združenega dela ter delegatskega sistema kot temeljev naših samoupravnih odnosov; - povečati aktivnost članov zveze komunistov na vseh ravneh političnega in družbenega življenja; - uresničevati zahteve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Ne pozabimo, da je OOZK v tozdu družbeno in politično odgovorna za pravilno samoupravno delovanje delavcev in ne nazadnje za dobro in uspešno gospodarjenje. Če pa hočemo te naloge dobro izpolnjevati, moramo najprej pogledati sebe, kar pomeni, da moramo preverjati, kako je tozd samoupravno, politično, družbeno in poslovno organiziran. Analizirati je potrebno dohodkovno povezanost in delovno disciplino in ju po potrebi izboljšati, spremljati moramo delitev osebnih dohodkov po dejansko opravljenem delu, paziti, kakšen je odnos delavcev do družbene imovine, kako se trošijo sredstva za investicije, skrbeti je treba za kar najmanjšo porabo energije in zmanjšanje drugih stroškov itd. Omenjenih je samo nekaj tem, o katerih je dolžna razpravljati osnovna organizacija zveze komunistov in razume se, predlagati primerne rešitve, saj se z vsakodnevnim delom tudi usposablja za nove naloge. Prav o tem trdnem orehu pa bi rad še nekaj dodal. Predavanja, razgovori, seminarji in še kar je temu podobnega, vse to ni dovolj, če manjka samoizobraževanje. Večkrat slišimo, da so člani zveze komunistov preveč pasivni do lastnega izobraževanja, saj rajši poslušajo vnaprej pripravljena predavanja, ali kot je nekdo dejal, pošljejo svoje možgane na pašo, kot da bi se sami učili. Ker smo menili, da tak način ni najbolj primeren, smo v naši osnovni organizaciji pričeli že pred leti z akcijo samizobraževa-nja. Za vsak sestanek smo vnaprej določili dva ali tri člane, ki so pripravili določeno temo in o njej predavali. Čeprav je šlo v začetku težko, smo hitro spoznali, da je tak način nadvse koristen in primeren, saj smo tako aktivirali nove člane in njihove možgane. Po tej poti moramo naprej, saj je razvoj naše družbe v mnogočem odvisen prav od družbeno-politične usposobljenosti vseh državljanov. Prav potreba po hitrejšem izobraževanju in usposabljanju članov ZK je imela za posledico sklep, da naj bo v bodoče prva točka dnevnega reda na vseh sestankih OOZK namenjena idejno-političnemu izobraževanju članov. Nekaj nam mora biti vseskozi jasno. Brez primerne strokovnosti ni nikjer uspehov. Sestavni del celotnega izobraževalnega procesa pa je tudi spoznavanje zakonitosti idejno-političnega razvoja družbe, in če teh ne poznamo, se bomo kaj kmalu znašli v velikih težavah. Naša naloga je, da družbene tokove obvladamo, to je, da jih temeljito spoznamo in jih še naprej uspešno vodimo in razvijamo. Strokovni organi delavskega sveta sestavljene organizacije Mercator imenovani na 2. zasedanju, 27. julija 1981 Komisija za spremljanje razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke Jakob Dolenc, Alojz Florjančič, Marjana Olstrak, Peter Luzar, Franc Slak, Alenka Srdič, Stane Pupis, Mako Žagar. Odbor za ugotavljanje upravičenosti do pokrivanja izpadlega dohodka člani: Franc Juvane Ivan Majerle Jože Čandek Konrad Šintler Metod Škerjanec Cirila Kušar Leon Čebular namestniki: Leo Frelih Branko Pogelšek Janko Petek Franc Koščak Danica Čargo Anka Humar Jakob Mavsar Komisija za pregled investicijskih programov Peter Mohar, Izidor Rejc, Božo Bajec, Samo Dostal, Stane Pupis. Komisija za izvedbo referenduma in volitev člani: namestniki: Ljudmila Andolšek Tone Čož Anton Malnar Zora Petrič Zora Škoda Željko Pjetlovič Komisija za pripravo enotnega knjiženja skupnega prihodka Franc Slak, Jakob Mavsar, Marija Zajec, Franc Lasič, Viktor Šavle, Draga Vaupotič, Ivica Pirnat, Vida Poličnik, Majda Jurjevčič, Zinka Ivanuša, Alenka Srdič, Branko Lepenik, Franc Prvin-šek, Nada Horvat. Poleg imenovanih sestavljajo komisijo še računovodje vseh organizacij na debelo in proizvodnih organizacij. • Mali ekonomski leksikon • Mali ekonomski leksikon • Vukadin Nedeljkovič Avtarkija Avtarkija pomeni samostojnost. Beseda izvira iz grščine. V filozofiji ima drugačen pomen, kot ga ima v ekonomiki in politični ekonomiji, kar nas konkretno zanima Avtarkija v ekonomiki neke države je takrat, kadar ta razvija proizvodnjo samo za lastne notranje potrebe, da ohrani svojo neodvisnost. Gre za zaprto nacionalno gospodarstvo, izolirano od gospodarstev drugih držav. Popolna avtarkija ne more obstajati v nobeni državi in je škodljiva. Odvisnost ali neodvisnost nacionalnega gospodarstva neke države od gospodarstev drugih držav se ocenjuje preko svetovne delitve dela in mednarodne menjave blaga. Svetovno tržišče je organizirano stihijsko, prostega svetovnega trga ni več. Vladajo velika podjetja - monopoli in se pojavljajo države kot predstavnice nacionalnega gospodarstva - tako kapitalistične kot socialistične. Svetovni trg je »arena«, v kateri se vodi bitka za interese in spore najmočnejših držav, ki skušajo okrog sebe zbrati manjše države v razne skupnosti: EGS, SEV, OEEC, OPEČ itd. Avtarkija izključuje zbliževanje in povezovanje narodov in je nasprotna politiki aktivne koeksistence. Kliring Beseda kliring izvira iz angleščine (clearing) in pomeni medsebojno pobotanje terjatev, nastalih z menjavo blaga. Do svetovne krize, to je do leta 1929, je obstajala zlata valuta. To pomeni, nacionalni denar je bil zamenljiv za zlati in se je saldo plačilne bilance poravnal z zlatom. Po svetovni krizi je bilo zlate valute vse manj in se je plačevanje urejalo z meddržavno pogodbo. To se pravi, dosežen je dogovor, kako se bo opravljal plačilni promet med dvema državama. Kadar je kliring med dvema državama, ga imenujemo bilateralen kliring. Vsaka država ima svojo notno banko za izvajanje kliringa. Denimo, da sta v kliringu državi A in država B. Izvoznik v državi A dobi plačilo za izvoženo blago pri svoji notni banki takoj, ko notna banka dobi obvestilo, da je opravljeno plačilo pri notni banki v državi B v korist izvoznika iz države A. Uvoznik v državi A plača uvoženo blago svoji notni banki v korist izvoznika v državi B. To pomeni, da se formirajo denarna sredstva pri banki A od uvoznika in enako pri banki države B. Da se onemogoči enostransko funkcioniranje kliringa, oziroma, da se zagotovi, da je klirinški račun po pasivni in aktivni strani vedno izravnan za obe državi, ki sta sklenili klirinški sporazum, se stranki dogovorita o največji mogoči zadolžitvi, ali da se zadolžitev preko dogovorjenega zneska likvidira v eni od konvertibilnih valut. Razen dobrega penziona ponuja hotel Bor na Črnem vrhu bolj malo. Bomo tu res lahko kmalu igrali tenis? Foto Mile Bitenc Deset let hotela Bor Mile Bitenc Končno tudi igrišča za tenis Poletje se sicer počasi umika, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je dopustov in oddiha konec. Ljudje smo kaj različni in tako si tudi različno porazdelimo čas za počitek. V hotelu Bor na Črnem vrhu nad Idrijo (M-HG, tozd Ilirija) je lepo in prijetno ob vsakem času. Pozimi vabijo lepa smučišča in prostorni travniki za tiste, ki radi tečejo na smučeh, poleti pa se mnogi gostje navdušujejo nad lepo okolico in prav radi se podajo na krajše ali daljše sprehode. Toda, ali je gostu to dovolj? Prav gotovo ne. Se posebno ne, če ostane v hotelu več dni. Razen lepih sob, prijetno urejene restavracije in seveda dobre kuhinje, hotel gostu ponuja le kegljanje oziroma zabavo v disko klubu. To pa ni dovolj. Zamisli o bazenu, športnih objektih in drugem ostajajo le na papirju. Pač, nekaj se bo morda le premaknilo in to verjetno še to jesen. Tenis igrišča imajo že dlje časa v načrtu in zdaj vse kaže, da jih bodo le začeli urejati. Za drugo leto razmišljajo še o nečem, toda to naj ostane zaenkrat še skrivnost oziroma prijetno presenečenje. Zima ja nasula dosti snega in to je vplivalo na lep polletni uspeh. Poletni meseci pa so malce slabši, saj zaradi draginje domači gostje v hotel Bor bolj poredko zahajajo. Že od meseca maja naprej pa imajo v hotelu skupine Nizozemcev in tako bo do septembra. Deset dni so tam, vmes pa vsak drugi dan odhajajo na enodnevne izlete. Z bivanjem in uslugami v hotelu so zelo zadovoljni, še posebno pa so navdušeni nad lepo okolico. Ob koncu še nekaj. Ko sem zadnjič obiskal hotel Bor, sem ob vhodu opazil vzidano ploščico z letnico 1971. Torej ima letos hotel, ki je v tem času menjal že lastnika, deseti rojstni dan. Naj ob tem jubileju dobi vsaj dolgo pričakovana tenis igrišča. Del notranjosti prenovljene prodajalne na Titovi 238 v Ljubljani. Foto Mile Bitenc Trinajsta prenova klasične trgovine v samopostrežbo Miie Bitenc Bo obvoznica vzela promet? Grmada je sredi julija dobila šestindvajseto samopostrežbo. Klasično trgovino na Titovi 238 so preuredili po načrtih projektivne skupine Mercator-Rožnika. V večjem prostoru tako več ponudijo. Nova pridobitev pomeni za delavce tozda Grmada lep delovni uspeh, krajanom pa obeta boljšo preskrbo. Želje in načrti za preureditev so se porajali že dlje časa, realne možnosti pa so se pojavile šele pred kratkim. Pri tem je na pomoč priskočila krajevna skupnost Ježica, ki je odstopila nekaj svojega prostora. Prenovitvena dela so trajala mesec dni in pol, kar je sorazmerno malo. V tem času je iz klasične prodajalne nastala samopostrežba. Stroški adaptacije so znašali 1,5 milijona dinarjev, v tozdu pa so jih pokrili iz lastnih sredstev. Zdajšnja prodajna površina je dvakrat večja od prejšnje. Oprema je nova in kar se da funkcionalna. Prvič so uporabili visoke police in s tem pridobili mnogo dragocenega prostora. Tudi hladilne vitrine za delikatesto, ki posluje ločeno, pa za mleko in mlečne izdelke, sladolede, zmrznjena jedila in pijače, so nove. Skladišča so večja, garderobe so lepo urejene. Milena Ozimek, poslovodja, je poudarila, da bodo zdaj laže dopolnjevali blago, seveda pa tudi ponudili pestrejšo izbiro. Kadrovska zasedba je ostala enaka kot prej: sedem je redno zaposlenih, pa še učenko imajo. islovalnica na Titovi 238 je, to im posebej poudariti, vedno urejena in čista. To vedo šte-okoliški prebivalci, ki tukaj reč avtokamp Ježica in mno-n sami kuhajo, nakupujejo v tej prodajalni. Vseeno pa so jlj skromni kupci, ki gleda]® sak dinar, zato je iztržek °a bolj majhen. . . s čas, kolikor je bila prodajaj iradi adaptacije zaprta, so Pr' ih delih pomagale tudi vse z*' me. Same so preselile blag® e prodajalne, same so čisti i lotile še marsičesa, ikup v samopostrežbi na Tn . 8 je zdaj vsekakor sodobne] •ijetnejši. Lastni parkirni PPj, ki ga bodo že v kratkem as* i, omogoča nakup tudi tisti’ •idejo z avtomobilom. Upa^ rova obvoznica ne bo vZ Lri i r-\r»£YT r 1 Iz dela delavskega sveta Franc Čuk - DSSS Mercator nanos Sprejem rebalansa plana | Nanosov vestnik \ Delavski svet delovne organizacije Mercator-Nanos je zasedal 3. julija. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem rebalansa plana delovne organizacije in sprejem soglasja k rebalansu plana Delovne skupnosti skupnih služb. Oba akta sta bila po obravnavi usklajena s pripombami temeljnih organizacij, tako da za sprejem ni bilo zadržkov. Leto I Ljubljana, avgust 1981 št. 4 Med obravnavo izvajanja ukrepov za izboljšanje likvidnosti je bi- Obravnava polletnih rezultatov poslovanja Edita Žiberna — DSSS Akcijski načrti za drugo polletje V četrtek, 23. julija so že bili znani vsi polletni rezultati poslovanja vseh temeljnih organizacij M-Nanosa (razen TMI), poleg tega pa tudi primerjave teh z lanskoletnim prvim polletjem in zastavljenimi elementi letnega plana za letošnje leto. oziroma za izboljšanje plačilne sposobnosti, na katero zopet vplivajo previsoke zaloge trgovskega blaga, neusklajena nabava trgovskega blaga s plasmanom oziroma njegovo prodajo ter nekurantne lo med drugim podano mnenje nekaterih delegatov, da so v naših grosističnih skladiščih dvojne zaloge istovrstnega ali skoraj enakega blaga. To naj bi bilo zlasti v tekstilni stroki in to v skladiščih v Kopru in Postojni, ki sta oba v sestavu tozda Grosist. Drugo vprašanje je, če ima skladišče prehrane v sestavu tozda Preskrba Portorož res tudi blago, ki spada v dejavnost tozda Grosist. To vprašanje in mnenje delegatov bo morala razčistiti posebna komisija komercialnih delavcev in o tem poročati izvršilnemu odboru delavskega sveta M-Nanosa. Zaradi izvedene reorganizacije delovne organizacije je bilo potrebno uskladiti nekatere določbe Samoupravnega sporazuma o Direktor tozda Preskrba Portorož, Maks Mauer, je obrazložil vplive na dosežene rezultate Zaskrbljeni obrazi delavcev tozda Preskrba Portorož nad rezultati poslovanja tozda v I. Poslovanja tozda v I. polletju 1981. polletju letošnjega leta. 1*®* delavskega sveta tozda Trgovina Rakek so prisluhnili »Akcijskemu programu za Direktor tozda Trgovina Rakek, Momo Vukičevič, je razložil dosežene rezultate poslova- »It!n.i(evanie stabilizacije in programa varčevanja za H. polletje 1981« oziroma nalo- "J* t®»<*a Trgovina Rakek, gledane skozi sedanje pogoje gospodarjenja tozda. Vse loto * m> ki jih čakajo v n. polletju tega leta. Edita Žiberna. združitvi in Statuta DO Mercator-Nanos. Po predhodni obravnavi je delavski svet določil predlog obeh aktov in razpisal referendum za 31. 7. 1981. Referendum je bil izveden in večina delavcev vseh temeljnih organizacij v sestavu M-Nanosa je glasovala »za«, tako da so spremembe in dopolnitve že v veljavi. Franc Glažar, podpredsednik PO, je bil s soglasjem delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb imenovan za v. d. vodje Delovne skupnosti. Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi je ta funkcija vezana na funkcijo podpredsednika PO za splošne zadeve. Pri delovni skupnosti skupnih služb v M-Nanosu je posebna delovna enota za gradbene, vzdrževalne in investicijske naloge. Njeni delavci opravljajo za tozde v sestavu M-Nanosa naloge s področja investicijskega vzdrževanja. V M-Nanosu so izločili ob zaključnem računu za preteklo leto sredstva za investicijsko vzdrževanje v višini 18,2 milijona dinarjev. Največji delež v tem skupnem seštevku ima TOZD Izbira v Postojni z nekaj več kakor štirimi milijoni, za njo Preskrba Portorož in Indus Koper z nekaj več kakor tremi milijoni vsaka, Sadje Koper v Dekanih in Grosist v Postojni, vsak z dobrima dvema milijonoma, z enim milijonom Trgovina Rakek in TMI Postojna. V delovni enoti za investicijsko vzdrževanje je zaposlenih trenutno deset delavcev različnih strok, po predlogu za novo organiziranost pa bi se skupina morala bistveno povečati, s čimer naj bi dosegli njeno večjo učinkovitost. Težave so pri kadrih, ki ob zaposlitvi pričakujejo stanovanje. Delo je terensko, kar ni privlačno. Posebej težko je dobiti zidarje, zlasti v poletnih mesecih, ker so ob obali zelo iskani. Zaradi tega je delovna organizacija prisiljena najemati gradbene delavce za vzdrževalna dela zunaj skupine. Nedavno je bilo sklenjeno na samoupravnih organih, da se skupina primerno poveča in deluje po planskem razporedu, v korist tozdom in naposled tudi potrošnikom. j ??ano ie bilo tudi izvajanji Dogovora o uresničev ružbene usmeritve razpore; ohodka v prvem polletju Povprečnih mesečni m OD, gibanje zalog trgovs d liP’ Pr^az rasti omenjeni el kov y primerjavi z rastjo c Prihodka, ugotavljanje Pevka živega in minulega d varjenemu dohodku ter ■ Pokazateljev gospodarjenja. 2e isti dan je dosežene rezu rut Vania obravnaval koleg • ®1~oriev naše delovne organi > se prej pa so družbeno-po e organizacije M-Nanosa izd Program aktivnosti pri obra\ fjSetnih obračunov. Kolegi ektorjev je obravnaval dose Poslovne rezultate letošnjeg; P0lletia Slede na sedanj 1 gospodarjenja, predvsei tistih 1Vne,Vplive’ s Poudarka Upoštevajoč doseže orgaSS P°la™zn hov , grejete pri vaniaa Zman^šanie stl1 4 , m utrievanje s; ]a’ 80 v temeljnih < izdelali »Akcijske programe za uresničevanje stabilizacije in programa varčevanja za drugo polletje .1981.« V grobem so v akcijskih programih izražene težnje po krepitvi delovne, samoupravne in poslovne discipline ter gospodarnejšem izkoriščanju dela, delovnih sredstev in predmetov dela, podrobneje pa ti programi obsegajo: - kritično oceno doseženih rezultatov poslovanja ob upoštevanju sedanjih pogojev gospodarjenja, - oceno in ukrepe za izboljšanje produktivnosti (povečanje fizičnega obsega prodaje in realne vrednosti dohodka na zaposlenega), - oceno in ukrepe za izboljšanje ekonomičnosti (doseganje počasnejše rasti vseh stroškov in porabljenih sredstev v primerjavi z rastjo celotnega prihodka - varčevanje), - oceno in ukrepe za izboljšanje rentabilnosti (predvsem težnjo po znižanju zalog trgovskega blaga in njihovem hitrejšem obračanju, da bi dosegli več dohodka nad 100 dinarjev povprečno uporabljenih poslovnih sredstev), - ukrepe za racionalnejše gospodarjenje z denarnimi sredstvi stare zaloge, ki nastajajo kot posledica zgoraj omenjene neusklajenosti, - oceno in ukrepe za izvajanje določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 (težnja po doseganju počasnejše rasti sredstev za OD v primerjavi z rastjo dohodka, posebno v tozdih, ki so v prvem polletju prekoračili možno maso za izplačilo brutto OD) in - ukrepe za izboljšanje delovne discipline in s tem za racionalnejši izkoristek delovnega časa. Zgornji ukrepi akcijskega programa za uresničevanje stabilizacije in programa varčevanja, ki naj bi vplival na doseganje boljših poslovnih rezultatov, so hkrati ukrepi za doseganje zastavljenih letnih planov delovne organizacije in tozdov. Kori in Venci Analize doseženih rezultatov poslovanja in stabilizacijsko-varčevalne programe so obravnavali in sprejemali zbori delavcev in delavski sveti tozdov. Še s posebno pozornostjo so se z vzroki slabših rezultatov poslovanja in ukrepi za njih izboljšanje spoprijeli v tozdih Preskrba Portorož. Trgovina Raket in TMI Postojna. Tozda Preskrba in Trgovina sicer nista imela izgub, vendar sta dosegla čisti dohodek le za pokrivanje bruto OD. Kori: Veš, da so tečni s tem žigosanjem prihoda na delo. Venci: Ja, ampak bo boljše, če bo gibljiv delovni čas. Kori: To bi bilo res fino. Sit sem že preganjanja po disciplinskih komisijah. Venci: Samo nekaj je slabo. Če prideš pozneje, moraš potegniti do polnega šihta. Kori: Ja, potem pa je ista figa. Se zmerom moraš garat 8 ur. Venci: Ja, kako si pa ti mislil? Kori: Da prideš kadarkoli hočeš, greš kadar češ, delaš ko se ti zljubi in vmes si našlihtaš odmore, čikpavze in nekaj dodatnih oddihov. Venci: Ja, taka ura bi bila res fina, ampak se bojim, da ne bi dolgo tekla!? Avtor: Ludvik Bizjak, tozd Izbira Poročilo o poslovanju M-Nanosa v prvem polletju Edita Žiberna — DSSS Uspešnost poslovanja padla Pričujoči prispevek je pregled doseženih rezultatov poslovanja in dela Mercator - Nanosa v prvem polletju letošnjega leta, primerjanih s preteklim primerjalnim obdobjem in planom za letošnje leto. Kazalci o uspešnosti poslovanja Produktivnost, gledano skozi prodajo na zaposlenega, se je v 1. polletju 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, povečala za 34,6%. Ob upoštevanju porasta cen v trgovini na debelo in drobno pa ugotavljamo, da se je fizični obseg prodaje na zaposlenega v DO znižal za približno 10%. Dohodek na zaposlenega se je povečal (nominalno), v primerjavi z lanskim polletjem, za 13,2%. Dohodek po skupinah dejavnosti SRS, dosežen v letu 1980, smo v I. polletju tega leta dosegli 53,6 odstotno. Ekonomičnost: celotni prihodek je v I. polletju 1981, v primerjavi s I. polletjem 1980, v vseh tozdih razen tozda Sadje Dekani naraščal počasneje od porabljenih sredstev, tako da se je doseženi celotni prihodek na 100 dinarjev porabljenih sredstev znižal v vseh tozdih razen v prej omenjenem. Na ravni DO smo v I. polletju 1980 dosegli 115,4 dinarjev celotnega prihodka na 100 dinarjev porabljenih sredstev, v I. polletju 1981 pa le 112,4 dinarjev, kar je 2,6% manj kot lani. Rentabilnost: zaradi povečanja zalog trgovskega blaga in aktiviranja novih naložb so se v letošnjem I. polletju, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečala povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva na ravni DO za 33,8%, dohodek pa le za 15,6%. V I. polletju 1980 je znašal dohodek 13,9 dinarjev na 100 dinarjev povprečno porabljenih poslovnih sredstev, v letošnjem I. polletju pa le 12 dinarjev. Letni plan je dosežen 39,4 odstotno. Razporeditev sredstev za osebne dohodke v primerjavi z dohodkom: delež OD v dohodku je znašal v I. polletju letošnjega leta 53%, kar presega lanskoletnega polletnega za 4%, planiranega za 11,3%, doseženega v podskupini dejavnosti SRS v letu 1980 pa le za 0,4%. Prodaja trgovinskega blaga ter razlika v ceni Fakturirana prodaja trgovskega blaga na debelo in drobno se je v M-Nanosu v I. polletju letošnjega leta, v primerjavi s preteklim primerjalnim polletjem, povečala za 42%. Ob ločenem gledanju grosistične in detajlistične prodaje ugotavljamo, da se je prodaja na drobno v primerjavi z doseženo v I. polletju lanskega leta povečala za 43,1%, medtem ko je prodaja na debelo naraščala nekoliko počasneje in beleži indeks 141,1. Ob upoštevanju rasti cen v trgovini na debelo in drobno (preko 48%) je jasno razvidno, da se je fizični obseg prodaje v letošnjem I. polletju v primerjavi z lanskim zmanjšal tako v trgovini na debelo kot tudi na drobno. Letni plan skupne fakturirane realizacije je v I. polletju 1981 dosežen 49,8 odstotno. Zaradi večje rasti prodaje na drobno v primerjavi s prodajo na debelo v obdobjih, ki ju primerjamo, se je nekoliko povečal delež maloprodaje v skupni realizaciji prodaje in storitev, delež prodaje na debelo je ostal nespremenjen, delež realizacije storitev pa se je močno zmanjšal, ker so v lanskem letu predstavljale glavni delež realizacije storitev delovne organiza-. cije transportne storitve tozda Transport, po reorganizaciji pa se ne evidentirajo več kot storitve, ampak kot stroški, obveznosti in osebni dohodki, ki bremenijo tozd Grosist oziroma posamezne obračunske enote. V letošnjem I. polletju je v primerjavi z lanskim najmočneje porasla prodaja v tzdu Sadje Dekani (indeks 168,2), sledita pa tozda In-dus Koper in Grosist Postojna. Pri slednjem tozdu vplivajo na tolikšen porast prodaje organizacijske spremembe, ne pa dejansko povečan fizični obseg. Polletno planirano prodajo so presegli tozdi Izbira Postojna, Sadje Dekani, Trgovina Rakek, planu pa sta se močno približala Indus Koper in Grosist Postojna. Kot je že navedeno, se je prodaja v I. polletju 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, povečala za 42%, masa bruto razlike v ceni (RVC) pa le za 29%, na kar je vplivalo zmanjšanje povprečnega doseženega odstotka bruto RVC. Povprečni doseženi odstotek bruto RVC je znašal v lanskem I. polletju 21,4%, planirali smo 20,2%, dosegli pa le 19,1%. Znižanje povprečnega doseženega odstotka bruto RVC ter nespremenjen povprečen odstotek danih popustov (4,7%) sta vplivala na znižanje povprečnega odstotka neto RVC, ki se je v primerjavi z lanskim I. polletjem znižal za 2,2% na nabavno vrednost prodanega trgovskega blaga oziroma s 15,4% na 13,2%, tako da smo v I. polletju 1981 presegli lanskoletno polletno maso neto RVC za 24,2%, plan pa je dosežen 45,4 odstotno. Povprečni doseženi odstotek neto RVC se je v primerjavi z doseženim v I. polletju 1980 znižal pri vseh tozdih, razen pri tozdu Sadje Dekani, kjer se je povečal za 1,1%, pri tozdih Izbira in Trgovina pa je višji za 0,6%. Pri tozdu Izbira vpliva na povečanje spremenjena struktura prodaje kot posledica organizacijskih sprememb, pri tozdu Trgovina pa poleg tega še močno povečana gostinska dejavnost tozda. Celotni prihodek Celotni prihodek delovne organizacije (DO) se je v letošnjem I. polletju, v primerjavi z lanskim, povečal za 40,2% (brez TMI za 43,9%), letni plan pa je dosežen 47,7, oziroma brez TMI 48,5 odstotno. Prihodki od prodaje predstavljajo 96,5% celotnega prihodka DO, prav tako je ta odstotek visok tudi po tozdih, kar vpliva na približno enake indekse rasti celotnega prihodka, kot so doseženi pri skupni fakturirani realizaciji prodaje. Deleži celotnega prihodka toz- dov v celotnem prihodku DO, doseženi v I. polletju 1981, niso primerljivi z doseženimi v lanskem polletju pri tistih tozdih, kjer je s 1.1. in 1.4. 1981 prišlo do organizacijskih sprememb (tozdi Izbira, Trgovina in Grosist). Ob primerjavi doseženih deležev celotnega prihodka ostalih tozdov pa ugotavljamo, da sta se deleža celotnega prihodka v skupnem celotnem prihodku M-Nanosa povečala v tozdih Sadje in Indus, na ravni lanskoletnega polletnega je ostal delež tozda Opskrba Čabar, pri ostalih tozdih pa so se deleži znižali. Porabljena sredstva Skupna porabljena sredstva M-Nanosa so v I. polletju 1981 znašala 1.844.763,073, dinarjev, kar je 44% več kot v 1. polletju 1980. V analiziranem obdobju so se gibala 9,5% hitreje od celotnega prihodka in sicer na račun 14,7 odstotne hitrejše rasti nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga (od celotnega prihodka). Če pogledamo v priloženih tabelah gibanje celotnega prihodka, porabljenih sredstev in materialnih stroškov po tozdih, ugotavljamo, da so naraščali materialni stroški hitreje od celotnega prihodka v tozdih Izbira, Preskrba, Sadje, Trgovina, Opskrba in Delovna skupnost DO. Pri vseh teh tozdih je močno po-rastla postavka porabljenega materiala, surovin in električne energije, zaradi porasta stroškov porabe goriva, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala, ogrevanja, porabe vode ter električne energije in ovojnega materiala. Skupna porabljena sredstva pa so v vseh tozdih, razen v tozdu Sadje Dekani, naraščala hitreje od celotnega prihodka in sicer zaradi znižanja bruto RVC in na ta račun hitrejše rasti nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga. Rast vseh štirih kategorij omejenih izdatkov (potni stroški, reklama, propaganda, reprezentanca ter izdatki za avtorske honorarje in pogodbe o delu) je bila na ravni DO v I. polletju 1981 počasnejša od rasti celotnega prihodka. Delež zgoraj navedenih stroškov v doseženem dohodku je znašal v lanskem I. polletju 2,82%, v letošnjem pa 2,61%, kar pomeni, da se je znižal za 7,4%. Dohodek Dohodek DO je v I. polletju 1981 znašal 227.939.645,00 dinarjev, kar je za 15,6% več kot v lanskem primerjalnem obdobju, letni plan pa je dosežen 43,4 odstotno. Brez upoštevanja doseženih rezultatov tozda TMI je slika le nekoliko boljša: lanskoletni polletni dohodek je presežen za 17,3%, letna planirana masa dohodka pa je sodežena 44,7 odstotno. Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka po tozdih je pri vseh, z izjemo tozda Sadje Dekani, rast prihodka v primerjavi z doseženimi v I. polletju 1980 precej počasnejša od rasti celotnega prihodka. Realni dohodek v masi in na zaposlenega se je povečal le v tozdu Sadje Dekani. Struktura dohodka po tozdih M-Nanosa v I. polletju 1981, v primerjavi s I. polletjem 1980 in planom 1981: Deleži dohodka tozdov v dohodku celotne DO so se povečali v vseh tozdih razen v Izbiri, Preskrbi, Grosistu in TMI. Pri tozdu Izbira je vplivala na zmanjšanje deleža dohodka v dohodku DO v I. polletju 1981, v primerjavi z lanskim polletjem, pripojitev grosistične prodaje prehrambenega blaga v tozdu Grosist Postojna. Delovna organizacija je v I. polletju 1980 namenila za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka 33,2%, preostali delež, 66,8%, pa je prikazan kot čisti dohodek DO; v I. polletju 1981 se je delež obveznosti iz dohodka povečal za 9,6% oziroma znaša 36,4% in sicer na račun zmanjšanja deleža čistega dohodka na 63,6%. Obveznosti za financiranje skupne in splošne porabe ter Delovne skupnosti DO so v I. polletju tega leta naraščala hitreje od dohodka. Delež skupne in splošne porabe ter drugih obveznosti se je povečal s 14,2 na 16,9% (tu ima močan vpliv spremenjeno financiranje SIS za zdravstvo), delež za financiranje DS DO se je povečal s 5,6 na 6,8%, na kar vplivajo organizacijske spremembe, delež obresti na kredite se je zmanjšal z 11,0 na 10,9%, delež prispevka sozdu z 1,4 na 1,1%, pospešena amortizacija pa z 1,0 na 0,7%. Čisti dohodek Glede na to, da so obveznosti iz dohodka naraščale v 1. polletju tega leta hitreje od dohodka, je doseženi čisti dohodek le 0,1% večji kot v lanskem letu v tem obdobju, letni plan pa je dosežen 39,6 odstotno. 83,3% čistega dohodka predstavljajo bruto OD, 3,7% sredstva za stanovanjsko izgradnjo, 13% pa ostanek čistega dohodka, ki je zaradi hitrejše rasti bruto OD od dohodka in čistega dohodka za 23,2% nižji kot ob lanskem polletju. Osebni dohodki so v I. polletju 1981 naraščali 30% hitreje od dohodka, tako da je izplačani znesek bruto OD višji od možnega za izplačilo (po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka) v I. polletju 1981 za 4.962.821,00 dinarjev (brez upoštevanja TMI), pri tozdu TMI pa doseženi dohodek predstavlja le 46,3% izplačane mase bruto OD, preostali del, 6.008.400,00 dinar- jev, pa izkazuje preveč izplačane osebne dohodke oziroma doseženo izgubo tozda, tako da znaša ce- lotni prekoračeni znesek (masa) 10.971.221.00 dinarjev. Osebni dohodki so v primerjavi z doseženim dohodkom najhitreje naraščali v tozdu Preskrba Portorož, kjer je bila njihova rast štirikrat hitrejša od rasti dohodka. Povprečni minimalni čisti osebni dohodek na zaposlenega v DO v I. polletju 1981 znaša 8.938,00 dinarjev, kar je 5,7% več kot v prvem trimesečju tega leta (glej tabelo OD) ter 24% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov ugotavljamo, da se je realni čisti OD na zaposlenega v letu dni znižal za približno 17%. Povprečni izplačani čisti OD na zaposlenega, doseženi v M-Nanosu v prvih šestih mesecih leta 1981, zaostajajo za doseženimi v trgovini in gospodarstvu SRS v prvih petih mesecih 1981 za preko 11%. Podpovprečni čisti OD na zaposlenega so bili v 1. polletju tega leta izplačani v tozdih Izbira, Indus, Opskrba, Trgovina in TMI, ostali OD pa presegajo povprečje M-Nanosa. Ostanek čistega dohodka Nominalni ostanek čistega dohodka, dosežen v letošnjem I. polletju je za 23,2% nižji kot v lanskem in znaša 18.875.914,00 dinarjev, brez odbitka izgube TMI pa 24.884.313.00 dinarjev (izguba tozda TMI znaša 6.008.400,00 dinarjev; v primerjavi z lanskim polletjem se je povečala za 105,6%, nastaja pa iz že znanih vzrokov -neusklajenih nabavnih in prodajnih cen ter nerednega pokrivanja teh razlik s strani občine in republike). Ostanek čistega dohodka M-Nanosa je začasno razporejen na po- slovni sklad (10.335.150,00 dinarjev), rezervni sklad (4.330.789,00 dinarjev). Zaloge trgovinskega blaga (tozdi trgovinskih dejavnosti brez TMI Stanje skupnih zalog trgovskega blaga se je v letu dni povečalo za 37,9%, v letošnjem I. polletju za 22%, v zadnjih treh mesecih pa za 4,4%. Močneje so se povečale zaloge maloprodaje in sicer stanje 30. 6. 1981 presega stanje 30. 6.1980 za 66,2% (tudi vpliv na novo aktiviranih naložb), medtem ko je ta indeks pri grosistu 118,3. Povprečne dosežene zaloge trgovskega blaga znašajo v I. polletju letošnjega leta 719.369,493,00 dinarjev, kar je 34,2% več kot v lanskem primerjalnem obdobju in 35% nad povprečnimi planiranimi. Obračanje zalog trgovskega blaga se je v I. polletju tega leta, v primerjavi z istim obdobjem lani, nekoliko izboljšalo in sicer so se zaloge v lanskem I. polletju obrnile 2,81 x, v letošnjem pa 2,97 x.Na 5,7 odstotno povečanje obračanja zalog DO vpliva hitrejše obračanje zalog v tozdu Sadje Dekani, pri vseh ostalih tozdih pa je obračanje v letošnjih prvih šestih mesecih počasnejše kot v lanskem primerjalnem obdobju. Nanosov vestnik, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Franc Glažar (telefon: (067) 21-441) - Tisk CGP Delo - Naklada 11.600 izvodov TOZD I. poli. 1980 Plan 19811. poli. 1981 Indeks 4:2 4:3 1 2 3 4 5 6 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 - - IZBIRA 25,7 21,8 23,6 91,8 108,2 PRESKRBA 16,7 17,4 15,6 93,4 89,6 INDUS 9,1 9,8 11,1 122,0 113,3 SADJE 3,5 3,7 5,2 148,6 140,5 OPSKRBA 3,1 2,9 3,2 103,2 110,3 TRGOVINA 7,5 7,9 7,7 102,7 97,5 GROSIST 23,6 23,9 23,5 99,6 98,3 TMI 6,4 .7,8 5,1 79,7 65,4 DS SS 4,4 4,8 5,0 113,6 104,2 Poslovna odgovornost vodilnih delavcev - (direktorjev TOZD in poslovodnega odbora DO) je zelo velika, zato so posveti, ki jih sklicuje predsednik PO, Tone Čeme, pomembna oblika analiziranja, usklajevanja, dogovarjanja in programskega načrtovanja. Tako se dopolnjuje funkcija vodenja, ki je pomembna oblika dela pri realizaciji upravljanja samoupravno sprejetih sklepov in ciljev. Polletni obračun poslovanja MIP Marjana Olstrak — MIP Ptuj Znižana gospodarnost spričo višjih stroškov Leto I Ljubljana, avgust 1981 št. 7 Zadnji teden v juliju je tekel v polletnih rezultatih poslovanja. znamenju razprav o Nov trgovski lokal v Cirkulanah Kristina Antolič — MIP Ptuj Otvoritev na jesen Tretja faza gradnje nove samopostrežne trgovine v Cirkulanah, ki ležijo le štiri kilometre pred republiško firejo s Hrvatsko, je pri kraju. Otvoritev je predvidena v letošnjem oktobru. Tozd Maloprodaja je to naložbo Načrtoval v planu razvoja tozda; vključena je v plan srednjeročnega razvoja sozda in plan investicij za leto 1979 ter prav tako v občin-ski program vlaganja v osnovne ^aložbe za leto 1979 na manj razvitih območjih. Lokal, v katerem sedanja prodajalna v Cirkulanah posluje, je last Kmetijske zadruge Ptuj, ki pa ftam je najemno pogodbo odpovedala. Njeni poslovni prostori ne Ustrezajo minimalnim tehničnim Pogojem, pa tudi zaradi vse večjih Potreb prebivalstva te lepe haloge vasice smo se odločili za grad- izvedlo Proizvodno gradbeno podjetje Ljutomer, gradbena dela pa so zaupali gradbenemu podjetju Drava Ptuj. Ker se je nekje zataknilo, so z deli pričeli šele letošnjo pomlad. Zaradi pomladanskega deževja in ilovnatega terena so tudi zemeljska dela kasnila za dva meseca. Z novo samopostrežno prodajalno bo ta kraj pridobil prepotreben objekt, v katerem se bodo lahko krajani in tudi prebivalci širše okolice oskrbovali s prehrambenim blagom in tehničnimi artikli. Prodajalna bo imela tudi bife. V novi samopostrežni trgovini nlo novega trgovskega lokala. Pre Nedavnim je bil v bližnjem kraju umlane zgrajen tudi nov industrij- sLi obrat. Tehnično dokumentacijo in de-° v zvezi z projektiranjem je Poprejšnje informacije o poslovanju in poslovnih uspehih smo za razprave delavcem posredovali preko našega internega glasila »Informacije« že dobrih 10 dni pred zbori ter so služile kot gradivo za razprave po sindikalnih skupinah. Nekaj dni pred zbori delavcev je izšla že naslednja številka informatorja, ki je vsebovala finančne podatke poslovanja po posameznih tozdih, za delovno skupnost ter za delovno organizacijo kot celoto. Na ta način so bili zaposleni v MIP seznanjeni s poslovanjem celotne delovne organizacije in ne samo z rezultati tozda, v katerem združujejo delo in sredstva. Pri nas je že ustaljena navada, da v gradivih za razprave vedno prikazujemo tudi primerjalne kazalce poslovanja s tozdi oziroma delovnimi organizacijami v okviru sozda, ki se ukvarjajo z enako ali sorodno dejavnostjo. Kakšni rezultati so bili doseženi v primerjavi z lanskimi in planiranimi? Zaradi visoke stopnje inflacije je primerjava rezultatov tako z lanskimi kot tudi s planiranimi za letošnje leto otežkočena. Ob sprejemu gospodarskih načrtov za tekoče leto smo načrtovali rast cen v višini 20%, sedaj se pa ta številka giblje nad 40 in 50 %, zato smo se Ob dnevu vstaje lotili priprave rebalansov letnih planskih aktov. Ti so potrebni tudi zaradi upoštevanja spremenjene lestvice Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, ki je za letošnje leto sprejeta delitvena razmerja nekoliko omilila, kar je bilo, ob znižanju realnih osebnih obeznosti iz dohodka ostanek č.d.za sklade indr.nam. I I skupna poraba PRIPRAVILA: ZUPAniČ CIRILA Alojz Lovrenko — MIP Ptuj, TOZD Zaščita Kidričevo Obisk zgodovinskih krajev Delovna organizacija MIP Ptuj je ob dnevu vstaje 22. julija za svoje delavce organizirala izlet na Plitvice. •v .-s Naključna dela tretje faze gradnje samopostrežbe z bifejem v Cirkulanah. Foto Kristina Antolič bo zaposlenih deset delavcev. Glede na to, da po sedanji kadrovski strukturi manjkajo trije delavci, bodo te zagotovili v samem tozdu, saj imajo dovolj ustreznih trgovinskih delavcev. Peljali smo se skozi kraje, ki nas spominjajo na junaško zgodovino naših prednikov. Ko se je leta 1573 slovenski in hrvaški kmet dvignil proti fevdalni gospodi, ki ga je iz-žemala, je nastal velik kmečki upor. Ker kmetje niso bili dovolj dobro organizirani, se niso mogli meriti z bolje oboroženo gosposko vojsko. Položaj kmetov se je počasi izboljšal šele z reformami Marije Terezije in Franca Jožefa, ko je bila v Avstro-Ogrški prepovedana tlaka in desetina. To je le delček zgodovine naših prednikov. Na Plitvice smo se pripeljali P delu blagajne vzajemne pomoči Kristina Antolič - MIP Ptuj 1*0 načelu tovarištva in solidarnosti sestransko razvijanje načela solidarnosti in tovariš-je potrebno sleherni delovni organizaciji oziroma plovnemu okolju. Na Ptuju k temu prispeva tudi iagajna vzajemne pomoči. Delavci, člani zveze sindikatov v zbrala prek 100 starih milijonov našl delovni organizaciji, smo članarine, za okrog 7 starih milijo-pred osmimi leti sprejeli sklep o nov manipulativnih stroškov in ustanovitvi blagajne vzajemne po- dva stara milijona obresti KB. Deroči, ki deluje od 1. januarja 1974. narna sredstva so vložena na hra-eta- Na podlagi pravilnika blagaj- nilni knjižici pri KB. e vzajemne pomoči člani zveze Da si delavec pridobi lastnost lndikatnv —------;---- člana blagajne vzajemne pomoči, mora izpolnjevati naslednje pogoje; - da ima lastnost delavca v združenem delu tozdov oziroma DSSS delovne organizacije MIP, - da je član osnovne organizacije zveze sindikatov in • - da vplača prvi delež. Delavec, član blagajne vzajemne pomoči, lahko uveljavi pravico do posojila, če izpolni pogoje iz pravilnika blagajne vzajemne pomoči, katerega je po predhodni obravnavi v osnovnih organizacijah ZS tozdov in DSSS sprejela konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov delovne organizacije, in sicer v naslednjih prime- rja ■•^na štela 476 članov, danes Pa Uh šteje že 747, kar je več kot Polovica vseh zaposlenih. ra v^en blaSaine k, da organizi-ram2 !T]evani.e novih članov, zbi-niirL ,narskih sredstev kot hra-PosnuT °^r ^anov ln daje začasna spevn i Y začetku je znašal pri-smo Y 6leŽ 10 dinariev, nato pa leta il2 Plevah in od lanskega se ie t aja dinarjev. Povečeval •ifVsišs&r**kl zdai vitve1SfifVni ,delež člana od ustano-kv. T3,uPa.l znaša že 2330 dinar-° je blagajna do danes rih: ob smrti v družini, rojstvu otroka, elementarnih nesrečah, preselitvi z družino, za odpravo posledic prometne nesreče, nakup šolskih potrebščin, nakup ozimnice in v drugih izrednih primerih. Doba vračanja posojila je največ 10 mesecev, le v izjemnih primerih (težke socialne razmere) pa lahko komisija odobri daljšo dobo. Posojilo je brezobrestno in posojilojemalec poravna samo manipulativne stroške, ki znašajo 1%, ob nepravočasno vrnjenem posojilu pa mora poravnati še 8-odstot-ne zamudne obresti. Delavcu lahko preneha članstvo, če pismeno izjavi, da izstopa iz članstva (vendar ne more biti ponovno sprejet prej kot v treh letih), če preneha biti član osnovne organizacije ZS v tozdu oziroma DSSS in s smrtjo člana. S prenehanjem članstva se članu, v skladu s pravilnikom blagajne vzajemne pomoči, povrnejo vsi stroški. V primeru smrti člana se vloženi delež izplača zakoncu ali staršem, kadar pa teh ni, ostanejo sredstva last blagajne, če ni drugače določeno. okoli devete ure in odšli na ogled narodnega parka. Skozenj teče reka Korana, ki dela več manjših in večjih slapov, največji pada kar 76 metrov v globino, med njimi pa so jezera. Potem so slapovi Milke Tr-nine in jezero Milanovac, ki je globoko 18 metrov. Temu sledijo Mi-lanovački slapovi in veliko jezero Kozjak, nato Gradinsko in Čigino-vac jezero ter zadnje Proščansko jezero. Še ena zanimivost je spodaj ob cesti, kjer gozd govori o zgodovini Plitvic. Leta 1855 so slikali Plitvič-ka jezera, leta 1861 je bila zgrajena izletniška »Cesarska hiša« s štirimi sobami, leta 1891 je bila odkrita tabla (prerez debla) »Gozd govori«, leta 1928 je bila izdelana regionalna osnova za Plitvička jezera. V letu 1940 je bila sklicana okrajna konferenca za Liko; 4. januarja 1941 je bil formiran partizanski odred; 14. junija je bilo zasedanje ZAVNOHna Labudovcu, 8. aprila 1949 pa so bila Plitvička jezera proglašena za narodni park. V letih 1946, 1960, 1967, 1971 in 1976je Tito obiskal Plitvice, ki jih je leta 1971 tudi odlikoval z zlatim vencem. Leta 1958 je bil zgrajen Hotel Plitvice, leta 1966 so bili zgrajeni leseni mostiči za pešce. Tu, ob cesti, so na ogled še stara drevesa: smreka, stara 345 let, ki meri v prerezu 94 cm in jelka, stara 405 let, s prerezom 116 cm. V muzeju na prostem lahko vidimo ponazorjena stara opravila, kot so pripravljanje lesa za sode iz hrastovine, pripravljanje lesa za kurjavo in skodel za streho. Poleg so orodja, ki so bila potrebna za ta dela, cepini, sekire, obliči... Zanimivo je videti tudi Ličko selo v miniaturi, poučno sliko preteklosti. Po končanem ogledu smo ob 16. uri sedli na avtobuse proti domu. Bili smo veseli in zadovoljni, saj smo videli nekaj naravnih lepot naše domovine. Med potjo smo se ustavili še v Lancovi vasi in se okrepčali pri Emeršiču, tako da smo se na Ptuj vrnili ob 10. uri zvečer. Naj se ne sliši naučeno, če rečem, da si želimo še podobnih izletov v takšnem številu. dohodkov v lanskem in letošnjem letu, nujno. Osebni dohodki so v trgovinski dejavnosti, predvsem pa v trgovini na drobno, pod povprečjem gospodarstva, medtem ko tozd Maloprodaja ne dosega povprečnih osebnih dohodkov trgovine na drobno v sozdu, saj je znašal povprečni izplačani mesečni dohodek v prvem polletju le 7.476 dinarjev. V grosistični dejavnosti je povprečni osebni dohodek sicer nekoliko višji, vendar zaostaja za ostalimi grosisti v Mercatorju. Realizacija v delovni organizaciji je bila dosežena z indeksom 145 v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ter znaša preko dve milijardi dinarjev, plan pa je dosežen z indeksom 118. Najvišja nominalna rast realizacije, s tem pa tudi celotnega dohodka, je bila dosežena v tozdu Zaščita. Sledi tozd Veleprodaja, prodaja na drobno pa je, tako kot kažejo podatki o rasti trgovine na drobno v v SRS, tudi pri nas v realnem upadanju, kar je po eni strani odraz znižanja kupne moči, po drugi strani pa slabe založenosti z blagom. Zaradi visoke rasti stroškov se je ekonomičnost znižala y vseh tozdih, saj so porabljena sredstva naraščala s hitrejšo dinamiko. Razlika v ceni se je znižala glede na lansko v trgovini na debelo, še bolj občutno znižanje pa je v trgovini na drobno. Zniževanje odstotka razlike v ceni v tozdu Veleprodaja je tudi odraz sprememb v strukturi prodaje blaga, saj se je delež prodaje prehrambenega in galanterijskega blaga v skupni realizaciji znižal na račun povečanja prodaje tehničnega blaga, kjer dosegamo nižje razlike v ceni. Postopno upadanje razlike v ceni v trgovini na drobno postaja vse večji problem pri zagotavljanju razvoja maloprodajne marže, saj zniževanje že tako nizke akumulacijske sposobnosti te dejavnosti ne bo omogočilo nadaljne širitve prodajne mreže niti tam, kjer je to nujno potrebno. Zato se postavlja vprašanje gradnje maloprodajnih zmogljivosti v novo nastopajočih stanovanjskih soseskah, da o sedanjih ukrepih na področju investicijske politike na tem mestu ne govorimo. Dohodek se je v delovni organizaciji povečal za 28%, vendar ga zaradi sprememb v zajemanju podatkov z lanskimi številkami ne moremo primerjati, saj so na primer v materialnih stroških letos vsebovani tudi stroški za prehrano delavcev ter nagrade vajencev, kar je povzročilo predvsem v tozdu Maloprodaja nižji indeks rasti dohodka glede na lanskega. Delitev dohodka je prikazana v strukturnem krogu. Ko smo na zborih analizirali poslovanje, so se razprave v veliki meri nanašale na gibanje materialnih stroškov - predvsem tistih, na katere v svojih delovnih sredinah lahko vplivamo. Ugotavljamo, da so zaloge tako v trgovini kot v proizvodnji previsoke. V večjem številu poslovnih enot so naraščale hitreje kot realizacija. Težak likvidnostni položaj zahteva vrsto ukrepov na področju zmanjšanja zalog ter tako nabavno in prodajno politiko, ki bo, kljub neurejenim razmeram na tržišču, zagotavljala optimalnejše zaloge, tako po obsegu kot tudi po izbiri. Število zaposlenih po opravljenih urah se je, glede na lansko prvo polletje, povečalo za slab odstotek, razpoložljivi delovni čas pa je bil nekoliko bolje izkoriščen, predvsem na račun izostankov od dela zaradi bolezni, ki so se v delovni organizaciji znižali za okoli 5 tisoč ur. Investicijska aktivnost je v letošnjem letu usmerjena v dokončanje dveh objektov: samopostrežne prodajalne v Cirkulanah ter proizvodnega obrata tozda Zaščita v Kidričevem. Pričetek gradnje centra osnovne preskrbe prebivalstva v novi stanovanjski soseski v Ptuju je v tem trenutku še nejasen, prav tako pa je pod vprašanjem investicijski program naše delovne organizacije, ki smo si ga zastavili za to srednjeročno obdobje. Vsaka novost je dobrodošla, pa naj bo takšna ali drugačna. Ce je to osvežilna pijača, ki pride kot nalašč ob največji vročini, smo je še toliko bolj veseli. Radenska sporoča: na trg je prišla nova osvežilna pijača SWING EKSOTIK. SWING EKSOTIK je v družini Swing novi, četrti član. V Radenski so tonicu, limoni in oranži dodali še okus tropskih eksotičnih sadežev. V novi osvežilni brezalkoholni pijači SWING EKSOTIK so se zbrali trije prijetni okusi tropskih sadežev manga, papaje in marakuje. SWING EKSOTIK je, tako kot vse druge brezalkoholne pijače Radenske, pripravljen na osnovi mineralne vode Radenska tri srca. V Radenski priporočajo, da pijete SWING EKSOTIK primerno ohlajen. Le takšen vas bo popolnoma osvežil. Sam ali pa pomešan z vinom ali žganimi pijačami. To boste odkrili sami. Zapomnite si samo: SWING EKSOTIK. Mile Bitenc Drugi o Mercatorju od 16. julija do 15. avgusta (^lek Ejubljana Poznate kremo »48«? Dolenjski list, 16. julija: Melioracija območja Kalce-Naklo. S tem bodo pridobili okoli 150 hektarov plodnih kmetijskih zemljišč. Nosilca 18-milijonske naložbe čaka še zložba zemljišč (TOK Kooperacija M-Agrokombinata iz Krškega) in tako naj bi bilo dovolj krme za farmo prašičev. O tem je pisal Dolenjski list še 13. avgusta in dodal, da začenjajo osuševati še okoli 100 hektarov zemljišč pri Rokavcu, zatika pa se pri zložbi zasebnih ' parcel, ki naj bi jih enotno preorali, uvedli enak kolobar in usmerjeno proizvodnjo. Delo, 18. julija: Pri tehtanju in računanju se mesarji radi zmotijo, a le redko v svojo škodo. Novinarji Dela so ob pomoči inšpektorjev po Sloveniji tehtali poštenost mesarjev in prodajalcev delikates ter zelenjave, odkrili pa so, sicer redko, da se znajo površni trgovci zmotiti tudi v svojo škodo. Poglejmo, kako so pošteni v nekaterih M-trgovinah. V Mercatorjevi prodajalni mesnih izdelkov na Wolfo-vi ulici si je prodajalec prislužil 500 dinarjev kazni, ker je bil račun previsok za 3,80 dinarjev, kaj podobnega pa se ni zgodilo v M-trgo-vini Pogača na novomeškem glavnem trgu, kjer so natančno izračunali ceno za pol kilograma paradižnika. Delo, 25. julija: Kupci še vedno mislijo, da je poceni blago zanič, in raje segajo po dražjem. Dopisniki Dela so naredili anketo po Sloveniji o preskrbi s sadjem in zelenjavo in ugotovili, da je preskrba dobra, cene primerne, vendar včasih precej različne v družbenem in zasebnem sektorju, kar pa ni tudi nujno odvisno od kakovosti. Pri Mercatorju (verjetno gre za DO M-Sadje zelenjava), so po- vedali, da ne kupujejo večjih količin sadja in zelenjave, kot so prepričani, da jih bodo prodali, ker si pač ne morejo dovoliti prevelikega tveganja. Največ blaga kupujejo v Dalmaciji, Makedoniji in Črni gori, zaradi pomanjkanja denarja pa bržkone ne bodo mogli uresničiti načrta o sovlaganju za pridelovanje zelenjave na Primorskem in okolici Ljubljane. Delo, 27. julija: Še najbolj okusni so bili ajdovi štruklji. Na letošnjem, že petem po vrsti, srečanju mladih zadružnikov, ki se ga je udeležilo okoli tristo mladih kmetov iz 42 slovenskih občin, so najboljše praznične jedi pripravili mladi Cerkničani (M-KZ Cerknica). Sicer so se zadružniki pomerili med seboj še v kmečkih delih, na posvetu »Zadruga, njena vloga in položaj mladih v njej« pa so spregovorili tudi o svojih težavah. Dnevnik, 28. julija: »Strupeni« čevapčiči in pleskavice. Veterinarski inšpektorji so pregledali v 42. ljubljanskih gostinskih lokalih mleto meso za peko na žaru in ugotovili, da je bilo le v enem meso higiensko neoporečno. Med tistimi, ki so kršili zakon, sta tudi Motel Tikveš in gostilna Majolka, oba iz tozda Ilirija, M-Hoteli gostinstvo. Dnevnik, 28. julija: Trgovine moti ropot steklenic.Ker je bral v časopisu, da trgovine odkupujejo prazne steklenice, se je občan s polnim prtljažnikom steklenic napotil po Ljubljani, da jih proda. Pa jih ni, ker mu jih nikjer niso hoteli odkupiti, tudi v M-trgovini in bližnjem diskontu na Krekovem trgu ne. Sicer pa več o tem v tej številki glasila »M« v posebnem članku. Dnevnik, 30. julija: Usklajevanje papirjev. Gre za znano stano- Kolinska Novosti iz programa Knorr Kolinska, ki že vrsto let sodeluje z znano švicarsko firmo Knorr, nas vedno preseneča z novostmi. Ni dolgo tega, odkar je postala na trg kar tri nove izdelke iz programa Knorr. Ko se nam nenehno mudi in bi radi kosilo pripravili kar se da hitro, pa povrhu vsega še okusno in poceni, se pogosto sprašujemo, kaj naj damo v lonec. Goveja in kokošja juha nam še kako tekneta in če je to juha Knorr,potem je zagotovo odlična. V lični, novi embalaži, predvsem pa večji kot doslej, nam tako Kolinska ponuja Knorr goveje in kokošje kocke v 132 gramskih škatlicah. Iz ene škatlice jušnih kock lahko pripravimo kar šest litrov okusne juhe, ali, povedano malce drugače, štiriindvajset krožnikov. Za liter juhe (4 krožnike) je potrebno le, da v vodi, ki naj bo seveda vrela, raztopimo dve in-stant kocki. Seveda nam bodo takšne juhe še bolj teknile, če jih pripravimo z raznimi zakuhami. Razen za juhe pa lahko goveje in kokošje kocke uporabimo še za izboljšanje okusa mnogim drugim jedem. Zapisali smo že, da nam bolje tekne juha z zakuho. Takšna je Knorr kranjska goveja juha z zdrobovimi žličniki. Ti so veliki in rahli - takšni, da se kar stopijo v ustih. Prav tako so dobri kot tisti, ki so jih znale pripraviti naše stare mame. Imenitno, kajne? Odpade zamudna priprava in še bojazen, ali bodo dobri ali ne. Knorr kranjska goveja juha z zdrobovimi žličniki je pripravljena v pičlih desetih minutah. Pa dober tek! vanjsko sosesko v Fužinah pri Ljubljani, kjer bo treba zgraditi tudi nekaj trgovin, kajti prvi bloki so že polni. Prvo trgovino je dolgo časa nameraval graditi Poljopri-vredni kombinat iz Beograda, vendar se je premislil, novi investitor pa bo najverjetneje Mercator, piše v Dnevniku. Dolenjski list, 30. julija: Kmet naj ima varnost doma,je dejal Jože Banič iz Broda, kooperant krškega Agrokombinata, kot delegat občinske skupščine in tako z enim stavkom opozoril na probleme kmetov. V mislih pa je imel dejstvo, da se mora marsikateri kmet, če hoče svojo kmetijo posodobiti, zaposliti v tovarni, s tem pa nujno zanemari kmetijo, kar je potem vse skupaj dvorezen meč. Delo, 11. avgusta: Uvozili 3 milijone gob iz Grčije in Italije. Trgovci so našli luknjo v carinskih predpisih in po neznatnih cenah nakupili pomivalne gobe, ki so jih doma prodajali za večje denarje, čeprav so domače gobe, kot trdijo naši tovarnarji, boljše in cenejše. Ena od posledic tega je, da je zvezna carinska uprava med seznam blaga za carinjenje postavila še pomivalne gobe. In zakaj vse to omenjamo? Zato, ker so bili med uvozniki tudi postojnski M-Nanos in ljubljanski tozd Steklo. Dolenjski list, 13. avgusta: Merili so se v oranju in košnji. Na kmečkem dnevu v Cerkljah ob Krki so bili med posavskimi orači najboljši ti iz krškega Agrokombinata. Zmagovalna ekipa bo zastopala Posavje na republiškem tekmovanju. Delo, 14. avgusta: Bodo zadnjo klobaso zašpilili v stečaju? Čla- Poglejte svoje roke. Je koža hrapava, razpokana, izsušena? Nič čudnega, saj nam vsakodnevni stik z raznimi detergenti, maščobami in kemikalijami kožo uničuje, suši in razjeda. Razne druge snovi, kot so prst, apno, pa tudi umazanija in prah tudi povzročajo sušenje kože. Občutek je zoprn, roke so videti neestetske, pa še ovirajo nas pri delu. Poškodovana koža lahko tudi prav hitro postane žarišče kožne bolezni. Vsemu temu se lahko izognemo, če bomo roke pravilno zavarovali, po delu pa umivali in tudi negovali. V Leku že več kot dvajset let uporabljajo medicinsko zaščitno kremo »48« in ta jih uspešno ščiti pred škodljivimi kemikalijami, s katerimi se srečujejo pri delu. Seveda je to njihov izdelek. Medicinsko zaščitno kremo »48« lahko uporabljamo v gospodinjstvu in industriji oziroma povsod, kjer so roke pri delu izpostavljene škodljivim vplivom. Poglejmo, kakšne lastnosti ima medicinska zaščitna krema »48«. Kožo prekrije s tankim slojem in tako preprečuje neposreden stik s škodljivimi snovmi. Vsebuje sestavine, ki so kos še tako agresivnim snovem. Varuje nas pred nek govori o Mercatorjevi Tovarni mesnih izdelkov, ki se še vedno otepa s težavami, beri, izgubami. Sicer pa dobesedno takole v Delu: »Okoliščine kažejo, da je ta tozd vse preveč prepuščen lastni usodi, saj medtem drugi Mercatorjevi tozdi, ki spravljajo v denar mesne izdelke, dobro poslujejo. Izvršni svet Centra se je zato zavzel za združitev klavnic, ki delujejo v okviru Mercatorja in Emone. Četudi zadnja pobuda za združitev klavnic v Ljubljani ne bo uspela, bo verjetno TMI zadnjo klobaso zašpilila v stečajnem postopku.« Delo, 15. avgusta: Z nadomestili za meso so skušali bogateti. Vemo, da dobivajo od 23. februarja naprej mesarji nadomestilo za razliko med odkupno in prodajno ceno mesa tako in po takšnih cenah, kot je dogovorjeno z zakonom. Tega pa vsi ne upoštevajo, saj prodajajo nekateri meso po višjih cenah, uveljavljajo zahtevke za nadomestila tudi za predelano meso itd., so v zadnjem času ugotovili inšpektorji. Med kršilci so poleg zasebnih mesarjev tudi skoraj vse večje slovenske mesnopredelovalne organizacije, oziroma, od šestih pregledanih samo v Mercatorjevi Tovarni mesnih izdelkov iz Ljubljane niso kršili zakona. O tem je pisal tudi Dnevni-kistega dne. Dnevnik, 15. avgusta: Od konjske dirke do volovske hoje ali kmečki praznik na Blokah, ki ga je, tako kot vsa leta nazaj, 16. avu-sta organizirala v NOvi vasi M-Kmetijska zadruga Cerknica. O srečanju notranjskih kmetov, ki je postalo že privlačna turistična prireditev, pišemo posebej v tej številki. Zbral in zapisal: Jože Rozman škodljivim vplivom delovanja vode in vodnih raztopin, odporna je tudi proti kislinam in drugim škodljivim kemikalijam. Razna testiranja so pokazala, da svojo vlogo opravlja brezhibno. Krema je izrazito mastna, zato ohranja naravno mastnost kože na roki, vendar se vpija hitro in nas pri delu ne ovira. Kakovost zagotovljena Lek Ljubljana Predpisi zahtevajo, da imajo vse prodajalne napisne table ali nalepke s takšnimi podatki, kakršni so vpisani v registru. Pri nas smo se odločili za nalepke, ker je takšna izvedba cenejša, predvsem pa enostavnejša. Pa teh nalepk ni povsod in če to odkrije inšpekcija, ni nič kaj prijetno. V Studiu za ekonomsko propagando so spomladi napisali pismo, v njem povedali, da takšne nalepke izdelujejo celo brezplačno (za naročnika seveda) in čakali naročil. Razen redkih izjem se ni oglasil nihče. Pa ne zato, ker bi bil° vse lepo in v redu. Kje pa! Ne ven1 zakaj, vem pa, da bo vsakdo p°' tem, ko jim bo na prste stopil3 inšpekcija, hotel imeti nove nalep' ke čez noč. To pa je težko! Stare, raztrgane, obledele nalepke 111 takšne z zastarelimi podatki so vSe prej kot v ponos in pravo inforrna' cijo. Fotografija je bila posneta na ^ tovi 89 v Ljubljani (lahko pa ~ bila tudi marsikje drugje!). Je za1 spet kriv tisti, ki slika in piše? Besedilo in foto Mile ^ "'-illjk FRAVOSU. tUHOV- NIK. avalskem SORA HA NtTttAM- SKCM seretL Po TAKTU OuALt. Lokal. itSCA/cA POP SKUPINA aAiAVA UVIVEKIA v vev HAVA/V - 2-M £ KOSMATA OOCJA P/UPAb- IJIK INKOV \ ► \ INC ‘ SlHAVUK, Or-AH- £A£A boUPA jk ► 1 1 ' AISM Sk, fiRuneta /AbOLf/ KRAK. /angl .[ Snob LtuDt, SESTANEK tEEEk. žS* /ma,o2./ SFPPIA LOR.EN AVtORs PSAL- MOV ŽSANA RUNA bAJlVKt ObTEUEK ORGANI*. a/in NARObOV NA 04 c«? m p*.t*on- AfJ-TOH MARTI <0 POKJV " brtEV PftfTfefr 34 rt 1 It kilovat jfMuŽ-VL. bR-vX»A /HEtNARJ KUHINJ Posode IME MAZko- HolHAN kruanko SESTAVILA: mah »dim AntopJ Kmart bbbELEK rimske koNTE- NlCE iriŠAAM SKSB. HOT/, po- ŽENSKA OKRAS N4 Sen- tT.&eUTH KPNUPN -TRATAM juha KAA7 PRI t)0NŽA- LAH TOtZlSTlt' zsrestA SLOVENI// Novo M£67t> ARAt&AJ zREbE* IMC NAR. NCfUDIkJS KLAVOP-E f MN02./ čeShOD M. 0DSA6AN Kos btbtA ILOVICA Rvsfco Ibf krjtok btrJAVE 4ERNAVS. OHEL OTROŠKA- Antični VkCi ftPf JL tet/bAgv bEU TEHlškE iG/R-e *JAt>A SČKANOe bnv KRAT PRI RLEbU vbešL- HlfTVO ajv+L, ti>Ne ZO.I sren - /AAj 7 £ rež* H ARKO O KOR.*/ dOfLA V ŠVICI MAPJCO Hdkl/n Pes*,- TtV oHervosr (LATtNUcot -p- LOVOOKJ ObtSoK iM GREL V03NE 'M* FILAČA stabjh Sict/ANOk TIP tOV3€T. t-ETAL Aoa/HJA Lovrič* ■ PESHIŠTVA IRit/J MERCATOfl INTERNA panka VbMA-ŠL bOMlCGLl “ATRize ^VA SOL. auci ICcNCt Polotoka VKNOb KAN-osvetevA-F-CC PROSTOROV . 1 1 Nagradna križanka »PAN« Med tistimi, ki bodo najkasneje do 9. septembra poslali rešitve nagradne križanke PAN, bo žreb izbral tri, ki bodo prejeli lepe nagrade, izdelke tovarne Ilirija-Vedrog iz Ljubljane. Ovojnice z rešitvami in pravilno izpolnjenim kuponom pošljite na naslov: SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, poleg naslova pa obvezno pripišite »Križanka PAN«. n n ••• ••••• ••••• ••••» 9 • •••••• ••• 99 99 99 99999999999999999 f mm 9 9 9 9 9 9 9 9 9 m JhL,*# •••••••••• * 9 * * » • 99 99999 .mKEbBmSmm •••••••»•• I BI 9 9 99 9 9 9 9 9 9 9 ' W m*9 9 999 99999 9 Naj vam tokrat predstavim osvežilce prostorov, saj nam ti če-sto pridejo prav. Mogoče doslej sploh vedeli niste, da osvežilen prostorov z nevsiljivimi, naravnimi vonji, izdelujejo tudi v Iliriji-Vedrog. Mariskdaj občutimo v stanovanju neprijeten vonj. Morda ste bili na dopustu ali pa kako drugače dlje časa odstotni z doma. Vrata in okna so bila tesno zaprta in ko ste vstopili v stanovanje, vas je obdal boste morda navdušili nad cvetnim vonjem. Deo block ni toksičen, vsebuje pa naravne dišave. Uporaba je sila preprosta. Odprtino na posebno oblikavni in lični embalaži deo blocka odpremo pač toliko, kolikor velik je prostor oziroma kolikor močan vonj želimo v njem. Paziti pa moramo, da ga ne postavimo v bližino izvira toplote. Če nam neprijeten vonj v stanovanju pomeni nadlogo, potem zoprn vojn, zato ste se hoteli nadloge čimprej znebiti. Seveda, svež zrak je še kako dobrodošel in prepih napravi svoje. Tudi takrat, ko se hočemo znebiti vonja po pečeni ribi, pečenki ali drugi jedi. Spominjam se še, kaj vse so počele naše stare mame. Na grelno ploščo so dale ščepec sladkorja ali pa zrno strnjene drevesne smole. Danes se na to niti ne spomnimo več. Za osvežitev stanovanjskih in delovnih rpostorov ter dvoran poskrbi industrija. Ta nam pripravlja razne osvežilce takšnih in drugačnih oblik ter vonjev. Ilirija-Vedrog priporoča PAN-osvežilec prostorov v sprayu in v obliki deo blocka. PAN spray prostorski osvežilci so na voljo v treh prijetnih, naravnih vonjih. Vonj po borovem gozdu je posebno osvežujoč, morda pa imate raje vonj po španskem bezgu ali vam je všeč kombinacija sivke (lavendla) in limone. PAN deo block izdeluje Ilirija-Vedrog v treh vonjih. Če vam vonj vrtnice ali limone nista všeč, se nam prav zagotovo še hujšo nadlogo pomeni mrčes. Posebno v poletnem času nam mnogokrat parajo živce nadležne muhe in še bolj sitni komarji. Podimo jih iz prostora, otepamo se jih z vsemi mogočimi rečmi. Nič koliko krvavih madežev nam je že uničilo sveže pleskane stene ali nove tapete. Ne, nikar tako. Insekticid MOR je nadvse učinkovit sovražnik mrčesa, saj svoje delo opravi hitro in zanesljivo. MOR mori vse vrste insektov. Uporaba insekticida MOR je zelo enostavna, MOR razpršujte v zaprtem prostoru do 10 sekund. Po petnajstih minutah dobro prezračite prostor. Pazite, da ga ne razpršite v ljudi, živali ali pa po hrani. Za pločevinke velja isto, kot za vse druge, ki so polnjene pod pritiskom. Ne hranite jih v bližini izvora toplote: ne imejte jih pri štedilniku, na soncu, ob ognju. Tudi praznih ne sežigajte in ne odpirajte s silo. predstavljamo vam programa PREHRAMBENA INDUSTRIJA n *ol PORTOROŽ -orna si ne moi sai 3 skladišča o veliko"1 steklenic< vuko prostora. D) jačSeelna: °kusnebr Pa ir^lpravl:>a kar Srom m° lahko ' na35ivedno iih vse, kar potrebujemo za dva decilitra okusne pijače. Potrebujemo torej le kozarec vode. Fla-Vor-Aid je prašek, iz katerega lahko pripravimo kar dva litra okusnega napitka, dodati pa moramo le sladkor. Ker so praški Fla-Vor-Aid prijetnih barv, lahko iz njih pripravimo tudi okusne in, po videzu privlačne premaze za torte. In še okusi: oranža, limona in malina. Osvežite se torej z napitki Grin-go in Fla-Vor-Aid, ki jih priporoča HP Droga Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke sv[r:|„. !=sr]l issppnf l? K K. m M A S- E 1 R. 1 t> O N fcjŠF - N O H TP> p r o Kf KA s T "Talci NOb-l RO SAMA Izid žrebanja rešitev nagradne križanke »Paloma« Pozna se, da so dopusti, saj smo do predpisanega roka prejeli le 253 rešitev nagradne križanke »Paloma«. Med pravilnimi smo izžrebali tri, katerih avtorji so: • Slavka Vovk, M-Velepreskr-ba, TOZD Standard, prod. Soteska 39, 68351 Straža pri Novem mestu; • Anton Gorše, upokojenec, Dom Tišje, 61275 Šmartno pri Li-tiji; • Marija Hodžar, upokojenka M-Zarje, Ptujska 2 a, 62270 Ormož. Nagrade, izdelke Sladkogorske iz Sladkega vrha, bomo izžrebancem tokrat izjemoma poslali po pošti. •ifILIRIJA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. Poletje se hitro poslavlja. Letošnje je bilo polno sonca in nekateri ste hoteli ujeti kar največ sončnih žarkov. Vročina in sončni žarki pa poskrbijo, da lasje začno izgubljati lesk, svežino in skladnost barv. Vsaka nega las se začne s šamponom. Vendar umivanje samo ni dovolj. Regeneratorji nam prenovijo revne in poškodovanje lase in za to Ilirija-Vedrog priporoča Su-brino. Potem uporabite utrjevalec Eho. Ta bo vsak las posebej prevlekel s tankim elastičnim filmom. Lasje bodo postali bolj prožni in zračni in bodo hkrati tudi zavarovani pred kvarnimi vplivi okolja. Posebno nevaren sovražnik las je vlaga, ki hitro uniči še tako lepo pričesko. Z Ehom si torej lahko sami napravite vodno pričesko, ki bo dlje časa obdržala urejen videz in zaže-Ijeno obliko. Ehovital je utrjevalec, ki je namenjen za vse vrste las. Ultravijolični filter, ki je v njem, preprečuje, da bi lasje na soncu in vetru pobledeli. Za močnejše utrjevanje pa Ilirija Vedrog svetuje uporabo Ehofor-ma. Če imate daljše lase, pa še tanke povrhu, potem je ta utrjevalec kot nalašč za vas. Vedno res ne gremo k frizerju in tudi doma urejena pričeska je lahko lepa in poceni. Prav za oblikovanje pričeske s krtačo in fenom je namenjen utrjevalec las Ehofen. Ehoton pa hkrati utrjuje in nian-sira lase. Las prevleče s tankim filmom, ki ga utrdi, obenem pa obledele lase tudi obarva. V prodaji najdemo kar 17 različnih barvnih odtenkov Ehotona. Na koncu pa še nekaj, kar si velja zapomniti: Z lasmi je treba znati Mile Bitenc r—KUPON KRIŽANKA---------------- Ime in priimek -------------- I ______________________________ I | ------------------------------ I | Naslov iz delovnega mesta ____ I , ------------------------------ I ______________________________ I I DO ali TOZD ------------------ I I ------------------------------ I I I | Izpolnjeni kupon priložite reši-| tvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav . bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Pomanjkanje vsakovrstne embalaže Mile Bitenc S kanglico po vino? Pred nekaj tedni, 1. julija, je začel veljati sporazum za odkup embalaže. Naši industriji je močno primanjkuje in če ne bomo dovolj disciplinirani, se kaj lahko zgodi to, kar je sicer morda malce provokativno zapisano v naslovu. Kako je z odkupom in kako na to široko zasnovano akcijo gledata potrošnik in prodajalec, bom skušal razvozljati v tem zapisu. Morda se zdijo besede, zapisane v naslovu, malce prenapihnjene. Vendar pa se to kaj lahko zgodi, če ne bomo prav vsi pomagali, da do tega ne pride. Naši industriji primanjkujejo ogromne količine raz-_ novrstnih steklenic, zabojev in sodov. Ostajajo doma v kleteh, delajo nam napoto na podstrešjh, v skladiščih. Čestokrat končajo tam, kjer seveda ne bi smele: v smetnjaku, odvržemo jih v gozdu, ležijo ob obalah rek. Imamo res ’ vsega dovolj? Preveč objestno se obnašamo, vse to naše početje pa industriji dela sive lase. Že se je zgodilo, da prav zaradi pomanjkanja steklenic polnilne linije v tovarnah pijač niso delale s polno paro. Seveda se je to odražalo v preskrbi, ki je včasih malce zašepala. O preskrbi z oljem je Ljubljanski dnevnik pred dnevi zapisal, da se zaradi olja samega ni bati, če bo seveda dovolj steklenih in plastičnih steklenic. Kaj pravi sporazum? 1 V juniju je večina proizvodnih organizacij, ki se ukvarjajo s proi- zvodnjo pijač in olja, ter cela vrsta trgovinskih organizacij podpisala sporazum o načrtnem zbiranju in odkupu embalaže. Ta sporazum določa, da morajo trgovinske or-I ganizacije odkupovati vso embalažo, za katero so se dogovorili. Seveda odkup ni vezan na kavcijske listke, kar je bilo prej v navadi. To pomeni, da lahko steklenico, ki si jo kupil kjerkoli, prodaš povsod. ' Kavcijska vrednost embalaže je določena in takšna velja za vse . podpisnice sporazuma. Njena vre-, dnost se lahko spreminja le enkrat na leto in to v času letnega popisa ; blaga, meseca decembra. Proizvajalec trgovini ne plačuje kavcijske . vrednosti embalaže, temveč se vodi finančna evidenca, ki se ob koncu leta usklajuje in poračunava. Na vseh prodajnih mestih morajo biti izobešeni ceniki. Iz njih lahko potrošnik sam preveri ceno oziroma kavcijsko vrednost steklenic, nosilk ali druge vrste embalaže. Trgovina je prinesitelju embalaže dolžna plačati protivrednost vgo-tbvini. Morda ne bo odveč, če na hitro preletimo cenik. Ne zaradi cen, temveč zato, da pogledamo, katero vrsto embalaže odkupujejo. Praktično vse: steklenice od olja, vinske steklenice (litrske, razne vrste buteljk, steklenice za peneča vina), steklenice od piva (pollitrske in 0,33 1), litrske in pollitrske steklenice mineralnih vod, pa stekleničke raznih sokov, tonika, ore, schwepssa, cocte in coca-cole. Odkupujejo tudi vse vrste plastičnih nosilk, kovinske sode za pivo, ’ PVC ročke in steklene balone. Sporazum ne predvideva odkupa steklenic z navojem, ker je te težko čistiti. V Sloveniji so sporazum podpisale vse večje trgovinske organizacije, tako na primer Mercator, Emona, Tima, Merx, ABC in druge. Kaj pravijo prodajalci? s protekcijo - ker me poznajo. Vendar to ni prav. Prav takrat je tudi neki možakar prinesel nekaj vrečk steklenic. Prodajalka mu je sicer ljubeznivo povedala, da jih ne odkupujejo, pa jih je druga vseeno vzela, ker mu je prej menda obljubila. Meni je prišepnila: »Veste, moram, to je doktor!« Mislim, da je vsakršen komentar odveč. Pred kratkim sem bil v Novem mestu in na upravi tozda Standard povprašal, kako gre z odkupom pri njih. Povedali so mi, da steklenice in drugo embalažo sicer odkupujejo, da pa za protivrednost raje dajo blago kot denar. In kako je v Ljubljani? Zavrtel sem telefon, poklical nekaj prodajaln in tule so zapiski. Prodajalna tozda Golovec na Levstikovem trgu: »Seveda, tovariš, kar prinesite steklenice. Saj jih moramo odkupovati - ne samo mi, vsaka trgovina. Raje vidimo, da znesek vnovčite pri nas, če pa želite gotovino, tudi ne bo proble- Kaj pa reče inšpekcija? Seveda takšno ravnanje ni pravilno. Tu sploh ne jemljejo steklenic, tam pa imajo za to določene dneve, tretji zahtevajo, da za protivrednost kupiš blago. So tudi takšni, ki so se »specializirali« le za steklenice radenske, pa za slovenske, kot so nekje dejali. Že v dnevnih časopisih smo lahko prebrali, kaj so povedale inšpekcijske skužbe. Nepravilnosti oziroma kršenje sporazuma bo seveda imelo posledice. Nives Tomc, načelnica tržne inšpekcije, je povedala tole: »Mi smo prejeli že več prijav o nepravilnostih pri odkupu embalaže in kršiteljem dali opomin. Določili smo jim tudi rok, da se stanje v treh dneh popravi, kar seveda tudi preverjamo. Kazni ne moremo izreči - za to je pristojno častno razsodišče Gospodarske zbornice Slovenije, ki lahko izreče javni opomin, kar pa je seveda veliko huje kot denarna kazen.« In končno - kaj menijo proizvajalci? Povprašal sem v Radensko, kako pri njih, kot največjem proizvajalcu in polnilcu mineralnih vod in brezalkoholnih pojač, gledajo na takšno akcijo. Ali bodo na ta način dobili nazaj dovolj embalaže, ki je močno primanjkuje? mov.« Prodajalna tozda Dolomiti na Dolenjski 103: »Da, steklenice odkupujemo. Aja, kakšne pa imate? Veste, trenutno imamo bolj malo prostora in odkupujemo le tiste od vina in Radenske. Ne, denarja ne damo, za znesek morate pri nas kupiti blago.« Prodajalna tozda Grmada na Titovi 351: tovarišica na drugi strani žice je bila zelo prijazna. Ko pa sem ji povedal, da imam steklenic skoraj sto, ali morda kakšno več, je kar onemela. Dejala je, da nimajo prostora niti dovolj praznih zabojev in mi svetovala, naj poskusim srečo kje drugje. Tako je torej. Imamo široko zasnovano akcijo za organiziran odkup, s katerim naj bi, kolikor se le da, pomagali industriji. Pa so prav prodajalci tisti, ki vsak po svoje krojijo usodo in spreminjajo »pravila igre«. Povedali so, da bi bil fond embalaže na jugoslovanskem tržišču zadosten, če bi se embalaža po nepotrebnem ne zadrževala doma, v bifejih in trgovinah ter skladiščih grosistov. Skupno se na jugoslovanskem tržišču napolni približno 550 milijonov steklenic mineralnih vod letno. Za to zadostuje okoli 70 milijonov steklenic, če se te pravilno obračajo. Seveda pa nastajajo manjki zaradi loma pri polnjenju, pa pri skladiščenju, prevozu in tudi zaradi nevestnega vračanja. Radenski letno primanjkuje kar 10 odstotkov steklenic od količine, ki je potrebna za redno obrača- nje, in to prav zaradi nevestnega ravnanja potrošnikov. Vrzel je treba zapolniti, nova embalaža pa je draga, saj je pri mineralni vodi cena litrske steklenice 10 dinarjev, kar je prečej več od vrednosti vsebine. V Radenski so v lanskem letu že sami organizirali odkup preko šol in organizacij Rdečega križa. Akcija je bila uspešna, vendar pa ne toliko, da bi vrzel zapolnili. Tudi na zdajšnjo akcijo gledajo z optimizmom in z odkupom v ljubljanskem distribucijskem centru bodo skušali priti še do večjih količin. Podobne odgovore kot v Radenski bi lahko dobili tudi pri polnilcih vina, piva in brezalkoholnih pijač. Akcija je vsekakor dobro zasnovana. Da bo stekla tako, kot je zamišljena in da bodo tudi rezultati zadovoljivi, pa bomo morali še veliko narediti. Samovoljno obnašanje prodajalcev bo učinek zaviralo. Sicer pa - če ne bo šlo drugače, bodo morda kazni, kot zadnji ukrep, marsikomu le odprle oči. Inšpekcija prav gotovo ne bo dopuščala izigravanje sporazuma. Naj na koncu zapisa ponovim še enkrat vprašanje, zastavljeno v naslovu. Bomo zaradi naše malomarnosti naredili velik korak nazaj in kupovali vino, pivo ter cockto s kanglico? Mercator Turist ■gHHi ^ Mercator Turist prireja Steklenice, steklenice, steklenice... Mi jih bodo v trgovini vzeli ali bom prišla z njimi nazaj domov? Foto Mile Bitenc Križarjenje presenečenj z Jako Šraufcigerjem, Ladom Leskovarjem in drugimi znanimi Slovenci Križarjenje z ladjo Istra od 11. do 15. oktobra po Jadranu Itinerer: Rijeka-Šibenik-Split-Krf (Grčija)-Dubrovnik-Komi-ža-Rijeka Čudovito križarjenje na luksuzni ladji ob jadranski obali do Krfa v Grčiji in nazaj. Izredna popestritev bodo izleti na kopno: slapovi Krke, Dubrovnik, Gasturi na Krfu, Vis itd. Posebej vas opozarjamo na družabno življenje na ladji, za katerega bosta skrbela predvsem Vinko Šimek ali Jaka Šraufciger in Lado Leskovar. Že ti dve imeni zagotavljata, da beseda »dolgčas« na ladji ne bo omenjena. Tradicionalno kmečko praznovanje Nova vas na Blokah, 16. avgust 1981 Srečanje kmetov na Blokati V nedeljo, 16. avgusta sta Socialistična zveza v Cerknici in Mercator - kmetijska zadruga Cerknica organizirali 4. tradicionalno srečanje kmetov »Bloke 81« v Novi vasi, ki je sprejela kar 4.000 gledalcev in udeležencev tekmovanja, to je tolikšno število, da se redkokdaj zgodi. Ti imajo o akciji odkupa embalaže kaj različna mnenja in mimo lahko zapišem, da si jo vsakdo razlaga po svoje. Res je, da je v marsikateri trgovini skladišče že tako tesno. Izgovarjajo se na pomanjkanje kartonov, kamor bi steklenice dajali, pa na lom, tudi na odvečno delo in na ne vem kaj še vse. Sam sem zbral kakšnih petdeset različnih steklenic in jih odpeljal v eno naših Mercatorjevih prodajaln. Načelno jih ne odkupujejo, vendar so mi jih vzeli, kot so rekli, Že v jutranjih urah je reka vozil peljala proti Novi vasi. Cesta iz Cerknice je bila zamašena. Vrstila so se vozila vseh oblik: kmečki vozovi, zapravljivčki, traktorji in, seveda, največ osebni avtomobili. Teh je bilo po oceni prometnikov kar 1.200. Zasedene so bile vse ceste v Novi vasi, vrtovi in dvorišča, tako da je pridnim prometnikom morala pojfnagati še ekipa ljudske zaščite. Sodelovali so tekmovalci iz zadružnih enot Unec, Nova vas, Grahovo, Cerknica, Cajnarje - Ži-lec, Loška dolina in Begunje ter, izven konkurence, v tekmovanju kmetje iz Nove vasi in okolice. Že pred začetkom uradnega tekmovanja so bila opravljena tekmovanja v malem nogometu in hoji na hoduljah. Ob 10. uri so se tekmovalci zbrali za začetek tekmovanja. Cerkniška godba na pihala pod vodstvom Toneta Urha je s prvo koračnico ogrela prisotne. Formirana je kolona z zastavonošo na ko- nju, nato je sledil kmečki voz z dekleti v narodnih nošah, za njimi pa so se vrstili drugi vozovi s kosci, grabljicami ter jezdeci, več volov in kar 4.000 gledalcev. Iz skupine jezdecev je posebej izstopal konjenik Polde Kočevar na lepo rejenem delovnem konju, na sebi pa je imel pravo kavbojsko obleko. Pokrit je bil s kavbojskim klobukom, oblečen v jahalne hlače in obut škornje, ki jih v filmu vidimo na jezdecih ameriške prerije. Narava mu je podarila še zunanji videz pravega kavboja, ki ga poznamo iz filmov in slikanic. Naklonjena mu je bila pozornost, še zlasti ker je v dveh prejšnjih tekmovanjih dobil prehodni pokal v konjskih dirkah. Točno ob 10. uri je kolona krenila proti tekmovalnemu poligonu. Ta je bil skrbno pripravljen. Zaznamovani so bili tekmovalni tereni in vse je bilo ukrenjeno za varnost gledalcev. Prisotne je pozdravil predsednik Socialistične zveze Janez Otoničar, tekmovanje pa je odprl direktor Mercator - Kmetijske zadruge Leo Frelih. Za prijetno razpoloženje in nemoteno tekmovanje je skrbel Tone Urbas, ki je z domislicami in šegami do srca nasmejal vse prisotne, kot npr. z naslednjo šalo: »Pred leti smo na Blokah imeli veliko volov, zdaj jih je vse manj in manj, toda nismo zaskrbljeni, veliko več jih je v pisarnah.« Tekmovanje se je začelo s konjskimi dirkami. Štartalo je 16 konj, med njimi en lipicanec in dva ponija. Konji so se spustili v dir, gledalci pa so kričali in je kazalo, da prejšnji zmagovalec Polde Kočevar ne bo uspel. Toda naklonjena mu je bila sreča in jezdec pred njim je zgrešil stezo, kar je izkoristil Kočevar in je tretjič triumfiral. Dobil je pokal v trajno last. Pozornost prisotnih so pritegnili kosci, nato grabljice in gozdarji s podiranjem na balon, sekanjem hlodov in žaganjem. Za poslastico je bilo na koncu še tekmovanje volov v počasni hoji. Na stezi so se zibali voli, težki od 1.000 do 1.600 kg. »Navijanje« je bilo bučno, vendar so voli ne meneč se za prisotne mirno korakali po stezi proti cilju. Po zanimanju prisotnih nič manj niso bili deležni »navijanja« tekmovalci v vlečenju vrvi. Za prijetne zvoke glasbe, ki so se mešali s kričanjem »navijačev«, so skrbeli trije harmonikarji, vsak posamezno, v dueti pa sta nastopila Miro Gričar in Franc Pole. Z velikim zanimanjem, ploskanjem in tudi posameznimi žvižgi je objavljen naslednji rezultat tekmovanja: Dos. mesto kosci grabljice gozdarji vrv mali nogomet hodulje 1. C.-Žilec C.-Zilec Cerknica Unec Grahovo N. vas 2. N. vas-L. dolina Grahovo Unec N. vas L. dolina Unec 3. N. vas-L. dolina Unec N. vas Grahovo Cerknica Cerknica 4. Unec L. dolina Grahovo Cerknica Unec Begunje 5. Cerknica N. vas Begunje L. dolina N. vas C.-Žilec 6. Begunje Cerknica C.-Žilec Begunje Begunje L. dolina 7. Grahovo Begunje L. dolina C.-Žilec C.-Žilec Grahovo Prehodni pokal je dobila ekipa ZE Unec. Pri konjskih dirkah pa je vrstni red prvih treh naslednji: 1. Kočevar Polde, Nova vas; 2. Anzelc Jože, Nova vas; 3. Mlakar Anton, Loška dolina. Po zaključnem tekmovanju se je družabni del začel na skrbno pripravljenem prostoru s 1.400 sede- ži. Za udeležence je poskrbelo kar 12 stojnic, na katerih je bila tako organizirana prodaja pijač in je; dač, da ni bilo gruče in so prijazni delavci na stojnicah poskrbeli za razpoloženje z glasbo za prijetno zabavo, ki se je zavlekla kar do enih ponoči. Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile Bitenc, Majda Blažič, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Jože Renar in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-434) - Novinar Jože Rozman (telefon: 21-811) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 21-488) — Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.600 izvodov.