PoStnlna plačana ▼ gotovini. Leto XIV., štev. I74 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, petek 28. julija 1933 Cena 2.— Naročnina znaša mesečno Um 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 61. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 J*tiribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjev8 ul. 1. Tel 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglas' po tarifu. Lex Goring Vodstvo v Nemčiji razpuščene in prepovedane socialno demokratske stranke, ki rezidira sedaj v Pragi, kliče na boj »Nemci tostran in onstran mej, ljubitelji svobode vsega sveta, dvignite se! Gre za odločitev med kulturo in barbarstvom, morda za stoletja!« — tako se glasi vojna napoved marksističnih emigrantov, ki naglašajo, da more le zmaga svobode in socializma rešiti človeštvo pogina. Prva misel, ki se mora vzbuditi pri čitanju socialistične proklamacije, je pač dvom, ali ni prišla ta nenadna borbenost prepozno. Do sedaj je vodstvo nemške socialne demokracije samo popuščalo; od Briininga preko Papena. in Schleicherja do Adolfa Hitlerja je brez odpora trpelo, da se je korak za korakom podirala demokracija, da je Izpodrival absolutizem pod imenom avtoritarnega vladanja ljudske pravice in svoboščine vveimarske ustave; desavuiralo je protest II. internacionale proti narodno socialističnemu nasilju in je celo na poslednji seji Reichstaga s svojimi glasovi podprlo in sankcioniralo vlado Adolfa Hitlerja, ne da bi skušalo dvigniti glas protesta in zbrati svoje organizirane sile. Po tej preteklosti bo socialističnemu generalnemu štabu težko prepričati zapuščeno armado, še težje pa izvennemški svet o resnosti in učinkovitosti svojega bojnega klica. Papirnate bombe iz inozemskega zatišja bodo malo zalegle preti realnemu vojnemu orožju, proti vešalom, ječam in koncentracijskim taborom, najmanj pa pri onih, ki so neposredno izpostavljeni Hitlerjevi in Goringovi železni pesti in bi morali riskirati svobodo in življenje, dočim bi klicarji in vojskovodje ostali v varnem okrilju gostoljubja demokratske države. Vojna napoved socialno demokratskega vodstva Hitlerju in Goringu nedvomno ne bi motila spanja, ko bi se doma ne pojavljala znamenja resnične opas-nosti za komaj pridobljeno oblast novega režima. Ta znamenja so sicer malo vidna za izvennemški svet, ker ia enkrat je obnovljena Nemčija še obdana s kitajskim zidom cenzurnih in policijskih ukrepov, dajejo pa vsekakor misliti zakonodajne poostritve in njih tolmačenja z vladne strani. Splošno pozornost vzbuja danes Iex Goring. Ni še minil teden, ko se je nemški in mednarodni svet oddahnil vsled Hitlerjeve izjave, da je revolucija končana in zaključena in da se začenja mirni razvoj, ki izključuje poseganje posameznih v oblastno sfero države, zlasti v njeno izključno sodno oblast. Enako pomirljivo je vplival Goringov odlok, da se mora brezpogojno zasigurati splošna pravna varnost ln pravni mir, da je vlada odločena z najstrožjimi sredstvi zabraniti in kaznovati vsako nasilje proti varnosti življenja in premoženja. Iznenaditi je tedaj morala nepričakovana naglica istega Gorinera, s katero je brzojavno sklical pruski ministrski svet, da se izdajo novi izjemni zakoni, da se razširi smrtna kazen celo na besede in misli, ki bi se gibale v protirevolucionarni smeri. Goringov zakon statuira smrtno kazen, odnosno dosmrtno ali petnajstletno ječo (nižjih kazni ne pozna) ne le za onega, ki izvrši ali dejansko poskusi umor državnopravdniškega ali policijskega uradnika, ali pa člana napadalnih in varstvenih oddelkov, temveč tudi za vsakogar, ki k takemu dejanju poziva ali se zanje ponudi, ki dejanje zasnuje ali dogovori. Enaki kazni pa tudi zapade. kdor namenoma uvaža iz inozemstva politične tiskovine s kaznivo ali prepovedano vsebino. S smrtno kaznijo je združena izguba vseh javnih prejemkov za rodbinske člane obsojenca. Goring sam motivira svoj zakon s trditvijo, da so se pojavili novi prevratni poskusi komunistov, katere je treba za-treti. da ne nastane nevarnost za obstoječi novi državni red. Pruski diktator je mnenja, da se je do sedaj v Nemčiji postopalo proti političnim nasprotnikom mnogo premilo, da je nujno treba zgrabiti upornike z železno pestjo. Kdor stori predstavnikom režima silo, mora zapasti smrti, smrtna kazen pa ne sme biti samo posledica dejanja, zadeti mora že sam namen upora. Enaka kazen pa mora zadeti tudi onega, ki greši proti obstoju, ugledu in bodočnosti države. V to poglavje spada tudi časopisna in druga propaganda z grozodejstvi, ker baš ta propaganda izpodkopava državni ugled. Za sodbo in kazen bodo pristojna izjemna sodišča, ki bodo morala izvajati vso strogost in ne bodo smela poznati nobenih olajševalnih okolnosti. Naravno je, da je lex Goring s svojo utemeljitvijo vred senzacija, posebno zato, ker potrjuje množeča se poročila o rastoči nezadovoljnosti v taboru narodnih socialistov. Goring in njegovo časopisje govori sicer o komunistih in o provokaterjih, ki so se vtihotapili v narodno socialistične vrste. Vendar je bolj verjetno, kar se pripoveduje o nezadovoljnosti radikalnih elementov v narodno socialističnih bojniih organizacijah. ki so razočarani po novem gospodarskem in socialnem kurzu. ki ga je •ivpdel novi minister Schmitt. Najbolj nevarno vre v Porurju, kjer se že javno MADŽARSKA V ZAGATI Odločiti se bo morala za atmosfero miru in zaupanja v Srednji Evropi, ali pa vztrajati pri zahtevi po reviziji mirovnih pogodb Budimpešta, 27. julija d. Po dosedanjih vestih iz Rima je prvi poldrugo uro trajajoči razgovor Mussolinija z madžarskim ministrskim predsednikom Gomb-ošem in zunanjim ministrom Ka.nyo potekel popolnoma v zadovoljstvo obeh madžarskih državnikov. Pri razgovoru se je ugotovilo popolno 6i>glas.je v vseh političnih in gospodarskih zadevah. Na današmoem sestanku sta Mussolini in Gombos razpravljala o viprašanjih velikega političnega pomena. Cim dalje bolj stopa v ospredje mnenje, da stremi Mussolini po gospodarskem in političnem pomirjenju vzhodne Evrope, in sicer po zgledu pakta štirih. Izhodišče italijanske koncepcije naj bi bilo novo razmerje med Avstrijo in Madžarsko, ki je bilo ustvarjeno z konzultativ-nim dogovorom. Kakor trdijo, podpira novo italijansko politiko v vzhodni Evropi v polni meri tudi Anglija. »Magyarorszag« piše, da je predmet rimskih razgovorov Mussolinija in Gombosa tudi sklicanje srednjeevropske konference. Baje hočejo države Male antante s pomočjo Francije pripraviti Italijo do posredovanja med ntjimi in Madžarsko. Ni izključeno, da bo Italija podvzela iniciativo za sklicanje take srednje-evropske konference ter omogočila direktne razgovore na eni strani med Madžarsko in Malo an-tanto zaradi razčiščenja političnih vprašanj, na drugi strani pa med Madžarsko in Avstrijo zaradi razčiščenja gospodarskih vprašanj. Rim, 27. julija g. Prvi dan rimskih razgovorov Mussolinija in madžarskega ministrskega predsednika Gomibosa je bil posvečen proučitvi novega položaja v srednji Evropi s posebnim upoštevanjem nove pogodfbe Male antante in pakta štirih. Današniji razgovori so bili v prvi vrsti namenjeni gospodarskim vtprašanjem Madžarske, o katerih bodo baje prihodnji teden v Rimu razpravljali dalje v navzočnosti madžarskega trgovinskega ministra. Ob 13.30 je priredil Mussolini na čast madžarskim gostom v neki vili izven Rima obed. Glavni cilj Madžarske Rim. 27. julija, d. Predmet gospodarskih pogajanj med Italijo in Madžarsko je med dragim nova ureditev madžarsko - italijanskega dogovora o kliringu. čigar dosedanja oblika p? ni obnesla. V političnih razgovorih so se obravnavali vsi aktualni problemi Fo-dunavja, mora pa se trditi skoro kot gotovo, da vesti, razširjene v velikem delu mednarodnega tiska o pripravah za zaključitev vzhodnega pakta v locarnskjm duhu. kolikor se tičejo Madžarske, niso točna. Za Madžarsko je na prvem mestu vseh političnih ciljev revizija mirovne pogodbe Zato je izključeno, da bi bila za zaključitev garancijskega pakta v locarnskem duliu. dokler hi ne bila razčiščena revizijska vorašanja. V zvezi s tem in glede na nasprotje med možnostjo vzhodnega Locarna in revizije je značilno, da spravljajo vsi italijanski listi vprašanje revizije s posebno vsiljivostjo v ospredje. Pod naslovom »Pravica za Madžarsko« piše »Giornale d' Italia«, da je Madžarska izšla iz vojne premagana, iz miru. ki -laj bi zaključil vojno, pa na samo premagana, temveč tudi pohabljena in ponižana z zmanjšanjem lastnega teritorija, ki je dovedlo do neznosne moralne pa tudi hude gospodarske škode. List poudarja pomen italijanskega prijateljstva za Madžarsko in ee bavi z odmevom, ki ga je naletela madžarska želja po reviziji v ostalem svetu. Končno pravi: »Madžarska ve sedaj, da se ta proces počasi, toda stalno razvija in da mu mora Evr.ipa priznati upravičenost, ki je za posameznika kakor za narode jamstvo varnega dela tn miru. V enakem smislu piše »Tribuna«, ki opozarja, da eo se tudi v Angliji pojavile močne stroje v prid Madžarska, ker ie Mussolinijeva beseda vedno našla na daleč odmev in pritrjevanje. »Lavoro fascista« piše, da "i treba ve? razpravljati o večji ali manjši potrebi revizije. ki je imela in ima še vedno vplivne zagovornike v vseh deželah Evrope in Amerike. Vprašanje je le. kako naj bi se prišlo do učinkovite in mirne izpremembe krivičnih pogodb, ki so najvažnejši, če morda ne edini vir vseh sporov po končani vojni. > Popolo d' Italia« pi«e. da pričakuje Madžarska od novega političnega položaja pravičnost in priznanja svojih neoporečnih pravic. Italija.ki se ničemur ni odrekla, se ni odrekla niti temu, da bo branila pravice Madžarska. »Corriere della Sera« poudarja preinočrt-nost fašistične zananje politike in dobre od-nošaie z vsemi državami, ki so bile še do pred kratkim sovražno orientirane proti Italiji. Ta pojav pa nikakor ne pomeni, da bi bila Italija izpremenila svoj program. Italija pozdravlja z zadovoljstvom vse, kar bo lahko utrdilo mir v Evropi in na svetu in za kar j a celo sama dala pobudo. Po rimskih razgovorih ee bo še bolj oživelo italijansko - madžarsko prijateljstvo. Program mednarodne pravičnosti, ki ea zastopa Italija v prid Madžarske, spada v nadaljnji program končnoveljavne in res pravične ureditve položaja v Evropi, ki naj bi čim prej iztrebila vse pomanjkljivosti mirovnih pogodb. Podunavje je najbolj kočljiva pokrajina Evrope in previdnost ter pravičnost zahtevata kategorično, da se v teh krajih zopet doseže ravnotežje. Madžarska sama pri tem je važen činitelj. Madžarska stvar ima v Muescliniju mogočnega zagovornika in v interesu vseh je, da bi bilo zmagoslavje te pravične stvari čim bližja in da bi se doseglo s čini bolj mirovnimi sredstvi. Nova Italijansko-madžarska pogodba Budimpešta, 27 julija s. Po vesteh iz Rima bodo pogajanja med Mussolinijem in madžarskimi državniki še bolj poglobila že obstoječe prijateljsko razmerje med obema državama. Ali ho za to novo razmerje izbrana konzultativna pogodba ali kakšna druga oblika, za sedaj še ni znano in se ima o tem odločiti v teku današnjega dne. Novi dogovor se bo od sedanje prijateljske pogodbe bistveno razlikoval v tem, da se bosta obe državi sedaj medsebojno podpirali tudi v aktivni zunanji politiki, v smislu te pogodbe bo Italija v vzhodni politiki postopala skupno z Madžarsko In istočasno še z večjim poudarkom podpirala madžarske revizionistične težnje pred vs>e-mi mednarodnimi fori kakor doslej. Na dru- gI strani bo Madžarska prevzela obveznost, da bo nastopala v vseh vprašanjih, ki se bodo pojavila pri novi ureditvi srednjeevropskih problemov, skupno z Italijo. Nova oblika medsebojnega sporazuma bo torej razširila zaščito madžarskih interesov, obenem pa se madžarska zunanja politika z njo tesneje prilagodila politiki italijanskega prijatelja, ki se zato lahko označi kot njen zaveznik. Dejstvo, da obstoja konzultativna pogodba že med Avstrijo in Madžarsko, bo imelo najbrž za posledico, da se bo učinek nove določitve madžarsko-italijanskega prijateljskega razmerja pokazal tudi v Avstriji. Dosedanji razgovori so pokazali v vseh vprašanjih popolno soglasnost, pred vsem seveda glede ohranitve nedotakljivosti Avstrije in Madžarske. Francoske informacije Pariz, 27. julija, g. V merodajnih francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da predstavlja poset madžarskega ministrskega predsednika Gombosa in zunanjega ministra Kanve v Rimu samo člen v težavnih, toda uspeh obetajočih pogajanjih, ki se vodijo o bodočnosti srednje Evrope v gospodarskem in političnem pogledu. Musso-liniju se je zdelo predvsem važno, da bi mu podal Gombos ekspoze o madžarskem stališču v vseh odločilnih zadevah, ker bi rad zvedel, kakšna nasprotstva obstojajo med načrtom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša za obnovo srednje Evrope ter madžarskimi slremljenji. Težko-"e so prej kakor slej političnega značaja. Proti načelu tesnejšega gospodarskega sodelovanja nima Madžarska ničesar, če bi Preorijenfac!}® Rusije Uspešen potek pogajanj med Francijo in Rusijo za politično in gospodarsko zbližanje Pariz, 27. julija d. Francoski poslanik v Moskvi Aliphand je včeraj odpotoval nazaj na svoje mesto. Neposreden uspeh njegovega bivanja v Parizu je pričetek trgovinskih pogajanj med Francijo in Moskvo. Razen tega je uspešno posredoval tudi za politično zbližanje z Rusijo. >Ln-transigeant« naglaša po informacijah iz zaupnega vira, da so o&nošaji med Parizom in Moskvo izvrstni. Ka.kor nekoč, ni več nobene razlike v naziranjih med obema vladama, kar mnogo olajšuje razvoj sitvari. Na vprašanje, ali je Rusija za revizijo mirovnih pogodb, je odvrnil zaupnik lista, da sovjeti ne vodijo nobene konservativne politike, da pa vsekakor nastopajo kot element politične stabilizacije. Razen tega jim nacionalna in patriotična čuvstva. s katerimi so prežeti dejansko branijo, da bi pospeševali svetovno revolucijo. Odnošaji Sovjetske Rusije do Nemčije so se zaradi Hitlerjeve politike popolnoma Izpremenill. Ne morem potrditi vesti, po katerih nemško-ruska vojaška konvencija nI bila obnovljena, pravi informator lista, mislim pa, da taka konvencija nikdar ni obstojala. Vsekakor ima nemški poslanik v Moskvi v sedanjem času zelo težko stališče. Odnošaji Sovjetske Rusije do Poljske so prav tako izvrstni. Prišlo je skoro že do navdušenih prijateljskih manifestacij. Rusija je menda spoznala, da rabi vmesne države za varstvo proti morebitnim nem-škim naoadom. V kratkem bo tudi Romu- nija poslala svojega diplomatskega zastoo-nika v Moskvo. Na vprašanje, ali bo s tem Rusija priznala sedanjo besarabsko mejo, je odvrnil informator lista, da je tudi Francija imela pred vojno svojega poslanika v Berlinu, ne da bi s tem priznala usodo Alzacije-Lorene, kakor je bila določena s framkfurt-sko pogodbo. Zunanji minister Paul Boneour je imel v torek daljši razgovor z ruskim poslanikom Dovigalevskim in sicer že tretjega v teku tedna. Na podlagi tega sklepajo, da se vodijo med Francijo in Rusijo razgovori, katerih predmet je predlog sedaj v kopališču Royatu bivajočega ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, ki je baje po nalogu Stalina predložil francoski vladi načrt političnega in gospodarskega sodelovanja med obema državama, če se bo v teku pogajanj pokazal« potrebno posredovanje Litvinova, bo po trditvah francoskih listov prišel iz Royata v Pariz. Pariz. 27. julija, e Kakor poroča »Matin?., bo bivši ministrski predsednik Herriot v spremstvu senatorja Merlina in poslanca Bastidea dne 3. avgusta odpotoval iz Mar eaillea v Carigrad, odkoder bo nadaljeval potovanje Sovjetsko R lsijo. Španija priznala Sovjetsko Rusijo Magrid, 2julija s. Ministrski svet je sklenil oficielno priznati Sovjetsko Rusijo. Nemška domišljavost Gobbels primerja Hitlerjevo revolucijo s francosko ob koncu 18. stoletja in napoveduje prvenstvo Nemčije v Evropi Berlin, 27. julija, s. Pri ogledu šo-Ie z* iiaroatio-socialistiCne voditelje je imel minister Gobbels nagovor, v Katerem je izjavil med drugim, da narodno-soclalistlčna revolucija ne bo ostala omejena sanno aa Nemčijo, temveč bo v 50 letih prevzela vso Evropo ter bo sllčno, kakor je bila francoska revolucija L 1789, prva etspa velikega evropskega prevrata. Prav tako kakor si je Franoija po tej revoluciji priborila svoje prevladujoče stališče, si bo tudi Nemčija iz narodno - socialistične revolucije priborila prednost pred ostalimi državami. Ker so v poslednjih dneh na tehnični visoki Soli razdelili! več izvodov komunističnega glasila »Rothe Fahne«, je dopoldne rektor odredil preiskavo, ki jo ie poveril narodno-socialističnim dijakom. Na iCiJ izraža nezadovoljstvo z gospodarskim diktatorjem Thyssenom. Pa tudi iz Šle-zije in od drugod se množe vesti o nezadovoljstvu in prevratnem razpoloženju. Ni verjetno, da bi vse to gibanje izhajalo samo od bivših komunistov, in ne sme se pozabiti, da je hitlerjevski po-kret v svojih začetkih pridobival največ svojih množic s socialno radikalnimi zahtevami svojega prvotnega programa, ki je obstoječi družabni in gospodarski red ravno tako ali še bolj ostro perho-resciral kakor komunizem. Saj ni še tako dolgo — niti mesec dni — kar sta Goring in Gobbels javno poudarjala socialistični značaj hitlerjevske revolucije in napovedovala njen pohod na gospodarsko in socialno polje, dokler ni nenadoma nastopil Hitlerjev preokret. Menda imajo prav oni, ki so proro-kovali frondo radikalnega hitlerjevske-ga krila, ki se buni proti ustavitvi re-volucijskega razmaha. Postopanje voditeljev, ki diši preveč po krvi, vsekakor ni znak, da bi bila že nastopila proglašena era evolucije. Izjemno sodstvo in povečani delokrog krvnika so izrazito revolucionarni akti. Ne verjamemo, da bi bil v Nemčiji že nastopil ali se približal obračun nezadovoljnih mas z diktatorskim režimom, pač pa navdušenje za Adolfa Hitlerja in njegovo poslanstvo gotovo ni več na oni višini kakor v letošnjih marčnih dnevih in znamenit časa je, da potrehuie njegova avtoriteta tako krvave nodpore, kakor jo predstavlja lex Goring. dano znamenje so dijaki vdrli v vse prostore tehnike in zahtevali od vseh dijakov, naj se legitimirajo. Prijeli so 12 sumljivih dijakov, izmed katerih je bilo 10 takoj izpuščenih, dočim so dva izročili policija. Ponoči so neznanci odžagali v Tempel-hofu »Hindenburgov hrast«, ki so ga zasadili !. maja kot simbol nove Nemčije. Hamburg, 27. julija. AA. Hamburška policija je odredila, da bo sadistične zločince no prestani kazni internirala v koncentracijskih taboriščih, ki jih bodo mogli zapustiti ie teda-j. če bodo pristali na kastracijo. S tem hoče oblast obvarovati javnost pred ponovnimi zločini sadističnih zločincev. Povratek Balba N"ewyork. 27. julija. General Balbo bo zapustil e svojimi letalci Novo Fundlindiio jutri zjutraj. Startal bo zopet proti Trski in od tam proti Evropi, čeprav 60 listi napo-vedovali. da se bodo Italijani vrnili v Evropo direktno ali pa s pristankom na .\zor-skih otokih. Nesreča z ročno granato Budimpešta. 27 julija n Na garnlzijskem strelišču v Miškolcir se je v preteklf noči seodila velika nesreča pri vajah z ročnimi granatami Nekemu naredniku je v ro kah eksplodirata svanata Narp^nik jp bi ubit. podporočniku, k? je sta! blizu pa je sranata raztopin roko in rtp^nn licp Da vi le v bolnišnic' umrl Pn'pe tpea so bil1 ran;eni še štirje im-' mi^n V^roV eks plozije n: znan. Vojaške oblasti so uvedile preiskavo. se mogla zvezati s tem tudi prilagoditev mirovne pogodbe madžarskim nacionalnim stremljenjem. Sistem medsebojnega varnostnega pakta bi bil za Madžarsko sprejemljiv, temeljiti pa bi moral na političnem sporazumu med Budimpešto in Prago. Splošno smatrajo, da je Gombos podal svoje izjave v tem smislu. Kar se tiče odnosa jev Madžarske napram Nemčiji, so na čisto političnem področju dobri, toda Madžarska odklanja odločno najnovejše gospodarske zahteve Hitlerjeve vlade. Prav tako kakor Avstrija zastopa Gombos tudi v Rimu načelo neodvisnosti svoie države. Posebni poročevalec »L'Intransigeania« poroča iz Rima, da so v Rimu razpravljali tudi o vprašanju revizije mirovnih pogodb in sklenitve locarnske pogodbe za balkanske države. Madžarski ministrski predsednik želi predvsem, da bi Italija pojasnila svoje stališče nasproti Franciji in Mali antanti. Mussolini je na to odgovoril, da vsebuje vsa tozadevna pojasnila njegov govor o pogodbi štirih, ki ga je imel pred kratkim v senatu. Mussolinijeva teza se bistveno približuje tezi dr. Beneša, ki stremi predvsem po ustvaritvi atmosfere miru in medsebojnega zaupanja. Sedaj je treba počakati, da se zve, kakšen odgovor je dal madžarski ministrski predsednik na ta Mussolinijeva pojasnila. Brez revizije — ni vzhodnega Locarna Berlin, 27. julija s. O rimskem poseta madžarskega ministrskega predsednika Gombosa meni »Der Angriff«, da ima poseben pomen, ker se bo Gombos pri tej priliki nasproti Mussoliniju odločno izrekel zoper to, da bi Madžarsko pritegnili v francoski sistem pogodb. Brez revizije, kakor bi se dalo precizirati madžarsko stališče, ne bo vzhodnega Locarna. Slično se izražata tudi »Bdrsenzeitung« in »Deutsche allgemeine Zeitung«. Avstrijski protest Dunaj. 27. julija. AA. Avstrijska vlada se je zaradi proj>agandnih poletov nemških letal proti Avstriji obrnila na britansko in italijansko vlado s prošnjo, da bi opozorili nemško vlado na resnost teh incidentov. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da se avstrijska vlada v tej demarši še ne sklicuje na določila pogodb, temveč samo na obljubo, ki jo je kancelar Dollfues dobil v Londonu, da bodo Angleži Avstrijo pod p i rali Verjetno je, da bo tjdi Francija podprla angleško in italijansko demarso. Boj proti brezposelnosti v Ameriki Washington, 27. julija, d. Nad 10.000 podjetij se je zavezalo, da bo podpiralo gospodarski nrogram predsednika Roose-velta. H. Johnson, ki je prevzel vodstvo urada celotne nacionalne obnove, je mnenja, da bo do 1. septembra zopet zaposlenih 5 do 6 milijonov brezposelnih. V Belo hišo prispevajo v veliki množini podpisani obrazci o novem delovnem času in mezdnih pogojih, ki so bili poslani indu-strijcem v odobritev. Razkol med francoskimi socialisti Pariz, 27. ju Mi a. g. Socialistični poslanci, ki so dobitli ukor na zadnjem kongresi' stranke, so imeli popoldne v zbornici sejo, da dovrše propagandmi načrt, ki ga nameravajo izvesti v oktobru. Revidirali so tudi manifest, ki so ga sestavili poslanci Renaudei. Marvuet i n Deat in ki naj bi točno opredeLil program dela te sku.pine. Razvelfavljenja narodno socialističnih mandatov na Tirolskem Inomost, 27. julija n. N? včerajšnji seji tirolskega deželnega zbora je bil izglasovan zakon, s katerim se razveljavljajo vsi narodno-socialistični mandati v deželnem zboru ter v vseh občinskih upravah na Tirolskem. Razen tega bode morali vsi tirolski župani na novo priseči na avstrijsko ustavo. Bednostni fond za dravsko banovino Beograd, 27. julija v. Ministrski svet jt naknadno odobril izpremembo, po kateri se za bednostni fond, ki se ustanavlja za dravsko banovino, ne bo pobiral davek 5 odstotkov od obresti od aktivnega salda pri tekočih računih, kakor je bilo prvotno nameravano. Francoski poslanik na Bledu Beograd, 27 julija AA. Poslanik francoske republike Paul Emile Naggiar je da/ vi odpotoval v avtomobilu na Bled, kjer ostane ves avgust. Iz davčne službe Beograd, 27. julija p. Pri davčnem uradu v Novem mestu je stopil v pokoj davčni inšpektor Valentin Novak. Za njegovega naslednika je bil imenovan inšpektor Jakob Malingei, bivši davčni kontrolor V Ptuju. Športne vesti Beograd, 27. julija p. Egiptski nogometni reprezentantje so pod imenom SC Olim-pic snoči odigrali nogometno tekmo prott »Vojvodini« v Novem Sadu. Gostje so podlegli domačinom z rezultatom 4:2 (2:2). Beograd, 27. julija p. 2. avgusta se bo odigrala v Beogradu nočna nogometna tel*-ma med BSK in dunajskim prvakom SK Vienno. Seja senata Senat Je na svoji včerajšnji seji izvolil odbore za proučevanje zakonov, ki Jih Je že sprejela Narodna skupščina Iz naroda za narod Zaključek sijajno uspelega učiteljskega idejnega tečaja v LJubljani — Naše učiteljsko se pripravlja na intenzivno delo med narodom Beograd, 27. julija, p. Danes se po daljšem presledku sestal senat, da nadaljuje svoje zakonodajno delo in razpravlja predvsem o zakonih, ki jih je te dni sprejela Narodna skupščina. Današnjo sejo je vodii podpredsednik g. dr. Fran Novak. Minister za kmetijstvo dr. Tomašic je zahteval za predlog zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini nujnost, ki jo je senat sprejel. Izvoljen je bil takoj odbor, ki bo proučil načrt in že jutri predložil senatu svoje poročilo. Minister za vojsko in mornarico, general Dragomir Stojanovič, je zahteval nujnost za zakonski načrt o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije, v imenu trgovinskega ministra pa minister dr. To-mašič nujnost za zakonski načrt o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je bila sklenjena v Budimpešti 15. maja. V odbor za preučitev zakona je bil med drugimi izvoljen senator dr. Miroslav Ploj. Sledilo je sporočilo o zakonskem načrtu o verskem pouku v osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah. Prosvetni minister dr. Radenko Stankovi je na-glašal, da mora biti zakonski načrt čim prej uzakonjen, da bo mogoče že v času počitnic namestiti veroučlteije, da bi pozneje ne prišlo do nepotrebnih motenj pouka. Senat je sprejel m-nistrovo zahtevo in prepustil načrt v preučitev posebnemu odboru, v katerem ie tudi senato* dr. Valentin Rcžič. Izmed mednarodnih konvencij so bili trgovinski m klirlnšk' sporazum med Jugoslavijo in belgijsko-luksemburško gosnodarsko unijo, sporazum o prcferencialnem postopanju glede London. 27. juMja. AA. Davi ob 10. ie Maodonald otvoril plenarno sejo gospodarske konference in takoj prišel k razpravi o splošnem poročilu, ki ga je predložil Bonnet. V svojem govoru je Bonnet poudarjal, da bodo dobili doseženi rezultati svoj pravi pomen šele tedaj, ko bo valutna in finančna komisija rodila sporazume na čim širši podlagi. Predsednik monetarne komisije Cox ie izrazil mnenje, da so rezultati, ki jih je ,pokazah konferenca, pomembni in da se a«iso pokazale tolikšne divergence, kakor so se nekateri bali. Reševanje zadolžitve j« nesporno napredovalo. Govoreč o poizkusih za gospodarsko obnovo na nacionalni podiagi, ie izrazil svoje obžalovanje, ker so nacionalne težnje zavrle uspeli konference. Jamstvo za uspeh bodoče konference je v tem, če bo najprej vsaka država spravila svoje gospodarstvo v red. Kon'zum se bo v tem primeru povečal, nivo cen popravil in s tem bo tudii mani nezfocslenih. Vsi, ki so verovali v konferenco, Imajo tudi še danes zaupanje v njo. Kajti, čim bodo urejen« vprašanja znotraj posameznih držav, bodo ostali le še problemi, ki bodo zadevali vse države f.iako, in takrat bo mogla konferenca s pridom mnogo storiti. Coxov govor ie napravil globok vtisk Za njim je stopil na tribuno Colijn, ki je pa izrazil diametralno nasprotno mnenje Kakor njegov predgovornik. Dejal je, da nimamo nobenega razloga bitli zadovoljni z doseženimi uspehi, če jih primerjamo z upi v konferenco. Izrazil je bojazen, da se ne bi pojavila reakcija v javnosti vseh držav, češ, da so po lausan-nski konferenci mnoge države omejile svoja gospodarska obrambna sredstva v nadri, da bo londonska konferenca odipravila sedanje tež-koče. Colijn se je naposled izrekel za to. da naj se konferenca zopet sestane, ko bo položaj ugodnejši in bo dosežena denarna Jtabikiost. Italijanski delegat J u n g, je prav tako paglašal prvenstveni pomen denarne stabilizacij© in znova poudaril vero Italije v zlati standard. Dejal je, da bo gospodarska izolacija trajala vse dotlej, dokler bo trajala tekma za devalvacijo, ki naj omogoči. da dobe ljudje dela in da ne bodo v strahu za svoj vsakdanji kruh. Hymans ie izjavil, da uspehi konference niso v skladu s pričakovanji. Posebno odločno je poudaril, da je vsako stremljenje za obnovo gospodarstva odvisno od denarne stabilizacije in od svobodnega funkcioniranja zlatega standarda. Na poKm mednarodne trgovine se ie zavzel za znižanje carinskih tarif, posebno za podili-»anje carinskega premirja, ker ni mogoče ničesar s pridom ukreniti, dokler se ne .rnemo k svobodni izmenjavi blaga. Chamberlain ni prikrival razočarama nad malenkostnimi rezultati gospodarske konference. Posebno je podčrtal, da je b;l nastop Zedinjenih držav takšnega znača-'.a, da je moral skaliti mnenje ostalih držav, vendar na nikogar ne z vrač a odgovornosti. Veseli ga. da je bila konferenca plodna vsaj v tem. ker ie razčistila terem za bodoča dela. Dr. Schacht se je izrazil zelo pesimistično o rezultatih konference. Edina točita. v kateri se strinia s Coxom, ie ta. da ni pričakovat? boljšega uspeha drugega dela te k-onference. dokler ne bodo posamezne države ozdravile svoiih razmer. Konferenca je rodila samo snJošne smernice, čemur ie kriv sistem. Nemogoče je bilo namreč pričakovati, da bi se mo«lo 64 držav docela sporazumeti. To se ie posebno Dokazalo pri vnra^nniu stabilizacije. Svoi govor ie zaključil z zazotovi-inm, da hoče Nemčija sodelovati z ostalimi narodi. ČeŠkosiovafcV! RevoIucija v jezikovni znanosti«. Pisec A. Andrejev poroča o štiride9etlet-aem znanstvenem raziskavanju ruskega orientalista N. M a r r a, ki je izgradil po-i'sem novi sostav jezikoslovja. Njegove izsledke označu j a to, da je tudi na jezikoslovje dosledno, za naš okus že kar prisiljeno in pretirano, apliciral sociološke metode in 'zgradil svoj sostav na dogmatični osnovi zgodovinskega materializma. V tem pogl?du nam torej raziskavanja N. Marra vzbujajo nezaupanje, ker močno spominjajo na znanost srednjeveških krščanskih teologov, ki «o takisto morali vse znanstvene izsledke spravljati v sklad s službeno ideologijo svoje cerkve. N. Marr je namreg dovršil svoj sistem šele v zadnjem času, ko 83 — kakor ie dovolj znano — v sovjeteki Rusiji s*už-beno predpisujejo meje, v katerih se sme gibati znanost. Vzlic vsoti pomislekom pa fe nova teorija N. Marra zanimiva za vsakega izobraženca, zato v naslednjem posnemamo oo zgoraj navedenem avtorju (ki je sicer Marrov somišljenik) nekatere podatke. V 19. stoletju so vse jezike, ki jih je pričela raziskavati nova primerjalno - zgodo- vinska veda o človeškem glasovnem govora, delili v rodbine arijskih (ali indoev-ropskih), semitskih in hamitskih jezikov. Slednji imeni sta posneti iz sv. pisma, po Noejevih sinovih Semu in Hamu. Ime tretjega sina Jafeta so nameravali dati arijskiin jezikom, vendar ni obveljalo in zdaj se je zanj odločil N- Marr, ki je pod ta pojem združil jezike, katere je doslej službena znanost zanemarjala. Ta znanstvenik opira svoje teorije na proučevanja tako zvane jafetske jezikovni familije. Sem sodijo kav-kaški jeziki, jezik Baskov, Veršikov in Čuva-šev. Njegova teorija je v znanstvenem svetu znana kot jafetska teorija. Marr je posvetil mnogo pozornosti pa« leontologiji ali prazgodovini jezika. Po njegovem so vsi jeziki, kar jih je bilo in kar iih je na svetu, nastali iz enega samega pra-vira — iz nekolikih, med seboj si podobnih glasovnih kompleksov. Da se danes razločujejo, je krivo to. da so nekateri dosegli stopnjo aglutinacije, drugi stopnjo sklanja-n'a" ostal' pri svojem začetnem brezličnem stanju Prvotni govor pračlov*-ka ni bil^ glasovni, marveč ročni, z znaki. Marr skuša dokazati s primeri iz armenskega, kartvelskega in dragih jezikov, kako se to še danes pozna v etimologiji besed roka — razum _ duša in dr. Ročni govor, ki je danes v navadi samo pri onih, ki se . ne morejo posluževati glasu (gluhonemi), je I veljal pri človeštvu mnoga desettisočletja, če ne stotisočletja. Roka je sodelovala pri razvoju življenja, z njo je človek delal, in Čim več je delal, več je mislil in bolj je spreminjal pogoja svojega obstoja, e tem pa tudi primitivne gospodarske in družbene odnose, ki so imeli in še imajo po Marru ViKiil-no ulogo pri razvoju človeštva. Od ročnega govora je pračlovek prešel k glasovnemu — tako vsaj 'ači citirani učenjak — pod vplivom religioznega kulta, magije (vedeževanja, čarovnije). Duhovniki (čarovniki) so ustvarili in razvili tri večine — plese, pesmi in glasbo. S tem v zvezi so se razvili pri človeku prvi glasovni kompleksi, ki jih je N. Marr celo odkril: SAL, BER, YON in ROS. To so torej štirje glasovni elementi primitivnega govora, ki pa so jih izgovarjali druerače kakor mi: vsak element kot en sam glas. Taki difuzni glasovi so se ohranili vse do danes v jafetskih jezikih, zlasti v abhazijskem jeziku, čigar abeceda šteje 78 glasov. Ti glasovni kompleksi so dobili svet pomen in eo oelo postali tako zvani totemi (patroni) svojih glasovnih skupin. Ko je pračlovek počasi spoznal praktično uporabnost svojih glasov iz grla, jih je jel rabiti vedno bolj, pri čemer pa ni odkrival novih glasov, marveč je stare čedalje bolj izkoriščal in jim dajal nov pomen; tako je n. pr. roka pomenila ob istem času moč, silo. bogastvo, boga itd. V starem kartvelskem jeziku pomeni »toda« »on ga je z glasom klical« in »on mu je z roko mahal«, a »tot« pomeni roko, taco. Prehod od ročnega govora h. glasovnima je pomenil ogromen prevrat v zgodovini človeštva. Obenem s tem eo se izvršile velite spremembe v ekonomskih in družbenih odnosih plemen. Človeku je bilo dano novo, prepomembno sredstvo za boj s prirodo in izkoriščanje njenih sil. Svoje jezikovne teorije razlaga N. Marr med drugim tako-le: »Jafetska teorija ugotavlja, da jezik, glasovno govorjenje, n i na nobeni 6topnji svojega razvoja — in v nobenem svojem delu preprost naravni dar. Glasovno govorjenje je tvorba človeštva. Človeštvo si je ustvarilo jezik v procesu svojega dela, v določenih družbenih odnosih in ga spreminja tedaj, ko se pojavljajo stvarno nove socialne oblike življenja, ki ustrezajo novemu mišljenju ob teh pogojih. Jasno je, da prirodnih jezikov sploh ni; vsi jeziki so nastali umetno, vse je ustvarilo človeštvo. In ta umetalni značaj njihovega nastanka ne preneha niti tedaj, ko jeziki z dedovanjem prehajajo od pokolenja na pokolenje kot prirodni dar, ki ga človek v otroških letih vsesa obenem z materinim mlekom. Korenine dednega daru govara niso v vic. + Požari v črni dolini. V zadnjem času je bilo v romantični črni dolini pod Sv. Primožem več požarov, med katerimi sta bila dva posebno velika. Najprej so pogoreli nekemu posestniku v črni hlevi, pretekli teden pa je izbruhnil velik požar v Zavrhn. To je majhno naselje pod Volov-Ijekom v občini Gozd in obsega samo dve večji kmetiji: pri spodnjem in pri zgornjem Kuharju. Zjutraj ob 3. je pričelo goreti v gospodarskem poslopju pri spodnjem Kuharju. Ogenj se je hitro razširil in je objel vse ostale zgradibe hlev, šupo, Tempo časa zahteva da ste zavarovan! proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici »TRIGLAV" skedenj in končno tudi stanovanjsko hišo. Kuharjevi so se zbudili šele takrat ko je bila hiša vsa v plamenih. Iz goreče hiše so komaj rešili nekaj najpotrebnejših stvari, ostalo pa je vse pogorelo. Rdeči petelin je od spodnjega Kuharja preskočil tudi k zgornjemu. Tako sta bili v zgodnjih jutranjih urah obe kmetiji na Zavrhu v plamenih im sta razen hišice pri zgornjem Kuharju, katere ogenj ni dosegel, pogoreli do tal z vsem orodjem, krmo itd. Oba posestnika sta s tem popolnoma uničena. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Ljubljanskemu meščanstvu! Mestna občina ljubljanska bo ob priliki proslave 1900 letnice Odrešenja in biserne maše ljubljanskeoa častnega meščana, prev®vi-šenega nadškofa Antona Bonaventure Jegliča na vseh sivojih poslopjih razobesila zastave in sicer v soboto, 29. in nedeljo 30. t. m. Vabim ljubljanske hišne posestnike, da tudi oni okrase svoje hiše z zastavami. Za mestno načelstvo: profesor Evgen Jarc, podžupan ljubljanski. u_ Mestna župnija sv. Jakoba ft>o praznovala svojega župnega zaščitnika sv. Jakoba to nedeljo po na s ledne m redu: ajiu-traj ob 6. govor in ob pol 7. slovesna peta sv. maša. Ob 10. govor in sv. maša s slovenskim petjem. Zvečer ob 19. govor in slovesne litanije. Ta dan bo tudi običajno darovanje za cerkvene potrebe. u_ Tradicionalni šentjakobski sejem priredi krajevna organizacija JNS za šentjakobski okraj v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoldne na senčnatem vrtu gostilne »Pri Lozarjuc, Rožna ulica 15, (na Sv. Jakoba trgu). Na sporedu je godba sre-čolov, šaljiva pošta, nagradno streljanje, ki se prične ob 9. uri dopoldne in se zaključi ob 23. uri, nakar se razdele nagrade. Ker je čisti dobiček namenjen za obdaritev siromašnih otrok, vabi k obiln' udeležbi odbor. u— Prireditev »jadranskega dne«. Dne 5. in 6. avgusta priredi krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani »jadranski dan« z veslaškimi tekmami na Ljubljanici. Program je naslednji-. Dne 5. avgusta zvečer otvoritev »jadranskega da-« z družabnim večerom v restavraciji Zvezda, Dne 6. avgusta od 11.30 do 12.30 ire >rnme načini koncert v Zvezdi s sodelovanjem vojaške godbe. Ob 16. uri popoidn" start tekmovalnih čolnov na Ljubljanici; dohod k Ljubljanici z Ižanske ccote od »Mokaria«. — Nato prihod tekmovilcav na cilj in razdelitev nagrad. Po tekmi ve3elica pri »Mo-karju« s sodelovanjem godbe »Sloga«. Spored veselice ;'e; srečolov, šaljiva pošta, streljanje na dob.tke, lov na buteljke, mornarske igre in ples. Gostilna bo oskrbljena z raznovrstnimi toplimi in mrzlimi jedili, slaščicami, kavo ki jo bo kuhala znana tvrdka Motoh iz Ljubljane. Prevoz gostov z avtobusi in tovornimi avtomobili. Za pre-v.z s tovornim avtoma je potrebno nabaviti kolke jadrans.es straže, ki se bodo dobili na avtobusnih postajališčih. Prireditev »jadranskega dne« je velikega pomena za širjenje ideje Jadranske straže, ki je oso-bito v poslednjih časih zavzela v dravski banovini velike dimenzije. Ob priliki »jadranskega dne« nastopijo tudi naši bivši mornarji, ki so s polnim razumevanjem pristopili v vrste Jadranskih stražarjev. Ustanovili so si svoj veslaški odsek, ki ima nalogo gojiti med mornarji kakor tudi mladino veslaški šport. Ker bodo vse prireditve »jadranskega dne« brez vstopnine, bo vstop omogočen prav vsem. u_ V kapeli slov. staro-katollške cerkve v Ljubljani ne bo v nedeljo dne 30. t. m. službe božje, ker se udeleži g. župnik Fer-v»štvu. Kuliko ima prav znanstveno, morejo kaj- pak presoditi samo strokovnjaki, ki bodo proučili njegove epise in kritično premotrili njegove argumente. Že iz tega prikaza je videti, je jafe-tska jezikovna teorija v mar sičem postopa apriorno in dogmatično in da meša v jezikoslovje tudi za sedaj utopične predstave, kakor je n. pr. uveljavljanje' enega samega jezika po vsem svetu. Zanimivo pa je vendarle, kod vse tipa nemirni duh raziskovalcev in kakšne znanstvene sisteme skuša omajali in porušiti v evoji paradoksni potrebi po novih resnicah in novih — dogmah. —o. Popravi! V včerajšnji članek ^Beseda o stari in novi latinščini« se je vrinila tiskarska pomota, ki spreminja smisel. Prvi stavek zadnjega odstavka se glasi pravilno: »Nedvomno je v tej zakladnici latinskega jezika mnogo neminljivih (ne neum-ijivih) biserov človeške duhovitosti.« »Nova Evropa« priobčuje v julijskem zvezku članek Katarine Stankovič »O oove-če«. Avtorica z lepimi besedami in prepričevalnimi dokazi poziva ljjdi k usmiljenju z živalmi. Nedvomno potreben apel, vendar se zdi, da je še potrebnejše varstvo in usmiljenje z ljudmi, ki trpe bodisi kot žrtve pri-rode ali pa — in teh je največ — kot žrtve drugih ljudi. Poziv na zaščito ljudi je takisto potreben! — Zanimiv prispevek k problemu jugoslovenskega (v tem primeru prav za prav srbsko - hrvaškega) duhovnega ze-dinjenja je Rajka Gjermanoviča članek »Kriza Jugoslovenstva i preporod Beograda«. K vprašanju nacionalizacije Vojvodine se oglaša Božidar Bririč. O knjisri E. R. Cur-tiusa »Die franzčsische Kultur, eine Ein- fiihrung« obsežno referira Tin Ujevič. Dr. Aleksij Jelačič piše o francoskem avtorju Henrvju Rollinu v zvezi z rusko revolucijo-Naš rojak Louis Adamič poroča o ameriški publikaciji »World Agriculture«, ki se bayi s svetovno poljedelsko proizvodnjo in nje krizo. O zbirki Dragatina Tadijanoviča >Sunee nad oranicama« piše I. Kozarčanin, —c— pa beleži odmeve kongresa PEN-klu-ba v Dubrovniku in pri tem posebej omenja tudi poročila »Jutra«. Krog. Zbornik umetnosti in razprav. V založbi sotrudnikov in v redakciji Rajka Ložarja je izšel almanah »Krog«, ki zbira disidente revije »Dom in svetko delavnico mehanika Lipuša na Koroški cesti in odnesel novo moško kolo ter več delov za kolesa. Kakor je prišel skozi okno, tako je tudi izginil brez sledu. a_ Iz mariborske kaznilnice je bilo odpuščenih včeraj na pogojni odpust 15 kaznjencev, ki bi morali odslužiti še daljšo ječo. a_ Tiskarski škrat se je izkazal v naši včerajšnji notici o rekorderki v drobni pisavi gdč. Elici Bošnjakovi. Vest se mora pravilno glasiti: Gdč. Bošnjakova je napisala na navadni poštni dopisnici v 133 vrstah 3305 besed oziroma 13668 črk. Iz Kamnika ka— Francoska akademija, ki ie bila določena v proslavo francoskega narodnega praznika dne 14. t. m. v Čitalnici, se zaradi smrti predisedlnika Čitalnice ni mogla vršiti, pač pa ie krožek izvedel nekatere točke programa v torek v svojem lokalu pred poltnim številom članstva. Intimni večer društva prijateljev Francije ie o tvorila s pozdravnim govorom gospa prof. Klavdija Žvokelij-Oabrijelčič. V izvajanju programa ie g. dr. Igor Vidic recitiral drugo sceno svoje drame »La Gi-ronde«. Scena nam v živahnem dedaniu predstavlja rojstvo francoske revorucijo-narne himne. Nato sta gdč. Manica Ster-garjeva in g. dr. Igor Vidic zapela vsak po par francoskih umetnih in narodnih pesmi. Spored je zaključil s tremi posrečenimi točkami g. TullLus Budau. Vsi 'tz-vajalci programa so bili deležni obilo zasluženega odobravanja, agitaiost našega francoskega krožka Da zasluži vse prir znanje. ka— Promenadnl koncerti. Ker v Kamniku v večernih urah ni nobene posebne zabave, so letoviščarjem kakor tudi Kam-ničanom dobrodošli večerni promenada koncerti. Žal mestna godba dozdaj ni mogla ustreči splošni želji, ker je bilo večie število godbenikov zaposlenih do 22. ure v tovarni, zdaj pa je ta zapreka odpadla ki promenadni koncerti bodo odslej vsako sredo in soboto. Zaradi sobotnih kino-predstav pa bi bilo morda boljše, če bi bil-; koncerti ob petkih. t ka— Zvočni kino bomo imeli prej kot pa smo zadnjič omeniti. Aparatura je že v Kamniku in danes zvečer bo brezplačna poizkusna predstava v prvi vrsti za one. ki so podpisali poselilo. Ce bo vse v redu, bomo lahlko že to soboto poslušali orvi zvočni film. ka— Nove preureditve na sodnijl. Žrtev vsestranskega napredka, obnavljanja in olepšave našega mesta je postala zadnie čase tudi kamniška sodni j a. Vse prostore so prenovili in izvršili tudi novo razvrstitev razpravnih dvoran. Kazenske razprave se vrše odfelej v sobi št. 2, civilne in izvršilne v št 4, izvensporne pa v št. 1. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jiutri v soboto, obakrat ob 20.30. ter v nedeljo ob 18.15 in 20.30 zvočno opereto »Dvoje src — en utrip!« Prediiigra: zvočni tednik. SOKOL Za okrožni zlet v Kostanjevici, ki bo o priliki 25-letnice Sokolskega društva Kostanjevica Ln odkritja spominske plošče na rojstni hiši dr. Ivana Oražna v nedeljo 6. avgusta t. L. prosimo prijave — v kolikor jih posamezna društva in koroo-raciie še niso vposlala — čimprej odposlali, da n e bo kakih ne rednosti. Iz dosedanjih prijavnic je namreč razvidna mno-gobrojna udeležba na ta dan in bi bilo za domače društvo jako mučno, če bi se ču-le zaradi prepoznih prijav od posameznih članov ali društev kake pritožbe, da ni bilo zanje toliko stoitsiljeno, kakor za pravočasno prijavljene. — Zletni odbor. Sokol Bela cerkev. Pod Vinjima vrhovoma je ob zeleni Krki na nizkem griču lepa vasica Bela cerkev. Tamkajšnja sokolska četa je 16. t. m. priredila svoj letni nastop s pomočjo matičnega društva Novo mesto in okoliških društev. Četa ima razen članic vse oddelke, ki so precej številni, posebno dece, katere je 74. Kljub težkim reprilikam in zaprekam z neprave strani četa lepo napreduje. Vsa hvala za lep uspeh br. načelniku, sestri načelnici in br. starosti. Četa ima tudi svoj tambaraški zbor, ki ga vodi br. načelnik. Nastopi: moška deca 21, ženska deca 30. mala deca 15, moški naraščaj 19, ženski naraščaj 6, člani 28, članic 10. Na drogu pa so nastopili gostje. Vaje so bile dobro izvajane, skladnost prav dobra, le kritje je ob krilih trpelo zaradi preozkega prostora, kar naj se v bodoče upošteva. Rdeči križ na pomoč gladujoči rudarski ded Ljubljana, 27. julija. Beda, kričeča beda se pojavlja v družinah nezaposlenega delavstva v trboveljskem premogokopnem revirju vsak dan v občutnejši obliki. V siromašnih rodbinah primanjkuje najpotrebnejše vsakdanje hrane. Družinski očetje, ki jim je prenehal, sicer skromni redni tedenski zaslužek, zro z bridko skrbjo v bližnjo bodočnost, kako naj preživljajo svojo večjidel številno rodbino, bedne matere ne morejo svojim otrokom nuditi najskromnejše hrane, najhuje je prizadeta nedolžna deca, ki lačna zaman prosi kruha ter vidno hira in peša. Kakor druge ustanove, tako se hoče tudi Rdeči križ kot eminentno dobrodelna organizacija zavzeti za to, da po svojih močeh olajša katastrofalno bedo, ki preti zlasti negodni mladini v naših premogovnih revirjih. Res, da Rdeči križ ne more omiliti brezposelnosti in da v smislu svojih pravil ne more deliti podpor brezposelnim. Toda, da bi deca bednih rudarskih družin ginila in mrla od lakote, tega spričo svoje človekoljubne naloge ne more in ne sme dopustiti. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je nedavno že priskočil na pomoč, da bi vsaj v prvih tednih odvrnil najhujšo usodo delavske dece — umiranje od gladu — ter je sporazumno z ljubljanskim obbstmm odborom nakazal krajevnima odboroma v Trbovljah in Zagoriu primeren znesek za vzdrževanje mlečnih kuhinj, kjer bodo otroci dobivali mleko in kruh kot najpotrebnejše živilo. Toda kaj potem, ko bo ta znesek izčrpan — saj zadošča jedva za par tednov — ko bo deca pričela zopet prihajati v šolo, ko bo nastopilo hladnejše vreme, ko pritisne zima? Po sedanjem brezupnem stanju ni pričakovati, da se bo beda tako kmalu omilila. Zato se je Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa obrnil do vseh svojih krajevnih odborov z nujnim pozivom, da naj neutegoma prično dobro zasnovano nabiralno akcijo, vsak v svojem okolišu. Vsak društveni član, sploh vsak človek, ki mu ni zamrl v srcu čut usmiljenja — ali je sploh kaj takih med nami? — naj bi vsaj s skromnim doneskom podprl to dobrodelno akcijo v zavesti, da s tem lajša deci najhujše gorje ter ji rešuje zdravje in življenje. Marsikdo bo mogel v ta namen utrpeti Ie dinar, 'udi če si ga odtrga od ust, imovitejši pa bodo rade volje prispevali aesetake in ■itolake in trdno se nadejamo, da takih lobrotnikov ne bo malo med nami. Ko bo utrkal nabiralec Rdečega križa na njih rata, naj smatrajo njegovo prošnjo za poziv dobrodelnosti ter naj ga odpravijo z darom, ki bo v olajšanje njim samim, še v večjo uteho pa gladujoči deci. Vsi prispevki se uporabljajo izključno le za prehrano bedne rudarske dece v mlečnih kuhinjah v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Krajevni odbori bodo istočasno nabirali obnošeno obleko in perilo, primerno za otroke. To bo vsak odbor odposlal v imenovane kraje, da bo mladina, Čim nastopi hladnejše vreme, vsaj skromno zavarovana pred mrazom in prehladom. Denarne prispevke zbira ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 12 na svoj čekovni račun poštne hranilnice štev. 11862. Obleko in perilo pa naj darovalci pošljejo krajevnemu odboru Rdečega križa v Trbovljah. Vsakemu, kdor čita ta naš javni poziv, naj velja naša nujna in iskrena prošnja: »Odpri srce, odpri rokč, sirotam olajšuj gorje!« Dolgoletne izkušnje . . . v izdelavi aparatov ln nažlžev m britje ne-nadkriljiva znamka »GILLETTE« Je ustvarila največji uspeh »GILLETTE« Jamči vsakemu porabniku za dolgotrajen ln zanesljiv učinek. Nova »GILLETTE« britvica 8 dolgim prerezom se prilega vsem »GILLETTE« . aparatom starega ln novega tipa. Samo prave Gillette britvice nosijo regi-strovan zaščitni znak Gospodarstvo Naš konjunktur ni barometer Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravkar sestavil podatke o številu zavarovanih delavcev v posameznih gospodarskih panogah v dravski banovini za mesec junij. O gibanju skupnega števila zavarovanih delavcev smo že pred dnevi poročali. V juniju je članstvo naraslo za 1030 na 78.566, vendar je pri tem zaostajalo v primeri z lanskim junijem za 4077 članov- Iz statističnih tabel je razvidno, da je v teku junija najbolj napredovalo število zavarovanih delavcev v gostiteljski stroki (gostilne, kavarne), in sicer za 192 na 3131, kar je pripisati tujsko - prometni sezoni. Precej je naraslo število zaposlenih delavcev v gozdni industriji, jn sicer za 424 na 7011, v lesni industriji pa za 32 na 3676. Sezonskim vplivom je pripisati tudi izboljšanje zaposlenosti v stavbarstvu in v industriji kamenja in zemlje, kjer je število zavarovancev skupaj naraslo za 442 na 924, dočim je število zaposlenih delavcev pri gradnji cest in pri vodnih zgradbah padlo za 153 na 2034 (kar je obenem največji padec). Malenkosten napredek je zabeležiti tudi pri pre-hranbeni industriji (za 36 na 3454), pri kovinski industriji (za 53 na 6252) in pri industriji papirja (za 15 na 1790). Kakor vse prajšnjj mesece je tudi v juniju ponovno napredovala tekstilna industrija, kjer je število zavarovancev ponovno poskočilo za 176 na 10.189. Poslabšanje zaposlenosti pa opažamo pri oblačilni industriji (padec za 75 na 4366), pri kemični industriji (za 27 na 2917) in pri občinskih obratih (za 42 na 1234). Spremembe v primeri z lanskim junijem. Statistiko o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah je pričel OUZD redno sestavljati lani v poletju, in sicer prvič za junij. Zato nam je sedaj mogoče tudi primerjati, za koliko je let« zaposlenost v posameznih gospodarskih panogah večja ali manjša nego lani v juniju. Taka primerjava, kjer ne prihajajo v poštev sezonski vplivi, je posebno zanimiva, ker nam nudi sliko o zboljšanju, odnosno poslabšanju konjunktjrs v posameznih panogah, kakor je razvidno iz naslednjih številk: razlika nasproti junij 1933 jun-1932 »/o Tekstil, ind. 10.189 + 1404 + 16 Usnjarska ind. 1-528 + 119 -(-8 Občinsti obr. 1.234 + 85 +8 Gozdna ind. 7.011 +163 1-2 8.205 + 131 + 2 2.034 + 31 + 1 1.790 + 17 + 1 1-738 + 25 + 1 858 —- __ 3.131 — 37 — 1 6.252 — 64 — 1 3-454 — 78 _ o 1.534 _ 98 — 6 4.366 — 325 _ 7 847 _ 95 -10 2.917 — 382 — 12 1.C01 — 150 — 13 3.676 — 491 -13 3.978 _ 859 — 19 5.546 2270 — 31 Služi nčad Gradnja cest Papirna ind. Higiena Tobačna ind. Gostiteljstvo Kovinska ind. Prehranb. ind. Kemična ind. Oblačilna ind. Zasebni promet Čevljarska ind. Grafična ind. Lesna ind. Ind. kamenja Stavbarstvo Iz gornje primerjave je razvidno, da je zabeležiti v primeri z lanskim junijem največji napredek v tekstilni industriji, ki zaposluje letos za 1404 delovnih moči več nego lani. V zvezi s podražitvijo sirovin je boljše zaposlenje tudi v usnjarski industriji. Zanimivo je nadalje, da zaposluje naša lesna industrija v gozdu že za 163 delavcev več nego lani, dočim je pri predelovanju lesa (žage) zaposlenje še vedno slabše nego lani. Očividno je lesna industrija zadnje mesece spričo povečanega izvoza odprodala zaloge in je sedaj dana možnost za novo produkcijo. Verjetno je, da bo izboljšanju v šunr ski produkciji kmalu sledilo tudi izboljšanje zaposlenosti pri predelovanju lesa. Tudi v papirni industriji je zaposlenost letos za malenkost boljša nego je bila lani. Zastoj gradbene delavnosti. Med gospodarskimi panogami, ki izkazujejo nasproti lanskem j juniju nazadovanje, 90 se razmere najbolj poslabšale v gradbeni industriji. Število zaposlenih delavcev je tu nazadovalo za 3129. in sicer za 2270 pri gradnji visokih stavb in za 859 v industriji kamenja in zemlje (opekarne, cementne tvornice, kamnolomi, apnenice itd.). Ce b! bila gradbena delavnost vsaj toliko živahna, kakor je bila lani, bi bilo letos skupno število zaposlenih delavcev na isti višini kakor lani. Te številke nam nazorno kažejo, da je oživljenje gradbene delavnosti ključ za gospodarsko izboljšanje, kajti s povečanjem gradbene delavnosti bi se izboljšalo tudi zaposlenje v mnogih drugih panogah, na primer v kovinski stroki. Zastoj grad bene delavnosti pa je pripisati predvsem neurejenim razmeram v našem kreditnem gospodarstvu. Naš izvoz lesa Kakor smo že včeraj kratko poročali je bil tudi v juniju naš izvoz gradbenega lesa ugoden in smo v tem mesecu izvozili 7372 vagonov (lani v juniju 4473 vag.) v vrednosti 55.6 milij. Din (lani 29.4 milij. dinarjev). Za prvo letošnje polletje so podatki o izvozu gradbenega lesa naslednji: količina vredn. v vag. v mili i. Din I. poli. 1931. 40.664 369.7 I. poli. 1932. 28.226 210.1 I. poli. 1933. 35.014 260.5 V primeri s prvim polletjem pret. leta je bil letos naš izvoz gradbenega lesa za 6788 vagonov (24 odst.) odnosno za 50.4 milij. Din (24 odst.) večji. Izvoz drv je tudi še v juniju zaostajal za lanskim junijem. Izvozili smo v tem mesecu 1030 vagonov drv (lani 1533) v vrednosti 1.8 milij. Din (lani 2.8). Povečal pa se je v juniju izvoz drv nasproti maju, ko je znašal samo 623 vagonov. Skupaj smo v prvem polletju izvozili 5892 vag. drv (nasproti 7428 vagonom lani v prvem polletju in 10.379 vagonom predlanskem). Vrednost izvožen0gg< 240 — 260; »2« 220 — 235; »5« 200 — 215; >6« 170 — 185; >7« 140 do 155; s8c 62.50 — 67.50; moka sremska, slavonska »Og« in »Ogg« 235 _ 250: >2c 215 do 220, >5« 195 — 210; >6« 165 — 1^0; »7« 135 — 150; ,8« 62.50 — 67.50. — Otrobi: baški 47.50 — 50; sremski in banatski 45 do 47.50. + Budimpeštanska terminska borza. (27. t. m.). Pšenica: za okt. 10-50—1033, za marc 11.61—11.66; rž: za okt. 7—7.02, za marc 7.90—7.95; koruza: za avg. 8.03—8.04, za sept. 8.25—8.26, za maj 8.78—8.80. Ciganski vlom in napad Kočevje, 27. julija. Pri posestniku Antonu Jurkoviču in Ferdu Laknerju v Mozlju sta bila izvršena v začetku tega tedna izredno drzna vloma. Vlomilci so vdrli skozi okno In ukradli Jurkoviču dve moški obleki brez telovnikov, več suknjičev, dolgo zimsko suknjo, nekaj klobukov, ženske obleke in otroškega perila. Poslužili pa so se tudi raznih jestvin in mesnine ter se preskrbeli s klobasami, salamami, gnjatjo in kruhom. Pri Laknerju so enako vdrli v hišo skozi okno ter odnesli zopet precej obleke, raznega perila, nekaj parov čevljev, precej toaletnih predmetov in še drugih stvari v skupni vrednosti okrog 5000 Din. Oba oškodovanca sta prijavila zadevo seveda takoj orožnikom. Pri zasledovanju so jim pomagali tudi vaščani in tako se je posrečilo orožnikom dognati, da so bili na delu cigani. Toda osumljenci Miha Hudorovac, dalje 261etni France Brajdič, nazvan med tovariši »srednji«-, ter ISlet-ni Josip Brajdič so se takoj umaknili iz tamošnje okolice in se zatekli najbrže kam na Hrvatsko. — Dva druga cigana, in to 201efcni Martin Brajdič, nazvan »Stipo«, ln Anton Brajdič, nazvan »Zvonko«, pa sta blizu Šmihela pod Ruperčvrhom napadla te dni 121etnega Jožefa Kastelica ter mu odvzela steklenico z osmimi litri vina. Kam sta cigana vino zanesla doslej niso mogli ugotoviti. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čaa opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. amer in brzina ve'jra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 27. julija L-čeni bitki in daleko previsoki poraz od Con-cordie in BSK, je prav zanimiv zaključek, da ni več daleč čas, ko Zagrebu tudi v nogometu konkuronca z Ljubljano ne bo tako lahka ko doslej. Ne smemo pozabiti, da mora zastopati Ljubljano in ves slovenski šport en samcat iigaš proti trem starim, preizkušenim borcem Zagreba, ki imajo v medsebojni konkurenci doma, čeprav izven svojega igrišča vedno svoje zveste navijače ob strani. Zategadelj je v pomladni seziji borba Primorja z Zagrebom prav častna, Concordia in Hašk sta morala pustiti na primorjanskih tleh v prid Ljubljane seore 5:2, nasprotno pa je Primorje podleglo v Zagrebu proti Gradjanskemu in zaradi povsem nepotrebnega debakla proti Ccncor-diji, ko je bila vodstvu pač daleko močnejša postava na razpolago, s seoreom 8:2. Stanje dosedanje nogometne konkurence med Ljubljano in Zagrebom v ligi je tedaj 10 : 7 za Zagreb. Prav s tega vidika, in ker vemo, da stopa moštvo Primorja v jesensko borbo z znat- no ojačeno postavo, kjer so odlično izpopolnjene najslabše vrzeli, bo nedeljsko srečanje nad vse zanimivo. Tisoče športnikov in prijateljev lepe nogometne borbe bo družila na igrišču Primorja ena sama misel, ena sama žeija, ki naj postane dejstvo: raš ligaš mora ne samo zmagati, temveč zmagati z razliko, ki bo dala Ljubljani dejansko enakopravnost Zagreba tudi v doslej toli zapostavljenem našem nogometu. Iz vseh navedenih vidikov bo nedeljska tekma gigantska borba dveh nasprotni-kov, borba, v kateri bo enajstorici Gra-djanskega, tej najborbenejši formaciji Zagreba tičala v srcu grenka zavest, da" brez zmage v Ljubljani nI več poti do ponosnega naslova drž. prvaka, borba, v kateri bo enajst naših fantov od prve do poslednje minute z brezprimernim elanom, požrtvovalnostjo, pogumnim srcem in nesebično igro dokazalo, da ne le, kar veleva mu trenutna situacija usnjenega demona, pač vse, kar more, da vsak je storiti dolžan! In kakor nalaga dolžnost vsej športni javnosti, da z vso svojo podporo in simpatijami spremlja letošnjo borbo ilirijan-skih plavačev za krivično odvzeti Petrino-vičev pokal, prav tako naj bo nedeljska tekma na igrišču pri Stadionu prizorišče mogočne manifestacije našega nogometa, na katero bodo prihiteli z dežele športniki in prijatelji zanimive borbe da skupno s športno Ljubljano, navdušujoč našega ligama, dajo duška svoji zdravi, krepki volji, ki hoče zagotoviti našemu nogometu v nacionalni * ligi ono mesto, ki mu po realni moči pripada. Z Vrhnike, škofje Loke, Kranja in vse proge do Jesenic. Kamnika in proti Zidanemu mostu se zbirajo športniki, avtomobilieti, letovi-ščarji in turisti, ki bodo vsi hoteli izrabiti priliko, da prisostvujejo nad vse živahni li-gšaki prvenstveni igri, ki se — v Ljubljani do srede septembra ne bo več nudila. Pridružili se bodo športnikom bele Ljubljane, da z mnogobrojnimi kibici Iz Zagreba izpopolnijo živahno sliko okrog zelene trate, nad katero bodo odločali sposobnost in jeklena volja, pa tudi sreča o usodi dveh ogorčenih nasprotnikov, ki jima bo krotil prveročo kri priznani beograjski sodnik Mika Fopovič. Na vodstvo ASK Primorja smo prejeli iz vrst športnikov naslednjo prošnjo oz. opozorilo; Zadnja tekma z Vojvodino je pričela namanj io minut prej kot je bila v časopisju najavljena. Prosimo, da se to ne primeri več. Prav tako naj poslujeta zadostno zasedeni obe blagajni, ker nikakor ne gre, da so prikrajšani na programu prijatelji nogometa, ki pridejo k blagajni še dosti pred napovedano tekmo, pa zaradi pomanjkljive manipulacije blagajne ne pridejo pravočasno do vstopnic. Iz ozirov do občinstva in navala, ki se obeta za nedeljo, prosimo, da se gornja primera ne ponovita več! Državno prvenstvo v skokih Prvi del letošnjega državnega plavalnega prvenstva, prvenstvo v skokih, se bo vršil že jutri in v nedeljo popoldne v kopališču Ilirije. V Ljubljano je že prispela sedem tekmovalcev broječa ekipa JIK Jadrana iz Splita, ki pod vodstvom starejših skaka-vev Pajiča in Mateljana vsak dan na Iliriji marljivo trenira. Ilirijani s Kordeli-čem in Ziherlom na čelu ;o prav tako pridno na delu, odločeni trdno, dp svojemu klubu pribore v prvem delu boja za Petrinovičev pokal solidno pozicijo in ta-A.o po svojih najboljših močeh doprinese- jo svoje k zaželjenemu velikemu uspehu. Sobotni del tekmovanja prične ob 15. in obsega skoke juniork, skoke seniork s stolpa in skoke seniorjev z deske. Da se omogoči _poset tekmovanja čim večjemu številu prijateljev Ilirije, ki naj bi prišli bodrit domače tekmovalce, se poleg običajne kopalne ne bo za tekmovanje pobirala nikaka posebna vstopnina ali kakršnikoli prispevki. Tudi bo za tekmovanje rezervirana samo tretjina bazena pod skakalnim stolpom, ves ostali del pa bo ves čas na razpolago kopalcem. HAŠK: ILIRIJA V soboto se vrši v ilirijanskem Kopališču prvo srečanje med plavgfnima sekcijama zagrebškega Haška in naše Ilirije. Kakor znano goji Hašk že več let plavanje .'n -water-po!o. Zadnje čase je ojačil svoje jrrste še z dvema internacionalcema ter se iako uvrstil med naše vodilne klube. Sobotna tekma je pa še prav posebnega pomena zato, ker bo nekaka revija sil, ki stoje na razpolago naši Iliriji pred borbo za Petrinovičev pokal, obenem pa nam bo dala tudi sliko o jakosti Haškovega vaterpolo moštva, ki nastopi kot eden naires-nei.ših kandidatov v državnem prvenstvu. Ilirija bo poskusila v tem tekmovanju ne- Nočna plavalna tekma v kopališču Ilirije v soboto ob 21. kaj svojih štafet, kar bo povečalo pestrost tega mateha. Nastop zagrebških akademikov bo privabil brez dvoma v naše kopališče rekordno število gledalcev, ki vedno radi slede napetim in fair borbam. mm Branko Zilierl obolel. Odlični skakač Ilirije, popularni Branko Ziherl. ki je že več let zaporedoma državni prvak v skokih juniorjev in bi moral startati v nedeljo na državnem prvenstvu, je obolel. Upajmo, da bo pravočasno okreval in ga bomo v nedeljo videli zdravega in v polni formi na deski! Sodniški zbor za državno prvenstvo v skokih. (Službeno iz sekcije ZPS.) Za tekmovanje juniorjev in seniorjev za državno prvenstvo v skokih, ki bo v soboto 29. in nedeljo 30. t. m. obakrat ob 15. v kopališču Ilirije v Ljubljani, je zbor plavalnih sodnikov v Zagrebu določil naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik Kramar-šič — Ljubljana, gl. tajnik Kohler — Zagreb, sodniki: dr. Niseteo — Split, Simo-vič — Zagreb, Bedenko — Zagreb, San-cin Savo — Ljubljana, Kavšek Ivo — Ljubljana, Kuljiš — Ljubljana, Potokar — Ljubljana. Za pomožna tajnika določa sekcija gg. Mirka Pevaleka in Bradača ml., oglaševalec Fux. Vsi navedeni se naprošajo, da se javijo oba dni eno uro pred pri-četkom tekmovanja vrhovnemu sodniku. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvo-matehev. Na svoji seji 26. t. m. je odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomatehev določil za lahkoatletski dvomateh Gradec Ljubljana 5. in 6. avgusta v Ljubljani na slednje atlete: Kovačič Alfonz, Zupančič. Cerar Drago, Cerar Vlado, 2gur, Marek E., Dečman, Dobovšek, Slapar, Zorga Fric, Gaberšek, 2orga Aleks, Lejka, Krevs, Sra-kar, Slamič, Stepišnik, Jug, Putinja, Korče, Starman. Sporn, Brunet, Gregorka, Gaš-peršič, Goršek, Jeglič, Čurda, Zupan, Kovačič Leo, Grad, Pfeifer. Imenovani morajo redno trenirati pod vodstvom klubskih trenerjev, vsi zunanji po dobljenih navodilih. Vsi morajo najpozneje do ponedeljka 31. t. m. sporočiti pismeno na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ul. 1, ako so 5. in 6. avgusta tehtno zadržani. V ponedeljek 31. t. m. bo ob 19. na tribuni igrišča Ilirije obvezen sestanek za vse atlete reprezentance, bivajoče v Ljubljani. Istotam ob 18. stafetni trening za že pozvane tekače. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 20. julija v Ljubljani kot stranska sodnika za Primorje - Gradjanski ob 17.30, igrišče Primorja gg. Grozdnik in Martelanc; istotam ob 16. za ev. predtek-mo g. Jordan; v Trbovljah ob 17. poskus na, Trbovlje - SK Delavec g. Marin; v Domžalah: Domžale - Korotan (Kranj) g. Gotvald; v Zalogu: Zalog (Svoboda) - Svoboda Vič g. Mandič; v Novem mestu ob 17.50: Elan - CSK fkvalif.) g. Cimperman. Službene objave LHP. (Seja upravnega odbora dne 26. julija 1933.). Navzoči dr. Bradač, Kušar, Jenko, prof. Jelenčeva, Svetličeva, Baltesar, Jurman. Odsotni dr. Adlešičeva, Sturz, Dekleva, Junčeva, vsi opravičeno. V upravni odbor se kooptira g. Karba, kateremu se poveri referat za iahko atletiko. Ateni se dovoli odigranje prijateljske tekme z Bratstvom 30. t. m. na Jesenicah. Bratstvo se opozarja, da tekmo za Ateno v redu prijavi, siter se mu ista ne bo dovolila. ČŠK klubu, Koro-tanu, Celju in Bratstvu se prepovejo od 5. julija dalje vse javne tekme, ako do tega termina ne poravnajo letošnje članarine in ostalih denarnih obveznosti do podsave-za. Verificira se tekma za drž. prvenstvo Ilirija : Atena, odigrana 18. julija z rezultatom 5 : 1 (1 : 1) za Ilirijo. Atena se poziva, da nemudoma odda postavo družine v tej tekmi. Opozarjajo se vsi klubi, da morajo pred vsako tekmo brezpogojno oddati na predpisani tiskovini postavo družine, sicer bodo kaznovani z globo 25 dinarjev. K tekmi Bratstvo : Atena dne 30. julija se delegira sodnik Baltesar. Table-tenls turnir za prvertstvo Šdrno-vega kopališča na Savi priredi v soboto in nedeljo ŽSK Hermes. Tekmuje se v singlu gospodov, singlu dam in mixet doublu. Sodelujejo poleg pri redi teti a, ki mora nastopiti brez svojih najboljših tekmovalcev, še Ilirija z državnim rem in Reka. Borbe bodo sigurno napete in zelo zanimive. Danes je zadnji dan prijav. Za zmagovalce v singlu gospodov in singhi dam so razpisane lične srebrne spominske plakete. Prv* izbirna tekma v Celja. Danes ob 18.15 bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Ceiju prva izbirna tekma za določitev celjske mestne reprezentance, ki bo igrah v nedeljo 6. avgusta v CeHju z zagrebško reprezentanco. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za ligino skupimo. SK Ilirija (nogometa a sekcija). Trening rezerve in juniorjev na dva gola danes ob 18. Treningu naj prisostvujejo po možnosti vsi igrači II. skupine, obvezen pa je za te-le: Kervina, Franzot, Kveder, Koch, Lah II, Čemač, Glušič, Pungerčan, Zadel. Grintal, Hortner, Primožič, Kroura, Žitnik V., Glušič, Gogala, Bogme, Tiran, Smerdu, Derenda, Dernovšek, A^arečlč, Pečan, Scagnetti, Eržen, Rihter. Hermes, table tenis. Danes ob 18. morajo biti sigurno v kopališču g. Štirna na Savi: Cigler, Severkar, Žerjel, Novak. Vsi klubi, ki se bodo turnirja udeležili, se pozivajo, da pošljejo k žrebanju svoje zastopnike. SK Grafika poziva vse igralce na sestanek danes ob 1P.J0 v društvenem lokalu- zaradi ureditev razmer v sekciji. Vsi in točno! Po sestanku seja u. o., katere se naj vsi člani točno udeleže. SK Jadran. Danes ob 20.30 redni članski sestanek pri Sokliču. Igralci, ki imajo opremo od zadnje tekme, naj isto prinesejo na sestanek, ki je strogo obvezen za vse člane zaradi osebnih podatkov za znižano vožn;o. Pristopajte k Vodnikovi ArufM Posebni vlaki v Ljubljano Zaradi jubilejnih svečanosti v Ljubljani bo železniška uprava iz prometnih ozirov stavila v promet to nedeljo poleg že od »Putnika« naročenih posebnih vlakov še naslednje izredne potniške vlake: 1. Na progi Maribor gl. kol. — Ljubljana gl. kol. bo vozil v nedeljo posebni potniški vlak z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 3.35, iz Pragerskega ob 4.03. iz Gro-belnega ob 4.50, iz Celja ob 5.14, iz Zidanega mosta ob 5.57, iz Trbovelj ob 6.18, iz Litije ob 6.48, prihod v Ljubljano glavni kol. ob 7.35. Ta vlak naj uporabljajo oni potniki, ki ne potujejo s »Putnikovimi« posebnimi vlaki. Postanek bo imel ta vlak na vseh postajah in postajališčih. — Za povratek potnikov s tem vlakom bo vozil v nedeljo zvečer od Ljubljane gl. kol. do Maribora gl. kol. izredni potniški vlak s postankom na vseh postajah in postajališčih. Odhod iz Ljubljane gl. kol. točno ob 18. uri, prihod v Zidani most ob 19.33, v Celje ob 20.16, v Pragersko ob 21.27 in v Maribor gl. kol. ob 22. uri. 2. Na progi Kranj—Ljubljana gl. kol. bo vozil v nedeljo potniški vlak, ki vozi običajno le ob delavnikih, v dveh delih. Prvi del bo odhajal iz Kranja ob 6.24 in pripelje v Ljubljano gl. kol. ob 7.14. Tega vlaka naj se poslužijo v prvi vrsti potniki iz Kranja, Tržiča in Križ—Golnika, ki pridejo v Kranj z nedeljskim vlakom, ki odpelje iz Tržiča ob 5.18. Drugi del bo odhajal iz Kranja točno ob 7. in pripelje v Ljubljano gl. kol. ob 7.50. Tega vlaka naj se poslužijo vsi potniki od Kranja do Ljubljane. Ta dan bo vozil od Ljubljane do Kranja tudi potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6. uri in vozi običajno samo ob delavnikih. 3. Na progi Kamnik—Ljubljana gl. kol. bo vozil v nedeljo potniški vlak, ki odhaja iz Kamnika mesta ob 7.25 in pripelje v Ljubljano gl. kol. ob 8.12 in ki vozi običajno le ob delavnikih. Ta vlak naj uporabijo v prvi vrsti potniki od Kamnika do Domžal, ostali pa naj se poslužijo prvega vlaka, ki odhaja iz Kamnika mesta ob 6.13. 4. Na progi Novo mesto—Ljubljana gl. kol. bo vozil v nedeljo potniški vlak. ki vozi običajno samo ob delavnikih in odhaja iz Novega mesta ob 4.39 in pripelje v Ljubljano gl. kol. ob 7. Tega vlaka naj se poslužijo v prvi vrsti potniki od Št. Vida pri Stični do Grosuplja. Potniki od Metlike do St. Vida pri Stični naj se poslužijo »Putnikovega« posebnega vlaka, ki bo odhajal iz Metlike ob 4. uri, iz Novega mesta ob 5.47. 5. Na progi Ribnica—Ljubljana gl. kol. bo vozil v nedeljo jutranji potniški vlak v dveh delih. Drugi del odide iz Ribnice ob 6.30 in naj se ga poslužijo potniki od Zlebiča—Sodražice do Predol. Za povratek potnikov, ki pridejo 8 tem vlakom v Ljubljano, vozi tudi večerni potniški vlak do Ribnice v dveh delih. Odhod drugega dela iz Ljubljane gl. kol. ob 18.55. Ker je pričakovati velikega navala na vse vlake, naj se potniki na omenjenih progah poslužujejo za nje določenih vlakov. 6. Zaradi velikega števila posebnih vlakov izostane v nedeljo na progi Ljubljana gl. kol.—Karlovac in obratno izletniški vlak, ki odide iz Ljubljane gl. kol. ob 5.19 in se vrača iz Karlovca Ob 16.53. Radio Sobota, 29. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnavne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18.30: Zunanje - politični pregled. — 19: Prjnoe opere »Fidelio« iz Salzbarga, vines čas in poročila. BEOGRAD 18: Plošča — 19: Prenos opere >Fidalio« iz Salzburga. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 17: Koncert tria. — 19: Prenos opere >Fidelio« iz Salzburga. — PRAGA 19.25: Godba na pihala, plošče. — 20: Prenos operete iz Bratislave. — 22.15: Iz filmskega sveta. — BRNO 19.25: Prenos iz Prage. — 20: Opereta iz Bratislave. — 22.15: Prenos zabavnega večera iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Solističen koncart- — 18-35: Arija in pesmi. — 19.05: Plošče. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Klavirska glasba. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Orkester. — 15.15: Pevski zbor. — 17: Prenos kopališkega orkestra. — 19-15: Prenos Beethovnova opere »Fidelio« iz Salzburga. — 22.10: Plesna godba. — BERLIN 20.20: Slušna igra. — 23.15: Plesna godba. — KONIGŠBERG 20.05: Koncertni večer. — 23.15: Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 20: Zabavna ura. — 20.45: Nemška uverture. _ 23-30: Prenos plašne godbe iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 18.10: Koncert na flavte. — 19-10: Plošče. — 20: Slušna igra, nato ciganska muzika. — 22: Jazz. Selitve izvršuje skrbno in po kulantnih cenah spedicijsko podjetje JAVNA SKLADIŠČA d. z o. z. 8475 Ljubljana, Tyrševa c. 33, tel. 23-66 Univerzalna borza, dravske banovine »Jutrov« mali oglasnik Poslužujte se ga! NE HODI NA DOPUST NE DA BI VZEL i PRI SOLNČENJU IN KOPANJU 21S Mi vam pomagamo štediti Poizkusite kremo za zobe, toda samo pravo svetovno znamko D. PECHMAJOU & CJE., ZEMUN , Krajevni šolski odbor v Gor. Pirničah p. Medvode razpisuje izpeljavo električne inštalacije v šoli v Gor. Pirničah. Podrobna pojasnila kakor tudi načrt izpeljave je na razpolago pri šol. upravitelju. Pismene, pravilno kolekovane ponudbe je vložiti do vključno 5. avgusta 1933. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico do oddaje dela ne glede na višino ponudbe. Krajevni šolski odbor v Gor. Pirničah, dne 26. julija 1933. 8480 ODBOR OBČINE MOSTE pri Ljubljani sporoča tužno vest, da je preminil njega zvesti član, gospod Krnšič Matevž občinski svetovalec, posestnik itd. Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek 28. julija ob 6. uri pop. iz hiše žalosti Moste, Prešernova 8, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Moste, dne 27. julija 1933. 8469 Boguvdano Je umrla naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča in teta, gospa dne 26. julija ob 10. uri zvečer v 96. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 28. t. m. ob 5. uri iz Gorupove ulice šL 3. Ljubljana, dne 27. julija 1933. LOJZKA, poroč. JANE2IC, MUH, poroč. POGAČNIK, hčerki; ANTON POGAČNIK, zet; MILAN POGAČNIK, vnuk. S477 S tužnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljenec 'Borfcar ^fejztj dijak, absolvent nižje držav. real. gimnazije v Kranju danes ob 7. uri zjutraj v cvetu mladosti, zadet od kapi, preminil. Pogreb bo v Lescah v soboto 29. t. m. ob 9. uri. Podbrdo-Lesce-Bled-Beograd, dne 27. julija 1933. 8479 Žalujoče rodbine: Torkar-žužek. James OBver Cnrwood: 63 Hči divjine Roman »Tn če bi vam Hauck nagajal,« je vzkliknil in udaril s pestjo po mizi, » tedaj vam bom jaz pomagal opraviti z njim! Zaradi starih časov, Brockaw. Takisto bom opravil z mim, kakor sem z onim--Dekle je vaše. Zdavnaj je vaša, mar ne? Povejte mi to reč, Brocka\v — povejte mi jo, preden pride Hauck!« ^ Ali fes ni bilo moči pripraviti tega pegastega peklenščka, da bi mu povedal, kar je hotel vedeti? Brocka\v je bedasto buljil vanj, «iato se je pa mahoma zdrznil, kakor da bi ga bilo nekai zbodlo >n zdramilo, in grd režaj se je jel počasi širiti po njegovem obrazu. Bil je strašen, škileč izraz — izraz človeka, ki uživa ob gnusnih, neizrekljivih spominih. »Moja je — že od tistih dob, ko je bila še otrok,« je zaupal Davidu in se spet naslonil čez mizo. »Dober prijatelj mi jo je dal, VIac — dober prijatelj, a vražji norec!« Zahahljal se je. Nato si je pomel velike roke in spet nalil žganja. »Vražji norec!« je ponovil. »Vsak moški je norec, ki da lepo žensko iz rok. kaj, Mac? In lepa ;e bila, pravi on. Mati mojega dekleta, veste — po tem takem je oilo tudi dekletce zalo. Stvar se je zgodila tam — v gozdni pokrajini — že pred leti. Dekle, ki ste ga nocoj privedli na.zaj, je bilo takrat dojenček — sam s svojo materjo. Ho, ho, prekleto lahko je bilo — prekleto lahko! Le on je bil vražji norec!« Pil je neverjetno počasi — vsaj Davidu se je tako zdelo. Muka sa je bilo opazovati in trepetati, kdaj pride Hauck. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Buck — moj prijatelj — je bil zaljubljen v tisto žensko, v O' Doonovo ženo.« je rekel Brocka\v. »Mešalo se mu je, Mac. Dosti bolj nor je bil kakor vi takrat — saj veste — le to je bilo, da ni imel vaših živcev. Samo sanjaril je okoli — in čakal — in se ogibal O' Doona. O' Doone je bil nekakšen nastdvar — ali uradnik Hudsonbayske družbe — kaj vem, kaj. Toliko je gotovo, da je šel pozimi na dolgo pot in obležal daleč od doma z zlomljeno nogo. 2ena in otrok sta bila sama, in nekega dne se je priplazil Buck in našel žensko bolno za vročico. Brez zavesti! Polmrtva je bila, pravi Buck — iin, bogme, ali se ji ni zazdelo, da je Buck njen mož, ki se je vrnil domov? Tako lahko je bilo, Mack — pa mu je zmanjkalo živcev! Blazno je bil zaljub^en vanjo in se ni upal zaigrati moževe vloge. Rekel mi je, da mu vest ni dala. Pha, kaj vest! Bal se je. Strah ga je bilo, norca neumnega. Potem pa, pravi, da se je menda tudi sam nalezel vročice. Ho. ho, smešna za>devščina. Tak norec, tak strahopetec! Jaz bi bil moral biti na njegovem mestu, Mac — potem bi bilo drugače!« Njegove priprte oči so tlele kakor dve žareči razpoki. Podbra-dek mu je padel na prsi. David ga je priganjal. »Nu — kaj se je zgodilo potlej?« je vpraševal. »Bucky jo je pregovoril, da je pobegnila z njim,« je nadafceval B ročka w, »z otrokom vred, ko še ni bila pri svoji pameti. Bucky jo je celo pripravil, da je napisala nekaj besed — sporočilo O' Doonu, da ga je do grla sita in da gre z drugim. Bucky seveda ni povedal svojega imena, ln ženska ni vedela, kaj dela. Z otrokom vred sta krenila na zahod, in vso pot je bilo Buckyja strah! Žensko je vozil na saneh, in sneg je zakril njuno sled. Skril se je v neki koči, kakih sto milj od O' Doonovega bivališča, in šele tam se je ženska opametovala. Vraga, to je morala biti razburljiva reč! Bucky pravi, da je bila kakor blazna in da :ie kriče stekla v noč in pustila otroka pri njem. Šel je za njo, pa je ni mogel najti. Čakal je — vrnila se ni. Snežni vihar je zametel njeno sled. Tedaj, pravi Buck, je on izgubil pamet — norec neumni! Do spomladi je čakal in varoval otroka, spomladi se je pa namenil, da ga na kak način spravi nazaj k očki O' Doonu. Z neskončno previdnostjo se je splazil tja, kjer je bila njegova koča, pa ni našel drugega kakor pepel. Pogorela je bila. Oh, vraga, če to ni bilo zabavno! In po vseh teh komedijah še misel, da se ni upal zavzeti O'Doonovega mesta pri ženski. Vest, pravite? Pha! Norec je bil. Take zak ženske ne najdete dostikrat, Mac!« Negotovo je nagnil steklenico, da bi si iznova nalil pijače. Glas mu je postajal zavaljen. David se je razveselil, videč, da je steklenica prazna. »Prekleto!« je rekel Brockaw in jo porinil od sebe. »Dalje, daLe,« je silil David. »Niste mi še povedali, kako ste prišli do dekleta, Brockaw?« Vodna koprena na Brockawovih očeh je postajala čedalje gostejša. Z vidno težavo se je vrnil k svoji povesti. »Cez leto dni je prišel Bucky z otrokom na zahod.« ie nadaljeval. »Zaneslo ga je v mo'jo kočo ob Mackenzieju. Tam mi je povedal vso reč. Nato jo je nekega dne odkuril in jo pustil pri meni, proseč me, naj jo spravim tako kam, da bo varna. To sem tudi storil. Dal sem jo Hauckovi ženski in ji povedal Buckyjevo zgodbo. Pozneje se je Hauck preselil semkaj. Postavil si je to reč. Pred tremi leti sem se vrnil z Yukona in sem jo videl, žabo. Ali je bila zala? Bogme da! Cela ženska. In moj a! Povedal sem jima, da ie. Babnica bi me bila nemara zmerjala, pa sem imel Haucka na svoji strani, ker sem ga bil videl, kako je v pijanosti ubil človeka — nekega belca iz Mac Phersona. Pomagal sem mu skriti truplo. In potem — oh, če to ni smešno! — sem naletel na Buckyia! Živel je v svoji kolibi, kakih dvanajst milj odtod, in ni niti slutil, da je Marge O' Doonove dete. Natvezel sem mu debelo laž — da je otrok umrl, da se je ženska baje sama končala, in da je njen mož v norišnici. Morda je imel res kali vesti, ta norec! Sodim, da je bil sam nekoliko prismojen. Kmalu potem ga ie zmanjkalo. Nikoli več nisem slišal o njem. In tako sem se klatil okoli, doklef ni bilo dekle godno, da začne živeti z moškim. Ali nisem imel prav. Mac? Ali ni moja? In jutri--« Cene malim oglasom Zenitve In dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-ttojbina za šifro ali za dajanje naslova Din J.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din !.- za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam« »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«, »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1,— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—■. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Vtsjenci Učenko ia pletenje in trgovino »p^pjmem. Naslov v oglat, »dd. »Jutra«. 22204-44 v »k A beseda 50 pa-r: sa dajanje naslova aii sa šifro pa 3 Din. (2) Primerno službo i$čem. Zmožna sem šivanja. govorim sl o vensko, *rtwko, hrvatsko io malo nemško. Stara sem 20 let. S;užbo lahko takoj nastopa. Ponudbe pud šifro »Marljiva 20« ti a ikspo žitu-o »Jutra«, Ljubljana VII 22.196-2 Kdor i i 4 e zaslužka, plača sa vsako besedo 50 par; za naslov ali iifro S Dio. — Kdor mdl zaslužek. pa za vsak« besedo 1 Din. ta dajanje naslova ali ca Šifro pa S Din. (3) Vsak dan 90 Din in več lahko zasl-užijm go-in gospodične, vešče nekoliko nemščine, k-i imajo dober, siguren nastop. % razpečavenjt-m prav dobre stvari. U peljemo v prakso brezplačno. Vprašati, samo z iakarom izpri-feva' v petek od 9.—12. in od 2.—5. ure pop. Gra-i sie 17, pritličje levo. • 22195-3 Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali sa Šifro pa S Din. (T) Trgov, pomočnik manufakturist dobi službo v večjem mestu v večji detajui trgi-vini. Gospodje. Iti razpolagajo s prvovrstnimi referencami. naj po š:jejo svoje ponudbe t opi-v>m svojega dosedanjega « užbovanja pod šifro »Za dobro moč. stalna služba« oa ogl. odd. »Jutra«. •32031-1 Prodajalko • kavcijo za podružnico vpre,mem. Ponudbe na ogl. edd. »Jutra« pod »Agiina Vi prijazna«. 221864 Damsko frizerko starejšo rnioč, popolnoma perfektmo v friziranju, t-a '-nem k od ranim io vodni ondulaciji, sprejme s 1. »->ptembri>m salon Gjud A eksander — Ljubljana. Kongresni trg 6. 2HM90-1 Samostojno kuharico ki gleda na čistočo, vajeno dobre kuhe, išče majhna družina v cont.ru Ljubljane. Ponudbe i navedbo dosedanjih slnŽb na ogla*, odd. »Jutra« pod »Plačam dobro«. 22230-1 Išče se strokovnjak ki ima obširn.e praktične izkušnjo v kozmetični industriji in fabrikaoijS toaletnih mil. Javit* se je z navedbo dosedanjih zaposlen j in referencami na ngl. odd. »Jutra« pod »Prvovrsten«. 22207-1 Šiviljo veščo tudi tamburira.nl«. iščem. Nastop lahko takoj. Maslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22223-1 Ogda.« trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; »a dajanje naslona ali zs šifro pa 3 Din. (61 Staro pohištvo io kopalno banjo prodam. Vprašati v Gosposki ulici, trafika. 22225-6 Za turiste! Satore, vreče za spavanje, športne plašče v najmodernejši in najcenejši ra-leiavi Makso Salgo K. D. Osijek. 220-6 Prodam zaradi selitve 1 beli železni umivalnik za dva lavor-ja z marmornato pl.oš6o, 1 otroško posteljo. 1 železen štedilnik, 1 Heinzelman-kochkiste, 1 ščit za peč. 1 prodalajni pult, mali. Po-izve se v Sesalnem salmnu Beethovnova 14. 22201-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din j ta dajanje naslov« ali za Šifro p« 5 Din. (10) Majhen avto ali motorno kolo e prikolico, samo novejfee tipe. kupim. Plačam s hranilno knjižico. Eventuelno razliko doplačam v gotovimi. J«.ie C i roški, Brežice. 22183-10 G. Th. Rotman: Nove prigode gospoda Kozamuraika ''-jm*..«'..........- ~ - V- - 30. Le poglejte žalostne ostanke pravkar še tako spodobne in miroljubne malice, kako težijo na okoli! Ali ni groza premisliti, kaj vse čaka človeka? Oglejte si to sliko ,n zapomnite si, kako kratka je sreča na zemlji! Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ia dajanje naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za daja-nje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Kopalno peč (aparat Jnnkers ali stično) kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Aparat« 22200-7 Kolesa 2 prazni mesečni sobi vsaka r posebnim vhodom, v I. nadstropju, Nuu.ska uli-ca št-. 3, oddain takoj v najem. Ponudbe: Erjavčeva cesta 13. 22145-23 Opremljeno sobo elegantno, poseben vhod. centrum. takoj oddam. Naslov v ogl. o-dd. »Jutra«. 22198-23 za Sosedo. Oglasi »o-cijalnega i na čaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali za šifro S Din, otiro-ma 5 Din. Olil) Moško kolo In plinsko peč prodam. — Križevniška 7, meha-nična delavnica. 22189- li Kapital Vaaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova »li ta Šifro pa 5 Din. (161 10.000 Din posojila na 6 mesecev proti abso lut.ni varnosti točnega od plačila iščnm Dn-bre obresti po osebnem dogovoru. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Va.nno in točno Ljubljana«. 22169-16 20.000 Din posojila iščem proti vkinjižbi na prvo mes'o posestva v vrednosti Din 150.000. ponudbe na oglasni oddelek »Jutre« pod »Siguren 1«. 22181-16 Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke na 40.000.—, 15.000.—, 10.000.— in 6.000 Din prodam za gotovino. D. Od»r, Zagreb, Vlaška ulica 125. 23192-16 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH ta Šifro pa 5 Dio. (91) Dvosob. stanovanje solnčno. s priti.klinamd, v vili oddam mirni stra.mki. Vselitev s 1. avgustom. — Postonjska 20. 23180-21 Dvosob. stanovanje pritikline, vodovod v kuhinji. oddam za Din 350. Zg. Steka 204, pri Gasilnim do-mu. 22187-21 Stirisob. stanovanje s kopalnico, v vili sredi Ljubljane oddam 1. avgusta 1933. Ugodno za zdravnika aH zobotehnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22193^21 Stanovanje solnčno, visokoprltlično, oddam s 1. avgustom n« Aleksandrovi cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 222114-31 Gospodično sprejimem takoj kot sostanovalko v sredini mos;a. Naslon v og'as.nem oddelku »Jutra«. 22232-23 Opremljeno sobo oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglas, odd. »Jutra« 22231-23 V strogem centru oddam sobo z 2 posteljama. Naslov v »glas. odd. »Jutra«. 22229 23 Sobico tik magistrata skrajno čisto, solnčno '"n zračno, takoj oddam. si- ,«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22224-23 V centru onceni oddam s 1- avgustom lepo opremljeno soho, parketirano, s posebnim vhodom. Naslov v og!as. oddelku »Jutra«. 22217-23 Opremljeno sobo za 2 osebi oddam. Pleter imkova ulica 10. 23316-23 Opremljeno sobo takoj oddam poleg Tabora. Poseben vhod in čista. Vrhovčeva 9/1, desno. 32215-23 Gostilna »Ljubljana« v Crikvemici nasproti občinskega kopališča, najcenejši penzicvn. Priporoča se Andrej io F-ra.nja fculjan 23191-38 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: n dajanje naslova aii za Sifr« 3 Din. (21-a) Stanovanje išče poštena družina dveh o«eb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna družina«. 22194-21a Zakonca brez otrok diržavni u.raduik, iščeta dvo ali trisobno stanovanje, po možnosti s kopalnico in pritiklinami, v mest.u za november ali kasneje. Po-uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čisto 58«. 23179-21a V najem Vsak* beseda 1 Din: za dajanje naHova ali za Šifro pa 5 Din. (17) Gospodarsko poslopje obsegajoče skladišča, hleve. sobe za uslužbence, stanovanje, dvorišče in vrt. zelo prikladno za veletrgovino. špedicijo in za vsako drugo obrt, oddam v najem v sredini mesta Ljubljane. Ponudbe na ogi. odd. -J Ultra« pod »Gospodarsko poslopje«. 22.199-17 Mesarijo na zelo prometnem kraju bi.zu mesta dam v naie.m aH na račun. S kavcijo imajo prednost. Naslov pove ogi. odd. »Jutra«. 33206-17 Vsa-ka beseda 1 Din; za dajanje nactova ali za Sdfro pa 5 Din. (90i Lepo vilo na Bledu s.tarbno parcelo na Bledu, stavbno parcelo v Kranjski gori, stavbno parcelo ob Bohinjskem jezeru — proda: Realitet.na pisarna I. Ple-melj, Bled 175. 2*2116-20 Stanovanjsko hišo ali večjo vilo do enega milijona dinarjev kmpim. Plačam polovico v gotovini. ostanek prevzamem hipoteko. Ponudbe vposlati pod »Gotovino« na oglasni odd. »Jutra«. 22066-20 Hiše — posestva od 20.000 Din dalje — Gostilne — graščine prodaja Posredovalnica, •aribo-r, Frančiškanska ul. št. 21. 22184 20 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslona ali za Šifro pa o Din. (10) Lokal z« manu fakturno trgovino v centru mesta s stanovanjem dam v najem in gospodarsko poslopje v Ko-krškem predmestju prodam. Firma I. Kušlan. Kratki. 22135-1G Lokal v sredini mesta, primeren za delavnico ali skladišče, oddam 1. avgusta. Najemnina po dogovoru. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22059-19 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: za daianje naslova aU za Sifr« p« 5 D«i. (261 Prvovrstna violina stara, iizierana. zaradi od-potovanja poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22147-26 V sata beseda 1 Din: