182. številka. Ljubljana, v petek 9. avgusta. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI MEJ Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vst ro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkriat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniStvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. vršila se je včeraj na Bledu prav sijajno pri obilni udeležbi zastopnikov podružničnih in drugih gostov. Ko so se v jutro društveniki na mnogih vozovih pripeljali na Bled, pokali so topiči, župan Blejski g. Malne r pa je pozdravljal došle goste. Potem so se vsi na velikih z zelenjem in zastavami okra genih čolnih prepeljali na otok, kjer je v cerkvici sv. D. M. gospod dekan Razboršek daroval sv. mašo, pri kateri so peli nekateri Ljubljanski in domači pevci. Po cerkvenem opravilu vrnili so se k Pe-Iranu in vršilo se je zborovanje v dvorani, ki je bila vsa napolnjena od podružničnih zastopnikov. Gospod predsednik prot. T. Zupan otvori skupšino z jako umestnim nagovorom, v katerem konstatuje, da viharji, ki so v poslednjem času, Žalibože, razburili na Kranjskem narodne kroge, neso segali v družbo, in da so v njej složno delovali duhovni in posvetni člani. Tajnik g. Ž logar potem naznanja, da je zastopanih blizu 50 podružnic. Tu omenjamo, da so prišli iz Trsta g. državni poslanec Nabergoj, prof. M and i č, šolska vrtnarica Micheli in denar ničarka ženske podružnice gospodična N a d 1 i -šekova. Iz Gorice se je pripeljalo deset zastopnikov. ^Koroške podružnice so malone bile vse zastopane. Prišli so mej drugimi gg. deželni poslanec Gregor Einspieler, tajnik družbe sv. Mohora prof. Hutter, Šervicelj, več drugih duhovnov in kmetov. S Štajerskega smo videli gg. dež. poslanca dr. J. Se r n eca, dr. De č k a, župnika V o h a. Posebno mnogobrojno zastopane so bile kranjske podružnice. Tajnik Žlogar čita potem poročilo o družbi-nem delovanji v preteklem letu. Poročilo je bilo temeljito in s splošnim odobravanjem vsprejeto. Ome jilo se ni samo na dosedanje družbino delovanje, temveč razvijalo, kako naj družba v bodoče deluje, da bode dosegla bvoj smoter. Družba ima G720 družbenikov, gotovo lepo število, katero vedno narašča . Gospod Šervicelj izreka željo, da naj bi se ako mogoče, napravila slovenska osnovna šola za Velikov8ko okolico, ker je mestna čisto nemška. Predsednik obeča, da se bode odbor bavil s tem vprašanjem. Denarničar g. dr. Vošnjak poroča potem o družbinih dohodkih in stroških 1. 1888. Iz računa je razvidno, da je družba imela 1. 1888. dohodkov 6667*69 gld., stroškov pa 4029 71 gld. Družbino premoženje je znašalo koncem 1888. 1. 10.011-77 gld. Za nadzorstvo poroča g. vodja in dež. poslanec Fr. Po v še, da je nadzorstvo tekom leta dvakrat pregledalo blagajnico ter jo našlo v najlepšem redu. Gotovina je naložena pri raznih slovenskih posojilnicah. G. G. EinBpieler želi, da bi se odbor oziral tudi na koroške posojilnic«;. Gospod dr. Vošnjak odgovarja, da se vselej, kadar se oglasi kaka koroška posojilnica, pri njej naloži zaželjeno vso to, na primer pri posojilnici v Spodnjem Draubregu 1000 gld., katere je pa posojilnica še tekom leta vrnila, ker jih ni več potrebovala. Tudi pri najmlajši posojilnici v Djekšah je družba naložila 500 gld. Potem je bila volitev odbora, nadzorstva in razsodništva. Pred volitvijo izreka g. dr. Sernec zahvalo dosedanjemu odboru za njegovo neumorno delovanje, čemur skupščina pritrdi z živahnimi „živioklici". V odbor so bili izvoljeni vsi prejšnji odborniki, samo namesto župnika g. J. Ž ič ker j a, kateri je naznanil, da ne prevzame več odborništva, ker mu prevelika oddaljenost brani, da bi dohajal k sejam, bil je po nasvetu g. župnika Voha izvoljen g. dr. J. Dečko iz Celja. Tudi v nadzorstvo in razsodništvo so bili izvoljeni dozdanji člani. Po volitvi se je oglasil še g. župnik Bere6 od sv. Lamberta ter stavil jako umestni predlog, da naj bi vsaka slovenska župnija postala pokroviteljica družbe sv. Cirila in Metoda z doneskom 100 gld. Družbeni odbor se naj s primerno prošnjo obrne do vseh župnijskih predstojništev in bode gotovo našel povsod povoljen odmev. Nasvet bil je z občnim odobravanjem vsprejet. Goap. Kalan je potem v imenu vseh družbenikov izrekel iskreno zahvalo predsedniku gosp. prof Zupanu, ki tako izvrstno vodi družbo, tajniku g. Ž log ar j u in denarničarju g. dr. J. Voš-njaku, katera tako vestno in brezplačno opravljata svoj težavni posel. Občno odobravanje. Predsednik zatvori potem zborovanje. Ob 2. uri je bil skupni obed pri Petranu, kjer so bile mize pogrnene na prostem ob jezerskem bregu Vsa čast Petranovi gostilni, da je za 120 osob, — toliko jih je bilo pri obedu, — pripravila v malo urah tako dobro kosilo, da si je bilo naročeno le za 60 osob in so se ostali oglašali šele mej zborovanjem. Mej obedom svirala je Blejska godba, umes pa so peli pevci. Od napitnic naj omenjam prvo predsednika Zupana presv. cesarju, drugo g. L. Svetca došlira gostom. G. dr. J. Vošnjak je napil navzočnim državnim poslancem, slovenskima Nabergojuin Šukljetuin poljskemu poslancu Bobrzinskerau, ki biva na Bledu. Prosil je poslednjega, da naj sporoči svojim tovarišem srčne pozdrave slovenske in da naj bi poljska delegacija z vso silo in svojim mogočnim uplivom podpirala slovenske opravičene zahteve. Gosp. Bobrzinski, profesor in jako upliven mož v poljski delegaciji, zahvalil se je z iskrenimi besedami in obečal, da bodo Poljaci, kateri jednako, kakor Slovenci, čutijo silni naval in pritisk nemštva na Poznanskem, vselej podpirali bratski narod slovenski. Govorila sta še g. drž. poslanca Šuklje in Nabergoj, ter gosp. deželni poslanec Einspieler. Po obedu usedli smo se v Čolne in veslali po jezeru, po katerem so Gdaievale mile pesni slovenske. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. avgusta. ^IlailočehJ hočejo osnovati list, ki bode izhajal v nemščini, in posebno pobijal staročeško „Politik". Nov list bode izhajal na Dunaji. Mlado-Češki stranki je tak list potreben, ker sedaj Nemci ne zvedo pravih teženj Mladočehov. Kar o njih piše „Politik", pa židovski in konservativni listi, je vse tendencijozno zasukano. Vodjam Mladočehov je pa mnogo ležeče na tem, da se vsi avstrijski politiki o njih lahko dobro pouče\ Na Dunaji se snide konferenca »kolov, predno se snide državni zbor. Posvetovala se bode o verskej šoli. Od te konference je mnogo zavisno postopanje konservativcev v državnem zboru v tem vprašanji. mesečnih nočeh videlo se je dobro od tu h Kvčtovi hiši. In Adamec ni odmaknil oči od belih sten njenih, od oken, ki so se lesketala, kakor bi bila od najčistejšega kristala, od vrtca z rožami in od dveh starih orehov, ki sta stala pred vrati in raztezala svojo senco do sredi vasi k ribniku. Adamcu preletavala so vselej iz skrivališča v črnih gozdih mlada leta na čelo, poljubovala globoke brazde na njem, gladila sreberne lase na glavi, močila stare oči z roso . . . Ura pri vratih je bfla, Adamec je usta! in šel čuvat po vaBi. Potem pa je trobil, da so se rože pri Kvetih na vrtu pod oknom prebujale, da so orehi drhteli v kronah in se okolni črni lesi gibali. In vselej se je zdelo, kakor bi v večkratnem odmevu stare glave nadaljnih borovcev ponavljale za Adamcem: „. . . už nejsou a nebudou: to trupi hlavu inou šedivou ..."*) Danes ni videl h Kvčtovi hiši. Zastiral mu je okno sneg, in tudi se je že mračilo. A oči njegove bo bile vender neodvratno obrnjene v ono stran. *) . . . več neso in ne bodo, to muči glavo mojo BIVO . . . LISTEK Blodne duše. Roman. CeSki spisal Vacslav BeneS- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Pnri dLel. XIV. t Dal je.) Adamec se doslej niti ozrl ni, kakor bi res ne bil slišal. „Kaka Btrela, Adamec, menda vender ne čakate starešine? — Ali je že poslednja adventna nedelja?" Adamec se je ozrl in stoprav sedaj otrl si je z obrvij snežne kosmiče. „Kam neki starešine, oče? — Neveste čakam — ali mi pojdete za očina ?" Adamec stopil je tri korake naprej. „Roko in besedo na to!" Adamec zgrabil je roko seljaka Kvčta, do nedavna sodnika Jifiškega, stisnil jo, kar je imel moči in pri tem pogledal Kvčta s tako čudnim smehljanjem v oči, da je kmetu skoro stopil pot na čelo. „Rečem vam, oče; Adamec se bo ženil, vas vabi na svatbo, vas prosi za očina — ali pojdete ? Roko in besedo na to!a „Idite, Adamec, — idite! In ne mislite na svatbo! Saj imate še dovolj časa za njo! — Nekaj bodo imeli za vas pripravljenega!" Adamec spustil je naglo Kvčtovo roko, povesil glavo k tlom k nametenemu snegu, in videti je bilo, kakor bi mu prihajale v stare oči solze, vroče, velike solze. „Peljal bom pa sam nevesto k oltarju, a danes je že ne pričakam. Bog vam daj lahko noč, oče!" Adamec se je naglo obrnil in čez nekaj časa izginil v kočici. A kožuha ni slekel. Zakurjeno že ni bilo od predvčerašnjim. Jedino okence zametel je sneg do polovice. Ura pri vratih ni šla, navil je ni nihče že nekaj dnij. Dva glinasta lončka stala sta prazna na mizi. S police gledal je odkrojen hlebec kruha, a že se ga je prijemala plesnoba. Postelja pa je bila postljana kakor za svatbo. Adamec spal ni na njej že dober teden. Prišedši od zunaj, sedel je za mizo, snega ni otresel s sebe. Ko je čuval po noči, sedćl je vedno na tej klopici odtrobivši in povrnivši se v sobo. V Kakor piše „Deutscbes Volksblatt" postna ob-lastva zadržujejo vsa pisma, dohajoče na podružnice razpuščenega „Schuivereiii-a fiir Deutsche', katera potem kontiskujejo politična oblastva. Morda se hočejo še iz pisem natančneje prepričati o agitacijah tega društva. V židovskem taboru je pa veliko veselje, da se je razpustilo omenjeno društvo, kajti to zmatrajo za znamenje, da hoče vlada protisemitom strožje stopati na prste. Deželni zbor dal mul iiituki zavrgel je pred log Bajamontijev, da bi se dnevni red in predloge za deželni zbor tiskale v obeh deželuih jezicih. Deželni zbor je vsprejel več predlogov glede" grajenja železnic. •'nanje države. Organ radikalne stranke srbske naglasa, da balkuiiNke državice hočejo same mirno in složno urejati notranje zadeve svoje brez tuje pomoči, nečejo se mešati v nasprotstva velevlastij. Balkanske državice nikakor ne marajo velevlastini dajati povoda za vznemirjenje, temveč le žele, izogibati se odgovornosti in konsekvenciji napetega položaja v Evropi Turšlii ministerski sovet ima jako pogostoma seje, kar dokazuje, da so državniki v Carigradu v velicib skrbeh zaradi Krete. Hitro delajo priprave, da se skliče več vojske. Naročili so 40.000 metrov sukna za uniforme in 30.000 fesov. V ladijedelar-nicah tudi bite z delom. Kakor se kaže, v Carigradu slutilo, da državi preti resna nevarnost. Irredentisti poskusili so bili osnovati v Mali jaiiNkl prestolnici nov tajen odbor, kateri bi imel podružnico v Vidnu, toda vlada je jim to namero preprečila. Pri sedanjih odoošajih vladi v Rimu ne ugajajo protiavstrijske agitacije. Odnošaji mej Italijo in Francijo neso najboljši in morajo v Rimu gledati, da ne izgube zaveznikov svojih. Na OrNkem osnovali so se posebni odbori za podporo krečatiskih begunov. Posedaj prišlo jih je že več tisnč v Atene. Spravili so jih v šole. Vlada pozorno opazuje dogodke na tem otoku in premišljale, kako bi si jih okoristila. Njeni agitatorji na Kreti hujskajo prebivalstvo in jej o vsem natančno poročajo. Posebno neprijetno je Grkom, da so Turki začeli pripravljati ladije za varstvo Krete. S turškim brodovjem se pa Grki nikakor meriti ne morejo. Zaradi tega je pa vlada dogodke spravila pred evropsko diplomacijo, nadejajoč se, da bodo evropski diplomati to zadevo tako dolgo rešetali in Turčijo ovirali v njenem delovanji, da bode upor se raztegnil tudi na druge turške pokrajine. Evropski diplomaciji bo pa dogodki na Kreti kaj malo po godu in najbrž ne bode zaradi krečan-skih Grkov dosti nadlegovala Visoke Porte. Evropi je tem ljubše, čim prej Turki narede mir na Kreti, da le ne pride do kacih homatij v orjjentu. Kralj Menelik je že zašel vso Abesiuijo izimši pokrajino Tigre. O času deževja bode bival v Antonu, v septembru se bode dal kronati in v oktobru bodo čete njegove zasele Tigre. Dopisi. Iz Itibnlikcga okrafa 5. avgusta. (Okrajna učiteljska konferencija.) Tukajšnja okrajna učiteljska konferencija vršila se je 31. julija t. 1. v Sodražici. Okolu 9Va- ure dopoludne otvoril je konfereucijo g. Ko ml j a ne c c kr. šolski nadzornik v šolskem poslopji, okrašenem z narodno in cesarsko zastavo, z nagovorom in predstavil nam gospod dr. L. Thomana, c. kr. vladnega tajnika in vodjo c. kr. okrajnega glavarstva, potem pa s toplimi besedami spominjal se umrlega nad-učitelja g. Lovra Arka. Gledale pa so izpod zasuežeujh vejic, kakor kadar dogoreva na oltarju sveča za mrtvece. „Dolgo ue bo! — Smrt kar gleda iž njega. — Upal je v nekolikih dueh. In kakor bi se mu medlo!" Skflra, kateremu je Kvčt s temi besedami naslikal stanje Adamčevo, povesil je glavo, in novo spleteno gosje gnezdo, katero je nesel Jiraski, izmuznilo se mu je iz roke. „Bo vsaj preje mir imel!u — A dobro, da ste mi povedali, oče, pogledam k njemu." Skura je pobral gnezdo iz snega, otresel je in krenil k Jirasovim. Kmet Jiras tudi ni bil več svetovalec v Jificab. Gosp6da odstavili so ga ob jednem s Kvetom, a na njegovo in na Oufadovo mesto postavili neso nikogar. Novi sodnik moral je sam Bkrbeti za red v Jificab. „Bog vam daj dober večer, striček! — Menda ste bolni! — Mamica vam tule nekaj pošiljajo." Adamec je o teh besedah, ki so mu priletele s praga na uho, dvignil glavo, stoprav sedaj vzel je kučmo z glave in otrl si Bneg z obrvi. „Ti si Svčtluška? — Dobri Bog moj! — Dekle, dekle!" Adamec ustal je za mizo, hotel je brez dvojbe Svojim namestnikom imenuje gosp. J. R a k-tel j a sen. Mej tem prišla sta k zborovanju deželni posla m-c in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta Kočevskega g. Primož Pakiž in Sodraški župan J. Drobnič, katera g. prvosednik zbranim predstavi, kakor tudi gosta g. Tomšiča, naduči-telja iz Vipave. Učitelji volili smo vsklikom gdč. M Ar ko in g. M. V r biča zapisnikarjema. Pri zborovanji nekaterih učiteljev ni bilo. Pogrešali smo iz Kočevske ljudske šole tri ude, nad-učitelja Spintreja in učiteljici Eckert in Pod-rekar; nadalje nadučitelja g. Hudovernika, ki biva sedaj na Dunaji in učiteljica J. Arko. Opazke okrajnega šolskega nadzornika, povodom svojega nadziranja na posamičnih ljudskih šolah so bile ugodne. Učiteljstvo splošno napreduje. Poročilo knjižničnega odbora kaže dohodkov 295 gld. 881/« kr., stroškov 292 gld. 6 kr., prebitka 3 gld. 827a kr. Knjig nakupilo se je 13 v 55 zvezkih, c kr. okrajni šolski svet podaril jih je 6 v 9 zvezkih „Matica Slovenska" podarila je 24 knjig. Za ta dar izreče se hvala. Sej imel je odbor mej letom tri. Revizorjema volita se gg. W i n d i 8 c h in Pe r z. V novoizvoljeni knjižnični odbor, iz katerega sta izstopila g. učitelj Ivane in utiteljica J. Arko, volili so se z veliko večino učiteljske moči na Ijudskej šoli v Ribnici, razen nadučitelja, kateri tega častnega posla ni hotel prevzeti; mesto njega izvo Ijen je g. učitelj M. Vrbič iz Sodražice. V novo izvoljeni Btalni odbor voljeni so: nad-učitelj P a v č i č, nadučitelj Hudovernik in gdč. učiteljica Wolfling. Volitev odbora za svoječasno poročilo o učnih črtežih z dne 20. sept. 1886., trajala je dlje časa. Naposled smo se pogodili, da se voli 13 učiteljev, volitev pa prepusti g. predsedniku. Za tem sledila sta referata nadučitelja G. Erkerja v nemškem in F. Golmajerja v slovenskem jeziku: „Učitelj kot uzgoji tel j mladine"; učitelja Poznika in Petriča o nalogi: „Poraba šolskih knjižnic". Po završenih referatih zaključil je okolu ll1/«• ure gospod prvosednik, z nagovorom in s trikratnim „hocha in „slava-klici" na presv. cesarja zborovanje. Zapeli smo na to cesarsko himno. Kočevski učitelji odšli so takoj domov; kakor so skupno pripeljali se, tako so se skupno odpeljali ; kakor pa je bila lanska konferencija viharna, tako mirno so se letos obnašali, skoro v noben razgovor in nobeno razpravo se neso mešali, dasi je bil občevalni jezik skoro izključno nem ški. Videlo se jim je, kakor bi jih nič ne zanimalo. Pozneje čuli so se glasovi, da naj bi se oni od nas ločili ter bi svoje konferencije in svojega nadzornika imeli Iz Vipave 5. avgusta. (Zborovanje učiteljskega društva za Posto j inski okraj.) Dne 2. avgusta predpoludnem pričelo je zborovanje učiteljskega društva za Postojinski okraj v šolskem poslopji na Razdrtem. Šola na Razdrtem že sama na sebi zaslužuje, da bi se kje posebe opisala, in mladenki nasproti. A nogi ga nista hoteli ubogati, nekako šibili sta se mu. „Pozdravljam te, pozdravljam. — Kedaj že nisi bila pri nas! Sedi, deklica, tam le je stol . . . Ne, Bera-le k meni pojdi. Svčtluška! A tema je že! Niti ne vidim te, niti v oči ti ne razločim!" „Takoj vam prižgem luč!" „Prižgi, dragica, — a ne vem, če bo tam luč. Nesem že svetil — uiti ne vem, kedaj je bilo po-slednjikrat." Mej tem ogrejte se z juho! — Pošiljajo vam jo mamica. Jaz poskočim domov po luč. Kakor v ledenici imate tu" Devojka postavila je pred njega lep lonček in skočila k žličniku. A bila je ondu jedna sama žlica, in še na tej polno prahu. Hitro jo je obrisala in podala Adatncu. „Takoj bom zopet tu, striček, — za migljaj!" In v istini bila je takoj tu — za migljaj. In čez malo časa prasketali so na ognjišči plamenci in tudi peč začela je kmalu puhati. „Sedi vender semkaj k meni, Svetluška! Da ti vidim v oči, da ti vidim v obraz ..." „Striček, vi niti žlice v roko ueste vzeli . . . Morate! — Tako bi se umorili. Ubogajte me! — Jejte, striček !" (Dalje prib.) ako se ne motim je res že to ualogo izvršil pred leti nekdo v znanem ped. listu. Meni pa še posebno pri poslednjem obisku vzbuja poetične čute, katerih se še dolgo potem komaj otresem. Gospodje kolegi so gotovo tudi globoko v srci odnesli mnogo prijetnih spominov nanjo vsak na svoj dom! Toda k stvari! Gospod predseduik točno ob določeni uri otvori zborovanje, pozdravljajoč došle ude ter se spominja v govoru svojem prerano odvzetega nam prestolonaslednika cesarjeviča Rudolfa in pokojnega Hočevarja. Nato Še posebe pozdravlja podpornega uda društva našega g. Htnka Kavčiča, deželnega poslanca, koji nas je počastil s svojo navzočnostjo. Pozdravu slede poročila raznih odbornikov, katera pričajo, da je odbor v istini natančno zvrševal dolžnosti Bvoje. Poročilo „kmetijstvo v ljudski šoli", katero je sestavil g. M. Mežan, učitelj na Slapu, bilo je v istini koreuito in prav hvaležni smo mu na tako izbornem predavanji, katero naj o priliki pošlje v svet, bodisi v kakem kmetijskem glasilu, ali pa v „Učiteljskom tovarišu". K zborovanju došel je tudi primorski učitelj gosp. A L u z n i k ter nam predaval o svojem .Didaktofonu". Slišali smo že večkrat jako laskave ocene tega instrumenta a slišali smo tudi manj ugodno mnenje. Videli pa tega instrumenta še nesmo do sedaj. Gotovo je bila naša radovednost velika, kako bode g. Luznik 8 svojim predavanjem ter s praktičnim poskusom prepričal nas o dobroti tega glasbenega orodja. Nečem omenjati razvijanja te točke, a lahko rečem, da smo bili h koncu razprave nemalo presenečeni ter da smo uvideli praktično ranljivost didaktofona in da moramo ne glede na razne že znane ocene le ča-stitali gospodu Luzniku na tej njegovi iznajdbi. Najbolji dokaz temu je, da so koj nekateri gospodje naročili didaktofone, kateri so vrhu dobrote svoje tudi zelo ceno. Iz lastnega prepričanja priporočamo didaktofon zlasti gg. kolegam svojim, katerim bode posebno izvrstno služil pri poučevanji v petji, a tudi gg. duhovnikom bi dobro rabil. — Gospodu Luzniku se še jedenkrat na tem mestu zahvaljujemo za njegovo uljudnost! — Volilo se je novo društveno vodstvo, obstoječe izBedmero odbornikov. Ti so gg.: Martin Zar ni k, predsednik; Št. Je-lenec, podpredsednik; Josip Kostanj evec, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; M Hiti, pevo-vod ja ; M. Mežan, tajnikov namestnik ; J. R r s t i j a, pevovodje namestnik. Delegati za prihoduje'-zboro-vauje a zaveze učiteljskih društev" so gg. Jakob Dimnik, M. Za r n i k, Št. J el e nec, H. K a vči č, Jos. Kostanj evec, M. Mežan. V odseku za ocenjevanje na novo izišlih knjig ostanejo dosedanji gospodje. Koncem zborovanja prečitala so se razna pisma, katera so došla gospodu c. kr. okrajnemu nadzorniku gosp. J. T h u m i o priliki razpošiljatve knjige: „Opis Postojinskega okrajnega glavarstva". Knjiga ta našla je povsod priznanje in to bode gotovo spodbujalo zavedno učiteljstvo okraja našega k na-daljnemu ustrajnomu delovanju v prospeh narodov. Za knjigo se je ustno zahvalil g. vitez Sahwarz, okrajni glavar Postojinski, a pismeno naslednji gospodje : direktor Mrhal, dr. Bleiweis vitez Trste-niški, vladni svetnik Globočnik, prof. Leveč, dr. Vošnjak, deželni nadzornik Smolej, pokojni Hočevar, Toma Zupan, Andrej Praprotnik, Hinko Kavčič, dr. Klofutar, dekan Hofsteter, župnik Sa-jovic. — Zborovanje se je zaključilo s trikratnimi „živio-klici" na presvetlega cesarja. — Zabavali smo se skupno pri kosilu in ostali veseli do poznega popoludueva, ko smo se razkropili v trdnem prepričanji, da naša reč klije ter da stopa na dan zaveden učitelj! Pisma iz Pariza. (Piše A. 13 es e u de k.) 2. avgusta. Prišel sem v „deveto deželo". Po resnici in pravici smem jo tako imenovati, ker sem potoval iz južnih stranij pod Balkanom preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije, Bavarske, Virtemberške, Ba denske, Alzacije na Francosko; tedaj je ta le dežela ravno deveta. Pa še v drugem pomenu bi se mogla tako imenovati; kajti kar nam pripovedujejo narodne pripovesti o devetej deželi, česar si more domiSljevati najbolj goreča fantazija, o Čemer bi človek samo v sanjah blodil, to stoji tukaj pred odprtimi očmi. Da lepa je Francija, krasen je Pariz ! Pa je tudi zanimiv, posebno sedaj ob priliki izložbe, svetovne izložbe, kakeršne še ni bilo, in ka-koršne ne bo tako hitro. Predno se prekosi to, kar je tukaj izloženega, trebal bo človeški um še dol- gega novega bistrenja, pa trebalo bo tudi okoliščin, ki so ugodne za tako delo. Sable, puške in topovi, ki se zdaj pripravljajo za boj na vseh straneh Evrope, pač neso ugodna sredstva, za to treba mirnega razvitja narodov. Ako že zdaj ne rožljajo sable, ne grme puške in topovi, imamo pač nekoliko tudi tej izložbi zahvaliti se. Bilo bi res barbarsko, motiti gledalce teh umotvorov, teh plodov miru in umstve-nega delovanja, ki so razstavljeni na Martovem polji. A pustimo na strani politiko. Naj pride za nami kar hoče. Francoz se hoče zabavati (s' amu-ser) in tega privošči vsacemu, ki pride v njegovo sredino. Sedaj je ravno perzijski šah tukaj. Temu „kralju kraljev8 privoščijo zabave v polnej meri. „Figaro« je pisal ob dnevu njegovega prihoda: Šah ne pride v Evropo politike delat, niti ne pride učit se, — česar pa treba „kralju kraljev" še več znati, — on se pride zabavat in mi gledamo, da mu damo zabave, kakoršne še ni videl, in o kakoršnej ni či-tal v v 1001 noč" in o kakoršnej mu še neso prepevali "perzijski pesniki. Tako govori važen francoski list, a drugi mu pritrjujejo. Kaj pa da rečem o mojej malenkosti, da-li sem se tudi jaz prišel samo zabavat, ali imam kak drug važneji cilj pred seboj? Iz odgovora na to vprašanje boste Vi, spoštovani čitatelji in mile čitatelj ke, tudi zvedeli kak bo program mojih pisem pa zato Vam povem, drugače bi bilo to osobna stvar, ki se tiče samo mene in mojega žepa. Ne zabavati se, ampak učit se, gledati svet narod, spoznavat jezik in običaje, gledati proizvode znanstva in umetnosti, nakupičene v izložbi, to je moj cilj; učiti se v izložbenih kongresih in konferencah, pri katerih ravno imam čast biti Članom, kako je napredovala nekoja znanost, kakšna so mogočna pota njenega prihodnjega razvitja itd. O vsem tem bodem tudi pisal svojim častitim rojakom in rojakinjam, pa seveda ne držeč se stroge sistematike, in izbegajoč suhoparnosti. Moram reči da nesem poseben prijatelj te-le zadnje reči, in gledam povsod najti veselo strun, ako je mogoče, ali pa resnobo malo opiliti; saj je najbolje zjedinjevati koristno s sladkim (utile dulci), kakor so že stari Latinci rekli. Malo zabave bo torej vsekdar, a koristnega tudi, za jednega danes, za drugega jutri. Prvi utis, ki ga dobi človek, ko ustopi v Pariz, je velikansk, vender ne zmeša glave, ni za tre-notek, ker gre vse v redu, povsod je neka francoska točnost. Ni onega nereda, šuma in onih zmešnjav, katere vidiš, ko stopiš n. pr. v Carigrad. (Konec prih.) Domače stvari. — (Vladika Strossmaver) vrnil se je včeraj s Slatine v Djakovo. — (Okrajni glavar S i m č i ć,) ki ga je narodna stranka v kmetskih občinah Pazinskega okraja izvolila deželnim poslancem, je svoj mandat odložil. — (Pri Levstikovi s la vnos t i) bodo zastopali „PiBateljsko društvo" gospodje predsednik dr. J. Vošnjak in odbornika profesor Leveč in Žumer. — Iz Kranja in Loke peljeta se posebni deputaciji k tej slavnosti. — (Ljubljanski „Sokol") položil bode tudi venec na spomenik Levstikov v Velikih Laščah. Društvo bode zastopalo okolu 30 Sokolov z zastavo. — (V 8 p o r e d vožnje iz Ljubljane v Velike Lašče k Levstikovi slavnosti.) Ljubljanska narodna društva, katera se bodo udeležila Levstikove slavnosti, zbero se razven „Slavca" v prostorih Ljubljanske čitalnice v nedeljo ob 4»/* uri zjutraj od koder bode odhod točno ob petih. „Slavec" snide se, pri Zidanem mostu na Karlovaki cesti in se tam pridruži ostalim društvom. Vozovi odpeljejo se potem po dolenjski državni cesti do Škofljice, od koder zavijo na okrajno cesto Ljubljana-Kočevje, skozi Pijavo gorico ponovi cesti do Turjaka, kamor dospo ob 7. uri. Tu si ogledajo izletniki na izrecno dovoljenje visokor. g. Leva grofa Auersperga zgodoviusko-znameniti in zanimivi rodbinski grad nekdaj slavnih in junaških Turjačunov. Ob 8. uri odhod s Turjaka proti Rašici, kjer stopijo izletniki raz voze in peš korakaja skozi okra-šeuo vas — rojstni kraj slavnega našega T r u-barja in si mimogrede ogledajo tik pota stoječo rojstno kočo njegovo. Onostran Rašice posedejo zopet na vozove in dospo po četrt urni vožnji proti devetim v Velike Lašče. — (Levstikova slavnost v Velikih Laščah). Spomenik je že popolnoma dovršen in se je pokril z zaveso. — Pričelo se je z deko-racijskim delom in s postavljanjem slavolokov in mlajev. Isto tako se je priredilo vse potrebno za banket, kateri bode na jako lepem prostoru z mič-uim razgledom, v senci in pokrit. Cene za pijačo bodo nabite na plakatih. — Gg. gostje iz Ljubljane blagovolijo naj se mej peto in šesto uro zjutraj odpeljati, da prispejo okolu 9. ure dopoludne v Vel. Lašče, kar je želeti zaradi slavnostnega vsprejema. Družbe, katere uporabijo kola, naj pa še malo prej odrinejo. — Opomniti moramo še, da je v Vel. Laščah brzojavna postaja. — (Levstikova slavnost v Velikih Laščah.) Jutri prične se slavnost z večernim koncertom, streljanjem topičev, zažiganjem kresov in umeteljnim ognjem na hribu sv. Roka. VBem rodoljubom in čestilcem našega Levstika in vrlim narodnim društvom pa kličemo: Na noge! Do videnja! — (Levstikova slavnost v Velikih Laščah.) Naprošeni smo objaviti, da kedor se še ni preskrbel z ustopnico k banketu se zanjo še lahko oglasi na dan slavnosti same pri odborovem blagajniku gospodu Franu Grudnu. — (Novi cestni zakon za Kranjsko) je dobil najvišje potrjenje dne 28 julija t. 1. Zakon bode razglašen v prihodnji številki deželnega zakonika. — (Vizpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole) s slovenskim in nemškim učnim jezikom imenovani so gg.: Blaž II rovati), ravnatelj na učiteljišči (predsednik); Fran Fr. Kreminger (podpredsednik) in Sim. Rut ar, profesorja na realki; Viljem Linhart, Jak. Vode b in Vilibald Zupančič, profesorji na učiteljišči; Ivan Tomšič, učitelj na vadnici in šolski nadzornik; Andrej Praprotnik, vodja prve mestne deške ljudske šole, in Anton Ned ved, učitelj petja in glasbe na učiteljišči. — (Na vino-, sadjerejski in poljedelski šoli na Grmu) pri Novem Mestu razpisanih je do 20. septembra 1889. 1. 7 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in Čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami debe v tej šoli stanovanje, hrauo in pouk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske šole, zdravniško potr-jilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji. Prošnjam za vsprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev oziroma skrbnika, zadevajoče vzdrževanje učenca. — (Spomin bitke pri Jajcih) prazno-vuli so v sredo v Trbovljah bivajoči vojaki domačega 17. pešpolka. Naš polk se je v tej bitki bil posebno odlikoval. — (Tatvine na južnem kolodvoru v Ljubljani) so se že dlje zasledovale, ne da bi se bilo posrečilo zasačiti tatu. Pred štirimi dnevi pride strojevodja Črne k načelniku tožit svojega ku-rilca, češ, uaj se odpravi iz službe, ker je vedno pijan. Načelnik poJdiče kurilca, ki ni tajil, da je res včasih pijan, a dostavil: „Če sem pijan, sem za svoj pošteno zaslužen denar, a ne kradem kar celih vreč kave iz vagonov, kakor strojevodja črno." Na to ovadbo bil je Črne prijet, kajti kurilec je tudi povedal, da je Črne kradel cele vreče po 100 kilog. kave, vagone pa zopet s , plombo" zapiral Črneta so takoj na železnici prijeli, njegovo stanovanje v Krakovem pa preiskali ter našli več praznih vreč 8 črkami in številkami kakor tudi orodje, s katerim je „plombo" prerezaval, a potem zopet lepo poravnaval, da se nič poznalo ni. Črne, ki je oče 7 otrok, prodajal je ukradeno kavo raznim ljudem, ki bodo sednj imeli mnogo sitnostij in katere celo kazen pričakuje. — (Včerajšnji mesečni8emenj)bilje še precej dobro obiskan, ker prignalo se je 1015 glav živine in sicer: 298 konj, 282 volov, 330 krav in 105 telet. Na semuji za govejo živino je bila kupčija jako živahna in so veliko volov in krav nakupili Lahi in T'rolci. Konjska kupčija slaba. — (Na Bledu) bode dne 11. avgusta ljudska veselica, kateri Hsti dohodek je namenjen požarni brambi na Bledu. Vspored 1. Ob 4. uri popoludne koncert na veseličinem travniku. 2 Ob 5. uri popoludne ljudska tombola oodukai. 3. Ob 8. uri zvečer ples na veseličinem prostoru. Mej točkami vršile se bodo ljudske zabave. Darila za tombolo ali prostovoljni darovi vsprejemljo se naj-hvaležneje v občinski pisarni v uradnih urah in potrjujejo na zahtevanje. Ako bi bilo vreme neugodno, vrši se veselica 15. dan avgusta. — (V Opatiji) bode se dne 18. avgusta svečano otvorilo Čitalnično društvo „Zora". Vspored : 1. Pozdrav predsednika. 2. „Zrinsko-Frankopanka". 3. Deklamacija. 4. iBterska popotnica „Istrane dragi" zbor. 5. Tombola. Po vsporedu skupna večerja v „Hotel Stefanie", naposled pa ples v dvorani „Zore". Pri svečanesti bode svirala godba. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Caves 9. avgusta. Kraljica spremila cesarja do voza in ga poljubila na obe lici. Člani kraljevske obitelji peljali so se ž njim na nabrežje, kjer so se srčno poslovili. Princ in princesinja Waleska spremili cesarja do ladije „Hohenzollern". Po jako srčnem slovesu od-plovila ladija Hohenzollern ob osmih zvečer v Dover, zjutraj pa dalje v Antvverpen. London 9. avgusta. Kraljica podelila pruskemu princu Henriku red hlačne podveze. Carigrad 9. avgusta. Ker se je v Mezopotamiji pojavila kolera, določena je za vse provenijence iz Basore desetdnevna karatena. Bazne vesti. * (Na velikej kmetijskej šoli na Dunaji,) ki obstoji že 17 let, bode prihodnje leto predavalo 18 profesorjev, 16 docentov in 8 učitelji. Šolsko leto začne se dne 1. oktobra. Na tej šoli se mladeniči izobražujejo za kmetovalce, gozdarje in kulturne inžeuerje. * (Velik račun.) Lustnik „Hotela Huuga-ria" v Erdeljskem Belem gradu zaračunil je nadvojvodi Albrechtu za dva dni nič manj, nego 1800 gld. Za jeden čaj računil je 10 gld. Vojaško poveljstvo je zaradi tega prepovedalo častnikom pohajati ta hotel iu odredilo, da vojaška godba ne bode več igrala na vrtu hotela. * (Vrhunec sram oži j i v os t i.) Več mladih deklet blizu Bilbaosa na Spanjskem zagledalo je blizu ceste v reki Nervion kopati se četo vojakov. Razžaljene zaradi tega pomanjkanja sramežljivosti, začele so vaške krasotice kamnati vojake in so dva teško ranile, drugi so pa le s težavo rešili se v grmovje ob bregu. Krasotice se bodo morale zagovarjati zaradi tega pred sodiščem, vojaški oddelek, ki je ubežal pred dekleti v grmovje, pustivši obleko, presta\i!i so v drugo posadko, ker ga je civilno prebivalstvo preveč zasmehovalo. Pojasnilo. Opozorjen po prijateljih, sem čital „Poslano" v „Slovenskem Narodu" od 31. julija t. 1. št. 174, na koje sledeče odgovarjam: Dne 4. juliji 1889. sem v Vertojbinski občinski pisarnici povpraševal po jednem iztisu znanega pamfleta na volilce goriškega okrajnega glavarstva, katerega bi bil rad nekemu prijatelju poslal. Pri tej priliki me vpraša zanesljiva osoba, katero, če bo trebalo, bom s polnim imenom imenoval, če vem, kdo ga je izkovalV Na moj zanikavni odgovor pove mi, da je oboje, oklic na volilce pred volitvami in pamflet po volitvah, iz jedne in iste kovačnice prišlo — od gosp. Vinkota Gregoriča. Jaz sem temu ugovarjal, rekše. da to ni mogoče, ker g. Gregorič veliko bolje piše, kakor se v pamfletu bere. Zanesljiva osoba pa na to odgovori: „Verjemite mi, da ga je res on skoval, saj mi je to on sam povedal, ko sva skupaj pila pol litra vina, kojega sem jaz plačal, ker je bil g. Vinko „senza quelle", t. j. brez denarja, in mi je celo rokopis čitati dal. Jaz sem bral in z glavo majal, on — g. Gregorič - pa se je kihal. Prebravši, mu vrnem rokopis in rečem nemški: „Dus solist Du vor dem brucke bewahrenK. Na kar on odgovori: „Je že tiskano". „Vidite torej, da je res od g. Vinkota". Ta razgovor se je vršil v navzočnosti g. Vertojbinskega župana. Kasneje sem še od druge strani slišal, da prihaja oni pamflet iz rok g. Gregoriča, jaz si torej tega nesem izmislil, zatorej nesem jaz „nesrameu obrekovalec". — Na zagotovilo zanesljive osobe, da je imela rokopis v svojih rokah in ga je čitala, moral sem verjeti, da je resnica, kar govori, in nad njeno resnicoljubnostjo dvomiti nesem imel do sedaj še uzroka, — torej nesem jaz „nesramni lažnjivec". K večemu je mogoče to, da sem bil nalagan. Trezno misleč čitatelj naj zdaj sodi sam, ali sem smel reči: „da vem iz gotovega vira"? Od kod pa to vem, tega nesem nobenemu povedal, torej ni res, da sem govoril, ka mi je to tiskar g. Obizzi sam pravil. Tiskar m. grof Obizzi je prišel tukaj le po slabem razumenji vmes. O njem sem govoril, da je g. Vinko bil prinesel k njemu tiskat oklic na volilce pred volitvami, pa da je zahteval predplačo. Ker pa g. Gregorič tega ni hotel storiti, šel je k Paternolliju. To velja za tisk oklica pred volitvami in ne tudi za pamflet po volitvah. Ako bi se bilo o g. Obizziji drugače govorilo ali razumelo, kar se ne spominjam več, ker se je govorilo sem ter tja, je to pomota, katero resnici na ljubo rad tu popravim. — Na druge surovosti v „Poslanem" ne odgovarjam. (610) V Št. Petru pri Gorici, 5. avgusta 1889. Anton Hvalica, dekan. Bratje Sokoli! Vsem, kateri se udeležite v nedeljo slavnosti odkritja Levstikovega spomenika, naj Vam bode v nazuanje, da se zbiramo v čitalnici in da bode odhod točno ob Va5- uri zjutraj. — Na zdar! ODBOR. „LJUBLJANSKI ZVON" M tO) i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. .ri. T ii j o i : 8. avguata. Pri Mitlki i Braun, Preis, Engel, Dulander z Dunaja. — Blaschki, Komel z Dunaja. — Seibold, Peterzilka z Dunaja — Koraus iz Pulja. — Kovanda iz Gradca. — Neuatadt iz Berolina. — Blaicik iz Gorice. — Hiinigrjfeld iz Brna. — Elsner iz Pečulia. — Wumbrechtsaramor ll Celja Pri Slonu : Novak iz Prage. — Goffman, Strohbeim z Dunaja. — Stritof s Planine. — Roaenzweig iz Budimpešte — Ilonel iz Gradca. — Bendich iz Trsta. — Hoch-»inger iz Čakovca. — Reiter iz LipBkega. — Friedl iz Monakovega. Pri Južnem kolodvora: Partich iz Kutnegore. — Tartich iz Krakovega. — VVuhlmuth iz Zagreba. — Wahrheit z Dunaja. — liothenhamuaer, Arcb s Planine. — Zagore iz Št Jerneja. Pri Bavarskem dvora: Grabrijan iz Vipave. — Turko iz Trsta. — Jeločnik iz Litije. Meteorologično poročilo. Št. 6336. g Q Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. 1 Tem- | Ve-peratura i tro v i 1 Nebo Mokrimi v mm. > e« ao 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 739 9 mm. 7385 mm. 7375 mm. 18 3° C 240» C 19 5° C sl. svz sl. svz. sl. vzb. obl. d.jas. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 206", za 0'8° nad normalom. ID-uLnsijslsisL Toorsaa, dne 9 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) vCerai Papirna renta.....gld. 8390 Srebrna renta..... „ 85*05 Zlata renta...... , 10990 — 6% marčna renta..... 99*75 — Akcije narodne banke. . . „ 908'— — Kreditne akcije ..... , 305*— — London.......„ 119*70 — Srebro...... , —'— — Napol.......... 9*51'/, — C. kr. cekini .... , 5*6t» — Nemške marke .... , 5850 — 4°/n državne sreektt it 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1«64 100 , Ogerska zlata renta 4°,„ . . ... Ogerska papirna renta 5u/0 . ... 5a/0 etajereke zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. o In', avstr. 4l/,°,u zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Radolfove srećke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ Trammway-drnftt. velj 170 gld. a v. — danes — gld. 83*80 — „ 85 05 — , 109 90 — „ 99*65 — , 908-— — „ 306— — . 119*70 9*f>l 5*98 68-47 »/i 131 gld. — kr. 173 99 94 122 119 184 21 127 230 80 90 80 25 75 okrajnega ubožneoa zftravnita. Okrajni zastop Ormoški je pri občnem zboru dne 20. t. m. sklenil razpisati službo graduiranega zdravnika za čas, dokler se za Ormož ne postavi deželni okrajni zdravnik, z letno subvencijo 500 gld., proti temu, da v 27 občinah tega okraja resnično uboge brezplačno zdravi. Ker je samo v Središči za 6 občin jeden deželni okrajni zdravnik nastavljen, ima se pričakovati, da bode imel tudi obilo privatne prakse. — Okrajni odbor je tudi pri visokem deželnem odboru poprosil, da za Ormož nastavi deželnega okrajnega zdravnika. Prositelji naj blagovole svoje uloge posebno z dokazom, da so slovenskega, oziroma jednega jugoslovanskega jezika zmožni, podpisanemu odboru do J 5. septembra t. 1. predložiti. Okrajni odbor Ormoški, dne 28. julija 1889. (606—1) Načelnik : Dr. J. Geršak. (594-2) Od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani kot zapuščino razpravljajoče instance po umrlem posestniku in veletržcu Aleksandru Tre o-1 u v lij ubijani se daje na znanje, da se je dovolilo: I. Prostovoljna, sodnijska dražba sledečih v zapuščinsko maso Aleksandra Dreo-ta spadajoČih zemljišč, in sicer: a) hiše konskr. št. 2 na Emonski cesti v Ljubljani, vložna št. 1 kat. obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti .... 36.000 gld. — kr. s pripadajočimi premičninami........ 316 „ 10 „ skupaj . . ~T 36.316 gld. 10 kr. b) hiše št. 4 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. št. 32 kat. obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti....... 6.500 gld. — kr. c) hiše št. 6 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. št. 34 kat. obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti ....... 16.000 gld. — kr. in premičnin............. 1 n — ' skupaj . . ~ 16.001 gld. — kr. d) vrta št. 7 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. 71 kat. obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti....... 3.800 gld. — kr. in premičnin............. 12 „ 70 „ skupaj . .~~ 3.812 gld. 70 kr. e) travnika, vlož. št. 292 katastr. občine Trnovsko predmestje, cenjenega na................. 990 gld. — kr. f) travnika, vlož. št. 347 katastr. občine Trnovsko predmestje, cenjenega na................. 590 gld. — kr. na podlagi predloženih pogojev, kateri so z inventuro in z zem\jeknjižnimi izvlečki vsakemu v tusodni registraturi na pregled, in da se je za izvršitev te dražbe določil jedini rok na dan 26. avgusta eventualno 27. avgusta 1889. ob 10. uri predpoludnem na mestu zemljišč z začetkom v hiši št. 6 na Rimski cesti s pristavkom, da se omenjena posestva ne bodo oddala za manj kot za cenimo vrednost, da je veljava dražbenega Čina odvisna od odobrenja zapuščinske oblasti, da ostanejo upnikom, ki bi bili upisani, njih zastavne pravice brez ozira na kupnino zavarovane in da mora vsak dražitelj 10°/0 izklicne cene položiti kot varščino. II, Prostovoljna sodnijska dražba v zapisniku o inventarji pod oddelkom XII. zaznamovanih vrtnih pridelkov in rastlin v skupni cenilni vrednosti .................. 937 gld. 75 kr. in v inventariji v oddelku VI. c pod točko 91—93 iiahajajoČih se srebrnin, cenjenih na................ 27 gld. 50 kr. in da se določi za izvršitev te dražbe na mestu premičnin (št. 7 na Rimski cesti v Ljubljani) jedini rok na dan 28. avgusta 1889. ob 9. uri dopoludne s pristavkom, da se bodo oddale te premičnine tudi za manj, kakor za cenimo vrednost, da jih mora kupec takoj proč" spraviti in da je kupnina takoj izplačati v roke c. kr. notarja gospoda Iviinst CnOgole, kateri je odredjen kot sodnijski komisar za izvršitev dražbe nepremičnih in premičnih stvarij. V Ljubljani, dne 27. julija 1889. Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Dr. J. Vošnjak. Igra so je v prvić igrala pri Vodnikovi slavnosti in bila od občinstva vsprejeta z največjo nauduštinostjo. ■o m o* Dobiva ae v „Narodni Tlakami" v Ljubljani in v vneli knjigarnah. Cona 3 O l *3. uri & opoliHliie dražbenim potom na lici mesta. Skupni stroški proračunjeni so na 3154 gld. 25 kr. Udeležniki dražbe imajo uložiti 10°/0 kavcijo. — Načrt in natančni pogoji razvidni so pri podpisanem. Begunje pri Cerknici, dne 5. avgusta 1889. (608—8) M- Kljun, ekspozit. Privatni spodnji glmeaztj v Gradci (kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole. Preskušani |M ii/ijoiia« za 30 gojencev. Ii».ejltelj Ixa. -voditelj: Fran Scholz, Gradec« (480—9) preskušeni gimnazijski ućitelj. izdajatelj io odgovorni urednik: Dragutin Hribar- Laatnina in tisk „Narodne Tiskarne"*.