Leto VI.
Szombathely, 30. septembra 1917.
Štev. 39.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Ceoa Novin Je na leto veakeml na njegov naslov 6 K. 8küpno v edno faro. ................... ... 4 K.
Cena Nev|n v Ameriko je na leto . ..... . .12 K,
, Ceoa ednoga drebea je doma 6 Šterov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFOLD, Zalamegye.
K tomi se more pošilali oaročnlne I vsi depl|tj, aej pa v tlskaroo, .	- , .
Vsi naročniki tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga."
Rožnovenska kraijica, mati našega večnoga zveličanja.
Priklono se nam je meseé oktober, mesec Marijin, mesec kraljice sv. čis!a ali, sv. rožnoga venca. . Kak sv. Mati-cerkev žele, molvmo radi te mesec sv. Čislo i ponjem lítanije, lauretanske pa molitev k sv. Jožefi: „K tebi bežimo o blaženi Jožef .Če smo le mogoči, vsaki den to opravirao. Veliki jodpüstki se nam podelo, če k toj knolitvi pri-kapčimo edno spoved v meseci i sv. obhajilo. Čislo je troje: veselo, žalostno i7¾ičend. í^vo^nám nazna¾ja začetek božjega življeoja v človečem teli, drügo njegov žalosten konec, tretje pa diko njegovo. Živlenje to božje v človečem bitji je spravilo nam večni žitek. A mati toga obojega žitka je pa Marija. Mislite si lübléne . düšice, ka bi v vašoj fari, v vašoj okolici vsi mrtvi poslanci! naednök. Šlokoli bi prišeo, bi drügo ne najšeo v niednoj hiši, kak samo mrtvece, a pomagati ne bi mogeo, oži-viti ne bi zna o nikoga. Kak strašna žalost bi bila to! Prázna bi bila hiša Božja, k Jezuši nišče ne bi prihajao v niednoj hiši ne bi bilo čüti člove-čega glasa, nikdar se ne bi ogláso mili zvon, nikdár več ne bi zadonela sladka pesnica, nikdár ne bi slišao tü ftičje popevke nišče, njive i senožali bi se v püstino spremenile, stvarine bi se ódselile od nás, rožice ne bi nam cve-tale — ostalo bi edno samo tü — tužna smrt i njéni nasledki: strahota, gniloba, vonjüja, nema tišina.
Lübléne düšice! V to grozno, smrtno senco stopi zdaj edna mlada, čista deklica. Britka žalost jo obide, ka ne vidi nikde živlénja. Dolpoklekne nad mrtva tela, svoj súzen obráz proti nébi zdigne i prosi milo, prost vroče: živlenje za svoje mrtve bližnje. I gda tak prosi i jočič zdiháva po živlenje Angel Gospodov se njoj prikaže i jo pozdrávla;
Zdrava bodi, railoŠče puna, Gospod je z , tebov, blagoslovlena si med ženámi— Gospod, Bog, te večni je z tebom. Prišeo je žitek med mrtve, I naj té žitek stálen bo, dale právi nebeski pos!anik ,Poprimeš v utrobi i porodiš siná i zvála boš njegovo imé Jezuš, ki de se Sin. Višešnjega zvao* ...
Jezuš bo tvoj sin, zveličar, odküpitel, oživitel, ki nazaj v živlenje správi vse té mrtve. Višešnjega Sin bo on, več-noga, nemrteinoga Boga Sin, ki; ne more mreti, ki je vsikd¾r bjo, je i bo. Toga bpš mati ti. Večni, žitek ti daš mrfvim : Ítšem,f Mrlhri so bili lüdjó, nn*trve .so meli (jüše, edna jedina je bila samo živa, váikdar živa i nikdar ne mrtva po grehi : Marijina. V to živo düšo je prišo doli Boži Sin, .sam večni žitek prebivat i je njéni postao, naj Znamo mi, mrtve düše, kde iskati večni žitek. Večni žitek Marija ma. To predstavla pred nas veselo Čislo ali prvi del sv. rožnógavenca.
Sunce sveti i segre?a, brez njega ne rasté nikaj, se ne razvije, ne dobi moči i farbe, to je ne more živeti, nego bo mrtvo. Ali to sunce je na nebi. Na zemli je zaman išče. Svoje razsvetla-vajoče i segrevajoČe trake z nebe počila k nam. Brez nebe ne ga sunca — Bog je tak odrédo. Brez Marije pa ne ga večnoga Sunca, ki večni žitek dava, Jezuša Kristusa; Bog je odrédo tak. Kak se nikdar ne zgodi, ka bi sunce na toj blatnoj zemli visilo i ž njé blagrüvalo zemelski svet, nego njegovo mesto je čista neba, ravnotak je ne-mogoče, da bi Jezuša v drügom mesti najšli, kak pri Mariji, zato ka je neba za večno sunce naših düš: prečisto krilo Blažene Device Marije.
Večni žitek je pri Mariji. K njej more iti vsake düša, če živeti ščé. Ali živlenje je pa razločno tak časno, telovno, kak düševno. V obilnosti, zdrávji živé eden, v betegi, pomenjkanji te drügi.
Smeh sija z ednoga lica, súzé polevajo drügo. Kuča i palača, cote i svilnata obleke se preminjavajo v pisanoj me-šanici na tom jalnom sveti. I ravno ta razločnost se najde i v düševnom živ-lenji. Eden je bogat v milošči, drügi sirotüje brez nje. Ednoga na svoje Srce ma stišnjenoga lübleni Jezuš, te drügi komaj gléda na njé. Odkod té razlbéek ? Povem vam. Ne živejo zato vsi v obil-nosti düševuom, ka šo ne vsi ednákp Marijini. Ceni bole j¾ što njeni, tem več ma živlénja v sebi. Ona je naime mati Večnoga Žitka,■ Jezusa Kristusa.
Lübleoe, drago düšice, lačne, šteo- , dajoče sestrice moje, raziesane i slabo odete ovčice Jezušove, štere želete ode-beleti od Božje lübezni i živeti popolen, bogat düševni žitek, podajte mi roke, naj vas pripelala i prekdam Mariji, materi večne lübezni i večnoga žitka.
Pa pravite mi, prek smo se dali že Mariji, njej smo se že davno zročili t Ste se, ali ne popolnoma. Na sebe nej ste še pozabiti. Sebe morete popolnoma pozabiti i se ščista prekdati Marija, kak je to Jezuš včino, ki je popolnoma njeni postao. Po njegovom zgledi morete njeni postati. Kak on, tak vi, kakši on, takši vi morete biti v slüžbi Mariji noj.
Kaj je pa on sebi obdržao, kda je njeni postao O Nikaj nej. Ona njemi je dala vse: obleko, živež, celo živlenje, svojega nikaj ne je obdržo. Vísite ščista tüdi vi od Marije. Dobro zarazmite! V toj najmenjšoj reči pitajte njo, kak se naj držite. Prle, kak začnete delati, kühati, si obleko küpüvati, kaj komi davati, zmolite edno Zdravo Marijo ali ovak zdehnite k njej pa jo proste, naj vas presveti, kak bi to i ono poleg njene vole včinili. Ali pazite, hodile na vse pripravni. Mejte stalno, močno volo vči niti vse kaj vam ona navdehnola bo, te dobile njeno presve-titev, ovak ne, nikdar ne. Če se vi štere reči neredno držite, i bi rade
2.
NOVINE
1927 septembra 80
bili, ka bi ona tisto vam navdehnöla, kaj vi želete, ne da vam odgovora; — ona je gospa vsega vašega, ona raz-polaga z vami; če se njoj ve to pra-vico kratiti, ne dobite od nje odgovora: živlenje vaše düše, bo pešalo.
Jezuš je njeni bio. Njegovo telo je njeno bilo. I vaše more njeno biti. Ona je njegovo telo za zveličanje ne-mrtelnih düš v Božjo čast darüvala, v te namen šče i vaše. Včinila je pa to pri njem po trplenji i smrti njegovoj; pri vašem teli ravno to žele. Ne ga zveličanja brez trplenja. Düše se samo po križi rešijo. Vi ste Marijini poslali, naj po vas düše reši. Ne mogoče bo pa to, če ne bodete trpeli. Po * trpljenji po križab, po betegah sprav-late svojoj nebeškoj materi milošče za povrnenje blodnih düš, za rešenje vmi-rajočih i uvicanih düš. Zato bodite pri-pravni trpeti i mreti, keliko i kda to Marija žele. Rana, smrt Marjinih slu-gov je vnogo düš rešila že. Dostakrat njej pravite zato, ka ščete trpeti vse tisto, kaj opa žele od vas za rešenje düš, ka ste pripravni te mreti, kda Bog žele. Ta istinska vola smrt sprex jeti v šterojkoli vüri, v šteromkoli mesti, je najbole dišeča roža našega srca, je najbogatejša njiva i najbole puno drevo za večnd* živlenje. Jezuš je tak bio Marijin. Pripraven je bio mreti v njenih rokah kdokoli za naše rešenje i je to tüdi doprineso, kda je Božja vola bila v svojih mladih letah i je ležao v njenih naročah njena daritev Večnomi Oči prikazana za nas. Smrt Márijine dece sme tüdi samo . takša biti: za diko Božo i zveličanje düš morejo svojo düšo na njenih naročah i zdehnoti. V te namen se zato darüjmo vnogo-vnogokrat Mariji i rečimo: De-vica Marija, vsaki hip sem pripraven trpeti i mreti i zato ščem mreti, naj z svojov smrtjov Boga odičim, düše rešim. Na to nas vči drügi del čisla, žalosten rožnivenec,
, Jezuš je vse Mariji dao, kaj si je prislüžo. Na križi je za vsako düšo pravo obilno milošč i vse te je njoj dao do rok. Skoz njeni rok tečejo t vsako düšo, kak nas vči sveta Maticerkev vse milošče tak, ka poleg navadnoga reda zveličanja se ne more zveličati niedna düša zvün po njej. Ona je kraljica nebe i zemlje na vsake düše, ne more zato niedna k njej, če njoj ona to ne do-püstí. Vse, kaj jaz zaslüžim, tüdi njej morem dati. Vse molitvi,, vse pošte, meše, vse, kaj de se v žitki i po smrti zá mene opravlalo, vse to je njeno i skoz njenih rok naj teče v tiste düše, štere ona pomeni rešiti. Jaz nemam nikše pravice do mojih dobrih del, vse
je njeno. Meni je zadosta to vüpanje, ka mi je vsakše dobro delo z tem da-rüvanjom pred Bogom prijetnejše i ka mi slüži vekšo miloščo za düšo i v toj meri podignjeno vekšo večno slavo v ne-besah. Delavec nema juša zvün plače drügo zahtevati. Nema pravice od delo-davca ešče to zahtevati naj njemi dug tüdi odpüsti, naj ga z povom tistim tüái oklade, pri šteromi dela. Pa čed-nomi težaki to niti na pamet ne pride. Mi smo pa pri düševnom déli tak jako sebični. Zato molimo, se postimo i drüga dobra dela opravlamo naj dobimo zdravje, blagoslov pri marhi, naj se nam dug purgatoriumski odpüsti. Voska srca Člo-večal Pa nam je nej z¾losta svetlo pravo Jezuš: ,lščite predvsem Bože Kra-lestvo, i drügo vse vam bo dodanof* Kralestvo iščimo, svoja dobra dela Mariji dajmo ona je naj obrne na hasek düševen komi i kak je šče. Ona nairae ne more drügo želeti i včiniti, kaj je na vekšo božjó diko i nam na vekšo plačo v nebi. Molimo, prosimo za sebe, za svoje, delajmo dobro kem več i kem popolnej, ali vse to prepüstimo, da-rüjmo popolnoma Mariji. Vse naj njeno bo, naša naj samo ona z svojim Jezu-som, koga mi ž njov šČemo popolno ljübiti i jako blüzi k njemi v nebo priti. Na to nas vči tretji del sv. čisla, odičeni rožnivenec.
Pa bi želela štera düša drügo kak Jezuša_ popolnoma" ljübiti i k njemi blizu t nebo priti? Darüje zato raj se popolnoma Mariji.
Bojna.
Dvanajseto bitje na Soči (Isonzo)?
Sept. 15. Na fronti Isonzo se iz nova oživlja bitje. Pri vesi Selo se Taljanski napad! ne posrečili. Gora Monte San Gabriele pod dgnjom žmetnih štükov stoji.
Vu meseci aug. smo deli streIili 32 Taljanskih letalov, mi smo zgübili H.
Na Flandrskom strelanje s štükami. Po bobnečom ognji so Angluši pri Št. Julien napadali, nazaj so je vrgli Nemci, vlovíeni so ostali vu njihovih rokah.
Pri gošči Chaune so Nemci 300 Francezov zgrabili.
Sept. 17. Pri Isonzo bitje s štükami. Proti kmeči je sovražnik trikrat — brezi sreče —i napado pod gorov Monte San Ga½riele. Honvedje so vu sovražne jarke vdarili i vlovlene pa strojne puške s sebov prinesli.
Na Flandrskom bobneči ogen. Angluši so ne napadali.
Pri Arrasi je sovražnik globoko notri vdaro vu jarke Nemške, nego so sti-rani bili.
Pri Verduni velko bitje s štükami.
Sept. 18. Na Taljanskom fronti smo napade na Bainsizza znak vrgli.
Na Flandrskom, pri Verduni bitje s štükami.
Na Ruskom bojišČi pri Lucki, Kézdi-vásárhely se giblje sovražnik.
Pri- Vanica i Moncelul so Rumuni napadali.
Taljanski generalissimus Cadorna se pripravla na 12. bitje.
Sept. 19. Ruski frank Na obadva kraja doline Ojtoz smo rfazaj vrgli motne Rumunske napade. Sovražnika, šteri je v ednom mesti vu naše pc*sto-janke prišo, smo brž s protinapadom znak vdarili. Njegova zgüba je velika.
Taljanski front. Pri Carzano smo eden tao fronta na čas prek -püstili .Taljani, protinapad barona Konrada se je posrečo, vlovili smo 6 častnikov i 300 možov.
Na Flandrskom. Med goščov Hout-houlst i Sip bobneči ogen.
Pri Verduni so Francozi močno napadali. Te den je pali velko zgübo prineso Francozom.
16 sovražnih letalov je na nikoj prišlo.
Na jugi, na macedonskom so bolgari nazaj vdarili sovražnika.
Kral s nami čüti nevolo ½ojne.
Naj višje lastoročno pismo je vödano, štero se etak glasi:	>
Duga bojna velke daritve prosi od vseh prebivalcov. Da drüžine najžme-tnej pohojene od prišestnih vdarcov občuvam, zapovém, da od spodi ime-nüvani vojaki na fronti na takše meste naj pridejo, šteri) je bolje zavarvano od sovražnih napadov.
1. Edino ostali sin takših družip, iz šterih je že dva ali več sinov spadnolo ali za volo rane ali vu bojni spravlenoga betega mrlo.
2. Oča 6 ali več dece, komi se trbe od dece skrbeti.
Dano v Reichenau 11. sept. 1917.
Kard 1. r.
Poleg toga sin takše družine, štera je že drüge sme vu bdjni zgübilaioča 6 ali več deće se na takše mesto -po-stavi, kde je ne tak velka nevarščina.
Nazaj vu hinterlaad.
Odredjeno je, da čarnovojaki rojeni 1867 — 1868. samo vu hinterlandi — za frontom i etappe — bodejo slüžili.
Poljska Vlada.
Karol kral je blagovolo izdati sledéče 12. sept. dano lastno ročno pismo: Ljübi grof Septicki!
V popunom sporazumom s mojim visokim zaveznikom Njegovim Veličan-
Í917. Fezi‘emhra 30
NOVINE
3.
stvom nemškim casarom ščem, da se obnovitev poljske države hoteči mani-i¾st dneva 5. novembra 1916. tak nadale izvija, da dosegne od težkoga jarkpa odslobodjena dežela — keliko to dopüsti vojni poležaj — že zdaj blagosfovleni razvoj svojih bogatih vedno cvečo.čih kulturnih i gospodar-skih močih.
Za volo težkoga vojnoga časa, vu šterimi živemo, ne ešče mogoče, da bi vstopo iz nova poljski kral, kak nositel starodavne slave krone Pijastov i Ja-gelonov v glavno mesto i da bi spra-vilo vu Varšavi na hasek domovine na demokratičnoj podlagi postavlen ljüd-sko zastopstvo. Nego potrebe naroda želejo, naj stopijo že zdaj na mesto dozdajšujih instiiucij v živlenje pravdö;, dajalni i izvševalnt organi polskega kraljestva, da bo prišla vu glavnom državna oblast v roke narodne vlade. Okupacijskim oblastim bodo pridržane samo one pravice, štere žele vojsko stanje.
Naj sled! te pomemben stopaj bla-goslov božji i naj pripomore, da bo bodočnost slobodne Poljske vu zvezi po lastivnom nagibi s centralnimi drža-vami, štere so deželo rešile ruskoga jarma, srečna i vredna velike prošlosti poljskega naroda.*
Da mo bolee razumili lastno ročno pismo, moremo se spomeniti, da je inda sveta stalo Poljsko kraljestvo. Vu vremeni je na uikoj prišlo i tri vlade so jo raztrgali Ruska, Nemška i Au-strijanska. Tak je spadno Posen, Glasen Prusom, Krakov Austriji, drügi del pa Rusiji. Naši i Nemci so Ruskopolsko pozajeli i za kraljestvo Samostalno vö-skričali. Nego ka de s Polci, ki so pri nas i na Nemškom, to je velko Pitanje, vu šterom se mi i sovražniki naši ešče ne moremo zjediniti.
Ljudovlada (republika) Ruska. >
Ruske glase ne moremo vse" za gotovo vzeti.
Na mesto carske vlade je ljüdovlada vöskričana.
Tak se vidi, da je Kerenskij više ostano, nego njegova zmaga je ešče ne popolna.
Kernilov je ešče na sloboščini i po-govarjanje majo ž njim.
Kerenskij je za predsednika ljudo-vlade vöskričani.
Vojni cio Francozov.
Novi Francoski ministerski predsednik Painlevé je izvijo svoj program.
Či Francuško nadaljava bojno, ne čini iz roparstva, nego čini na obrambo svoje sloboščine i samostalnosti, na
obrambo sloboščine i samostalnosti svetá.
Ka Francuško žele, je želenje pravice. To je želelo Francuško leta 1871, kda je premagano bilo, i to žele i glasi zdaj, kda napadniki sovražni morejo čütiti moč njegovoga orožja.
Elsas Lothringo nazaj dati Franco-zom, kvar od sovražnika včinjeni na domestiti, mir napraviti, šteri ne de težo niti močne, niti slabe narode — to so cili Francuškoga naroda.
Dom i svet. — Glási.
Novi vojni dühovnik. Odbor Matjaš Hilar, franciškan z Črensovce, je po-zvan med vojaške dühovnike. Deveti naš človek opravlja že radostno teŠko vojaške dühovniško slüžbo. Želemo njemi obilen blagoslov Srca Jezusovoga.
Iz Misijonov. Srčna dobrota moha-medanskoga deteta se večkrat odkrije po nežnoj priprostosti. Mala Kelsumka je šopek nakitila iz vijolic pa ga je z temi. rečmi dala sestri sakristijanki (štera je v sakristiji ali segeštiji slüžbo zvršavalá): „To mate sestra pa ga dajte v roko Jöžefovomi Jezušek!*
„V kakši namen Kelsumka?* .Sestra, kaj je to namen ?“
„Ti té šopek Jezušeki daš pa njemi poveš: Jezušek, jaz ti prinašam te ko-rine, da bi mi podelo milost, štero želem... na priliko, da bi zavstino vrla bila. Milost, štero prosiš, to j je tisti namen, v šteroga šopek ponüdiš.*
„Te pa jaz dva namena mam, sestra: 1. naj moj brvt krščenik postane i 2. naj boš ti vrla sestra*.
Flačajte, dužniki, zaöstano naročnino.
Zaduja štrtina leta se je začela, pa jé, ki še filera ne plačao letos naročnine. Opominamo vsakoga tü pa še posebi v pismi. Ki pohitroma ne plača naročnine, brez vsMiljenja njemi stavimo Novine.	Vredništvo.
Teško je ranjen Karh Štefan, 18. dmbr. z Doličov 10. Septembra. Na-znano Karh Ferenc, desetnik.
Kukorice slobodno vsaki küpi kjekoli za svoj doma či posel do 31. oktobra. More pa meti dovoljenje od občinskoga poglavarst?a, štero more oddájalci kukorice prekdati. Ki zvün vesi küpi ku-korico, more dovoljenje prositi za njéni prévoz. Nišče ne sme več kukorice odati, kak polovino svojega višešnjega pova. Cena kukorice zlüščene je do 1. Nov. 42 kor. 50 f., Novembra 43 kor., Dec. 43 kor. 50 f. Novembra se začne rekvirácija i če bi što svojo odvišno kukorico že zlüščo, stučke (kocenjé) li more prek dati.
Slovo vzeme od staršov, bratje, ma-mice, sosedov, rodbine Peterka Ferenc, telefoništa 20. dpp. z Rakičana. Z žalostno srcom pravi „zbogom“, milo misli na svoj dragi rojstni dopi, kje je kak ptičica preživo svöja nedužne leta pa prosi molitve vseh, naj ga Srce Je-zusovo vsé močno zaprtoga drži, ka ne de grešio, de si nebo slüžo, zda de se za zemljo vojsküvao.
Slika z bojiŠČa. „Z veseljom dobim do rok redno M. List in Novine. Čiteo sem v teh zadnjih, ka vmira lepi po-božen vogrski tedenski list „A Sziv“. Ne čüda. V velikoj vnožini se pošila sem, a nišče ga ne pogledne. Pravijo: pop lehko piše itd. Mi Slovenci njim ga pa ne moremo gordržati. (Slovenci tak dosta davajo na pomoč vogrskomi dobromi tisti. Vsaki oktober se v te namen pobira v cerkvi. Naš slovenski tisk je z teh penez prle* ni pisanoga filera ne dobo, samo zaduja tri leta nekšo drobtinico na večkratno našo ponizno prošnjo. Vrednik.) Ve gda ži-dovskiva časnika ,Az Est* ali ,Pesti Napló* prideta, jé tedar veselje. Dü-hovnike pač strahovito sovražijo mnogi, (Hüdi düh ravnoto dela. Vr.) Nas Slovence naše pobožne Novine tolažijo. Komaj čakam pondelek, kda prido. Te že poiščem v vsakom koti gor, kje bi se najšo Slovence, ka bi njemi je v roke dao, naj se veseli svojoj maternoj reči. Na veliko tolažbo so nam. Iz srca Želemo naše raalomi tisk! stane viten ob-stanek. V te namen prosimo mi vojaki vas dragi domači, ostanite naročniki Novin i M. Lista pa še drüge prido-bite, naj žive naša mila materna več, štero nam je Bog dao, pa prosimo tüdi vaše mölitve za mir." Edšidt Jožef, p. 26. pp. z Gederovec i, pajdaši.
Grah, hajdina. Ki pova grah, lečo, hajdino, či iz šteroga steč pova ma eden metercent ali više, more notri zglašiti do 20. sept.
More zglašiti:
1. Kelko ma:
2. Kelko obdrži na domači posel.
Iz graha lehko obdrži na glavo i na mesec edno kilo, iz hajdine pol kile.
3. Ka njemi više pride.
Što ešče ne zmlaío, more zglašiti, kelko se vüpa dobili.
Imenüvani pot do 19. sept. štoj šteč slobodno küpi.
Cena:	.	, t\•
Grah 100 kil’ , .	.	.	.	60	K
Beli grah 100 kil	.	.	.	65	„
Leča 100 kil ....	80	„
Hajdina 100 kil	.	.	.	130	„
Pri odavanji od 100 kil menje vsaka kila 15 filérov dragša.
Vkradnjena svinje. Vu Malih Dolen-cih so svinjo iz hleva vkradnoli pri ednoj dovici. Küretino kradnejo na vse kraje, — divja svet.
Prememba vlovienih. Namestnika Ru-skoga i našega Rdečega Križa so od-ločili vu Stockholma da vu krajini Pinsk neutralno zono vöpoiščejo, kde se naši i Ruski vlovleni premenijo. — Premenijo se, ki na plüčah beteg majo, — tuberkoloziš — i ki so žmetno ranjeni.
Ogen v Šalevcih pri Büček Bakarski kovači. Brž so v pamet vzeli i poga-sili, nego seno (50 meterc.) na branp zgorelo.
Bratva krumpišov. Kda so zreli krumplni, ta je slobodno kopamo? Či se nad posühši, žuta grata. Teda več listje ne more vogelne kisiline v sebe vzeti iz zraka. Polem se krumplni, kak šteč dugo bodejo vu zemli, od-zvünaj več ne hranijo. Drügo zna-
4.
NOVINE
1917. ,-pptemhr i 50.
menje zrelosti, či se krumplni radi dolipüstijo. Či je more trgati, ne so zreli. Rani krumplin je zreli prvo Ío-lovico septem fara, kesen pa vu začetki oktobra. Kak mo jekopali? Na to íno-remo paziti, da je sühe vu klet ali vu zemenico spravimo. Kem bolje so sühi, tem menje se nam trbe bojati, da :do gnilili.
Včasi na njivi je razločimo prebe-remo.
Za semenso najboljšisrednji krumplni. ... Gnile krumplne vu grabo na nj^vi zakopamo ali je s nadjov zaigemo. či je na njivi nibavamo, klice betega vu njivi ostanejo.
Odpeljani se zvonovi Budinski, Mar-kovski. Notri sb vzeti-kda za 4 korone.
Svinje de rekviraiivaln. Na skori pride red, da se svinje pod zapor vžemejo. Vsaki de slobodno 'na svojo fnotrebčino svinjo krmo, či je držina vekša od o oseb, de slobodno dve sVinji krmo. Kukurco kde šteč lehko küpi. Kak dugo i po kakšoj ceni — se že vödsj. Od dve več1 svinj krmiti de samo s dovolenjom r podžupana slobodno. Za krmienje potrebno kukurco "Vojni Pov da vö. Zato je pa celi kukurčen pov vu cefdtii1 orsági pod zapor vzeti.
Breimesni dnevi so za volö'poínanji kanja krme na Vogrskom odpravleni.
Tovaje — esojeni. Kraljeska sodnija je 13. t. m. razglasila sod vu tatiji Čahuk Karola i 9 pajdašov. Leta 1916* so ceIo Mörsko krajino vu strah! držali. Vkradnoli so vse: gvánt, pitvino, jest-vino, šker. Sodnija je vkraj vzela blaga več jezer koron vrednoga, cele kóla so se napunile, Cahuk Kard je osojeni na vozo 6 let, Lepoša István na 6 let, Horvat Janoš úá 3 leta, Horvat Jožef; na 6 let, Lepoša Ivan na 4 leta, žene Čahük Karola i Lepoša Ištvana na 4—4 mesece. Osojeni so apelacijo notri dali.
vkrepčévalne, téč-ne in žejö gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, meta, pomaranče straioica in viinja. Neuspeh izkljüčen. Ta domaČa pijača se pije po íéti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčni ni na vodikom stanejo K 12 pošt-nine proste proti-povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo* Velikansko vrednost, ker se delavci s kat pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmoinesti
Janez Grelich, drogerija »pri angeiju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Jaboka i kaj drügo,
i— Čüo sam, ka jaboka mate za Odajo.
— Mam. Kak je küpügeš?
— Za 80 filerov.
— Ve pa v varaši so po 90 filerov.
— Da pa ta je daleč pelati, k nam pa bliže.
— Te pa či je bliže ali dale — to tüdi vi tržci za peneze računate. Kak bi to bilo, či je bliže, te more falejše biti. Ne dam te tak.,,
— Ve pa je to Iepa cena.
• — Istina, da pa tüdi ne tvoja1 vrednost. Či je včasi po 20 fílerah kiipiš, je odaš po dragoj ceni.
* s *
Lüdje vse na peneze obračajo. Li kak najveć si ščejo spravili. Dobro je, dobro. Penezi morejo biti, brez! njih se nikaj ne da küpiti. Da pa zato slednjo jaboko tüdi ne trbi odati.	/•
Redite si most, jeci, tropine zabijté vu lagve. Glasi so bili, da po me mogli tropin žgati. Pa či včasi tak bode, — tropine se ponttcajo za krmo. Drügi pa sühšijd tropine. Dobra krma tak tüdi. Sühšte jaboka, fcrüške.
Pride pali leto, ka uika ne de sadü. Teda dobro spadne ešče süha loška hrüška. ■
Poznara jas ednoga gospod^, ki je velki prijatel jabočnice. Pred dvema le-toma, kda je tüdi dosta sadü . bilo, je napravo kakši 40 akovov. .Pitali so ga za edqo leto prijatli, ka ceniš liter.
— Osemdesét filerov;
— Ve pa je vino 1 kor. 60 fil.
— Naj bo, ešče več bode. *.•
Pa je tak bilo. Letos ešče jeci je 60 filerov košto.
Zato pa poštüjte sad. Ne püštite, da bi vam preišo.
Nego najvekša nevo!a je, da se lüdje za posodo ne poskrbijo. So jo stari vertovje, pa samo ništenie bučkice majo.
Dosta se siromacje tožijo, da ne morejo silja dobili. Bogaci, prej, ne ščejo dati. Raj živini kühajo. Vu drügo ves Odajo za vekšo ceno, siromaki vu vesi pa ne voščijo. Pa bi mi tüdi plačali, — tak pravijo.	,, ,,,
Ki ma, on etak guči: či odam pšenice za 50 kor., ka je meni tü plačano, da samo mlatitev ročna me ko-šta 7 — 8 koron. Či bi ma tistoj njivi, kaj šteč drügo meo, bi meji trüdi bolje plačani bili. Pa kak bi njemi dao, da ga na delo ne morem dobili. Na žetvo bi lehko šo, bi si pris!üžo 9 —10 me-trov. Nego tak pravi: Peneze mam, silje je ne drago pa si küpim.
Bojna je vse žlebe odprla. Vse div-jost, vse hüdobija lüdih je odprta tak pri bogacah, kak pri siromakah. Pa te ešče to vse na svetlost ide, nikogá je več ne sram. Inda sveta ki je k%j vekšega gučo, je ali nori ali lagoji človek bio.	i
Ne de tak vsigdár, kak je bilo.
Ne povesi obvüpano, národ, glavo! s Ne de tak vsigdár, kak je bilo! ,
Stoj močno na svétih, starinskih tlej, V lepšoj bodočnosti vüpanje meji
Razrűšene znova zozídamo cerkvi | I pesem de hválna. donela na glás.
I vsáko pogášeno, pűsto pgnjišče Z novim de ognjom segrevalo nás.
Zdaj v kučici vsákoj žalost prebíva I puni so cintori novi grobov;
Trétjo že leto pokápamo vedno,
I čűjemo vedno mrtvačkih zvonov.
Zdaj zobston nam sunce v sprotolji, v leti Z. p)ávoga, néba toplo žarí: g Dnévi so npši mráčni, obláčni,
I síva nas megla dűši, dati.
Al’ vörte mi drági moj! vojáki 1 Konec de. enkrát trpleoja, nevol! Pridejo svétki znova veséli 1 britki v očáj vaši skúz več ne bo!
Zamuknejo teda pogrebni zvonovi I samo mo svétešne čtli zvoné.
Na cintoraj novo zakríje iivlenje, Tráva, koriniće gole grobé.
Tečas minéjo mantre nezmerne, Telesne zacelijo rane skeléče,
I včűnejo žalostnim dűšne bolezni, Stáre na src! rane grízéče.
Zdaj trda okoli nás kmica vladűje I slepa nas megla áküčáva, daví;
Te snrice z vedríne jásno zasíja I kmica i megla se brš razkadí.
Po vsej etih mokaj i divjih vihéraj,
V bodočem nam sprotolje novo zorí, Kak slednji trák sunca i zarja večer na Po grozi nad zlámanim gájom gori.
Ne de tak vsigdár, kak je bilo!
Ne povesi obvüpano, národ, glavo!
Stoj močno na svétih, starinskih tlej,
V lepšoj bodočnosti vüpanje miej! . j	8inek Martinek.
Njromatoti O Egybázmeg vei K <hvyvnyomdia gyoresajt6jáli, Sdblm6h8Btitgaa