PRO vETnA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Issued drth ixctpi Sundaps And HolidA^s .... — . . , fTO-VEAR B»Uw4 M mcmI^Im m»tUr Jmmtt U. 111». »t Um po.t-ffU. •t ChUMo. IlUaoU. »id« U« Ad o/ Cminh •{ Mink I. lili. CHICAGO. ILL. PONDELJEK 24. JUNIJA (JUNE) »18 STEV.-NUMBER 147. PubiUbU dklrilHiUd .»dr nmk (Ho. 14» aafraHatf VytWA.fl OcUUc «,lOlT, -^ttT.t tk. P-t Offk. »I CKU«.o, IU»»«U. By ord.r ,f u. Pr«.H»»«, A. S Buri—«. Past—1«> G...r»t avstrijske armade. BVAVI BOJI IN IZGREDI I AVSTRIJI SE NADALJUJEJO. Vojaštvo pobija štrajkarje na Dunaju in v Budapesti. Avstrijskij kabinet je resigniral. Izgredniki na Dunaju upijejo: "Nemčija je vsega kriva; dol z Nemčijo!" Vest o napadu na cesarja Karla. PRIPRAVE ZA VEZBANJE900.000 M0Z VSEAMERlSKE ARMADE. .......... cesarja • »■ - Ptriz, 24. jun. — Ia Curiha poučijo, da je cesar Karal dejal v agdcda se premisli do nedelje, Ji sprejme demisijo kabineta lli ne. London, 24. jun. — I* Amsterdam poročajo, da so včeraj iz-i novi boji na Dunaju. V ^iti 10 vojaki ubili nadalj-IMitih štrajkarje in 17 ao jih radi London, 23. jun. — Krvavim jfijfcni na Dunaju so sledili nič I nanj krvavi izgredi v Budapešti. BtUvci v vladnih železniških, t o I tarnali so zastrajkali. V spopadu tpHd policisti in štrajkarji je vče-[uj obležalo devet mrtvih in 35 njenih delavcev. Kodanja. poročajo, da je Jtka vlada, boječa se resnih ilcdic, sklenila poslati 5000 va-mov iz svoje vojaške zaloge v [Avstrijo. Vlada pu zahteva, da 1Q povru>iwUikJAl Vojaštvo ni sanoaljivo. Amsterdam, 23. jun. — Poroči-o iz nevtralnih virov se glasi, da je vlada poklicala več polkov vojaštva z italijanske fronte na Dunaj, ko so se pojavili nemiri t., 111. Vojaštvo, ki je hudo trpelb v bitki 111 mnogo mož je bilo lahko ranjenih, je dospelo na Dunaj 18. junija, toda obnaianje teh polkov je bilo vladi sumljivo, da ao bili takoj drugi dan odalovljeni in na njihovo mesto je bila posvana ka-valerija. Vaa javna poslopja in glavni trgi ho zastraženi po vojaštvu na konjih; policija je bre zmoči. V kongesu ae bavijo a pripravami aa vežbanje det ia južne in oen-tralne Amerike v Zdr. državah. WILSON JE SPROŽIL 8TVAR. Waahington, D. 0. — l'o akciji, ki jo je zavzel aenatni odsek xa vojaške zadeve, je mogoče, da se vsa Amerika mobilizira proti pru- »jaštvu. Vojaški odsek je sprejel dodatni predlog k vojaškemu proračunu, ki pooblastuje predsednika, da izvežba, transportira in vzdržuje bojne silo vsakega uaroda, ki je v vojni proti uarodu, proti kateremu se bojujejo tudi Združene države. To ae izvrši z dovoljenjem vsakega naroda. To akcijo je priporočila uprava, da je mogoče iavežbati fante in može šestih ameriških republik v vojni 1 Nemčijo in še drugih ameriških republik v vojaških vajah, ki bodo napovedale vojno Nemčiji- Ameriške republike, katerih ti. nančna sredstva so majhna, bodo ■ lahko poslale svoje vojake v Zdru-v avatrijakl žene države, da jih izveibajo, o-borože, opremijo z vsem potreb ONKRAJ MORJA. General March pravi, da odide tedensko 100.000 mol na aapadno bojitte. PRIPRAVI SA PRBKO-ATLANTISKI POLIT. Waskiugton, 23. jun. General Mareh, šef generalnega štaba, je včeraj izjavil, da ameriška armada v Franciji še šteje »00,000 mož. Po 100,000 moi odhaja vsak tedeu. Uaaeral-major W. Hraneker, nn angleškega avijatiškega mi-aistrstva je dejal, da bo Amerika ie to poletje naredila poakuAnjo tranaatlantlfikega poleta. Flota velikih ameriških eroplaonv i>o letela J^a ocean v Kvropo in če se obnese poakušnja, tedaj bo rešeno transportiranje eroplanov in le-talcev Čez morje iu redni poleti ae bodo vršili takoj v jeseni. Obenem »odo letalci poskusili s prvimi napadi na oddaljena mesta v Nem ■ Člji, posebno na Berlin. Brancker je tudi rekel, da je aa radi tega prišel v Washington, da sodeluje pri tem načrtu. stri|ske divizije, zalete v pasi ob ob narasli Plavi, vržene v neredu čez reko. Avstri|ci se umikalo in HaH|ani prodiralo za n|imi. Avstri|ska armada Izgubila blizo 2M.000 mož. ltallla praznuje na|-več|o zmago. . Na Dunaju se nadaljujejo stavile in izgredi. 150.000 delavcev je p redno v stavki. Vest o resig-jiji avstrijskega kabineta *e ni Hrjenu; nadaljne vesti iz Švice lovore, da usoda vlade visi v zra-1. Ministri nočejo biti odgovor-za posledice napetega položa-, cesar Kari pa pritiska nanje, j ostanejo na svojem mestu. \i Oriha je včeraj prišla brzojavka je dr. Seydler zdaj pri vo-1 »klicati državni zbor z nanie-m, da poravna spor med delav-lin vlado. Obenem poročajo iz piha, du so vladne oblasti za -Nic št raj kar jem s strogo kazeč nc nehajo s stavko in iz-ii. V&p&d na cesarja Karla. Am*tcrdaiu, 23. jun. — Na tu-feji borzi »e je včeraj razne da je bil izvrše nnapad »atrijskega cesarja Karla. lec ga je hotel ubiti. Po-bnosii »e niso znane. ^e*ti iz vseh nevtralnih virov Itfriujajo, da je položaj v Av« Tji zelo resen. Medtem ko nem-i lki — menda pod pritiskom omalovažujejo položaj Rebelni duh m širi armadi. ^ --------, ------- Washington, 23. junija. - Di- nj« i« če je treba pošljejo ua bo- Kotranji^nemiri JJ^1^0 armada, ki pomnoži armade, ki se nem poljn. Nemiki ponn, m fctt republik, ki so napovedale porazdeljeni mod ^vi^oe^ao bi- * ^^ WK Ju M rgdt, li opozorjeni na splošno ff ^^ sodelovale v tem gigantlcnem bo- ki ae morda pojavi v a«dl niod demoUrftpije pro,i avtokraciji. česar naj bodo pripravljeni. Predsednikova ponudba jerell-Z ozirom na poročila, da je od stopil Kejdlerjev kabinet in da so-cialisti na Dunaju zahtevajo mir, je po mnenju tukajšnjih diplomatov pričakovati nove mirovne kampanje iz centralnih držav. Vlada Združenih držav se pa ne bo več zmenila za mirovne ponud m.* Vf J. i— la to željo. Predsednik je za stvar, kaji nobena reč ne bo skovala vse A-meričane v trdno falango in pov ;ala zaupanje med njimi kot vel ka vseameriška armada, ki se bo tuje proti najbolj nevarni ln brutalni avtokraciji. Ko bo ta načrt ure ......... _ f______ Dunaju in v Budapešti, ao du-.'ki listi nenavadno zgovorni H robno opisujejo izgrede lu ■Hcm. boje. To je nekni izred-kajti v prejšnjih slučajih •»»kih nemirov je bila avstrij-"iiiura zelo stroga, "Neue •'resne" celo piše, m,ljo Terepui. lo napadalce. Mnogo oseb je bilo I ^^ Rknador, iUltt Hmu ZAČNITE SE DANES S KUPOVANJEM VOJNOVARČEVAL-N1H ZNAMK. 6() MRTVIH IN 179 RAHJINIH PRI tSLKSVIiKI NRBRBtt »Gary, Ind. — v sobAto zjutraj je prazen vojaški vlak železnice Michlgan (Central tre4«*ll v štiri spalne vozove na tiru blizu tl«ry, ki so bili napolnjeni z oaobjem cirkusa Hagenbeck-Wallace. Po sledica kollzije je IHla atralna. 1W oseh — ssml igralci in Igralke v cirkusu — so do danes našli mrtvih pod razvalinami vlaka ln 170 je bolj ali manj ranjenih. V spal nih vozovih je bilo 200 oseb, lorej jih Še več pogrešajo. Strojevodja Alonzo K. Sargeu ki je za vozi I v clrkusnl vlak, je takoj po nesreči pobegnil v Kala tnaaoo, Hleb., kjer so ga včeraj aretirali. Zaprli so tudi kurjača Custavs Klausss. Strojevodja se Izgovarja, da ni videl signalov na tiru. In ko je bil že tako blizo, ds je videl, kam drvi, nlmogel usta viti lokomotive, kajti psrue zato re so odpovedale službo.i London, 24. jun. - Avatrijaka armada ob Plavi ja premog"* < Danea aa umikajo avstrijske tata v velikem neredu od MontoUa do Jadranskega morja na petdciot milj dolgi drli in Italijanke dete prodirajo aa ujimi. b Rima je pri do sinoči uradno porodilo, da 10 Italijani vrgli Avatrijoe 6ea na-raatlo Piavo. Poraa Karlova armada je prišel deveti dan ambiciozne ofenaive, ko ja nemško pnvoljni-Hvo iadalo ukaa, da Avstrijci skrušijo Italijansko armado. Italijanski vojni atan v severni Italiji, 34. Jun. — Od Montela do morja jo bil aovrainik premagan in Italijani so g« prisilili, da jo prekoračil Piavo v največjem uo redu. 40,000 Avatrijoev je prišlo v past aa ovinku Plava v okollau ttontaUa. Rim, 31 jun. — Vaa Italija da naa praznuje največjo amogo od kar Ja v vojni. Juu. — Poluradno po-ročajo: "Sovralnlk bi rad skril «voj pora« « falaificiranitui poro-Clli. 23 t An Jt bilo raifclaieno na Dunaju, da »o Avstrijci vjeli 40,000 Italijanov; remica pa je, da toliko znašajo vae naae izgube r ubitih, ranjenih in vjetlli. V ravno tem poročilu ro naiu lagu bo v traku pomnožene 1 štirimi Pravi, da amo iagubUl 4U eropla-nov, medtem ko emo od 15. do 20. junija iagubili le enajst letal, ^ raftnik je pa v tem času iigubil 83 eroplanov. (med njimi tudi ameriški) so a bombami uničili vsi« sočasne mostove lu s tem pretrgali zvezo zajetih divizij od ostale sovražne armade. /daj poskušajo Avstrijci a eropla ni prenašati Uvel zajeti armadi w,............ reko več ur protrgana. — Ze 10'marlala Konrada von priznanje • Dunaja Je napovedalo t1orffll( kl K1«**' poraa. Illm. 23. Jun. — Vojni stan je - |(im, «1. jun. — * »j»» «»v „ « n varovalnih »namkah P«roči sinoči,.ds je avstrijska o-V "JJ111 " fenziva slomljona ln a. lom kou. donar wjboljle ualolon. 1 «1 ^ Gladovna ofenziva. Rim, ~ pa je avstrijska ofeuai-va rea gladovna, J« dokszsno l* listin, kl e« jih nsfcll pri vjetiil. klb. Listin« vsebujejo oklic feld- lloetaeii-" Vojaki, spomnite ee plena, kl smo ga dobili ml Italijanov »adnjn jeseni »»pomnite ae, koliko ovac, krav, bikov, polnih skladišč obleke in poL nih kleti vina, aladkoi Ja in moke amo vplenlll V Bentiljl Hpom. iiapadalce. Mnogo o. b Kku.dor.lsltUlon- ranjenih in aretr.nih. lzmno^ pfrlI( 1Trugvaj in cft K0 odmevali Peru i« ** ce ho onmcv«.. kriva lakote I Dol 1 Nemttjoi Izgredniki so ustavili tramvaj- akc vozove, pobillokn.in op^n -i pekarije in prodajalne z žive iem. Neumann oiigoaal breatlttovsao mirovno ,>ogodbo kot aleparako Izbruh M ,St ssr »Z*« sbfiftfsre noložaj tako reaen, da vlada t ie dali M povišala livežne od- . .« 11 ri.kirala revolucijo m€rke aH bliriakiriita Tudi na Češkem so ae P«J fttrajki in vlade - bo^ «> ™ stavljen promet n. le^^,; Berlinska "Kreuz Zeitung■ m no^je i« položaje na M da Dunajčanlne^ pem (Dalje na 3. etr. t koL) PREDSEDNIK IMA KOMTRO LO NAD ViEMI LADJAMI WashinKton, D. 0. — Kongresna abornb-s je sprejels predlogo, i kl daje predsodnikUUiblaat, da d; Jd„)( J, pHmM •v.lrn.ugnikl »f- »M; - w J t.U, , , SS. ilrpMk. ^ ST vojni |MllK -K .......... ; pridanih likih pri.l.nlVih, 1'rf.lio«. Zcrornj* p. kU«j». , pr„|^lnlk., d. «UJ. im.rttk. rrPM*< « v« I UJ.. kl ras- - r.^ ... •ol.ru n.mfcki "k'J'^hko nkriHr. v« k a MJ. v Inl. „ Udi M.hlk. pridni f i ««»"H £ ^.dj.« 1» Jih M *»«m.H»k» .rin.do. ,. |.r„.lMl Mko n.v.r.1 ln V».n.«ilkf LJJ d. I^j. n« Pi«" P" .n>.rUki ciniki, '"^... ' Ltn p..u 1'r.por. v«k..»« ..«' b. taxl. b.r» .voj. £Uk,™ dffavlj...« wj.{* Ar»o. Sa m In Vogrrlh ^ Mlo vroAe topnllko bojevanje % ameriško a ram d o ob Marol, M. junija — Američani so f p* • tek pooo/i po/lstlll ^vrm rob tf..ada Hellean, kjer Je Ml« še ne-kaj nemlkHi goefd sirojnlh pKH. <>t»r*r\lA je Mla kratka in Ijuia. (Dalje na 3. etr., L kol.) PROSVETA CLASSjO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE K A SODNE PODPORNA JEDNOT* fl JS aa pil WU is 7ia aa trt »Z U aa pol Ma, 91.1 J is trt silo, dE je bU on, Kari, navzoč pred de^timi leti, ko Ma se ruski car in Francjožef pogovarjala s Kristanom o ustanovitvi ruske in jugoslovanske republike! Pismo take vsebine bi sicer bilo blaznost, toda naši monarhisti si ga bodo že izmislili kakor so ■ izmislili, da je republičansko združenje "avstrijska špionska (!!!) oisanizacija" in da hfta Kristan na Kranjskem gradove, ki jih avstrijska vlada še ni zaplenila!! DOPISI O tem in onem. nepotrebnega bfeeadičenja proti or nepotrebnega besedičenja proti oi-ganiaaeij SRZ. Saj vendar živimo pod ljudsko vlado, 1m nam daje priliko delovaU za demokratična San Diaga, OaL - ČM** »IPrfkrfnoat. Saj a tem vendar po dolgo tega v nekem angleškem magamo našemu narodu v domovi lista, da je svetoval župan neke w ** njegovi borbi za avobodo in "Zmagovita Avatrija!*9 —- Avstro-ogrske čete so dvakrat bežale iz Srbije, Rusi so jih dvakrat pognali t Karpate, Rumunci so jih natepli in na Goriškem niso mogle ustaviti Italijanov, dokler niso prišli Nemci na pomoč. Pred enim tednom so zop^t napadle v Italiji in ves svet se zabava nad njihovo ofenzivo. Ampak — kadar je treba napasti množico sestradanih delavcev, množico rebelnih civilistov, starcev, žensk in otrok, takrat je avstro-ogrska soldateska zmagovita! Na Dunaju in po drugih krajih Avstrije je zadnje dni zopet zavrelo. Bile so demonstracije in izgredi .lačnih ljudi. Prebivalstvo, sestradano in oropano zadnje mrvice kruha, se je v skrajnem obupu vrglo nk svoje izkoriščevalce in tirane, brzojavke nam pa sporočajo, da je vlada hitro poklicala kavalerijo na Dunaj. V tem ga mesta na zapadu, naj ae eviša davek na pse na evoto $25 a motivacijo, da bodo lastniki svoje pse rajše pobili, kot pa plačevali ta- neodvianost. Mlačnost v gibanju za naše cilje po nekaterih alovenskih naaelbi nah je menda največ pripiaovati ko svote. Če se to zgodi, bomo trmoglavosti, aebičnoati, klerikal prihranili precejšno količino ži-1 ni vzgoji in drugim takim napa ne vemo, kako ao končali dunajski izgredi. Morda je ka-valerija pomandrala izgrednike in naredila začasni "miri in red" a nič čudnega ne bo, če se iz te iskre zaneti požar, j ki oblizne vso srednjo Evropo. Majhni dogodki večkrat rode velike posledice. Vprašanje je le, kdaj se bodo vojaške čete naveličale pruskega hlapčevstva in brc na fronti ter pobijanja rebelnega ljudstva doma; čim se tega naveličajo in obrnejo orožje proti cesarju in njegovim vrhovnim morilcem ljudstva, tedaj pride njihova prva zmaga in revolucija bo slavila svoj triumf. Vojna fai fanatizem. — Načelnik vladnega plovbe-ncga odbora Bainbridge Colby je izjavil prošli teden pred aenatnim poljedelskim odsekom, da bo gradnja ladij padla za petindvajset odstotkov, ako kongres odvzame pivo delavcem v ladjedelnicah. SuhaŠki fanatiki namreč ne dajo miru kongresu in neprenehoma vpijejo o absolutni pro-hibiciji, kakor da je zmaga Amerike odvisna edino od vode. Generalu Perahingu nikakor ne morejo odpustiti, ker ae ni oziral na njihove bedaste nasvete in dovolil, da imajo naši vojaki na Francoskem pivo in lahka vina. Junaški boji Američanov v Pikardiji in ob Marni pa dokazujejo, da niao zaradi piva in vina izgubili niti trohice bojevnih zmoinorti. V Franciji ne poznajo vprašanja absolutne prohibi-cije; ravno nasprotno: vlada smatra, da je vino potrebno kakor druga hrana in vsak vojak dobi svojo merico. Ali ni ravno francoska armada dosegla uspehe, ki jih priznavajo celo Nemci? Naša vlada bi storila veliko dobroto, če bi enkrat fanatičnim suhaškim gobezdačem pošteno zavezala gobce. Kajzerjeva kultura! — Socialistični poslanec Braun je imel pogum povedati v nemškem državnem zboru sledečo resnico o Nemčiji: "Danes zremo v obraz strašnim razmeram javne morale. Vsakdo od navadnega kaznenca do dvornega hišnika goljufa, krade in ropa. Profltarstvo ne pozna nobene meje in izkoriščanje je razširjeno med vsemi sloji in celo vladni organi jemljejo nepostavni dobiček". — Pruski mogotci so hoteli zasužnjiti ves mnanji svet, naredili pa so iz svojih podložaikov zločiilce. M anarhistični komedijanti. — Naši monarhisti 80 pričeli noreti. Ako niso pinma na justični oddelek vlade (ki izvirajo iz uredništva "ClevHandske Amerike"), da je Et. Kriatan "rezervni avstrijski častnik" in da je v Clevelandu "govoril za Avstrijo", blaznost, potem je črna smola sladkor. Hrcz najmanjšega dokaza obdolie človeka tistih grehov, ki sc njih drže, pa mislijo, tla bodo s tem ubili Slovensko republičansko združenje. Ničemniki, ki so doživeli »e nebroj blama*, so zopet bogatejši za eno veliko blamažo. Zdsj so začeli izkoriščati Masarika v svoje nečedne namene. Menda mislijo, da jim bo Masarik agitiral za nove člane, ki rastejo kakor kapniki v Postojinski jami. Kar Je Masarik reksl v Chicagu in Clevelanduje ena stvar, vil, kar je aelo važno v teh časih To je precej pametna misel kajti psov je v mestih jako dosti in mnogi ao hranjeni boljše, kot pa kake delevake družine. Ce hočemo e tako taktiko orne jiti število peov, zakaj bi naj bile izvzete mačke f Tudi te požr« mnogo mleka in mesa, kakor psi. Ena mačka bi zadoatovala v hi-ši, nc pa dve ali tri dobro rojene mačke, toda miši tekajo po hiši ravno tako prosto, kot da ni v nji nobenega mačka. Jaz bi svetoval, naj se nekaj u-rene vsaj glede tistih mesnic, i katerih imajo po pet ali več ma< kov. Znanih mi je mnogo mesnic, pa pri vsaki imajo povečje število mačk. Sedaj stanujem v prostorih nekega tukajšnjega mesarja, ki ima oaem mačk. Videl sem« kako je dajal tem mačkom najboljšo govedino, ki jo prodaja po fupt. Sara ml je povedal, da'mu mački požro za $3 vrednosti mesa vsak dan. Miši pa gospodarijo, da celo podnevu tekajo pd softah, kaj šele ponoči. Za kako korist so potem mačke T To ae ne dogaja aamo v prej O-menjeni mesnici, nego tudi po mnogo drugih; mačke jedo dobro meao, medtem ko morajo delavci kupovati ceno meso. Ce se nalaga večji davek na pse zato, da jih bodo, ljudje odpravili in se bo ne te način prihranilo na živilih, se mora tak davek naložiti tudi lastnikom mačk. V primeri s psom bi moral biti davek na mačke najmagj $100, in bom tudi povedal zakaj. Pes, če ni bil v mladosti aprijen od otrok, jc vedno dober varuh doma in najboljši gospodarjev prijatelj, pa naj Ik> ta pes lačen ali naaičen. Z ma-«*ki je razlika: Ako ao alti, polenu-jejo kje na gorkem, pa se ne brigajo, če jim ato miši pleše okoli glave. Če so pa lačni, tedaj pj mijavkajo v kuhinjah okoli kuharice toliko čaaa, da jih naaiti in potem pe sopet lenarijo. Iz teh razlogov ae1 mi zdi odprava ali vsaj omejitev števila mačk potre -hnejša, kot pa psov. Jaa las tuje m enega pstfka, kl prekaše v lovljenju miši vae gospodarjeve mačke in lahko rečem, da je v teh dveh mesecih ker ži vim v tej hiši, polovil več miši, kot pe vse gospodarjeve mačka. Ivan Beriili? kam in razvadam med našim ljud stvom, ker mu manjka dobrih in razumnih agitatorjev, ki bi Vršili delo probujenja med meao in jo navajali k poti spoznanja in kadar bi prišlo to, bi jih bilo treba navaditi aktivnega dela. Kakor hitro-se porodi kako gibanje in ae ustanovi organizacija, tedaj se že najdejo nasprotniki, ki završe in zašume, da bi s svojim vrišcem izvršili svoje uničevalno delo. Človek skoro ne more verjeti, da se je nasproti Slovenske-mu republičanukemu združenju u-[stanovila organizacija, ki postav lja dinastične interese nad ljud ake interese in to v deželi, ki je skozinskoz republikanska, kjer imajo dovolj prilike spoznavati koristi republikanske forme drža-vf nad monarhistieno formo. Čemu hi aiUli posebno ameriškim Ju-goalovanom novo monarhijo, kajti komaj smo sc otresli ene, pa naj gredo že gredo v drugo. ; Rojaki, kateri ste za resnično svobodo Jugoslovanov, vstopite v vrste Slovenskega republičanakega združenja in obrnite hrbet na -Sini nasprotnikom, ki le zavajajo narod. Jakob Istenic. Eaat Palestine, Ohio — Dc*aj čaaa je že od tega, kar amo urta -novilL lokalno organizacijo, l|lo-venskege republičanakega »druženj*. vendar pa ni bilo čuti šc m kakega poročila o tem v javnosti. Vzrok je menda ta, da ni bile t splošnem nič vašnega poročati it ker je naselbina majhna, kajti ta živi le kakih 40 Slovencev Ko amo ustanavljali krajevno oraaniaacijo MRE., nismo imeli pri tem skoro nobenih aaprek, ker ta nkntfmo nobenega rasnega nasprotnika tej organiaaeiji, pač pa so akoro vsi njeni aktivni pristaši. Zeto nam tudi nl bilo potreba skli-»•evat 1 kakih egitarljakih shodov,' sil pro«lt I ca pomoč pri agitaciji Obžalovanje vredne pa je, da eo nekatere večje naselbine taka mlačne, da je toliko nnaprotevanja ln Johnatonm, Pa. — Z velikim zanimanjem se pripravljajo slovenska društva na skupen piknik, ksterega bo priredilo 18 alovenskih društev v prid Rdečemu kri žji in za propagando ideje bodoče jugoalovanake republike. S tem piknikom bo dosežena že davno gojena želja naših društev, katera ao se soglasno izrekla za akupno aodeiovanje v bodoče. Plemenite ideja za akupeii blagor se je zače la ureaničevati; med našimi društvi ni več nikakšnega naaprot stva, izginili ao predsodki posa meznikov in med člani ni več razlike h kateri jednoti da spada ali kakšnega mišljenja je. Vsakdo danes yš, ako hočemo doaeči k »k šen uspeh, ai moremo biti edini, in to ao naša društva zabela vpošte-vati, kar 3* vae hvale vredno. K sodelovanju se je priglasila tudi alovenaka Maxhom godba; iata bo na pikniku avirala brezplačno. Živela? Priprave za proslavo dneva proglašen ja ameriške neodvisnosti 4 julija, katere se bodo kerporativ-no udeležila akoro vae alovenska štva bodo prideijena v sprevodu kol slovanski oddelek Društva, katera ae ie niso ud • zvala, in katera ie niso zastopana v tem gibanja, uaj ae priglasijo k udeležbi in aicer v najkrajšem času, ako hočejo biti a priglašenimi društvi na njih imeniku. Ker gre za proalavo največjega ameriškega praznika, ne bi bilo umaatuo, da bi se teasa odrekala. Do eedaj ao priglašena sledeča društva: Ea Caomiiaogh: dr. ev. Alojzija, kako pa "Člevelandska Amerika" tolmači njegove beaede, je druga atvar; obe stvari sta pa dan in noč. Značilno pa je, da ao "bodoči kraljevi konzuli in mini*ri" povedali Maaariku, da ao najprej za svobodo in neodvisnost naroda in potem da narod sam odloča o formi svoje države, medtem ko prisegajo na krfcko deklanj/rijo s 13. točko vred, v kateri je že določena kraljevina. Ali morda niso nalagali M—lirik«? Monarhistični generali v Ameriki so postali furijoznL Naše delavstvo jim ne gre na lim, pa so pričeli besneti. ____ Zdaj pričakujemo, da objavijo pismo avstrijskega cesarja ^3»Kj7dr. Boriteij, ft.7 Karla, pisano papežu sli kakšnemu Sikstu, ki se bo gla- sdpz ; dr Sinovi Slave, št. 168, » - - - - - - ^a, . SXPJ . dr. Delavec, št. 59 SDPZ £a Franklin: dr. Zavetnik, Št 3, SDPZ.; dr. Danica, št 44, S. S. P. J.; dr Zorialava, št. 148. S. N. P. J. Za Woodva!e: dr. Napredni Kad niei, it 15*, SDPZ * Za Cambria Oity: dr. av. Cirila in Metoda, št. 16. JSKJ.; dr. Mirni Dom, št. 45, SDPZ. , dr. Adrlja, it. V SNPJ.; dr. Sloga, št. f?, SSPZ. Za Maxhom; Slovenska Maz-hom godba in Samostojno društv^ Mashom. Za Kelao: dr. Zavedni Štajere, št. 9, SPDZ. Za Bon Air: dr. Bonairski Slovenci št. 79, SDPZ. in Napredni Slovenci št. 252, SNPJ. Zabava za Slovence dne 4. julija bo na Mazhomu, kjer bo slovenska Mazhoin gorba obdržavala svoj običajni piknik; zato so naprošena društva, da ae istega, ako je mo goče, v obilnem številu udeleže, da tako financijelno nekoliko po moremo naši slovenski godbi. Vsem na veselo svidenje na pik niku dne 22. junija na Faithovi farmi! Andrej Vidrieh, tajnik zveze slovenskih društev za Johnstown in okolico, 634, Main St., Johnatown, pa hočejo ljudje, ki ab*,|utn aegfcjo na evangelij krfske *9 raeije, izrabljaU v .voje u k gandne av*e več dela, kpt g. pa fovet« v boju „ osvobej*,,^ Ueganarajc-govo veličanstvo" itd. Toda ne sa-mo fraze, ki ponižujejo ljudstvi in slave vladarja, nego tudi ustava je, ki trpi vsled monarhistične forme na škodo ljudstva. Sicer je pa v današnjih časih, v dobi splošnega probujenja ma* u demokracijo naravnost smešno, menitaši in škofje bi se sprijazni li z monarhijo in monarhijam n prav nič nasprotna kajrerjevi Nemčija. Toda, prijatelji, vsi t ljudje so sovražni demokraciji smislu, kot ga ima ta beseda De mokrat je hočejo biti dandanes vsi tudi kajzer Viljem in avatriji!. Kari se "bahata", da sta a * mokratičen mir in za demokrata ne države. Seveda pomeni demo kracija za take ljudi vsenekaj dru gega, kot pa za naa. Za iiaa p«"* ui demokracija vlado ljudstva, bo popolnoma neodvisna od mo narhističnik in . arlatekrati*«' vplivov in to je mogoče edino v republiki. To ,ve Ma.saryk, to vr mo mi, to ve Wilson in vai dro gi borci za demokrarU"-«1'" gospodje v Clevelandu in fr nek« drugih regenatov ne ve tega, J ponavljajo avojo staro pe**'«. bo republika že prišla, ampa* enkrat še ne. Zakaj pe je JuH" vanom potrebna monarhij« / je ljudstvo zastran kralja ali ' sarja. sli je ljudatvo za«tran <1 nastij T Dinastije brer dr£arr ljudstva, kl jim jc podlolno, m m medtem ljudstvo pra> hko Uhaja brez dinamij Ako smo mi za nemško, WM poljsko in rusko republik«, » W ne bils dobra tudi zalivane. Zakaj naj ravno Ht^^ ni brezpogojno prisegajo n«' gelij krfske deklaraHie? tu. da se Ijudstvo nikjer ee w « monsrhijo in tudi J*" ni ne, ksjti že sedaj n-J«^« bridkih izkušenj, ki so - Ji* brali ped vlado burikegs^zls." ^ Tudi pead Vemčiji smo imeli liste, k« * borili aa meamrklje varjali: razlika je Mla k v JT« Ui ti lisi i « monarhije Raj - še r« i »sije na 4. str. S. W se jo »P v trn VESTI Z BOJIŠČU. iN«Mk«u|i • »rv« ltyjguce j« ob Mami bolj mirno, priue jo oblačno in mokro. L V Loreni je prišel med Ameri-Le nemški deserter, ki je povedal, da je nemško poveljništvo n-uuknilo 280. divizijo ic dotične črte iu jo nadomestilo s 87. divizija veteranov z ruske fronte, ki je pomešan* z mladimi rekruti. De icrter je dalje izpovedal, da ueni-iki Ustniki se več ne norčujejo iz Američanov, pač pa opozarjajo ,voje četo, da imajo pred seboj "ielo nevarnega sovražniku". London, 23. junija. — Nemški vojni stan je poročal včeraj, da w imeli Američani velike izgube p,i napadu v gozdu Belleau se -v< ti!(>/.upadno od Chateau Thier ry?. » '5 5 .J Na /.apadni fronti ae nadaljujejo lokalni boji. Maršal Haig j« javil sinoči, da ni z angleške fronte nič novega. Francoska baterije nagajajo Nemcem v Pikardiji. Francozi so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvršili dve uspešni operaciji južno-rzhodno od Montdidierja in vjeli nekaj Nemcev. « Dve tretjini kajaerjevih subma-rink uničenih Pariz, 23. junija. — Podtajnik francoske mornarice je izjavil včeraj v francoskem parlamentu, da so zavezniki že uničili dve tretjini nemških potapljač. "Uniču-jemo jih dvakrat bolj hitro kakor jih Nemci grade," je dejal podtajnik. Dnevni seznam izgub. Washington, 23. jun. — Včerajšnja lista vsebuje 153 imen. Izgu-l»c v armadi so porazdeljene: 52 mož ubitih v boju, 26 jih je umrlo za ranami in devet valed bolezni, 10 je smrtno ponesrečilo (eden n« eroplanu), 37 težko in dva lahko ranjena," 16 mož pa pogrešajo. Listj mornarske pehote vsebuje 31 imen. Štirje so ubiti v boju, 15 mož jc umrlo za ranami in 12 je težko ranjenih. KRVAVI IZOREDI V BUDA PEfiTI. » (Nadaljevanj* e prva strani)___ je povzelo enako akcijo 10,000 vor kaj | zerja Viljema, ki ga je imel zad ! nji teden ob tridesetletnici svoje [ ku piestolovanja. "Muenchener f Post",piše, da bi kajzer "lahko, proslavil obletnico s poinilošče-[ njem in s humanitarnimi čini, ne pa s podžiganjem sovraštva do Anglije in brez najmanjše bese-| dice zahvale svojemu ljudstvu, ki «e žrtvuje v sedanji vijni." Scheidemann na Holandakem.. Amsterdam. — Filip Seheide mann, vodja večinske socialistične stranke v Nemčiji, je prišel v petek v Leeumarden, kjer je imel sestanek s Petrom Troelstro, voditeljem holandskih socialistov. Troelstra gre v kratkem na let • Lednik sovjetske vlsde v m ^publiki, reaignirsl. Vest nI *',rJ*na. L s'«h kholm, 23. Jun. — Delsvci Turški mirovni pogoji. London, 23. junija. Iz Švice poročajo, da je turški list "Asti" v Carigradu objavil sledeče mi -rovne pogoje Turčije: Angleži morajo povrniti okupirano ozemlje v Mezopotamiji in Palestini; Egipt mora priti poti turško vlado; turška nadvlada nad Ornim morjem in vse države ob morju pod turškim protektoratorn; Grška mora povrniti Kreto Turčiji Turški vojni atan je včeraj po ročal, da turška artllerija bom hardlra Jeriho v Palestini. V vojnovardevalnih znamkah ja denar najboljše naloften. Aneriške vesli. POMANJKANJE OOVEDINE Jt LE SAČAflTO. Oftoago, 111. — živilski uprsft-telj Hoover je po konferenei n C. E. Taneejrjem podel sledečo Is-Jsvo: "ftedanjs odredba m vsrčevs-nje s govejim mesom je le zsčs* ns in ims oprsvitl z zsčaanlm po-lošsjem " NEZGODA * ZRAKU SENAT ODOBRIL, DA SS OD-m INDIJANSKA REZER VAOM A. Wazhington, D. 0. — Sonat je sprejel Asharstovo predlogu, ki dovoljnje, da se odpro 30,000 a-krov sveta v za padu i Indijanski rezervaeji privatnim podjet ni-kom, da izrabijo rudo v vojne svriie, ki leži v tem svetu. Predloga pojde zdaj pred kongresno zbornico. I^ane, tajnik za notranje zadeve, je priporočil predlogo, ki dovoljuje iarabltl rudo privatnim podjetnikom, ker nimajo Indijanci kapitala, da bl rndo Iztrgali Iz zemeljskega earčja. Indijanci bodo prejemali po pet odatotkov od vrednosti rnde, kl jo izkopljejo privatni podjetniki, Nsjemniške pogodbe bodo trajale za doba tridesetih let, po kal terih jih lahko tajnik za notranje zadeve podaljša za deset let. SHtiisti Narodna aiJtVNl 81'AN t M67—M BO LAWNl>ALI A VI., OH3CAOO, ILUN01H. UPHAVNI ODBOB i Prodsedaik! Joka Vogrl«, boa t»0, La Balla, UL L Pošpradaešalki J. Hratkuvi«, H. r. D. i, boa M, Oirard, Ksas. a PodproSeodalki Jolef Kukolj, »409 Eatag Ave, Bo. Oklesgo, IU. Tajalkt Joka Verderbar, IT0« Ho. Uwadsb Ava., Ckleago, IU. Btagajalki Aatoa J. Terboree, P. O. Boa 1, Olonro, tU. lapiaaikan Joka Molek, 400« W. S let Bt,, Ckleago, tU, t NADZORNI OOBEK, Jais Asibroill, boa Ul, Oasoasbvrg, Pa. Pasi Borgor, Ttl-lsl Bt., Ia Balla, IU. V. B. Taaeker, ST« Akeaj Ava., Boekapttsgs, Wyo. POROTNI ODSEK i Astas Hrast, Bos 140, Oasoseburg, Pa. * .lata Badltok, bos 4tl, «m It lit on, ps. Rudolf Pleteriok, boa 4S0, Brtdgerttls, Pa. .Jakab kllkUvfil«, 1., Bos I, W1Uoek, Ps. M. Petrovlek, 1481S Hkla Avo., OolHstteeš, a ▼ELEPOBOTA PROTI 0E8TN0-2ELEZN1SKI DRU2B1 Hew Tork, H. Y. — Cestnože-lezulšks družba Brookljru Rapld Transi t je naatavljala šene in dekleta kot sprevodnice. Nekatera dekleta ao bila stara komaj 14 let. Proti temu izkoriščanju mladino je nastopila veleporota ln je priporočila, da državna leglslatura takoj aprejpft« zakon, kl zabrani duševno in teleano propadanje ženske mladine. Preiskovalci so po več tednih dognali, da je družba najela Žene dvomljivega značaja, ki vživajo tajno razne škodljive strupe. V družbi teh Žen ro delale luladt, neizkušene nepokvarjene deklice. MAJHEN VZROK, UOlNBK. VELIK Pittsburfh, Pa. — Mrs. Annie Simons, stara 35, let je imela majhen preplrček z Joe Petrlehem, kl je nekoč bil pri nji na hrani in stanovanju. V teku prepira je Petrich potegnil samokres in oddal strel na Sinionaovo. Po izvr-lenem zločinu je Petrich pobegnil, Sotnonsovo ps so teŽkb rsnje-no prepeljali v bolnišnico. Zdravniki izjavljajo, da ni upanja, da okreva. Kupujte vojnovarievalne ke v tem tednu. MOlTVO ZRAČNE LADJE RE-SENO. V vojnovardevalnih Ja denar najboljše nalošen NEZOODA NA ŽELEZNICI. Waihington, D. 0. — Na želez niškem križišču v Ardenu je br zovlak Washlngton-Pittaburg u daril s tako silo ob avtomobil, da ga jc zdrobil ua kose. Dve >eui sta obležali uirtvl, O*en Adame iz Canonsburga je pa dooii težke poškodbe. Sprinffleld, O. — Ujtoaiii Frank Stearart Patterson k Dsy. tona in lajtnant Lerojr ^wan s»t smrtno ponesrečila na WW» ir Wriaktovem poljn. leUU *ts Id- W.. je Is 10,000 čevljev visoko. _____ _____ vMja isvvtftl aMest sad let s Ivm. feltirali proti bolševikom V Tnlllkl je pričelo pedati na tU. Rudarji apelirajo n ga tajnika. Bmgii, Ind. — Rudarji, kl delajo v sedemnsjstih rudnikih v ttt-ksjšnji okolici, so obdrlevell siu»d ns ksterem so rszprsvljaM o višku zs rudarje na penn«ylvenski Železnici. Zaključili da pred-lože zadevo zakladuiškemu tsjnl-ku kl je obenem železniški upre-vitel j. Uo ds rji izjs^ljsj'), ds ne morejo prebH še ene z»me, ne da 11 % viškom vozili nn dele ln od dels. FARMAR ARETIRAN, SKEI VAL JE DEZERTEtJA Bedford, Ind. — Fsrmsr An-, drew Kggers, kl Ims svojo 'ermo bllzo Fsjretlevllls, js Ml srellrsn ns obtožim, da je okrivs' Joe U ka, decerterjs U smeriike srmn de OMošnlce mu očlts, ds je potnsgsl skrili in zakopati vaja^ ške uniformo in ds prikrivs Wvs-IIŠČo svojegs ains Andre« Kgger-sa, kl je Ml p« aalH»tnem ako nn potrjen k vajekem, po m nI Zglssll. ke je bil pozvsn v vojs-ftko službo. Cape May, n. J. — Zračna ladja, kl je odplula s enim krmarjem in enim rokodelcem ln so jo dalj časa pogrešali, je Imela maj hno nezgodo. Stroj se je pokvaril ln ladja se je morsla spustiti na morje. Ns srečo je bils blizo neka ladja ln zrakoplovca sta so rešlls. Ladja ni bils opremljene z brezžičnim aparatom In Je bilo nemogoč? sporočiti, da J# vožnja končal* brez resne nezgode. Veter je ns to pograbil zračno Isdjo ln Jo zopet dvignil v zrsk in odnesel proti vzhodu. nestrpni brtan Chioago, DI. — Iz-Wsshiugtona D. C-, prihsjs vr»t, ds se Je W. J Brysn Iz Lincolns, Nehr., izjsvll ds se bo agitacije za popolno pro hibicijo nadaljevala, kljub temu da se Je plevbenl odbor po svojem zastopnika odločno Izrekel prof nji. Kupnjte vojnnvaršeealne nam ke v tem tedna F HHSfFV Uataavvljeaa a aprila ISO«. Pripona Jednota lakorp. IT. Jualja 1WT v dri UUauls. UREDNIK raOBVBTBi Joto Savortalk. VRHOVNItDBAVHIKt P. J. Kara, U. D., OSOI Ht. Olalr Ava., Clevelas«, Okla. I VBE DENARNE IADEVE IN HTVARI, kl se tltoje gl. sprav segs odbor s Is 8. N. P. J. saj se poUljajo as analov i I JOHN VERDEBBAR, W87—4» Ho. Uwadals Ara^ Okleago, IU. PRITOtBE OLKDE G EN ER Al .N EO A POBLOVAMJA so polUJsJo ss ssslov JOŽE AMBROtlC, bes Ml, Oaaosabuig, Pa. Prltolb« prepirljive veoblse, ki ats Jik roRU prva la drsgs Isitanoa, H poilljaje sa saslovi ANTON HRA8T, boa 140, Caaeaabarg, Ps* VBI DOPISI, rasprsea, 41sakl, aaasaalla It«, ss "Piesveto" sa pešlljajc aa aaslov i UBEDNlftTVi •• PBOHVETE", 1407—4» Bo. Lawadale Ava., Ckleago, IU VHE UPBAVNIŠKE SIVA KI, naroda las, oglasi, sa patUJaJo aa saalovi UPBAVNIŠTVO «'PROBVKTK'«, 144T—4T Ho. Usradals Ave., Okleaga, Ul. ▼ koroapoadesol a tsjalltvoai B. M. P. Js aredaiitvo« ta vpvavaidtvo« Proevete" as rabita lstea sradaikov, aaarvol saplšite aaslov, kl Jo ts ssvašas, sko leUta, da bo vsaka itvai kltro rstoss. P O TRRBU JR M O 40 UHUBKIH RUDARJEV. Ml Imsaio sodai' jtreef I dobrlti stanovanj sa oAea|eee rudsrje, kl lshko dobe tuksj dobro deloj inl potrebaleino de Is vre kl so itrl volji delstl vaak dsii. Mls^m iierliiteudssts iu age bolaasl smlklk. Osdravi vsake Measa katere prevsaaM v evoja ookr bo. Uporablja sajboija evropeks, saierl •ka Is aetaltk š^ev aveto sdravile. NiS' ks oeae. Nsoret beoofdalae Te4os pra (tad papolaaaia lomim. PH »oal es sdmvl vai tka Mevtla Btoveeaev Uradaa aro od B. ajetraj da 4 eve#or. eb aade tjak MM ad »0 .da R VSAK r Ur*iaišt*e. iiLUTERANCI. Historičen roman. Spisal Anton ttMMMOeOOOaoaatMMMMOMMOMOOO (Dalj«) Slab in skriven vzdih ae izvije pri teh beeedsb gospici iz prsi, s hoče gs zakriti e Um, da prietavi: "Ali poznate tudi vi Knafljaf Bog zna, kje je /daj in ali je rea ie Uko mlad in lep, kakor pravijo ljudje." "Poslednjegs ne vem, a znsno mi je, da je nsjbolj nesrečen človek na svetn; kajti prijatelj sera njegov od mladih nog." "Vit" začudi ae goepiea, kakor da bi ae rsz-veselila ali pa nekoliko preetrašila tega poročila. " Ne bojte ae me zaradi tega, gospica! Knafelj je pošten človek in če je na krivem potu, etorila ga je le oeoda krivoverca, kakor ga sove ljudstvo". "Ne, jaz imam rsds Knafljs, tudi moja prijateljica baronica Brdska ga ljubi akrivaje, in njegova vera ae mi ne dozdeva napačna Ne vem, čemu ga preganjajo kakor zapel ji vea" V ljubeznivi naivnosti je govoriU goepiea te liesede in opogumila Knaflja, da jo je vprašal potem: "VesU goepiea, kje je ftmarea?" "Dobro ne vem, a čula sem še to ime." "Vss je uro hoda od Kamnika na bregu Bi-strice in ondi je Knafelj doma. Ubogih kmeUkih Ntsrisev sin je. Sam si je pridobil vednosti, ki ao l>otrebne aa njegv atan, in opravljal potem častno službo mest ne gs kaplana v Kamniku in v Kranja, cd koder ga je pregnala zaslepljenost Ijod-stvs, ker so ni npogoval vsaki sapici in ker je imel sree, preveš čuteče sree v prsih. Njegovo gorje je, ds je zgrešil avoj poklic. Bersštvo gs je tirslo kakor mnogo njegovih rojskov v duhovnišnieo, zs kaUro ni fcil rojen, in epoznal je, ko je bilo prepozno, da najde le v Lutrovih idejsh tolsžbo v svoji nesreči". Tako je govoril Jernej in čutil je ter ae prepričal, da ae zanima njegova tovariiiea za nesrečnega Klaflja in da ji ugajajo njegove ideje. Na-daljeval je zaradi tega; V Ali veaU goepiea, da ai zdaj Knaflj pri be-lcm dnevu ni varen življenja! On je bil že več potov v amrtni novaraoati; goapodaka je rszpisala darilo na njegovo glavo, a on je komaj ubežal iato nedeljo is Kranja in ee potika zdaj po avetu, kakor izgubljeni ein, zapuščen od vaega aveta, Bog zna, kje I" To ni bil prejšnji grajski kočijaš, ki je govoril a tako odločnostjo o verskem renegatu; tako ume pripovedovati le človek, ki ae ve ogreti za laatne ideje in jim daruje avojo erečo. Naravno je torej, da ae je med tem pripovedovanjem ustrašila goepiea svojega tovariša, in poUm je nekako boječe stopala a njim v dolino, ko je ponehala ploha. Angeljevo češčenje je zazvonilo globoko doli v Cerkljanski erkvi, ko dospeta naša znanca na razpotje za Štefansko goro. Ondi pošto ji gospica Lav rs in moli na glas angeljevo češčenje. Zgane ee njen spremljevalec pri Uj molitvi, kakor da bi bil atopil na modrasa, potem pa odgovarja a tresočim glasom molitvi avoje tovarišiee, kakor deU, ki je bilo od matere kaanovsno zsradi nepobožnosti. Ni še bila končana moliUv, ko Knaflja gine-nje premaga} dalje ne more aakrivati več avojih čutil, ki ao ae mu vzbudila v tem trenotku, v atran se obrne in aolza za eolzo mu jame kapljati po licL "Ali vam nI povšeči u lepa molitev?" vpra-ftt gospica začudena. "Lepa je rea, kdor jo moli iz arca in prepri* Čanja v njeno svetost", prietavi Knafelj in nadaljuje potem: "Ne aameriU gospica, apomnil aem se v tem trenotku dragega prijatelja, ki je tudi nekdaj a avojo ubogo materjo molil angeljevo češčenje; in verujte mi, srečen je bil še teda, pa aamo tedaj, pozneje nikdar več. Pokopali so mu mater kmalu poUm, v tuje mesto gs je vrgls osoda in v boju za življenje, za kruh, za nekaj časti je pozabil potem ono lepo moliUv, — in prodal a njo avoj miri In veste, kdo je bil ta moj neerečni prijatelj, go-npiest" "Ksko bi ga poznala, a smili ae mi. Jaa bi mu odpustila U pregrešek iz sile ln prijatelj hI bil moj, ker tudi dobro čutim, kaj ae pravi zapuščenemu biti na avetu in v varstvu otožnega in preostrega reditelja." Opogumile so Knaflja te mile, ia arca isvira-joče besede, položil je avojo roko nekako proseč v desnico svoje tovarišiee in dejal: "Baronica Lavra, dovolite, da vaa imenujem prvič s tem lepim imenom ter vam nasnanjam, da ta nesrečni Jarnej Knafelj sam, ki je Iskal zavetja v gradu vaše prijateljice in sposnal ondi v avoje gorje — Vaa in al nakopal na glavo zaradi tega prokletstvo avojih somišljenikov in svoje izbujene vesti ..." Strenls se je deklica pri teh lieaedah, kakor ds bi bila zvedela nenadoma enako svojo nesrečo, iu kakor blisk se je aaavetilo v njeni glavi: — kaj, ko Id bil lati nesrečni Človek — A predno sc jc zavedel« pravzaprav te tsko Nkrivuoatue miall, zdmnllo je koleno njenega tovariša na zemljo, objele so jo strastno njegove roke okoli |t«tNU — In aolie jc čutila na avojih rokah. Opisovati nočemo dalje tega nepričakovanega prizora, le toliko dostavimo, da ae je zabeležila ns tem meatu čudna osoda .Isrneja Knaflja In njego. ve -kri vne prijateljiee Lavre Hinnoluke Ko ata bils hhela potem v dolino, opazil je Knafelj, da Jima nekdo ml daleč sledi. Prišedli do u rajnkega oridja, poalovi ae od *\oje Mpremljevslke in počska tvojega aledib-a A inrsel pot mu oblije Mo, ko »e mu približs poslednji Bil je naš znsnee i* Podgorja Matija Go-ri«Vk. 'Kaj kolovratAi4 ti tod okoli v tem časul" ogovori ga Knafelj, ds bi zakril svojo zadrego 10 *t»»li pred avojlm najbolj inkrenim somišljeni- kom, o katerem bi bil sUvil, da gre sanj v smrt. "Kaj bi ne kolovratil jas po Uh strminah? VeeU, jaa pravega luteranca dve ari daleč dišim, kakor pee klobaso v štirideeetdnevnem postu. Sej eo ps tudi redki poeUli Uld somišljeniki dsnds-nee. Rnsko orehom v jeseni eepejo na zemljo, kar je jela gospoda tresti njihove vršiče". Knafelj je zbledel pri tej opszki; ksjti dobro je umel, kam merijo tovariševe beaede, in je pri-ata vil; "Kaj je novega v Kamniku, Goriček t" "Stobe vas pozdrsvlje in vsm to pismo izroča. Že tri dni prežim tu okoli Strmols kakor msč-ka na miš, a bilo vas ni ns pregled, in jaz nisem kriv, sko zvesU novice, ki eo popissne tu na ps-pirji, že prepozno". Ogenj je ukresai potem Knsfeij, užgal kopico listja pod bukvo ob potu in pri njegovej svetlobi Čital je piemo. I Nekaterekrati je apremeuil čkajoč barvo na lici, kar jo v avoje veselje opazil Goriček, nato pa je prietavi!: "Hvala za poročilo 1 Naznanite, da pridem, če bode mogoče, kmalu aam v Podgorje in tedaj uredim, kar je potrebnega I" "To storiU lahko še noeoj! Za gotovo vas še to noč pričakujete pri Cerkljsnskem župniku Go-gsls iz Kranja in Leskovic. Tudi Stobe pride menda tjs in Se več naših prijateljev; kajti važne stva ri se imajo rszsojevati; od Trubarja z Nemškega ao došle novice!" Zopet je zbledel Knafelj pri teh beaedah, kajti prepričal se je, da ao zaeledili njegovi prijaUlji skrivališče na Strmolu in da ga čaka težko zagovarjanje in opravičevanje. "Naznani Goriček, da pHdem tudi jaz, a pred polnočjo mi ni mogoče, ter me za zdaj župniku priporoči!" In ko je hotel mož oditi, poklical ga je še Knafelj k sebi in mu dejal: "Pa ne govori beaede, a kom in kje ai me videl nocoj! Tega ni treba nikomur znati. Jaz vem, zakaj sem ae izdal grajšča- kinji". OSMO POGLAVJI. Povedali smo Se, da je bil tudi Cerkljanski župnik Krištof Svnb izmed tiatih duhovnikov na Kranjskem, ki so bili bolj z dušo kot a telesom udani luteranstvu; poslednje pa zaradi tega, ker ao ae bali, živeči na deželi, za avoje grešno truplo, ki je bilo v nevarnosti pred razjarjenimi kmeti. Podpirali in razširjevali so zaradi tega skrivaj krivovereke ideje in najemali aemUrtja luteran-ake pridigarje v avoje fare. Da je bil župnik Krištof Švab eden izmed veščih in apoštovanih renegaUkih duhovnikov, dokazuje najbolj to, da ao ga izvolili luteranski deželni stanovi aa cenzorja in korektorja slovenskim spisom Primoža Trubarja. Ker je bila že tedaj cerkljanaka Župnija precej velika in v sredini med Kranjem in Kamnikom, je naravno, da je imel Krištof ftvab pogosto priložnost občevati in poeredovat! med luteranci imenovanih mest. Pri njeni «o ae oglašali tudi Knafljevl pri j« telji. ko je isginil poslednji iz Kranja, in tamkaj je izvedela Uldi kamniška pridigarica, Katarina Stobe, Q avojem nezvestem ljubimcu in poalala tja Gorička na prešo. Ravno v tistem času prišlo je vašno pismo od progaanegn Trubarja iz Nemškega s poukom, kako naj ae po kmetih organianjejo luteranski odbori ki kako naj akrbijo za razširjevanje omike ia nove Ideje. Da bi ae poalednje a toliko vee jim un pehom izvrševalo, spisal je Primož Trubar svoj abecednik, ki ga imenuje: "Ane bukvice iz tih sc ti mladi in preprosti Slovenci mogu lehko v kratkim čaau brati naučiti." Mnogo iztieov tega prvega abecednika v alovenakem jeziku je poslal todi gorenjakim luteraneem ter zagotavljal in ob-ljuboval še drugih alovenakih knjig. Zaradi poelednjih poročil, zlaati pa zaradi mnogih fovoric in sumničenj, da je preklical Knafelj ovoje novo verske ideje in opustil daljno delovanje, akiicsl je eerkljsnaki Župnik imenitnejšo zaatopnike luteranatva na Gorenjskem k zboru v Cerkljah, Knaflja pa celo a pristavkom, da ae prijavi In dnkaže, koliko je reaAice o pritožbah za • radi njegove mlačnoati. Zbrali ao se torej napovedani večer v Cerkljah Gaspsr Rokavec, Jurij Gogala, Luka Avnič, Flori jan leskovic, Katarina Stobe, Matija Gori. ček in še nekaj manj važnih oaeb. Mirno in resno je bilo ondi zborovanje v za« četku in razmotrivalo ae je le bolj o navadnih atvareh, kajti pričakovali ao Knaflja, kor je trdil Ooriček, da pride k zboru. Ker pa jo hitela ura za uro in je minilo še pol noči, a o Knaflja ni bilo ni duha nI eluha, vznemirjalo ae jo društvo vedno bolj in bolj. Kdini Goriček, vedno vesel, abadljiv In šaljiv, aabavljal je evojim tovarišem in zbijal avoje surove dovtipe in šalt. "Glej lenta," dejal je avojemu sosedu, nekako otoŠnemu kovača Gogaii, znanemu najboljšemu prijatelju Knafljovem, "lepo U jo v smolo possdil tvoj dragi, ns kateri lahko sediš Uko dolgo in šakaš, dokler tt biričl s menoj vred med nebo ln semljo ne povzdignejo; ti Še veš, kaj ss prs vi to. Potem ps pride Knafelj, kakor judovski stotnik na Golgati gledati, ali aleUte rea najin) črni duši kakor tvoj meh raa vialie." Ko ae smejejo oetali tema pogovoru, zmrači Gogala še bolj svOj obraz, a Goriček ga koše uto-lašitl, meneč . "Kdo vč,sli ni Knafelj še med nami. Morda sedi tamkaj pri Stobejki in ima mačje kosti in Ko-lomonov evet v žepa, ds ga nihče ae vidi j on pa Čtije kt va vae in potem proda in iada vaa Kra-stsrju, tistemu lišaju sodnijekemu, po tri in trideset arebviikov enega. Bešta, dobro kupčijo la -hko napravi, če hoče." "Molil, ti emrt konjaka, ia ne vlači ljudi čea zobe4 Tudi U nisi Še noeoj zadnjič v skledo zs-jemal, da nam Grintorčev evet pod nage mečeš, lakota, in kočeš, da bi ae april ia atopli vel," as-reži adaiei orjaški Gogala in ratUgne roki, kakor da ki al hetel rakava zavihati. (Dalje Mi). Sirom Amerike ODLOČNE VOJKE PRIPRAVE SEVERNE IM JUŽNE AME-RIKE PROTI KAJZE-RIZMU. CHaSdfrvJ« » pry «to»al)_ rnent, da izvede ta načrt, ko ns-stsne potreba, preskrbi potrebni densr za izvežbanje v neameriške armade. Brazilski razruševalci so že v evropskih vodah in sodelujejo t, zavezniškim brodovjem. Mornariški Ujnik Daniels pravi, da je a-meriška mornarica poslala inštruktorje v- brazilsko mornariško a-kademijo. To je del splošnega delovanja za akupno akcijo Združenih držav, Brazilije in drugih južnih ameriških republik. V vojnovarčevalnih znamkah je denar najboljše naložen. CONUN JE RIL MRTEV 18 LET. Waakagan, m. — James Con-lin je ravnokar prišel na sled, da je bil 18 let mrtev. Poslužil ae ni pulmotorja ali čudodelnika, da pride zopet življenje vanj, ampak se je obrnil na sodišče, da ga pro-glaai živim. Conlina ao pogrešali, ko je hotel neki Valentine Hartley prodati posestvo, od katerega je Conlin lastoval osminko. Da so lahko izvršili kupčijo, ao proglasili Conli* na mrtvim, njegov delež so pa naložili v okrajni blagajni. Conlin je sedaj izvedel za stvar in jc šel po svoj denar. Ko je vstopil v uradno pisarno in povedal uradniku, po kaj je prišel, mu j« uradnik dejal: "Kj, vl ste mrtvi." Odgovor jc podžgal Conlina, da je postal precej živ. Vložil je peticijo na sodišču, da ga proglasi živim. VES IZVOR PRIDE POD KON TROLO Waahingtoa, D. O. — Vlada jo imenovsla odbor petih članov, ki bo nadzoroval dovažanje blaga do pristanišč in prevažanje čea morje. Vlada upa, da z imenovanjem tega izvoznega nadzornega odbo-rs reši eno najvsžnejiih vojnih vprašanj. Ta akcija je bils mogoča, ker je vlada prevzela kontrolo nad železnicami. Železniški ravnatelj MeAdoo prepušča odboru, da nadzoruje prevsžanje izvoznegs blaga ; vojni Ujnik iu mornariški tajnik pa prepuščata odboru, da odloči, kakšno blagb potriftiijfjo vojaki h pomorščaki onkraj morja. £ V odbor so imenovani: General G. W. Goethals zastopa vojni department, podadmiral C. J. Peoples mornariški depa rt mejit, George D. Ogden železniško upravo, P. S. Franklin plovbeni odbor in D. W. Cook zastopa transport ne odbore zaveznikov. Prva naloga, ki jo ima izvršiti odbor, je zelo važna, ker ima od pravifi nagromadenje fc tovornega blaga v nekaterih vzhodnih pri stanih in ga enokamerno razdeliti na vse pristane, da ne bo blago zaatajalo v priataniščnih skladiščih. Odbor bo delal sporazumno s plovbenim odborom, da bodo ladje tako razdeljene po ' pristanih, kot zahtevajo potrebe vojnega in mornariškega departmenta. NESREČA V ZRAKU. Aberdeen, Miaa. — Na Payno-vem letalskem polju sta udarili skupaj letali, 700 čevljev visoko v zraku. Posledica treska je bila, da sU leUli padli na tla, dva letalca sta mrtva, tretji je pa težko ppškodovan. Mrtva sta lajtnant Francis Roberta in lajtnat Leo M. Hinea, težko ranjen je lajtnant Robert G. Moore. Lajtnant Hines in Moore sta sedela v leUlu z dvema sedežema, lajtnant Roberta je bil sam v letalu. Ko ae je letalo z dvema aedc-žema obrnilo, je treščilo v Robert-sovo letalo in leU!i*sta bili tako poškodovani, d& sta padli na tli. RAZLAGA 0 NAREDBI "KA . DELO AU V VOJKO." NEZGODA PRI STRELJANJU Z MOŽNARJEM. Baltimore, Md. — Na vojaškem preizkuševališču pri Abcrdecnu, Md., je pri atrelakih vajah eksplodirala možnaraka bomba. Dva vojaka aU ubita, tretji je pa dobil težke poškodbe. Vojni tajnik Baker in mnogi opremni oficirji .m sUli komaj 500 Čevljev proč od meata nesreče. Ko se je dogodila eksplozija ao bili na srečo v dobrem kritju in nihče izmed njih ni bil ranjen. Kupuj U vojnovarčevalne mam ko v tem tednu. Waahin£ton, D. 0. — General Crowder je podal izjavo, s katero razlaga odredbo "na delo ali v vojno", in po Uj razlagi ao se že pričeli ravnati fantje in možje v vojaški naborni ataroati. Poročila iz vseh krajev Združenih držav naznanjajo generalu Crowderju, da so točaji, sluge, natakarji in drugi fantje in možje v naborni ataroati, ki izvršujejo nepotrebna in neprodaktna dela, že pričeli prestopati v druge poklice, da vrše koriatno delo. |*o prvem juliju bo moralo na tiaoče fantov in mož poiakati produkt-no delo, ali pa oditi v armado. Iz bire ni, kajti odredba pravi: "Na delo ali v armado." Pod besfedo delo ae razume le tako delo, ki je produktivno ali pa koriatnp,yojni Pp Uj razlagi so na pj-imer nepotrebni sluge v hišah bogatinov, točaji in natakarji v goatiluah in restavracijah, ker zadnje delo, lahko opravljajo lene in starejši ljudje, prvo delo pa (bogatini aami. Nepotrebni ao tudi anežilci če v ljev, kajti vsakdo ai lahko sam o-čiati čevlje. Tako bi ae daU našteti ie cela vrata del, ki ao nepo duktivna »li jih lahko vsakdo sam izvrši ali pa žene in dekleta Po izjavi generala Crowderja se ta odredba razUza tudi na i-gralce a žogo. Razume ae, če ae splošna vojaška dolžnoat razširi pod 21 leto in nad 31. letom, Uda j je seveda tudi za te regiatrirance veljavna odredba: "Na delo ali v vojno!" MISTERIJOSEN UMOR RAZVOZU AK. UBOJ RADI ŽENE. Nevr Oaatle, Pa. — 30-letni Frank Andrea je uatrelil 31-letne-ga Nick MaU la Massillona, O., ker mu je v marcu odpeljal ženo in $150. Ubojnika je prejel B. Jordan in gs izročil oblastim. $88,000,000 DOHODNINSKEGA DAVKA. Waehiaftoa, D. 0. — V Združenih držsvsh šivi človek, ki je le-toe plačal $38,000,000 dohodnin . akega davka. Davčni uredniki niso s skril i imena Uga davkoplačevalca, toda ljudje govore, da je John D. Riekefeller plačal Uko visok dohodninski davek. 1I1SRBČA V RUDNIKU. Pa. — V rudniku Snaquehanna Ooal kompanije, ki ee nahaja blizo Wil!ism*Uwna je sesulo pet rudarjev. Rudolf Ifur* aU in Rav Hoffmana so rešili, toda Hurst je kmalu umrl. Rešilci delajo, da rešijo še njune tri tova-•rile « Kanaaa Oity, Mo. — J. R. Jaek-son, blagajnik National Film kompanije, je pod težo okeliščin-skih dokazov priznal, da je umoril svojo ženo v železniškem spalnem vosu in jo vrgel z vlaka. Jgekaon je napiaal avojo izpoved in pravi, da je izvršil umor, ker je bil blazen valed Ijuboeum-noati. Njegova žena je atara 24 let in mati tri leU starega otro-ka. - Jackaon in njegova žena sta ao pred enim tednom peljala s brao-vlakom na burlingtonski železnici. Najela aU riaalno eobo. Jackaon pravi, da ji je prigovarjal, naj ae vrne domov in naj #e ne o-z.ira na vljndnoati nekega morna riškega kadeta, ki ae zdaj nahaja na velejezeraki mornariški poeta-ji. Bila je zaljubljena \jfi vai njego vl prigovori ao bili aaatonj. V bla- tni ljubuaumnoati j0 je^H u vrat in davil. Ko k »n jI bi, je videl, da je mrtva S je m vrgel skozi okno »H hleko in njene reči. Vrata ■ bile zapru in nihče ni »li ki ae je vršil notri v sobi« Jackaon je dejal, da j« M vlak na prvi postaji i„ Ul v St. Joaeph, kjer j^M na vlak v Kanaas City. JB,M Po tem dogodku defal kaki ^ ni nič zgodilo, s svojiaS
  • n, J), c. _ GM dobila $15,790,000 kot prvoH jtlo po novi finančni pogodA njo in Združenimi državam® posojilo zaveznikom znaša *<■ 340,000. JI 28,000,000 TON PREMOOA I DE NA SEVEROZAPAfl Waahin*ton, D. 0. k9 uprava naznanja, da pojde 2fl ton premoga po Velikih! v severozapadne države il nado. Okoli 4,000,000 ton pl ga od te količine dobi Kanal Kupujte vojnovarčevalne J ke v Um tednu. 1 DOTŠL I (Nadaljevanje z 2. str.i ujfttc "Narodnega Vestnikal je poatal ves črnorunieu \M newyorškega strupa. Spi mnenje med slovensko javil v Ameriki je bilo, da sta bl menjena lista plačana za avl ski patrijotizem, kajti odll srčnost ni nikjer sijala izl Judeži sc pa vedno dobe, I za denar pripravljeni zatajiti avoje čute, ter delovati za nI kar judeši vedo, da je protil ako in protidemokratično. 11 če Človel^ natančnejše za J je gibanje naših nasprotnikol nekaterih listih, se mu 1 vprašanje: Kaj pa, če bi bili kričači, ki bruhajo ogenj in na Slovenako republičansko a Ženje, za avoje kričanje nagn ni, ali 9e nimajo vsaj obljubU kake nagrade? Kdo ve, kaj] takih bojih je to prav lahko goče, ker tajnih intrig je fa polno v današnjem instemu ravno tajne mahingcije »o na ^ja nesreča za demokracijo, J ljudstvo zanje le malokdaj vJ Spominjam se, da sem čitafl tega še ni tako dolgo, v C. Al so dinastije preživele »vojol bo in niso sedaj za drugam! za aUro šaro. List je napi londonski odbor vsled krfskel klaracije in obljubil svojo pol in sodelovanje Slovenskemu] publičanskemu združenju. Pa je pa kar čez noč spremenil si stališče in ae *opet zavzel zs pl šne ljubljence, program SRZ. je proglaail, da je "za nif'\ naj ai sploh mislimo o takih značajnežih, ko sami ne ikaj pravzaprav hočejo. Predsednik Wilson je že « gokrat omenil naklonjenost i lira narodom in izjavil, da \* Zaružene države podpirale ai racije podjarmljenih narodov avobodo in neodvisnost. »< kdar se pa nI izrazil, da jll anekaije in povečanje kakin narhij lia račun drugih naro mimo njih z našim delovanje kajti mi smo lahko prep"^» • ee bodo konoenvv^onca obrn u < njih tiati, katerim ao «