Posamezna številka Din 1-—. Foswina plafiana * gotovini. 35 par [Zadostuje, da Vam takoj dostavimo poskusne številke. Pišite še danes »> Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Gl AS Uprava: Gajeva I, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust ! NARODA L Današnja številka vsebuje: Na Vidov dan Kongresne svečanosti Vidovdanska elegija Najuspešnejše šolsko leto po vojni Delavstvo je važen del celotne kulture Srbsko šolstvo v Rumuniji Padec naše izvozne trgovine v maju St. 59 irpÄ"** V Ljubljani v petek, dne 28. junija 1935 Rokopisov ne vračamo L6tO I Po Edenovem neuspehu Kai pravzaoray hoče S§Z1$ S Sz% 9 V Parizu in Londonu so si m edini: posredovanje med Ita-" lilo in Abesiniio je nemogoče SMOL-pasfo Mussolinijeva alternativa: priznajte nam vse ali začnemo z voino! Nova faza v sporu z Abe-sinijo London, 27. junija. W. V dobro informiranih političnih krogih doznavamo nekatere podrobnosti o razgovorih, ki jiti je imel minister Eden z Musolinijem glede italijan-sko-abesinskega spora. Tu zdaj zatrjujejo, da je Eden nesel s seboj v llim konkretne predloge za mirno rešitev konflikta. Toda, ko je izvedel iz Mussolinijevih ust za italijanske zahteve, ki so bile brezkompromisno in do skrajnosti intransigentne, je minister Eden opustil svojo prvotno namero, da bi Mussoliniju ponudil posredovanje angleške vlade in mu stavil v tem smislu konkretne predloge. že v juliju... Današnje časopisje posveča dolga poročila Edenovim rimskim razgovorom glede Abesinije in prav nič ne prikriva dejstva, da Edenovo posredovanje ni uspelo. Senzacijo je danes vzbudila vest lista »Daily Telegraph«, čigar posebni poročevalec poroča iz Addis-Abebe, da v tamkajšnjih krogih pričakujejo italijanski napad že v juliju. Anglija v škripcih V londonskih političnih krogih prav nič več ne prikrivajo vznemirjenja radi zelo delikatnega položaja, v katerega je zašla Anglija spričo nepomirljivega italijanskega stališča. Tu si zdaj prav nič več ne delajo iluzij o tem, da bo Mussolini abesinsko afero, že iz prestižnin razlogov, hotel izpeljati do konca in so si zato na jasnem, da bo Mussolini formalno napovedal izstop Italije iz DN, kakor hitro bi se svet DN ponovno pečal z abesinsko pritožbo proti Italiji. Po dragi strani pa je prav tako gotovo, da bi v primeru italijanskega napada Abe-sinija takoj predložila DN nov apel, do česar bi bila tudi popolnoma upravičena, ker. je še vedno članica ženevske institucije. V tem primeru pa bi se nahajala angleška vlada pred zelo neprijetno alternativo, da bodisi podpira abesinsko pritožbo in s tem povzroči izstop Italije iz DN, ali pa da bi bila gluha za abesinsko pritožbo in bi s tem pripomogla nehote, k pokopu ženevske' institucije. Jasno je namreč, 'da bi v tem primeru prav ona, povzročila s svojim pasivnim zadržanjem kršitev statutov ženevske institucije, obenem pa bi si povrhu nakopala še abesinsko sovraštvo in s tem popolnoma kompromitirala svojo dosedanjo pozicijo v Abeširtiji, zlasti pa svoje privilegije, pri jezeru Tana, od katerega zavisi namakanje Sudana in Egipta. Nov poskus s — skupno demaršo - V takih razmerah je povsem naravno, če angleška vlada smatra za najboljše* da se v pogledu italijansko-abesinskega spora njen »popotni minister« Eden še enkrat poraz-govori do dna s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, ki je baje naklonjen angle-ško-francoski demarši v Addis-Abebi, ki naj bi z indirektnim pritiskom na abesinsko vlado prepričala abesinskega cesarja, da bi bilo spričo eminentne vojne nevarnosti še najboljše, da bi Abesinija vsaj toliko popustila, da bi Italiji priznala vse zahtevane gospodarske koncesije. Italija grozi z izstopom v vsakem primeru Nič manj niso v tej zvezi zanimiva izvajanja rimskega dopisnika tukajšnjega lista »Daily Express«, ki v svojem poročilu iz dobro informiranih rimskih krogov zatrjuje, da Italija ne bo nikdar dopustila, da bi se p abesinskem vprašanju še enkrat razpravljalo v Ženevi. Isti dopisnik javlja celo, da bo Italija zapustila DN tudi v primeru, če bi do ponovne razprave ne prišlo, a bi Abesinija še nadalje ostala članica DN. Tako se je položaj po Edenovem obisku še bolj zapletel in tukajšnji politični krogi so si zdaj že povsem na jasnem, da bi z vsakim novim poskusom posredovanja še bolj razdražili že itak preveliko italijansko občutljivost in tako samo pripomogli do čim prejšnega udara v Vzhodni Afriki. Zadnje upanje • »Daily Telegraph« poroča iz Addis-Abebe, da želi abesinska vlada zavzeti takšno stališče, da bo podprlo Edenove napore za mirno ureditev italijansko-abesinskega spora. Abesinska vlada ne bo nasprotovala gospodarskim koncesijam Italiji, pod pogojem, da te koncesije ne bodo kršile abesinske neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti. Tako n. pr. mislijo v poučenih abesinskih krogih, da koncesija za gradnjo železniške proge ne more vsebovati tudi določbe d koridoru; abesinska vlada pa bi tudi ne mogla priznati Italiji pravice do nadzorstva saino italijanskim organom. Mussolini zahteva preveč Daily Telegraph« pravi, da Mussolinijeve zahteve visoko presegajo britanske predloge. Italija išče prostora za svoje odvisno prebivalstvo in neovirano možnost izkori-; spanja, dozdevnih .velikanskih bogastev rud na severu in v severovzhodnem, delu Abe-smije. Razen tega hoče Italija kontrolo nad abesinsko zunanjo politiko, pristala bi pa, da ostane abesinski cesar kot lutka na svojem prestolu. Vsi Italijani upajo, da se bo ta cilj dal doseči brez vojne. »Morningpost« piše, da je Edenovo počilo o razgovorih z Mussolinijem, ki ga je včeraj poslal britanski vladi, zelo resno. Glavna naloga ministra Edena v Rimu je bila, da odstrani vojno nevarnost v Ariki. Edenovi predlogi v Rimu pomenijo skrajni napor za ohranitev miru. Toda izprevideti smo morali, da je bilo spričo Mussolinijevega zadržanja vse to nesmiselno. Predlogi za dosego načelnega sporazuma med abesinsko, egiptsko in sudansko vlado so brez dvoma vlili poguma Italijanom, da so še sami ustvarili in zdaj forsiraj o svoj lastni načrt. Vojna se zdi neizogibna. »News Chronicle« piše, da si bodo pri današnjih britansko-francoskih razgovorih v Parizu v svesti, da stojimo pod veliko vojno nevarnostjo jeseni in pred izzivanjem Društva narodov po Italiji. Ta nevarnost je prav tako velika kakor japonska nevarnost v mandžurskem vprašanju. Če bo Mussolini 0|Stal pri svojem sklepu, da pojde v vojno t Abesinijo, bo treba odločiti o izvaj -nju sankcij proti Italiji po določbah statuta Društva narodov. V Parizu so si edini: Eden ni uspel... Pariz, 2'.junija. Ha vas poroča: Pariški listi so mnenja, da angleški minister Eden ni dosegel tega, kar je nameraval. To velja zlasti za abesinsko vprašanje. »Peti! Pruisien« ugotavlja čisto na kratko, da se je poizkus angleškega posredovanja med Italijo in Abesinijo ponesrečil. »Echo de Paris« prav tako odkrito pove, da je angkško posredovanje propadlo. Laval — razsodnik lasti sogiršajo v tem, da Velika Brkamjn ne bo poizkusila spraviti Francije v nasprotje z Italijo zaradi abesinskega vprašanja. Ni pa izključeno, da bo predlagala Italiji predsednika francoske vlade Lavala kot razsodnika v sporu med njo in Abesi-nijn Vojna z Abesinijo v jeseni Današnji »Oeuvre« ima zanimivo poročilo o pravih namenih Italije v Abesiniji. List riajprej ugotavlja, da je Eden odšel iz Rima brez lavorik. Nato pa dokazuje: Mussolini mu je jasno pojasnil svoje mnenje, ki ga je mogoče takole prikazati: Italija ne more sprejeti angleškega predloga o gospodarskih koncesijah Abesinije Italiji s tem, da se istočasno prepusti Abesiniji neko pristanišče v britanski Somaliji. Mussolini zahteva, naj Abesinija sprejme vse gospodarske in druge zahteve Italije od prve do zadnje točke. V nasprotnem primeru bo Italija stopila v jeseni v vojno če ne nastanejo nepremostljive tehnične težkoče zaradi tarifnega gibanja grafičnega delavstva, izide prihodnja številka našega lista jutri v soboto 29. t. m. Ta številka ho obenem tudi nedeljska. Na Vidov dan Vsako leto se nam vrača naš Vidov dan. Vsako kdo obdan od novih dogodkov, a on sam vedno sanj sebi enak, kakor večna skrivnost, ki sije skozi mrak preteklosti v zmede sedanjosti n išče pota bodočnosti. Vidov dan je dan žrtev, zato je to praznik mrtvih in živih. Zdi se nam, da se z njim prelomi leto, ko stopamo šest mesecev proti njegovi sredini in se mu potem; šest mesecev zopet odmikamo proti novemu letu. Kakor da se mu po šestih stopnicah bližamo— obstanemo — se zamislimo — poklonimo se žrtvam — in zopet po šestih stopnicah odhajamo. Tam zunaj je »vet in vrvenje, borbe stanov in narodov, tekma držav in ljudi — tam doli leži Vidov dan kakor globok tolmun, v katerem odseva naša zgodovina, naša narodna duša, naša Usoda. Kakor tiho svetišče leži Vidov dan sredi leta, sredi naše domovine, sredi našega življenja. Tam je oltar žrtev, pred katerim se klanjamo. Svet je ta dan, svet je ta kraj, svet je ta oltar. V njegovem dnu leži Kosovo z vso s>vojo mistično opojnostjo; v krvavih zarjah se blešči iz globin, kot posoda vse skrivnosti, od koder kipi poezija junaštva in požrtvovalnosti. To je najsvetejši misterij našega narodnega življenja. V tem .misteriju je opojna moč naše sile in rasti. Srečen narod, k iima »voj misterij. Nesrečen narod, ki ga nima. Kajti prazno je življenje, ki se he more izkazati niti z eno veliko žrtvijo na oltarju ljubezni. Naš narod se more izkazati ne le z eno žrtvijo: stoletja naše zgodovine so bila nepretrgana vrsta samih žrtev, ne le ob Vseh mejah, ampak tudi v notranjosti naše širne domovine. In vse te žrtve so bile položene na oltar ljubezni do rodu, do zemlje, do jezika, do vere. Hekatombe leže ob našem narodnem žrtveniku in pričajo o težki Usodi našega naroda, ki mu je določala mukepolno in frpko pot skozi stoletja do zmage. Do zmage? Ali »mo že na višku zmage? Obstojimo za trenutek ob veliki skrivnosti našega narodnega misterjia. Tam na dnu Se sveti Kosovo. Guslarji sede okrog, pesmi odmevajo. Čudovito zmaguje življenje nad smrtjo. In tam ob robu stoletja samih žrtev — trpljenje in borbe zasužnjenega naroda. Koliko junakov s sklonjeno glavo, z zvezanimi rokami, z odprtimi ranami. In tik za njimi nov krog: Karadjordje in njegova vojska. Vojvode, knezi in junaki. I zopet nov krog. Bosansko-herce-govska raja, Petar Mrkonjič, ustaši, balkanski borci iz časa osvobodilnih vojn. Kakšne vrste bojevnikov od vseh koncev in krajev, od Balkana do Triglava, od morja tja do posavskih ravnin. In zopet novi rodovi, junnaki novega stoletja: kralj Peter in njegova vojska, junaki s Kumariova, Prilepa, Bitolja, Skadra in Odrina. In tik za njimi milijoni novih trum: to so čete iz svetovne vojne, one, ki so se bile na Ceru, na Rudniku, ob Drini, ob Savi, ob Donavi in Moravi, ki so prinašale osvobojen,je vsem, kakšne legije! In za njimi oni, ki so onemogli v albanskih gorah in ob bregovih Adrije, kjer jih je sprejela sinja grobnica. In oni s Krfa in Vida. In zopet novi žrtvovale! svoje krvi s Soluna, Kajmakcaläna, Kozjaka. In oni, ki so padli zadnji na pohodu v Srbijo, in oni, ki »o padli na Blejali za Sočo, za Koroško, za Prekmurje, za Adrijo. Ogromen je naš narodni žrtvenik — nepregledne so žrtve — velik je naš praznik, naš Vidov dan! In danes zopet stojimo ob njem, kakor vsako leto. Postojmo, zamislimo se za trenutek. Na scedi leta smo. Odkod in kam? Srečni smo mi 'vi- ki stojimo ob darovih mrtvih. Ali jih znamo ceniti? Ali smo vredni njih žrtev? bstojimo, pomislimo. Ali bo konec žrtev? Ali ie naša zmaga popolna? Ali ni tudi naša dolž-"nst, da položimo nekaj na ta Oltar žrtev? Ce urugoga ne, vsaj košček »voje sebičnosti, kajti o Je tisto zlo, ki uničuje uspehe požrfvoval-*os i. Ali čutimo v sebi ves misterij Vidovega ne? Ako ga ne čutimo, ga nismo vredni, in vse zlo sedanjosti izhaja iz-tega. da ne’čutimo ue cenimo vrednosti žrtev. Mi smo genem- cija, ki j.> prišla po žrtvovalcih in hočemo živeti od njih žrtev. Zato tak krik in vik okoli narodnih evetuij. Zato tak obupen boj za prvenstvo. Mi pa vemo, da je v našem narodnem žrtveniku in v našem prazniku žrtev skrit najlepši nauk našega življenja. Žrtvujte se za domovino, za narod, za brate! V tej požrtvovalnosti je vsa naša skupna bodočnost. Varujte se nepotrebnih žrtev, kajti nepotrebne žrtve so najtežje. Zato jih ne zahtevajte bd nikogar. Namesto zahtev dajte sami svoj zgled. Zjtvujle! Doba okoli nas je ie»ria. Vsi narodi čakajo ovojih rešenikov. A rešitev je v skupnosti, v ljubezni, v požrtvovalnosti. Kaj bi bilo z nami, da se niso žrtvovali oni pred nami. In kaj bo z onimi, ki pridejo za nami, ki so kri naše krvi, če se ne bomo mi žrtvovali za njih bodočnost. Ali naj oni kolnejo predhodnike, ki nišo bili vredni svojega časa? Veličasten je naš misterij Vidovega dne. Vsaj enkrat v letu se zamislimo vanj. Da začutimo dolžnost, ki jo veleva veliki žrtvenik, de mrtvih, do živih, do bratov. Oni so umirali za nas, mi živimo zanje. In naše življenje bodi žrtev za milijone, ki žive -iz iste- zemlje, iste misii. iste krvi. Dr. I. L. Nov poslanik ČSR Praga. 27. junija. CTK poroča: Uradni Ust priobčuje ukaz predsednika republike, s katerim imenuje za češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. Vaclava Girso. Sprejem kardinala Hlonda. Kraljevska banska uprava objavlja, da se udeleži sprejema papeževega delegata kardinala Hlonda vsa mladina ljubljanskih šol, ki prebiva v Ljubljani. Ob 17. uri v petek 28. junija naj pridejo na Miklošičevo cesto učenci in učenke vseh šol pod vodstvom učiteljstva. Reditelji bodo odkazati posameznim šolam prostor v špalirju. Mladina naj pozdravlja z belimi robci, deklice naj po možnosti imajo cvetje. Zraka, zraka... Pod tem naslovom je objavila »Politika« zanimiv elanek o sedanji politični situaciji ter pravi med drugim: Vlada g. Stojadinoviča mora predvsem dati u-aka pljučam, ki so se že dušila. Ne sme se oicer upati, da bi se kar z eno potezo ustvarila rešitev, toda v ozračju svobodne diskusije se mora najti smer za rešitev. Današnje življenje je mnogo preveč zamotano, da bi ga mogel objeti le en človek, pa naj si bi bil še tako' genialen. Pri nas pa je tudi to nemogoče, da bi mogel en človek na podlagi ene, vsej deželi skupne misli voditi vse množice, pa čeprav le na podlagi skupnih iluzij. Toda pri nas je tako, da nazor'ene pokrajine nima odmeva v drugi. In zaman so vsa prepričevanja zlepa ali zgrda, čutimo, da govorimo s tujimi jeziki, ki jih ne razumemo. Kar nas navdušuje, spravlja druge v obup. Kar nas žalosti, je drugim v radost. A slabe volje ni ne na tej ne na oni strani. So tu le neizravnane ploskve, čez katere se ne more iti kar tako in o katerih je treba govoriti z avto-kritiko in po najbolj enostavnem načelu, da se skušamo vmisliti v mišljenje drugega, ne pa z visokimi besedami, olepšanjem in prikrivanjem ter da se pri tem bijemo na prsa. V našem življenju so velike vrzeli, ki jih ni mogoče zamašiti s tem, da jih tajimo. Najprej jih je treba priznati, in če jih ni mogoče izravnati, potem jih je ti’eba premostiti. Zlasti pa ne iti v drugo skrajnost, če človek ne more doseči vsega, kar bi hotel. Tako globoke so naše" vrzeli, da jih en sam vodja sploh ne more zamašiti, temveč le več vodij, ki so nosilci naših posebnosti. Nevarno je samo sebi pripisovati skrb za državo, ker pod tem se dostikrat skrivajo le osebne strasti in slabosti, ki jih je tem težje pobijati, ker njih nositelji z lahkoto preidejo v nasilje, čim manjšega duha in znanja pa so, tem bolj gotovo, čeprav v dobri veri, dela iz čuvanja države kupčijo za nekoga drugega. Človek ozkega formata se le težko premaga, da ne bi zlorabil oblasti. Samo polna in velika svetloba solnca more razpršiti vojsko neodgovornih parazitov in postaviti diskusijo na pametne temelje, ki jih razumejo tudi najširše množice, kajti brez blagoslova množice se ne more dobro delati. Svobodna diskusija je oni ventil, skozi katerega umirajo strasti in neprijateljstva, in le svobodna diskusija omogoča tudi plemenito tekmo. Vlada g. Stojadinoviča mora dati ta zrak in to svetlobo. «iufrov* elanek čisto drugačnega kova pa je »Jutrov« članek o novi politični situaciji. Tu ni klica po več zraka, da bi .svobodno zadihala pljuča, tu se le toži po starih časih — po vladi JNS. To žalovanje po vladi JNS. To žalovanje po vladi JNS je tako močno, da »Jutro« celo visoko modro docira, kdo je vse kriv, da je nastal novi položaj. Seveda so le drugi krivi, da je ta slavni JNS režim padel, ker kje je še tista svetloba, da bi zagovorniki JNS režima prišli do te avtokritike, da bi spoznali, kako obupno žalostne in usodne napake je delal ta režim po njih sokrivdi. I zato je treba na ves samodopadljivi članek »Jutra« odgovoriti le z eno konstatacijo. Ko vsa Jugoslavija pozdravlja zarjo nove dobe, ko vse kliče po več zraka in več svetlobe, gledajo gospodje pri »Jutru« le nazaj v propadle čase in hrepene ko starci po lepih dneh mladosti, pa naj je bila ta mladost le po okusu zlate mladine. Anahronizem postaja politično geslo »Jutra«. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila. MOTORNI ČOLN SB PRODA za 10 oseb. Poizve se Cerkvena ulica št. 21/1, vrata 12. DIN 210.000"— vredne razne nove slovenske romane in poučne knjige prodamo za dinarjev 42.000"—! Pismena pojasnila daje: Klančnik, Mojstrana 81. UPOKOJENEC, star 49 let, vdovec, želi znanja « čedno ženo do 56 let filaro » prihranki ali dobro idočo obrtjo, tudi upokojenko ali ločenko, toda ne po lastni krivdi. Dopise na upravo »Glasa naroda« pod »Zakon zaželjen«. ŠČETARSKI POMOČNIK, obenem izvrsten čistilec žime, mlad, prosi stalno službo. Dopise na upravo »Glasa naroda« pod »čimpreje«. STROJEPISNI POUK za časa počitnic po detfet-prstneni sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do h>8. in od VsS. do 9. ure zvečer. — Šolnina znižana in slano učna ura samo J)i 2.-. — Pouk se prične dne 3. julija.^ Vpisovanje dnevno od 6. do 148. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15. Jablus Tvarina, iz kalere lahko napravite izboren jabolčnik ali hrušovec, ne da rabite naravne pijače ali vina. Prepričajte se! — Glavno zastopstvo: Franc Reiner, Podčetrtek. V priiakovaniu vladne de- Pripravila se novi tiskovni zakon — Volilni zako v ospredju — Senaiorii se opredeliuieio klaraciie Nova vlada pri knezu-namestniku Beograd, 27. junija. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je danes opoldne sprejel elane kraljevske vlade z dr. Stojadiiiovieem, predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom na čelu. Sprejel jih je, da so se mu predstavili. V pričakovanju vladne deklaracije Beograd, 27. junija, b. Po včerajšnji seji Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev so se poslanci razšli. Večina jih je odpotovala v svoje sreze, da obvestijo svoje vo-lilee o novo nastali politični situaciji. Tudi večina slovenskih poslancev je v teku včerajšnjega dne zapustila Beograd. Iz poteka včerajšnjega sestanka Jugoslovanskega kluba se je z gotovostjo razvidelo, da večina poslancev ž.eli, da se z vsako odločitvijo na-pram vladi g. Stojadinoviča počaka, dokler ne bo vlada na prvi seji Narodne skupščine, ki bo, kakor smo informirani, v četrtek 4. julija, dala svoje deklaracije. Dozdaj se je izrekel proti novi vladi samo predsednik Narodne skupščine Voja Lazič. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z nekaterimi poslanci od levega krila skupine g. Voje Laziča. Izjavili so, da bo skupina okoli glavnega saveza srbskih zemljoradnikov, ki ga vodi bivši minister dr. Dragutin Jankovič in katerega glavni zaupnik je inž. Voja Doševič, ostala zvesta svojemu političnemu vodji Voji Laziču in da bo v opoziciji, ker smatra, da ima nova vlada g. Stojadinoviča v svoji politični oznaki drug pravec, kakor ga je pa obeležil program Jevtičeve vlade, na katerem so bili izvoljeni dne 5. maja. Ker šteje grupa okrog 15 članov, se sodi, da bo v najkrajšem času prišlo do osnovanja posebnega poslanskega kluba in se bo na svoji prvi seji točno opredelila tako na-pram sedanji vladi, kakor napram ostali opoziciji. Vladna deklaracija Kakor smo se mogli informirati, bo vsebovala vladna deklaracija dva dela. V prvem delu bo deklaracija govorila o notranjem političnem položaju in naznačila bodoče delo vlade v smeri političnega pomir-jenja in konsolidacije s tem, da bo vlada predlagala skupščini zakonski načrt, ki bo zajamčil politično svobodo. Drugi del pa bo posegel v našo zunanjo politiko. Sodi se, da bo vlada izzvala obširnejšo diskusijo v parlamentu, v kateri naj bi se iznesle misli in gledanje sedanjega parlamenta na novo vlado in iz katere naj bi vlada spoznala, kdaj naj predloži ta zakon, sedaj ali kasneje. Sodi se, da bo diskusija že takoj pokazala, ali vlada uživa zaupanje ali ne. Nato bo viada pristopila k izvolitvi skupščinskih odborov. Novi tiskovni zakon Beograd, 27. junija, b. V zvezi z novimi zakonskimi načrti, ki jih namerava predsednik vlade g. Stojadinovič predložiti Narodni skupščini v odobritev, se imenuje tudi nov zakon o tisku. Dosedanji tiskovni •zakon, ki je omejeval vsako svobodno izražanje javnega mnenja, se bo ukinil, ker se smatra, da je svoboda tiska neobhodno potrebna. Vendar pa se naglasa, da mora biti tudi v novem tiskovnem zakonu zajamčena do neke mere zakonska zaščita in da bo piscu naložena odgovornost za njegovo pisanje. Volilni zakon Beograd, 27. junija, b. Glavna zahteva sedanje opozicije, pa naj so to parlamen- tarci ali izvenparlamentarci, je ta, da se izpremeni volilni zakon in da se uvede tajno glasovanje. Ustava nikjer ne določa in urejuje tega vprašnja in ko bo izšel nov volilni zakon, se lahko brez vseh ovir določi tajno glasovanje poleg drugih izpre-memb. Senatorji tudi na razpotju Beograd, 27. junija, b. Predsednik nacionalne stranke Kosta Timotijevič je sklical kiubovo sejo za četrtek dopoldne ob 10. uri. Kakor znano, obstojita v senatu dva kluba, klub omenjene narodne stranke in narodni klub, ki mu predseduje senator dr. Šuperina. Prvi klub obsega večino senatorjev, sodi pa se, da bo prišlo že na prvi seji do važnih odločitev v JNS. Kakor smo informirani, se namerava večina senatorjev opredeliti za novo vlado g. dr. Stojadinoviča. Gotovo je, da bo v bližnji bodočnosti nov klub senatorjev, ki bo podpiral sedanjo vlado. Za to sejo vlada veliko zanimanje. Narodna stranka na delu Beograd, 27. junija, b. Glavni odbor Narodne stranke, ki mu predseduje g. Sveti-slav Hodžera, je napovedal več shodov v teku prihodnjega tedna. Na teh sjiodih bodo govorniki razložili svoje gledanje napram politični situaciji od 24. t. m. Kakor smo obveščeni, se ne mislijo opredeliti za novo nastalo politično formo. Člani vlade na Oplencu Beograd, 27. junija, b. Danes popoldne ob 15. uri so se odpeljali člani kraljeve vla- Pod tem naslovom je objavilo včerajšnje »Jutro« uvodnik, v katerem razpravlja o vzrokih in posledicah sedanjega političnega preokreta. Uvodniki izražajo redoma mnenje lista, to pn zavisi zopet od njegovih lastnikov in zato naj najprej ugotovimo to. »Jutro« lastnik je konzorcij, ki ga tvorijo gg.: dr. Albert Kramar, Adolf Ribnikar, dr. Milko Brezigar in polkovnik v p. Alfonz Žerjav, slednji kot varuh premoženja otrok po pok. dr. Gregorju Žerjavu. Konzorcialni deleži so razdeljeni na štiri dele po 20 do 35%. Citirani uvodnik »Jutra: izraža torej mnenje konzorcija, mogoče tudi le nekate-lih članov, ker se govori, da si gospodje kon-zorcialisti glede nove vlade še. niso na jasnem. Kljub temu pa ima uvodnik ambicije, da bi hotel veljati kot izraz mnenja napredne javnosti. Temu pa moramo z vso odločnostjo oporekati, kajti ugotoviti moramo, da ni bilo po izbruhu vladne krize v Sloveniji niti enega zborovanja JNS-organizaeij niti onih, ki so »Ju-tru« zveste — niti enega sestanka županov, banovinskih svetnikov, narodnih poslancev ali katerihkoli organizacij, ki bi mogli vsaj z nekaj avtoritete sklepati in razpravljati o novi situaciji. Zato ponavljamo, da je včerajšnji uvodnik »Julia-: le izraz razpoloženja njegovih lastnikov in nikogar drugega. »Jutro« pa je zasebno podjetje, ki hoče ravno tako, ko vsako drugo materialni dobiček, kot časopisno podjetje pa tudi še nekaj politične moči. Izjave tega podjetja je zato v glavnem presojati tako, kakor izjave vodilnih ljudi drugih podjetij, n. pr. »Westena«, Trboveljske, Ju-gočeške, Fale itd., če bi seveda ta podjetja smatrala za potrebo, da razlagajo svoje mnenje o krizi ali pa da se izjavljajo o svoji lojalnosti do nove vlade. Konzorcij »Jutra« namreč ni samo lastnik »Jutra«, temveč po svojih osebnostih interesirali tudi ua drugih podjetjih, kakor kino »Matica«, Delniška tiskarna, Narodna tiskarna itd.. Vse to je treba imeti pred očmi, kadar se razpravlja o izvajanju »Jutra«. List sicer pravi, da je v službi javnosti, vendar pa je ta služba zelo relativna, če /kič ne prihaja v navskriž z interesi njegovih lastnikov, pa tudi same bilance lista. de s predsednikom g. Stoj adinovicem na čelu na Oplenac, kjer so se poklonili bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. ® Dr. Korošec in dr. Vrbanič v Ljubljani Beograd, 27. junija. AA. Na evharističnem kongresu v Ljubljani bosta zastopala kraljevsko vlada notranji minister dr. Anton Korošec in minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič. DlevesteJ Predno kupite pohištvo in druge stano' vanjske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo. — Vzamem v odplačilo tudi hranilne knjižice. E. ZELENKA, trgovina pohištva Maribor, ulica X. oktobra Napredovanja in nameščen ja Beograd, 27. junija b. Napredovali so: v 6. polož. skupino Veber Franjo, učitelj v Starem trgu pri Ložu, Vršič Antonija, učiteljica v Dobrni, žagar Ana, učiteljica v Ljutomeru in Levec Štefanija, učiteljica v Slov. Bistrici. Prestavljen je viš. pošt. kontrolor žuželj Franjo iz pošte v Mariboru na pošto Ruše in Hinterlehner Jelka iz Ruš v Belo cerkev. Za stenografa v Narodni skupščini v VIL polož. skup. je postavljen Julij Baršič. Te konstatacije naj služijo kot uvod k našemu odgovoru, ki pa bo mnogo krajši. Izguba politične moči je vedno težak udarec za podjetja, ki služijo predvsem zasebnim interesom njih lastnikov, ne igra pa nobene vloge za liste, ki služijo edinole in izključno samo javnosti. Navadno se ti listi v opoziciji še bolje počutijo, ko kadar služijo vladi. Zato tudi nam, ki nimamo nobenega interesa za komercializirano politiko, ni važno, če smo blizu ali daleč vlade, ker moremo služili javnosti prav tako, če smo v opoziciji ali pa ua vladni strani. Nismo čisto istega političnega mnenja ko dr. Korošec, čeprav ga osebno in kot politika cenimo in spoštujemo, vendar pa prav zato mislimo, da bi bilo zelo odveč, če bi podajali izjave o lojalnosti v hipu, ko je dobil dr. Korošec politično moč v svoje roke. Še bolj čudna pa je takšna izjava s strani ljudi, ki so se nekoč postavljali s svojo odločnostjo proti dr. Korošcu. Tako postaja tudi naš uvod bolj jasen. Kot jasno glasilo pa bomo seveda odkritosrčno pomagali pri vseh pozitivnih dejanjih, kakor se na vso jezo »Jutra« nismo obotavljali konstatirati vso težko odgovornost JNS režima. Zato bomo tudi še naprej vedno z enako doslednostjo opozarjali vlado na vse, kar je poti ebno v korist naroda in države. Izjava lojalnosti v hipu, ko je kdo definitivno izgubil moč, vpliva le kot izjava slabiča, ki ne more storiti nič drugega, ko upati na pardon. Tem očitnejše je to, kadar je ta izjava, združena z jeremiado po izgubljeni moči. Na koncu pa še skromen odgovor na duhovitost Jutrovega navdušenja, ko piše vzorno duhovito: »konfuznost pogledov še ni nova modrost, fantastičnost načrtov še ni nov program, pretirana samozavest še ni nova avtoriteta.« Toda še bolj res je: Naj višja modrost je: Spoznavaj samega sebe in ne govori le z visokega piedistate, ne prilaščaj si patenta edino poklicnega politika! Tudi drugi ljudje imajo včasih prav iu tudi drugim gre včasih beseda! Takšna namišljena avtoriteta ni znak samozavesti, temveč je bila le značilna lastnost vseh političnih generalov brez vojske. „Sprememba režima“ Za evharistični kongres cene zelo znižane! Zelo poceni. Ze odi 795“ Din napref. . OJ 1500’— Din napref. Konkurenčna cena. Novi m o Jeli nafnižfe cene. OgSefie si brezplačno razstavo otroških in igražnih vozižkov, dvokoles, šivaln’h strojev, motorjev, tricikljev, avtomobilčkov in pnevmatike pri „TftEBlfiA“ - F.BATJEL - LJUBLJANA - KABLOVSKA CESTA 4 Damski krojni letaj se vrši od 1. 20. julija 1935. Zahtevajte cenik (prospekt) za odgovor znamke priložiti. Pri- • jave sprejema TEODOR KUNC lastnik strok, šole Llubijana. Sv. Petra c. 4 II Knjiga Jealela* znižana cena Din 50,— Uvod v kongresne sveianosti Drevi od 9. do 10. ure razsvetljava Kot zunanji uvod v kongresne svečanosti bo drevi med !). in 10. uro vse mesto razsvetljeno. Mnoga poslopja bodo razsvetljena z reflektorji in žarnicami. Razsvetljena naj bodo vsa okna, balkoni in vse izložbe. Pazite na ogenj! Že pri procesijah na Telovo so se na nekaterih mestih vnele zavese. Zato ne pu- val g. nadškof dr. A. B. Jeglič v Križankah sv. mašo za akademike. Jutri oh pol 9. uri dop. se vrši stanovsko zborovanje za akademike v zbornični dvorani na univerzi. Na zborovanju govorijo univ. p#nf. dr. 'Pran Veber (krščanstvo in filozofija), Vinko Beličič (Evharistija) in eden hrvatski tovariš (Katoliška akcija). Nočna procesija. Od 9. do pol 10. ure se zbirajo akademiki v Gosposki ulici na univer- sčajte stanovanja praznega med razsvetljavo. Kongresni odbor ne prevzame jamstva za škodo radi požara! Svečnike, lončke s cveticami itd. zadostno zavarujte, da ne padejo na ulico. Tudi glede tega kongresni odbor ne nosi ni-kake odgovornosti. zi, odkoder odkorakajo kot posebna skupina v procesiji na Stadion, kjer bo skupna sv. maša z obhajilom. Vstop na Stadion bo mogoč samo s kongresnim znakom in knjižico. Knjižico in znake dobite v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Prihod nadškofov 7. včerajšnjim dopoldanskim brzovlakom sta dospela na Evharistični kongres gg. dr. šarić, nadškof vrhbosanski iz Sarajeva, in Rodič, nadškof beograjski. V istem vlaku je dopotoval tudi gen. provikar g. Stipčevie iz Kotora. Na kolodvoru jih je v imenu kongresnega odbora pozdravil vodja kongresne poročevalske službe g. I. Peršuh. Akademiki na kongresu Danes popoldne ob petih se udeležijo zastopniki društev sprejema papeževega legata kardinala dr. Avgusta Hlonda na glavnem kolodvoru. Jutri v soboto ob sedmih zjutraj bo daro- Rezervirane cerkve Za Nemce: cerkev v Križankah. — Za Hrvate: cerkev pri sv. Jožefu. — Za Lavan-tince: cerkev pri sv. Jakobu. — Za Madžare: kapela v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — Hrvati. Nemci in Madžari imajo v navedenih cerkvah vso službo božjo v svojem jeziku. Pontifikalne maše Na Evharističnem kongresu navzoči nad-škofje in škofje bodo darovali slovesne škofovske sv. maše v ljubljanskih cerkvah jutri na praznik sv. Petra in Pavla ter slovesne polnočnice med 29. in "0. junijem. Opozorilo liuhljan-ske policllflce uprave Ob priliki Evharističnega kongresa v Ljubljani je pričakovali velik dotok naroda iz vse kraljevine in inozemstva, zaradi tega je računati / izdatno povečanim prometom na javnih ulicah in trgih. Da se kolikor možno preprečijo prometne nezgode, opozarja uprava policije na to, da bodo na bolj prometnih in nevarnih točkah, posebno na križiščih, postavljeni prometni stražniki, ki bodo urejevali promet. Vsakdo naj sledi njihovim navodilom. Vozila vseh vrst naj vozijo previdno in počasi »n naj se držijo točno predpisov občnega in mestnega cestnega reda. Pešci se opozarjajo, da je sredina ceste namenjena vozovnemu prometu, zato naj hodijo le po hodnikih in po desni strani. Pri prekoračenju ceste naj se pešci ozrejo najprej na levo, nato na desno, ali ne prihajajo vozila. Pešci naj prekoračijo ceste le po najkrajši poti in ne dijagonalno preko križišč. Postajanje na prometnih točkah, kot na križišču pred pošto, na Marijinem trgu, pred kavarno Evropa, na železniškem prelazu na Tvrševi cesti itd. je strogo zabranjeno. Biciklisti naj se ne postavljajo z dvokolesi med narod, ker tvorijo ravno bicikli nevarno oviro za nemoten in varen promet. Isto velja tudi za otroške vozičke. Prodajalci z vozički ne smejo ovirati prometa na bolj prometnih točkah, nikdar pa ne smejo postajati na križiščih in blizu njih. Občinstvo se opozarja, da je za vzdrževanje reda določenih razmeroma majhno število straž-iii rov, zato naj se za eventuelne informacije lak18 na reditel''e’ ki imajo na rokavu beli Svari se prebivalstvo tudi pred žeparji, ki se utegnejo pojaviti med zbrano maso. Vsak naj sam pazi na svoje imetje. Uprava policije opozarja tudi na to, da bo v dneh 29. in 90. t. m. na policijski stražnici It. na Tvrševi cesti na razpolago občinstva dežurni uradnik te uprave, ki bo sprejemal eventuelne ovadbe in bo dajat potrebne informacije. Dne 29. in i>0. t. m. je po Tjrševi cesti od železniškega prelaz do Posavskega ulice vsak vozni promet zabranjen, izven vozov predstavnikov oblastev in cerkvenih 'dostojanstvenikov, ki vozijo v Vodovodno cesto, kjer je določeno mesto tudi za parkiranje. Dovoz do Stadiona in vožnja naprej od Stadiona proti Ježici ali obratno se vrši po Gosposvetski, Celovški c., Aljaževi n!.. Černetovi uh, Podmilščakovi uh. Dravski ul., Vodovodni c. iu Posavskega ulici. Za sam dovoz do Stadiona in odvoz se lahko uporabljajo tudj Masarikova c., Šmartinska c„ Vilharjeva c., Robbova uh, Linhartova ul. in Topniška ul. Dne 28. t. m. od 16. do 19. ure bodo o priliki prihoda kradinala Hlonda za promet zaprte sledeče ceste in ulice: Resljeva c,, Masarykova c., Miklošičeva ul., Marijin Irg, Stritarjeva uh. Mestni trg. Pred škofijo. Dne 29. t. m., o priliki mladinskega sprevoda, bodo od 6. do 8. ure za promet zaprte sledeče ceste iu ulice: Pred škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Miklošičeva c., Masarykova c., Tvrševa c. Istega dne o priliki nočne procesije mož in fantov bodo zaprte za promet od 20. do 24. ure sledeče ceste iu ulice: Kongresni trg, Vegova uh, Emonska c.. Cojzova e.. Sv. Jakoba trg. Stari trg, Mestni trg. Pred škofijo in vse ulice, ki ležijo med navedenimi, dalje Stritarjeva uh, Marijin Irg, Miklošičeva c., Masarykova c., Tvrševa c. Dne 30. t. m., o priliki glavne procesije, bo vozni promet ustavljen od pol tih do 18. ure po vsem notranjem mestu. Kmečki vozovi, ki pripeljejo udeležnce na Evharistični kongres se morajo ustaviti na periferiji mesta, kakor je že pripravljalni odbor objavil. Dnevni dofjodlcl X ZAMEJiVIM BRATOM — KNJIGE! Ljubljanska podružnica »Bran-i-bora« priredi 3*. t. m. nabiralno akcijo pod gornjim geslom. Zavedajte se. da so za mejami vaši bratje, ki so brez pravic. Ti bratje, ki so kri vaše brvi in del našega narodnega telesa, prosijo, da jih podprete. Ali jim ne boste z malim prispevkom priskočili na pomoč? Ali iih ne boste podprli moralno in materijelno? šli Jugoslovani v svobodi se hočemo popolnoma odzvati klicu mejnih bratov in jim z žrtvijo pomagati. Volitve za jesen...................LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška X Opozarjam na originalni oglas tvrdke Ban-jaj, Ljubljana, Miklošičeva cesta 2Ü., kjer dobite vsakovrstne, radio, kolesa in športne predmete po najnižji ceni. X Pohištvo »Sava« je najboljše, najconejše. Zato se kupi najbolj ugodno pri nas, ker je največja izbira. Izvršujemo vsa pleskarska dela po najmodernejših vzorcih, vzamemo vsa mizarska naročila in popravila po konkurenčni ceni. — Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18, Miklošičeva c, 6. Telefon 2780. X Juvele, zlatnina, srebrnina vseh vrst, jedilni pribor in namizno orodje v vseh cenah, obrtnoumetniške kovinyke izdelke iz brona, slonovine itd., ur vseh vrst od najpreciznejših do najcenejših pcf najnižjih cenah. Nakup starega zlata, srebra in dragoc. kamnov. Predelave, zlatarska in urarska popravila najboljše in najcenejše pri tv. Jos. Eberle, ju vel ir, Ljubljana, Mestni trg 17. (Telefon št 31-49). Agitacija za zimo .................LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-giška X .športnike, udeležence evharističnega kongresa opozarjamo na oglas športne trgovine »Alpina«, Ljubljana, Tvrševa cesta 7, ki nudi po zmernih cenah potrebščine za vse panoge sporta, alpinistiko in telovadbo. Udeleženci evharističnega kongresa se vabijo, da se po potrebi okrepčajo v Meiu France Svetel, Sv. Petra c. 13 kjer se točijo priznana dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. Raznovrsten prigrizek vedno na razpolago. X Tatvine. V Lesniškem vrhu je bilo pred kratkim ukradeno iz hiše Baču Antonu več kosov obleke in drugi predmeti, škoda znaša okrog 1602 Din. ŠTAJES8C1-8 AVASTIÄCB! Za kongres se priporoča gostilna na »Vrtači«, Bleivretsova 15 ob zbirališču nedeljske procesije fer gostilna Hrenova ul. ol» Ljubljanici ob zbirališču nočne sobotne procesije X Sieč.uui razsvetljava. 28. t. m. priredi blejska občina svečano'razsvetljavo in beneško noč na jezeru ob 21. uri. Za prireditev vlada veliko zanimanje med eosti. &ehmol! čisti, £K?Aüjahljana, clyvševa cesla Padec naše izvozne trgovine v maiu Padec naše izvozne trgovine v maju. Po uradnem poročilu carinskega oddelka finančnega ministrstva je znašal naš uvoz v mesecu maju 1*05.406 ton v vrednosti 369,084.155 Din, izvoz pa 316.438 ton v vrednosti 297,262.623 Din. Naša zunanja trgovina je bila torej v maju za 71,821.532 Din pasivna. V jprvih petih mesecih je po uradnih podatkih znašal naš izvoz 1,329.209 ton v vrednosti 1.532,820.511 Din, izvoz pa 372.040 ton v vrednosti 1.464,382.021 Din. V prvih petih mesecih je bil uvoz napram istemu razdobju lanskega leta večji po količini za 3-14%, po vrednosti pa za 2-54%, izvoz po količini za 4-15%, po vrednosti pa za 13-46%. To uradno poročilo o vrednosti uvoza pa ni povsem točno. Slika našega uvoza in izvoza v prvih petih mesecih izgleda takole: Izvoz: januar 210.625 ton 267,779.687 Din februar 188.966 ton 237,396.133 Din marec 288.626 ton 362,167.689 Din april 325.454 ton 368,214.379 Din maj 316.438 ton 297,262.623 Din Uvoz: januar 56.886 ton 263,355.476 Din februar 50.118 ton 246,757.311 Din Gospodarske vesti = V trgovinski register so se vpisale zadnji čas tele tvrdke: pri okrož. kot trg. sodišču v Ljubljani: »Jugo ja je«, jugoslovanska družba z o. z. za trgovino, izvoz in konservdranje. jajc, Kopališka družba Kamnik, d. d. v Ljubljani, tekstilna R. Thaler, Škofja Loka; pri okrož. kot trgov, sodišču v Celju: Kirbiš Josip, Celjska tovarna kvasa in slada, Žumer Frančiška in drug, mesarija, Celje, Paril Jožef, trgovina z vinom na debelo, Potok pri Mozirju; pri okrož. kot trg. sodišču v Mariboru pa Unger Janez, trgovina ter izvoz s sadjem in poljskimi pridelki, Fikšin-ci, srez Murska Sobota, knjigarna Panonija A. Sert-Zupe; Ljutomer, Jugoslovensko društvo guma Englebert a. d., podružnica Maribor, »Tech-mu Gustav C. Buchal, Maribor, A. Bolaffio, trgovina z vinom in žganjem na debelo, Mo-škanjci. = Konkurzi in poravnave. Razglašen je kon-kurz o imovini Vozla Jožefa, trgovca v Trbovljah” odpravljen je konkurz o ležeči zapuščini po Škorjanc Mariji, pos. v Lokah, končano je poravnalno postopanje Žmavca Franca, trgovca v Gornjem gradu, reg. tvrdke Jugoslov. družbe za industrijske potrebe družba z o. z. (Jugoindus) v Ljubljani in reg. tvrdke Triumph-auto družba z o. z. v Ljubljani. = Stanje hranilnih vlog v Jugoslaviji, Hranilne vloge v naši državi so 1. maja 1933. znašale 91199 milijonov dinarjev. Od tega odpade na vložne knjižice 7,612 milijonov, na tekoči račun pa 2,387 milijonov, d oči m so znašale hranilne vloge 1. marca 1934. 9.965 milijonov, od tega na vložne knjižice 7,576 mil., na tekoči račun pa 2,389 mil. dinarjev. 1. aprila letošnjega leta je znašala skupna vsota vseh vlog 10,038 milijonov dinarjev, od tega na vložne knjižice 7,647 mil. na tekoči račun pa 2.391 milijon dinarjev. = Omejitev izvršbe na plačo in penzijo državnih uradnikov. Po zakonu o državnih uradnikih s« sme aktivnim državnim uradnikom in upokojencem za zasebne zahteve zarubiti sodnim }x>tom samo ena tretjina plače, odnosno pokojnine, dočim morajo ostali dve tretjini ostati prosti. Kljub tej zakoniti določbi pa so nekatera Sodišča dovoljevala rubežen preko te dovoljene tretjine, če je na to pristal dotični zavezanec. Finančno ministrstvo je v sporazumu s pravdnim ministrstvom sedaj izdalo odlok, da se tudi tedaj ne sme zarubiti državnemu nameščencu ali upokojencu več nego tretjina njegove plače odnosno pokojnine, če dotičnik sam pristane na to. Tretjina plače odnosno pokojnine mora ostati na vsak način prosta. = Položaj našega lesnega izvoza. V zadnjih dnevih je nastopil zastoj odpošiljanja našega lesa tako, da je na razpolago mnogo praznih Parnikov. Ta zastoj je posledica majhnega povpraševanja tako s strani Italije, kakor tudi njenih kolonij v Severni Afriki. Izvoz na italijanski trg je oležkočen posebno, kakor smo že par-krat poročali, zaradi potrebnih uvoznih dovoljenj. Blago bi se hitreje odpremljalo, ako bi d la prosta pristanišča v Severni Afriki. ~ Nafta za pobrežno plovbo se ne bo več ^rinila. V pomorskem prometu je običaj, da lastniki parobrodov, ki opravljajo pobrežno Plovbo, nabavljajo za pogon potrebno nafto v Pristaniščih, kjer jim pride to najceneje. Ta nbičaj je vladal tudi pri nas. Začetkom letošnjega leta pa se je nezacarinjeni uvoz nafte zabra-»l* in pobrežno plovba je morala cariniti uvo-5.^00 nafto prav tako, kakor vsi drugi uvozniki. i Pa se je ponovno dovolilo lastnikom par-(‘kov, ki opravljajo pobrežno plovbo v Dahna-|jl’’v da smejo nabavljati nafto kjerkoli in jo ne < a ki se zacarinila. Na našem Pri-Pl u* i6 lastnikov, ki zdržujejo obrežno ovbo okoli 3000 in pomeni nezacarinjeni uvoz ‘ zanje veliko olajšanje, hir . iz cen,entn® industrije. Zaradi nedavnega la ;razuma ,,!e,I posameznimi tovarnami cemen-Sof? nastal nov položaj in je dovoz cementa iz B oat 1 namenjen za nadaljni prevoz v notra-„ p“1, «zave občutno padel. Velike količine centa, ki so doslej šle preko Sušaka v Slove- marec 64.572 ton 284,218.667 Din april 95.058 ton 325,470.276 Din maj 105.406 ton 369,084.155 Din Kakor se vidi iz tega pregleda, je bil naš izvoz po količini v marcu in aprilu zelo živahen, medtem ko je v maju občutno padel. Nasprotno pa je padel uvoz samo v februarju, dočim je pozneje stalno naraščal. V prvih petih mesecih letos izkazuje naša zunanja trgovinska bilanca še majhno aktivo v znesku 43,934.826 Din. Ker je bila letošnja letina sadja in zelenjave slaba, bomo mogli samo z izvozom žitaric obdržati ravnotežje v naši trgovinski bilanci. Pri uvozu izkazuje največje postavke bombaž s preko 60 mil. Din, ostala prediva z 8 milj., železo in železnina z 42 milj., volna z 30 milj., svila z 23 milj., mineralna olja s 5 milj., kože z 11 milj., steklo z 2 milj., živila pa s .17 milj. Din. Pri izvozu izkazuje največjo postavko po vrednosti gradbeni les s preko 80 milj., potem koruza, s 26 milj., svinje z 21 milj., jajca z 11 milj. konoplja z 9 milj., pšenica z 8 milj., sveže meso z 8'8 milj., cement s 6-3 milj., konji s 5-6 milj., perutnina pa s 6-9 milj. Din. nijo in po Savski banovini, so jmvsem odpadle. Po rajoniranju ima preskrbeti s cementom Slovenijo namreč trboveljska tovarna cementa, tovarna »Croalia« pa savsko banovino, lako, da je ostal za promet preko Sušaka samo še rajon do Karlovca. Pomanjkanje tovora bo gotovo vplivalo tudi na voznino, ki je že itak nizka in znaša 32 Din za tono na progi Split—Sušak. = Prezgodnje vesti o zadovoljivem stanju vinogradov. Na podlagi podatkov, ki jih je dobila Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev iz vse države, objavlja ista tole informacijo: Stalno solčno vreme in velika vročina v zadnjih tednih je povzročila, da so vinogradi hitro ozeleneli in to tudi tisti, ki so trpeli od mraza. Novi poganjki so nadomestili one, ki so zmrznili Izgled vinogradov je bil tako zadovoljiv, kakor da sploh ni bilo mraza. Vendar pa je strokovni pregled posledic mraza dal povsem drugačne rezultate. Vinogradi so res da bujno zeleni, toda novi poganjki so skoraj vsi jalovi. V kolikor nosijo ti poganjki ludi cvetje, bo to cvetje rodilo le majhno in krmežljavo grozdje, iz katerega bo pridelek kisel. To se seveda ne tiče onih vinogradov, katerih mraz ni oškodoval. Ker pa je mraz zajel več kot dve tretjini vseh vinogradov, ne bo letošnja letina kljub lepemu in zadovoljivemu zunanjemu izgledu taka, kot je bila lanska in bo dala komaj polovico normalne trgatve. = Žetveni izgledi v Vojvodini. V peščenih pokrajinah Vojvodine se je žetev pšenice že pričela. Količina in kakovost žetve se bo mogla presoditi šele čez nekaj dni. Oves kaže zelo dobro in obeta izredno žetev. Konoplja se zaradi ugodnega vremena odlično razvija. Prav tako dobro kaže koruza, pa tudi vsa ostala živinska hrana. Tobak tudi dobro napreduje. H meljska letina kaže dobro, toda sadja bo tako v Bački, kakor tudi v Sremu in Banatu malo. Hmelj kaže tudi v dunavski banovini dobro. Rastline so dosegle višino drogov, izgleđajo zdravo in sveže. Dežja je bilo dovolj. Trgatev se bo zaradi hladne pomladi zakasnila za kakih 10 do 14 dni. Kupčije ni, ker vsi čakajo na novo letino. Zaključkov v naprej ni. Sicer bi bili nekateri producenti voljni skleniti kupčijo za bodočo žetev, vendar pa trgovci zaradi kmečke zaščite niso pripravljeni dajati denarja brez efektivne protivrednosti. V Beli Crkvi je peronospora povzročila veliko škodo v vinogradih, ter zaradi nje odpada mlado grozdje. Vinogradniki imajo polne roke dela z brizganjem modre galice. = Napredek našega svilarstva. Trgovsko ministrstvo je dovolilo državni tovarni za svilo v Novem Sadu instalacijo nosili modernih strojev za predenje čiste svile in je bilo dosedaj nameščenih takih strojev že nad 40. Ti stroji bodo gotovo zelo pomagali k razvoju naše svilarske industrije. Tudi je direkciji državnega svilarstva omogočeno nabavljati kokone od pridelovalcev na jugu in se bo na ta način izkoristila kapaciteta naših domačih tovarn za svilo. Na ta način bodo rešeni pridelovalci špekulantov, ki kupujejo v naši državi pridelane kokone tako-rekoč zastonj, potem pa nam jih za drag denar predelane prodajajo. Svilarstvo bo lahko postalo zaradi teh ukrepov za gojitelje svilo-prejke vir stalnih in dobrih dohodkov. = Progresivno obdavčenje ameriških pridobitnikov. Po konferenci, ki se je vršila v finančnem ministrstvu 26. t. m., je Harrison, predsednik senatnega odbora za finance na kratko orisal poročevalcem listov program o novih davkih, ki bo skupno znašal 340 milijonov dolarjev. Temu programu bo dodan tudi program o supertaksah, ki se zdaj nahaja pred reprezentančno zbornico in vsebuje nove takse na prodajo avtomobilov, razne dragocenosti in na brzojavke in telefonske razgovore itd. Tudi na dediščine, višje od sto tisoč dolarjev, so v načrtu takse. Supertaksa na prejemke od več ko en milijon dolarjev se bi postopno povišala na okoli 60%) na mestu 39%, kolikor znaša danes, na prejemke od več ko 10 milijonov dolarjev, se bo povečala na 80%>. Takse na korporacije se bodo gibale takole: 10% na dobiček od 2000 dolarjev do 17 in pol °/o na čisti dobiček od 20 milijonov dolarjev ali več. pdetie 19 3 5 PLATNO PLATNO PLATNO PLATNO PLATNO PLATNO V KRASNI IZBERI! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 27. junija. (S primo Nar. banke.) Amsterdam 2965‘30—2979-90, Berlin 1752-05-176o93, Bruselj 734T8—739’24, Curih 1424-22— 1431'29, London 214T9—216"25, Newyork 4310'03 —4346'34, Pariz 288T0—289'54, Praga 182'04— 183'15, Trst 359*67—362*75. Curih, 27. junija. Beograd 7, Pariz 20'22, London 15'07, Newyork 305M25, Bruselj 51'525, Milan 25*275, Madrid 41'90, Amsterdam 208'20, Berlin 123-20, Dunaj 57'70, Stockholm 77'65, Oslo 75-70, Kopenhagen 67'25, Praga 12'785, Varšava 57'80, Atene 2’90, Carigrad 2'48, Bukarešta 3'05, Hel-singfors 6'65. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 27. junija. Inv. pos. 1921 81—82, 7% Bler 76—77, 8«/o Bler 65—66, Obv. drž. hip. banke 1927 72—73, A gr. obv. 1921 46—47, beglu-ške obv. 62—63, Obv. slab. pos. 80—82. Zagreb, 27. junija. 7% invest. pos. 81'50—83, Vojna škoda kas 363—364—362—363-50, julij, avgust, sept., oktober 363 n, 4% agr. obv. 47 r, 7°/o Bler 65 n, 8% Bler. 77—76, 6»/o begi. obv. 61—63, Agr. priv. banka 225—228, Dunaj-Zagreb klir. 873-50—883'50—878'50, Dunaj-Beograd klir. 884—874, Grčija-Zagreb klir. 37T5—37'85—37'50, Grčija-Beograd klir. 37*35—36'65, Priv. kliring London-Zagreb 233*45—235*05—234*25, Priv. klir. London-Beograd 234-05—232*45, Privatni kliring Madrid-Zagreb 605 r, Priv. klir. Madrid-Beograd 625—615, Trboveljska 100—110, Šećer. Osijek 135—160, 7°/o štab. pos. v Parizu 83 r. Beograd, 27. junija. 7%> drž. invest. posojilo 82'50—82-50 (82), 4°/o agrar. obv. pon. 47'25, 7% štab. pos. v Parizu-pon. 83'50, 6°/o begluške obv. 65'50—65 (65—63), (avg. 65'50—65—64 10), Vojna škoda, prompt 372—370 (370—364), uiti- TISKARNA y ER KUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL 23 LASTNA ROTOTISK N J I G O V - TELEFON E Z N I C A ST. 25-52 mo julij zaklj. (369), itltimo oktober povpr. 370 (364—366), ultimo november povpr. 370 (366), 7% Bler 66*50—65*50, Nar. banka 5900—5700. Agr. Priv. banka 229—226 (229—225). BLAGO Ljubijaua, 27. junija. Koruza: franko vagon bačka postaja 79—81, franko vagon banatska postaja 77—79, činkvantin, franko vagon bačka postaja 110—112. Oves: franko vagon slavonska postaja 108—110. Pšenica: franko vagon bačka postaja, 127—128, banatska postaja 126—127. — Moka: pšenična Og, banatska postaja 225—235, pšenična Og, bačka postaja 220—230, pšenična 2, bačka postaja 200—210, pšenična 5, bačka postaja 180—190. Otrobi: pšenični, davek, franko vagon bačka postaja 100—105. Novi Sad, 27. junija. Pšenica: bačka potiska 120—124, slavonska 122—124, sremska 119—121, bačka 118—121, bahaška 115—121. Oves: neiz-premenjen. Rž: ne notira. Ječmen: neizpreme-njen. Koruza: neizpremenjena. Moka: bačka in banaška og in ogg 190—210, št. 2 170—190, št. 5 150-170, št. 6 130—150, št. 7 107*50—117*50, št. 8 85—IH). Fižol: ne notira. Otrobi: neizpreme-njeno. Tendenca izpremenijiva, promet srednji. Jutri je borza zaprta! Budimpešta, 27. junija. Tendenca stalna, promet omejen. Koruza: jijlij H'28—25—32—11*29 —31, avgust 11-17—19—1117—19. Chicago. 27. junija. Pšenica: julij 80-—, sepf. 80*75, dec. 82-75. Koruza: juli j 81*75,' sept. 75*625, (iec. 64'75. Oves: julij 82*75, sept. 84*5, dec. 36'5. Rž: julij 47'375. Winip. pšen.: julij 81'5, avgust 82'25, oktober 86-25. Narodno gledališče Drama Začetek ob 20. uri 28. junija, petek, ob pol 22. uri: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. 29. junija, sobota, ob 19. uri: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. V drami. Opera Začetek o b 20. uri 28. junija, petek: zaprto. 29. junija, sobota, ob 18. uri: ParsifaJ. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Gledališke predstave za časa Evharističnega kongresa Narodno gledališče v Ljubljani igra v dneh Evharističnega kongresa kakor sledi: V petek 28. 1. m. ob pol 10. uri zvečer pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu; Gregorin, »V času obiskanja«. V soboto 29. t. m. ob 6. uri zvečer v opernem gledališču: Wagner, »Parsifal«. — Ob 7. uri zvečer v dramskem gledališču; Gregorin, »V času obiskanja«. V nedeljo 30. t. m. ob 2. uri zjutraj pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu: Hoff-mannsthal-Župančič, »Slehernik « — Ob pol 10. uri zvečer pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu: Gregorin, »V času obiskanja«. Vse posetnike gledaliških predstav, ki se vrše pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu, opozarjamo na sledeče: prostor Kongresneag trga, določen za gledalce, je ograjen z gledališkimi kulisami. Dostop na ta prostor je s treh strani in sicer: iz Šelenburgove ulice pr trgovini Bogataj, na sredini Kongresnega trga v višini lekarno Bahovec, in iz Gradišča pri vhod“ v Uršulinske šolske zavode. Na vseh teh treh mestih poslujejo dve uri pred začetkom predstave, to je od pol 8. ure zvečer dalje odnosno od polnoči dalje. Stojišča po 5 Din se dobijo pri vsoh treh blagajnah, sedeži pa samo na blagajni v Selenburgovi ulici in na Kongresnem trgu. Piav posebno pa še opozarjamo, da je predprodaja vntopnic za vse predstave vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure pri dnevni blagajni v operi, kjer se prodajajo tudi vstopnice za obe predstavi, ki sta v dramskem odnosno opernem gledališču. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, da ne bo Uk pred predstavo prevelikega navala na blagajne in da je mogoč točen in miren začetek. Veličastna dola, ki se vprizore v teh dneh, zahtevajo največjo pažnjo in pozornoat ter mora biti vsak šum popolnoma izključen. Dostcp na prostor za poslušalce pred Nunsko cerkvijo je po eno uro pred začetkom predstave, dramsko in operno gledališče pa se odpre pol ure prod začetkom predstave. Radeče Nesreča. V ponedeljek popoldne se je peljal uslužbenec zavoda sv. Vincencija Pavelskega g. Hitj Anton s kolesom z Jagnjence mimo Piatnikove papirnice v Radeče. Na hudem klancu pri papirnici mu je nenadoma prišel nasproti težki avtobus; ki vozi premog v lovarno /.adinega mosta. Kolesar in šofer sta se izognila drug drugemu, toda že je treščil kolesar Hiti na tla, kjer je obležal nezavesten. Padel je v betonsko škarpo in se hudo poškodoval po vsem telesu. Prerneinba posesti. Pred kratkim je kupil Ojsterškovo gostilno in ostalo posestvo v Radečah mesarski mojster gosp. Kukec Franc iz Radeč za 65.000 Din. Nova pisarniška moč na sodišču. Pred kratkim je bila premeščena v Radeče gdč. Keržan iz Ljubljane. Doma je iz Vrhovega pri Radečah. Nalutpeineiie šolsko leto po volni Mladina odhaja z dobrimi spričevali na počitnice Ljubljana, 27. junija. Šolsko leto 1934./85. je končano. Z uspehi naše šolske mladine so lahko zadovoljni vsi: vzgojitelji, stariši, najbolj pa mladina sama. Ta mladina, nad katero so stari zmajevali z glavami, je dohazala, da je zmožna pozitivnega dela. Dokazala je visoko umsko sposobnost, katero mora vsak upoštevati. Več kakor tri četrtine dijakov je izdelalo z najmanj dobrim uspehom, precej pa je tudi prav dobrih in odličnih. Nekaj dijakov ima pač tudi še popravne izpite, upati pa je, da jih bo od teh napravilo te izpite vsaj štiri petine, tako da bo odstotek neuspelih zelo nizek, že včeraj smo prinesli razgovor z dvema ravnateljema ljubljanskih srednjih šol, ki sta izrazila popolno zadovoljstvo s šolskimi uspehi. Danes objavljamo razpredelnico, po kateri je razvidno, kako so se dijaki učili: Ljubljana: klasična gimn.: Izdelali 665, popravni izpiti 233, neocenjeni 3, padli 103; skupno 822 fantov in 182 deklet, vseh torej 1004. I. realna drž. gim.: Izd. 623, popr. izp. 126, neoeenj. 5, padli 114, skupno 867 fantov in 7 deklet; vseh 883. II. realna dri. gim.: Izd. 1144, popr. izp. 229, neoeenj. 3, padli 98, skupno 437 fantov in 1007 deklet ; vseh 1444. III. real. dri. gim.: Izd. 677, popr. izp. 121, neoeenj. 3, padli 54, skupno 855. Gimnazija v Kranju: Izd. 387, popr. izp. 139, neoeenj. 3, padli 78, skupaj 607. Gimnazija v Kočevju: Izd. 182, popr. izp. 82, neoeenj. 3, padli 46, skupno 246 fantov in 67 deklet; vseh 313. Gimnazija v Ptuju: Izd. 280, popr. izp. 82, neoeenj. —, padli 54, skupno 288 fantov in 128 deklet; vseh 416. Klasična gimnazija v Mariboru: Izd. 546, popr. izp. 115, neoc. 12, padli 58, skupno 603 fantje in 128 deklet; vseh 731. Mariborska realna gimnazija: Izd. 833. popr. izp. 190, neoc. 4, padli 127, skupno 699 fantov in 477 deklet; vseh 1176. Mariborsko učiteljišče: Izd. 181, popr. izp. 15, neoeenj. —, padli —, skupno 66 fantov in 130 deklet; vseh 196. Razpredelnica sicer ni popolna, ker nam banska uprava še ni mogla nuditi točnega pregleda o uspehih na novomeški, celjski in murskosoboški gimnaziji in drugod, upravičeno pa rečemo, da je letošnji uspeh v primeri s prejšnjimi leti zelo dober. Mladina bo lahko vesela svojega truda in tudi uspeha. Mnogi bodo zdaj zapustili mesto in odšli na deželo, zlasti oni, ki jim razmere ne dopuščajo, da bi st privoščili oddih kje drugje. Mladina naj se ob zaključku šolskega leta zaveda, da je življenje trd boj. Zdaj naj dijaki mislijo predvsem na to, da so s knjigami dokončali svojevrsten šolski svet, počitnice pa jim dajejo priliko, da spoznajo tudi, kaj je trdo življenje in trdo delo. Poglobe naj se v sebe in spoznajo, da je golo vedenje, gola umska izobrazba le del popolno vzgojenega in izobraženega človeka. Morda še bolj važno je oblikovanje značaja, to je svoje osebnosti, ki mora biti Včeraj je bila glavna skupščina Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Vodil jo je podpredsednik g. Mastnak, trgovec v Št. Jurju pri Celju. Po spominu na veliko izgubo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, se je zbor zaobljubil v zvestobi in udanosti kralju Petru II. Zborujoči trgovci so se nato spominjali svojih umrlih članov Polenška Frančiška, Oplotnik Helene, Tancer Helene, Baldasina Alojzija, Klinc Marije. Gorjanc Marije, Remica taka, da je sposobna za resnično, pravo, ne samo «šolsko» življenje. To sposobnost ima pa le človek z ustvarjalnimi sposobnostmi. Ustvarjajoča osebnost je pa tak človek, ki organično zraste iz tradicije, pa ne obtiči v ojoj, temveč najde, uveljavi in živi nove vrednote na kakršnemkoli kulturnem področju, tako v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, politiki, vzgoji itd. Obiščite; umetniško razstavo v Jakopičovom paviljonu Franja, Turk Marije, Žličarja Mihe, Kranjca Joška in Oseta Franca star. Od povabljenih predstavnikov so se udeležili zoorovanja tudi nar. poslanec g. Rudolf Pevec, g. Žagar, ki je zastopal Zbornico za TOI in tajnik g. Igo Kaiser. O delovanju Združenja je poročal tajnik g. Veble, kakor tudi o blagajniškem stanju. Skupno premoženje znaša 133.894 Din, ki je naloženo v raznih bančnih zavodih v banovini. Za nadzorni odbor je poročal g. Cukala Maks, ki je ugotovil, da so bile vknjižbe v popolnem redu, nakar je bil zglasovan absolutorij. Posetnike evharističnega kongresa vabi nad 100 tet stara tvrdka k nakupu naslednjih predmetov po priznano nizkih cenah: nogavic rokavic damskega perila moškega perila ovratnikov samoveznic toaletnih potrebščin kuhinjske posode stekla porcelana aktovk damskih torbic nahrbtnikov turistovskih potrebščin čevljev vseh vrst Hubertus plaščev moških oblek dečjih. oblek modnih hlač predpasnikov spominskih daril Trgovska hita ANT. KRISPER, uubuana Mesti trg 26 Stritarjeva ulica 1-3 Zborovanje trgovcev za srez Cel/e, Gomii grad in Šmarie Celje, 26. junija. G. Pevec Rudolf je poročal o razmerah v našem gospodarstvu in o bistvenih zahtevah naše trgovine. Za Zbornico TOI je govoril g. Žagar in poročal o vseh važnih vprašanjih, za katere se je zbornica v sodelovanju z Združenjem postavila v obrambo za interese naše trgovine, zlasti podeželske. G. Kaiser je opozarjal na to, da se trgovci čvrsto oprimejo svojih organizacij. Po živahni debati je bil sprejet proračun v znesku 129.844 Din z dodatkom, da naj prihodnja uprava skuša proračunsko postavko znižati na 110.000 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni za celjski srez gg.: Pilih Viktor, Tiršek Josip, Cvenkelj Anton, Maršič Riko, Mastnak Franjo, Košir Ludvik, za namestnike pa Hohnjec Milan in Sulzer Adalbert. Za gornjegrajski srez so bili izvoljeni Bačun Franjo, Druškovič Karel, Žmavc Franjo in Turšek Maks. Za namestnika pa Remic Ferdo in Mikuš. Za šmarski srez so bili izvoljeni Preaz Alojz, Löschnigg Edo, Pauko Franjo. Za namestnika pa Löschnigg Ivan in Pregrad Rado. V nadzornem odboru so Cukala Maks, Vizovišek Ivan, Lavrič Josip ter namestnik Fedran Anton. V častnem odboru so Pikelj Franc, Rednak Štefan in Lavrič Josip. Za delegate zveznega občnega zbora so bili izvoljeni gg. Pilih, Košir, Cvenkelj, Bačun, Druškovič, Preaz in Löschnigg Edo. Med stamostojnimi predlogi so bili sprejeti predlog za uvedbo obveznega stanovskega glasila, za odpravo krošnjarstva in prodaje koruze in moke na krošnjarski način, za odpravo prodaje koruze po občinah, za reglementacijo dobave soli in odpravo zaračunavanja solnih vreč, za vpostavitev telefonskega omrežja v kozjanskem okraju, za znižanje železniške tarife pri prevozu raznih živil, in lesa. Uprava bo sklicala anketo članov, ki so upravičeni tržiti s hmeljem, da se dogovore o reglemen-taciji hmeljske trgovine. Sklicala bo tudi vse lesne trgovce zaradi izvolitve uprave sekcije. Tsled izredne kakovosti se boste gotovo odločili za nakup domačih ročnih izdelkov. Vidovdanska eiegiia 1389 — 193» 1 Carica Milica prosi carja Lazarja, naj ji pusti na dvoru vsaj enega brata, da ji bo v osamelosti zaščitnik in tolažnik. Od devetih sinov Jugovičev, od devetih bratov carico Milice — vsaj eden! Car Lazar ne brani nikomur od njih, naj izpolni željo carice in ses’ti'e Milice. A bratje? Bratje no slušajo sestrine prošnje. Njih kliče, .losovo, ki jim daj zmago ali grobove. A ostane naj na dvoru sluga Goluban, da ji čuva stan. Sluga naj ostane, junaki morajo v vojno. A Goluban? Tudi Goluban zajaše konja in Odvihra v boj. Vsi gredo, vsi gredo in ne vrne se nihče! Vse Kosovo polje prepoji človeška kri. Rodil ije! Zavesa pade, od neba do zemlje se spusti črna prepona, v strahoti in grozi podrhtava kakor zlomljena perut na smrt ranjene ptice. 2 Mrtvo Kosovo polje prepoji človeška kri. Rodna zemlja vsrka vase srčno kri svojih sinov: mati se nadoji s» krvjo svojih otrok! In vsaka kaplja te srčne krvi — kakor seme, ki pade v plodovito brazdo, da iz nje požene mlada rast. Mlada rast — najplenienitejši plod — novo življenje! Sinovi nahranijo svojo mater. Sobice, zlato sobice, zakaj si utonilo? Carica Milica, čemu nisi pridržala v svojem objemu vsaj enega svojih bratov? In sluga Goluban, da si bil celo ti uporen proti svoji gospodarici? Car Lazar — ta je moral umreti, da s smrtjo poveliča svoje carsko veličanstvo i z njo ožari sijaj svoje krone in svojega meča in svojega rodu! Carji umirajo, da ostane »lava domovine! Saj je umrl tudi nebeški Car, da je ostalo carstvo božje na zemlji! Carstvo resnice in pravice! Krona iz zlata in dragih kamenov se je prelila in prepletla v trnjevo krono, ki je okitila bledo čelo tudi Aleksandru Jugoslovenu, ko «o njegova usta onemela v poslednjem trepetu umirajočega srca... ‘ Čuvajte Jugoslavijo! 3 In Miloš Obilic... Z zavestjo, da gre v smrt, nese smrtni sunek Muratu. Kakšno ceno naj ima življenje poedinca, ako vse okrog njega brezobzirno žanje kruta smrt? In kolika in neprecenljiva je vrednost življenja poedinca, ako od njegove smrti zavisi življenje tisočev? Hočemo li, moremo li doumeti to veliko skrivnost in ta globoki zmisel žrtvovanja? Ali znamo presoditi namen in smoter dela, ne da bi prej pretehtali in presodili njegov učinek in uspeh? Ali občutimo v sebi, v svoji duši, v globini te duše preudarjeno, jasno premišljeno in k ocenjevanju vrednosti lastnega samostojnega dela usmerjeno resnico, da nima nobene vrednosti ono življenje, ki je izkoreninjeno iz narodne celote? In mi hočemo, da gradimo Kosovski hram! Iz kamena in brona da ga gradimo, ko še temeljev nismo postavili v svojih dušah! Saj niti ne vemo, česa nas uči junaški čin Miloša Obilica: kamor stopiš z odločno voljo, da ko- ristiš celoti — čeprav z žrtvovanjem lastnega življenja — tamkaj stoj, četudi sam! Sam stoj in padi sam za najvišje ideale! 4 Kosovski hram! Ako čuješ poedinca, da je kosovska tragedija samo epizoda v življenju naroda, je taka beseda le izraz zastrupljenega srca in podle duše. On ni zgodovine preživel v sebi, ker je ni zajel vase. Separatizem, federalizem, bolestna ambicioznost, samopašno izkoriščanje, beganje od programa do programa — to so izrodki zastrupljenih src in podlih duš, ki so odprte rane naše narodne celote. Kdor išče samega sebe, nikoli ne najde celote. In dokler ves narod »e doumeje veličine kosovske tragedije, dokler ves narod ne sprejme vase in s svojo nacionalno zavestjo ne spoji te veličine, ne more zidati Kosovskega hrama, ker nima zmisla zanj, kakor je vsaka hiša božja brez pomena za njega, kdor živega Boga ne- nosi v duši. Mlada rast — najplemenitejši plod — novo življenje! Saj bo skoro 550 let, kar je celo sluga odrekel prošnjo svoji carici in zdirjal za njimi, ki so šli gradit Kosovski hram: carstvo resnice in pravice! ’ In vsi neznani junaki izza teh stoletij — so li resnično brezsledno umrli junaške smrti? Ne, oni niso umrli, oni žive v mladi rasti, v neplemenitejših plodovih, v novem življenju, ker vse veliko prehaja od roda do roda, iz veka v vek. In ta veličina melje v prah in drobi pod seboj zastrupljena srca in podle duše. 5 In kje ste vi, bratje in sestre? Kje so vaša kladiva, kje vaši plugi, vaše lopate in motike, da udarite temelje in obdelate zemljo za mlado rast, za najplemenitejše plodove, za novo življenje? In kje so vaša semena, da ne bodo kosovski božuri samo legenda, nego da postanejo živa resnica: iz srčne krvi mlada rast, iz mlade rasti najplemenitejši plodovi, iz najplemenitejših plodov nov življenje! Za vse veke — brez povratka kosovske tragedije! Za vse veke, za vse rodove! Ali čutite bodice trnjeve krone na bledem čelu Mučenika? Ali so vase mišice že ojeklenele za sunek Miloša Obilica? Za sunek, ki je namerjen, naravnost v zastrupljeno srce in podlo dušo? In ali čujete nemi krik matere Jugovičev, ki n! izliv obupa, ki je temveč odjek velike, pogumne, junaške du&e? Duše, ki veruje, ki iz naj večjega trpljenja črpa največjo moč? Ali site, sestrice, že zvrhoma napolnile vrč kosovske devojke s hladilnim napojem lepote in čednosti, da porosite in napojite naše njive, da zalijete temelje Kosovskega hrama z ne- ! razrušljivo močjo, z vekovnostjo? Ali znate in globoko čutite vsi, da delamo, da hočemo delati za vse bodoče veke, da sedaj samo še zbiramo moči, vse te razdrobljene, begajoče moči, ki se naj stisnejo v eno samo udarno pest, ko pride naš dan: dan in ura enotne volje in enotnega hotenja vsega naroda! Takrat Im preko noči zgrajen naš duhovni Kosovski hrami ' . E . L, Gangl Zabeležite si tvrdko fHavtin UMLahhota Ej ublf an a ~~ gosposvetska cesta pletilna industrija in zaloga damske in moške mode, ki Vas postreže najceneje! _ Udeležencem evharističnega kongresa, priporočam svojo goföno na Barštniknvem trgu 2, kjer točim dobra vina, sveže pivo in dobra domača jedila po zmerni ceni. Se priporoča Josip BIRK Udeležencem evharističnega kongresa 1 V Ljubljani pri gsPf'llül^it (Nasproti Križanske cerkve) dobite za smešno nizko ceno rabljena ženska in moška kolesa, šivalne stroje, otroške vozičke in vseh vrst druge predmete, ki ustrezajo novim. Prepričajte se !____________________ Sprnattea vatywföUo- lAtoiislav m/o- w\° •sr se pije le na senčnatem vrtu JJrfotti. restavracije JPWMvoP se z do tvrdke FR. STUPICAs trgovina z železnino Ljubljana, Gosposvetska c. 1 'kadarkoli rabite železninsko blago, poljedelske stroje, orodje in gradbeni materijal, ker bodete pri njej vselej točno, strokovno in najugodneje postreženi. Telefoni: 21r79 in 26-01 Nakup vseh vrst starih_ kovin. — Monopolna zaloga raztreliv. — čebelarske potrebščine Udeleženci Evharističnega kongresa pridite v dobro znano gostilno „P V A RIBARA** Kersnikova ulica S nasproti „Vajeniškega doma“ Dobite dobro hrano. Obilen menu Din 6- .8' . 10- - Specijalitete: ievab^i. ražniči, odojki, piščanci, morske ribe itd. - Vina dalmatinska prvovrstna (otok Vis) in ljutomerska. Divo „UNIDtK Cene zelo nizke. Lep senčnat vrt. Se priporoča M. toasfc Udeležencem evharističnega kongresa, priporočamo, da ko so navžijejo lepot kongresa, gredo na okrepčila v gostilno „l»ocl Bi sdom“ ati po starem „Pri Plankarju“ poleg Rakovnika. Naravna vina, priznana kuhinja in senčnat vrt. Na razpolago je prostor za živino, vozove in kolesa. Tudi zasilna prenočišča. Nizke cene! Hitra postrežba! Čevlji Največja izbira vseh vrst čevljev, sandal, opank i. t. d. prvovrstne kakovosti pri znani veletrgovini s čevlji ALEKSANDER OiLAT - UD1UARA 3V. PETRU CEST5 18 * TELEFON 24-35 Posefnikom Ljubljane je nujne potrebno vedeti: da se morete tudi v Ljubljani prav prijetno in do-mačnostno hraniti — da se Vam ni treba bati zak|p»-^ jenih prostorov, nesnage in nesolidne postrežbe — da se Vam ni treba bati previsokih cen — temveč, da se ob malih izdatkih ob veliki izbiri skrbno pripravljenih jedil z vsem zadovoljstvom hranite v kuhinji novega, čisto svojevrstnega, domačega tipa. Poselite nesi NOVO kuhinj^ Ljubljana, Aleksandrova 7 1. nad. Ofriskat/aici ei/Uaristiine-g-a Ua^szsa •zaktet/afo UMONtKO PIVO T Velika izbera svile v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti za obleke, bluze in perilo Pri „ŠKOFU* IELEFBN 237^* I Elektromotorji no * veliki iibiri ne prodaj, lastna delavnica ra previjanje in popravljanje dinamov, avlo-dinam, elektromolorjev ler vseh elektroapara-lov. IzvrSujem vse eleklriCne inslalacije za razsvetljavo in pogon * ELEXTR0P00JETJE FRANJO PERČINLIC-Ljubijana GOSPOSVETSKA CESTA IS Restavracija .Novi svet* nudi najboljša vina in prvovrstno kuhinjo 1 Se priporoča IVANA GORŠE Gostilna „Grajska klet“ na veseličnem prostoru „Velesejma“ se obiskovalcem evharističnega kongresa najtopleje priporoča. Restavracija Marinšek se priporoča ljubiteljem konjskih jedil za obilen obisk,-- Točijo se najboljša vinal LJUBLJANA -k PREČNA ULICA Celiiloiilne ščitnike za vrata si nabavite pri tvrdki FRANJO ZRNEC - UliBUANA - Cankarjevo nabrežje Slamičevo Obiščite tPBUIIIIUU¥U restavracijo! Izborna vina in najboljša kubinja! „CezritraV* Dnevno koncert kostimirane damske kapele Vse tri dni odprto do 4 ure zjutraj IZDELU1E ULISftMM ST.DEU L 3 U B L 3 O W O - P O A. M O T I HINKO SEVflR *ANTIKVJlR!AT*KlljlGARHA o«"0 LJUBLJARA * STARI TRG 34 * NASPROTI Sl. JAKOBSKE ŠOLE PRODAJA IN KUPUJE KNJIGE V VSEH JEZIKIH NAJUGODNEJŠE! KOTLE ZA ŽGANJEKUHO VSEH VRST DOBITE NAJCENEJE PRI KOTLARKÄ HRBSKBO. Z O. Z-HBHBEBBI LJUBLJANA - KOLODVORSKA 2? Vinoioč in deliLaCesa JOŽE SMERDU M STANIČEVA 17 - (ZA STAD90M0M) ^ Dobra postrežba in nizke cene, prepričajte se' MUZIKA LJUBLJANA - MIKLOŠIČ EVA L 4 KLAVIR.JI-VIJOLINE-STRUNE-POPRAV1LA-UGLAŠEVANJR S prvovrstnimi vini, toplimi in mrzlimi jedili se priporoča posetnikom evharistič- nega kongresa {> ^ gostilna Mrak Rimska cesta 15 M mm I imUAKA, MESIM Tac 15 DEŽNIKI M MALO WA VELIKO USTA N O V L T E N O 1859 TELEFON ŠTEV. 2 2 8 2 „JZackuum DR.OETKER S peci inim praškom JAKOB HULAVEC zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in poceni MARIBOR, KRALJA PETRA TRG 1 Cement KSS nadalje prvovrstno banatsko pšenično moko, debele in drobne otrobe, razna krmila, krmilni oves in umetna gnojila ima po najnižjih cenah vedno v zalogi: EKONOM, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 7 DcttoltikC' oLcilOsfac ^tU/O-f/dCHC I mnogobrojno „Ustim"-MjuMiaMi- Vsem obiskovalcem Evharističnega kongresa bode nudila tvrdka M. Tičar svojo raznovrstnih ljubkih spominskih predmetov in razglednic. mnogobrojno zalogo raznovrs Imenovana tvrdka bode imela za čas kongresa tudi svoj paviljon na stadioni Hi čet z*, Ljubljana, SELENBUBGOVA ULICA ST. 1 SV. PETRA CESTA ŠT. 36 ’&evilo gospode, € ^me in deco nogavice modne potrebščine dobro '-rr tiamann Ljubljana, Mestni trg S Najbolje boste postreženi v GOSTILNI pri „VINK0TU“ Tržaška c. 4 kjer se točijo pristna štajerska, dolenjska, belokranjska in srem ska vina. Vsak čas topla in mrzla jedila. Gramofon in balinišče. Se priporoča ROJC VINKO GOSTILNICAH Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. UUBL1ANA Gledališka 12, Telet. 38-10 Za pismen odgovor prilo- Naše delavstvo Vso pažnio obmejnim šolam! Vzgojimo junaške stražarje na meji Delavstvo je važen del celotne kulture Če govorimo pogosto o vzgoji in izobrazbi kmetskega ljudstva ali meščanov in še drugih stanov, puščamo hote ali nehote ob strani naše delavstvo. To pa menda zato, ker so še mnogi mnenja, da pri nas še ne obstaja tipično delavski stan s svojimi potrebami, hotenjem in lastnostmi. In vendar prav pri nas v Sloveniji, kjer je industrija najbolj razvita in kjer tvori delavstvo precejšen odstotek vseh prebivalcev. Lahko govorimo o delavstvu kot zaključeni celoti in s tem v zvezi o tipično delavskih stremljenji! in interesih Ne vem po čigavi krivdi in po katerih pravicah si taste monopol vzgajanja našega delavstva izključno marksisti. Da so marksisti med našim delavstvom precej trdno zasidrani, ni morda to zasluga njihove sposobnosti, še manj naukov, pač pa razmer, v katerih živi naše delavstvo. Najlažje se namreč ribari v kalnem. Na tem dejstvu slone vsi uspehi marksizma. Podiranje namesto sodelovanja in ustvarjanja Marksistični internacionalizem so naši marksisti — v opreki s sod rogi v drugih državah — izrodili v sovraštvo do lastne grude in naroda, v omaloževanje vseh domačih kulturnih, gospodarskih in socialnih podvigov. Zasejali so mesilo sodelovanja z drugimi stanovi razdor. Naš marksizem je s slepilnimi gesli o pravicah delavstva in podobnim zapeljal naše delavstvo v napačno naziranje o narodu in državi. Voditelji marksizma se v tem pogledu sicer niso izpostavljali, zalo pa je bila in je še tem močnejša podtalna propaganda, ki je često v popolnem nasprotju z interesi in stremljenji našega naroda in države. Važen del celotne narodne kulture Predvsem je treba spoznati, da je delavstvo kol važen del celotne narodne kulture s posebnimi samostojnimi stremljenji. Potrebno je pričeti z energično borbo za delavske pravice, a tudi s širokopotezno vzgojo delavstva, ki bo vedla njega in s tem tudi narod v boljšo bodočnost. Naš delavec mora spoznati, da je njegov boj za pravice zadeva vsega naroda in države. Delavcu se naj vrne vero in zaupanje, da si bo lahko samo v okviru svoje države in naroda, z najtesnejšim sodelovanjem z drugimi stanovi ustvaril stanje, ki mu kot enakovrednemu članu zajednice pripada. Delo marksizma mora nadomestiti široko razgibano in enolno stremljenje za izboljšanje delavskega življenja. Z vzgojo in izobrazbo ga je treba vrniti tja, kamor spada: narodu in zemlij. Vrniti mu, kar mu je ugrabila zgrešena vzgoja marksizma. Vrniti mu tudi vse, česar ga je oropal kapitalizem. Obupne delavske razmere Nihče ne bo oporekal, da živi pretežen del našega delavstva v obupnih razmerah. Je to posledica obče gospodarske krize, ki ni prizanesla industriji, še bolj pa posledica samopašnosti tujega in domačega kapitalizma, ki že od nekdaj smatra naše delavstvo za ceneno delovno moč, ki se da izkoriščali po mili volji. Prazne besede, cenena demagogija tu niso na mestu. Tu je potrebno, da poseže vmes z močno roko država in enkrat za vselej napravi temu konec. Prvi korak k temu je že tolikokrat zahtevani zakon o minimalnih mezdah, ki bi uredil življenske razmere našega delavstva. Pomisleki, da industrija nanj ne bi pristala, niso vredni upoštevanja, ker vemo, da bi glede na razmeroma nizek življenski standard v naši državi bile uzakonjene mezde tudi za industrijce še vedno enotne. Pri zakonu o minimalnih mezdah naj se bi upoštevala enotnost za vse dele države, seveda glede na najvišji življenski standard, ker industrija, ki je še vedno nekako podtalno karteli-zirana, tudi ne dela razlik pri cenah konzumentom. Izboljšanje življenskih razmer delavstva je baza za vso nadaljno vzgojo. Marksizem bi zgubil ua pomenu, ker svoje propagande ne bi več mogel opirati na nezadovoljstvo in s tem v zvezi na demagogijo. Delavstvu pa bi se tako povrnilo zaupanje v državo ki se bi je oklenilo z ljubeznijo in z voljo do sodelovanja, ker bo upravičeno prepričano, da mu je to edina rešitev in pogoj za lepšo bodočnost. —o—t. * Brezposelnost v Nemčiji. Za ocenitev razmer na delovnem trgu v Nemčiji je zanimivo priznanje nemškega lista »Abwehr«, v katerem smo pred kratkim v rubriki »Iz Saškega« čitali sledeče: »Posebno težko je vprašanje brezposelnosti v žitavskem okrožju, kjer pride povprečno na tisoč prebivalcev 90 brezposelnih. Najhuje je prizadeto mesto Groseschönau, kjer je brezposelnih 1250 oseb, t. j. 150 na vsakih tisoč prebivalcev. Vsak brezposelni ima dva do tri rodbinske člane, zato polovica mestnega prebivalstva živi izključno od brezposelne podpore.« Štirideseturni teden v Avstraliji, V avstralskem mestu Christcburch je bila z letošnjim letom skrajšana delovna doba cestne električne železnice na štirideset ur tedensko, obenem pa jim je bUa mezda zvišana. V Pečovniku pri Celju so se v apneniku začetkom tega meseca vršile volitve obratnih zaupnikov. Lista narodnega delavstva je dobila dva zaupnika, lista Splošne delavske zveze Jugoslavije pa enega. Starešina obratnih zaupnikov je iz vrst narodnega delavstva. Pomoč brezposelnim v Angliji. V Angliji je vlada sklenila, da se onim brezposelnim delavcem, ki so že uživali brezposelno podporo, poviša podpora vsakemu oženjenemu za vtva in pol šilinga ter za vsakega otroka po en šiling. Meščanska šola na Jesenicah je končala pouk 20. t. m. V šolskem letu 1934/35 je bilo vseh učencev in učenk 355. V 4. razredu je absolviralo 44 učencev, od teh 3 z negativnim uspehom. V ostalih razredih je dovršilo 223 učencev in učenk razred z uspehom. Popravni izpit ima 72 učencev, 16 pa razreda ni dovršilo. V splošnem kažejo dekliški razredi nekoliko boljši uspeh, kot pa deški. K završne-mu izpitu se jih je zglasilo 39, to je 17 učencev in 22 učenk. Izpit je položilo 11 z odličnim uspehom, 21 s prav dobrim in 5 z dobrim uspehom. 2 sta bila odklonjena za 2 meseca. Celotni uspeh na šoli je v splošnem prav zadovoljiv, dasi je bilo šolsko leto precej raz- Meščanska šola na Jesenicah kosano. Slabo je to, ker so 3 razredi meščanske šole v poslopju osnovne šole. Tako, da je to v breme in težavo meščanske šole ter v nadlego osnovni. Vsekakor je potrebno, da občinska uprava kmalu poslopje meščanske šole razširi tako, da bo odgovarjala potrebam Na ta način je bila s prvim majem povišana brezposelna podpora 750.000 brezposelnim delavcem. Mednarodni urad dela za 40unii delovni teden. Komisija mednarodnega urada dela za skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko je z ogromno večino glasov sprejela sledeče besedilo: Vsak član mednarodne organizacije in zahtevam današnjega časa. Poudariti moramo, da je meščanska šola za Jesenice res nujno potrebna. V zadnjih dneh je inspiciral šolo ministrski odposlanec g. Gorišek Josip. Ponovno opozarjamo starše,, da se vrši začasno vpisovanje od 27. t. m. dalje. Meščanska šola na Jesenicah se je otvorila 1. 1920. Poslopje je šola bivše nemške «Volksschule». Iz tujih občin poseča šolo okoli 150 učencev. Sedanji upravni odbor zelo resno skrbi za potrebe meščanske šole. V zadnjih dveh letih je upravni odbor postavil popolnoma novo ograjo okrog šole, veliko škarpo ob Ukovi, kar je stalo okoli 70.000 Din. Vsa škoda pa prehaja na naraščaj naroda, ki je tod na meji izpostavljen tujim vplivom. Jesenice—Javornik in ves širši šolski okoliš leži v ozkem pasu med dvema mejama, za katerima pa stojita dva tuja naroda. Meščanska šola je edina višje organizirana v vsem radovljiškem srezu. Leži v velikem industrijskem središču, kjer se pojavljajo vsi mogoči vplivi. Zato je nujno potrebno, da šolska oblast posveti vso svojo pažnjo obmejnim šolam. Taki šoli bi morala oblast nuditi vse, da bi narod vzgojile v zavedne in junaške državljane in v silne stražarje ob severo-zapadni meji Jugoslavije. Mladina, ki poseča meščansko šolo na Jesenicah, prihaja po večini iz revnih in siromašnih družin. Starši s težavo skrbijo za svoje otroke, vsak dinar je krvavo prislužen in težko darovan otroku za šolske potrebščine. Krivično bi bilo, da bi odklonili otroke iz tujih občin, ker je socijalno stanje prebivalstva radovljiškega sreza zelo slabo in ni sposobno, da bi svoje otroke pošiljali v mesto, posebno zato, ker obrtniki zahtevajo za uk najmanj 2 razreda meščanske šole. Na zavodu poučuje zdaj 13 stalnih učiteljev in 4 honorarni. dela, ki ta dogovor ratificira, izjavlja, da pritrjuje načelu štirideseturnega delovnega tedna ter s'e zavezuje, da bo to načelo v vseh kategorijah zaposlovanja uveljavil v zmislu podrobnih dispozicij, ki bodo za vsako kategorijo zaposlovanja ratificirane od dotične države, da zaposlovanja ratificirane od dotične države, določene s posebnimi dogovori.« Novemu mestu le treba vaznih go$p. in kulturnih ustanov Iz razgovora z županom g. Jožetom Paučićem Mladi in podjetni predsednik novomeške občine g. Jože Paučič je v razgovoru z vašim dopisnikom omenil nekaj važnejših vprašanj in nalog, ki terjajo nujne rešitve v korist mesta in okolice. V današnjih težkih gospodarskih prilikah, ki se posebno poznajo v občinskem gospodarstvu, je bilo seveda najprej govora o tem, kako bi bilo mogoče dvigniti dohodke mestne občine ne da bi se občanom nakladala nova občinska bremena. Po mnenju g. župana se da vsa občinska politika zajeti v dvoje ozko povezanih vprašanjih: kako z izgradnjo posebnih gospodarskih institucij pripomoči mestni občini do samostojnega vira dohodkov in kako s tako okrepljenim občinskim gospodarstvom pripomoči do izgradnje kulturnih institucij, ki jih zahteva sodobnost in moderna občinska kulturna politika. Podaljšanje električnega omrežja na Dolenjsko S prvim vprašanjem v najožji zvezi je vprašanje podaljšanja električnega omrežja na Dolenjsko. Že prejšnji župan dr. Režek je to akcijo začel, ljubljanski podžupan in novomeški rojak prof. E. Jarc je radovoljno stavil svoje moči na razpolago in ban. tehn. inspektor, Kostanjevičan inž. Rueh je n. pr. v dveh številkah »Obč. samouprave« obširno razpravljal o tem vprašanju, ki pa zaenkrat še vedno na zunaj ne kaže otipljivih rezultatov, kar nepoučeni tolmačijo za namerno zavlačevanje cele zadeve. Treba javno pribiti, da se že dalj časa z vso intenzivnostjo dela s pomočjo banske uprave v Ljubljani na to, da Drž. hip. banka ali Pokoj, zavod dovolita primeren kredit, za katerega jamčijo vse dolenjske mestne in trške občine, ker le na ta način je izvedba elektrifikacije s pomočjo KDE in velenjskega toka mogoča. Vse to pa ne gre tako gladko od rok in je treba potrpežljivega in dolgotrajnega napora. Vrše pa se že tudi vse priprave, kot jih je ban. insp. inž. Rueh naznačil in ban. uprava sama je že votirala 300.000 Din za nabavo drogov za napeljavo. Gradnja mestne klavnice in industrije Že davno projektirana jn nameravana gradnja mestne klavnice, ki bi ravno tako douašala mestni občini lepe dohodke, mora počakati elektrifikacije, ker je le z njeno pomočjo mogoča vsem zahtevam odgovarjajoča zgradba. Ravno tako je samo od elektrifikacije odvisna morebitna naselitev industrije, ki bi dala zaslužka delavcu in s teni kinetu in meščanu. Tujski promet — kopališča — igrišča Lep vir dohodkov pa bi Novemu mestu lahko bil tudi tujski promet. Zato pa je na eni strani nujno potrebno oživiti naše tujsko-prometno društvo in bo g. župan v kratkem podvzel vse za to potrebne korake, na drugi strani pa je zopet v Novem mestu ravno zato nujno potrebno urediti vprašanje Loke, t. j. mestnega kopališča, letnega telovadišča Sokola, športnih prostorov (tenis) in vsaj skromnega stadiona ob Krki za večje športne, telovadne in družabne prireditve. Zato že obstoja idejni načrt, za njega izvršitev pa je potrebna podpora vse javnosti in poleg občinske tudi zasebna idejna in denarna pomoč. Kako je z regulacijskim načrtom Na vprašanje, kako je pravzaprav z mestnim regulacijskim načrtom, meni g. župan, da bo dosedanji mestni regulacijski načrt (ki je seveda za naše mesto popolnoma neprimeren. Opomba poročevalca) treba spremeniti že zaradi novega gradbenega zakona, vendar je mestna občina zaprosila za dveletno odgoditev njega izdelave zaradi obilice vprašanj, ki so s tem v zvezi. Občinski urad zaposluje tudi svojega lastnega gradbenega tehnika, vendar že sedaj opozarja strokovnjake na to, da takrat, ko bo aktualna izdelava novega regulacijskega načrta, ne stoje ob strani. Ureditev starega pokopališča Za zdaj je najvažnejše vprašanje ureditve starega pokopališča. Mestna občina je svojčas razpisala tečaj za načrte in določila nagrade v znesku 10.000 Din. Razpis res ni morda odgovarjal določbam Udruž. inž. in arh. v Ljubljani, čeprav to prav gotovo ni bilo namenoma narejeno, je pa vendar težko razumljiva zapora, ki jo je to udruženje izreklo nad konkurzom mestne občine. S tem so škodovali pred vsem mlajšim in nadarjenim članom svojega društva, mestno občino pa prisilili, da si je izbrala drugo pot. Ko m<\e odobrena že davno zaprošena uporaba kreditov, se bo s preureditvijo začelo. Oživljeno tujsko-prometno društvo naj bi po svoji olepševalni sekciji skrbelo za zunanje lice našega mesta, njega muzejska sekcija pa naj bi imela na skrbi že po županu dr. Režku sproženo zbiranje danes že redkih ostankov nekdanje bogate meščanske preteklosti v mestnem arhivu in muzeju. Obenem pa skrbelo za očuvanje skopih arhitektonskih spomenikov, ki so jih dosedaj dostikrat brez potrebe in smisla uničevali. Zato pa je potrebna posebna občinska uredba o gradnji in adaptacijah kot že tudi izdaja državnega spomeniškega zakona. Da še enkrat poudarim, je dejal g. župan, Novemu mestu je pred vsem treba lakih gospodarskih ustanov, ki bodo dvignile njene dohodke, s katerimi bo možna tudi zgradba nekaterih kulturnih in za povzdigo tujskega promeia potrebnih naprav. J. Srbsko šolstvo v Romuniji (Ob izidu prvega srbsko-romunskega slovarja) V današnji kraljevini Romuniji živi okrog ! 70.000 Jugoslovanov, od katerih je preko 50 ^ tisoč Srbov pravoslavne vere, ostali so Hr-vati-katoličani. Po rumunski ustavi smejo posamezne na- , rodne manjšine ustanavljati svoje privatne ' veroizpovedne šole. Tako imajo Hrvati v ne- j katerih krajih svoje hrvatske katoliške vero- < izpovedne šole s hrvatskim narodnim učiteljstvom in srbohrvaščino kot učnim jezikom, vendar ne v taki meri, kot bi to po ustavi I lahko imeli. I V mnogo večji meri se poslužujejo omenjene pravice romunski Srbi, ki imajo v gornjem romunskem Banatu, t. j. v tinuš-toron-talski in aradski županiji 45 srbsko-pravo-slavnih veroizpovednih šol, v katerih poučuje srbsko deco v materinščini nad 60 učnih moči. Učiteljstvo voli narod sam iz vrst zavednih Srbov ter ga tudi sam plačuje. Tudi šole narod vzdržuje sam iz lastnih sredstev brez najmanjše podpore s strani kraljevine Romunije. Upravljajo jih pa posebni krajevni srbsko-pravoslavni šolski odbori. Nadzorstvo nad srb- ! skimi šolami v Romuniji vršita srbski prosvetni in srbski eparhijski šolski odbor v Te- j mišvaru. Poleg tega pa ima nadzorstvo tudi I država s svojimi organi. Srbske veroizpovedne ! šole obstojajo na podlagi zakona od 22. de- I' cembra 1925 ter so do danes pod vrhovno , upravo Metropolijskega narodnega šolskega , sveta odn. Velikega upravnega sveta v Srem. • Karlovcih. Pouk je do 5. razreda izključno v srbohrvaščini, od 5. do 7. razreda pa v srbohrvaščini in romunščini. — Državni jezik se poučuje od 1. razreda dalje, a mora se pouče- , vati od tretjega. Učenci 7. razreda polagajo j v zmislu manjšinskega šolskega zakona konč- f ne izpite pred državno komisijo. Ker vzdržuje, kot sem že omenil, svoje šole ^ narod sam, izdaja za nje svoje zadnje pare. Da je ta trditev resnična, dokazujejo številke. / Skupni izdatki za učiteljske plače, razne doklade in pristojbine ter vzdrževanje šol in / šolskih poslopij, znaša letno nad pet milijonov lejev. Če pomislimo, da to plačuje samo narod v temišvarskem in aradskem protoprezbiteri-jatu, t. j. komaj blizu 30.000 duš, vidimo, da so žrtve naših Srbov v Romuniji za svoje narodne šole ogromne, večje kot si jih moremo zamisliti. Ne smemo pa pozabiti, da mora poleg tega plačevati še 14% od neposrednega davka za : vzdrževanje državnih šol. Kar se tiče šolskih knjig, do leta 1929 ni bilo od romunske vlade potrjenih manjšinsko- . šolskih knjig. Uporabljale so se stare iz predvojne dobe in pa one, ki so jih ‘naročali iz Jugoslavije. Imenovanega leta pa je romunsko ministrstvo za prosveto odobrilo več učnih knjig, uporabo iz Jugoslavije uvoženih pa je prepovedalo. Z izdajanjem in tiskanjem novih šolskih knjig pa so velike težave, ker ni na razpolago zadostnih denarnih sredstev in ker so minoritetni stavci zelo dragi. Od odobrenih knjig je izšlo le nekaj najbolj potrebnih. Srbska deca ob prihodu v šolo ne zna romunskega jezika. Zato se je že dolgo čutila potreba dobrega srbsko-romunskega slovarja, ki bi v prvi vrsti služil šoli pa tudi praktični porabi. Ta vrzel je sedaj izpolnjena. Pred dnevi je izšel v Temišvaru prvi srbsko-romunski slovar, ki ga je sestavil ketfeljski paroh Milan Nikolič. V začetku slovarja se nahaja na 15 straneh srbska slovnica v ro-muskem jeziku, na nadaljnjih 182 straneh pa je razjasnjenih preko 12.000 srbskih besed s 25.000 romunskimi. Avtor slovarja, pop Milan Nikolič, je odličen jugoslovanski nacionalni in prosvetni delavec med romunskimi Srbi ter velik dobrotnik srbske mladine. Naši Srbi v Romuniji imajo srčno željo, da bi imeli tudi svojo vero-izpovedno srednjo šolo in to vsaj nižjo gimnazijo. Ta povsem upravičena želja pa je za enkrat neizvedljiva, ker primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Zato pa vzdržuje že trinajst let na svoje lastne stroške neke vrste »protizakonito« srednjo šolo paroh Milan Nikolič. V svojem župnišču zbere vsako leto nekaj nadarjenih sinov siromašnih kmetov ter jih preko leta v kletnih prostorih malega žup- i nišča inštruira iz vseh predmetov posameznih ■ razredov, na koncu šolskega leta pa jih vodi v Jugoslavijo na razne zavode k polaganju izpitov. Ko dečki na ta način končajo 4 razrede srednje šole, jih pošlje na učiteljišče ali kako drugo višjo srednjo šolo v Jugoslavijo ali pa v bogoslovje v Srem. Karlovce, kjer jih v večini slučajev še v nadalje materialno in moralno podpira. Mnogi od mlajših srbskih učiteljev in duhovnikov v Romuniji so obiskali »Nikoličevo ketfeljsko gimnazijo«. Do sedaj je končalo pri popu Nikoliču nižjo gimnazijo nad 150 dijakov, meščansko šolo pa okrog 40. Požrtvovalno delo popa Milana Nikoliča i zasluži tudi pri nas vso pozornost. Vekoslav Bučar. . Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav- | kah na oglase v našem listu! ! Odmevi Na mednarodnem kongresu trgovskih zbornic v Parizu je, kakor poroča »Prager Presse« z dne 25. t. m., predsednik mednarodne trgovinske zbornice Fentener van Vlissingen dejal med drugim o sedanjem gospodarskem položaju: »Će primerjamo sedanji gospodarski položaj s položajem pred dvema letoma, moramo ugotoviti, da se je poslabšal; pri tem pa še posebno vznemirja dejstvo, da v splošnem položaju tudi danes še ni opaziti nobenega zanesljivega znaka zboljšanja ... Vsi narodi se bore za boljšo usodo in nekateri izmed njih uvajajo celo iznajdljive in zanimive eksperimente za dosego tega cilja. Toda o skupni mednarodni akciji te vrste še vedno ni govora in tako ostaja še nadalje žalostno in vznemirljivo dejstvo, da so mere, ki jih ta ali oni podvzame v svoje lastno dobro v nasprotju z onimi, ki jih podtfzemajo njegovi sosedi... Dokler ne bodo spet prišli do veljave osnovni principi svetovne trgovine, ne moremo imeti zaupanja v njen bodoči razvoj. In prav tako bo obstal pritisk na cene, dokler bo trajala negotovost na polju denarništva. Tudi podjetnost ne bo nanovo vzrastla, dokler bosta proizvodnih in trgovec ob vsakem koraku naletavala samo na vmešavanja z vladne strani, pa naj gre potem za nakup ali prodajo, za proizvodnjo ali razdelitev, ali samo za poskus plačevanja dolgov.« —o— V junijskem zvezku praške revije »Naše Doba« objavlja prof. E. Radi svoje predavanje o biologiji civilizacije, ki ga je pred kratkim imel na rimski univerzi. Tu čitamo med drugim: »Civilizacija je boj za duhovne vrednote, boj za humanitarnost, ki postavlja telo v službo ljubezni do bližnjega. Civilizacija je naša vera, naše upanje, naša ljubezen, nikdar pa ne naša lastnost ali razpoloženje. Z vsemi svojimi lastnosti in razpoloženji, z vso našo preteklostjo, z vsemi našimi ustanovami z vsem, kar smatramo za svojo last in svoje delo, smo v službi civilizacije. V boju zanjo je potrebna pomoč vseh: svetlolasih prav tako kakor temnolasih, severnih in južnih narodov, Nemcev prav tako kakor Italijanov in Slovanov. Civilizacija postavlja nas vse pod en sam zakon in v težki službi njenih smotrov smo vsi šibki; vsi smo potrebni medsebojne pomoči in vsi smo si v tem pogledu enaki.« —o— O italijansko-angleških od-nošajih v zadnjem času javlja rimski dopisnik pariškega »Tempsa« svojemu listu: Nad eno stoletje je politično prijateljstvo med Italijo in Anglijo sledilo stalno ravni črti. Dobri odnošaji z Anglijo so bili celo aksiom italijanske politike, aksiom, ki so ga priznavale vse demokratske in liberalne predfašistične vlade, kakor tudi fašistični režim sam. Že nekaj mesecev sem pa je to tradicionalno britansko-italijansko prijateljstvo v pravem prelomu. Rim je v opoziciji proti Londonu. V nenadnem izlivu trpkosti vstaja Italija proti Angliji. Kaj se je zgodilo? Kateri dogedek življenske važnosti narekuje Italiji to stališče? Polemično zadržanje Italije nasproti Angliji, to moramo kar takoj poudariti, izvira iz globoke prizadetosti. Od severa do juga Apeninskega polotoka prevladuje mnenje, da Anglija z vsemi mogočimi sredstvi ovira italijanske ekspanzijske načrte v Vzhodni Afriki. Anglija, tako pravijo tu, navaja povsem sentimentalne razloge glede Abesinije, na drugi strani pa se sklicuje na pogodbe, ki jih je podpisala Italija, predvsem na pogodbo iz 1. 1906., sklenjeno med Anglijo, Francijo in Italijo v svrho za jamčenja abesinske neodvisnosti, kakor tudi na pogodbo iz leta 1928. med Italijo in Abesinijo, in končno na pakt DN. No, in italijanska prizadetost izvira prav iz dejstva, da nihče v Italiji ne more ali noče verjeti v odkritosrčnost argumentov, ki jih uveljavlja Anglija.« .—0—■ Zanimiv opis Tanskega jezera v Abesiniji je podal pred dnevi milanski »Popolo dTtalia«, ki se trudi dokazati, da nima to jezero onega pomena, ki mu ga. Sicer pripisujejo. List pravi, da dobiva jezero nekaj vode samo od neznatnih potokov. ki so pa večji del leta suhi ih katerih dolžina ni večja od 100 km. Vodo teh potekov bi bilo treba po mnenju lista v deževnih dobah zadržati in jo potem ob susi polagoma spuščati v jezero, ker le tako bi jezero lahko stalno nudilo vodo Sinjemu Nilu. Toda ta voda, zatrjuje list, bi morala preteči nič manj ko 1700 km, preden bi Postala koristna v Sudanu in v Egiptu. Zato se listu zde vsi načrti za regulacijo vodnega odtoka fantastični in brez podlage. List prihaja zato do zanimivega zaključka, da vprašanje Tanskega jezera ni ekonomsko vprašanje, marveč samo in izključno politično. Kakršnakoli dela ob tem jezeru bi bila brez realne vrednosti. — Ali se vam ne zdi. ?a to pisanje močno diši po bajki o lisici *n kislem grozdju? ... ——0—' V zvezi z angleško-nemškim Pomorskim sporazumom se dotika »Frankfurter Zeitung« z dne 23. t. m. verjetnih posledic tega sporazuma za Evropo *n Poudarja: »Cilj (tega sporazuma) ne bo ln ne more biti samo angleško-nemški, •narveč pristanek te ladje na potu vev-r ° P s k i 1 u k i, to pa ne pomeni nič drugega kot pošten poskus za prijateljski sporazum tudi s francoskim narodom. e nam začenja zaupati Anglija, zakaj nam ne bi tudi Francija?« Sport Bolgari so se pritožili pri FIF-i Nihče ni pričakoval, da bi mogel kdo osporavati tekmo, ki jo je igrala naša junaška reprezentanca s tujim sodnikom, pošteno in korektno pred 20.000 pristranskimi gledalci. Kljub temu je vložil bolgarski nogometni savez, v želji, da dobi letošnji balkanski pokal pri FIFA-i protest, češ da jim sodnik ni priznal dveh regularnih golov. Tako naj se odloči pri zeleni mizi vprašanje, ki je bilo že čisto očito rešeno v poštenem boju na igrišču. Kako je s tistima dvema regularnima goloma, ve vsak, ki je bil količkaj objektiven, in teh je bilo tudi med 20.000 gledalci najbrž precej. Kako bo odločil najvišji nogometni forum ni važno, važno pa je, da smo takega postopka ravno od Bolgarov najmanj pričakovali. Jugoslavija izstopa iz balkanskega tekmovanja Upravni odbor Jugosl. Nogom. Saveza je na svoji seji od 25. t. m. na podlagi poročil, ki so jih podali člani Vodstva naše reprezentance, došli iz Sofije, izdal komunike, ki pravi v svoji 5 točki: Z ozirom na neutemeljeno odločitev komiteja za balkanski pokal, ki je bila sprejeta z večino glasov, da se bo prihodnji turnir vršil v Bukarešti, in z ozirom na izrecno zahtevo našega saveza, naj se vrstni red tekmovanja ne menja, se sklene, da v takih okoliščinah v interesu zaščite pravice in časti našega nogometnega sporta naš savez ne more več sodelovati v tekmah za balkanski pokal, ne da bi s tem prekinil športne odnošaje s kakim savezom. Državno prvenstvo se nadaljuje Primorje v Zagrebu V soboto in nedeljo se nadaljuje tekmovanje za državno prvenstvo, čigar prva po- lovica je že končana. Po skoro enomesečnem odmoru, bo interes naše športne javnosti, čije zanimanje je bilo zadnje čase koncentrirano na borbo za balkanski pokal, zopet obrnjen na to domače tekmovanje, ki naj pokaže nog. prvaka Jugoslavije. Nas najbolj zanimajo sobotne in nedeljske tekme v Zagrebu, saj nastopi na njih oba dneva naš ligaš. Prvi dan igra Primorje s Haškom, drugi dan pa bo merilo svoje moči s Concordio. »Novosti« sicer pravijo, da Primorje nima pravice računati na točke v Zagrebu niti pri Concordiji niti pri Hašku, mi pa pravimo, da to še ni tako otovo... Drugo moštvo, ki igra oba dneva v Zagrebu, je Bask. Prvi dan nastopi proti Concordiji, v nedeljo pa proti Hašku. V Beogradu je Gradjanski gost BSK-a, v Sarajevu na bo pokazal svoje znanje plitski Hajduk. Kratke športne vesti Boksarski svetovni mojster Brown (mu-šia teža) je porazil avstrijskega mojstra Weissa v desetih rundah po točkah. Boj je bil v Manchestru. Lahkoatletski dvoboj Praga: Dunaj je končal s 61:55 točkami za Dunaj. Nemec Georg Lammers, ki je dosegel na olimpiadi v Amsterdamu v teku na 100 m tretje mesto, je sedaj za isto progo rabil v Berlinu 10.7 sek. Norveška nog. reprezentanca bo kljub porazu v Kopenhagnu (odločil je avtogol) nastopila jutri proti Nemčiji v neizpreme-njeni postavi. 3000 m v 8:26.2 je tekel v Abu Finec Lasse Virtanen. Bill Bonthron svetovni rekorder v teku na 1500 m se bo oženil in se bo poslovil od sporta. Nagrado narodov je dobila na londonskem jahalnem turnirju Velika Britanija proti Nemčiji, Irski, Franciji in Belgiji. Solcolstvo Navodila za zlet v Sofijo Načelništvo Sokolske župe Ljubljana razglaša: V smislu navodil Saveza SKJ bodo mogli od prijavljenih potovati na zlet v Sofijo samo tisti, ki bodo izpolnili vse doslej objavljene pogoje in imeli od svojega društva pravilno izpolnjeno sokolsko legitimacijo, potrjeno od pristojnega sreskega načelstva, da ni zadržka za potovanje v Sofijo. To potrdilo si mora vsak preskrbeti sam pri svojem pristojnem sreskem načelstvu (za ljubljanska sokolska društva ter za Vič, Moste in Ljubljana-šiška) od tukajšnje policijske uprave. Tako opremljene sokolske legitimacije je treba svojim društvom izročiti najkasneje do 2. julija, društva pa jih morajo predložiti župi s poimenskim spisom župni upravi najkasneje do 3. julija. Pravilno izpolnjeno legitimacijo bomo smatrali samo tisto, ki bo imela tozadevno potrdilo sreskega načelstva ozir. policijske uprave in da je lastnik plačal članarino vsaj za prvo polletje, župa bo sokolske legitimacije izročila s posebnim spisom tukajšnji policijski upravi v svrho izdanja skupnega potnega lista. Ker je udeležba na zletu mogoča samo s skupnim potnim listom, je razumljivo, da tisti, ki ne bo predložil pravočasno svoje izkaznice, ne ho mogel potovati na zlet. Sokol- Kulturo II. produkcija »Sloge« Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« nima le izvrstne godbe in zbora, marveč tudi avojo glasbeno šolo, ki jo vodi neutrudljivi društveni artistični dirigent g. Heri Svetel. Pa ima v svojem učiteljskem zboru agilne sodelavce. Račun šolskega celoletnega dela sem izprevidel iz produkcij šole, dne ‘22. in 24. junija t. 1. Javnost O teh produkcijah iz nerazumljivega razloga skromnosti »Sloge« ni bila obveščena in tudi jaz kot vestni kronist vsakega, zabeležke vrednega dogodka glasbenega življenja v našem mestu ne. Sel Sem vseeno pogledat kaj in kako. In prepričal sem ee, kako je »Sloga«< svoje gojence resno vzgojevala, da so lahko pokazali temeljit Študij, pa tudi resno pojmovanje skladb. Zaradi tesno odmerjenega prostora v naši Kulturni rubriki žal ne moreni posamič naštevati niti skladb, niti nastopajočih gojencev. Vsekakor pa moram pribiti dvoje dejstev: Sporedi obeh produkcij »Sloge« so 9e v pretežni večini poleg drugih, tujih, klasičnih skladb ozirali v klavirskih in pevskih točkah na naše, jugoslovanske, posebno slovenske skladbe. Srečali smo: Adamiča, Gerbiča, Gregorca, Koporca, Planinška, dr. Švaro, Kozino, Hladnika, Svetela, Ravnika, Sattnerja Premrla, Ukmarja, Škerjanca, Osterca, Zajca, Šantla, Hirschleija in celo novinca Bitenca, tako da so bile njih skladbe skoroda nove. Ta poteza in ske legitimacije se bodo naslovljencu izročile v vlaku. Ali bo treba tudi za skupni potni list plačati posamezniku Din 50’—, bomo pravočasno javili v dnevnem časopisju in po okrožnici. Zdravo! Iz novomeške sokolske župe Otvoritev letnega telovadišča v Št. Janžu. Sokolsko društvo št. Janž je pred kratkim otvorilo novo letno telovadišče s sodelovanjem društev mirenskega sokolskega okrožja. Letno telovadišče so zgradili marljivi in delavni So-koli-rudarji v prostih urah iz Krmelja. Slavnost otvoritev je bila združena z lepo uspelim javnim nastopom, na katerem so nastopili s prostimi vajami in vajami na orodju vsi telovadni oddelki. Okrožna tajna pešizleta. Mirensko in novomeško sokolsko okrožje sta priredila svoja okrožna tajna pešizleta. Novomeško okrožje je imelo svoj cilj na Otočcu ob Krki, kjer se je zbralo nad 150 članstva in naraščaja. Na cilju je bil pregled prostih vaj, nato pa se je okrožje vrnilo z novomeško godbo domov. Mirensko sokolsko okrožje pa je priredilo izlet v Cviblje pri Trebnjem ob udeležbi 80 članstva in naraščaja. Vse edinice so prehodile ta dan do 20 km dolgo pot. Župna sokolska razstava, ki je bila otvorje-naa za časa župnega zleta v Novem mestu je bila nameščena v dveh sobah Sokolskega do- usmerjenost sporeda v našo glasbo zasluži odkrito priznanje. .. Kdo hvalevredno poučuje na šoli »Sloge«: g. Svetel, g. Hladnikova, g. Gregorc, g. Jermol, g. Trost, g. Lovšetova, g. Noliijeva, g. Bitenc in. za nazadnje t't'in prihranil še ime g. G. Miillerja, ki si je izvežbal celo ugodno zveneč komorni orkester. Dirigiral je S. Šantlovo »Belokranjsko serenado« za godalni orkester, Bitenčeve »Sanje«, Svendenovi dve švedski melodiji ter novo Svetelovo skladbo »Mali koncert« za klavir in godalni orkester. Solo je z neverjetno ročnostjo odigrala gdč. Jelka Suhadolnikeva. Skladba sama na sebi je zelo posrečena. Pri prvi produkciji je le malo nagajal slabo uglašen klavir, drugače nimam kaj elabega poročati. Le dobro. Vsa čast društvu, vzglednemu učiteljstvu in vodstvu šole, pa tudi pridnosti gojencev. Z. P. * —k Nova francoska literatura, Paul Millequant »Tableau de la litterature fran<;aise« (1935. 8°. XIII. 215 str.) Langenscheidtova založba Berlin—Schönneburg. Avtor, lektor na frankfurtski univerzi, nudi zgoščen pregled čez francosko slovstvo od romantične periode do današnjih dni. Zlasti kaže na vpliv nekih nemških pesnikov na francoske avtorje, zlasti v — Heinejevo »pesem«, ki je dobila v Franciji domovinsko pravico. Zunanje nemške dramatike, predvsem imena, ki jih v današnji Nemčiji ne vidijo radi. Na drugi strani se mu zdi, da je Komainovo izčrpno opazovanje dragoceno kakor morda Claudelovo. Politično stališče Romaina Holland a in Andreja Gida je le previdno nakazano. Najbrž se bo nemška mladina, ki jo imenuje avtor »od nove vere in idealizma oduševljeno«, predvsem poglobila v obče človeške pesnitve Romaina Rollanda. ma. Na razstavi so bile razstavljene razne slike, diplome, fotografije itd. posameznih župnih edinic. Razstava je bila oba dni prav dobro obiskana, kar je dokaz, da so take prireditve potrebne ob takih prilikah. Iz mariborske sokolske župe Delni župni zlet MSŽ bo 7. julija t. 1. v Dolnji Lendavi. Za izlet vlada veliko zanimanje in ni dvoma, da bo to mogočna sokolska manifestacija na naši severni meji. Ob priliki zleta bo dolnjelendavski Sokol razvil svoj prapor, ki mu ga je poklonil naš mladi kralj Peter II. Vabimo na to slavnost sokolsko članstvo in ostalo občinstvo. Taborenje sokolske župe Maribor bo od 22. julija do 11. avgusta t. 1. ob Bohinjskem jezeru. Stroški za taborenje znašajo Din 230-—, vožnja pa Din 45-—. Za taborenje se lahko prijavi članstvo, naraščaj, deca in sokolske družine. Prijavni rok do 1. julija t, 1. Zdravo! Sokol v Ljutomeru je imel preteklo nedeljo prav lepo uspel javni nastop, pri katerem so nastopili vsi društveni oddelki. Sodelovala je godba sokolske čete v Mali Nedelji. Slovansko Sokolstvo Iz praških sokolskih društev. V Praškem Sokolu telovadi po najnovejši statistiki 424 članov, nad 100 naraščajnikov, 437 moške dece, 374 članic, 105 naraščajnic, in 473 ženske dece. Društvena uprava pripravlja veliko propagandno akcijo, da se dvigne število naraščaja. — •Najmočnejše Sokolsko društvo v Pragi Vino-hradsky Sokol je dobil od vinogradske hranilnice v dar za zgradbo Sokolskega doma 1 milijon Kč (1,820.000 Din). Telovadna statistika izkazuje: 564 članov, 513 članic, 155 naraščajnikov, 183 naraščajnic, 764 moške in 1268 ženske dece. — V Sokolu Karlin (delavsko predmestje) telovadi: 153 članov, 105 članic, 00 naraščajnikov, 80 naraščajnic, 167 moškz- in 154 ženske dece. Češkoslovaški sokolski tisk je izredno razvil COS izdaja svoje uradno glasilo »Vestnik COS-in dnevno obvešča e posebnimi tiskanimi poročili vse redakcije dnevnih listov v CSR. Po seben spisek češkoslovaških sokolskih sodelavcev pri dnevnem časopisju izkazuje, da je v 32 župah delovalo 134 sokolskih urednikov. Od 52 žup izdaja 47 žup svoje župne vestnike, nekatere župe pa izdajajo skupne vestnike. Iz telovadnega sveta Pokrajinski zlet DTJ v Bratislavi. Po lepo uspeli delavski olimpijadi v Pragi leta 19o4, pripravljajo DTJ v CSR velik pokrajinski zlet v Bratislavi, ki se bo pričel predzletnimi dnevi 23. junija, in glavnimi od 5. do 7. julija. Zleta se bodo udeležile razne delavske organizacije iz Romunije, Madjarske in Poljske. Rmdi* Petek, 28. junija. Ljubljana: 9.00: Šolska ura. Vidovdanska proslava, izvaja III. drž. real. gimnazija v Ljubljani, prenos iz Delavske zbornice — 12.00: Slovenec, Srb, Hrvat, za vedno brat in brat, plošče — 12.-15: Vreme, poročilo — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00 — Vreme, spored, borza — 17.30: Sprejem papeževega delegata na glavnem kolodvoru — 18.00: Pridi sveti duh, začetek evharističnega kongresa v Stolni cerkvi — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestilo — 19.000: Radijski orkester — 19.30: Nacionalna ura: »Kosovo«, uvertura, zidanje Ravanice, iz Kosovske tragedije, alegorična slika Vardar in narodna himna. Zagreb: 19.10: Kulturne vesti — 22.00: Poročila. Beograd: 20.00: Zvočna igra — 22.20: Patri-otične pesmi. Sobota, 29. junija. Ljubljana: 7.30: O važnih vprašanjih iz čebelarske zgodovine, predava g. Mihelič Staoe — 8.00: Mladinska služba božja, prenos iz Sta- diona — 9.00: Unijatska cerkvena glasba, predem besedi, god. kvartet umlbweynatiumltawy nos iz cerkve Sv. Petra — 10.00: Ho- den, Sedem besedi, godalni kvartet 11.00: Radijski orkester — 12.00: Gloria iz B; chove maše na ploščah — 16.00: Koncert nabožne glasbe — 17.00: Prenos iz Stadiona — nos Parsifala iz Ljubljanske opere — 23.15: — nos parsifala iz Ljubljanske opere — 23.15: — Reportaža nočne procesije — 24.00: Prenos polnočnice s Stadiona. 'Zagreb: 20.15: Sokolstvo — 20.30: Vokalni solo — 21.00: Zvočna igra — 12.15: tamburaški orkester. Beograd: 20.00: Vijolinski koncert — 20.40: Prenos iz Madrida — 222K): Radijski orkester — 23.00: Plesna glasba. Nedelja, 30. junija. Ljubljana: 9.00: Prenos pontifikalne maše s Stadiona — 10.00: Reportaža z razstave cerkvene umetnosti, poroča dr. Ložar — 10.13: rani Simfonični koncert — 15.00: Reportaža rani simfonični koncert — 15.00: Reportaža procesije z Najsvetejšim — 17.00: Prenos s Stadiona — 20.00: Prenos evharističnih slavnosti — 21.30: Čas, vreme, poročila, obvestila — 22.00: Venčki narodnih pesem. Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor se briga zanje. — Pristopajte! V mamili planinski koči na svetu (Pod Elbrusom v višini 5300 m) (Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.) Prvi orignalni posnetek svečane razglasite miru v Gran - Chaco. Dolgoletni boji med Bolivijo in republiko Paraguay so bili z mirovno pogodbo v Buenos-Airesu dokončno zaključeni, o čemur smo že svojočasno poročali v našem listu. Na sliki vidimo zastopnike udeleženih držav. Mirovni akt čita predsednik argentinske republike general Justo Avguštin. — V počastitev doseženega miru je argentinska vlada izdala posebne znamke miru. Toda vreme nam je bilo milostno in že naslednjega dne je posijalo solnce. Vodniki z oslički so se odpravili že ponoči, dokler je bil sneg še zamrznjen, tako da so oslički imeli trdo podlago za stopanje. Mi pa smo krenili tudi na vse zgodaj, da bi nas pekoče solnce na ledeniku ne oviralo preveč. Z ledenika prestopiš zopet na stransko moreno in se po njej vzpenjaš ves čas do začetka ledenika, kjer preide polagoma v snežišča. Tu smo nataknili smučke in stopali z njimi preko nepreglednih' snežišč, lepo polagoma, vse do »koče 11« (slika). Mnogi niso imeli smučk s seboj in so si jih sposodili v koči na Krugozoru. Tu imajo mnogo smučk v zalogi, ki si jih lahko turist izbere in mu jih ni treba od 'daleč prinesti s seboj. Nekateri pa so mahnili kar »peš« preko snežišč, ker so bili prekomodni, da bi si jih prinesli do snega. Nekoliko se jim je sicer vdiralo, toda prišli so ravno-tako do koče kakor mi s smučkami. Smučke torej niso neobhodno potrebne, toda par kratkih in lahkih je priporočljivo vedno vzeti s seboj, kajti smuški tereni so na pobočju Elbrusa krasni in sneg ob lepem vremenu vedno dober, sam »firn«. Predvsem pa pridejo smučke prav na povratku. In končno smučati se sredi poletja v avgustu, je za navdušenega »zimskega« planinca tudi prijeten občutek. Sredi ogromnega snežišča moli iz snega nekaj velikih skal in med temi skalami je zbita zasilna koča. Poleg te koče pa je lansko leto zrastla že druga manjša kočica, ki je stalno oskrbovana in nimajo turisti v njo dostopa. Tu prebivata dva mlada meteorologa, ki vršita znanstvena vremenska in druga opazovanja in en radiotelegrafist; Razkazali so nam svoje znanstveno delo in nam zagotovili, da bo še tudi naslednjega dne lepo vreme. Vsi trije so tudi izborni turisti, kajti preteklo zimo se jim je posre- čilo, da so se prvi povzpeli na vrh Elbrusa v najhujšem mrazu sredi zime. Pripovedovali so nam tudi, da mislijo v bodoči zimi (1934./35.) ves čas ostati tu in vršiti opazovanja. In res smo kasneje čitali, da so zimo srečno prestali, kljub strašnemu mrazu in snežnim viharjem. Pri srečanju s temi mladimi ljudmi, smo se tudi mi opogumili, tem bolj, ker se je eden odločil, da nas bo spremljal do vrha. Turistovska koča sama je pusta in človeku postane tesno, ko stopi v njo. Notri je en sam prostor, na obeh straneh so lesene prične, brez slamnikov in odej. Najdeš samo par spalnih vreč, dva petrolejska gorilnika in posodo petroleja, da si lahko kaj za silo skuhaš. Sedaj smo šele uvideli, kako pravilno je bilo, da smo se prejšnjega dne vrnili. Toda lepo solnce in mirno ozračje nam je vlivalo novega poguma, da nismo preveč obupavali. Nekateri pa so le obupali in so sklenili, da ne nadaljujejo vzpona. Tu smo nameravali ostati dve noči, da se vsaj kolikor toliko navadimo na majhen zračni pi'itisk. Ko smo se nekoliko najedli, naspali in odpočili, so nas ruski vodniki povabili na smučanje. Večini se ni ljubilo, nekateri pa so le poskusili. Z vodnikom »žoržom« smo se raje domenili, da odrinemo dalje že naslednjo noč, kajti radi bi videli, da bi bilo trpljenja že enkrat konec in ali smo Elbrusu kos ali ne? Odločili smo, da gremo zgodaj spat in da odrinemo že takoj opolnoči, dokler je sneg še trd in da se ubranimo višinskega solnca. Od Krugozora do koče 11 traja vzpon svojih 5 ur, in dalje do vrha še nadaljnjih 8 ur. Točno opolnoči prične »Žorž« ropotati in klicati »Genossen — auf«. Vstanemo, skuhamo si topel čaj in se napravimo na pot. Vzeli smo si s seboj samo nekaj čokolade, sladkorja in piškotov, v nahrbtnikih smo nesli malo, samo povrhno obleko proti vetru (Windjacke in Windhosen), toplo kučmo in še en par rokavic. Dereze smo si nataknili že v koči, kajti sneg je bil trd, ker je čez noč pomrznil. Noč je bila krasna, na nebu so se svetlikali milijoni zvezd, kajti zrak je bil razredčen in se v višinah vidi veliko več zvezd kakor v dolini. Mirno in tiho stopamo eden za drugim, slišalo se je samo enakomerno udarjanje derez in cepinov ob sneg. Vsak je mislil svoje, jaz na primer sem bil v skrbeh zaradi srca. Od časa do časa sem se potipal, če mi ne bije preveč in če ni morda pričelo podlegati gorski bolezni. Za enkrat je šlo vse dobro in do višine 5000 m ni bilo nič hudega, niti glavobola niti prehitrega bitja srca. Vzpenjali smo se počasi in od časa do časa postali in se nekoliko odpočili. Visoko gori v temi sta se nejasno odražali obe glavi Elbrusa. Tista noč mi bo v astronomsko-estetskem oziru ostala v nepozabnem spominu. Kmalu po polnoči se je »tik« izza pobočja Elbrusa pokazala na nebu jutranja Danica — Venera, ki je tako lepo in mirno svetila in se nam je zdela tako blizu, da bi jo z roko zagrabil. Kmalu za njo se je pokazal mesec, kot zadnji krajec, ki nam je pobočje tako jasno razsvetlil, da smo točno videli pot pred seboj. Nebeške romantike pa še ni bilo konec. Nekako ob štirih se je pričelo daniti. Spočetka čisto medla svetloba na vzhodu se je vedno bolj večala. Ko je nastal mrak, se je pričela na zapadnem nebu igra mavričnih barv. Nebo je bilo na hori-contu spočetka violetno in je polagoma prehajalo preko rumenih in rdečih nians v dnevno temnomodro sinjino. Poševno preko neba pa se je jasno odražala optična senca Elbrusa, ki je bila za naše oči nekaj nenaravnega. Poudarjam, da to ni bila navadna senca, ker solnce še ni vzšlo, čim bolj se je danilo, tem bolj je zagonetna senca ginevala in ko je solnce vzšlo, je ni bilo več. Ko se je pojavilo solnce, je bilo nočne romantike konec, toda nastopilo je drugo dejanje — poigravanje solnčnih žarkov z zaledenelimi grebeni in vrhovi. Jutranje soln-čno žarevanje opazimo tudi v naših pla- ninah (das Hepenglühen), toda v zaledenelem visokogorju so kontrasti vse lepši. Snežni in ledeni grebeni, iz katerih štrli črno strmo skalovje, oboje kopajoče se v zlatih rdečkasto-violetnih jutranjih solri-čnih žarkih in temnomodra nebesna sinjina v ozadju zapuste planincu nepozaben spomin. Ob solnčnem vzhodu smo se že-nahajali v višini kakih 5000 m, tik ob strmem vznožju vzhodne glave Elbrusa. Elbrus ima dve glavi, vzhodna, ki je visoka 5593 m in zapadno, ki je 36 m višja, 5629 m. Vmes je sedlo, ki je globoko svojih 300 m. Zračna črta med vrhoma obeh glav znaša približno poldrugi kilometer. Žorž je predlagal, da se povzpnemo najprej na vzhodni vrh, se spustimo nato na sedlo, se v koči nekoliko odpočijemo in se popoldne povzpnemo še na zapadni vrh. Toda mnenja so bila deljena. Utrujenejši so predlagali odhod takoj v kočo in opustitev vzhodnega vrha, ambicioznejši pa so hoteli premagati oba vrhova. Tako se je družba ločila v dve grupi. Žoržu se nas je pridružilo še 6 mlajših, med njimi ena dama, ki pa ni bila od naše družbe. Prejšnje popoldne je prispela v kočo 11 neka ruska družba, ki je tudi mislila na Elbrus in se je pridružila naši grupi. Ruska gospodična je bila stara kakih 23 let in zelo podjetna. Samo neodvisen tisk je resničen izraz narodove volje in njegovega hotenja! Zato naročajte, širite, sodelujte in inserirajte v lastnem glasilu: »Glas naroda«! 60 novih iliiliovnikor v Franciji. V cerkvi Notre-Dame je kardinal Verdier, pariški nadškof posvetil 60 novih duhovnikov. Eitill V as h ek: 59 K si ne kliče po maščevanju... Ko bi bil Letz samo nezmožen! Toda on je vse mešal. Poslan jo bil v oddelek, kjer na videz ni bilo mogoče, da bi kaj pokvaril. Moral je nositi v regi-straturo spise, pisati znake in vlagati zavoje aktov. Po mnenju časlavskega bi moral znati opravljati to službo vsak polkovni bobnar. Toda Letz je imel tako strašno tremo, da je spravil ta oddelek kmalu v popoln nered. Deloval je tam dva dni in že ni mogel nihče najti nobene stvari, ki jo je iskal. Neprestano so ga videli na lestvici, kako bojazljivo išče nekaj, česar pa potem ni nikoli našel. Dva dni in oddelek je bil pravi Avgijev hlev. Caslavsky je sklenil, da se odkriža te nerode, čim bo le mogoče. In potem so mu prišli povedat, da so poslali Letza s spisi k trgovskemu sodišču, da pa koncipijent že vdrugič telefonira, da Letza še zmerom ni tja. »Ko se vrne, ga pošljite k meni,« je naročil Caslavsky. 4. Filip Astenburg se je vozil zdaj vsak dan v Vele-slavin, čeprav na žalost samo zato, da bi izvedel znano stvar — da je prezgodaj misliti na srečanje z Marketo. Ta nesmotrenost in ta misel, da njegova žena, ki jo je imel prej zmerom in kadar je hotel, okrog sebe, zdaj prav za prav ne eksistira, sta ga ogorčevali nehote tudi zoper njo. Ker je bil neomajno prepričan, da tiči za vsem tem tisti nepridiprav Qui-do, ni mogel razumeti, kao si je mogla dati Marketa po njem uničiti zdravje. Do tega je moglo po njego-do, ni mogel razumeti, kako si je mogla dati Marketa izročena nesrečnemu časovnemu pojavu aterega sledove je zdaj neprestano srečaval); ljudje so hipoma izgubljali vrednote, nič drugače kot če bi se jim zmehčale kosti, že dolgo je imel vtis, kakor da se mu žena nenadno umika. Po skoraj tridesetletnem sožitju se je začela delati, kakor da se ne sme prav nič vmešavati v njeno življenje; in on s svojo voljo ni bil več zmožen, da bi, kot prej, napravil red v njenih notranjih zadevah. In posledice tega so se zdaj pokazale. Ko bi bila samo Marketa! Da se mu je začela umikati tudi hčerka, to ga je prav za prav grizlo še bolj, zakaj če si je hotel biti odkrit, je moral priznati, da je bila Doris edin človek na svetu, ki bi ga mogel prisiliti, da bi bil proti svojim nameram in interesom vesel ali nesrečen. Rad je imel Marketo in Bernarda, Dorido pa je oboževal. So čuvstva, za katera še niso. iznašli pravilnih izrazov. Ce se reče, kal’, je vse jasno. Toda .ljubiti“, to je medla beseda, ki ne pove vsega. Zanj je v tem primeni pomenila nagon, da bi svoje življenje razpršil v življenju hčerkinem. Videč svojo premoč nad ljudmi, se je slednjič navadil, dajati nekako s sedla ukaze, ki so ;ih drugi brez modrovanja izpolnjevali kakor nekaj čisto naravnega. Toda zdaj, pred temle komaj odraslim bitjem, ki je bilo povrh še manj izdatnega spola, ni bil voljan ukazovati, ker je čutil nekaj čisto posebnega, nenavadno slast sladke podložnosti, nekaj morda podobnega temu, kar žene Inde, da bi se dali z navdušenjem pogaziti nogam svetih slonov ne glede na to, d? bi ljudje o njih rekli, da so oni sami sloni. V resnici je bila Doris že davno njegova energija in njegova nirvana, njegov poslednji življenjski kredo, ki je še znal vanj goreče verovati, njegov poslednji oltar, pred katerim je znal poklekati k vroči molitvi. To vse ni temeljilo samo na magičnem vplivu, ki ga je imela nanj že od takrat, ko je bila še majhno dete, s silo, ki je prav za,prav ni imela, ker jo je vanjo sam vložil s preprostim dej- stvom, da mu je neki naraven zakon veleval, da jo mora oboževati; to ni raslo samo iz tega, da se . je prav v tem bitju vtelesila tista potreba, ki jo baje čuti sploh vsak človek, celo najslabši po teži in duševnem zrnu, — potreba enega človeka na svetu, v katerega vložimo vero, da je čist in da stoji zaradi tega više kot mi. Nad tem se je dvigala še gornja stavba in prav nanjo je bil gospod Astenburg ponosen, zakaj pravila mu je, da ni ljubil, da ni oboževal slepo, samo po očetovskem nagonu, temveč z nekim inteligentnim izborom, za katerega se mu ni bilo treba sramovati. Pri Doridi so se zmerom vidneje — vsaj zanj vidneje, vedel je, da je bila Marketa vedno drugega mnenja — razvijale lastnosti, ki bi jih bil moral brez dvora respektirati, tudi če bi ta otrok ne bil njegova hčerka. Doris je bila menda edin človek na svetu, mu ni nikoli ničesar zatajil. Edin človek, ki ni smatral življenja za kup svetih komencij, temveč si je sam po svoie skušal delati pot. če si nočemo lagati, skoraj vse v življenju je kakor konflekcija; Doris je kazala močan nagon, oblačiti se v življenju po svojem osobitem okusu in po svojem osebnem kroju. V zadnjem času pa ga je nekaj svarilo, da z Dorido ni vse v redu. Njegov instinkt je za rodbino popolnoma otopel. V Marketi ali v Bernardu se je moglo odigravati ne vem kaj in ničesar ne bi uganil, niti slutil. V Doridi pa je čital, zdelo se mu je, da čita v zadnjem času v njej nekoliko vznemirjajoča gesla. V celoti je bila to morda kopica malenkosti, vsaj prepričeval se je o tem energično. Doris se je potepala; njen pogled ni bil več tako jasen; tudi se mu je poslednje dni nekoliko izogibala. Malenkosti, toda v njem so vzbujale strah. Malenkosti, toda v njem je začelo nekaj razsajati v svarilo. Razburjalo ga je kakor bolezen, ki bi jo zaznal, da raste v njem. Nameraval jo je v prihodnjih dneh izpovedati. zdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z «. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.