». številka.
V Liibllul, i četrtek, S. Mita 1913.
XLf I. lato.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto .«•••••  K 24*— pol leta .«•••••   » 12 — čttit leta 6 —
na mesec   ••••••   . 2'—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22—
pol leta , 11*—
četrt leta *....... 5*50
na mesec....... 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrcdaiStro: Knallova ttllca it 5 (v pritličju levo,) tc!s!oa st. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzeamai nedelje la praznika.
Inserad veljajo: peterostopna petit vrsta ca enkrat po 16 vir)., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 50 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naroČila brez istodobne vpor.latve naročnine se ne ozira. „^?rodca tiskarna" telefon si. M.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrslco: za Nemčijo:
celo leto ....... K 25 —
pol leta . 13*—
četrt leta   ...... «6*50
na mesec   ..«••• . 2-30
celo leto ... .   .  K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto...... .  K 35.-
Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprsvnlsivo (spodaj, dvorišče levo), Ssaiflova ulica 51 5, telefon st 85.
81bonsHi kongres.
Dunaj, 5. marca.
Z burnimi živio-klici na našega cesarja in na italijanskega kralja ter med nemškim (!) pevanjem naše cesarske himne se je včeraj albanski kongres razšel. Ta zaključni prizor, kateremu je sledil diner pri tržaškem namestniku princu Hohenlohe. naj bi bil nekaka apoteoza arnavtske narodne skupščine, ki je hotela jasno izraziti željo, da se razvija bodoča Albanija pod avstrijsko-itahjanskim, če ne formelnim pa praktičnim protektoratom. Ta manifestacija je se-\eda le naročena -volja naroda« za nekaj, kar je že itak sklenjeno in gotovo. Avstrija in Italija prevzamete skupaj nalogo političnih cojiik, katere naj krmijo plemenite Arbanase z mlekom političnega spoznanja. Italija in Avstrija hočete biti tudi varuhinji mlade države in v vojaških krogih se zatrjuje, da pošljete takoj po zaključenju miru močne oddelke svojega vojaštva v albanske pokrajine, kjer naj ostane to vojaštvo tako dolgo, da bodo naši in italijanski oficirji uredili prvo albansko armado...
Kdo bi bil pred letom verjel, da bodeta Rim in Dunaj hodila po albanskih gorah roko v roki? Od nekdaj je tvorila Albanija torišče av-strijsko-italijanskih nasprotstev. Me Trento in ne iredenta, temveč italijanski klic po -mare nostrum« je bistvo onih globokih, skoraj neodpravljivih diferenc, ki ločijo Italijo od Avstrije. Ako podvrže Italija albansko obal in njeno zaledje svojemu vplivu ter zagospoduje v Valoni in Draču, potem je postalo jadransko morje jezero, katerega zatvor-r.ice v Sredozemsko morje se nahajajo v italijanskih rekah, vreča, na katere dnu ležita Trst in Reka, in katero lahko naš zaveznik poljubno zavezuje in 'odvezuje. Albanija pod italijanskim vplivom pa odpira tudi italijanskemu gospodarskemu in političnemu kapitalu prosto pot na Balkan, ki povsodi križa avstrijske ceste,
Zc dolgo so spoznali državniki nevarnost albanskega vprašanja za avstrijsko-italijansko razmerje. Pred 1 ^ leti žc sta sklenila grof Golu-cho\vski in Conte Venosta v Monzi
pogodbo, katere vsebina je ostala do danes tajna, o kateri pa se ve, da ste se v njej obe državi m. dr. zavezali se odreči teritorijalnim pridobitvam na albanskem ozemlju.
Diplomatične pogodbe veljajo večinoma do preklica. Avstrija in Italija ste vedeli, da pogodba sklenjena v Monzi, nevarnosti ne odpravlja, temveč da le odlaga njeno neposrednost. Delo politične propagande v Albaniji se je torej nadaljevalo z vso intenzivnostjo.
Toda navzlic našemu historičnemu protektoratu nad katoliškimi Albanci smo skoraj zaostali za italijanskim konkurentom, katerega cilji so bili pozitivnejši in točnejši kakor naši, katerega sredstva praktičntjša kakor avstrijska katoliška propaganda. In končno so naši agentje, naše šole same v Albaniji delovale pour le roi d' Italije, kajti institucije za avstrijsko" propagando so se posluževale italijanskih duhovnikov, italijanskega jezika.
Avstrijske šole v Albaniji so povrh učilišča, katerih učni načrti se prav nič ne nanašajo na dejanske potrebe prebivalstva in dežele, med tem, ko so italijanske šole številnejše in praktičnejše. Italijanska propaganda je zdavnej že nadkriiila avstrijsko in baron Chlumeckv konstatira v svoji že prej omenjeni knjigi, da se Albanija vedno bolj italijanizi-ra, da se je italijanski import pečve-toril med tem ko avstrijski počasi pa vstrajno pada.
Tik pred izbruhom balkanske vojne so postajala ttalijansko-avstrij-ska nasprotstva v Albaniji vedno ostrejša, avstrijska politika se je dala popolnoma poriniti v slabo defenzivo in iskala na severu — proti Srbom — tem obširnejšega delokroga. Predlog, da naj se oba konkurenta, mesto da se pričneta skoraj mesariti, rajši sporazumeta ter iščeta kompromis v razdelitvi interesnih sfer, odklanja baron Chlumeckv z energično besedo, da nima skupna akcija obeh držav nikake bodočnosti in da bi le še pomnožila kali medsebojnih sporov in nesporazumljenj.
V Italiji in v Avstriji presojajo politiki albansko vprašanje kot Cri-dino jabolko, katero pade enkrat med dve velikanski armadi — avstrijsko in italijansko.
Prišla je balkanska vojna, balkanski zavezniki so izvojevali svoje čudovite zmage. Z razdelitvijo evropske Turčije je stopilo tudi albansko vprašanje v novo pomembno fazo. Evropska diplomacija je morala priznati geslo: »I3alkan Balkancem«. Italijanska in avstrijska diplomacija ste stali radi Albanije na razpotju. Naši državniki so dobro vedeli, da je Italija od nekdaj stremela po albanski avtonomiji, dobro vedoč, da zastavi lahko v avtonomni Albaniji svoje sile s podvojeno silo ter napravi iz nje odvisno deželo, iz Valone in Drača italijanski mesti. Pamet in razum sta zahtevala od naših državnikov, da preprečijo italijanske nakane. Z eno samo besedo bi bilo to mogoče. Avstrija bi bila lahko pokazala svoje simpatije napram Arnavtorn, ne da bi bila za nje zahtevala posebno državo. Izgovorila bi jim bila pri Srbih in Grkih dalekosežne avtonomne pravice, od Srfcov in Grkov bi si bila dala garantirati pred-pravice za svoje gospodarske težnje ob jadranski obali, predpravice, ki bi v mnogem oziru onemogočile dalekosežne italijanske nacrte. Toda strah pred Jugoslovani je zaslepil dunajsko diplomacijo. Rajše kakor Srba ob jadranskem mofrju vidi italijanske agente v Valom in srepo zroč na »srbsko nevarnost« je spregledala, da je z zahtevo po samostojni Albaniji zarezala svoji domovini v živo meso.
Z »neodvisno« Albanijo je ustvarjeno najprimernejše bojno polje za zaenkrat nekrvavi boj obeh držav Italije in Avstrije za oblast na jadranskem morju — za in proti mare nostrum. Albanci se bodo vdinja-li onemu, ki bo več dal, ki bo agil-nejši in praktičnejši. Ni dvoma, da nas na tem polju skoraj porazi naci-jonaiistični zanos mlade Italije. Edino izhodišče iz take situacije pa vodi — čez krvave bojne planjave.
Albanci, ki so včeraj za naš denar popevali našo himno,bodo morda skoraj še z večjim navdušenjem igraii marcia reale. Nam pa, ki smo z orožjem v roki izsilili albansko državo, ostane sovraštvo na Balkanu, velikanska gospodarska izguba in tolažba onih krogih, ki so sedaj za spremembo srbofobski, kakor so bili pred letom in dnevom italoiobski, —
o aktualnosti avstrijsko-italijanske-ga konflikta.
Je li bilo treba za to ceno pripustiti, da so se zbrali arnavtski politiki v Trstu, grdili tam jugoslovansko ime, smeli slaviti našega vladarja kot zaščitnika onih podivjanih tolp, o katerih grozodejstvih napram našim bratom smo čitali trepetajočih src, klicati živio onemu cesarju, ki vlada nas avstrijske Jugoslovane, brate onih, katerim je arnavtska drhal smrtna sovražnica?
Bodočnost bo pokazala kako pregrešno in brezvestno delo je opravila naša vlada, ko je prevzela protekterstvo nad albanskim kongresom, sklicanim na našo slovensko zemljo, ki z ogorčenjem protestira proti nevredni komediji arnavtskih zborovalcev.
je letošnje davčno leto vendarle izgubljeno in da se ne more zagotoviti niti deželam dotacij, niti uradnikom službene pragmatike.
V včerajšni debati je predlagal dr. Licht, naj se izvoli stalen refe-rentski odsek, ki bi naj imel nalogo, da pripravlja za 1. 1917 potrebno davčno reformo, ki naj nadomesti sedaj nameravani provizorij.
Finančni ods
Razpoloženje v finančnem odseku je precej slabo. V generalni debati o dotacijskem zakonu je sicer priglašenih še 15 govornikov in tudi rusinski govorniki in poslanci poljske ljudske stranke so krajše govorili, nego se je pričakovalo, vendar skoro gotovo ne bo mogel odsek dvojega creia v dbločeifem času ^dokončati, kajti generalni debati bo sledila specijalna debata, o kateri pa se še ne ve, kako dolgo bo trajala. Zelo pesimistično presojajo nado, da bi bil finančni načrt pred Veliko nočjo končan v odseku. Četudi bi Mla generalna debata danes končana, bi vendar za naslednji teden, ki je še na razpolago, preostajala specijalna debata in pa tretje branje predloge o osebni dohedarini, ki bo precej dolgo trajalo, ker bodo predlagali, da se reasumira več določil, posebno samski davek. Iz vsega tega je torej razvidno, da se bodo o vsem tem razvile nove velike debate in da prihodnji teden nikakor ne bo zado-šČeval, da odsek skonča svoje delo. Govori se, da hoče vlada, da ne bo izgubila davčnega leta 1913, podaljšati rok za napovedbo davka do 15. maja. Ta prolongacija pa bi dopustila za plenarno razpravo v poslanski zbornici in v gosposki zbornici le en mesec, kar bi nikakor ne zadoščeva-lo. Vsled tega prevladuje mnenje, da
Ogpska m\\\m reforma.
V ogrsko-hrvaškem državnem zboru se je včeraj mirno nadaljevala generalna debata o volilni reformi. Razni poslanci so predlagali nekatere izpremembe. Krščansko-socialni poslanec G i e s s w e i n je govoril proti predlogi ter izjavil, da ta predloga pač ne more povzdigniti ugleda parlamenta. Zahteval je splošno in tajno volilno pravico in volilno pravico za ženske s samostojnim poklicem. Predlagal je, naj se odstavi z dnevnega reda predloga in naj se skliče anketa, katere se bodo udeležile vse stranke in na kateri se bodo posvetovali, kako naj se izboljša volilna reforma.
Razprava o volilni reformi bo še ta teden končana. Poslanska zbornica se bo nato začela haviti z reformo poslovnika, nakar se bo ministrski predsednik L u k a c s takoj po sprejetju predloge o volilni reformi odpeljal na Dunaj, da poroča o dogodkih na Ogrskem. Po absolviranju reforme poslovnika se bo poslanska zbornica bavila s predlogo o novi razdelitvi volilnih okrajev.
Med socialnimi demokrati vlada veliko ogorčenje, ker stranki pred-bacivajo, da se je blamirala. Tajnik strankinega vodstva, Emanuel B a u-c h i n g e r, je izjavil, da bo izbruhnila generalna stavka, kadar bo to stranka smatrala za potrebno.
Tudi opozicija se zagovarja. Grof Julij A n d r a s s y se je včeraj zvečer v »Magvar Hirlap« izjavil o situaciji. Pravi, da ni resnično, če se trdi, da je opozicija opustila nadaljni boj. Opozicija bo vodila najenergič-nejši boj proti Lukacsevem kabinetu, in sicer kakor bo to smatrala stranka za potrebno, v parlamentu in izven parlamenta, dokler časa bo Lu-kacs na krmilu. Predvčerajšnjim niso hoteli   nedolžnih peljati v klavnico.
LISTEK.
Historija.
Spisala T e m e n i š k a.
(Dalje.)
Pa se zadušim! — Komu mari
to?
Ivan! — In vse drugo? Človek? Kje je človek?«
Otrok! Bog s teboj!« Zavrtel se je Ivan na peti in od-šel   široko   mahaje z rokama. Na oglu se je obrnil in zavihtel klobuk Pavle t u v pozdrav.
Kakor nem je obstal Pavle in gledal za njim.
vCudno,   čudno,   tako žalostno —« je mrmral   globoko  potrt in tsi stopal proti domu. Ah Laj! Zdaj sem jaz na vrsti, . Pa\ le DoljaiL Se rne je nekaj, še sem jaz — še imam moč!«
Zagrebe! se je v Študije in pisal i materi, da napravi izpit, in potem pride k njej, da si odpočije in potem pojde na službo in jo vzame s seboj. Da ti bo dobro, mamica,' je sklenil pismo, »da boš ti tudi enkrat imela solnčne ravni. Tvoj Pavle.«
In ko je mati Liza v svoji tesni sobici prebrala to pismo, ji je veselje
prešinilo tako dolgo zatrto dušo, tako zelo razkosano srce. Poljubila je stran za stranjo, potočila je solze — »Moj je Pavle, še je moj,« je zavzdihnila, »kojika sreča, o Bog!« Skrbno je spravila pismo v nedrije, in na večer preden je zaspala ga je prebrala še enkrat in še enkrat, in potem je molila vročo molitev za sina,ki je daleč od nje v tujem mestu, ki pa je vendarle vedno pri njej, vedno z njo, vedno njen in njen Pavle. »In pravijo, in sem rekla sama: »Cemu še živeti ?« — O pregrešnost, in zdaj bo vse tako zelo, zelo lepo--« Sklonila se je do tal in se prekrižala.
Dobro se je pripravil Pavle in prišel je k izpitu. Dobro mu je šlo. Profesorji so se čudili toliki znanosti, toliki točnosti odgovorov. Niso bili vajeni kaj takega. Šlo je pač pri drugih, šlo je — pa nič več kakor le šlo. Zdaj pa taka jasnost v odgovorih, ni ga bilo moči ujeti in ga zaviti v nerazrešene zanjke. Pokimali so mu molče in v zadovoljstvu, in prišel je zadnji profesor* da ga še vpraša. Veselo si je mel roke in prijazno mu je stavil vprašanje.
Tedaj pa je Pavle naenkrat stekleno pogledal. V kotu so obstale oči. Medlo in medlo se je pred njegovimi očmi, vse je naenkrat otemnelo in iz nerazrešene temine je vstala rdeča luč, in sredi v njej je zaprl z grozo in
bolestjo v duši dvoje žarečih, grozečih oči, in obraz je bil ves spakedran in razmrcvarjen, in roke so mu namignile, in zaslišal je glas kakor votel pisk iz daljnega morja:
»Cemu, prijatelj, saj si vendarle moj!«
»Kdo si ti?« je nemo vprašal Pavle, le z očmi je vprašal.
Izpremenil se je obraz prikazni, krasna ženska je stala pred njim in smehljaje mu je odvrnila:
»Kaj me ne poznaš več? Smrt sem in vsa tvoja sem, in ti si ves moj —«
Vse je zamrgolelo v njegovi glavi, loputalo mu je v možganih, pritiskalo mu je kri v lica, izbulil je oči, skočil kvišku in mahnil z roko in za-vpil je: »Proč, hudič — proč — proč — proč!«
Omahnil je in se zgrudil v ome-dlevici. Prestrašeni so odskočili profesorji, vzdignili so ga, odnesli iz dvorane in poklicali zdravnika. In ta je dejal, da je onemogel vsled prenapetosti. Svojemu tovarišu pa je namignil smehljaje:
»Navadni pojav. Mladič je še — in ženske — razumeš kolega?«
»Ha — ha!« se je zagrohotal ta, in oba sta odšla, Pavleta pa so prepeljali v njegovo stanovanje.
Profesorji so se spet zbrali, in predsednik je resno izjavil: »Kandidat je še nezrel.« In profesorji so se sklonili in zapisali vsakdanjo notico
na bele liste. In za tem se je izpit spet vršil dalje, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo . . .
III.
Cez mesec je bilo, in Ivan je srečal Pavleta na cesti. Komaj ga je iz-poznal. Se bolj suh je bil kakor druga leta, in hodil je ves sklonjen. Rame je imel visoko privzdignjene, glavo sklonjeno nizko na prsi. Roke je tiščal v žepih, in stopal je drgetaje, in obleka mu je visela ohlapno na životu. Klobuk je imel potisnjen globoko na oči. Ni bil opazil Ivana, hotel je mimo njega. Ivan ga je prijel za ramo in mu dejal:
»Hej, Pavle, na zdravje!«
Pavle je obstal, vzdignil glavo in ga začudeno pogledal. Dvoje medlih, zmešanih oči je zrlo nejasno v Ivana. Globoko so bile udrte, obraz ves porasel, in lasje so mu štrleli raz-kuštrani izpod klobuka. Ustnice so bile vse obledele, in obraz je bil star, kakor s pergamentom prevlečen, naguban, in mimo ustnic sta bili zarezani dve globoki brazdi. Ivan je strmel in osupnil. Takega se ni nadejal, da se bo izpremenil tako, tako!
Pavle je še vedno nemo gledal Ivana, potem je zamrmral: »Dober dan!«
»Pavle, kaj ti je?«
»Nič —,« je skomizgnil z rameni Pavle in hotel oditi. Ivan ga je prijel za roko.
»Čakaj, vendar, čakaj za božje voljo! Da bi bil vedel, obiskal bi te bil, pa ravno včeraj sem se vrnil. Ves mesec sem bil pri prijatelju v domačem kraju. Slišal sem —; pa si vendar nisi gnal ono stvar tako k srcu?«
»Kakšno stvar?« ga je topo vprašal Pavle in pogledal v stran.
»No, no — sam veš, katero stvar mislim.«
»Jaz nič ne vem.« Spet se je hotel obrniti, pa Ivan ga je držal za roko.
»Hudič vendar, stoj!« je zavpii nad njim.
»Kaj hočeš?« je spet z isto to-postjo vprašal Pavle.
»Stoj, pravim! Cemu si se tako učil?«
»Učil? Kdo se je učil?« »Ti.«
»Jaz? — Jaz se nisem učil.«
»Ah, beži, ne prismodari zdaj i Treba ti je bilo, da si se tako mučil, in mučil, zdaj imaš posledice.«
»Mučil — posledice? Kdo — kaj?«
»Ah — ne blebetaj! Ti si se mučil, in ti imaš posledice zdaj, pa še kakšne!«
Pavle se je obrnil in pogledal spet v tla.
»Ne razumem te,« je del brez-zvočno, »pusti me, mudi se mL«
»Kam bi se ti mudilo! Ha — ha — kam neki?«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
ii        iii i        i n
SLOVENSKI NAROD.
54 štev.
Andrassy je izjavil, da se bo boj nadaljeval. Lukacs v zadevi D e s y ni povedal resnice. Ali bo ostal ministrski predsednik, ki ga je Desy tako težko obdolžil, še nadalje na svojem mestu? In kaj naj rečemo o stranki, ki to odobruje? — Vendar pa je nepobitno dejstvo, da se je opozicija odrekla celo parlamentaričnemu boju in da je od strani gleda, kako Ti-zsa in Lukacs triumfirata. Sicer pa ni nihče, ki le nekoliko pozna razmere na Ogrskem, pričakoval, da bodo začeli Andrassy, Apponvi in Kossuth resen boj proti volilni reformi, ker sicer bi sami lahko uvedli volilno reformo tedaj, ko so bili na krmilu.
Hrvaške.
Nova stranka. — Kandidati za mesto bana. — Županska kriza v Zagrebu? — Klerikalne mahinacije.
Navzlic različnim dementijem od strani glasila pravaške stranke »Hrvatske« in od strani bivšega poslanca dr. Iva E I c g o v i ć a se še vedno trdovratno vzdržuje vest o ustanovitvi nove stranke pod vodstvom bivšega bana barona R a u -c h a. Baje se je /e večina pravaške stranke, ki je svoj čas pripadala Frankovi stranki, izjavila, da hoče po izvolitvi ustvariti unionistično čisto hrvaško stranko. Imenujejo se tudi že različna imena bivših poslancev, ki so še danes vplivni jčlani pravaške stranke, ki bi podpirali ustanovitev take stranke v slučaju, da bi bil baron Rauch imenovan za bana. V gotovih krogih, ki so v ozki zvezi z Rauchom, upajo, da bi si mogla ta nova stranka priboriti kakih trideset mandatov. S pomočjo seljačke stranke in posameznih Tomašičevih uni-onistov, bi bili morda izvoljeni, in s pomočjo virilistov in nadžupanov bi tvorili majhno večino.Tri krogi so tudi mnenja, da bi ta nova stranka, oziroma baron Rauch navzlic čisto hrvaški politiki, ne bila protisrbska, česar pa menda sami ne verjamejo.
Razven barona Raucha imenujejo kot kandidate za banski stolec hrvaškega ministra pl. .losipovicha, bivšega bana Božidarja Pejacsevi-cha. bivša sekcijska načelnika dr. Milana Amruša in pl. Chavraka, nadalje grofa Ivana Draskovića in grofa Štefana Erdodvia. Seveda so vse to le kombinacije. Gotovo pa je, da hrvaški minister pl. Josipovich dela / vsemi silami na to, da se reši hrvaška kriza, in da bi, kakor se govor!, to krizo rad rešil s pomočjo hrvaško-srbske koalicije. Precej kuriozna pa je vest, da se hoče kralj, komisar Čuvaj vrniti zopet v Zagreb, ko bo rešena volina reforma in revizija poslovnika v budimpeštanskem parlamentu in ko bodo v delegacijah dovoljene vojaške zahteve.
V Zagrebu se govori, da pride tam v kratkem do županske krize, ker se baje kaže veliko gibanje proti sedanjemu županu Janku Holjcu. Baje je zagrebško meščanstvo nevoljno in ogorčeno, da župan in občinski svetniki niso obvestili meščanstva o važnih razpravah občinskega sveta v zadnjih treh letih, tako o milijonskem posojilu, o nakladi na moko, o rnitnini i. dr. Občinski svet je v zadnjem času tudi sklenil vpeljati vodomere, čemur pa se je uprlo društvo hišnih posetnikov. Baje je sklenilo meščanstvo vseh strank, da Holjac ne bo več župan.
albanski kongres v Trstu.
Finis rei ... V torek popoldne se je albanski kongres, o katerem smo pač pričakovali kaj več, kot smo slišali, zaključil. AlbanofiLski nemški listi, ki zastopajo Nemce, brate Albancev, Arnavtov, pišejo, da je kongres dosegel svoj namen, namreč, da je v imenu plemenitega albanskega naroda podal velesilam manifest, v kaierem so označene vse zahteve albanskega naroda, zahteve katere hočejo doseči Albanci od Evrope. Kakšen uspeh bo imel ta manifest, ki je bil skovan v Dreherjevi restavraciji v Trstu, na evropske velesile, seveda še ni znano. Gotovo pa je. tako pišejo nadalje nemški listi, da je dosegel ta kongres v Trstu prvič združenje vseh Albancev vseh veroizpovedovanj. To je gotovo velik uspeh. Drugič pa bilježi ta kongres svetovna zgodovina kot prvi moment, ko so se združili prijateljsko Kucovlahi z Albanci, ko so se ti divjaki pobratili in si prisegli zvestobo na življenje in smrt. To je gotovo velik zgodovinski dan, katerega bo pomnila ne samo Adrija, marveč cel Balkan.
O zadnji seji tega velepc Memb-nega kongresa — Tržačani gotovo ne bodo kmalu pozabili Albancev — se poroča sledeče:
Govoril je Jakovič Nertuli. Pred vsem je poudarjal, da so Mladoturki zrasli samo s pomočjo Albancev. Prvi in edini,  ki so povzročili propast
Turčije, so zopet Albanci, ki so se vzdignili proti Turčiji vsled i<daje Mladoturkov. In ko so začele pokati stene turške hiše v Evropi po zaslugi Albancev, so porabile to priliko, tako trdi govornik v Dreherjevi restavraciji, balkanske države in so napadle Turčijo, ne da bi osvobodile svoje usužnjene brate, marveč da bi si pridobile zemlje. Albance in Kuco-vlahe so imele balkanske države na piki, te so hoteli podjarmiti, za Turčijo jim ni bilo mar, dasi se bojujejo s Turki. Albanski pregovor pravi: Dober prijatelj tvori vrata v paradiž. In Albance bo speljala v paradiž Avstrija in ravno Avstrija je bila edina sila v Evropi, ki je posušila smodnik in nabrusila meče v obrambo Albancev, Govornik je končal s klicem: »Živela Avstrija! Živela trozveza! Živela Romunija!«
Nato je povedal predsednik Faik Konica beg, da je napil povodom di-neja, ki ga je dal namestnik Hohenlohe predsedništvu kongresa s polnim kozarcem svobodni veliki Albaniji.
Na to so govorili še razni gospodje iz Albanije, ki so vsi pogrevali že neštetokrat omenjene albanske zahteve. Govorili so razni albanski posestniki-poiitiki, doktorji, popi itd. Vsi so poudarjali tudi pobratimstvo Albancev in Kucovlahov. Končno se je Candilli zahvalil avstro-ogrski vladi za tako ljubezniv in prijazen sprejem na njenem ozemlju. Nato je pozdravil universitetni profesor dr. Širo mesto Trst in je položil pred prestol cesarja in kralja Franca Josipa I. najudanejše pozdrave, kot visokemu zavezniku laškega kralja Viktorja Emanuela v imenu albanskih municipijev v Italiji. Govornik je segel nato še dalje in je poudarjal, da pridejo v albanskem vprašanju v poštev, dasi se običajno politika druži z interesom, res samo simpatije in sentimentalna Čustva.
Nato se je pojavil med zboroval-ci prepir in sicer zaradi tega, ker so Kucovlahi zahtevali avtonomijo na svojem ozemlju. Bodoča Albanija — obljubljena dežela svetopisemskih Izraelcev — jim to odreka, češ da se Kucovlahom ni treba bati nasilstev od Albancev, ker so si ti sami s tako težkočo priborili prostost.
Nato so sprejeli zborovalci v zadnjem aktu te tragedije manifest na velesile, v katerem manifestu zahtevajo Albanci vočigled sklepa velesil, da se ustanovi svobodna Albanija, da naj se ta ideja kmalu udej-stvi, ker je to življensko vprašanje albanskega naroda. Blokada na albanskem obrežju in vojno stanje v Albaniji naj se preneha, če že ne v celi Albaniji, pa vsaj v onih krajih, katere so priznale evropske velesile za albansko ozemlje. Zborovalci poživljajo s tužnim glasom Evropo, in sicer ne samo iz ljubezni do domovine, marveč tudi v imenu vsega do sedaj že civiliziranega sveta, da odpravi v Albaniji pogubonosno vojno stanje, kajti sicer bo bodoči evropski knez, ki bo zasedel albanski stolček, našel v Albaniji same razvaline, na katerih si ne bo mogel zidati svojega kraljevskega gradiča itd.
Ob zaključku tega eminentno važnega kongresa je prisegel albansko zvestobo pod skipetarskim praporom z orlom že včeraj omenjeni duhovnik Peter Tuša. Kongres je zaključil predsednik Faik Konica beg med navdušenimi klici: »Hoch Berchtold! Eviva San Giuliano! Prosit Skvpta! Prosit Ismai! Kemal! Hoch Deutschland! Hoch Oster« reich! Hoch Dreibund! Hoch das freie Albanien!« In s tem je bilo končano zborovanje in zastor je padel.
Vojna na Ealkanu.
Mirovno vprašanje.
Kakor smo že snoči poročali, Je upati na skorajšnji mir med Turčijo in Balkansko zvezo. Dasiravno so morda vrsti, da se bo sklenil že danes mir, prenaglene, vendar so te vesti dovolj značilne za splošno situacijo.
Predvčerajšnjem popoldne so poslaniki velesil pri balkanskih državah posredovali v prilog miru. Dobili so pri tem svojem posredovanju vsi enak odgovor, da se morajo zavezniki šefe dogovoriti glede odgovora.
Ni dvoma, da bodo države Balkanske zveze hvaležno prejele to posredovanje, toda s tem še ni rečeno, da je mir že zasiguran. Sicer je^res, da bi se velesile gotovo ne spuščale v posredovanje, če bi se ne vedelo, da bo to pot njih posredovanje uspešno, kljub temu pa je treba zelo dvomiti, če se bo to posredovanje res končalo že tako kmalu z mirom, kakor to trde nekateri krogi. Treba je vsekakor računati s tem, da hoče Turčija zopet pridobiti časa, zlasti da uredi svoje finančne razmere in da še bolj ojači svoje pozicije.   Zato je
pričakovati, da se bo mir sklenil samo z orožjem v roki.
Mirovni pogoji mladoturškega komiteta.
Kakor poročajo iz Carigrada iz krogov mladoturškega komiteja, je sklenil centralni komite v ponedeljek z veliko večino pooblastiti vlado, da sklene mir pod sledečimi pogoji:
Turčija prekliče svojo zadnjo noto na velesile ter je pripravljena predati Odrln pod pogoji, ki so navedeni v kolektivni noti velesil, in če dovolijo Bolgari posadki časten odhod. Velesile pa morajo dati Turčiji sledeče garancije:
Velesile jamčijo integriteto ostalega kosa evropske Turčije in Carigrada proti eventualnim bolgarskim napadom. Velesile garantirajo anatol-ski Turčiji in turškim provincijam na vzhodu tridesetleten mir, da se more Turčija gospodarsko razviti. Velesile se odpovedo nameravani finančni kontroli, pač pa si pridrže juri-dične kapitulacije. Velesile dado Turčiji pravico neomejenega zvišanja carine, ji dovole, da unificira vsa dosedanja posojila in da ojači brez predpisane meje svoje vojaštvo in svojo mornarico. Velesile se nadalje zavežejo, da ne priznajo balkanskim državam pravic do kapitulacij.
Z Rusijo, na katere pomoč računa Turčija pri gospodarski povzdi-gi Anatolije pred vsem, naj se sklene nova pogodba glede anatolskih železnic.
* * *
Zarota v Carigradu.
Glede zarote vojaške lige v Carigradu se izve še sledeče: Vojaška liga ni hotela počakati, da se sklene mir, marveč je bila že na poročilo vrhovnega poveljnika Izet paše, da armada ni zmožna za ofenzivo, pripravljena prisiliti kabinet, da odbto. pi. Gotovo je, da je vojaška liga pripravljala državni prevrat. Vse varnostne odredbe so ostale brezuspešne, gibanje lige ni ponehalo, tudi vse aretacije niso nič zalegle. Komite se ne upa aretirati pravih voditeljev, med njimi več cesarskih prinčev. Vojaška liga, ki ima večino med vojsko, pozna vse nepravilnosti, ki jih je storil mladoturški šef vojne intendance Izmail paša. Vojaški voditelji pri Ča-taldži obstojajo na tem, da odstopi kabinet tekom osmih dni.
Dva podpolkovnika, ki sta se zatekla v neko veleposlaništvo v Carigradu, sta izjavila: Prisiliti hočemo kabinet samo z dvema velikima ljudskima manifefstacijama pred porto in pred sultanovo palačo, da odstopi Člane kabineta in voditelje komiteja, izvzemši Mahmud Šefket pašo, bomo prepeljali na pripravljenemu parniku v Aajdar Pašo in pozneje v Konijo, kjer naj se sklepa o sklicanju parlamenta in o vprašanju, če naj se postavi kabinet zaradi umora Nazim paše pred državno sodišče. Armada mora ostati popolnoma nevtralna, sedaj pa mora sodelovati, ker grozi komite z nasilnimi sredstvi in ker je komite pripravljen predati Odrin.
Razen že znanih odredb, zahteva sedaj notranji minister od sultana irade, glasom katerega se smejo vršiti pri sumljivih osebah hišne preiskave, zlasti pa pri sumljivih princih. Notranji minister zahteva nadalje, da se izžene princ Sabah Edin in da se ojači carigradska garnizija. V San Štefanu in Hademkeju so pripravljena pod poveljništvom En ver bega že 4 komiteju zveste brigade drugega armadnega zbora, da zadrže od voditeljev vojaške lige pri Ca-taldži zagroženi povratek v Carigrad. Nadaljnih 2000 mož s Kruppo-vimi strojnimi puškami stoji severno od Pere. Pravi vodja zarote, ki se razteza od Čataldže do Konije in Kaira, je baje sultanov brat, Vahid Edin. V merodajnih krogih pa upajo, da se bo spametoval.
Komitejska vlada pravi, da more računati na zvestobo armade napram upornikom. Vlada in armada sc ne strašita groženj. Vlada se zaveda, da odobrava vse ljudstvo Častne pogoje miru, ki ga hoče vlada skleniti.
Štajersko.
Iz Celja. Kakor slišimo, hoče kupiti dežela dosedanjo hišo in delavnico ključavničarja Gradta v Gizelini ulici. Priporočljivo bi sicer bilo, da bi se tam ravno nasproti bolnišnice ne kovalo in razbijalo, vendar pa bi se dalo odpravo tega nedostatka doseči tudi na drug način. Res je že, da se lahko nahajajo v 15 tisočakih lepe provizije, posebno ker rabi ključavničar Gradt za plačilo kupljene hiše v Schillerjevi ulici denar, ampak dežela ga ima tako malo, da je morala celo zvišati oskrbnine v bolnišnici in bi torej ne smela misliti na kake druge nepotrebne izdatke. Dalje bode-mo še ob priliki o tej temi razpravljali.
Iz Celja. Letos se vrši v našem mestu neka slavnost nemških turnar-
jev, pri kateri bi naj nastopili tudi učenci deželne meščanske šole. Pogovori o tem nastopu se vrše bojda kar v razredih. Vodstvo meščanske šol« bo vedelo, da je na zavodu več Slovencev ko Nemcev in da take reči ne spadajo v šolo. Kar se zunaj nje godi z nemškimi učenci, nas nič ne briga, ali slovenski učenci ne bodo delali heilovcem štafaže.
Dva odpovedana klerikalna shoda. V nedeljo, dne 2. marca bi se imela vršiti klerikalna shoda v Žetalah pri Rogatcu in v Polju pri Podčetrtku. V Žetalah je dal po rani maši kr-plan K r a n j c razglasiti, da se shod ne more vršiti, ker je zbolel oče deželnega poslanca Vrečka, ki je mislil na shodu govoriti. Žetalčani so na ta način prišli ob poročilo, kdaj dobe obljubljenih 7300 K državne podpore za — predlanske ujme. V Polju pri Podčetrtku bi imela nastopiti državni poslanec dr. Jankovi č in državni poslanec P i š e k. A v zadnjem trenotku se je razglasilo, da je dr. Jankovič zbolel in menda zato tudi ni bilo Piska. Komentar k tem boleznim prepuščamo bralcem samim, pripomenjamo samo, da gre v obeh slučajih za napredne občine, ki so mislile z vsemi častmi sprejeti svoje delavne zastopnike v državnem in deželnem zboru.
Od Sv. Križa na M. p. nam poročajo: S C vena na M. p. se je priklatila v Vučje Zasade dvonoga lisica, ki je izmaknila pri posestniku Ma-riniču 5 kokoši in jih skrila v kleti pri posestniku Domanjku. Stražmojsker g. V e r h o v n i k je pa ujel zvitorepko brez puške in strela in je bil gotovo prezanimiv prizor na zbrane Za-sadčane, ko je morala nesti lisica ukradene kure pravemu lastniku nazaj.
Iz Sevnice. Sevniški »Sokol« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. marca ob 3. popoldne v gostilni Luršak.
O zlih posledicah žganjepitja na Spodnjem Štajerskem razpravlja ra-dinski zdravnik dr. Jožef Hohn v jako simpatičnem članku, priobčenem v »Marburger Zeitung«. Pisatelj pravi med drugim: »Žganjepitje postaja na Spodnjem Štajerskem prava ljudska kuga, da bi se njeno razširjeva-nje zabranilo, bi trebalo predvsem z državnimi sredstvi otežkočiti prodajo žganja, zlasti prodajo mladoletnim osebam. Sedaj pa se godi ravno narobe: dajejo se vedno nove koncesije za žganjetoče in pospešuje se prodajo špirituoz v »zaprtih« steklenicah po vseh trgovinah.« Resnično, žga-njepijte postaja za nas socijalna kuga. Spodnještajerski Nemci, ki imajo malodane monopol na zastrupljanje ljudstva s cenenim in ničvrednim špiritom, zaslužijo na leto stotisoče in milijone, za katere kupujejo posestva in vinograde onih spodnješta-jerskih slovenskih kmetov, ki so vsled žganjepitja gospodarsko propadli. Skoraj vse žganjarne po mestih so v nemških rokah in napravijo med nami več zla ko »Sudmarka«, »Schulverein« in vsa nemško-nacijo-nalna politika. Vzrok žganjepitja je deloma draginja vina in piva, deloma slabi vzgledi in sploh gospodarska ter kulturna beda, v kateri živi večina našega naroda. Skrajni čas je, da se zberejo vsi oni, ki hočejo v resnici slovenskemu narodu dobro in začnejo boj proti žganjepitju. A trebalo bo tu pouka, ne brezpogojnega obsojanja, trebalo bo razumevanja težavnega položaja, v katerem žive" naši »mali ljudje« in trebalo bo pri nas več — socijalne politike. Omenili smo že svoječasno, da se bo postavila Zveza narodnih društev v službo dobre stvari in bo skušala s predavanji in tiskovinami ljudstvo o velikih nevarnostih žganjepitja za dušno in telesno zdravje naroda poučevati. Kdor se ji noče pridružiti, pa naj dela in skrbi za boj proti pogubonosnemu nemškemu fuziju po svoje — samo, da se bo kaj stor.io.
Iz Gornjega grada nam poročajo: V našem okraju je zadnji Čas silno razsajala influenca. Osobito v zgornji Savinski dolini, v Solčavi in okolici so bili po nekaterih kmečkih hišah vsi ljudje bolani. Bolezen je zahtevala mnogo žrtev. Sedaj se je začelo obračati nekoliko na boljše.
Kaki otroci pohajajo schulve-reinske šole? Nemški Schulverein je izdal »Boj za nemštvo«, v katerem so navedeni zanimivi statistični podatki o tem, iz kakih slojev pohajajo otroci schulvereinskih šol. Čitamo tam: 1. Otrok od kmečkih in obrtnih delavcev je 30*6%; 2. otrok od dninarjev in poslov je 9*6/<* *, 3. otrok od nižjih državnih, deželnih, občinskih, železniških in drugih zasebnih uslužbencev je 22*3%; <k otrok od malih posestnikov in obrtnikov 11*2%. Ako seštejemo te številke, vidimo, da ori-haja 73*6/o otrok v schulvereinskih šolah iz siromašnih ljudskih slojev. Ta statistika sicer ni sestavljena s posebnim ozirom na spodnještajer-ske razmere, vendar bo odgovarjala prilično tudi našim razmeram. Naši ljudje, ki so navezani na to, da gredo
otroci po svetu s trebuhom za kruhom, smatrajo nemški jezik kot neki priboljšek ali sredstvo, s katerim je deci v nemških krajih ali pri nemških podjetjih stališče kedaj znatno olajšano. In to, ne morda nemškutarstvo, je dostikrat povod, da tlačijo otroka v nemško ?olo. Vprašanje je seveda, če *?c more otrok v nemški šoli z nemškim učiteljem nemščine tudi v resnici priučiti. Schulverein ne stavi zato šol v naših krajih, da bi olajšal našim siromašnim slojem pot do kruha in boljšega življenja temveč zato, ker upa slovensko deco navdušiti za nemštvo ali jih vsaj napraviti apatične napram slovenski narodni ideji. Hoče tudi, da bi otroci ne znali književne slovenščine in bi se odtujili slovenskemu čtivu ter slovenskemu pismu. Ali iz zgornje statistike se lahko za našo šolsko politiko v bližini mest in industrijalnih krajev ter deloma tudi v trgih in na deželi naučimo, da je imela Narodna stranka s svojimi nazori glede nemščine docela prav. Če je danes znanje nemščine za mnogo naših ljudi gospodarska potreba, jo je treba upoštevati in skrbeti, da se bode deca učila v zadostni meri nemščine v slovenski šoli pod slovenskim učiteljem. Kaka bodi naša politika glede industrije, obrti in trgovine, pa je tudi jasno. In potrebno je, da bi se posvetili tej politiki bolj ko dosedaj. Čim več svojim ljudem bodemo mogli dati kruha in zaslužka doma, tem večja, narodno zavednejša in mogočnejša bo narodna celota.
Iz Ptuja. Dramatično društvo priredi v nedeljo, dne 9. t. m, ob pol 4. popoldne v Narodnemu domu gledališko predstavo. Igrala se bo Kadelburgova enodejanska burka »V civilu«. Po gledališki predstavi se vrši predavanje »O vtisih s potovanja po Turčiji in Carigradu«. Predavanje bo spremljalo 120 skioptičnih slik »Zveze narodnih društev«. Domačini in sosedi so prisrčno vabljeni.
»Straža«   in zvišanje kongrue.
»Narodni List« se je pečal zadnji teden s predlogom nemških klerikalcev, naj bi se zvišala kongrua za prilično 10 milijonov kron. Naučno in finančno ministrstvo se že ukvarjata s to idejo in izdelujeta tozadevno zakonsko predlogo. Ta članek je pa vzbudil hudo jezo duhovniške »Straže<. Obče znane stvari list ni mogel zanikati, potrebo zvišanja duhovniških plač pa utemeljuje z zabavljanjem na — trebuhe liberalnih advokatov*. Primera seveda hudo šepa; kajti liberalni advokatje nimajo od države nobenih plač in tudi ne hodijo z žakljem na hrbtu okoli revnih ljudi po bernje. Če jim dado ljudje prostovoljno zaslužka — kdo se ga bo branil? Če se ne motimo, ne delajo tudi klerikalni advokati zastonj. Načelnik S. L. S. je najlepši dokaz za to. Da je našim duhovnikom sitno, če se govori o nepotrebnem zvišanju njihovih službenih prejemkov, radi verujemo. Po zemljiški statistiki iz 1. 1896 je imelo namreč 21.874 kočarskih rodbin na Sp. Štajerskem komaj 45.627 ha zemlje v svoji posesti, 262 duhovnikov je pa vleklo dohodke z 20.705 ha zemlje in gotovo ne z najslabše. Če računamo, da odpade na vsako kočarsko rodbino 5 glav, se kaže. da porabi 262 duhovnikov za se pridelke tolike zemeljske površine ko 50.000 ljudi. Če pomislimo, da pridejo duhovnikom poleg tega v prid stalne plače in bogati dohodki iz štolnine, smo vendar lahko opravičeno mnenja, da bi se dal denar davkoplačevalcev obrniti v koristnejše namene ko za zvišanje plač duhovnikom, ki nimajo za nikogar drugega skrbeti ko sami za se. V debato o tem, da morajo ubogi duhovniki sedaj jesti samo krompir in repo in jim je torej zboljšanje plač potrebno, pa se bojimo spuščati. »Straža« bi še res utegnila očitati enemu ali drugemu izmed liberalnih advokatov ali neizšolanih študentov krompir in repo, ki jo je moral revež zavživati po farovžih.
Iz Ptuja. V Ptuju obstoji tudi klub »Pipec«, toda najbrže sedaj samo še na papirju. Zakaj se neki nabira članarina? Najbolje je, da se potem Še ta opusti. Ali mislite, da je s to malenkostno mesečnino po 20 vin., ki jo plača vsak član, že vse opravljeno? Vsako soboto se vršijo »Pip-Čarski« sestanki v gostilni pri Zamorcu. Toda živa duša se več za nje ne zmeni. Zakaj se ne bi Pipčarji vsaj v sobotah zbrali ter se v veseli družbi nekoliko razvedrili? Tukajšnja novo ustanovljena podružnica mariborskega dramatičnega društva ie potrebna podpore in se bo gotovo tudi obrnila na naš klub, kateri ji bo moral priskočiti na pomoč. V kratkem se skliče redni občni zbor, na katerega se že sedaj opozarja, da se ga vsi člani gotovo udeleže in da si izvolijo delavni odbor, ki bo skrbel za povzdigo našega kluba. Vsi Pipčarji pa skrbite, da pridobite klubu še I novih članov, da mu bo tako mogoče
54 Stev
SLOVENSKI NAROO.
Stran S.
izpolnjevati svojo nalogo! Ne pozabite pa tudi, da je vsaka sobota namenjena »Pipcu* in da se kiubovih sestankov vsi člani polnoštevilno udeležujejo. Na delo torej! Zbudite se iz spanja!
Drobne novice. Mestni za-stop v Slovenski Bistrici se je izrekel za regulacijo učiteljskih plač in je poslal tozadevno rezolucijo na štajerski deželni odbor. — Iz Sevnice poročajo, da so zgorela gospodarska poslopja posestnika Zemljaka. Škoda znaša 16.000 kron. Zažgal je 41etni domači sinček Frane.
Hopošho.
Za finančnega ravuatelja za Koroško je imenovan sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu dr. Maks P i p i c. Obenem je imenovan za dvornega svetnika.
Primorsko.
Iz šolske službe. Suplent na trgovinski sekciji trgovinske in nav-tične akademije v Trstu Anton Teja je bil imenovan /a pravega učitelja na tem zavodu.
Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral deželni akon glede »Občinskega zavoda za /nala stanovanja« v Trstu.
Občinske volitve v Trstu se vise,  kakor   bo  namestništvo v par dnevih naznanilo v sledečih dnevih: One S. junija   iz četrtega mestnega razreda in drugega  okoliškega razreda. Eventualna ožja volitev 12. julija. Dne IX junija iz tretjega mest-icga razreda, eventualna ožja voli-cv dne 17. junija.   Dne 18. junija iz irugega   mestnega razreda, even-ualne ožje   volitve 22. junija. Dne 23, junija iz prvega mestnega razre-<a in iz prvega okoliškega razreda, .ventualne ožje volitve dne 27. junija in dne 30. junija   iz   trgovske in nbrrne zbornice.
Stavka. Delavci stabilimenta v rrstu so se včeraj pritožili proti in-<_niriu Pichlerju. ker šikanira de-avce. Zahtevali so, da se inženir od-rani. Vodstvo tej zahtevi ni Ugodi-\ vsled česar so zapustili delavci v nak protesta delavnico. Demonstri-f ali so nnto na dvorišču proti inženirju Pichlerju.   poklicana straža pa ii je razkropila. Popoldne ni prišel loben delavec v delavnico. Zvečer sc je vršilo zbori;vanje v Delavskem O omu.
Ljubosumnost. Včeraj opoldne se e vršila krvava ljubezenska drama v Trstu v Starem mestu. 34 let stari
ofer Josip Doma. ki je bil zelo za-
ubljen v svojo I91etno lepo zaročenko Josipino Ricijevo, je imei že Jelj časa vzrok /a ljubosumnost. 2a-
azii jc včeraj, da je šla v Starem 'ii v neko hišo v ulici Beccherie :cr šel za njo. Ko je hotela vstopiti v •eko stanovanje, je ustrelil njen za-
očenec na njo. Zadel jo je v tilnik ter ic bila Riccijeva na mestu mrtva. Kato je Doma dvakrat ustrelil samega sebe v glavo. Prepeljali so ga v
olnico, kjer je čez dve uri umrl.
Umor. Dvaindvajsetletni delavec ija Žuvgorae   iz Knina,   ki ga niso
■»ustili v neko hišo v ulici CastropoJa ■ Pulju. jc sunil 361etnega vratarja v-i pa Za horo z nožem v prsi. Vra-ar je izkrvavel.   Morilca so prijeli,
ori aretaciji sc je branil z nožem in nega svojih   zasledovalcev lahko
ranil.
Dnevne vesti.
Po deželnozborski volitvi v gorenjskih mestih. Goljufija je zače-rek in konec vse klerikalne modrosti. Ka   goljufiji   sloni   \sa klerikalna rranka, z goljufijo sc vzdržuje na ovršiu in z goljufijo utrjuje svoje po-icije.    Z goljufijo je ta teden vjela udi gorenjski mestni mandat. Šte-/ilke kažejo, da je   večina pravih estnih volilcev narodno-napreduc-i mišljenja in da so klerikalci smazali samo z glasovi kmečkih volilcev pomočjo ljudi, ki so po goljufiji prišli v volilni imenik. S kmeti so hoteli klerikalci ljubljansko občino iztrgati lestnemu prebivalstvu iz rok in 5 >čjo kmetov hočejo druga mesta >ati za njihove zastopnike. Volitev v gorenjski mestni skupini kaže, ia so se začele tudi na Kranjskem - iti volitve po madžarskem vzoru.
j\a. pravica — kaj to še pomeni ri nas? Odkar jc za barona in eks-rjco povišani gospodine Schvvarz vliva r postave in pravice na Kranj-:i, so jc klerikalno sleparstvo raz-vi!o   do   popolnosti in goji največja unja za prihodnjost Ošabno ozna-klerikalno giasilo, da se narodno-redno   zastopstvo  v deželnem 'bom več nc pomnoži, nego da sc bo /.manjšalo, in ošabno dostavlja, da o gorenjski mestni skupini sledila h druga mesta. Mogoče je pač vse svetu, posebno z goljufijo, v kate-
ri so klerikalci pravi virtuozi. In upati sme vsak. Klerikalci upajo, da si zagotove gospodstvo na Kranjskem za večne čase, mi pa upamo, da pride vendar dan, ko se obrne na bolje iu ko bo klerikalizem ležal premagan na tleh. O takih upanjih in njih opravičenosti je vsaka diskusija izključena — naravno pa bi biio, da bo to ti-ranstvo, ki so je uveljavili klerikalna, ta brezvestna in pristranska uprava v deželi, ta nasilnost, krivičnost in goljufija, s katero se klerikalci vzdržujejo na krmilu, izvala preobrat. Sicer je pa to več v božjih rokah — mi se le zavedamo, da je dolžnost vseh spodobnih ljudi v deželi, osredotočiti vse moči na boj zoper klerikalizem, ki je kranjsko deželo premenii v brezno korupcije in goljufije.
r Kranjska deželna gasilska zveza. Slednji čas ljubeznjivi »Slo-venec«, seveda po naročilu deželnega odbora, bega kranjska gasilna društva, Češ, da se snuje klerikalna zveza, liberalne pa ni več, ker jo deželni odbor ne prizna za strokovno organizacijo. »Slovencu« in pa gasilnim društvom pojasnjujemo, da »Slovenska deželna gasilska zveza« Še obstoji, kakor je obstala, ako jo deželni odbor smatra za strokovno organizacijo aH ne. »Slovenska deželna gasilska zveza« je od nekdaj stala tako visoko nad strankami, da je niso dosegali pljuski politične brozge, in na tem stališču gotovo tudi ostane. Gasilna društva, ki se zavedajo svojega vzvišenega pomena, se trdo oklepajo »Zveze« in sirenski glasovi »Slovenca*, in deželnega odbora jih ne zvabijo v politično gnojnico: gasilna društva, ki se ne zavedajo svojega vzvišenega namena, pa naj le gredo na klerikalni lim in naj gase prismojenost klerikalnih matadorjev. Glede podpor se čudimo zavarovancem in zavarovalnicam, da ne vidijo, kaj se dela z njihovim denarjem.
Nadstrankarski gasilec. - Blamirani Evropejci    Ko je
prišla \" javnoac vest, da se sestane 1. marca v Trstu albanski kongres, smo takoj izrazili svoje mnenje, da nihče drugi ne prireja tega kongresa, kakor znani krogi na Dunaju, katerim so v zadnjem času Arnavtje tako zelo prirasli k srcu, da bi zanje riskirali tudi krvavo svetovno vojno. Da je bilo naše domnevanje utemeljeno, se je izkazalo na kongresu samem, kjer so voditelji sami javno priznali, da so denar za prireditev kongresa dobili z Dunaja. To dejstvo samo bi žc zadostovalo, da bi izgubil albanski sestanek na zunar vsako politično važnost. Notorično od tuje strani vprizorjena komedija pač ne more imeti za svetovno politiko nobenega pomena, če bi bila sicer še tako spretno in pretkano inscenirana. A denimo, da bi res ne bilo mogoče :»rikriti, kdo je pravi prireditelj tržaške komedije, vsaj za to pa bi se moralo skrbeti, da bi se bil kongres vršil tako, kakor se spodobi, in bi se izognilo vsemu, kar bi to prireditev lahko spremenilo v farso in burko. Toda očetje tega kongresa so pač mislili, da je glavno, da pride do prireditve, vse drugo pa je postranska stvar. Zato so prepustili inscenacijo kongresa neukim Ama v tom samim, ter s tem srečno dosegli, da se je priredile v končala s popolnim fiaskom in obenem tudi z blamažo, Mesto da bi sc bilo na kongresu razpravljajo o točno odrejenih vprašanjih, sc je govorilo vsevprek in o stvareh, ki sploh niso spadale na kongres. Na kongresu ni bilo nobene resnosti, nobenega reda, nobene discipline. Razpravljalo se je o vsem mogočem, samo ne o tem, kar jc bilo na dnevnem redu. Predsednik beg Konica je bil popoi-noma brez moči, nihče ga ni poslušal, nihče se mu ni pokoril. Govornici so ekscedirali, kakor se je komu ljubilo, in ni dosti manjkalo, da "se ni-so zborovalci sprijeii, in če bi se ne zavedali, da se nahajajo na tleh ko-likortoliko urejene in pravne države, prav gotov^ bi na kongresu samem pokali revolverji. Mesto da bi se bili zborovalci pametno posvetovali o tem, kako bi se dalo bodočo Albanijo urediti tako, da bi mogla obstajati in sc uspešno razvijati, so govorili samo o smodniku in o puškah, o bombah in granatah ter pričali, da se hočejo boriti na življenje in na smrt, dasi ni nikogar, ki bi jim strcgel po življenju. Eden izmed glavnih govornikov pa je vpil, da bodi prva naloga Arnatov ta, da napravijo iz Kosove-ga polja — pokopališče za Srbe. Na kongresu jc vladala, kakor se vidi, popolna anarhija. Razpravljali so samo o pokoljih, o puškah in smodniku, o potrebnem kulturnem napredku in o nujnem gospodarskem razvoju pa se jim ni zdelo vredno govoriti. Kaj je sploh mar Arnavtu kultura, hand-žar in puška, to sta zanj elementa, ki jih je treba uvaževati. Sedaj pa si predstavljajte, da naj ti ljudje tvorijo samostojno in neodvisno Albanijo?! Ali ni anarhija na kongresu miniaturna slika velike anarhije, ki bo vladala vzpričo danih razmer v bodoči Albaniji? In da se je ves svet prepričal,
da je največja budalost, dajati Arnav- i tom svobodo, ko zanjo še niso zreli, * ta zasluga gre dunajskim vodilnim krogom, ki so škipetarski kongres v Trstu forsirali. Seveda so z njim hoteli ravno nasprotno doseči, zato tudi stoje pred vsem svetom kot — blamirani Evropejci! In prav se jim godi!
+ Velik praznik praznuje danes bratski ruski narod: tristoletnico vladarske hiše Romanovov. Dne 6. marca 1613. je bil izvoljen za carja ruskega kostromski boljar Mihail Fedorovič Romanov, ustanovitelj dinastije Romanovov; Pod vladanjem carjev in caric iz te dinastije je postala Rusija močna in velika. Zato ima ruski narod in ž njim vse Slo-vanstvo povoda dovolj, da slovesno praznuje ta dogodek.
— Smrt strojevodje Kaša in deželna bolnica. Železniška nesreča, ki se je pred kratkim zgodila med Savo in Zagorjem, je zahtevala krvavo žrtev: strojevodja Kaš je na dobljenih poškodbah v deželni bolnici umrl. Heroični mož je pokopan, a pozabljen ni. Ljudje govore o njem več kakor je običajno, toda ne toliko o njegovem junaštvu kakor o njegovem zdravljenju v deželni bolnici. Govorica gre, da je bil Kaš pač težko poškodovan — ruptura jeter — a da so bile njegove poškodbe take, da bi bil vrli mož lahko ozdravel in ostal pri življenju, če bi ga bili pravočasno operirali in dalje gre govorica, da so Kaša prinesli okrog pol 12. ponoči v deželno bolnišnico, operiran pa da je bil šele 12 ur pozneje. Nam seveda ni mogoče kontrolirati to govorico, zato jo beležimo z vso rezervo, pač pa pričakujemo uradnega pojasnila.
— Prva boroveljska orožnoto-varniška družba v Borovljah je izročila loterijskemu odboru efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani« znesek 10 K z željo, da bi našla mnogo po-snemalcev.
— Onim, ki hočejo na Balkan! Dasi smo že opetovano izjavili, da ni računati na nobeno službo in na nobeno mesto na Balkanu, dokler ni sklenjen mir, vendar nam dohajajo dan za dnevom pisma z zadevnimi vprašanji. Teh pisem je toliko, da nimamo časa na vsako posebe odgovarjati, zato izjavljamo tem potom vnovič, da je popolnoma izključeno, da bi mogel kdo dobiti kako službo, bodisi v Srbiji, bodisi v Bolgariji, dokler ni definitivno zaključen mir s Turčijo. Po sklenjenem miru bodo seveda potrebovali tako' na Bolgarskem, kakor na Srbskem mnogo novih rnoči v vseh strokah in skušali jih bodo nadomestiti v prvi vrsti iz jugoslovanskih dežela. Toda nadomeščali jih ne bodo na slepo, marveč bodo sprejemali v službo samo tiste, ki bodo od zanesljive strani priporočeni.
— Počitniška zveza. (Poziv slovenski napredni javnosti.) Že več let obstoja počitniška zveza, ki ima namen, preskrbeti v počitnicah potujočim dijakom brezplačna prenočišča. Ta naša akcija jc za dijaštvo velikega pomena, kajti naše dijaštvo jc revno in zaradi tega ne inore potovati. Ako pa imamo po vseh važnih krajih brezplačna prenočišča, je potujočemu dijaku precej pomagano. Vsak slovenski dijak mora poznati svojo rodno zemljo in narod, ki prebiva na njej. Pa ne samo slovenske zemlje, temveč ves slovanski jug mora slovenski dijak prepotovati, kajti to je njegova širša domovina. Neobhodno je potrebno, da dijak pozna zemljo in mir,od. za katerega bo v poznejših letih delal. Zato smo letos sklenili, da dobimo mnogo brezplačnih prenočišč tudi po Hrvaškem, Istri. Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in po Srbiji. Brezplačna prenočišča si dajejo dijaki med seboj, kar pa ne zadostuje. Zato prosimo in poživljamo slovensko napredno javnost, da naj nam pri tem delu pomaga. Kdorkoli more, naj v počitnicah odstopi vsaj eno posteljo za potujoče dijake. Pred počitnicami bomo izdali seznam brezplačnih prenočišč. Dijak, ki bo imel to knjižico in pa legitimacijo počitniške zveze, ima pravico do vseh v knjižici navedenih prenočiščih, sme pa ostati na enem prenočišču samo eno noč. Vsak pa, ki enkrat odstopi brezplačno prenočišče, je potem vezan sprejeti od začetka julija do 15. septembra vsakega dijaka, ki se pri njem zglasi z legitimacijo počitniške zveze. Slovenci! Uvažujte veliki pomen počitniške zveze za dijaštvo in jo podpirajte! Pomislite, da tujec vedno bolj sili v naie kraje in da jih bo spoznal kmalu bolje kot mi samt. Vsak, ki more, naj da brezplačno prenočišče In nam naj to javi vsa) do 1. aprila na naslov: Urednišvo »Preporoda«, za počitniško zvezo, Ljubljana. — Odbbr počitniške Zveze jugoslovanskega naprednega dijaštva.
Na gospodinjski šoli v Idriji, ki jo vodijo ljubljanske uršulinke, vzdržuje in drago plačuje pa država, sc pridno agitira med gojenkami za klerikalne organizacije v Idriji.   To je
nekaj povsem umljivega, če povemo, da je predstojnica zavodu sestra znanega klerikalnega hujskača c. kr. kateheta Oswalda. Namesto, da bi se poučevalo gojenke v predmetih, ki so v učnem načrtu gospodinjske šole, pa se dela klerikalna propaganda med gojenkami, ki bi morale biti po mnenju voditeljice Johane Oswaldove članice klerikalnih društev. Dobro znano pa je, da ni bolj pokvarjene mladine, kakor je idrijska klerikalna, čujemo, da so gojenke svojo voditeljico Oswaldovo pri njeni pregoreči klerikalni agitaciji krepko zavrnile. Tako je prav. Voditeljica se ima brigati v šoli za pouk, ne pa agitirati v klerikalne namene. Gojenke so žc dovolj samostojne, da ne bodo spreminjale svojega prepričanja po nazorih Oswaldove sestre. Zato pa bi bilo v interesu šole, da v bodoče opusti voditeljica nepotrebno in brezuspešno agitacijo v šoli. Ljubljanske uršulinke so znane nemškutarice, zato tudi na idrijski šoli vsiljujejo nemščino na škodo drugim važnim predmetom. Tako vidimo, da se hoče idrijsko gospodinjsko šolo od klerikalcev izrabljati za klerikalne in nemškutarske namene v Idriji. Mero-dajni faktorji pa se naj pobrinejo, da se gospodinjsko šolo odvzame politi-kujočim nunam ter nastavijo posvetne učne moči.
Iz postonjskega okraja. Dm 1. t. m. je gorelo v vasi Velika brda. Pogorela je hiša in dva hleva. Škoda jc pri malenkostnem zavarovanju zelo občutna. Bila bi gotovo večja — nevarnost je bila za celo vas, ker so bila goreča poslopja obdana v nekoliko metrov daljeve od drugih, večinoma s slamo kritih hiš — a sreča je bila, da je bila pomoč tako hitra in čvrsta. Prihitela je na pomoč v najkrajšem času požarna bramba iz Hruševja pod vodstvom g. Dellinca mL, ki je neustrašeno delovala ter se res kot najvestneje ter vzorno izvež-bano izkazala. Bodi jej na tem mestu izrečena vse vasi najprisrčnejša zahvala. Naj bi se dotični, ki imajo — ali bi morali vsaj imeti dolžnost — je dobrohotno spomnili. Da se je naše orožništvo izkazalo kot vsak hip pripravljeno, pomagati svojemu bližnjemu, se razume. Srčna hvala gospodu stražmojstru in moštvu. Kdor težko, naporno in neustrašeno delovanje našega orožništva pozna, je mora spoštovati in ljubiti. Žal, da v nekaterih krogih ni tako. Zakaj? Ker je orožništvo docela nepristransko, kar gotovim krogom ni ljubo. Končno moramo omeniti toliko hitre kakor izredno izdatne pomoči kaznjencev z gradu g. Dolenca v Orehku, ki je tudi sam prišel na lice požara. Priteklo je 12 mož pod vodstvom nadzornikov gg. Potokarja in Lamber-šeka, ki so, dasi skrajno utrujeni, se z vso silo vrgli v pomoč ter delali z največjo vstrajnostjo do pol 2. zjutraj. Vse jih je hvalila Ker se imamo ravno njim toliko zahvaliti za rešitev vasi, bodi na tem mestu še enkrat izrečena vsem, ki so pomagali, naša presrčna zahvala.
Mestni zglaševalni urad bo v soboto zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. — Izvzeti so samo nujni in neodložljivi slučaji.
Ogenj v semenišču. Včeraj popoldne okoli 2. je v svoji sobi v II. nadstropju na Šolski drevored v semenišču se nahajajočem traktu stanujoči bogoslovec občutil izredno vročino in tudi smrad po dimu, kar je naznanil ravnatelju, ki je to takoj naznanil rešilni in gasilni postaji, katere oddelek je bil naglo na svojem mestu in dognal, da tli poleg peči, iz katere je napeljan dimnik, les. Ko so gasilci odkopali zid, je tlel v steni zazidan les že v širokosti kvadratnega metra, kar so gasilci takoj pogasili. Les se je vnel od mimo napeljanega dimnika in bi bil ogenj lahko ponoči imel hujše posledice.
Da je lažje šlo. Ta teden se je v Podlipoglavu pri posestniku Ivanu Virantu v drvarnico vtihotapil neki tat ter pobral razno sušeče se perilo, katero je naložil na poleg drvarnice stoječ Virantov samotež voziček ter vse skupaj neznano kam odpeljaL
Ukradena je bila predvčerajšnjim posestnici Mariji Dovčevi iz Stožic na Erjavčevi cesti tri litre držeča pločevinasta posoda z mlekom vred. Navedenki se je enak slučaj dogodil tam tudi meseca januarja.
Električni voz je včeraj popoldne podrl na Frančiškanskem mostu nekoliko gluhega posestnika Frana Šiivca iz Zatične, baš ko je stopil s hodnika na progo in ni čui zvonca, voznik pa voza ni mogel takoj ustaviti. Šlivc se pri padcu k sreči ni nič poškodoval.
Prijet dezerter. Včeraj je policija od dela v ljubljanični strugi aretirala vojaškega begunca Mijo Jan-čiča roj. 1889. leta v Hrastini ter pristojnega v Brdovec pri Zagrebu. Oddali so ga garnizijskemu sodišču.
Izgubljeno in najdeno. Kuharica Marija Kosmačin Je -izgubila rjavo denarnico. — Šolski učenec Ivan Zgonc je našel konisko odejo. — Policijski stražnik Jožef Šprager je na-
šel denarnico s srednjo vsoto denarja.
V kavarni »Central« koncertuje vsak dan damska kapela »Graničar«.
Narodna obramba.
Moška in ženska podružnica sv« Cirila  in Metoda  v  Spodnji Šiški
priredita v nedeljo, dne 9. marca v salonu pri »Kankertu« v Spodnji Šiški zabavni večer. Sodeluje si. pevski in tamburaški zbor šišenske Čitalnice. Na sporedu je petje, tambu-ranje in predstava burke »Bucek v strahu«. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 v za osebo.
Blejska podružnica sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo, dne 9. marca ob 5. popoldne svoj redni občni zbor v hotelu »Triglav« na Bledu. Ob tej priliki predava g. dr. Gabr. Hočevar o Bolgariji za časa vojske, na kar posebno opozarjamo.
Postojnska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 6. aprila t. 1. veliko veselico, pri kateri bodo sodelovala vsa postojnska narodna društva. Ker se v Postojni lansko leto ni mogel vprizoriti »cvetlični dan«, se bo zato letos vršila ta vsesplošna veselica, ki nanjo že danes opozarjamo vse vnete Cirilmeto-darje po Notranjski.
Društvena naznanila.
Telovadni odsek Sokola I. v Mostah pri Ljubljani priredil je preteklo nedeljo v restavraciji »Predo-vičevo selo« svoj zabavni večer s prav lepim uspehom. Bogati obisk priča, da raste med naprednim občinstvom zanimanje za sokolske prireditve odseka v Mostah od dne do dne, seveda opravičljivo, ker se odsek vsakokrat potrudi, da nudi svojim cenjenim obiskovalcem res bratsko, neprisiljeno zabavo. Vprizoritev burke »Nemški nc znajo« se je popolnoma posrečila. Nastop bratov igralcev bil je povsem zadovoljiv, a tudi sestra Rezika je primerno, ljubko rešila svojo vlogo. Odobravanje navzočih ob sklepu igre dokazuje, da je v Mostah jako hvaležno polje za gledališke predstave in je le želeti, da v tem delu diletantje vstra-jajo. Nato je sledila prosta zabava. Godec je pridno ubiral svoje akorde, fantje so zapeli, nagajali smo si s pi-semčki in že smo se sprijeii v pare, da se zavrtimo, ko naznani brat starosta, da je po odredbi občinske uprave ples na tem večeru prepovedan. Neradi, vendar v korist Sokola smo se povelju odzvali pa pristavili par pikrih pripomb na račun njih, ki goje le zavist in škodoželjnost. Preko njih smo se dalje veselili ter se pozno v noč razšli dobre volje in obloženi z lepimi dobitki bogate tombole. Čisti prebitek se porabi za nabavo nekaj novega orodja v telovadnici, kjer, kakor čujemo, odse-kovo delo tudi živahno napreduje. Postrežba od strani gostilničarja je bila vestna in zadovoljiva. Lokali so primerni. Kako trobojnico, sokolski grb, izreke bilo bi na mestu ob takem času razobesiti. Sicer pa odseku le čestitamo in pričakujemo, da nam kmalu zopet kaj nudi.
Telovadni odsek »Sokola 1.« v Mostah izreka srčno zahvalo vsem, ki so kakorsibodi pripomogli k dobro uspeli prireditvi odsekovi, ki se je vršila v nedeljo, dne 2. marca. Zlasti pa se še zahvaljujemo darovalcem lepih dobitkov odnosno njim, ki so nas ob tej priliki denarno podpirali. Bratska hvala vsem! Na zdar! Odbor.
Zabavni večer »Sokola II.« v »Mestnem domu« v soboto zvečer obeta biti nad vse zanimiv. Na sporedu so pevske točke opernega pevca g. Bukšeka s spremljevanjem kavirja. — Opozarjamo pa tudi na krasne skupine. Izvajale se bodo tudi pariške proste vaje, ki so določene za mednarodno tekmo v Parizu. Na svidenje torej v soboto v »Mestnem domu«. Na zdar!
»Sokol II.« priredi v soboto, dne 8. marca v veliki dvorani »Mestnega doma« zabavni večer z raznovrstnim sporedom: godba, samospevi, izvajanje prostih vaj, končno prosta zabava in ples. Vilharjeva samospeva: »Na morju« in »Srce« in Heiser-jev »Grob v pustinji« zapoje član slovenske opere gosp. Bukšek, proste vaje letošnje mednarodne tekme v Parizu izvajajo društveni telovadci. Po končar.em sporedu je prosta zabava in ples. Za vsakovrstna okrep-Čila bo kar najbolje preskrbljeno. Točila se bodo izborna vina iz Mrakove kleti, člani in drugo, »Sokolu« naklonjeno občinstvo se vabi, naj v kar najobilnejem številu poseti ta večer, ki obeta biti res pravo razvedrilo od vsakdanjih poslov in skrbi.
Društvo za zgradbo »Sokolske-ga doma« v Šiški ima v soboto; dne 8. t. m. zvečer v salonu »pri Raci« v Spodnji Šiški svoj redni občni zbor. Člani, pridite polnoštevilno!.
Stran 4.
SLOVENSKI
54 štev.
Za »Sokolski dom« v Šiški so
darovali sledeči gospodje; Fran Wisjan, posestnik In sedlarski mojster v LJubljani 50 K; Josip SedeJ, posestnik v Spodnji Šiški, dvakrat po 20 K; Josip Seidl, Supan i« posestnik v Spodnji siški, odstopil od neke kupčije 10 K; nadalje Je darovala gospa Snoj 10 K. Iskrena hvala in gromoviti Na zdar taki požrtvovalnosti!
»Sokol« v Novem mestu naznanja, da ima v soboto, dne 8. t. m. ob polu 9. uri zvečer v »Narodnem domu« izvanredni občni zbor. Dnevni red Je volitev staroste.
»Novomeška sokolska župa« naznanja, da na 23. februarja sklicani župni občni zbor ni bil sklepčen in da se bo vršil nov občni zbor v nedeljo, dne 16, marca ob polu 12, uri dopoldne v telovadnici novomeškega »Sokola«. Brate delegate pozivamo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Frosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v Četrtek, gospodu Danilu za petintri-desetletnico častni večer. Petintrideset tet je hodil trnjevo pot slovenske umetnosti, vse težke krize, ki so grozile našemu gledališču, je prebil tudi on, in vendar je vztrajal, vstvar-jal in se spopolnjeval, ter prispeval po svojih najboljših močeh k razvoju naše, dramatične umetnosti. Iz skromnih začetkov je rasel in si pridobil sčasoma med nami popularnost, kakor malokateri njegovih tovarišev. Z-vlogo Arhibalda, ki jo bo igral za svoje slavje, si gotovo še zviša simpatije med našim občinstvom Nestor domaČih igralcev. — V soboto, dne 8. marca petič v sezoni za par »Madame Butterflv« z gospodično Richterjevo v naslovni vlogi. — V nedeljo popoldne ob treh (izven abon., lože par) »Robert in Ber-tram«, zvečer za nepar »Nebesa na zemljji«. Opera pripravlja »Tosko« in »Mignon«, opereta »Jesenski manever«; drama vprizori pred sklepom sezone še burko »Uboga para«, Cankarjevega »Kralja na Betaj-novi« z g. Borštnikom, ter Thomovo ljudsko igro »Magdaleno«.
Sem Benelll. Njegovo ime je še novo slovenskemu odru. Bilo je novo še pred nekaterimi leti tudi v njegovi domovini — Italiji. Goethejeve besede o talentu, ki zori v samoti, veljajo o njem v polni meri. Postal je slaven čez noč, potem ko je bila vsa njegova mladost beda in skrb za vsakdanji kruh. Zdi se, da je vsa tuga tistih dni pustila svoj sled v brezmejno melanholičnih očeh, ki jih kaže njegova slika. Nihče ni slutil, kaj tiči v njem. Ko je nekoč, štirinajstleten učenec prišel v neko knjižnico, ga je pedantni bibliotekar pognal čez prag, češ, da ni še dovolj zrel za čitanje. Ko mu je bilo osemnajst let, mu je umrl oče, in ostal je sam z mlajšimi brati, za katere je moral skrbeti. Pustiti je moral šolo in iskati si službe. Prosil je za službo bilje-terja pri tramvaju, a je bil odklonjen. Ko je prišla sila do vrhunca, je v družbi nekega slikarja otvoril delavnico za moderno pohištvo. V revnem podstrešju je rezal stole in mize. Pozneje je prišel kot sotrudnik k reviji »Rassegna Internazionale«. Takrat je napisal prve drame »Terra« in »Lassalle«, ki pa niso imele uspeha. »Tignola« pa mu je že odprla pot. Giuliano Innocenti, ta tihi, skromni knjigarniški pomočnik, ki je zakopan med knjigami, si polni glavo z znanjem in srce z ideali, ki je med starimi folijanti, kakor stisnjen molj (tignola pomeni v italijanščini molj), je morda Benelli sam, Benelli iz tiste zanj težke dobe, ko je še nepoznan v samoti pripravljal svojo bodočnost. »2ivi med knjigami«, pravi Giuliano o molju, med deli duha. Sanje so njegova hrana, domišljija ga oploja. Včasih si upa priti na svetlo iz svojega sveta; a solnčna luč, ki ga za hip ožari kakor majhen, živ biser, ga takoj zaboli. In vrne se med sanje malo, boječe bitje, mehko in gibno samo v toploti sanj. »Tig-noli« je sledila »Maschera di Bruto« in ko je Compagnia Stabile v aprilu 1909 vprizorila v gledališču Argentina v Rimu »Cena delle beffe«, se je njegovo ime kakor blisk razširilo po celi Italiji. Napisal je potem še i Amore dei Tre Re«, »Mantelaccio« in »Rosmunda«, ki je bila prvič vpri-zorjena predlanskega leta. Nekaj posebnega so tipi žensk, ki jih je ustvaril Benelli v svojih dramah. Adelai-de, Ginevra, Fiora, Rosmunda so njih imena, in žive* v raznih dobah in v raznih odnošajih. A najsibo Adelai-de moderna metresa modernega bonvivana, ali Fiora in Ginevra in Rosmunda srednjega veka, zdi se mi, da so vse ena in ista podoba. »Cantate I" etd vostra anehe traver-so le favole e gli affetti storici«, stoji kot moto v »Cena delle beffe«. Tako
se ml zdfc tudi Fiora in Rosmunda, kakor Adelaide refleks enega in istega tipa, tipa moderne ženske, ki je vziic vsej kulturi ostala to,-kar je bila prvotno: otrok in suženj. Kot otrok je mehka in nežna, lahkoverna in naivna, nemisleča in brezskrbna, nestalna in polna egoizma. Kot suženj je prihiinjena, zvijačna, neod-kritosrčna, uporna, zlobna in maščevalna. Vse njeno življenje je življenje laži, »Mi piace il vano, il folle, la menzogna..* i rovesci delle me-daglie«, pravi Adelaide, (Tignola.) Ljubezen jim je, kakor otroku igrača: poželi Jo, in ko jo dobi in se je naveliča, jo zavrže. »Dio quante co-se non mi piacciono piu! Fine! Fine! Fiachezza! Disgusto!« nadaliuje Adelaide, »tutto passa e non ba-sta... Ouando e passato, offende.« Kaj mar otroku, če je razbil še tako dragoceno igračo? Svoje krivde se niti ne zaveda, ker ne pozna vrednosti tega, kar je imel. — Fiora v »Ljubezni treh kraljev« je tak tip, ponižanje svojega suženjstva maščujoče žene. Samo da je v njeni osebi izražen tudi drug simbol, maščevanje mehkega in moči oslabujočega in otrovajočega toplega podnebja nad barbari, ki so navalili in podjarmili cvetočo zemljo Italijo in se je oprijeli, kakor mehkih udov ljubezni koprneče žene, ne sluteč, da s sladkimi objemi srkajo v sebe tudi strup, ki se bo razlil po vseh njih žilah in jih uničil. — Dr. Al. Gradnik.
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Predaja Janine.
Atene, 6. marca. Grki so v zadnjih dneh kljub neugodnemu vremenu pri Janini vedno napredovali. Pri utrdbi Molistra se je vnel 6uren boj, v Katerem so bili Turki popolnoma poraženi.
Atene, 6. marca. »Agence d' Athenes« poroča, da je poveljnik Janine Esad paša z ozirom na napredovanje Grkov ponudil predajo trdnjave.
Vesti o križarki »Hamidie«.
Dunaj, 6. marca. »Neue Freie Presse« prinaša v svojem jutranjem listu brzojavke, da je turška križar-ka »Hamidie« včeraj zadela pri zalivu riagion Oros ob grško transportno flotilo, obstoječo iz 24 velikih parnikov, ki so imeli s seboj 24 manjših in 10 težkih pozicijskih topov. Parniki so bili namenjeni proti Skadru. »Hamidie« je parnike napadla in uničila 3 grške parnike. Šele 3 ure pozneje, so dospele iz Soluna grške vojne ladje, ki so rešile nekaj moštva. Na informiranem mestu se nam zatrjuje, da je ta vest izmišljena in v krogih, ki bi morali biti že obveščeni, nimajo nikakih, niti privatnih, niti uradnih obvestil. V teh krogih zatrjujejo, da je vest »Neue Freie Presse« nastala najbrže vsled dejstva, da se je ponesrečila grška ladja »Apostolos«, ki je prepeljala iz Soluna srbski artilerijski materijal. Ladja se je ponesrečila v kanalu pri flam-nisu vsled silnega viharja.
»Hamidie«.
Frankobrod, 6. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Turška križarka »Hamidie« je potopila grški transatlantski parnik »Themistokles«, ki je bil z vojaki in topovi namenjen v Solun, v bližini Kasandre. Od moštva se ni nobeden rešil. Dva druga grška parnika s srbskimi četami sta se še pravočasno povrnila v Solun.
Položaj v Carigradu.
Carigrad, 6. marca. V mestu vlada hudo razburjenje, zlasti ker prihajajo izpred Čataldže vesti, da je velik del turške armade pripravljen vdreti na Carigrad, razgnati kabinet in odstaviti Mladoturke. Kabinet se je zvečer sestal ter je sklenil zastrašiti porto z močnimi pehotnimi oddelki. Notrajnl položaj je zelo vznemirljiv. Vsak hip je pričakovati resnega preobrata. Veleposlaniki so zopet pripravljeni izkrcati moštvo, ki naj zasede Pero in Galato, da ščiti interese Evropejcev. Veleposlaniki so Mahmud Šefket pašo posvarili, da naj skrbi za varnost mesta. Zato je vlada dala zastražitl in zapreti ulice in dohode k porti. Vojaštvo in policija patrulira po ulicah. Zvečer se je sestal mladoturški komite, katerega sestanka so se udeležili tudi vsi ministri. Komite je dobil točna poročila o obširni zaroti. Zvečer so aretirali 6 agentov liberalne lige, ki so bili na poti v Čataidžo, da bi razdelili tam na tisoče proklamacij.
Carigrad, 6. marca. Ponoči so izvršili novo hišno preiskavo pri princu Sabah Edinu. Iskali so tajnega šefa velike zarote Lutfi bega, vendar zaman.
Skader.
Belgrad, 6, marca. Kakor poročajo iz vojaških krogov, se vojne operacije pred Skadrom najbrže ne bodo nadaljevale, ker srbske čete zaradi turške vojne ladje »Hamidie« ne morejo pred Skader, tamošnja oblegovalna armada pa je preslaba za naskok.
London, 6. marca. Iz Bara brzo-javljajo, da je izpred Skadra slišati silno kanonado. Zatrjuje se, da so stopile v akcijo že nove srbske baterije, ki so jih te dni poslali iz Bel-grada preko Soluna.
Posredovanje velesil.
Četi nje, 6. marca. Črnogorska vlada izjavlja, da tudi ona pozdravlja posredovanje velesil. Crna gora pa ne bo privolila v mir, dokler ne pade Skader, oziroma dokler se Črni gori ne zasigura posest Skaara.
Poslanik Ugron posreduje.
Belgrad, 6. marca. Avstro-ogrski poslanik pl. Ugron je posredoval pri srbski vladi, da bi omilila določbe glede potnih listov. Njegova intervencija je imela uspeh.
Izjava bolgarske vlade. Sofija, 6. marca. Od oficijelne strani se razglaša, da je Bolgarska pač voljna sprejeti posredovanje velesil, da pa se Balkanska zveza v svojih zahtevah nasproti Turčiji ne bo nikoli podvrgla razsodišču kakšnega tretjega faktorja.
Turško priznanje. London, 6. marca. »Daily Mail« javlja iz Carigrada, da turški listi sedaj priznavajo, da so se operacije turške vojske na Gaiipolskem polotoku končale s popolnim neuspehom.
MSadoturki za mir. Carigrad, 6. marca. Mladoturški
komite je v snočni seji po dolgi vsestranski debati sprejel resolucijo, v kateri se izraža za mir.
Rusko posredovanje. Carigrad, 6. marca. Veliki vezir je konferiral včeraj z ruskim veleposlanikom Giersom, ki mu je z nova priporočal, da naj se Turčija odloči sprejeti zmerne pogoje Balkanske zveze.
Turški državniki na Dunaju.
Dunaj, 6. marca. Turški veleposlanik Hilmi paša in^bivši finančni minister Džavid beg sta bila včeraj v daljši avdijenci pri grofu Berch-toldu.
Kiamil paša.
Carigrad, 6. marca. Bivši veliki vezir Kiamil paša je naznanil svojim tukajšnjim prijateljem, da pride tekom desetih dni v Carigrad.
Truplo padlega častnika.
Zagreb, 6. marca. Včeraj so prepeljali" z reškim vlakom v Belgrad truplo srbskega častnika Živojina Gjukiča, ki je bil pri Skadru težko ranjen in je potem v Lješu umrl. Grška zbornica.
Atene, 6. marca. Včeraj se je otvorilo zasedanje grške zbornice. Zbornica je obravnavala proračun za leto 1913. Finančni minister je naslikal gmotni položaj Grške v zelo ugodni luči. Zahteval je 104 milijone novega kredita.
Nemška vojna ladja pred Solunom.
Solun, 6. marca. Nemčija je po-siala na prošnjo turške vlade vojno ladjo v Solun, da ščiti nemške podanike.
* * *
Državni zbor.
Dunaj, 6. marca. Socijalni demo-kratje bodo podali v današnji seji državnega zbora predlog, da naj stopi avstrijska vlada takoj v dogovor s skupno vlado zaradi odpusta vseh vpoklicanih rezervistov. Predlog zahteva popolno demobilizacijo avstrijske armade ob gališki meji. Po razpoloženju soditi, bo predlog odklonjen, ker bodo proti njemu glasovali Poljaki, krščanski socijalisti in nemški nacijonalci.
Za ravnopravnost slovenskega jezika.
Dunaj, 6. marca. Poslanec dr. Vladimir Ravnikar je vložil danes interpelacijo na pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja radi zapostavljanja slovenskega jezika od strani oblastev na Spodnjem Štajerskem, zlasti v Radgoni In Ljutomeru. Obenem je vložil tudi interpelacijo na trgovinskega ministra radi kršenja ravnopravnosti slovenskega jezika pri poštni hranilnici.
Avstrijski korespoRdenčnl biro.
Dunaj, 6. marca. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da se bo izvršil v kratkem revirement v zunanjem ministrstvu. Šef bresbiroja dvorni svetnik Kanja in njegov namestnik Mon-long gresta v pokoj. Vpokojenih bo tudi več vodilnih uradnikov, ki so se v zadnjem času močno izpostavili in pripomogli k ostri krizi, ki je vznemirjala avstrijsko Javnost. Reaktiviran pa bo bivši načelnik presbiroia sekcijski šef Q5ttl.
Finančni odsek.
Dunaj, 6. marca. Finančni odsek je danes končal generalno debato o predodkaznem postopanju.
Češko - nemška sprava.
Praga, 6. marca. V čeških posla-niških krogih se govori, da se bo vršila še med zasedanjem parlamenta konferenca odseka osmerice v zadevi vladne izjave o jezikovni uporabi pri deželnoknežjih oblastih na Češkem. Pred to konferenco naj se vrši še razgovor odseka osmerice z ministrskim predsednikom, če bi imela ta konferenca uspeh, se bodo češko-nemška spravna pogajanja nadaljevala po velikonočnih praznikih. Nemška deželnozborska zveza se sestane v ponedeljek k posvetovanju.
Gledališka kriza v Pragi.
Praga, 6. marca. Narodni divad-lo se nahaja v tako slabem gmotnem položaju, da se govori, da bo prišlo pod sekvestra. Gledališka uprava se namerava združiti z vinogradskim gledališčem, ker je edino na ta način mogoče odstraniti obstoječo krizo.
Sporazum poljskih strank.
Dunaj, 6. marca. Poljske stranke so se zedinile glede organizacije galiških okrajnih zastopov. Zato se prično sedaj pogajanja z Rusini, ki bodo najbrže v kratkem uspešno končana. Sporazum poljskih strank obstoja v tem, da se v okrajnih za-stopih odpravijo virilni glasovi županov, v ostalem pa reformira volilna pravica na podlagi indirektnih volitev.
Volilna reforma na Ogrskem.
<
Budimpešta, 6. marca. Parlament nadaljuje v današnji seji razpravo o volilni reformi.
Ogrsko.
Bud.mdešta, dne 6 marca. Z današnjim dnem so bile vse vojaške rar-noSwne odredbe sistirane.
Katoliška tiskarna v Zagrebu pred konkurzom.
Zagreb, 6. marca. Katoliška tiskarna v Zagrebu stoji pred konkurzom. Govori se, da jo hočejo kupiti knezoškof koadjutor zagrebški, dja-kovski škof in dr. Mahnič ter jo pretvoriti v čisto cerkveno tiskarno za vse hrvaške, dalmatinske in bosanske škofije.
Avstrijsko - ruska demobilizacija.
Dunaj, 6. marca. Iz političnih krogov smo dobili sledeče informacije o avstrijsko - ruski demobilizaciji. Demobilizacija bo v najkrajšem času izvršena. Gibala pa se bo v najožjih mejah in bo zadela prilično le 30.000 mož na gališki meji. Isto število bo odpuščeno tudi v Rusiji. Ta demobilizacija se izvrši, da maskira neuspeh avstrijsko - ruskih pogajanj. Kakor izvemo iz merodajnih političnih krogov, je ruska vlada svoj čas prva stavila avstrijski vladi predlog na popolno demobilizacijo. Pri tem pa je zahtevala, da se, kakor smo že enkrat poudarili, demobilizira tudi vojaštvo v Bosni in Dalmaciji in da izjavi avstrijska vlada, da ne namerava avstrijska vlada proti balkanskim državam postopati z agresivnimi sredstvi. Po daljših pogajanjih je avstrijska vlada ruski predlog odbila, zlasti ker so prišla diplomatična pogajanja glede albanskih mej in zlasti glede Skadra In Djakovicc na mrtvo točko. Zato je sedanja demobilizacija le malo pomembna in ni noben znak, da so diference med Petrogradom in Dunajem izravnane.
Dunaj, 6. marca. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da je dobil ogrski domobranski minister od vojnega ministra instrukcije, ki se tičejo priprav za demobilizacijo ob ogrsko - gališki meji. Baje bodo rezervisti že tekom 24 ur odpuščeni. Rusija bo odpustila rezerviste letnika 1910.
Tristoletnica carske rodbine Romanovov.
Petrograd, 6. marca. Danes so se pričele jubilejne slavnosti v proslavo tristoletnice carske hiše Romanovov. Ob zori je naznanilo 21 topovskih strelov pričetek slavnosti. Vreme je krasno in solnce sije. Vse je v pomladanski krasoti. Po ulicah valovi na stotisoče ljudstva. Ob cestah je postavljeno vojaštvo. Pred zimsko palačo je zbrana nepregledna množica, ki pričakuje prihod carske rodbine. Ob 11. dopoldne se je pričel slavnostni sprevod od zimske palače do katedrale, kjer so bili že zbrani vsi državni dostojanstveniki, poslanci gosudarstvene dume in razna odposlanstva! Sprevod je nad vse krasno aranžiran. Na Čelu sprevoda je carski convoi v slikovitih kavkaskih kostumih. V historičnih kočijah se vozi carska rodbina. Vojaštvo prezentira. Pred katedralo pozdravlja carja in njegovo rodbino metropolit z vso duhovščino, V tem trenotku zazvone zvonovi vseh cerkva v Petropradu.
Slavnostni carski manifest.
Petrograd, 6. marca. (Izv.) Slavnostni carski manifest, ki se bo jutri prečital med službo božjo v vseh cerkvah širnega ruskega carstva, se 3pominja začetkom dogodkov, ki so dovedli do izvolitve Mihajla Feodo-rovjča Romanova, ustanovitelja sedanje dinastije, ruskim čarom in vseh hrabrih sinov ruskega naroda, ki so na Čelu svojih hrabrih vladarjev ustanovili rusko državo.
Ruski narod je vedno zmagovito odbil ^se naskoke in sovražne navale od zunaj in tako s svojim velikim domoljubjem in neizmerno požrtvovalnostjo vedno še povečal svojo državo.
Manifest se spominja moskovske periode, ko so bile ruske meje Še zelo majhne, dočim je danes rusko carstvo eno izmed največjih na svetu.
Manifest se spominja dalje velikih zaslug posvetne in cerkvene gosposke, ki je s svojim sodelovanjem pripomogla do današnje mogočnosti ruske države. Neomajna zvestoba in udanost ruskega naroda do svojih carjev sta najboljši branik proti vsem navalom in napadom sovražnikov. Sinovi velikega ruskega naroda, pisatelji, umetniki in drugi so pridobili Rusiji tudi v kulturnem oziru velik ugled v tujini. Koncem manifesta progiaša car splošno amnestijo.
Zanimivo je, da se car v manifestu niti z besedico ni dotaknil mednarodnega političnega položaja.
Carski ukaz. Petrograd, 6. marca. (Izv.) Povodom velike proslave 3001etnega jubileja sedanje ruske dinastije, ki se prične jutri, je car Nikolaj izdal danes zvečer ukaz, ki odrejuje:
1. Veliko akcijo za preskrbe sirot kmečkega prebivalstva brez razlike konfesije.
2. 10 milijonov rubljev iz plemenitaške agrarne banke v povečanj? kapitala za podpiranje plemenita-šev.
3. 50 milijonov rubljev za ustanovitev raznih institucij, ki se imajo baviti z zboljšanjem položaja ruskih kmetovalcev.
4. Odpustitev denarnih kazni.
5. Olajšanje položaja državnih uradnikov.
6. Amnestijo za tiskovne prestopke do 6. marca.
7. Zopetni sprejem onih dijakov na vseučilišče, ki so bili religiran radi raznih prestopkov.
8. Amnestijo za navadne in državne zločine do 6. marca.
9. Na smrt obsojenim se izpre-meni kazen v 20ietn-5 prisilno delo.
10. Ruski podaniki, ki se nahajajo v inozemstvu kot begunci, se smejo zopet vrniti v domovino. Onim, ki so bili obsojeni radi prestopkov zoper državni in javni red, je kazen odpuščena, onim pa, ki so pr-d policijskim nadzorstvom, se nadzorstvena doba zniža.
Ukaz odrejuje tudi celo vrsto odredb za Finsko. Tako 10 milijonov rubljev za ustanovitev raznih dobrodelnih institucij in odpust denarne kazni in zapora.
Ukaz ne govori čisto nič o mednarodnem političnem položaju.
Petrograd, 6. marca. (Izv) Car je imenoval vodjo notranjega ministrstva, Maklakova, ministrom.
Petrograd, 6. marca. (Izv.) Zunanji minister Sazonov je odlikovan z Vladimirjevim redom II. razreda.
Petrograd, 6. marca. Car bo odlikoval povodom jubileja mnogo državnikov, med temi ministrskega predsednika Kokovceva in vojnega ministra Suhomlinova. Car bo izdal tudi ukaz, s katerim se izboljša napredovanje v armadi in odpuščajo častnikom in vojakom disciplinarne kazni.
Spomenik velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. Petrograd, 6. marca. V navzočnosti carske rodbine, ministrov, generalitete in poslanikov Romunske, Bolgarske in Srbske se je položit včeraj temeljni kamen za« spomenik umrlega velikega kneza Nikolaja Ni-kolajeviča.
Proslava ruskega jubileja v Srbiji. Belgrad, 6. marca. Danes so bile v Belgradu in v vsi Srbiji slavnostne službe božje za pokojne člane vlada« joče ruske carske rodbine Romanovov. V katedrali so prisostvovali službi božji vsi člani vlade in diplomatskega kora, razni državni dostojanstveniki in odličnjaki. Kralja Petra, ki je bolan, je zastopal kraljevič Gjorgje, Vse mesto je v zastavah. — Jutri je služba božja za rusko carsko rodbino. Danes popoldne sprejema rusko poslaništvo čestitke. V Petrograd je bilo poslanih na stotine brzojavk.
Borza in jubilejske slavnosti na Ruskem. Dunaj, 6. marca. Današnja borzo je precej razburjena radi dejstva, < manifest carja Nikolaja niti z eno b sedo ne omenja mednarodnega pok žaja.  Vsled tega so današnji kurzi znatno popustili.
54 štev,
SLOVENSKI NAROD.
Suan 5.
Umetnost.
Dva koncerta »Glasbene Matice«. V petek, dne 7. in v nedeljo, dne 9. marca bomo slišali v koncertih »Glasbene Matice« po 19. letih zopet znamenitega Dvofakovega »Mrtvaškega ženina«. To delo je tako popolno v vseh posameznostih in celoti in umetniško uglasbeno, da je pravo vzorno delo za vzgojo glasbenih umetnikov - skladateljev in občinstva. — »Mrtvaški ženin* nudi občinstvu največjo in najpopolnejšo naši ajo, sodelovateljetn pa veliko obzorje, ki je naravnost neizčrpljivo. Velika umetnost in vrednost tega dela se kaže v tem, da je pri vsaki ponovitvi vedno lepša; vsako novo slišan je in izvajanje nudi izvajateljem in poslušalcem nove lepote in naslade. To učinkovanje je pač znak nesmrtnosti dela samega in njegovega stvaritelja. V svetovni glasbeni literaturi temu delu ni enakega svoje vrste. Nihče naj ne zamudi prilike, slišati odličnega skladatelja vzorno delo.
Pri koncertih »Glasbene Matice« dne 7. in 9. marca se proizvaja slavno delo največjega novodobnega skladatelja Dvofaka: Mrtvaški ženin.. Veliki geniji so stremili za tem, da so zlasti dvignili etične zaklade svojega naroda na visok pomnik umetnosti. V tem stremljenju je zla-sti tudi češki pesnik Erben v svojih Kiticah« podal češkemu narodu, vsemu Slovanstvu in vsemu kulturnemu svetu znameniti zaklad-narodnih pravljic v dovršeni pesniški obliki in v čisti strogi etiki, med njimi zlasti tudi prekrasno balado o »Mrtvaškem ženinu . Dvofakov glasbeno - umetniški predhodnik — Smetana je proslavljal svojo domovino na ta način, da je vse njene naravne epote in bogastva oživotvoril v glasbenih simfonijah, pod naslovom: Iz moje domovine . Izmed njih se je v Ljubljani proizvajala z velikim imictniškim uspehom »Vltava«. — i Korak pa je zlasti v glasbi na novo ustvaril in oživotvoril krasne pravilne svojega naroda. Med njimi pravljico o Rusalkah. v svetovnoslavni v Ljubljani izvajani operi »Rusalka« in zlasti tudi Erbenovo pesnitev narodne pravljice o Mrtvaškem ženinu . Dvorakov »Mrtvaški ženin- je lorej glasbeno umetniški izraz prekrasna narodne pravljice, polne bise-ov narodne modrosti in nravstvenega etičnega čustva, čustva in izkustva narodovega, ki nas ob prekrasnem svojem koncu uči, kako se je v stiskah treba krepko tn pravično staviti v bran in krepostno zmagati: Da nisi stavila se v bran, tvoj konec bil bi zdaj strašan; raztrgano bi ti bilo, kakor košulje te, telo. — Mrtvaški ženin« je pesniški narodni Kiser na višek povzdignjen po • \ (.rakovi nesmrtni glasbi. Pesnik, književnik in neknjiževnik, glasbenik, umetnik in neumetnik, najde v tem velikem delu spodbuje, nravstvenih pravcev, naukov narodne modrosti za življenje, pesniški in ^lasbeniški vzor umetnosti, tešila in naslade, ki jih more dati visoko nad origami in bridkostmi vsakdanjega ivlienja prestolujoča, učeča nas in blažeča umetnost.
Izpred sodišča.
Izpred tu!:ajsniega porotnega sodišča.
Pretep zaradi psa. Dne 8. julija tn. 1. zjutraj sta šla Janez Kržišnik, pobestnika sin iz Sv. Ožbalta in Tine Stanovnik,   delavec  pri Sv. Barbari
nimo Bernikove hiše pri Sv. Barbari. Bila bta ze nekaj opita, in kako bi ne bila; vsaj jima je dala posestnica Barbara Hribar, ker sta prejšnje popoldne pri nji na vrtu obirala češnje po končanem delu dovolj pijače, potem
ta pa še sama pila v pozno noč. Kakor po navadi fantje v takem stanju, sta bila tudi ta dva precej glasna, zato je začel priklenjen Bernikov pes nad njima lajati, kar je ta dva tako ujezilo, da sta ga začela pretepavati in suvati,
tato sta pa še iz hudomušnosti zlomila malo smreko pri  hiši. Krenila
ta proti Ločnici iskati urno verižico, 1 atero je Kržišnik zgubil. Ko zaslišijo Bernikovi trije sinovi, ki so v bližini !;išc razmetavali seno, cviljenje psa, so :ekli Kržišniku in njegovim tovarišem nasproti. Franc in Tomaž Bernik sta jela metati kamenje proti njima in je bil pri tem od enega kamna zadet v prsa Kržišnik. Vsi trije bratje so ju nato napadli z vilami, nakar se je pričelo občno ruvanje, tekom katerega jc Kržišnik pograbil puško, katero je prinesel France Bernik iz svojega stanovanja in katero je smel opravičeno nositi kot lovski čuvaj, katero pa je pred pretepom položil na tla, s kopitom te puške je udaril Tomaža Bernika po glavi. France Bernik mu jo je pa ^opet strgal iz rok, odskočil par korakov nazaj, potem pa sprožil strel na Kržišnika. Od svinčenih zrnov v desno roko zadeti Kržišnik je zadobil tako težko pokvaro, da mu je roka ohromela ter postala za vsako delo nerabna.
Vrh temu pa so svinčena zrna ranila tudi desno podimeljsko jamo. Očivtdno je, da s prestreljeno ohromelo desno roko, okvarjencu nemogoče z delom svojih rok nadalje se preživljati, kar pospešuje še dejstvo, da ima tudi levi kazalec nekoliko ohromel. Obdolženec se zagovarja, da je zaradi tega ustrelil na Kržišnika, ker je šel ta z vilami na brata Tomaža. Da pa ta zagovor ni resničen, sledi izpovedba Janeza Kržišnika, ki potrdi, da je takrat ko je Bernik na njega ustrelil, čisto mirno stal, in da ni imel ničesar v rokah. Obdolženčev zagovor je pa tudi ovržen po dejstvu samem, kajti s strelom je bil prebil celo desno zapestje. Zdravnika izvedenca pa pravita, da če bi ne bil okvarjenec v trenotku strela držal svojo desno roko nad desnimi dimljami, bi se bil gotovo mrtev zgrudi, torej ni mogel imeti takrat vile v rokah. — Sodišče je stavilo porotnikom 2 vprašanji. Porotniki so zanikali prvo vprašanje, vsled česar je drugo odpadlo in Bernik je bil oproščen.
* * *
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu. Zagonetni  stre!  na Zameško-
vem. Dne 24. novembra je bilo na Zameškovem v gostilno Jožefa Kresala ustreljeno. Sibre so ranile več oseb. Zaradi tega dejanja je bil na podiagi indicij obsojen neki fakin na 18 mesecev ječe. Obširnejše poročilo sledi.
Umor pri Št. Jerneju pokopan. Iz Novega mesta se nam poroča: Afera umora v St. Jerneju je po dolgi preiskavi na graški fakulteti, oziroma tudi po izvedeniški preiskavi v Ljubljani, vendar enkrat — pokopana. Izvedenci so konstatirali, da je res be-stijalnega umora nad 131 etno deklico obtoženi trgovski vajenec Kopitar nenormalen, za svoje dejanje neodgovoren. Sklicujejo se na to, da je iant epileptik, da je njegov oče pijanec (po katerem pa so naši zdravniki zaman iskali, ker ga mati taji) in da sploh izhaja iz raznih drugih okolščin, da fant ni duševno normalen, kakor to zahteva zakon, da storilca oprosti kazni. Slučaj bo kmalu star eno leto; obravnaval se je ob poletni poroti v Novem mestu, obtoženca je takrat zagovarjal državni poslanec dr. Ravnihar, ki je, kakor znano, odločno nastopil proti mnenju domačih izvedencev in ki je sedaj res dosegel uspeh.
Bazne ste i.
* Novi živinozdravniški institut na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da bodo novi živinozdravniški institut zgradili v cesarskem vrtu v Lainzu.
": Težka nesreča. Iz Berolina poročajo: V Grossenbaumu pri Dnis-burgu se je v ondotni železarni podrla neka nova stavba. Šest oseb je bilo ubitih, 30 oseb pa bolj ali manj poškodovanih.
* V vlaku se ustrelil. Z Dunajskega Novega mesta poročajo: Predvčerajšnjim zvečer so našli v poštnem vlaku Dunaj - Semmering 201etnega trgovskega nastavljenca Alfreda Strasserja iz Feldkirchna na Koroškem v klosetu s prestreljeno glavo. V pismu, ki ga je zapustil, je navedel kot vzrok samomoru dejstvo, da ga je njegova ljubica vedno zasledovala in da je zaradi tega izgubil svojo službo.
* Prijet slepar. V Teplicah na češkem so aretirali 431etnega pivo-varja Teodorja Budno zaradi velikih sleparij. Budna je doma iz Vranskega pri Ceiju. Budno zasledujejo dež. sodišči v Ljubljani in Gradcu, nadalje drž. pravdništvo v Monakovem, policijsko ravnateljstvo v Berolinu, okrožno sodišče v Št. Poltnu in sicer deloma zaradi sleparij, deloma zaradi ponarejanja menic, pa tudi zaradi tega, da nastopi svojo kazen.
* Lvovsko vseučilišče. Iz Lvova poročajo: Po naročilu rektorja so zaprli vse institute in laboratorije medicinske fakultete. Vstop v institute ni dovoljen niti proti legitimaciji. Pri vhodu je nalepljeno rektorjevo sporočilo, da je v vseh oddelkih fakultete ustavljeno vse delovanje. Pe-del sprejema na dvorišču od dijakov indekse, ki se mu izročajo čez ograjo, da jih da v podpis profesorjem. Pred vhodom stražijo poljski dijaki, ker se boje, da bi cionistični medicin-ci ne napadli poslopja.
* Grozna nesreča. Iz Varšave poročajo: Blizu postaje Ruduia se je pripetila v vlaku kijevske železaiice grozna nesreča. Neki pasažir tretjega razreda je vsled neprevidnosti razbil steklenico, v kateri je bil bencin. Bencin se je raziil po tleh vagona in se tam užgal ob ostanku goreče cigarete. Dogodila se je grozna eksplozija. Ena stena vago.iov je bila raztrgana. In večje število se je užgalo ter popadalo na železniški tir. En otrok je zgorel. Skoro vsi pa-sažirji v omenjenem vagonu so se težko opekli, štirje leže smrtnone-varno poškodovani v bolnišnici
«P«ltt prMM sroiko KVSpUi.
u w korist
eltTOMfcik uMteitov. krunili tfoMtkov, slik dema-ti* slikarjev, trstika k I e.
Gospodarstvo.
— Svarilo pred razstavo. Kakor se čuje, namerava se leta 1913 v Parizu prirediti razstava za moderni konfort. Udeležba na tej razstavi se nujno odsvetuje. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni trgovske* in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Damšnii lisi obsega 6 strani
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina iu tisk »Narodne tiskarne«.
Nežni, slabotni otroci
se kmalu popravijo, ako nekaj časa redno dobivajo ribje olje Scottova emulzija. Dosti bolj slastna in užitna kakor navadno ribje olje, jo ponavadi radi uživajo, je lahko prebavna ter hitrega učinka. Scottova emulzija pospešuje nastanek trdega mesa ter razvijanje mišic in kosti. Vsled splošnega ojačenja otroci kmalu začno kazati več veselja do življevja in že v kratkem času bodo začeli veselo skakati. Scottova emulzija, pri kateri je redilna vrednost še povišana z mineral- I nimi dodatki, je nedvomno na prvem | mestu, biti pa mora pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti v pošiljat v i 60 v v pisnienib znamkah dobite od tvrdke SCOTT a B0WNB d. z o. z. ca Dunaju Vli. sklicevaje se na naš Ust enkratno -.pošiljatev poizkušaj« od kake lekarne.
Mnenje gosp. dr. Fr. Sorgerja, zdravnika štajerske deželne bolnišnice
v Feldhofu.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
V odgovor na Vaše cenjeno pismo meseca maja 1911, Van odgovarjam, da Vaše železnato kina - vino Serravallo izborno služi kakor okrepčilo za želodec in oslabelosti sploh.
Feldhof, 6. junija 1911.
Dr. Sorger.
Svila za bluze
meter od K 1*15 narrej, poslednja novost. Franko in že ocarinjeno na dom. Bogati vzorci takoj. — G. Henncberg, dvorni dob. Nj. V. nemške cesarice, ZUrich. 5
cee
Fayeve pristne
■e Izdelujejo iz idravflnlh vrelcev m In XVHI občine kopallioe Soden ob Tannneu in so se
že stoletja
grl kaliju, iiripavostl. innhlalHD Katarju
Izvrstno obaaiale* Pocsredbe zavra &a]ta. Cona K i-25 za AkaHlo. Dobiva se povsod. Dobiva sa povsod.
Specialiteto
za prod. vina. PATRAS, (Grško)
kot zdravilna ia namizna vina nedasežua.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 Slgm. Wlntor, Dunaj, Hl 1.
ff
IMuisol"
od
Bergraaana & Co. Dečin o/L
€97
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zaiogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2*50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Urala! karti iaaajtkt ter« 6. narca itlS
■oloftfcool iMPlHL.
4*/t maievfl renta   . • • •
4*2*/« srebrna renta . . • .
!•/• avstr. kronska renta • .
ogr. !• t» • • 4% kranjsko deželno posojilo
4*/« k. o, talke de*, banke .
Srafika.
^reCke (s f. 1M0 «/•   • . „    1864 • •  • •
tiske......
čemeljske T. izdaje .
m     n*. .
ogrske hlnoteJne . . dan. kcmanslne •
svatr. kreditne . . .
lfuhff*~ske  .   .   . .
svttr. rde?, križa  . .
OfiT.     „      h      • •
ra*"!k*.....
turU*- . .  . • . .
rjalsilo«.
f.|ubffans1<«* kreditne ban** .
Avstr. kreditnega zavoda . .
Dunajske bančne KriiJh* . .
Tufne železnice.....
Orfavne *e1ezn*ce .  . . .
Alplne-Montan    .  .  .  • •
Češke sladkorne družbe  • •
Zivnostenske banke.  . . .
h ii ii ii ii m •I ii •i ii •i ii
Valut«.
Cekin! Ma.*e Frank! Ure . Rublji.
besani
8515 88 0
85 35 84 20
88 —
453 —
634 — 299 -279 50 248 — 240 — 4S7 — 485 -67 — 52 — 3250 28-228 50
<16 — F33 25 519 O 114 25 7^8-25 105550 35 v -271 50
11-41 118-25
95-80 93 80 254-25
Bfaforsi
853S 88-25 85 55 8440 94-50 89 —
463 —
646 -311'— 291 50 260 — 248'— 499 — 495 — 70 — f6 — 37 50 32 — 23150
417 —
634 25 !-20-n0 115 2S 709 25 105650 3r;0-— 27250
11 46 118-55 95 90 94 — 255--
oene v Budimpeštia
Dne 6 marca 1913.
Termin.
Pšenica za april 1913 PŠenra za oktober 1913.
Rž za april 1913       . . .
Rž za oktober 1913 .  . .
Oves za april 1913       . .
Oves za oktober 1913   . .
Koruza za ma« 19H      . .
Koruza za julij 1913 .  • .
za 50 ker 11*49 za 50 kg 1219 za 50 kg 9 74 za 50 k* 9-68 za 50 k2 9 79 za 50 kg 9*63 za fi 3 kg 7*49 za 50 ks  7 73
Višina nad morjem 306*2
Srednji zračni tis* 736 mm
rt 'j
* ; Slanje I «^ «VS 1 »»aro- 2"
•JSf metra vanJa   v mm
s 2
Vetrovi
Nebo
6.
2. pop.I 742*9 9. zv.! 744 8
7. zj. ! 747-9
13*2 j si. svzh jpol obač 7 0 brezvetr. del. iasno
00
jasno
Srednja včerajšnja temperatura 54, norm. 19° Padavina v 24 urah 0*0 m*n.
I
Sprejmejo se iako]
844
1
in vajenec
v stalno delo. Pomočnika morata biti izurjena pri opravi in pri vozeh —
Mihael Osolin, sedlar, jennenar in izvosM v Domžalah.
najličnejše izvršitve in najboljše kakovosti dobavlja c. in kr dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica glasbil v Mostu št. 2394 (Češke). Harmonike po K 5*—, violine po K 580, citre K 48\ orglice 80 h, okarine 70 h, piščalke K 1-70, pihalni akordeoni K 250 v najbogatejši izbiri. Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. —
Zahvala.
Pred mojim odhodom iz Šmartno, in Litije priredila so mi ondotna narodna društva in sicer: pevsko društvo Zvon, Gasilno društvo, Bralno društvo, društvo Sokol in Planinsko društvo časten večer. Šmartinske narodne dame pa so mi poklonile krasen dar v spomin. Sploh mi je slavno občinstvo izkazalo bodisi pismeno ali ustmeno toliko simpatij, da sem ponosna na kraje, kjer sem toliko let preživela. Naiprisrčnejšc se torej vsem zahvaljujem kakor tudi naprednim kolegom in koleginjam in damam ia Litije in Šmartna za častno spremstvo. V najlepšem spominu mi ostane napredno Šmartno in Litija in jim kličem Nazdar!
Cerklje na Dolenjskem, 2. marca 1913.
Kristina Demšar
860 učiteljica.
M so iilanka olrt
z landauerjem in napol pokritim vozom, ter angležko opravo. — Vpraša se:
Jenkova ulica štev. 13f Vodmat.
849
Svarilo!
Podpisani tem potom naznanjam, da nisem plačnik za nikogar, kdor bi napravil na moje ime ali račun kak dolg v gostilnah ali kje drugje. 843 Gregor Podrekar, posestnik v VižmarjaK
čenka
se sprejme v trgovino z ml Hip.
Franc Božiček, Sp. Idrija.
Okreten gospod, dobro uveden pri xs> devnin odjemalcih se išče proti proviziji za
ivnega zastopnika
za prodajanje opitane perotnine,
Ponudbe pod „W. H. 7867'« odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj L, Sellerstfltte 2«
868
za stalno večje delo
se takoj sprejme.
Wil]em Pfundner, Kranj, Glavni trg.
v prijaznem in prometnem trga na Sp. Štajerskem, z vso pritiklinoin pohištvom
se s 1. aprilom i L da v najem.
Naslov pove upravništvo »SI Naroda«.
Sprejme se 841
kontorist
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vešč stenografije in strojepisja. Nastop takoj. — Ponudbe:
Ljubljana, poštni predal štev. 3.
korespondenca.
}/[lad h obraten gospod seli Stooiti v fcoresoondenco 5 mlado, izobraženo gosoico. 813
Cenjene ponudbe do 20. marca na upravn. „Stov. Aaroda" pod „ft[lado veselje".
Išče se
ekla
ki zna nekoliko kuhati ter je urna in čista, za mesto na Dolenjskem. Plača do 28 kron mesečno za samostojne delavke. 822 Naslov v upravn. »Slov. Naroda*.
Sprejme se na Koroškem sredi marca 837
odololko
resna moč, mešane stroke, ki je obje dnem nekoliko vajena knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. Istotam se sprejme (vrat deček z dežele, ki je vsaj nekoliko nemščine zmožen kot nČenOGu Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Gostilna
rozdu
v Mariboru prenovljena« 818 Izvrstne, nov© opremljene sono za tujce.
Priznano dobra kuhinja. Izborna raznovrstna vina. Vsak čas kopel v hiši. Si parla italiano. On park francais. English spoken.
MLF
8014
Stran 6.
S L. O VENSKI NAROD.
ii Moderno zidana n !
niša
s tremi lepimi stanovanji s kopel j o,
•e agotiBO prsja sa Peti n Boioo dolino 42.
Samo kratek čas!
Priporočam p. n. občinstvu oddelek samo
ii
in jutrovskih vezenin
po znižanih cenah. — O. Feradjedjian
iz Carigrada, sedaj
v Ljubljani, Mastni trg 8 IL, levo.
54. Štev.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se
12 vplačili.
- •% vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. . .-. Reiervni ioadi K SSk4tf.438<9t — Izplačane oaakedalaa in kapitaUfe S 123,257.693*77 Po velikosti druga vzajemna marovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno opravo.
. V »a pojaaalla daj a« ■■■
■t Mm mm i w& t jpj ulici m 12.
UaaaafiBaaaaaaaaaHBjaaaaaaa^^
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Pozor? Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
7 48
Urah
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo- ] lesni snolovil, iztok, kapa- ' vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomcčki odpovedo
■mm
686
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 Škatlji za IS     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delti Laborateire de Prežiš [Mmii Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ukana MaiiaSi!!, BodapeSta. n. Liszl hmiMi a
po povzetja ali ako se znesek pošlje nanre.
Hodna in športna trgovina za gospode
P. MAGD1Ć
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da ie svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovoren m sicer v nedvomljivo največji izbiri.
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, Jcravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri seclajmji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah!
Proda se dobro ohranjen SeMertov
billard
po nizki ceni. 817 Naslov pove, upravništvo ,Stov. Naroda.,
Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
S up on m 5*10 dolg
za pgboIbg molio obleko
(suknja, hlače, telovnik) s   stane samo
1 kupon  7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalie blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ;:
Zaloga tvornice za Sukno
Siegel-Imhcf v Brnu (Bruenn). ser Vzorci gratis in Iranko, fjeei
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
3701
tečen in hraniv ter 1^ ostane čez 8 dni enako svež in sočen* razpoš«!ia po 36 vin k<? Gradfanska pekara d. cL v Zagrebu, Dalmatinska ulica 12.
Iščemo marljive krajevne
Št. 1078/V1II.
850
Ventilni vozovi.
14/18, 24/28, 40/45 UP. s
25/30 in 30/35
K A IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
IIV f P kršfla, kostume,
II S I nočno halje,
11 m S perilo in vsako
i i B modno blago.
5d M Ju Zelo solidna tvrdka:
M. Krištof ič - Bučar
Linblfana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstni opravi, as
3yrup Sarsaparsllae
compoi ■ sidrom.
ČIstflo krrl. Siekl. K 3-80 In 7-3».
S Sttll eompos.
Nadomestilo za Poin-EzpeCer s sidrom. Bolefiiae a"jla2a«o5o sređstre ia Tđrjnie»Jc pri prehlajeaja, rermatlzma, pretijo itd. Itd. Steklenica K —V—.
Želcznato  beljakovffiasta tinktura a sidrom.
Za malokrvnost in bledienost.
Steklenica K Steklenica K 1-40.
Deatra se pa lekarnah «11 pa nararnost ad
Dr. B1CHTEHJE V K Ichoroe „Pri aiatem lern", Praga U EUaabsta* tftda 5.
Proti praha jem, luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznana
tao-chiii tinta
Liberška tvornica avtomobilov z o. z.
■
Korel Ča
524
Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9-12.
katera   ekrepouje   lasliče, odstranjuje luake in preprečuje Izpadanje lae.
t steklenica z navadam f krene.
Razpošilja se s obratno poito ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil,
medlo, mil, medicina!, vin, špeoliali
tat, najfinejših parfumov, kirurg likih
obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Del lekarno Mlkmn Lensteko
v Liabljas! Ritljm usta it. I.
poleg novozgrajenega Fran Joiefovegi
inbii. mostu. 17
▼ tej lekarni dobivalo lersvUa rudi elani bobtisklb Magala ieftae Metalec, c fcr. toseeme tovarne ta ekr. bolalobt Maasfiae v MaelleaL
Prt c. kr. tobačni tovarni V Ljubljani se izvrši povečanje in rekonstrukcija stranišč.
V svrho ugotovitve del se razpisuje konkurenčna obravnava in se določi rok za vlaganje ponudb do 20. marca 1913.
Podrobnosti so razvidne iz razglasov v uranai »\Viener-Zeitung«, v uradnem listu za Kranjsko aLaibacher Zeitung«, v »Osterr. Wochenschrift fiir den OfTentlichen Baudknst« ter v »Oes'.err. Zentralanzeiger iiir das offentliche Lic ferungswesen«.
Pojasnila se dobe v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani med uradnimi urami.
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije.
Na Dunaju, dne 19 februarja 1913.
C. kr. sekcijski šei in generalni ravnatelj:
Scheuchenstael i. r.
w w
M M M M H
Ljubljanaf
Martte Ter. cesta si U : (Kolizej). :
XXHHX
LjafbSjarss 3
Marije Ter. cesta št. U s (Kolizej). :
jiliilfi is ta
• v
w
:: v različnih najnovejših slogih. :: N
H
Priznano solidno blago
M.»e™^T,:;.u. H vsakovrstni! si. ogledal it
i lil ID um
različne kakovosti. =
Velika izbira 3408
2 otroških vozičkov,
Slavnemu občinstvu
8CS
najtopleje priporočam ravnokar došle najnovejše pomladne kostume, palecoje, krila *in bluze za dame in deklice9 nadalje raglane, obleke in klobuke vseh modnih barv za gospode in dečke kakor tudi oblekce za otroke.
Cene priznano nizke! — Postrežba točna in solidna!
,Anglesho skladišče oblek' :: O. BJEfBNATO V1Ć ::
Ljubljana ■ Mestni trg 6 ■ Ljubljana
59
52
.D
5