71. Številka.
Ljubljana, t tetrtek 28. marca 1901.
XXXIV. leto.
bhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter vetfa po poitl prejemu aa avstro-ogrske delele aa vse leto 28 K, aa pol eta 13 K, am četrt leta 6 K BO h, am jeden messe 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za posujanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO^h, fie se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Uprsvnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
.Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Kaj bo z goškim tolovaj-stvom ?
Presenetljiva vest nam je doSla iz dunajskih poslanskih krogov. Sporoča se nam, da je ljubljanski knezoSkof podal imedijatno vlogo na cesarja, s katero prosi, naj cesar v smisla zadnjega odstavka § 2 k a z. pravdnega reda nkaže potlačiti znano goško tolovajatvo, v katero je kakor znano, prav tesno zapleten goSki knrat FerjanČič.
Mi na vse strani, in v polnem obsega priznavamo, da je pravica krone, ki jo obsega navedeni zakonski predpis, nedotakljiva, in mi se je tudi nikakor ne mislimo dotakniti, nego hočemo le povedati svoje mnenje v tej zadevi.
Znano je, da poseže v slučajih tako-zvane abolicije vladar najmanjkrat iz lastne incijative v sodno postopanje, krona se marveč svoje, v govoru stoječe pravice le takrat posluži, če se ji je to cd strani oblaste v, in posebno od strani ministrstva nasvetovalo.
Navadno se je doslej abolicija uporab Ijala samo pri dvobojih, da temu ali onemu aristokratu ni bilo treba romati v zapor, slučaja pa, da bi bil cesar zaukazal aboli-cijo pri umaz&nib, iz gole hudcbije izvira-jočih, imetju in človeškemu zdravju nevarnih hudodelstvih, tacega slučaja, vsaj kolikor se mi spominjamo, v Avstriji še nismo doživeli.
Zategadelj bi se morali v goškem slu čaju z vso odločnostjo upreti, ako bi oblast-nije v Ljubljani ali na Dunaju cesarju pri poročale, naj ukaže, da se zaradi dotičnih kaznjivih dejanj začeto sodno postopanje ustavi, ne da bi priSlo do sodbe, zakaj goäki slučaj kriči po zadoščenju.
Poglejmo samo, kaj se je v Gočah zgodilo. Po duhovniku nahujskana klerikalna toipa je tolovajsko napadla svoje sovaačane naprednega mišljenja ter jih celo noč oble-govala v županovi hiši, a duhovnik jo je podžigal k vedno novim naskokom. Bilo je poškodovano tuje imetje, in pripetile so se tudi telesne poškodbe. Pri tem se je zgodila z največjimi duševnimi mukami združena omejitev osebne svobode, in na vse zadnje se je Se skušalo zapeljati priča h krivemu pričevanju.
Da cela styar ni brez podlage, izhaja že iz tsga, da je vložena že obtožnica in dalje iz tega, da je sodni dvor druge instance proti tej obtožnici vloženi ugovor zavrnil.
In v to gnezdo ostudnosti, v to gnezdo hudobije in krivega pričevanja naj poseže tedaj prevzvišeni vladar z jasno svojo roko, tako da naj bo ustavljeno vsako daljše postopanje, tako da naj kruto žaljena pravica ne dobi prav nikaccga zadoščenja!
Kako bi se tolmačil v deželi ta čin cesarske milosti, za katerega bi bil v prvi vrsti odgovoren justični minister, to si je pač lahko predočiti. Ljudstvo bi iz abolicije goškega slučaja moralo sklepati, da stoji na Kranjskem duhovnik izven zakona, da roka pravice ne doseže duhovnika,panaj ta 8torikar hoče. Pri naših razmerah, ko duhovniki že itak postopajo tako, kakor da zanje ne velja noben zakon, in kakor da ga nad njimi ni oblastva, v teh razmerah, ko oblastva duhovnikom itak prizanašajo, kolikor j« le možno, v tem ko se proti dragim ljudem zakon z vso strogostjo uporablja, v teh raz
naravnost nsodepolno, zakaj duhovščini bi zrasel greben tako, da bi sploh ne bilo ved izhajati.
Na drogi strani pa bi ljudstvo moralo priti do prepričanja, da je naprednjak, da je sploh vsak, kdor se duhovščini brezpogojno ne pokorava, v naši deželi .vogel* frei". Ljudstvo bi iz potlačenja goškega tolovajstva popolnoma logiCno sklepalo, da stori dobro delo, kdor liberaloa pobija, kakor so jih poskušali pod vodstvom kurata Ferjančiča pobiti v Gočah. In od duhovščine itak do skrajnosti naščuvani ljudje se bodo toliko raje lotili pobijanja slovenskih naprednjakov, ker bodo imeli pred očmi slučaj, da je ostalo kričeče tolo vajstvo nekaznovano.
Napisali smo vse to v pomislek pra vosodnemu ministru, ki bodi prepričan, da pride ta zadeva čisto gotovo v parlament, ako se proti goškim tolovajem in krivoprisežnikom začeto sodno postopanje ustavi, ako se tako kruto žaljeni pravici ne da zadoščenja.
Samo ob sebi pa se razume, da bi mi prav nič proti temu ne imeli, če bi se po končani cbscdbi cesarska milost v polni meri vzlila bodisi na vse ali vsaj na večino obsojencev, ki so bili v storjeno hudodelstvo več ali manj zapeljani.
V LJubljani, 28. marca. Za trozvezo. .Post" je nekako velikcnemško glasilo avstrijskega zunanjega mmietreova in fiiijalka dunajske .Wiener Abendpost". Pred kratkim je dunajsko glasilo Golu-chowskega prineslo osoren in oster članek proti tistemu francoskemu časopisja, ki piše o avstrijskih nadvojvodih in o razpada naše države. Sedaj pa je prinesla bero-linska .Post" enak članek proti francoskemu in ruskema časopisju, ki se baje zaganja kakor lačni volkovi v naše nadvojvode ter pron kuje, da Avstro-Ogrska mora razpasti. .Post" naglasa pri tej priliki veliko važnost trozveze, ki je poroštvo močne osrednje Evrope, miru in reda. .Politik" pripominja, da naj bi dunajska .Abendpost" pred vsem nastopila proti vsenemški propagandi ta in na oni strani črncžoltih kolov ter naj zavrne pred vsem velikonemške publiciste in liste, ki takisto pišejo o razpada Avstrije, ne da bi bili do slej dobili tak ukor kakor ruski in francoski listi. .Post" poživlja našo vlado, naj napravi narodnemu šovinizma konec, in kaže pri tem le na Slovane, dočim se ji zdi šovinizem nelojalnih pangermanov Wolf Schöner erje vega kalibra menda pravi. Tema se seveda ni čuditi, ko .Post" sama podpira šovinistično preganjanje praških Poljakov!
Nemiri v Rusiji. Ruski general Dragomirov je poslal potom vojnega ministrstva carja spomenico, v kateri proti prisilnemu uvrščanja dijakov med vojaštvo najudanejše protestira. General naglasa, da mu je kot staremu vojaku in šefa kijevskega vojaškega okrožja čast vojafltva zelo pri srcu. Vojaški stan pa ni stan kaznjencev ter bi prisilno uvrščanje dijaStva na širše sloje občinstva vplivalo jako slabo. General je zaključil svojo spomenico s prošnjo, naj bi car dotično odredbo razveljavil Število med četo kijevskega vojaškega okrožja uvrščenih dijakov znaša 2046. To je ogromno število! Ti prisilni vojaki dijaki strah bi potlači nje goškega slučaja poataloso seveda n ajalabsi vojaki, ki zanašajo med
vojaštvo le nihiliatične ali vsaj republičanske ideje. Že v interesu discipline v ruski armadi je pametno, da se prisilno uvrščanje odpravi, kar naglasa tudi več drugih ruskih generalov.
Civilna lista kralja Edvarda VII. Angleška vlada je predlagala, naj se civilna lista kralja Edvarda VII. zviša za 35000 funtov fiterlingov. Odsek spodnje zbornice pa je ta predlog ovrgel ter vstre-gel radikalcem, določivši kralju isto civilno listo, kakor jo je imela pokojna kraljica Viktorija — namreč 386.000 fantov šter-lingov, kraljici Aleksandri pa 50000 fantov šterlingov na leto. Sklep odseka pride se veda šele pred parlament in možno je, da se ovrže ali da se izvoli nov odsek, ki bo radodarnejši ter dovoli v dolgovih globoko tičečemu kralju Edvardu povišano civilno listo! Vsekakor je sklep odseka za kralja hud udarec.
Vojna v Južni Afriki. Zmaga Angležev nad Delareyem je ostala nepojasnjena.  Bržčas je ta boj pri Ventersdorpu v zvezi z boji, ki so se vršili pri Hortebeestu, in v katerih so bili Buri zmagovalci. Mogoče je, da so na to dobili Angleži pomoč ter zasledovali proti severju umikajoče se Bure, na kar je prišlo do nove bithe pri Ventersdorpu. Poroča se pa, da menda Angleži niso imeli takrat več opravka z glavno vojsko Delareya, nego le z zadnjimi njegovimi četami. Veliko število zaplenjenih topov in vozov nikakor ne more dokazati velikosti barskega poraza, ker je možno, da so dobili Anglež; dotične stvari v kakem skrivišču, kakor se je to zgodilo pri Frenchu.  Da angleške izgube niso bile toli majhne, kakor to poroča Kitchener, kažejo uradna izvestja o izgubah 25. t. m, in ki naznanjajo 44 mrtvecev in 66 ranjencev, če pa ima poraz Delareya res tolik obseg, kakor zatrjuje Kitchener, potem more postati za Bure ta udarec jako nevaren in usoden. — General French je dospel z oddelkoma Dartnella in Pnlteneya v Vryheid V London je poslal sedaj statistične podatke o svojih dosedanjih uspehih na bojiščih proti Burom.  French trdi, da je nbil, ranil in ujel 1200 Barov ter zaplenil 7 topov, 1000 pušk, 22600 glav goveje živine in 1800 vozov. 8Times" je dobila iz Pretorije poročilo, da mora poslati angleška vlada vsaj še 30 000 mož v Južno Afriko, da stopijo na mesto utrujenih čet. Sicer bo trajala vojna Se leta Poročevalec „Times" v Bloemfonteinu pa priporoča, naj se zasedejo vojaško vsi važnejši kraji ter poraz8tavi čim največ posadk, ker le to napravi vojni koneo. Iz Bruslja pa javljajo, da je američanska vlada pregovorila predsednika Kiiigerja, da naprosi z okrožnico evropske vlasti za posredovanje. Prihodnji teden pride Krüger na povabilo Maca Kin-leya v Washington.
Monarhisticna zarota v Braziliji. V Braziliji so imeli monarhistično zaroto, katero pa so vladni organi pravočasno razkrili in jo zadušili v kali. Bra-ziljski poslanik na Dunaju je dobil sledeče obvestilo: Vlada je izvedela, da je admiral Castodio de Mello neprestano poskušal za nesti v mornarico nedisciplino, kar pa se mu ni posrečilo. Ker pa s svojim nastopanjem ni prenehal, je bil aretiran in zaprt To energično postopanje vlade je napravilo na prebivalstvo glavnega mesta in vse republika ugoden utisk. Sedaj ni nobenega vzroka ved, bati se, da nastopijo nemiri. Povsod vlada popoln mir.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 27. marca. Seji je predsedoval župan Hribar. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana podžupan dr Blei weis in obč. svet Lenče.
Župan je naznanil dopis železničnega ministrstva, glasom katerega so za dova-žanje premoga in lesa že uvedeni izjemni tarifi; ter znaša popust na južni železnici 13—20»/,, pa tudi na dolenjski železnici so tarifi za dovažanje premoga znižani. Ministrstvo je to odpisalo na prošnjo obč. sveta za znižanje tarifov ter dostavilo, da ne more ničesar storiti, da bi se tarifi še znižali.
Drug dopis železničnega ministrstva naznanja, da ni mogoče uvesti brzovlaka od Prage do Ljubljane.
Oba dopisa je občinski svet vzel na znanje.
Obč. svet dr. Hudnik je poročal o županovem dopisu glede razsodbe upravnega sodišča v zadevi dopolnilnih volitev III. in II volilnega razreda v letu 1899 in o letošnjih dopolnilnih volitvah za obč. svet. Župan pravi v svojem dopisu, da so vsled te razsodbe ugasnili mandatje gg. Dimnika, Mallya, Prosenca, Tostega in Turka, ki so bili v III. razredu voljeni, in gg Hribarja, dr. Požarja, Šabica in dr. Tavčarja, ki so bili voljeni v II. razredu. Ker gg. Proseno in Tosti pred dopolnilno volitvijo 1. 1899. nista bila Člana obč. sveta, ju je župan obvestil, da sta njiju mandata ugasnila. Uga-enili eo mandatje tadi drugih 1. 1899. iz III. in II. vol. razreda izvoljenih, ali ker so bili že pred volitvijo 1. 1899. člani občinskega sveta, ostanejo v smislu §§ 16, 18. in 20. obč. r. ter §§ 29. in 30. o. v. r. dotlej člani, dokler se ne izvrše nove dopolnilne volitve. Razsodba upravnega sodišča pravi, da določa § 20. obč. volilnega reda ljubljanskega, da mora biti volilno opravilo javno, a mej volilno opravilo spada tudi skeutinij, in potem konštataje, da je razveljavil volitev iz III. in iz II razreda samo iz ozirov na to formelno napako ter dostavlja doslovno: Insoferne sich aber die Beschwerdeführer  im Uebrigen   auf die sonstigen in ihren Einwendungen dargethanen Verstösse gegen das Prinzip der Öffentlichkeit der Wahlhandlung and   sonstige Wahl miasbräuche berufen, welche die Giftigkeit der Wahlen in allen drei Wahlkörpern tan-giren", hatte der Verwaltungsgerichtshof mangels der im § 18. des Gesetzes vom 22 October 1875. vorgeschriebenen genauen Be zeichnang der einzelnen Beschwerdepunkte, sei es in der Richtung einer Gesetzwidrigkeit der angefochtenen Entscheidung oder einer Mangelhaftigkeit des Verfahrens nicht näher darauf einzugehen, sondern gelangte vielmehr zur Abweisung der Beschwerde in diesen der Concretirung entbehrender Panoten. Upravno sodišče je torej razveljavilo volitve jedinole radi formalne po-greške, da je bil skrutinij tajen, v ostalem pa vse pritožbe Breskvarja in Erzina zavrnilo. Poročevalec je predlagal, naj vzame obč. svet razsodbo upravnega sodišča na znanje in spozna volitev za nično, župana pa se naroča, naj obvesti imenovanih sedem obč. svetnikov, da so njih mandatje razveljavljeni, da pa do dopolnilne volitve izvršujejo mandat na podlagi tistega mandate, ki so ga dobili pri volitvi pred 1. 1899. Ta predlog je bil soglasno sprejet Letos poteče mandat obč. svetnikom: Klein, Kozak, Komovo, dr. Majaron, Svetek, Senekovič, dr. Hudnik, Lenče, Predovič in
dr. Statt. Mej letom pa j« umrl obfi. svetnik Dejak, odstopil pa je obö. svet. Pavlin.
Sklenilo se je, naj se z ozirom na ve liko Število voliloev volitev is III. in is II. razreda razdeli tako, da bodeta poslovali po dve komisiji.
Za predsednike komisij so bili dolo Ceni: za I. razred podžupan dr. vitez Blei weis, za II. razreda 1. oddelek obS. svet. Žužek, za 2 oddelek obö. svet. Velka-vrh, za III. razreda 1. oddelek obfi. svet Plantan, za 2. oddelek obö. svet. Trdina Volitev se bo vrSila v .Mestnem domu" iz III. razreda dne 22. aprila,- iz II. razreda dne 24. aprila in iz I razreda dne 26 aprila
O računskem sklepu »Mestne hranilnice ljubljanske* za leto 1900. je poročal obč. svet. dr. Hudnik. Poročilo hranilnic nega ravnateljstva o poslovanju leta 1900. pravi:
Denarna draginja, katera se je jela pojavljati že 1. 1898. in se je občutno povečala zlasti proti koncu naslednjega leta, ni ponehala niti I. 1900.; nasprotno — razmere na denarnem trgu so se to leto Se zdatno poslabšale. Vsled nadaljevanja vojne v Južni Afriki in vsled homatij na Kitajskem šle so ogromne svote denarja iz Evrope, sem ga je pa iz istih razlogov došlo veliko manj nego prejšnja leta.
Kupčija z vrednostnimi listinami, ki že 1. 1899. ni imela nikake živahnosti, se zaradi splošnega pomanjkanja denarja, pri nas pa še osobito zaradi dolge brezparla-mentarne dobe, tudi 1. 1900. ni mogla kar nič povzdigniti. Najboljši papirji so padli Se nekoliko nižje, nego so stali koncem I. 1899.
Posledice takih gospodarskih odno-Sajev pokazale so se tudi pri hranilnicah. Ne le mlajši in slabeje razviti zavodi, ampak tudi najstarejše hranilnice izkazujejo v računskih zaključkih za 1. 1900. večje ali manje kurzne izgube pri imovini v vrednostnih papirjih in zmanjšanje ulog. Marsikatera hranilnica je bila primorana zvišati obrestno merilo, da s tem prepreči prevelik odtok ulog in privabi novih ula-gateljev.
Vspričo tega se ni čuditi, ako i naša hranilnica v svoji enajsti poslovni dobi glede naraščanja ulog ni tako ugodno napredovala, kakor v prvih letih svojega obstanka. Vpoštevati je treba tudi dejstvo, da se je v novejšem času tako v našem mestu kakor tudi po deželi ustanovilo mnogo novih denarnih zavodov. — Da tudi ni brez strankarske agitacije proti našemu zavodu, to je pri razmerah, v Ka-koršnih živimo dandanes, umljivo samo ob sebi.
Navzlic temu so se pa v pretekli upravni dobi glavne poslovne stroke naše hranilnice primeroma dosti ugodno razvijale in kakor kažejo zdolaj navedene številke, dosegli smo i to leto lep končni uspeh.
Denarnega prometa smo imeli leta 1900. pri upravnem imetju 21,777.312 K 95 h, pri splošnem rezervnem zakladu 320580 K 32 h in pri pokojninskem zakladu 2 519 K 8 h skupaj torej 22,100412 K 35 h.
Na račun ulog, kojih smo koncem 1.1899. izkazali 15 073 v znesku 14,403 664 K 86 h, prejeli smo tekom leta 1900. v 10.142 postavkah (med tem je 3 492 novih knjižic) v znesku (18 565) 5423 373 K 95 h in h glavnici smo pripisali ne vzdignjene obresti v znesku 550.504 K 4 h, skupaj 20,377 542 K 85 h, izplačali pa smo na ta račun v 8 956 postavkah (med tem 2 968 računov popolnoma) 5,606.021 K 53 h. Koncem 1. 1900. ostane potemtakem 15 597 ulog v skupni vrednosti 14 771,521 K 32 h. Stanje ulog se je torej zvišalo za 367 856 K 46 h in število v prometu se nahajajoči h hranilnih knjižic za 524. Povprečna vred nost 1 uložne knjižice znaša 947 K 72 h
Hipotečnih terjatev smo imeli začetkom 1900. I. 4.880 v znesku 8,721 980 K 34 h. Tekom leta 1900. smo izplačali 381 strankam 779.770 K skupaj 9 501750 K 34 h, vrnilo pa se nam je v delnih odplačilih (popolnoma le 89 terjatev), 258.420 K 33 h. Koncem 1 1900. imamo torej 5172 hipotek za 9243 330 K 1 h, kar znaša 62%% ulog. Stanje naših hipotečnih terjatev se je preteklo leto zvišalo za 521.349 K 67 h.
Se večji napredek nego pri hipotekah zabilježiti imamo to leto pri občinskih in deželnih posojilih. Koncem L 1899. obstalo je teh posojil 57 v znesku
1,134308 K 22 h. L. 1900. smo izposodili vnovič 7 občinam 875 800 K skupaj 2,010.108 K 22 h. Vrnilo ae nam je teh posojil v delnih odplačilih (2 pa popolnoma) 28846 K 30 h. Konoem 1. 1900. jih torej obstoji 62 v znesku 1,981 261 K 92 h za 846 953 K 70 h več, nego prejšnje leto.
Posojil proti zastavi vrednostnih listin smo L 1900 izplačali 11300 K, vrnilo pa se nam je na ta račun 8 354 K. Ta posojila so se torej zvišala za 2946 K ter znaSaja s saldom prejšnjega leta pr. 10.734 K konoem 1900.1. 13 680 K.
Stanje meničnih posojil je znašalo koncem 1899. 1 137 378 K, tekom 1. 1900 smo eskomptovali, oziroma podaljšali menic za 242.547 K 80 b, skupaj 379925 K 80 b, poplačanih pa je bilo to leto za 279.925 K 80 h Koncem 1. 1900. jih ostane torej v listnici za 99940 K potemtakem za 37 438 K manj, nego prejšnje leto.
Svota našega pri raznih denarnih zavodih naloženega denarja, kojega je kuncem 1. 1899. bilo 1,566074 K 46 h znižala se je tekom I. 1900. za 856 421 K 74 h ter znaša koncem istega leta torej le 709 652 K 72 h t. j. 48% ulog
Vrednostni papirji nam dajejo po kurzu z dne 31. decembra 1900 pokritja za 17 3% ulog. Njih vrednost znaša glasom izkaza 2 561.613 K 90 h, zmanjšala se je torej deloma vsled prod -je, deloma vsled žreba in kurzne razlike za 125 588 K 68 h. dočim je znašalo koncem 1. 1899 z efakti posebnega rezervnega zaklada 2 687 202 K 58 h
Knjižna vrednost našega posestva v Samotorci, katero smo kupili na dražbi 1. 1899 in katerega smo precejšen del že od prodali, ostalo pa dali v najem znaša sedaj 5 607 K 43 h.
Čistega dobička je pri upravnem imetju 29 103 K 65 h, pri splošnem rezervnem zaklada pa 8 953 K 26 h in pri pokojninskem zaklada 41 K 77 h. Skupaj 38098 K 68 h.
Da bi ne bilo pri vrednostnih papirjih upravnega imetja kurzne izgube pr. 35577 K 60 h in pri vrednostnih papirjih splošnega rezervnega zaklada 1290 K 50 k, dosegli bi bili v zadnji upravni dobi končni uspeh v znesku 74966 K 78 h.
Navedena kurzna izguba obstoji seveda samo na papirju in se bode, ako ne že preje, izravnala takrat ko bodo naši papirji izžrebani,- zakaj izvzemši srebrno in avstr. investicijsko rento imamo v po-kladnici samo take vrednostne listine, ki izžrebajo v polni imenski vrednosti.
Ako pomislimo, da stroški hranil-nične uprave v«-dno bolj naraščajo in da se nam je 1. 1900 predpisalo davka nad 14000 kron, dočim smo ga n. pr. 1. 1897. torej Se pred uveljavljenjem nove davčne postave plačali le 1.785 K 49 h in sicer na podlagi dobička nad 33 000 kron, se sme uspeh 1. 1900 imenovat' prav ugoden.
Dobiček upravnega imetja izroči se splošnemu rezervnemu zakladu, ki s tem in z lastnimi dohodki narase na 287.195 01, to je 194% ulog.
Omenimo naj še, da je v preteklem letu branilnično ravnateljstvo imelo 57 sej, upravni odbor pa 13, pri katerih se je poleg drngih stvari rešilo 601 prošnjo za hipo-tečna in oziroma občinska posojila. Vseh posojil se je 1. 1900. dovolilo za 1027.540 K.
Kakor prejšnja leta tako so tudi zadnje leto člani ravnateljstva in upravnega odbora večkrat že med letom, zlasti pa Se povodom letnega zaključka pregledo vali vse poslovne knjige, Skontrovali po-kladnice ter našli vknjižbo v popolnem redu, denarno gotovino in druge vrednosti pa v natančnem soglasju s knjigami.
Sklenilo se je 1. odobriti računski zaključek in dati upravnemu odboru abeolu-torij, 2. izreči upravnemo odboru, ravnateljstvu in zlasti predsedniku gosp. Petričiču, podpredsedniku g. Gogoli in uradniStvu zahvala in priznanje obč. sveta
O izpeljavi jednega dela kanala v Sv. Florijana ulicah je poročal obč avet Žužek. Dovolilo se je 6700 kron za ta namen« in oddalo ae je delo F. Snpančiča.
Po poročilu istega poročevalca se je sklenilo odkupiti od g. Josipa Gora pa za podaljšanje Bleiweisove ceste potrebni svet po 12 kron, odobriti načrt za podaljšanje in naročiti magistrata, da podaljšanje Se letos iz vrti; — dalje ae pritožiti na železniško ministrstvo zoper odredbo zaatran
zgradbe začasnega skladišča za sol ob državni železnici — in končno poskrbeti, da se brzojavni in telefonski drogi z mestnega ■veta na Bleiweisovi cesti postavijo nasvet južne oziroma državne železnice.
Pri tej priliki je obč. svet Subic opozarjal na nevarnost ki utegne nastati, ako se križajo prevodniki za električno železnico z brzojavnimi in telefonskimi žicami ter je bilo na njegov predlog sklenjeno, opozoriti brzojavno upravo na to okolnost in jo prositi, da preloži brzojavne in telefonske žice, koder bi se imele križati s prevodniki za električno železnico, kakor se to zgodi na Dunaju.
O prizivu H. Gebe zastran njegove hiše v Židovskih ulicah je poročal obč svet dr. Hudnik. Priziv je bil odklonjen, pritožniku pa se naroči, da mora za even-tuvelno ugotovljenje* svojih zahtev tekem 14 dni nastopiti civilno pravdo, sicer sme gosp. Rohrmann začeti s prezidavo svoje hiše.
O dobavi stavbišča za državno obrtno šolo je poročal obč. svet. Šubic. Pojas-nivši zgodovino izbiranja stavbišča je poročevalec povedal, da se je komisija, katere sta se udeležila vladni svetnik Kaltenegger in ministerski referent, izrekla zoper Vi-rantovo hišo, glede stavbišč na Mirju in v Prulah pa se je jednako ugodno izrekla. Predlagal je za stavbišča kupiti svet Kos lerjevih dedičev v Prulah, ki meri 9680 m3. Kupnina se plača, kadar odobri vlada načrte, magistratu pa naj se naroči, da do bavo načrtov koj razpiše.
Obč. svet. Trdina je pojasnil, kako gineva šentjakobski okraj, odkar se je otvorila dolenjska železnica, in kako velika je potreba, da se vsaj obrtna šola ohrani v tem okraju ter je priporočal, naj se sprejme odsekov predlog.
Obč. svet je soglasno sprejel predlog, da se kupi stavbišče v Prulah
O prošnji za remuneracijo za roko-tvorni pouk v mestni nemški deški ljudski šoli je poročal obč. svet. Kozak, ki je predlagal, naj se prošnja odbije. Obč. svet. Dimnik je predlagal, naj se dovoli 10OK, in je bil ta predlog sprejet.
Po poročilu obč. svet Dimnika se je z malo premembo odobrila najemninska pogodba za Zatiški dvorec, in račun o porabi dotacij za višjo realko.
Po poročilu obč. svet Š u b i c a se je sklenilo vpeljati vodovod v Kolezijske ulice. Tioški bodo znašali 2400 K, dohodki pa na leto le 92 K.
Po poročilu obč. svet. Grošlja seje sklenilo, da se napravijo S. Tomažicu v Holcapfeljevih ulicah svinčene vodovodne cevi, če prispeva 200 K.
Končno je bila po poročilu obč. svet. Trdine ponudba gosp Fr. Župneka glede nakupa stavbišča ob Bleiweisovi cesti odklonjena.
Obč. svet Türk je interpeliral, če more Zupan pojasniti, kako to, da se je število Nemcev tako pomnožilo, ko je Ljubljana vender danes veliko bolj slovenska ko pred 10 leti. Tedaj je bilo 5127 Nemcev, zdaj jih je 5418.
Župan je odgovoril, da spada zadeva v preneseni delokrog, da torej ne more pojasniti, resnica pa je, da je mnogo ljudi vpisalo nemški občevalni jezik, ki nemški ne znajo. Ako bi se bilo Štelo po narodnosti, bi se komaj naštelo 2000 Nemcev ci vilnega stanu. Magistrat ni imel vpliva na popisovanje, ker so se pole razposlale po hišah, in tam popisovale.
Obč. svet Kozak se je v posebni interpelaciji zavzel za to, naj bi država prostor stare gimnazije prepustila vsaj deloma občini za tržnico, in kje drugod zidala gimnazijo.
Župan je pojasnit, da je že pred tremi leti posredoval pri vladi v tem smislu, a brez uspeha. Pogajanja se sicer lahko začno, a v tem slučaju bi se zidanje gimna zije zopet za nekaj let zavleklo, česar nikakor ni želeti
Obč. avet dr. Požar se je izrekel zoper to, da bi se začela nova pogajanja, ker ni nič upanja na uspeh, in bi se zidanje nove gimnazije tako zavleklo, kakor zidanje prve gimnazije.
Žopan je Se pripomnil, da so načrti za tržnico že gotovi, a tam za Vodnikovem spomenikom ne bodo stale.
Občinski svet je Kozakov predlog odklonil
ObS. svet Svetek je interpeliral zaradi odprave ograj pri vhodu v .Glasbeni
dom* v Vegovih ulioah, in zaradi uravnave tistega prostora in naprave prehoda. j
Žopan je obljubil, da pusti napraviti prehod, in da bo po dogradbi dež. dvorca neobhodno potrebno regulirati ves tisti svet ter napraviti nasade. Morda pride stvar §s letos na vrsto.
Ostale točke dnevnega reda so se te-šile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. marca.
— Osebne vesti. Občinski svet je v sinočnji tajni seji imenoval mestnega kon-ceptnega prak tikanta g. Frana Š v i g e 1 j a mestnim koncipistom. — Stotnik pespolka št. 77 g Anton Škerbinc je šel v pokoj ter se je naselil v Vidmu pri Krškem.
— ,.Ljubljanski škof o našem političnem gibanja". Pod tem naslovom je .Slovenec" priobčil odlomke iz neke politične epistole, ki jo je pisal škof do vsa duhovščine ljubljanske škofije. O tej kla sični epistoli bomo seveda še govorili, saj je dokument, ki nam jasno kaže škofovo politično stališče in nam priča, da je škof sam tisti, ki goni duhovščino v gospodarski in v politični boj, da je škof sam voditelj tiste stranke, ki hoče slovenski narod na Kranjskem potlačiti v jarem fcJsrikslizma." Za danes naj omenimo samo neko sicer postransko, a zanimivo stvar. Iz škofove epistole izhaja, da ceni škof klerikalno inteligenco posvetnega stanu prav nizko. Po vsi njegovi epistoli se vleče kakor rudeča nit misel, da mora duhovščina sama voditi politični boj, ker nima voljnih in sposobnih lajikov, a kadar dobi klerikalizem tacih la-jikov, jim bo prav rad prepustil delo in vodstvo. Nismo mi3ÜIi, da ceni škof te Šu-steršiče, Vencajze, Pfeiferje e tutti quanti tako nizko! Tega vendar niso zaslužili, da jim kar javno odreka voljnost in sposobnost. Skof priznava sicer, da ima .vrlo malo" prijateljev med izobraženimi lajiki, in to ga nekoliko opravičuje, da je z vsem zadovoljen, kar se mu zadinja, ali kar je sprejel, tega bi vendar ne smel sam tako v nič devati, kakor je storil v svoji epistoli s katoliškimi lajiki. Vencajzu, Susteršiču in celi lepi kompaniji katoliških lajikov — naša sožalje!
— Časnikarski kongres v Dubrovniku. Zagrebški odbor za prireditev tega kongresa, ki se bo vršil 8 aprila v Dubrovniku, naznanja, da naj se vsi ude-ležniki, člani kakor gostje, zbero 5. aprila točno ob %9 dop. v .Hrvatski čitaonici" na Reki (Corso št. 2), kjer dobe. vozne karte in legitimacije, člani kongresa se morajo voziti z najetim parobrodom .Vil lan i" Ogrsko-hrvatskega parobrod-nega društva, ki se odpelje dne 5. aprila ob uri, katera se udeležnikom naznani v .Hrvatski čitaonici", vračajo se pa iz Dubrovnika s katerimkoli istega društva redne plovitve. Za vozni listek tja in nazaj plačajo člani kongresa 12 K. Gostje plačajo za vožnjo 63 K, a sa lahko vozijo i s parobrodom redne plovitve ki odhaja z Reke v petek ob 1 »11. dop. in v nedeljo ob 1. uri zjutraj. Za posteljo na ladji je plačati 4 K, za obed 3 K 60 v. V pokritje troškev kongresa plačajo tako člani kakor gostje po 10 K. Udeležniki naj vzemo seboj kar možno malo prtljage.
— Odobrena slovenska šolska knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo knjigo .Životopisni obrazi iz obsega obrta, umetnosti in industrije", ki jo je spisal Fr. vit. Haymerle in v slovenščino preložil prof. Anton Funtek. Knjiga obsega životepise raznih znamenitih obrtnikov in indu8trialcev, ki so se s svojim umom in svojo podjetnostjo pospeli do visoke stopinje in so s svojimi izumi pospešili obče človeški napredek. G. prof. Fantek je tem obrazom dodal Se tri životopise znanih kranjskih podjetnikov in tvorničarjev Fid. Trpinca, Antona Samasse in Gustava Tö nie s a. Knjiga se posebno priporoča ravnateljstvom in Šolskim odborom obrtnih Sol in je zlasti primerna za darila pridnejSim absolventom obrtnih zavodov. IzSla je pri Bambergu v Ljubljani in stane vezana 1 krono.
— Zamudne obresti. Finančno ministrstvo je s razpisom z dne 21. marca 1901. 1., St 15.484, zavoljo primernosti odredilo, da se od 1. aprila 1901 pocenSi postavno odpadajoče zamudne obresti nimajo vračunati in pobirati, če se četrtletni obroki priatojbinakega nameatka za VI. de-
setletje vplačajo, sicer ne ravno na dan, predpisan v § 1. zakona z dne 18. marca
1872. 1, drž zak. St. 33, oziroma § 37 na zedbe a kr. finančnega ministrstva z dne 14. julija 1900, drž zak. St. 120, — pač pa v teku prvih 10 duij meseca dospelosti, t. j. najkasneje na 10. dan jannvarja, 10 dan aprila, 10. julija in 10. dan oktobra vaa-cega leta.
— Srečolovi. Ker se v najnovejšem času množijo primeri, da se napravljajo srečolovi (igre na srečo), predno so njih prireditelji prejeli oblastveno dovoljenje, je c. kr. finančno ministrstvo v sporazum-Ijenju s c. kr. ministrstvom za notranje stvari izdalo nastopna ukaaila: Prošnje za dovoljenje, da bi se smeli napraviti srečolovi, je vselej vložiti pri pristojnem poli tičnem oblastvu I stopnje ter jih kolko-vati s kolkom po 2 kroni. Obsezati morajo take prošnje zlasti napoved o številu in o ceni srečk, o načinu dobiteljic in o namenu, ki mu je posvečen čisti donos Pri srečo-lovih z igralnim kapitalom v zuesku 10 000 K in več je tudi dokazati potrebno poroštvo, da se bodo izvršili brez vsega zadržka. Srečolovi se ne smejo napravljati prej, dokler ni dospelo dovoljenje pristoj • nega oblastva, drugače bi se moralo zoper prireditelje začeti postopanje po dchodar stvenem kazenskem zakonu
— Podpore. Iz cesarjeve zasebne blagajne so dobili podpore: po 80 K veteranski društvi v Kranjski gori in v Ratečah, za napravo zastav, po 120 K pa gasilni društvi v Dragi in v Kotu.
— Pevsko društvo ,.Ljubljana" pri redi svoji častni članici in kumici zastave premilostni gospe Milici Hribarjevi v nedeljo, dne 31. sušca t. I. v mali dvorani ,Nar. doma" časten večer, na katerega najuljudneje vabi.
— „Slovensko trgovsko društvo „Merkur" vabi tem potom svoje člane k rednemu predavanju (predmet: trgovina in pomen njenih potrebščin), katero se vi Si dne 30. maica ob 9. uri zvečer v društve nih prostorih („Narodni dom" pritličje na l8vo). Koncem predavanja se bode razgo-varjalo o začetku pevske šole. Člani, kateri imajo veselje do petja, vabijo se k gotovi udeležbi".
— Surovinsko društvo čevljarske obriovalne zadruge v Ljubljani otvori v ponedeljek 1 aprila ob 11. uri dopoiudne svojo prodajalno z usnjem in s čevljarsko opravo. Opozarjamo Čevljarje, nai pristopijo temu društvu, ki utegae zanje postati največje važnosti, ker bodo v društveni prodajalni dobivali potrebno blago v najboljši kvaliteti in kar mogoče najcenejše Drnšt vo sme prodajati samo svojim udom in je torej v lastnem interesa vsaoega čevljarja, da društvu pristopi.
— Ribištvo. Iz ribiškega zavoda na Studencu prične se takoj oddajati letošnji zarod ali mladice domačih šarenih in ru dečih postrvic Deželani, opravičeni kot posestniki ali najemniki v vodah, katere so primerne za katero navedenih postrvskih plemen, dobivajo mladice brezplačno in vstrpe le stroške za prevažanje. Zahteve naj se zglase na okrajni r; baraki odbor v Ljubljani.
— Izpred državnega sodišča. Leopold Miklavčič umirovljeni orožniški stra-ževodja v Kanalu na Goriškem čital je v .Domovini", kako je g. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju pripomogel vpokojenima orožnikoma g. Andreju Preskeriu do po kojnine sploh, g. Martinu PIoju do znatno zvišane pokojnine, katere so njima po obstoječih postavah pač pristojale, ka :ere jima pa ministrstvo ni hotelo priznati, ker jima ni hotelo deset let službe prišteti. Ker je bil pri Miklavčiču enak slučaj, kakor pri teh dveh, obrnil se je tudi na g. dr. Iv. Dečka, kateri je vložil zoper domobransko ministrstvo tožbo na državno sodišče. Pa tukaj se je ministrstvo koj podalo ter zvišalo Miklavčiču pokojnino od letnih 875 kron na letnih 1224 kron ter izplačalo Miklavčiču tudi vse zneske od premalo izplačane pokojnine aa ves čas, namreč od 1. marca 1892, v skupni svoti po 3179 K 16 vin. — Ta se vidi, kako je dobro, če se časniki čitajo, da ljudje spoznajo iskati svoje pravice.
— Celjsko pevsko društvo" priredi dne 31. t m. v .Narodnem domu" v Celju na korist družbi sv. Cirila in Metoda gleda liško predstavo. Vprizori se burka ,Lum-paci Vagabund".
— Bralno In pevsko društvo „Maribor" priredi v nedeljo dne 31. sušca 1.1. v veliki dvorani .Narodnega doma" gledališko predstavo. Uprizori ae igrokaz .Za-pravljiveo". Začetek ob 8 uri zvečer.
— K notici „pes vgriznil" se nam piše: Nikjer se ne godi psu tako slabo kakor v Ljubljani, če gre sam brez gospodarja na cesto, potem gorje mu! Pobalini, pa tudi odraščeni ljudje ne morejo mimo njega, da bi ga ne dražili, vdarili, ali pa kamnjali. Še ni posebno huda, ako pride po treh nogah domu. Zaanmi je slučaj, ko je neki hudobnež psičku slikarja g. G. izbil jedno oko. Kak krik zaženo potem taki ljudje, ako se psa brani in jih popade! Vselej pa pozabijo povedati, zakaj da so bili popadeni. Da bi se pes lotil človeka, ki mirno mimo njega gre, je skoraj never jetno, pa vsaj — redko. Sedaj se pa dan na dan čita o popadljivih psih. Pravi vzrok temu so in ostanejo surovi ljudje.
— Dva vinska bratca. Tam nekje na R mski cesti je bilo. Pozno v noč sta sedela dva debela prijatelja v kuhinji in srkala sladko vince Petelin je že pel, a ona sta še vedno sedela, pila in se razgo-varjala. Razgovor je bil vedno živahnejši in vedno huje sta mahala z rokami okoli sebe. Sedaj, o joj! Jaden je zadel z roko ob skledo na mizi in jo prekucnil na tla, da se je razbila Drug — bil je sam go stilničar — je hotel imeti skledo plačano in njegov vinski bratec ni hotel o tem ničesar vedeti. Nastal je prepir in iz prepira pretep. Oba debeluharja sta se sprijela, padla na tla in se po kuhinji valjala. Ropot v kuhinji je privabil tadi druge ljudi iz hiše v kuhinjo, ki so se na ves glas morali smejati, ko so videli po kuhinji se trk!jati dva debela možička, ki sta bila popred najboljša vinska bratca. Ali je pobita skleda plačana, o tem se nam ni poročalo.
— Štirji karamiji so se stepli včeraj dopoldne na prostoru pred južnim kolodvorom. Jeden je bil na obrazu ranjen.
— Pretepla sta dva Bindarjeva delavca Anton Zaje in Anton Šiška Rohr mannovega hlapca Mih. Tratarja, ker ta ni hotel dati za pijačo. Tratar je po obraza ves oprazkan.
— Neprijeten gost. Včeraj zvečer je mizarski pomočnik J. G v Vračkotovi gostilni na Sv. Petra nasipu razgrajal in zmerjal navzoče goste. Morali so ga odstraniti iz gostilne. Zunaj pa je G. pobral kamen in ga vrgel skoz okno v gostilno, da bi bil skoraj nekega gosta zadel.
— Na Valvasorjevem trgu sta se včeraj zvečer prepirala in pretepavala F. S in S. S., brat in sestra. Vpitje je privabilo mnogo ljudi na trg.
— Tatvina. Zasebnici Mariji Požene-lovi v Sv. Fiorijana ulicah štev. 8 je bilo vkradenega iz nezaklenjene čumnate 56 K denarja.
— Brzojavni in telefonski promet meseca februvarja 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca februvarja 1901, in sicer na Primorskem oddanih 42.954, došlih 48.166, tranzitujočih 130.427, skupaj 221.547 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 29.431, došlih 32.598, tranzitujočih 121.433, skupaj 183462 brzojavk; na Kranjskem oddanih 6.280, došlih 8.082, tranzitujočih 11.250, skupaj 25612 brzojavk. V interurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1999, v Opatiji 477, v Pulju 18 in v Ljubljani 206 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 290.000krat, v Pulju 6l06krat, v Gorici 6304krat, v Opatiji 3008krat in v Ljubljani 18.920krat
* Gostovanje gdč. Nigrlnove v Zagrebu. Heroina kraljevskega srbskega gledališča v Belemgradu, Slovenka gdč. Ni grinova gostuje sedaj v Zagrebu. Predvčerajšnjim je igrala v drami .Tako je moralo biti" odličnega srbskega pisatelja, intendanta beligrajskega gledališča Branislava NuSiča. Dosegla je sijajen uspeh. Občinstvo jo je večkrat s hrupnim ploskanjem in z viharnim klicanjem izvalo na oder ter ji poklonilo lep lovorjev venec. Danes nastopi v Domasovi drami .Dama s kamelijami".
* Poslaneo — poštenjak. Krakovski socialistični list .Naprzod", glasilo posl. Daszynakega, poroča, da je prišel po sestnik Miha Gelb iz Nov. Sandeca k poslancu Binder ju ter ga prosil, naj pod-
pira radi neke koncesije njegovo prošnjo, katero je vložil pri finančnem ministrstvu. Gelb je izročil poslancu v kuverta 60 kron ter se odpeljal domov, čez nekaj dni pa je dobil Binderjevo pismo, ki je zahteval Se 340 kron in dolžno pismo za 1600 kron, katere pa naj bi mu Gelb plačal, ko dobi dotično koncesijo. Gelb pa je potom svojega odvetnika izvedel, da je njegova prošnja v ministrstva že ugodno rešena, in da ga je hotel Binder za tisto zahtevano svoto čisto navadno ukani ti! Lep poslanec!
* Dragocena knjiga. Papež Lev XIII. je dobil pred kratkim knjigo, katere posamezni listi so sami bankovci po 1000 peset. .Fronde" poroča, da je poslala to knjigo papeža neka bogata in sila pobožna Španka.
* Sleparjenje z zdravili je postalo kaj navadno. Neki H. Mesaros, Dunaj, IV. Freundgasse 10, prodaja neko rastlinsko zdravilo pod imenom .Animalin", ki ga v svojih reklamskih okrožnicah hva-lisa kot .pravi blagoslov božji za reveže in bogatine". Prodajna cena znaša približno 1 K 50 h za kilogram. V resnici pa ima preparat vrednosti 20 h za kilogram, in njegova moč je tolika ali vsaj blizu tolika kakor nič. Po analizi, izvršeni na c. kr. poljedeljsko - kemičnem poizkuseva-lišču na Dunaja, obstoji iz 8% bakrene galice, dalje iz amonijevega sulfata, iz sadra, ugašenega apna, kuhinjske soli, iz natronsolitra in iz nekoliko kalijevega hi hipermanganata. OJ teh sestavin more kvečjemu bakrena galica delovati kot semensko močilo, vendar je njegova množina tako neznata, da se nje uplivanje ne more vpoštevati. Drage sestavice so brez vsacega vpliva. Kdor bi kupil ta skrivni pomoček, bi za kilogram bakrene galice, ki stane drugače 70 h, plačal 60 kron. C kr. poljedeljsko-kemično poizkusevališče na Dunaju je že lansko leto svarilo v strokovnih časopisih pred nakupovanjem animalina. Mesaros pa nadaljuje 8 hva-lisanjem tega ničvrednega izdelka in nahaja, kakor se žalibeg vidi, v širnih gospodarskih krogih verno občinstvo. Pred nakupovanjem takih, navadno samo izumitelja uspeh obetajočih skrivnih po-močkov, se ne more zadosti živo in resno svariti.
* Društvo zakonskih mož. V Bruslju se osnuje društvo zakonskih mož z .anti modnim" programom. Ti možje se hočejo postaviti proti luksusu in potratnosti žen stva ter z vsemi sredstvi delati na to, da žene ne bodo mogle porabiti toliko toalet, klobukov L dr. Zato ne bodo plačevali nobenih nepotrebnih računov več. Bati pa se je, da jih bodo tistim ženam potem plačevali — dragi gospodje ter zato luksus žen vendarle ne bo nič manjši Zanimivo je, da se prav taka liga zakonskih mož snuje tudi na Kreti. To društvo pa hoče omejiti potratnost v dragotinah in dragih blagih. Krečani ne bodo kupovali ali plačevali svojim Ženam več biserov, demantov in zlatega nakita, nego jih hočejo naučiti skromnosti in ponižnosti. Če se jim to posreči, ustanove taka .anti-luksusna" in .antimodna" društva možje tudi — drugod
Telefonska in brzojavna poročila,
Šoštanj 28. marca. Pri občinskih volitvah smo Slovenci v vseh razredih zmagali.
Dunaj 28. marca, V današnji seji poslanske zbornice so nemški radi-kalci zopet ropotali proti češkim vlogam. Ker sta nemški nacionalec Al-breeht in nemški radikalec Herzog pri ti priliki Slovane sramotila, jo dr. Herold ostro prijel prezidenta, zakaj to dopušča. Grozil je, da si bodo Čehi sami pomagali, in grozil tudi z repre-salijami v deželnih zborih. Prezident je odgovoril, da je vsako nepristojnost grajal in da bo to tudi v prihodnje storil. Zbornica se je potem celo uro bavila z raznimi predlogi o podporah o ujmah itd, prizadetih okrajev, potem pa je Kaizl predlagal, naj se začne razpravljati novela o rentnem davku, kakor jo je premenil odsek. Ta je namreč sklenil, da naj bodo rentnega davka oproščeni tudi vsi komunalni, in potem melijoracijski in železniški papirji, če so jih izdale deželne banka Finančni minister je temu predlogu ugovarjal, vsled česar je prišlo mej njim
in mej poljskim poslancem Niemietow-skim do ostrega konflikta. Niemietow-ski je finančnemu ministru zaklical: Kaj mislite, da smo mi le Vaš .Stimmvieh", in da moramo glasovati, kakor nam Vi ukažete? Vzlic ugovora finančnega ministra je zbornica priznala nujnost Kaizlovega predloga, in potem začela meritorno razpravo o noveli k zakonu o rentnem davku.
Dunaj 28. marca. Po dosedanjih dispozicijah naj bi imela poslanska zbornica še jutri sejo, vendar se čuje mnenje, da utegne že nocoj biti konec predvelikonečni parlamentarni kampanji. Današnja seja utegne trajati do pozno zvečer in splošno se sodi, da pride do viharnih prizorov, to pa pri razpravi zastran posl. Seitza, katerega je okr. šolski svet dunajski odpustil iz njegove učiteljske službe.
Praga 28. marca. „Nar. Listy" prijavljajo jako dolgo odprto pismo dra. Pacaka glede taktičnega postopanja čeških poslancev v državnem zboru. Pacak konstatuje, da vodijo Cehi politiko svobodnih rok. Mogli so se zanjo odločiti, ker niso dobili imperativnih mandatov in ker je shod zaupnih mož dne 16. decembra z vsemi proti 1 glasu odklonil predlog, naj se poslancem naroči, da morajo v državnem zboru na vsak način nadaljevati obstrukcijo. Čehi so spoznali, da bi z obstrukcijo pač ugonobili parlament, s tem pa dali Slovanom neprijazni ekse-kutivi popolno svobodo, da bi lahko delala, kar bi hotela. Vsled tega so Cehi pripustili, da je parlament pred Velikonočjo rešil troje večjih predlog, za čas po Velikinoči so pa zopet svobodni in se lahko odločijo, kakor hočejo. Končno izreka Pacak mnenje, da se usoda avstrijskega parlamenta odloči pri razpravi o avstro-ogrski na-godbi.
Praga 28. marca. Nekateri listi trde, da postane nadvojvoda Oton vojni zapovednik v Pragi, in da bo stanoval v Hradšinu. Politični krogi dvomijo o resničnosti tega poročila.
Beligrad 28. marca. Kralj ima že nekaj dni z odličnejšimi politiki vseh strank dolga posvetovanja zastran nove ustave. Kakor se čuje, bo zasnovana nova ustava na načelu, da se parlament deli v dve zbornici, v senat in v poslansko zbornico. Novo ustavo namerava kralj še pred splošnimi volitvami v narodno skupščino uveljaviti.
London 28 marca. „Daily Mail" poroča, da sta se združila Botha in Dewet.
Odprto pismo*)
nekaterim ženicam obojega spola.
Zdrav sem, kakor le mogoče! Tobak mi diši, kakor le pri najboljšem zdravju. Ker ao močnejši fantje iz naših krajev domovini hrbet pokazali in šli čez .veliko lužo", se lahko poskusim s svojo fizično močjo z vsakim v farovžih in izven istih. Vsski teden vsaj jedenkrat v kakem časopisu svoje prijatelje v farovžih jezim. V drugem se pa tudi prav dobro počutim. Lahko rečem: Hvala Bogu, hudiča pa figo!
To vse vedo tisti, ki imajo neko policijsko nadzorstvo nad mano. Ni jih treba imenovati. Ali tem .telesnim gardistom" ni ljubo, da sem krepkega zdravja. Zatorej so v slednjem časa mej ljudi raztrosili, da me je mrtvoud zadel, da ne morem ne živet*, ne umreti. — Nekatere ženice, — na kmetih seveda, — so zaradi tega v velikih skrbeh. Vprašujejo, če sem že umrl, ali kakor se to v nekem bogoslužnem govoru zove, če me je ie hudič vzel. Dobra dušica sem; moram tem revicam skrb zmanjšati in jim povedati, da so jih moji imenovsni prijatelji grdo nalegali. Naj bodo brez skrbi! Po-Steno živim, in hudič jemlje tiste, v katerih preSič razsaja Torej babice, v moški in ženski obleki: zdrav sem ko riba, in Se bom svoje .leibgardiste" jezil! Še 20 let; potem Bele bo mirna moja Bosna! Ali pa tudi ne, ce Se dlje ljubo aolnčice gledam. Vi .leib-gardisti" pa postopajte bolj pametno, ne tako neumno proti meni; smeh je dober za ohranitev življenja; s svojo neumnostjo mi le življenje daljšate.
Novo mesto, 25. marca 1901. _ Dr. Slano m./p.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toMae, fc^H^^f Joloas aaknn
Zahvala.
Častiti gospod župnik t PiBecah, Josip pl. Pohl, podaril je revnim učencem tukajšnje šole dvanajst parov novih čevljev, as kateri velikodušni dar se mu v imenu obdarovan cev na tem mestu izreka najtoplejša javna zahvala. Vodstvo cesarjevi* Hudolfove šele Globoke pri Breiieak dnö 27. marca 1901.
BI. Tomlnr, nadučitelj.
Umrli so v LJubljani:
V deželni bolnici:
Dne 23. marca: Jera Kalčič, pismonoBeva Sena, 48 let, malokrvnost.
Meteorologiöno poročilo.
VUin. n»d morjem »08» m. Srednji mnial tlak 788 0 mm.
Cas opazovanja
27. 28
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
Stanje barometra v nun
7267
727 0 7288
Vetrovi
Nebo
03 sr.Bvzhod
— 2*2 sr. vzhod 26 sr. jjrzh.
sneg sneg
pol. oblaC.
I"
Srednja včerajšnja temperatura 09*, normale: 6-8*.
Dunajska borza
dne 28. marca 1900. Skupni državni dolg v notah   . . . Skupni državni doli v srebru . . . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4*/«  .  . . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4*/0.....
Av8tro-ogrske bančne delnice  . . . ,
Kreditne delnice.........
London vista.........,
Nemški državni bankovci za 100 mark,
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........,
98-15
gg._
11770 9710 117-65 9276 1678-717-75 240-22'/, 117'55 2352 1910 9040 1131
Zahvala.
Za prisrčne izraze sočutja povodom smrti naše predrage matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
Julijane Weutz, vdov«. Juch
kakor tudi za darovane prelepe vence in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
V Litiji, dne" 25. marca 1901.
(650) Žalujoči ostali.
? Lattsrmaanovem drevoredu
pri železniškem prelazu.
(649)
Jutri v petek, 29. marca 1.1.
damski dan.
Samo damam dovoljen vstop.
Böttger-ia podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni „pri Jlnriji pomagaj" m. Leustek-a v IJuhlJanl.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dnö 11. februvarja 1899. (269—8) Ii. Kres, mlekarija.
Cts. kr. aistfljsfci ffi irtiin htalct,
Izvod iz voznega reda
veljaven od das 1. februvarja 1901. leta. Odhod li IdnbUaaa jut. koL Proga oh Trtii.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; če* Selzthal v Aussee, Solnograd; fes Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj; tos Selzthal v Solnograd, Ino-most; fes Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri öl m dopolodne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; fes Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oanevo, Paris; fes Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen. Marijine vere, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amatetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-sensfeste. — Proga v Noto mesto In Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 8. uri 25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amatetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plina, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ansseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolodne osobni vlak s Dunaja čez Amatetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plana, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-
Eenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, jubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 88 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak i Dunaja, L jubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod ii Ljubljano drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopotudne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Istrski
teran.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati.
P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe" pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. (567-6)
Istrska vinarska zadruga
Pul) (Pola — Istra).
Anton Ditrich
špecerijska trgovina
Postojina.
Priporočam najbolje direktno naročena evo i Izvirna Jsmdzssaa
vina v naslednjih priznano izbornih znamkah: (646—1)
Malaga.......
Madeira...... Vda de
Portvino (rudeče in belo) Adoifo Laer im ae Christi. . [ Rittwagen
Maršala...... Maiaga.
Sherry.....
Vermouth. . . .
G. E. Vinardi&C. Turin.
Ta medicinama in desertna vina so na prodaj v celih in polovičnih steklenicah po Izvirnih rrnah.
Najnovejše in najbolj de v za gospode in dečke
Izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih In angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
O. j. HAMANN
Mlestiii trg* štev. 8.
Zaloga klobukov
(621-2)
c. kr. privilegovanih
dvornih klob. tovarn
Ch. Pless, Dunaj in J. Piehler, Gradec
Klobuki se po lastni slrjavl ajlave In po lastni »vedi oblike Izdelujejo In se vzprejenaajo stari klobuki sa barvanje In naodernlzovanje.
III. redni občni zbor
tra
registrovane zadruge z omejeno zavezo
vrfiil se bode
dXLÖ 30. maica 1901
ob 3. uri popoludne
i društvenih prostorih, Gospodske ulico St. 7. Dnevni red:
1. Poročilo predsedništva.
2. Predlog letnega računa in bilance.
3. Poročilo upravnega sveta in predlogi radi razdelitve dobička.
4. Volitev novega upravnega sveta in nadzorstva.
Radi važnosti poročil In predlo-sov se vabijo drustvenlkl na obilno udeležbo.
V Ljubljani, dno 21. marca 1901.
(642-2) Upravni svet.
Sadno drevje
sadne divjake, jagodno sadje, rožno In lepotiöno drevje, drevoredna drevesa, šparglove in jagodne rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vrst priporoča najceneje in v najlepši kvaliteti
Viljem Geiger
drevesnica v Eggenbergu pri Gradcu,
CeniKi  brezplačno in  poštnine prosto.
(445—9)
Za Veliko noč
priporoča
Rudolf Kirbisch
slaščičar na Kongresnem trgu
piruhe in atrape iz sladkorja in čokolade, fine bonbone in bonbonijere, čajno pecivo in cakes. (652—i) Fixice. — Tituli, Potice fino nadevene. Vina is c. kr. dvorne kleti. Francoski cognac. Francosko likerje itd.
Zunanja naročila se izvrSojejo točno.
10 do 15 gld.
si lahko zaslužijo vsak dan gospodje in dame s spečljivim predmetom.
Povpraša naj se: Ivan Pucfiet* v Kranju št« Si. i6i2-;s,
z lepo pisavo, slovenskega in nemSkega jezita v govoru in piaavi zmožen, prosi Službe pri kakem notarju ali advokatu, oziroma pri sodišču.
Ponudbe pod ,,pisar" vsprejema uprav-ništvo „Slov. Naroda". (645—2)
Špargljeva
plantaža« 3 orala obsezajočs, dobavlja vsako množino špargljev.   Dobivajo se pri
Viktoria-drevesnici vLovrečini
pri Zagrebu. (648-1)
dal« zaa«»«& in s*«e«lž telo.
Dobava v steklenicah (pastenzovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice.
I sto tam: (12—70) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč,
Polenovka
(Stockfisch)
po pristno kapucinskem načinu namočena (388^Sv
dobiva se po najnižji eeni pri
F. Mencingerju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44
Hdor zeli naravna
istrska vina
po nizki fenl kupili, naj se zanesljivo obrne na (578—5)
C. Zalaznik, Puij, via Castropola.
Vsestransko priznanje. =
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgu pri Ložu
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu in x najboljšimi six*oji
ter priporoča vsakovrstne mlečne izdelke, kakor sir« zlasti surovo maslo
po najnižjih cen3h in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
Za načelstvo z Istotam se vsprejme Franjo   PetSChe, ravnatelj
zastopnik na ljubljanskem trgu
za Kranjsko, Koroško in Štajersko.
(561—5) Pogoji ugodni. — Ponudbe naravnost na gorenji naslov.
kij
!
I
i
(101-22)
kina, Mani-
Velika zaloga
pristnih Jos. Reit-STYpjjy     hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti IeoIgS« —:---" eeni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene In jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec« na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto
o tla
Ti VR
Pl
,5
S
i m
"•"TOT
3
I
<3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i
Lastnina in tisk, »Narodne tiskarne«.