Poštnina plačana t gotovini. ŠTEV. 87. srnf j'.v' torek, 20. aprila 1926. Posamezna številka Din 1’—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Djn 20’—, inozemstvo Din 30’—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPBAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Prazen očitek. Eden najbolj neresnih očitkov esde-esarjev na naš naslov je' da gonimo kle-likalce : v vlado. Ne bi o tem očitku miti govorili, če ne bi bil dokaz, da je naša kDS izgubila prav vsak zmisel za parlamentarizem. Zato tudi o tem klasično praznem očitku par besed. Povsod na svetu je parlamentarni zakon, da sestavi vlado vedno tista stranka, ki je izšla iz volitev kot najmočnejša. Ce pa je več enako močnih strank, potem stranka, ki je najbolj napredovala. Ker je pri nas vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev zato bi bila sigurno najbolj idealna vlada tista, ki bi bila sestavlj ena iz najmočnejše srbske, najmočnejše hr-vatske in najmočnejše slovenske stranke. Samo iaka vlada bi res lahko rekla o sebi, da je zastopnica vsega jugoslo-vetaskega naroda, ker samo taka vlada bi zastopala vsa tri plemena. V današnjih časih pa ni to samo ideal, temveč neizogibna nujnost. Zakaj danes šele vstvarjamo skupno državo in nobenega dvoma ni, da bo imela država dobro zgrajeno mesto samo tedaj, če jo bodo v složnem delu gradila vsa tri plemena. To pa je zopet mogoče le, kadar so tudi zastopniki vseh treh plemen na vla-^ zakaj drugače1 se bo neizogibno pravice enega plemena prikrajšalo in bo tako treba z novim delom tako ustvarjeno jieza ovoijstv0 premagati. Druga je seveda stvar, če bi enkrat ujedinjerije tako napredovalo, da bi izgini]e razlike med plemeni, ker tedaj bi se moglo zgoditi tudi to, da bi prosta večina v skupščini zadostovala. Danes pa, nismo šd tako daleč in zato je slab državnik tisti, ki se ne potrudi, da pritegne vsa tri plemena k skupnemu delu za izgradnjo države. Iz vsega tega je jasno, da l>i morala SLS v tistem hipu, ko je prejela pri volitvah absolutno večino, ne Samo relativno, tudi že postati vladna stranka. Stvar dogovora je seveda, na kateri podlagi bi se ta vstop izvršil. Toda, te bi vladal pri nas parlamentarni princip v vseh svojih posledicah, bi se to tudi sigurno zgodilo. Slovenci pa naravnost moramo zahtevati, da se tak običaj uveljavi, ker drugače smo na milost in nemilost izročeni roajoiizaciji. Srbi se nimajo niti najmanj e bati, da bi se vladalo proti njim, Hr-vati sc že dokazali, da se proti njim vladati ne more, sedaj je treba, da tudi Slo-venti to dokažemo. Z uskoki, ki so za sedež v vladi vedno Pripravljeni izdali slovensko stališče, se-ve*da tega ne bomo dosegli, samo zato je tudi nujno, da se s temi uskoki ob-^ačima. Slovenski interes čisto jasno za-tft'Ta, da mora biti vsa Slovenija enotna v ^htevi, da se nikdar brez Slovencev be vlada. Zakaj vladati brez Slovencev Se pravi vedno vladati proti Slovencem. Današnja stalno rastoča pavperizacija Slovenije dokazuje to jasno in samo zaradi našega gospodarstva bi morali zahtevati zastopstvo v vladi. Če1 ima danes večino mandatov SLS, se žalibog ne da pomagati. To se da po-k praviti šele pri prihodnjih volitvah, toda Vsanio ped tem pogojem, da vodijo SLS \asprotne stranke dobro politiko. Dejstvo pa je, da se SLS ni bati za njeno Pozicijo, dokler bo SDS vodila tako škandalozno politiko. Zapomniti si terba pa tudi to: če stopi slovenska stranka v vlado, potem ni njena naloga to, da nasf§|)a proti drugi slovenski stranki in da je njeno največje zadoščenje, Če more vzklikniti: To bomo klerikalce.1?, ali: »to benio liberalce !, temveč njena naloga je, da ščiti slovenskega davkoplačevalca in slovenskega kulturnega delavca. Uzunoviču zasiguran voltom mandat. SPOR V RADIKALNI STRANKI BO MIRNO LIKVIDIRAN. Beograd, 20. aprila. Ugleden član vlade je izjavil, da bo imela Uzunovičeva vlada večino, in sicer ako ne do 5. maja, pa do oktobra. Ako pa ne bo imela večine do oktobra, potem jo bo imela gotovo po volitvah, ki jih bo izvedla ta vlada. Take avtoritativne trditve dajejo povod za to, da bi se moglo misliti, da je Uzunovič glede svoje vlade zasiguran za vse te tri faze izven parlamentarnega dela. Vsekakor se misli, da do 5. maja ne bo nikakih izprememb in da je zaradi tega odšel tudi kralj v Ilidže. Značilno je tudi, da se zatrjuje, da se bo spor med Nikolo Pašičem in Ljubo Jovanovičem rešil povsem na prijateljski način. O kaki izključitvi 11 poslancev iz kluba se ne more niti najmanj govoriti. Storili se bodo vsi mogoči koraki, da se tudi vsi drugi spori v ^stranki rešijo kolikor najbolj ugodno. Izjava dr. Korošca. ZA SKUPEN NASTOP RADIČA Z OPOZICIJO. Beograd, 20. aprila. Predsednik SLS dr. Anton Korošec se je včeraj povrnil iz Subotice, nakar je izjavil novinarjem to-le: Naj se mi oprosti, ako se mešam v hrvatsko politiko, toda jaz mislim, da zadnje leto sploh ni bilo hrvatske politike. Ako bi hrvatska seljaška stranka hotela nadaljevati hrvatsko nacionalno politiko, potem bi mi mogli le obžalovati, da se ta stranka sedaj cepi v frakcije. Edinstvena hrvatskff hrvatska politika bi mogla biti tildi nam Slovencem koristnejša in v tem paralelnem delu bi lahko tudi mi dosegli velike uspehe. Sicer pa me prav veseli, da se je zopet okrepila opozicija in mislim, da Si. Radič ne bo držal rok križem, temveč da bo podprl to linijo, ki obstoji danes v sodelovanju med demokrati, SLS, JMO in zemljorad-niki. Taka opozicija bi imela več izgleda na uspeh, ker je St. Kadič vrgel iz stranke tiste ekstremne »šlagerjez, ki so prej pomenili veliko oviro za realizacijo skupnega programa. Sedanji vladi je prav gotovo na tem, da razcepi hrvatsko selja^ ško stranko že zaradi tega, ker nima prave večine, noče pa na noben način likvidirati, ampak skuša kolikor le mogoče čakati, da razcepi hrvatsko seljaško stranko. Turči a mobilizira proti Italji, London, 20. aprila. Daily Telegrapb javlja, da Turčija mobilizira. Ta mobilizacija je naperjena preti italijanskemu ofenzivnemu nastopanju. Po angleških vesteh bi Italija rada napadla Turčijo prej, predno bi Nemčija vstopila v Zvezo narodov. Italija se boji, da ne* bi se Nemčija v Zvezi narodov zavzela za Turčijo. Londonski politični krogi demantirajo-, da bi bila turška mobilizacija naperjena proti Mosulii. Sporazum v radikalni stranki. Beograd, 20. aprila. Po dosedanjih napetih dneh je stanje še vedno, ka-rtumo. Nastalo je politično zatišje, ki bo, kakoi le Jaiuna, trajalo še do 22. oz. do 25. t. m. Včerajšnji dan je potekel v pričakovanju radičevskega in radikalskega sestanka. Na seji ožjega odbora radikalne stranke sta bila navzoča tudi Pasic in Ljuba Jovanovič, ki pa sta se, kakor se dozna-\a, prav prijateljsko razgovarjala. Skupina dr. Nikiča se je* včeraj pove-| čala še za tri člane. — Senzacijo je vzbudila hišna preiskava pri bivšem šefu ka-. bineta trgovinskega .ministrstva dr. Pečarju, ki se je izvedla zato, da bi se našel neki službeni akt, kar pa ni uspelo. : Opozicijske stranke se drže rezervira- : no. Posebno Slovenska ljudska stranka j kategorično izjavlja, da ne- želi vstopiti v nobeno kombinacijo s sedanjo vlado. NEEDINOST MED DISIDENTI. Beograd, 20. aprila. Kakor trde v parlamentarnih krogih, ki stoje blizu Radičevim disidentom, izgleda, da se v njihovih vrstah poraja nesloga. Trde, da sta si že dva disidenta premislila in sta pripravljena, vrniti se k Radiču, oziroma pomiriti se z njim. NIKIČEV ODGOVOR ST. RADIČU. Beograd, 20. aprila. Na napade Štefana Radiča je minister dr. Nikič odgovoril sledeče: »Radič ni uravnovešen. On ne pozna prave mere, kako sme o kom govoriti. Moti pa se, če misli, da bom dovolil, da bi me nekaznovan napadal. Naj napada, kolikor hoče, toda jaz mu bom vedno odgovarjal tako, kakor zasluži. Naj ve, da sem pripravljen iti tudi pred narod in mu pojasniti vse Radičeve buda-losti, ki bi bile1 kmalu zadale hrvatske-mu narodu tak udarec, da bi zapal v nezasluženo trpljenje. On misli, da more koga oplašiti. Toda. ve naj: če je njega mogoče pognati v luknjo — jaz'stojim vsakomu na mejdanu!« >22. APRIL ODLOČILNI DAN.« Beograd, 20. aprila. V novi situaciji, ki je nastala, se je pojavil v Beogradu Gjo-ka Popovič, bivši demokratski poslanec. On je znan kot oseba, ki ima izvrstne zvetee z uglednimi politiki vseh strank. Njegovo sedanje delovanje je popolnoma tajno. Včeraj je izjavil: »Samo eno Vam morem reči in na to polagam jako veliko važnost. Recite javno, da smatram jaz za najvažnejši dan v novi politični situaciji 22. april, in to za demokracijo in za državo. To je treba vedeti in to morajo vsi slišati. Ako se hoče, imamo dovolj elementov za orientacijo v sedanji politični situaciji.« RAZŽALJENI MINISTRI BODO ST. RADIČA TOŽILI. Beograd, 20. aprila. Doznava se, da bodo vsi ministra, ki jih je obrekoval St. Radič, vložili proti Radiču kazensko ovadbo zaradi žalitve ministrov v izvrševanju njih službe. Iz najbližje okolice ministra notranjih del Bože Maksimoviča se doznava, da se bo proti St. Radiču in njegovim pristašem, kolikor bi se pregrešili zoper pozitivne zakone, uporabljal v bodoče zakon kar najstrožje. Zlasti pa se bo gledalo na to, da se bo uporabljal zakon o zaščiti države, ako bo šlo To je naloga slovenske politike, ne pa da z vladno pomočjo s persekucijami izsiljuje strankarske pristaše med uradni-štvom in s tega stališča je tudi presojati našo zahtevo, da mora SLS vstopiti v vlado! za žalitve članov vlade. Te geste Bože Maksimoviča ne odobravajo niti njegovi najbližji prijatelji iz radikalne stranke, ker ne misli, da bi to moglo povzročiti še večja nesoglasja in hujše razdore. Sicer pa se pristaši Bože Maksimoviča na vso moč trudijo, da ga odvrnejo od takih ukrepov. Z druge strani pa zatrjujejo, da je sam predsednik vlade za to, da se proti St. Radiču in njegovim pristašem uporabi zakon o zaščiti države, a to v kolikor mogoče mili obliki. POSL. ŽNIDARIČEV0 PISMO DR. NI-KIČU. Beograd, 20. aprila. Poslanec Juraj Žnidarič je poslal dr. Nikiču tako-le pismo: »Dragi minister, najprvo ti čestitam k Tvojemu moškemu nastopu! Jaz mislim — in zdi se mi, da so tega mnenja tudi drugi —, da je bilo že dosti vseh neumnosti. Kdor se ne zna vesti kakor član vlade, ta ni za vlado. Name smeš, dragi minister, popolnoma računati, prav tako tudi na Hrupiča. Za druge Ti pa ne morem reči. Da je vladalo v klubu o priliki razprtije zaradi Radičevih govorov v Bosni veliko nezadovoljstvo, je tudi Tebi samemu prav tako znano kakor meni-Mislim, da najboljše pozna razpoloženje v klubu dr. Lončarevič. Kar se tiče političnega držanja v tem slučaju, sem jaz z vami, tudi če bi ostali samo vi trije. Toda trdno sem prepričan, da nas bo podpiral večji del naših poslancev. Mislim, da dobim jutri na okrajnem sestanku popolno odobrenje političnega stališča-, ki sem ga zavzel.« BOSANSKI RADIČEVCI ZA RADIČA. Sarajevo, 20. aprila. Iz cele pokrajine dohajajo tukajšnji organizaciji HSS brzojavke, s katerimi se odobrava delovanje Štefana Radiča. Danes bo imela sarajevska organizacija HSS sestanek, na katerem bo sklepala o svojem stališču. Ni doma, da bodo tudi na tem sestanku obsodili dejanje disidentov. Poslanec Nikola Perka je izjavil, da sploh no misli zapustiti Štefana Radiča. DEMANTI DR. NIKIČA. Reograd, 20. aprila. Iz kabineta ministrstva za šume in rudnike je bil izdan niaslednji komunike: V dnevnih listih si bile vesti, da je Milo Frkovič, šef kabineta, dal ostavko na svoj položaj. Ta vest ni resnična. Frkovič je zaprosil samo za 40 dni odsotstva, kar mu je minister tudi dovolil. Tudi niso resnične vesti, da bi bil katerikoli uradnik do dane* podal ostavko ali prosil za premestitev. G. PANGALOS POPUŠČA. Atene, 20. aprila. Grški poslanik v Beogradu, ki se sedaj mudi v Atenah, je dobil od Pangalosa nalog, da se takoj vrne v Beograd in predloži jugoslovenski vladi nov predlog glede železniške zveze Gjevgjelija—Solun. Ta predlog sestoji^ tem, da se sestaneta po en grški in en jugoslovenski delegat. Če bi tako ne do-šlo do sporazuma, naj bi se vprašanje predložilo kakemu nevtralnemu razsodniku, ki bi ga imenovala Zveza narodov. NEUGODEN POTEK POGAJANJ Z ABDELKRIMOM. Pariz, 20. aprila. Pogajanja med delegati Francije in Španije ter delegati Abdelkrima so za nekaj dni prekinjena, da dobe delegacije nova navodila. Listi pišejo, da so izgledi za povoljni izid pogajanj prav neugodni, ker Abdelkrim neče pristati na to, da bi Francija^ in Španija zasedli važne strategičtie točke. Kje je doslednosti Nedeljsko »Jutro« je zopet enkrat izkopalo j roženo v SKS, dalje v Novačanovem etrspe-svoj star očitek, da je SKS neslavno SDS iz- i rimentu. \ organizaciji slovenskih republi-ilala in da je menjala vedno svojo politiko. J kancev,'je bila vedno kmetska misel, lo mi-Ni sicer naša stvar, da bi branili SKS, toda presedati mora že vsej javnosti, da si upa očitati nedoslednost »Jutro«, glasilo one stranke, ki živi sploh od same nedoslednosti. Pa če bi bil očitek »Jutra« sploh utemeljen? Toda tudi to ni, pa naj mladinsko glasilo še tako vlači skupaj dozdevne argumente. SKS je nastala kot posledica kmetskega gibanja, ki je nastalo po vojni skoraj v vseh evropskih državah. Tako,na Češkem, Bolgarskem, Rumunskem in Poljskem, kjer je bilo to gibanje najmočnejše in trenolno izročilo v nekaterih državah kmetskemu ljudstvu celo vlado. To gibanje seveda ni bilo povsod enako jasno in precizno formulirano. V najpopolnejši meri se je to zgodilo na Češkoslovaškem, ker je bil tu kmet politično najbolj usposobljen in imel tudi za seboj krepke gospodarske organizacije ter s kmetskim duhom prežem inteligenco. Zato je bil tudi na Češkoslovaškem'kmetski pokret najbolj uspešen in je danes kmetska stranka švehle vodilna in najmočnejša češkoslovaška stranka. Takih uspehov kakor na Češkoslovaškem pri nas kmetsko gibanje seveda ni moglo doseči, dasi '»o bili. njihovi uspehi leta 1920. naravnost presenetljivi. Toda naš kmet ni imel za seboj niti ene gospodarske organizacije in niti enega inteligenta, ko je pričel svoje gibanje, zato pa tim več močnih in tudi prikritih, zato pa tem bolj nevarnih nasprotnikov. Med močne je spadala SLS, med prikrite pa SDS. Če se je le dalo zbegati člane SKS, že so bili tu esdeesarji, da so ali z denarjem ali pa lažnjivimi nasveti zbegali pošteno misleče kmete. Še vsake volitve so dokazale, da ima SDS za kmetsko gibanje samo ta zmisel, da seje med kmeti ljuljko razdora. Zato je ogabno, da ne more biti bolj, če »Jutrovi« generali hlinijo udanost do kmetske misli. Nikdar niso te poznali, temveč vedno so bili samo njeni zahrbtni nasprotniki. Sam od sebe je slovenski kmet sebe politično organiziral. Bil je to prvi večji poskus in zato tudi ni čudno, če je delal napake in če tudi politika ni bila vedno tako premočrtna, tako jasna in zavestna, kakor bi bilo želeti. Toda dosledna je bila vedno. Zakaj jedro vsakega gibanja, ki je bilo iz- šel pa je med Srbi zastopata zemljoradniška stranka, med Hrvati Radičeva in med Bolgari zemljedelska. Samo s temi strankami pa je tudi nastopala slovenska SKS. Če enkrat bolj z zemljoradniki, drugič bolj s Hrvati, je to le posledica tega, da naše politične razmere še niso ustaljene in da se vse šele poraja. Svoji glavni misli je torej bda SKS vedno dosledna, česar pa SDS o sebi ne more reči niti izdaleka. Samo poglejmo doslednost SDS! Ni bilo stranke v Sloveniji, ki bi toliko deklamirala o svojem jugoslovanstvu kot J DS in pozneje SDS. Z njenim privoljenjem pa je izpadla iz ustave vsaka beseda o Jugoslaviji. In vse delo SDS ni bilo drugega, ko da je bila hlapec srbskega centralizma. Da pa ta nima za jugoslovenstvo nič drugega ko psovko — jugov ina, je že znana stvar. Glavna misel SDS je po njenem programu — če se o njem sploh more govoriti — svobodomiselstvo. Koliko je to svobodomiselstvo v praksi, je pa druga beseda. S politiko trde roke so ubijali svobodno prepričanje vo-lilcev, z vladno močjo so si izsiljevali med uradništvom pristaše in ves njihov tisk je bil naravnost tip revolverskega žunalizma, ko so z osebno gonjo hoteli ubiti vsakega svojega nasprotnika. Pa še svojemu protiklerikalizmu so^ se izneverili in ostali zvesti samo protifarški gonji, ki jo je napredna javnost zavrgla že pred vojno. Tako daleč so padli, da se ne sramujejo hinavščine, da jočejo za škofovim blagoslovom. Samo v eni stvari pa so v resnici dosleani, samo da tudi ta ni njim v čast. NI namreč v Sloveniji stranke, ki bi tako dosledno se pehala, da pride v vlado ko SDS. Zaradi vladne sile so izdali jugoslovenstvo, zaradi vladne moči so se izneverili svoji stranki in P?*'3'! disidenti in zaradi vladne moči bi izdali tudi SDS, ter z godbo in vsem živim in mrtvim inventarjem prešli v radikalno stranko, samo če bi jih ta sprejela. Takšna je doslednost SDS. Zato pa gospodje molčite o doslednosti drugih, da ne padete nad lastno nedoslednostjo! cev, ki bi eventualno prišli vpoštev pri razširjenju sedanje vlade, bi poslal dr. Korošec minister za promet, ako bi SLS vstopila v vlado. = Trije novi radičevski disidenti. Poslanca HSS Žniderič in Krupič »sta1 poslala mfei-siru dr. Nikiču pismo, v katerem mu sporočata, da vstopata »v njegov klub, iker ne marala več sodelovati z nepreračunljivim St. Radičem. Obenem je vstopil v Nikičev kliuib tudi poslanec Mihajlo Zimmer, tako da šteje novi »Parlamentarni klub Hrvatske seljačke stranke« že 10 članov. = Svetozar Pribičevie zahteva nove volitve. Na »shodu v Novem Sadu je Svetozar Fribičevič obširno govoril o novi vladi. Vodja samostojno demokratske stranke je trdil, da vlada g. Uaunoviča nima večine in da je tudi ne more dobiti, vsled česar da so edin izhod volitve. Samostojni demokrati nikakor nočejo reševati radikalov iz močvirja, v kas ierein se nahajajo. Političen položaj pa je Italija v Tripolitaniji- Znani orientolog AJois Musil »piše pod tem » naslovom v čeških listih: Prvotno je hotela Italija zasesti Tunis in je zato zamerila Franciji, da jo je ta 1. 1881 prehitela. Ta jeza je »bila tudi eden vzrokov, da se je Italija leto dni kasneje priključila centralnim državam. Koncem devetdesetih let se je skušala Francija približati Italiji in v tajnih pogodbah z dne 14. dec. 1900, 19. jan. 1901 in 1. nov. 1902 je uredila, kolikor je bilo sploh mogoče, vsa sporna vprašanja med njo in Italijo. V zadnji tajni pogodbi je Francija pristala na to, da zasede Italija Tripolis, zadnjo provinco, ki je še ostala I ur-čiji v Afriki. Italija je čakala na ugodno priliko, ker pa te ni bilo je v oktobru 1. 1911 poslala kratkomalo svoje brodovje pred mesto Tripolis ki ga je 16. oktobra tudi zasedla. Dne 15. novembra je nato Italija proglasila aneksijo vse province. Pričeli so se krvavi boji, v katerih je bila Italija zmagovita in do konca 1. 1914 je osvojila dve tretjini province. Od ‘24. februarja 1912 se imenuje Tripolis Libija in »se deli v dve provinci: Tripolis, ki meri 900.000 kvud. kilometrov in ima okoli 550.000 preb.vnjcev. ter Kirenaika s 500.000 kv. kkm m 225.000 prebivalci. Od prebivalstva je okoli 200.000 Arabcev in 136.000 hrmitskih Berberov, ostali pa so mešanci. Dežela sama je godna za poljedelstvo samo v 10« kilometrov širokem pasu ob obrežju, ker sanvo tu redno dežuje. Ker pa je tu tudi mnogo močvirnatih krajev in mnogo kraškega sveta, zato je tudi v »tem pasu poljedelstvo le silno težavno. UaUja pa vseeno upa, da »b k mogla »s (»ar stoti soc izseljenci »spremeniti te kraje v cvetočo deželo. Enake nade je gojila Italija tudi glede kolonije 'Eritreje, toda vse te nade so »se izkazale za napačne. Historično dejstvo je, da je bila nekoč v Libiji, zlasti v Kiremviki, evetoia kultura, toda ta ni bila posledica naravnih bogastev te »stare grške kolonije temveč živahne trgovine, ki se je vodila med osrednjo Afriko in Sredozemskim merjeni, nes pa gre trgovina z osrednjo Afriko po drugi poti in karavane, ki gredo danes skozi Kirenaikio »so le žalostne sence nekdanje »ve ličnic. Italija pa rabi poljedelske zemlje m tisoči italijanskih izseljemecv, ki danes obdt lujejo južnoafriško zemljo, bi mogli tekom let tudi v Libiji pričakovati bogata polja, pod pogojem, da bi bilo življenje in imetje varno, To pa še ni do danes doseženo. Koncem leta 1914 je izbirnimi la v Libiji splošna vstaja in spomladi 1. 1915 so imele italijanske čete v svojih »rokah samo mesti Tripolis in Hom s. Njih sreča je bila, da je prišlo v n odbiini velikega mojstra vsemogoč- nega reda Semisov do razpora in da je mladi Mohamed Idris al Mahdi iskal podpore ipri Italijanih proti svojemu stricu velikemu mojstru Ahmed aš Šerifu, ki je »bil za »popolno oprostitev dežele od Italijanov. Idris »at Mahdi je »dobil od Italije podporo in koncem leta 1918 je bil »Ahmed aš Serif prisiljen, da zapusti Libijo, nakar je bil mladi Idris »al Mahdi od prejšnjega dela Semisov priznan kol veliki. mojster. Da svoje stališče utrdi, je bil pripravljen priznati italijansko nadoblast pod pogojem nacionalne »avtonomije. Dne 1. junija 1919 je Italija priznala tako Tripoli lani ji ko tudi Kirenaiki avtonomno^ ustavo z lastno parlamentarno vlado. Dne. 25. oktobra 1920 pa je v takozvanem Regima dogovoru imenovala Mohameda Idnis al Mahdi ja za avtonomnega kneza vzhodne Kirenaike z glavnim mestom Ašdabije. Domačini pa s tem niso bili zadovoljni in so »sklicali neke vrste narodno skupščino, ki je proglasila dne 29. julija 1922 Id risa ali Mahdi ja zn vladarja vse Tripolitanije in Kirenaike in ki je obenem pozvala vse prebivalstvo na upor proti Italiji. Ko je Mohamed ldri»s izvolitev sprejel in »s tem prelomil Regima dogovor, je Italija koncem aprila leta 1923 preklicala vse pravice Tripolitanije. Prestolica Idrisa Adšatoije je bila zasedena in mobilizirana vojska, da zopet osvoji vso provinco. Tedaj započeti boji danes še niso zaključeni. „ Italija je v petnajstih letih svojega vladanja v Libiji zgradila tisoče kilometrov novih cest in stotine kilometrov novih železnic in je mnogo storila tudi za poljedelstvo in »hi-gijeno. če ne odgovarjajo doseženi uspehi porabljenemu trudu, je vzrok v nestalnosti upravnih metod. Od konca 1. 1911 pa do začetka 1. 1922, je »bilo v Libiji 12 generalnih guvernerjev in od »tedaj so prišli zopet novi. Vsak generalni guverner hoče na drug način osrečit,i provinco. V Libiji je nad 16.000 domačih zidov, ki posredujejo trgovino med miohamiedauci in evropskimi kristjani in ki bi mogli brti močna »opora za italijanski gospodarski vpliv. Za čudo pa so nastopili fašisti proti »njim. Muslimanska sekta lbaditov. ki je med Berberei zelo močna in »ki bi se ilala izigrati »proti Arabcem, ravno tako W našla pri fašistih nobenega razumevanja. Libija rabi v bodoče trdno, toda mirno upravo, česan- Italijani dosedaj še niso znali dati svoji najmlajši »koloniji. — Iz Musilovega Članka je razvidno, da Italijani res nimajo še vzroka zahtevati za^ sebe nove kolonialne »mandate, »ker d »sedaj še niso dokazali, da znajo kolonije tudi — upravljati* Politične vesti« - Radič pride v Celje in Žalec \ nedeljo dne 18. aprila »t. 1. so zborovali v Ptuju zaupniki Radičeve stranke na Štajerskem »pod predsednikom g. Albina Prepeluha in v navzočnosti narodnega poslanca g. Andreja Kelemine. ‘Na zborovanju je bilo zastopanih m volilnih okrajev. Zborovalci so »izrekli »zaupnico Stjepanu Radiču z vsemi »glasovi, trije so se glasovanja vzdržali. Zborovalci so nato po skoro dve uri trajajočem poročilu g. A. Prepeluha o političnem položaju7 načelno sprejeli predlog, da se ustanovi s samostojnimi kmeti Skupna »stranka, katere ustanovni občni zbor »bo v nedeljo 2. »maja t. I v Celju Pri tej priliki bodo priredili tudi velik shod. ki bo sodeč že po dosedanjih pripravah, jako številno obiskan. »Na shod v Celje »pride tudi Stjepan Radič, ki bo imel en govor v Celju, drugi govor pa istega dve na shodu v Žalcu. ...... — Posl Pucelj ostane pri Riulicu. Povodom izstopa nekih disidentov iz parlamen-tarnemi kluba HSS so nekateri listi poročali, da se°vtegne skupini dr. »Niikiča pridružiti tudi poslanec Pucelj. Kakor pa smo informirani ostane posl. Puenlj na Radičevi strani m zato je tudi odklonil ponudeno mu mini stisko mesto. . . -Dr Korošec postane prometni nunistei Kakor se govori v krogih onih opozicijonal odvisen od seje poslancev HSS, ki Do dne 22. t. m. v Zagrebu in od seje širšega glavnega odbora radikalne stranke, ki bo dne 23. t. m.. V Zagrebu se bo odločilo, koliko poslancev HSS je z Radičem, na seji z dne 25. t. »m. p« se bo videlo, če bo radikalna stranka »ostala enotna. Končno je g. »1’ribiče-vič povedal tudi to senzacionalno novost, da je edina stranka, ki j,e protii korupciji — slavna SDS. -- Italijanske »zahteve po kolonijah. V »Po-polo dTtalia« piše intimni »prijatelj »Mussolinija Polverelli v zunanji politiki, ki jo utora zavzeti Italija. Polverelli pravi, da je z »znanim čičerinovim nastopom zopet razburjena Evropa, ker se je spoznalo, da je »sovraštvo boljševikov proti »Evropi, zlasti proti Angliji., nezmanjšano. Tudi Nemčija p odvzemu revizijsko akcijo »proti zapadu in zahteva kolonije. Verjetno je, da bodo zavezniki Nemčiji tudi dali eno kolonijo, da fako za nekaj let ustvarijo vernostno zaklopnico za nemški pritisk. Če pa dobi Nemčija kolonijo, poiem mora Italija tem preje dobiti tudi kako novo kolonijo, ker v Versaju je bila Italija neoprostljivo prezrta. — Da hoče Italija na vsak način priti do »kolonije, se vidi tudi iz drugih vesti. Tako »se iz Londona poroča, da zahteva Italija koncesijo za gradnjo železnice skozi Abesinijo. Temu pa se upira Francija, ker bi na ta način bilo oškodovana njena proga iz Džihutija v Abdiis-Abebo. Italija bi »si sploh želela, da se Abesinija razdeli med njo in Anglijo, čemur pa Anglija nasproluje, »ker je Abesinija članica Zveze narodov. — Tudi na Tanger so že Italijani prijavili svoje zahteve. Zlasti pa zahtevajo kulturno avtonomij© za Italijane v Tunisu, ker v Tunisu je več Italijanov bo Francozov. Toda Francozi o vseh teh italijanskih zahtevah nočejo nič slišati in v francoskem senatu je mornariški minister George Leyques »odločno povdarit, da nima nihče »pravice reči, da pripada Sredozemsko morje njemu. S tem je bila dovolj jasno zavrnjena Mussolinijeva izjava, ko da bi bilo Sredozemsko morje — rimsko morje. = Napredovanje švehlove stranke. Vedno boilj se kaže, da ne pridobiva na Češkem nobena stranka tako zelo pristaše, »ko agrarna stranka. To najjasnejše dokazuje komunistični list Kovnost , ki piše o veliki agrarni nevarnosti. Poroča namreč o velikem »taboru čeških kmetijcev, ki se gfi je udeležilo na des-ettisoče ljudi. Dopisnik pravi, da najmočnejše vpliva na kmetsko ljudstvo klic po enotni fronti kmetov. Opaža se, da1 »se vsi indiferentni kmetje nagibajo k agrarni stranki, ki jim govori vse »to, kar oni hočejo, o kalen pa so tudi prepričani, da z njimi culi. 1 udi druge stranke govore kmetu to, kar si kmet želi, ne morejo pa »kmeta prepričati, da bi z njim tudi čutile. — Zanimivo je tudi »to, da so se »udeležili »shoda čeških kmetov v velikem številu tudi Nemci. Izgloda, kakor da bi se pripravljal skupen nastop »čeških in nemških kmetov. Brez dvoma je, da »bi »lak skupen nastop bil za republiko največjega pomena in da bi bila »s tem Češkoslovaška docela konsolidirana. Ni zato čuda, če imajo komunisti in druge stranke tak strah pred Švehl-o-vo stranko. — Iiuuransko volitve. Ro zakonu bi se morale vršiti .romunske volitve najkasneje dva meseca po razpustu parlamenta, to je do 27. maja. 36 dni pred tem pa morajo biti volitve Običajno pa so bile volitve vedno ker so »pa t»o dosedaj še. m ker se »boki, da ima vlada »natisne puseuue namere. Te postajajo že tudi očitne. Koncem maja bi se namreč imeli vršiti veliki manevri armade. Tedaj bi bilo vpoklicanih na tisoče kmetov, večinoma pristašev opozioiiomalne »selja-čke stranke in bi tako vsi ti volilni izgubili svojo volivno pravico. Tudi se je že. pričelo preganjanje opozicije hi je bil tako aretiran vodja seijačke stranke in bivši minister Hallippa. Falzifikacija volje volivcev se je torej na Rumunskpm prižela. Avstrijska Leonova družba in zastopniki hannoverskih federalistov »so imeli na Dunaju »zborovanje, na katerem so zahtevali, da »se mora tlannoveransk-.i najprej izločili liz Prusije in da se šele potem sme izvesti priključitev Avstrije h Nemčiji. Če> bo to »stališče federalistov zmagalo, potem bi pač težko prišlo do priključitve, ker ne bi Prusija nikdar pristala na zmanjšanje svojega teritorija-'Pripomniti je treba, da so ostali federalisti pri zadnjih volitvah celo na Haniroveronskem v manjšini »in da zato njih zahtev ni jem » [“.-'-‘pekinR v rokah bil o«v»oi«n Peking od cel bivst^ » roparja Gangsolina. V mestu, vlada i«1 m <-panja se ne vrše. Gangsolin je * skenvu poslaniku Karahanu, da zmesta »zapusti Peking, ker ga bo druga?/ aietiial. 1 ju je soglasno sklenila, da bo podpirala poziv angleških rudarjev na svetovni generalni rudarski štrajk. Mednarodna organizacija transportnih delavcev je obljubila rudarjem svojo pomoč. Dno 12. maja se lirične v Ženevi konferenca za popolno odpravo vizov. Prosveta. s PETLETNICA »PEVSKE ZVEZE«. Letos je preteklo »pet let, odkar se je na inicijativo požrtvovalnega kulturnega delavca in pevovodje, znanega nabiratelja in har-monizatorja »prof. Marka Bajuka ier glasbenega društva '»Ljubljana pod okriljem Slov-kršč. »soc. zveze ustanovila »Bevska zveza, ki je organizirala vse pevske odseke izobraževalnih društev v mestih in na deželi Slovenije v močno pevsko udruženje, čegar glasilo je » Pevec :. Priprosti kmetiški fantje Tn d©-fcleta »se v večernih urah shajajo v društvih in »posvečajo cerkvenemu in »posvetnemu zibo-covemu petju. Marsikod je že »Pevsfka zveza ustanovila nove zbore, skrbela je zanje z razpošiljanjem not, prirejala je tečaje za pevovodje, »in končno razdelila vse -včlanjene zbore v okrožja. Z veseljem lahko gleda na ■delo petih let in zato je upravičeno lahko praznovala svojo petletnico, »na katere je Pokazala uspehe in bilanco svojih prizadevanj-V nedeljo so jutranji vladi pripeljali v Ljuib- razpisane. že preje razpisane, ker so »pa w zgodilo je opozicija precej razburjena, 1 »boii da ima vlada kakšne posebne na. tjano stotine pevcev, »ki so se udeležili »skupne maše v frančiškanski cerkvi z lastnini prav lepim »petjem. Nato ;so se vršile vaje za popoldanske nastope, »pozneje pa se je vršil v Unionu »Zvezin« slavnostni občni zbor. Jj V»sa»kega ljubitelja glasbe, osolbito petja je zanimal koneer,t na katerem »so nastopil' združeni zbori radovljiškega, šm.artenskega* kamniškega, kranjskega, in ljubljanskega okrožja, sto vensko glasbeno društvo ^Ljubljana in vsi združeni zbori. Nastopi :so se vršili točno in gladko, brez zamude časa, zato koncert ni bil predolg-Petje »posameznih okrožij je bilo dovolj enotno, intouačno ne vselej brezhibno, dinamično dostikrat čedno prineseno. Če upoštevamo sposobnosti »teh zborov, neizšolane gtesOve, se moramo njihovemu napredku čuditi. Va' pevovodje še niso dovolj »kurjeni v »svoji »stroki, treba jim bo še dirigentskih tečajev. Naj-bolja je pelo glasbeno društvo »Ljubljana« pod svojim norim pevovodjo Dolinarjem 'n se je »postavilo s klasično Foersterjev© »Ljubici ter je mesto Devove »Na poljani« »pred-našalo dr. Kiimiovčevo »Ti boš pa doma os i-la . Z nekaterimi umetnimi predolgimi cezurami in zlasti z ono za besed«.»rap'es, samotno zver, se ne moren*©, »strun,jatr. »Ljubija na- bo pod novim mladim vodstvom »dorasla težjim nalogam- Izmeri nastopov okrožij pohvalno omenimo ljubljansko okrožje, čigar groš zbora je tvorila »Ljubljana«. Slcupn.i^zbori so učinkovali, »posebno lepa sta bila Premrlova ženska »zbora »Rože za Marijo« in »Jezus je majhen«, katera je nekoliko prehitro na klavirju spremljal g. prof. Brno-bič. Skupnemu zboru vseh društev-. »»Premo-lovi Raj se je bila pripetila mala nesreča, ki je hitro odstranjena »pomagala skladbi do živahnega prednašanja. G. »prof. Bajuku, ki za »Zvezo« živi in se »za njen napredek z veliko vnemo trudi, »so poklonili velik venec z državnimi trobojnicami. Zadovoljivi so se lahko vrnili pevci in »pevke »po končanem delu na svoje »domove. Po»sluša»li so drag »dragega, a pri tem b»o videli svoje dobre pevske lastnosti in »svoje napake. Oboje naj jim vlije poguma za nadaljnje prosvetno delo. Koncert ni bil razprodan, sprednja tretjina dvorane prav pičlo zasedena. Ker so že dopoldne po mestu govorili, da je koncert razprodan, je marsikdo »ostal »doma. Zgodilo »se je tako že ponovno, tudi ob priliki »koncertov drugih društev. Če stroge »obsodbe vredno. namenoma, je —o— Eastern Radio Service Ljubljana, šelenbnrgova ulica št. 7. I. nartstr-(palača Jadr. Podun. banke). ZAHTEVE TRBOVELJ. RUDARJEV. RESOLUCIJA sprejeta na javnem protestnem ljudskem shodu v navzočnosti 4000 rudarjev in delavcev, dne 15. aprila 1020 »b 4. uri popoldan na dvorišču g. Pravdiča v Trbavljah - Vode, po sklepu akcijskega odbora Ier zahtevajo sle- ' df TP»D .je izdala dne »'t. niarca-1-92(1 razglas. odvzame taik»)j potrebne ? i(|)| TPD, da upošteva zakon -. iil4^Zaihtevain©» ^ R‘ .bovlje parlameiii.irn.i komisija, »v t«ra 'bo sporazumno z akcijski »n odborom i*' »edla revizijo planer določila novo »kolektivno »pogodbo in obenem ugotovila krivične redukcije delavstva in poduradništva. .. . 5. »Zborovalci ponovno izražamo akcijske mu odboru popolno zaupanje, katerega i prošaim©, da »nadaljuje započeto delo, bolj energično, »dokler ne bo končnega ha. t-x>&cxBf ^fMceng&?3£s lincvne vesti. POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI. Poteka 15. leto odkar je preminul eden največjih sl venskih slikarjev Ivan Grofa a r. Dolžnost hvaležne domovine je, da postavi svojemu velikemu sinu vsaj skromen spomenik. V ta namen se podpisana 'društva osnovala odbor, ki abira prispevke in vodi vse tehnične priprave z,a postavitev spomenika. Prispevke prosimo nasloviti na Ljubljan-'ko kreditno banko pod značko: Groharjev spomenik: 2a Strokovno Udruženje Jugoslovenskih oblikujočih umetnikov: Lojze Dolinar, t. č. predsednik Jug Fatur, t. č. tajnik. Za Narodna galerijo: Janez Zorman, ‘t. č. predsednik. Dr. I. Cankar, t. č. tajnik. Za Umetnosno zgodovinsko društvo: Dr. Franc Vidic, t. 5. predsednik. Dr. Mesesnel, t. č. tajnik. , ~ Zadnja pot Antona Foersterja. Včeraj V I)ovemT m«rfu pogreb skladatelja Poikioin 'i? oe'I's^erJa- Udeležba je bila ogromna, okopmka ,90 spremili na zadnji potifrazven ® , fflnozjce NoTOmešeanov, zastopniki „s J??TV> šole s profesorskim zborom. u ]r,l>^ne®a gledališča v Ljubljani j * ? kapelnik godbe Dravske divi-ivmio/njj i1*11’ razni 'Skladatelji, 40 članov tiče i? fii11 'Pevskega zbora Glasbene Ma-poljane in zastopniki »Ljubljanskega ;fi™jer »Ljubljane« i prapori. Pri kape-Libern Pokopališču mu je odpel prosi grobu i« •^vofle®ki pevci pa žalostinko. Na iledaliis 1 t poslovilni govor upravnik Nar. govor n v Ljubljani Matej Hubad, dalje so Grm r fci*°vai.k, prof. Mantuani, prof. ""n, ZUlDnik A lin« ir, ,*J___t S£ i....: GkSbeZPIMatit'iaŽ in P1'°f' Adajlli,g’ Pevci slovo dve žalostinkL S° ***“ p(,koiniku iŠi* ,v Škofji Loki je v soboto " V . ek v Škofji Loki je v preminul1 »n! '■ rnozSailske kapi, nenadoma je bil, 'ko je bila Škofje-dolo-n /vi* i ? ■°®>oina se v naprednih rokah, lovni mestni župan. Kot tak je de- ~ Vs|kdar za gospodarsko povzdigo in epsavo mesta, Bil je tudi soustanovitelj. Jkiajne hranilnice in posojilnice v Škofji Lo-ter ves čas, ‘do svoje smrti zaslužen elan ,lienega načelstva. Kot človek -je bil mož fi-*jln mamir ter prijeten in splošno priljubljen ~1’wžabn.ik. Ves svoj prosti čas je posvetil lo-2*5 'T>il je izboren strelec in splošno znan lov-,Sl strokovnjak. Pogreb se vrši danes popol-S? °h pol 17. uri iz vile na Trati na škof jele™ mestno pokopališče. Bodi ohranjen vr-pokojniku časten spomin! “•'aH«*dw,ie"le •P®re®kih činovnika kraljevimi popravek ^iul,|jana nam je poslalo ne-občnem zboruVu^'*?le™ ,p,ravi’ da se ni na t m. na ZidanS%ŽS’ zaupnica delegatu dr Savniku -‘®a' nobena di ni niiogla hiti izrečen- deil‘11a tu" nezaupnica. To je misel JoSf-V — 4?,i,,,' • določilom tiskovnega zakona, ništrci,-, ™ monopol. V finančnem mi- pripravljajo glasom poročil iz Beo-£ «wia _ raztegnitev monopola na saharin, ki ■ veljal doslej samo za Bosno in Hercegovino na vso državo. Obenem se izdeluje poseben bazenski zakon za prestopke novega monopolnega zakona. — Prihodnje porotno zasedanje v Ljubljani se pridne začetkom meseca junija ter bo ♦rajalo 14 dni. — Zdravljenje uradnikov in njih rodbin v L,'"se plačujejo iz draavne-^riun*- <>n' 'državni uradniki, ki so se ^kph ! .Pred prispetkom lega odloka, se (inu^i° 'tudi za čas od dne 1. aprila t. 1. fern j > ko prispe ta odlok, v pristojnem viš-^Hiklh^11- Analogno je postopati' tudi pri njih rodbinskih članih, revii Va>'na za popravo vagonov v Smede-'Oprp,Pričela te dni z ’ ' »‘opravihVi nainl0,dern( - _ xT ' ‘d'ko na teto 5()00 vagonov. / simi stroji .ter bo -■ ....mu uh leio ;mjOO vagonov. •dl v r v z,'ebeu,rni se ustimovita iv l):uJa:noiv-ir«.' « in r Brani v Dalmaciji, ski v..inl,eref,u pop lem eni t ve -konj- »ke pasme v on uh krajah pozdravljali. a •? služb^. Imenovanti -sa* Va\ uradnika direkcije državne statistike dosedanji pripravnik Ivan Selan; za šefa državne borze dela -v Ljubljani dosedanji na.TOelstn.ik .. sefa državne borze dela v Mariboru Andrej IHUanšek; za ekonoma Invalidskega zavoda v ®bljani dosedanji oSicijal oddedlka za soci-eS politiko v Ljubljani Anton Tomane; za ."Orioma Dečje lustanove v Ljubljani dose-i iadjunkt odelka za socialno politiko v , J 'bi jan i Franc Selan; za upravnega uradni- |shti’1|V-x iega zav°da v Ljubljani dosedanji «'ustn6air ministrstva socialne politike Aloj-'.l Mramor. *a«njfmeSS 11 *otr®8 so predvče-.1' jun okiog 19. ure v Beogradu in okolici. ■ Kazpisana mosta. Predstorništvo i,i,ri ®vvoda v Ljubijan.i i'azpS me! to‘ekonoma — računovodje v II. kate»oriii ass(w-s? * vit* '• '-“i*"«1- ■i »imi zavoda. — Odda *e zvaničnPška služba pri upravi javne 'bolnice v Brežicah. Prošnje je vložiti do dne 30. aprila t. 1. pri vodstvu omenjene bolnice. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 35 z dne 16. aprila 1926. — Izgon tujcev iz Amerike. V priseljeniškem uradu Zedinjenih držav pripravljajo že za letoSnjo spomlad izgon velikega števila ■nezaželijenih tujcev. Vsak *oid 35 priseljeniških uradov v posameznih državah IJnije je dobil nalog, da sestavi čim najhitreje 'listo oseib, ki jih bo treba v njegovem okraju izgnati. Za stroške izgona je določenih 2'A milijona dolarjev. V ivseh javnih zaivodih, bolnicah in zavetiščih se vrši posebno štetje oseb, KL S0 “a^ezane na javno miloščino. Provizorična lista, obsegajoča 5000 dmian je že izgotovljena. 500 .izgonskih povelj je že izdanih. Posebno istrogo postopajo oblasti s tujci, ki so se v Zedinjene države vtihotapili. Po uradni cenitvi se je vtihotapilo tja tekom zadnjih 12 mesecev nad 20.000 oseb. — Utrjevanje Kronštata. Kot poroča »Ruk, je sklenila sovjetska vlada, da bo utajevanje Kronštata pospešila. Program je vrhuiega razširjen, zgradi se namreč tudi velik dok za potapljalne čolne, čigar stroški so proraču-njemi na 5 milijonov zlatih rubljev. — Amerika gradi vojne luke. Po vesteh iz Washingtona je zahteval državni tajnik za pomorstvo od kongresa 20,000.000 dolarjev za ureditev in popravo baz za mornarico. — Stavka na angleških železnicah. Iz Londona poročajo: Več sto uslužbencev železnice London—Mitland in Škotske železnice je pričelo v znak protesta proti novemu delavnemu času stavkati.. — Tibretanska vlada prepovedala ekspedicije na Himalajo. Kot poroča »Times iz Kalkute, je prepovedala tibetanska vlada vsako nadiljno ekspedicijo na Mount Everest.- — Podzemska električna železnica Berlin— Leipzig. 'Nemško prometno ministrstvo namerava zdrad.iti .podzemsko električno progo Berlin—Leipzig. Proga bo dvotirna ter bo tekla v rani črti 15 m pod zemeljsko površino. Dolga bo 202 km. Vožnja bo 'trajala 52 minut. Promet bodo »vršili vagoni, ki so dolgi po 18 metr«v\ ter vozijo lahko s hitrostjo 206 km. Taki vagoni se vporabljajo monien-iano na progi Berlin—IZotssen. — Stroj za razganjanje megle. Daily Te-legraph - poroča iž Newyorka, da je bila pri>-j avl jena v biroju aa zrakoplovstvo iznajdba za razganjanje megle. Aparat se označuje kot z elektriko napolnjen zastor. V eni minuti je mogoče s tem aparatom oprostiti 7000 kubičnih čevljev zraka do 195 'A megle. Če se naloži aparat na tovorni ovtomobil, očisti na svoji vožnji zrak v širini ‘2000 čevljev do višine 1000 čevljev. — Iznadba je torej velikega praktičnega pomena za zrakoplavstvo, ker omogoča, da pristane zrakoplov ‘tudi ob meglenem vremenu popolnoma brez nevarnosti. — Proslava 1. maja v Nemčiji. Vodstva socialnodemokratskih organizacij v Nemčiji s-o izdala proglas, glasom katerega prepuščajo krajevnim organizacijam, da določijo, kako naj se vrši proslava prvega maja z ozirom na krajevne razmere, zlasti, da presodijo, če je mogoče, da počiva ta dan delo, ali ne. _ Boi zn alkohol v Zedanjenih državah. Kot poročajo iz Washingtonla, je senatni odbor aaislišavanje prič. iki iso zoper prohibicijo ter so i imeli dokazati neugodne posledice pro-hibicijskega sistema, končal. Sedaj pridejo na vrsto priče, ki so mnenja, da se je /situacija pod prohibicijskim zaikonom znatno Izboljšala. — Iz dežele dvatisočletne kulture nam poročajo, da je prišla v nedeljo 18. aprila 1926 y Postojno prav odlična družba črnosrajčnikov, na čelu jim bivši tajnik fašistovsfe stranke Farinacci, da si ogledajo znamenito jamoNa jioti v jamo pa stoji skromen spomenik Miroslava Vilharja, ki so ga kulturo-noisci najodličnejše okrasili s pod post el j n i-kom in njegov obraz polili 'S črnilom. Šele na odločno zahtevo postojnskega podprefekia se je množica razkropila, nakar je občinski sluga dal Vilharju zopet pošteno obliko. — Velika avtomobilska katastrofa se je pripetila te dni pri francoskih vojaških vajah pri Nerzigu. Na ostrem ovinku na mozel-ski 'Strmini je izgubil šofer vojaškega tovornega avtomobila, v katerem ,je stalo 20 mož, nad vozilom oblast, vsled česar se je zaletel avtomobil z vso silo Ob zid, ga prebil, se prevrnil ter se jel valiti po bregu nizdol. Končno ,ie padel avtomobil na streho neke hiše, ki jo je prebil, nakar je obležal. Par vojakov je imelo toliko pričnijočnosti duha, da so poskakali pravočasno z avtomobila, zato so odnesli samo lahke poškodbe, dočim sta"bila od ostalih dva ubita, 15 pa težko poškodovanih. Tekom noči je umrl tretji vojak. — Smrtna eksplozijska nesreča se ja. pripetila v soboto na centralnem berlinskem aerodromu. Na čast neki mehikanski delegaciji so streljali iz možnarjev svetilne bombe. Pri tem je eden od možnarjev nenadoma eksplodiral ter ubil delavca, ki ga je basal. Tuji otoiu skovaloi so bili k »reci toliko oddaljeni i, da lnu- nie l^ipetilo. Strokovnjaki do-, — Po tiskovnem zakonu je bil ob^oien v sijeku odgovorni urednik .llrvatskega Usta P iVnnnCTv 6as,i "a 15 dni zapora, 1000 Din globe m plačilo stroškov v znesku 1000 Din. Pavišič je razžalil bivše«a šolskega nadzornika Ivačiča ob priliki, ko ga je Radič premestil, s tem, da ga je imenoval v svojem listu »protekcijonaša« in človeka, ki nič ne dela, temveč krade samo bogu čas. — Vajenec poneveril 13.000 Din. Lesni trgovec Ladislav Pepics v Osijeku je poslal le dni svojega vajenca Stevo Plnčkija v banko po 13.000 (Din. Deček je denar dvignil ter pobegnil, ne da bi ga bila policija doslej našla, dokai/ano pa je, da je pripovedoval dvema svojima tovariši nia, rava senzacija za mariborsko publiko je jazzband-godba v kavarni »Evropa . Gostje si prav radi ogledujejo črnca, ki sodeluje pri tej godbeni grupi. DOPIS. Marnebeg. Na potico v »Taboru« z dne 15. t. m., v kateri namiguje dopisnik, da nekateri uradniki ne spadajo na mejo, izjavljamo, da se strinjamo z njim, samo vprašamo ga, ali misli on tudi tiste, ki so pristaši SDS, občujejo doma in drugod navadno nemško in so tako narodno zavedni, da se niti zadnjih občinskih volitev, boječ se najbrže zamere pri Nemcih, niso udeležili, čeravno je bil vsak glas odločujoč. PREDAVANJE DR. PRIVATA. Mlado akademsko društvo za Zvezo narodov je zelo agilno. Poleg obsežne propagande, ki jo vrši s tiskovinami in v časopisju, ima društvo tudi svoj političen seminar, kjer se vrse redna tedenska predavanja, združena z diskusijo. Sedaj je pričelo društvo tudi s ciklusom javnih predavanj o Zvezi narodov in Predavanje se je vršilo v univerzitetni zbornici pred 'Odličnim občinstvom. Navzoči so bili zastopniki vojaštva in konzularnega zbora ter številno ženstvo in dijaško. V imenu univerze je predavatelja pozdravil rektor dr. I’ i t n m i c v slovenskem in francoskem jeziku, povdarjajoč, da današnji gost ni prvič v Ljubljani, nego je že bil 1. 1914 in se je takrat zelo zanimal za našo politiko in njene težnje. Dr. Privat se je nato tudi v francoščini zahvalil ža pozdrav ter uvodoma omenil napredek Ljubljane, ki je bila leta 1914 še brez univerze. Nato je nakratko očrtal organizacijski ustroj in cilje Zveze narodov. Zveza narodov predstavlja danes rezultat dolgoletnih stremljenj. Nnjena naloga je predvsem posredovalna v smislu svetovnega miru. V -vezi narodov je včlanjenih 54 držav vseh delov svela. Sedež ima Zveza v Ženevi, kjer tudi zboruje. Države so si med seboj deloma enakopravne in imajo njihovi govorniki popolno pravico zastopali interese svoje države. Za kak sklep pa je merodajen le Zvezi« svet, ki sestoji iz 10 Zveznih članic. Stalne sedeže imajo v Svetu Anglija, Francija, Japonska in Italija, ostalih sest svetovnih članic se pa redno voli na Zvezinih kongresih. Važna točka zvezinega delovanja so .kol0-ni je. Zveza narodov podeluje kolonijalne Stran 4. '•AiniUr** UNEVNiK ‘20. aprila 1926. vtsmmmmaammmmmm — ■■mmpmmmmmhmmhbbbmmbmmbmbbm— Štev. 87. BMKMSeaaa!: i^saceiK&s&SMBs&mzsmssmBSBums&BKasMBBMm jena in so se zvijala nizdol. konec la-dije po nova povelja. mandate, tako ]e ona daneis^-vrhovna upravnica bivših nemških kolonij. Zveza daje te kolonije kaki pri njej včlanjeni državi v upravo. Seveda jih dobe le najuglednejši narodi, to so Francozi im Angleži.Velik je bil vpliv Zveze ludi v vprašanjih prednjeazijskih dežel, kot Palestine, Sirije, Iraka itd. Drugo polje Zveze narodov je mednarodna arbitraža. Že mnogi mednarodni konflikti so se s pomoč je Zveze narodov mirno poravnali. Zelo pereč problem v Zvezi narodov je uradni in občevalni jezik. Sedaj se uporabljata francoski in angleški jezik. Za to bi bil zelo primeren tudi esperanto, ki ima mnoge prednosti pred ostalimi jeziki, kot lahko slovnico in pa lastnost hitrega priučenja. Dr. Pri-vat san) dober esperantist, je izpregovoril par bodrilnih besed v esperantu, in je naše esperantiste navduševal za dosego njihovega ideala: esperanta kot splošnega mednarodnega jezika, kar bo hkrati tudi važen korak k svetovnemu miru. V imenu Društva za Zvezo narodov se je predavatelju v francoščini zahvalil predsednik jurist Mencinger. Šport. Steinke premaga Cyganiewicza. Nemški mojstrski rokoborec Hans Steinke, ki se mudi ze dalj časa v Ameriki, je premagal svetovnega mojstra Poljaka Zbycka Cygamie\vi-cza v prosti rokoborbi (catch-as-cateh-can stilu) po srditem boju v 1 uri 2 min. 48 sek. Šestdnevna dirka v Berlinu se je končala z zmago francoskega pana Sergent-Loaet, ki sta zasedla z 481 točkami 1. mesto. Drugi je je bil par Beckman-Eaton s 468 točkami; 3. Gottfried-Jung z 298 točkama. Gela proga, ki sta jo zmagovalca prevozila, je dolga 3657.19 kilometrov. IVoissmiiller in Berg v štafeti poražena. V tekmi za amerikansko nrojsierstvo v štafeti 4X100 y je podlegel Illinois A. C. Chicago v 3:38.3 proti Cinoinaiiju, fcojega moštvo je zmagalo v rekordnem času.3:38.2. Moštvi sla bili sledeče sestavljeni: Cinciaati: Lauiffer, Webb, RuUiledge, Glaney. Chicago: Wei»s-muller, Arne Borg, 'Perry, Kimibell. Najboljši čas je dosegel Arne Borg, ki je preplavat svojih 100 y v 51.4 sek. Amundscnbva zračna ladja »Norge«, ki se je usidrala pni Ljeningradu, ne bo odpotovala pred 25. aprilom na Spitzberge. Pred ^-odhodom pa bo znižano število posadke na 15 mož. Karmi jeva slava v nevarnosti? Amaieur-Athletic-Association na Novi (Zelandiji je sklenila, da pošlje R. A. Rose-ja, avstralskega mojstrskega tekača na miljo, julija meseca v Čikago k lahkoatletskim majstrskim tekmam, kjer bo štaadal proti Nurmiju. Ce Nurnii ne pride v Ameriko (med tem pa je Nurini že sporočil tajništvu amer. ati. unije, da se ne udeleži čikaške tekme), se bo podal Rose v Anglijo k tamoišnjim ‘Lahkoatletskim prireditvam in bo eventualno potoval tudi na Švedsko, dokler se ne sestane e Fincem. Novozelandski savez bo toliko časa pošiljal svojega ehampiona zy Fincem, dokler se mu slednji ne postavi nasproti. Radeinacherjev zadnji start v Ameriki. Pri svojem zadnjem Startu je bil Rademaoher pozvan od Spenceja na mn teh na 200 m. Tudi to pot je zmagal Rademacher, ki je preplaval progo v 2:49.2 in pustil Spenceja 4 m za seboj. Tudi Frolich sd je priboril dve zmagi v hrbtnem plavanju in sicer 150 y v 1:07.6 in 50 y v 26 sek. — Dan potem sta odpotovala Rademacher tin Frolich v Evropo. Kova angleška tenis-zvezda. Mladi Austin je porazil v turnirju v Torquayu tudi Davi- seup-igralca Crole Recsa in sicer v 6:1, 6:4, 6:4. Austin je v štirih dneh v imponujočem stilu porazil prvovrstne angleške igralca Turnbulla, Pilberta in Crole R-eesa, Pri tem je dobil 4 točke in zgubil samo en sel! Au-stinova karijera je začela 1921, ko «e je udeležil dijaškega turnirja v londonskem (jueens-clubu. Leto pozneje si je pridobil mojstrstvo juniiorjev. Njegov stil zelo spominja na stil slavnega Dohertyja. Austin je Uidi dober nogometaš in erieketer. V sedanjem turnirju se bo srečal tudi s lamozniin Francozom Brugnonom. BORZE. Zagreb, 19. aprila. Devize: Ne\vyork kab. 56.75—57.03, ček 56.674—56.974, London izpl. 276—277.2, ček 275.988-277.188, Pariz 191.06 —193.06, Praga 168.15—169.15, ček 168.183— 169.184, Curih 1095.625—1099.625, ček 1095.54 —1099.54, Dunaj 800.75—804.75, Berlin 1352.64-1356.64, Milan izpl. 228.105-229.305, ček 0—228.6. Curih, 19. aprila. Beograd 9.12. :Newyork 518, London 25.18625, Pariz 17.4875, Praga 15.35, Dunaj 73.075, Berlin 123.325, Milan 20.8375, Sofija 3.75, Bukarešta 2.19, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.19. To In ono. ORIGINALNA STAVA. Gospod in gospa Jarbot v Chicagu sta prišla pravkar s civilnega urada. Kaj preostaja srečnemu parčku drugega, kot da sedeta nemudoma na luksuzni vlak ter se podasta na obligalno ženitovanjsko potovanje, kol se za milijonarja spodobi? Toda gospodu in gospe Jarbot se zdi ženi-tova.njsko potovanje v tradicionalnem stilu dolgočasno in banalno. Zato skleneta z znanci stavo 15.000 dolarjev, s katero se zavežeta, da p odvzameta: dolgo ženitovanjsko potovanje po železnici, ne da bi plačala za vožnjo samo en cent niti izdala en ceni za stanovanje v hotelih. Treba jim lega ni bilo, kot omenjeno, toda onstran velike luže so take avanture pač priljubljene. In tako sc hpf.e-nienita mladoporočenca v vagabunda. Ženica obleče celo moško obleko. 'ae Vtihotapila sta se najpreje na neki tovorni vlak, toda že na prihodnji postaji so ju zasačili in posadili na zrak. V Ameriki se policija s črnimi posažirji ne peča. Te tslivari brigajo samo železniško upravo in železniškega uradnika, ki vrši železniško policijsko službo. Zato je. zakonski parček eksperiment lahko nadaljeval. Ve p eh je .bil, da sta obiskala gospod in gospa Jarbot kakih deset mesi, ne da bi bila izdala le en cent za ■vožnjo. iPrisedši v glavno mesto, države Colorado, sta vstopila v neki hotel kot pomožna nosača prtijege proti mali odškodnini, prosti hrani in prostemu stanovanju. Ko se jima je posrečil tudi ta eksperiment, sta se vrnila v Chicago. Toda med potoma je opazi-l neki železniški uradnik, da je eden od dozdevnih ■potepuhov pravzaprav ženska. Poklical je policijo, ki, je oba skupaj aretirala ter vtaknila za 48 ur v luknjo, po prestani kazni pa poslala odgonskim potom v Chicago, kjer etn inkasirala smeje 15.000 dolarjev. Saj sta stavo dobila, zakaj tudi vožnja v Chicago ju hi stala ničesar. Pripeljala sta se domov v spremstvu dveh policistov na državne stroške. ZA KRATEK ČAS. Dober nasvet. — Kako je mogoče zabiti žebelj, da se ne udariš po prstih? »Drži. kladivo z obema rokama.- Jack London: Mor siki vrag, Obrnil se je in odšel navzdol h krmilnemu kolesu, jaz pa se modšel naprej in se postavil pri najsprednej-šem jadru. Iznova je šepnil veter in prešel in še enkrat. Jadrovje je le lenobno plahutalo. »Hvala Bogu, da ne prihruje naenkrat, je vzkliknil Mugridge goreče. Bil sem pa tudi v resnici hvaležen, kajti sedaj sem se bil že toliko naučil, da sem vedel, kakšna poguba nas je čakala, ker smo imeli vsa jadra razpeta. Iz šepetov vetra so postali sunki, jadra so se napela in ladija se je gibala. Wolf Larsen je močno zasukal kolo na levo in začeli smo se odmikati od vetra. Veter je vlekel sedaj naravnost od zadaj, pihal je vedno močnejše in sprednja jadra so veselo udarjala. Kaj se je drugje godilo, nisem videl, dasi sem čutil, da se je ladija znenada dvignila in nagnila na stran, ko je veter začel sukati sprednja in glavna jadra. Imel sem obe roki polni posla z zunanjim najsprednjim jadrom, sprednim jadrom in jadrom na vrveh; ko sem dovršil ta del svojega posla, je ladija steklo proti jugozapadu; imela je veter za seboj in jadra obrnjena na desno stran ladije. Nisem postal, da bi prišel do sape, dasi mi je srce silno utripalo od naporov; neutegoma sem pohitel do vrhnjih jader, in predno je veter »postal preveč močan, so bila jadra vzdignjena in so se zvijala nizdol. Nato sem odšel na zadnji konec ladije po nova povelja. Prava tolažba za živčno bolne. je moje pravkar izišlo tlelo. V istem se popisujejo mnogi dolgoletni poizkusi, vzroki, začetki in zdravljenju živčnih bolezni. Jaz pošljem vsakemu brezplačno navedeni evangelij zdravljenja, alco se obrne na moj nižje navedeni naslov. Tisoče zahvalnih pisem svedoči edino pravi uspeli natančnih znanstvenih poizkusov za dobrobit trpečega ljudstvo. Kdor spada k veliki armadi živčno bolnih, kdor trpi na raztresenosti, trenutnem strahu, slabem spominu, preobčutljivosti, na bolečinah v udih, na splošni ali delni oslabelosti ali drugih brezštevilnih bolestnih pojavih, mora naročiti mojo tolažilno knjižico ! Kdor jo pazljivo čila, si pridobi pomirljivo prepričanje, da ista kaže enostavno pot k zdravju in veselju do življenja. Ne čakajte in pišite še danes! E. PASTKRNACK, BERLIN 50, Michaelkirchplatz 13, Abt. 178. Wolf Earsen mi je priznaluo prikimal in mi izročil krmilno kolo.. Veter je postajal venomer močnejši in morje je gnalo velike valove. Krmilil sem dobro uro, a krmarenje je postajalo vsak trenutek težje. Nisem bil vajen krmila ob brzini, s katero smo vozili s takimi jadri. , »Sedaj pa se podvizaj zopet gori z daljnogledom in poišči čolne. Vozili smo z brzino najmanj deset vozlov in vozimo sedaj s kakimi dvanajstimi, trinajstimi. Naša barčica zna voziti.« Zadovoljil sem se s teni, d asein ostal na sprednjem prečnem drogu, kakih sedemdeset Čevljev visoko nad krovom. Ko sem pregledoval prazno vodovje pred seboj, sem dodobra razumel, kako zelo nam je treba hiteti, če hočemo rešiti vsaj nekoliko svojih ljudi. Ko sem zrl po razburkanem valovju, po katerem smo drveli, sem dvomil, da sploh še plava eden čolnov. Nemogoče se mi je zdelo, da bi tako slabostna ladjica mogla prenesti tah vihar in take valove. Jaz nisem čutil vse sile vetra, kajti drveli smo z njimi; s svojega visokega staleža sem gledal dol, kakor da ne bi bil na ladiji; njeno obliko sem videl ostro začrtano na penešem morju. Včasih se je dvignila, pa zopet pogreznila, tako da je sprednja ograja izginila v velikem valu, ki je poplavil vse krov do lin s kipečim oceanom. Ko se je v takih trenutkih ladija zazibala, sem z vrtoglavo brzino zletel po zraku kakor, da bi se držal na koncu ogromnega, narobe obrnjenega nihala, ki je naredilo po zraku kakih sedemdeset in se več čevljev dolg lok. Enkrt me je preobvladala groza tega vrtoglavega kolebanja ne nekoliko časa sem se ves slabotem in trepetajoč krčevito oprijemal z rokami in nogami; nemogoče mi je bilo iskati pogrešene čolne po morju; videl sem samo valovje, ki je šumelo spodaj in skušalo pokopati našo ladijo. A misel na naše ljudi na takem morju mi je dala moč in pozabil sem nase, ko se mjih iskal. Celo uro nisem videl drugega kot golo, prazno razburkano morje. Ko pa je nenadoma žarek solnea ošinil ocean in izp1.€_ menil njegovo površino v razjarjeno srebro, sen1 zd§ '-7 dal majhno črno piko, ki se je za hip dvignila pioti srebru in zopet izginila. Potrpežljivo ae® čaka . Zopet se je prikazala majhna črna pika na srditem valovju nekoliko toč od desne strani. Zavpiti nisem poskusil, pač pa se mmahal z roko in tako obvestil Wolfa Larse-na. Kapitan je izpremenil smer in zopet sem mu dal znamenje, ko se je črna pika prikazala prav pred nami. Pika je postala večja in to tako hitro, da sem se Šele sedaj dodobra zavedel, s koliko hitrostjo smo vozili. Wolf Larsen mi je namignil, naj pridem na krov, ko sem stal poleg njega ob krmilu, mi je dal napotila, da ladijo ustavimo. »Boš videl, zdaj bo ves pekel pokonci,« me je opozarjal,»vendar se ne zmeni za to. Tvoja dolžnost je, da vršiš svoje delo in gledaš na to, da bo kuhar pripravljen pre sprednih vrveh. (Dalje prih.) Notarska zbornica za Slovenijo v Ljubljani naznanja lužno vest, da je njen dolgoletni zaslužni član, gospod Niko Lenček notar v Škofji Loki dne 17. aprila 1926 nenadoma preminul. Pooreb se vrši v torek, dne 20. t. 111. popoldne cb pol 17. uri iz 0>še ,2a,cst> na škofjeloško mestno pokopališče. Blagopokojnemu tovarišu bodi ohranjen trajen spomin! Cena oglasom do 20 besed Din 5'~ vsaka nadaljna beseda 50 psx. a^»»Kwg.a)8wWB8atgwi »maua D0ŠL0! »OSLO! vrtnice, daiije, gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tična grmovja, sadike cvet-j lic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Postranski zaslužek primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Sejmska j stekleno restavracija ■ gtre§no 0peu0 imajo »tai- se odda za dobo letošnje-1 no v zalogi Zdru-W ope-ga velesejma od 26. j„ai-! kame d. d. v Ljubi),m. ja do 5. julija. Krasen pa-' viljon je opremljen s kuhinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejma). Ponudbe je vložiti pismeno do 15. aprila 1. 1. n« Urad Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! Vrtnarske zadeve posreduje Goikova »Vrtnarska šola" v Kranju. 5Srajce, promenadne, bele in barvaste, _ ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode In dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - * Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA bit asu Prešernovega spomenika vo«3z Damam in gospodom sc nudi lop zaslužek z raz- - peča vanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene P°' nudbe pod »Postranski zaslužek* na Propagand«, a' z o. z., Ljubljana, šelenburgova ulica 7/1 b __ Uradnica s prakso, vešča K vodstva, pisar- sirojepij« 'is?« službe za niških j. pozneje. Ponudbi na urpavo dnevnik« pod šifro »Agilna 50«. Knjigovodkinj* bilancistka, vešča dvosLP nega knjigovodstva, >*> . za par ur dnevnega « večernega dela. . % nudbe prosi na upravo ‘J sla pod šifro »Dobra ntoC« Iodajatelj In odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.