TEDNIK KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. &> b. LETO XIX. / ŠTEVILKA 14 CELOVEC, DNE 6. APRILA 1967 CENA 2.- ŠILINGA Koroški visoko šolo O tem vprašanju se je obširno bavil v dunajski »Die Presse« z dne 3. aprila 1967 sodelavec omenjenega dnevnika Herbert Nedoman.sky. V to smer gredo njegova gledanja: Avstrija ima premalo akademsko izobraženih moči. Do leta 1970 bo manjkalo 30 tisoč visokošolskih absolventov. Tudi zvezna dežela Koroška se bori za pravico, da bi dobila svojo lastno visoko šolo. Zadevo je lani parlament v soglasju vseh strank tudi potrdil. A kljub temu se stavljajo koroški visoki šoli na pot zapreke, kar jasno priča, kako težko je želje kake zvezne dežele spraviti v sklad z obče-avstrijiskimi interesi. Univerzitetna mesta, posebno Dunaj, so že od začetka gledala z ljubosumnostjo na stremljenja zveznih dežel po ustanovitvi svojih visokih šol. Tako je bilo s Salzburgom, ko je najavil popolno univerzo. Isto se je ponovilo z Linzem, ki je zahteval svojo visoko šolo za socialne in gospodarske znanosti. No, in sedaj se prav tako godi Koroški (Celovcu). Tega dejstva, da Celovec vztraja na ustanovitvi visoke sole za socialne in gospodarske znanosti, na Dunaju, kjer načrtujejo celotno avstrijsko visokošolsko politiko, nočejo brez pomisleka sprejeti'. Nihče ne more Koroški očitati, da ne bi svojega visokošolskega načrtovanja temeljito raziskovala. Tu lahko celo opozorijo, da so, potem ko na Dunaju sprva o teh načrtih niso hoteli nič slišati, pozneje le pokazali razumevanje. T. ako je list AViener Zeitung« dne 13. decembra leta 1964 zapisal, da° ima gospodarsko-znamstvena visoka šola v Celovcu stvarne možnosti, predvsem, če bi se združila s konzularno akademijo. V juniju leta 1965 so se uradniki^ prosvetnega ministrstva seznanili s koroškimi načrti, o katerih so bili polni hvale, tako da so 'potem sami zagovarjali gospodarsko-znanstveno visoko šolo in načeli vprašanje, če ne bi morda uresničitev koroškega načrta, in to še spričo lastne pomoči, bila za državo cenejša kot pa izgraditev obstoječih zadevnih zavodov. Premišljeno so v Celovcu sprva opozorili na to, da je bilo mesto še pred sto leti dolgo časa akademski izobraževalni kraj za teologijo, Elozofijo, medicino, pravo, matematiko in liziko. Dalje so tudi dokazali, da mesto danes s svojimi 70 tisoč prebivalci in svojimi kulturnimi ustanovami, kot na primer gledališče z manjšimi odri, muzeji, knjižnicami, številnimi šolami 'različnih vzgojnih tipov, konservatorijem, teološkim seminarjem, predstavlja močno izobraževalno središče. In nazadnje so še dokazali, da prav v Celovcu konča svoje študije, v primerjavi z drugimi zveznimi deželami, visoko število maturantov. Potem so pristojni koroški krogi opozorili še na dejstvo, da je treba zaradi velikega zanimanja za gospodarske vede, zlasti se spričo velikega števila trgovskih akademikov, m pa ker je resnična potreba po strokovno izobraženih močeh na Koroškem, zahteve dežele po visoki šali. naravnati v čisto določeno smer. Spomenica, katero so koroški zastopniki predložili prosvetnemu ministru, je bila podkrepljena še z upravičenimi dokazi. Kakor prej Linz, tako je sedaj Univerzitetna zveza dokazala prosvetnemu ministru, da bi bila dežela in Celovec pripravljena takoj prispevati 50 milijonov šilingov za posestvo in ustanovitev zavodov, učilnic in domov za profesorje. Da pa bi svoje zahteve po ustanovitvi visoke šole za socialno-gospodarske ^vede še podkrepili, so naprosili še visokošolskega profesorja Hansa Krassenskega, prorektor- Dajmo narodu dobrih učifeijev Prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič je pred kratkim ponovno poudaril važnost šolanja učiteljskega naraščaja za obvezno šolstvo. Minister se bo letos obrnii pismeno na vsakega maturanta, da ga povabi, naj se odloči za učiteljski poklic. Ob zadnjem bivanjn na Koroškem je govoril g. minister celo o tem, da bi skrajšali v Avstriji študij srednješolskih učiteljev. V zvezi s prizadevanjd po lastni univerzi na Koroškem, pa je tudi slišati, da bi imela visoka šola za šolanje srednješolskega učiteljstva največ izgledov za čimprejšnjo uresničitev tega za Koroško tako potrebnega načrta. Učitelje so doslej; šolali na učiteljišču. Ob koncu tega šolskega leta bodo zaključili svoje študije na tem zavodu zadnji učiteljiščniki. Od začetka šolskega leta 1968/69 dalje pa bomo imeli v Celovcu dvoletno Pedagoško aikademijio. Vanjo bo mogel vstopiti vsak maturant višje šole, n. pr. gimnazije. Kdor bo želel postati po študiju na Slovenski gimnaziji učitelj (ali učite- Indija si hoče sama pomagati Nova indijska vlada, ki ji predseduje gospa Indira Gandi, je objavila program, ki vsebuje načrt, da se v desetih letih preneha odvisnost Indije od tuje gospodarske pomoči. V okvir tega načrta spadajo tudi ukrepi za omejevanje rojstev. Predsednik Radakrišnan, ki je prebral program vlade v parlamentu, je sporočil, da namerava vlada storiti vse, da v letu 1971 ne bo več odvisna od tujine glede prehrane. Prav tako bo vlada storila vse mogoče, da zaustavi dviganje cen najnujnejših proizvodov. Prav tako je sklenila izvajati program družinskega načrtovanja z namenom, da še zmanjša število rojstev od 40 na 25 promilov, in to v čimkrajšem času. »Naše prebivalstvo je preseglo število pol milijarde, in to je znak nevarnosti, ki ga ne moremo spregledati,« je dodal Radakrišnan. V zvezi z zunanjo politiko je predsednik ZDA naj napravijo prvi korak k miru Amerika si lahko privošči mirovno pobudo Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je v pogovoru s časnikarji izrazil željo, naj bi se skupina držav združila, da izda poziv za premirje v Vietnamu. Te države bi morale določiti trenutek, ko naj bi premirje stopilo v veljavo. U Tant pa ni povedal, ali ima že v mislih, katere države naj bi to storile. Rekel je, da bodo o tem razpravljali med njegovim štirinajstdnevnim (pot je nastopil v torek) potovanjem po raznih azijskih državah. Na koncu je izjavil, da ne verjame, da bi bili mirovni pogovori mo- ja Visoke šole za svetovno trgovino na Dunaju, da je v svoji študiji zbral dokazni material, na podlagi katerega so z ozirom na veliko potrebo po akademsko izobraženih močeh dani vsi pogoji v primeru koroške visoke šole. V tej zvezi se omenjajo namesto gospodarske visoke šole še drugi predlogi: Koroška visoka šola za izobraževanje srednješolskih učiteljev (potreba bi bila dama); premestitev visoke šale za poljedelstvo z Dunaja v Celovec (Dunaj ni za to preveč navdušen); ustanovitev medicinske akademije (proti temu je iz konkurenčnih ozirov univerza v Salzburgu); poskus, da bi ustamo- Ijica) bo vstopil po maturi na Pedagoško akademijo. Na njej bo predvideno tudi določeno število ur za slovenščino in metodiko dvojezičnega pouka. Medtem, ko se j.e šolal učiteljski naraščaj za dvojezične šole doslej na celovškem učiteljišču, bo pridržano šolanje tega naraščaja torej v bodoče izključno le Pedagoški akademiji. Z gradnjo Pedagoške akademije bodo sicer šele v dogledni bodočnosti pričeli. Vendar bodo zvezni in deželni krogi poskrbeli prehodno za prostore tako, da bodo mogli na podlagi nove avstrijske šolske zakonodaje začeti redno s poukom na Pedagoški akademiji tudi v Celovcu z začetkom šolskega leta 1968/69. V letošnji jeseni pa bodo v Avstriji nadaljevali zaenkrat tudi še s šolanjem učiteljskega naraščaja v okviru enoletnih tečajev za maturante. Taki tečaji bodo v prostorih dosedanjega učiteljišča v Celovcu. Zato opozarjamo tudi tem potom starše, ki imajo v osmem razredu gimnazije ali na Tr- poudaril indijsko politiko nevezanosti. Dodal je, da se vlada glede Vietnama drži že prej določene politike. Dalje je Radakrišnan izjavil, da se bo vlada trudila, da doseže stanje odnosov popolnega razumevanja, dobre volje in prijateljstva s Pakistanom. Omenil je, da so dejanja Kitajske še vedno največja ovira za izboljšanje indijsko-kitaj-skih odnosov. Notranji minister čavan je izjavil, da bodo s prvim aprilom ukinili izjemno stanje v vsej državi, ki so ga razglasili med vojno na indijsko-kitajski meji leta 1961. Prvikrat v zgodovini indijskega parlamenta je bilo skoraj pol dvorane prazne. Skoraj, vse opozicijske stranke so namreč sklenile bojkotirati predsednikov govor. To so sklenili iz protesta, ker je bila sestavljena vlada kongresne stranke v državi Rajastan, kjer ima združena opozicija večino v skupščini. goči pred prekinitvijo bombardiranja Severnega Vietnama in pred ustavitvijo sovražnosti. U Tant je izročil tisku izjavo, v kateri poziva Združene države Amerike, naj enostransko uveljavijo ustavitev sovražnosti, ki jo je on predlagal prejšnji mesec. Sklicujoč se na podoben predlog senatorja Clarka pravi U Tant: »Združene ameriške države, z močjo in bogastvom, s katerima razpolagajo, lahko sprejmejo to pobudo. vili v Celovcu univerzo za znanstveno raziskovanj e. Za ustanovitev športne visoke šole pa govorijo zopet pokrajinske odlike. In končno je še predlog profesorja Wailterja Strzygowskega, naj bi v Celovcu ustanovili mednarodno visoko šolo za turizem in rekreacijo (oddih). Na podlagi vsega tega omenjenega hoče Celovec postati visokošolsko mesto, Koroška pa bi rada svojo potrebo po akademsko izobraženih močeh sama krila iz svoje dežele. Tako bi zadobilo kulturno, gospodarsko m politično življenje prepotrebnih dmpul-zov. govski akademiji kakega sina ali hčerko, da ga pošljejo, ako čuti veselje do učiteljskega poklica, v tečaj, ki mu bo omogočil, da bo stal že v enem letu sredi svojega poklicnega delovanja. Naš narod potrebuje dobrih učiteljev, rabi sploh učiteljev in učiteljic. Potreba po učiteljskem naraščaju je tudi na dvojezičnih šolah pereča, kljub temu, da se je v povojnih letih mnogo fantov in deklet odločilo za ta poklic ter doseglo usposobljenost za poučevanje na dvojezičnih šolah. Ti učitelji uspešno delujejo na ljudskih in glavnih šolah našega ozemlja, vzgajajo mladino za življenje, jii posredujejo znanje obeh jezikov, vlivajo v njih srca spoštovanje do materine besede, jih vzgajajo k strpnosti ter medsebojnemu spoštovanju, pripravljajo mladino na njene naloge, ki jih bo enkrat vršila v službi svojega naroda, dežele in države, v službi človeštva. Lepše naloge kot vzgoja mladine ni. Poleg rednega tečaja maturantov, za katerega se je treba pozanimati v pisarni celovškega učiteljišča, pa bo od jeseni dalje tudi v šolskem letu 1967/68 večerni tečaj za že v poklicu stoječe fante in dekleta z maturo. Tudi poročeni morejo večerni tečaj obiskovati. Naloge, ki nas čakajo v bodoče med našim ljudstvom, na našem ozemlju so velike. Vzgoja našega človeka je med njimi ena OBJAVA V soboto, dne 8. aprila 1967, je na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu od 13. do 16. ure »Dan staršev«. Ravnateljstvo najpoglavitnejših nalog. Ta vzgoja se začne v družini, nadaljuje v šoli ter kasneje pri šoli odraslem človeku. Učiteljstvu je poleg staršev in duhovnikov naložena tozadevno velika odgovornost. Je pa učiteljski poklic lep poklic. Saj ti je dana kot vzgojitelju možnost, da oblikuješ, vzgajaš in sousmerjaš mladega človeka za življenje in bodočnost. Moji predlogi,« pravi U Tant, »so bili seveda namenjeni obema stranema istočasno, da bi dosegli ustavitev sovražnosti. Vendar smo v slepi ulici. Toda zdi se mi vedno bolj očitno, da se iz te slepe ulice lahko rešimo in da lahko dosežemo konec te vojne, ki postaja vedno bolj tragična in uničujoča, samo če ena ali druga stran pokaže modrost, pogum in človečanstvo, da stori prvi korak, t. j. da enostransko ustavi sovražnosti in strelja samo, če je napadena. Iskreno moram reči, da se strinjam s senatorjem Clarkom v mnenju, da si Združene ameriške države lahko dovolijo podoben korak, tudi če predstavlja za ZDA tveganje, ki pa je po mojem mnenju omejeno.« Ameriški zastopnik v Organizaciji združenih narodov Goldberg je izjavil, da Združene države Amerike sprejemajo U Tantov načrt brez pogojev. Goldberg je dodal, da ameriška vlada v celoti sprejema tri faze načrta. V svojem odgovoru je ameriška vlada izrazila upanje, da se bodo »naglo začeli pogajati« o ustavitvi bojev. Vendar Združene države niso mnenja, da je treba začeti mirovna pogajanja pred ustavitvijo sovražnosti, in hkrati so pripravljene udeležiti se vseh pogovorov tudi med nadaljevanjem sovražnosti. Na koncu pa je Goldberg posvaril pred pretiranim optimizmom glede rešitve. Politični teden Po svetu NOV PAPEŽEV POZIV SVETU Zasebna lastnina le v blagor človeštva Revolucije prinašajo samo krivico V torek, 28. marca, je bila objavljena obsežna, že nekaj časa z napetostjo pričakovana enciklika sv. očeta Pavla VI. »Popu-lorum progressio« (Napredek ljudstev), ki se nanaša na vprašanje razvoja, zlasti v tako imenovanem »tretjem svetu«. Enciklika je razdeljena na uvod in dve poglavji. Sv. oče je v torek podpisal v svoji zasebni knjižnici pet izvodov, ki so namenjeni glavnemu tajniku Organizacije združenih narodov U Tantu, ravnatelju UNESCO (Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo Maheuju, ravnatelju FAO Svetovna organizacija za prehrano in poljedelstvo) Senu, predsedniku »Justitia et pax« kardinalu Royu in predsedniku »Caritas internationalis« msgr. Rodhainu. Gre za pet ustanov in organizacij, ki so v encikliki imenovane in ki se zanimajo za ■vprašanja, ki jih enciklika obravnava. Enciklika je zelo obsežna: objavljena je na desetdi straneh in dveh stolpcih vatikanskega dnevnika »Osservatore Romamo« ter je razdeljena na uvod, na dve poglavji, ki se nazivata »Za vsesplošen razvoj človeka« in »Za solidarnostni razvoj človeštva« ter končno na zaključni poziv. V uvodu je rečeno, da so socialna vprašanja dobila svetovni obseg in da to pred-stavlja najvažnejši pojav, katerega se moramo vsi zavedati. Nato se enciklika sklicuje na ugotovitve papeža Janeza XXIII. iir na koncil ter končno na obiske Pavla VI. v Latinski Ameriki, Afriki, Indiji in v OZN (Organizaciji združenih narodov). V uvodu je končno rečeno, da so v deželah v razvoju nujno potrebne spremembe, globoke reforme in da se morajo katoličani zavzemati, da se v te reforme vključi evangelijski duh. Prvi del je posvečen splošnemu razvoju človeka in navaja med zahtevami človeka današnjega časa potrebo po zagotovitvi obstoja, zdravja, stalne zaposlitve. Njegovo polno sodelovanje pri odgovornosti brez pritiska. Glede kolonializma pravi enciklika, da je treba pniznati, da so kolonialne sile mnogokrat skrbele samo za svoje interese, za svojo silo in svoj prestiž in ko so se umaknile, so pustile področja, v katerih je gospodarski položaj težak, saj je pogosto odvisno samo od ene kulture. tiranijo, ki traja dalj časa in ki resno krši osnovne pravice osebe ter nevarno škoduje skupnim koristim dežele«. Posebno poglavje z naslovom »Reforma« pa govori o nujnosti, da se pogumno prične boj z nepravičnostmi, in poudarja, da zahteva razvoj pogumne in globoke novosti. Pobuda posameznika je nezadostna, saj je nevarnost, da se samo poveča bogastvo bogatih in revščina revnih. Potrebni so torej programi in je dolžnost javnih oblasti, da izberejo in tudi prisilijo k ciljem, ki jih je treba doseči, z ustreznimi sredstvi. Pri tem morajo skrbeti, da pritegnejo zasebne pobude in »se izognejo nevarnosti popolne kolektivizacije, ali popolnega načrtovanja, kar bi z negacijo svobode izključilo uveljavitev osnovnih pravic človeške osebnosti.« V okviru vprašanj' razvoja obravnava enciklika 'tiudii »demografsko eksplozijo« in pravi, da je 'točno, da pogosto demografski razvoj ustvarja nove težave pri splošnem razvoju, ker število prebivalstva hitreje narašča kot razpoložljiva sredstva, tako da prihajia do skušnjav, da se na drastičen način zavre demografski razvoj. Na vsak način pa lahko javne oblasti v okviru svojih prilstojmošitd pomagajo z ustreznimi infor-maoiijami in 'primernimi ukrepi, »ki pa morajo biti v skladu z moralnimi zakoni in morajo spoštovati svobodo parov«. V drugem delu je govor, da ne more biti polnega: razvoja človeka brez razvoja človeštva in se zahteva bratstvo, kil, se nanaša predvsem na tiste v boljših pogojih, od katetrih se zahteva: dolžnost solidarnosti fn torej pomoči, ki jo morajo bogatejši narodi dajati državam v razvoju. Dolžnost socialne pravičnosti in 'torej pravičnejšo trgovinsko izmenjavo med močnimi din šibkimi narodi. Dolžnost svetovnega usmiljenja in torej rUapdri, da se ustvari svet, ki bo boljši za. vse. Na osnovi iteh treh zahtev se naito deli celotno poglavje. V poglavju, ki se nanaša na pomoč šibkim, je rečeno, da ne gre samo za zmago nad lakoto in borbo z revščino, ki je sicer nujna, toda je nezadostna. Gre za ustvaritev sveta, v katerem bo vsak človek, ne oziraje se na pleme, narodnost ali vero lahko polno živel, »kjer svoboda ne bo samo prazna beseda in kjer bo lahko revni Lazar sedel za isto mizo z bogatinom.« Enciklika pravi, da je treba ponovno poudariti, da morajo viški bogatih dežel služiti revnim. Pri tem bodo bogati prvi imeli koristi, »saj jih bo drugače sodil Bog in sami ne bodo izzivali jeze revnih z nepredvidljivimi posledicami.« Premagati je treba nacionalizem in rasizem Pri obravnavi sredstev se enciklika sklicuje na papežev predlog, ki ga je izrekel v Bo;nbayu, ko je predlagal ustanovitev velikega stetovnega sklada, s tem da bi se znižali stroški za oborožitev v korist pomoči revnim. Samo z mednarodnim sodelovanjem in s skupnim skladom se lahko premaga brezplodno tekmovanje in se lahko ustvari učinkovit in miren dvogovor med vsemi narodi. V drugem delu enciklika ostro obsoja nacionalizem in rasizem in poudarja nevarnosti', ki iz njih izhajajo. V zaključku ■enciklike ne poziva samo katoličanov, temveč tudi kristjane, vse verne in »vse ljudi dobre volje«, ter tudi ljudi, ki ne verujejo, naj se trudijo za medsebojno pomoč med narodi. Nato so posebni pozivi naslovljeni še na državnike in na tiste, ki so v neposrednem stiku z javnim mnenjem. 74. poglavje govori o oboroževanju in o pohvali državam, kjer se lahko vojaška služba zamenja tudi »s civilno službo«. Enciklika je naletela na živahen odziv v svetu. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant jo je pozitivno ocenil kot »zelo pameten poziv«, da se ustvari svetovni sklad v korist držav v razvoju s sredstvi, ki jih industrializirane države porabijo za oboroževanje. U Tant je tudi poudaril, da so zaključki enciklike v skladu z raznimi resolucijami OZN in njenih organov. SOVJETSKO IN NEMŠKO MNENJE O FRANCOSKIH VOLITVAH Sovjetska agencija Tass izraža v svojem komentarju-zadovoljstvo zaradi uspeha levice pri drugem delu francoskih volitev. »S svojim glasom, piše agencija, so hoteli volivci pokazati naraščajoče nezadovoljstvo za zmanjšanje proizvodnje na številnih sektorjih industrije, zaradi nevarnosti brezposelnosti, zaradi zmanjšanja kupne moči delavskega razreda, zaradi krize v gradbeništvu in v šolstvu. Degolisti in leva opozicija, nadaljuje Tass, imajo isto zunanjo politiko, tako da izid volitev ne postavlja v ospredje direktiv predsednika na tem sektorju. Predstavnik bonnske vlade Ahlers je na tiskovni konferenci izjavil, da je po mnenju njegove vlade izid francoskih volitev »dobra podlaga« za nadaljevanje sodelovanja s Parizom. in pri nas v Avstriji V sedanjem razdobju socialno-gospodar-skega razvoja obstaja mehanizem, ki še zaostruje razlike v življenjski ravni. Bogata ljudstva se naglo razvijajo, zelo počasen pa je razvoj revnih. To zaostruje neravnovesje, saj si nekateri prilaščajo viške hranil, drugi pa trpe pomanjkanje in imajo težave s svojim izvozom. Istočasno so se socialna nasprotja razširila dn so doibila svetovmi obseg. Nezado-volj.stvo je sedaj zajelo tudi povsem kmetijska področja, pri čemer gre tudi za »škandal« izrednih razlik ne samo glede uživanja dobrin temveč tudi pri izvajanju oblasti. Ponekod oligarhija (pri Grkih vlada peščica najuglednejših aristokratov) uživa prefinjeno civilizacijo, večina prebivalstva pa je revna. Večina človeštva živi v revščini V tej zvezi se v encikliki opozarja na »ustvarjalce iluziji« in '»nevarnosti silovite reakcije ljudstev in prevratniških agitacij, ki lalhko zdrknejo v totalitarne ideologije«. Glede zasebne lastnine se ponavlja stališče, da nihče ne sme obdržati zase, kar presega njegove potrebe, in da se »pravica do lastnine ne sme izkoriščati v škodo skupnih koristi«. Kot posledico je torej mogoče v nekaterih primerili izvesti razlastitev. V tam okviru enciklika tudi ipolemizira s kapitalizmom, ki ima za izključna motor družbenega razvoja dobiček dn za vrhovni zakon gospodarstva konkurenco. Tak liberalizem brez zavor vodi k diktaturi. Zato je treba pohiteti. V istem poglavju je nato ponovno govor o »revolucionarnem uporu«, ki je vir novih nepravičnosti in ustvarja nova nasprotja in nove ruševine. Vendar pa dopušča »revolucionarni upor«, kadar gre »za očitno ZAKON O AVTOCESTAH BO OBSEŽNEJŠI Določitev novih avtocest dn drugih važnih sprememb, naj bi prinesel novi zakon o državnih cestah (zveznih cestah), ki ga pripravljajo v gradbenem ministrstvu. »Zakonsko novelo« (dodatek k zakonu) o avtocestah, bodo verjetno izdelali do jeseni; pri tem gre deloma za »načrte bodočnosti«, deloma pa za zakonito določene aktualne načrte, kot na primer: Turska cesta in avtocesta Ostring Linz z mostom čez Donavo. Najvažnejše avtoceste, ki bodo prišle v novem zakonu o državnih cestah v poštev, bi bile: L Turska avtocesta (Die Tauernauto-bahn): Zveza Salzburg—Beljak je kot zveza med Zahodno in Južno avtocesto izredne važnosti za mednarodni tujski promet med zahodno Evropo in Jugoslavijo, za Koroško vobče in za krajevni promet z dolino Salzach in zgornjo Koroško. Odsek Salzburg—Golling je v novem zakonu o državnih cestah označen kot odcep od Zahodne avtoceste. Avtocesta bi peljala po nekdanjem načrtu Reichsautoceste čez Radstad-ter Turski prelaz in Kaitschberg, pri čemer je v načrtu predvidena gradnja velikih predorov (tunelov). Financiranje večjega dela avtoceste naj bi prevzela .posebna družba, po vzoru Brenneravtoce-ste IG. 2. Avtocesta Oberinntal (Die Oberinntal-avtobahn): Ta avtocesta bi peljala iz Innsbrucka zahodno v območje Imst-Landeck. V načrtu je tudi že začrtan priključek na avtocesto Brenner iprd Bergislu in na območje Innsbrucka (mestu se izogne južno). Avtocesta v Oberinntal bi prevzela poleg prometa vzhod-zaliod v smeri Arlber- ga še promet čez prelaze: Scharniitz, Ehr-wald, Reutte in Reschen. 3. Avtocesta Ostring Linz in Miihlvier-tel (Ostring Linz und Miihlviertler Auto-bahn): To avtocesto pa bodo gradili zaenkrat samo na odseku Ostring Linz. Vsekakor pa bodo morali traso (zakoličenje) za zgraditev Evropske ceste 14 v smeri Prage pustiti odprto. 4. Vzhodna avtocesta (Ostautobahn): Podobno velja tudi za Vzhodno avtocesto, ki je že v zakonu določena na odseku Wien— Knoten St. Marx do letališča Schwechata. Njen podaljšek na vzhod bodo morali prav tako zaradi pričakovanega močnega prometa v Bratislavo in Budimpešto pustiti odprt. 5. Avtocesta Linz—Gradec (Avtobahn Linz—Graz): Ta avtocesta bo 'peljala čez prelaz Pyhrn in sedlo Schober v zgornje štajersko industrijsko področje in od tam preko Brucka na Muri skozi dolino reke Mure v Gradec. Tudi tukaj gre v glavnem za trase, ki jih bodo morali pustiti odprite. Seveda pa je avtocesta Gradec—Zgornja Štajerska bolj važna kot končna zgraditev cestnih odsekov čez Paško višino (Packer Hohe) in Wechsel. Pri. novem zakonu o državnih cestah gre torej v prvi' vrsti za zakonito zagotovitev v prihodnje itako nujnih avtocest kot podlaga za 'kasnejše površinske načrte občin. Torej služi tukaj zakonita določitev kot predpogoj za pravočasni odkup privatnih posestev. N a podlagi tega načrtovanja o avtocestah namerava gradbeni minister dr. Vinzenz Kotzima spremembe novega zakona o državnih cestah še letos v jeseni predložiti parlamentu v pretres. SLOVENCI doma in po sadu Dva pomembna jubilanta — šestdesetletnika Minuli mesec sta praznovala v Ljubljani svojo šestdesetletnico dva znana zaslužna znanstvenika: prof. France Dobrovoljc in dr. Anton Ocvirk. Prof. France Dobrovoljc, ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti iz romanistike in slavistike. Svoje znanje je eno leto dopolnjeval na pariški Sor. boni, nato pa kot profesor služboval v Ljubljani, Mariboru in spet v Ljubljani. Znanstveno, strokovno in publicistično delo prof. Dobrovoljca je mnogostransko, osredotočeno pa je predvsem na dveh področjih: bibliotekarskem (še posebej bibliografskem) in slavističnem. Že od rane mladosti je posvečal svojo ljubezen Ivanu Cankarju (pri tem ni nepomembno, da je rod Dobrovoljcev doma z Verda pri Vrhniki) in jo ohranil vse do danes, ko velja za najboljšega poznavalca življenja in dela velikega slovenskega pisatelja. Razen nešteto zapisov o vsem, kar je v zvezi s Cankarjem, raztresenih po revijah in časnikih, je v knjižni obliki objavil zajetno Bibliografijo literature o Cankarjevi dramatiki (1960) in doslej najobsežnejši Cankarjev življenjepis (v dveh izdajah: 1956, 1965), sodeloval pri komentarju 10 zvezkov Cankarjevega izbranega dela (1951—1959), napisal komentar k dvema Cankarjevima knjigama v srbohrvatskem prevodu (1950, 1951) ter k Cankarjevim esejem, kritikam in feljtonom, prav tako v srbohrvatskem prevodu (1956), izdal XXI. zvezek Cankarjevih Zbranih spisov (z uvodom in komentarjem, 1954), ter še posebej pisateljevo „Moje življenje” (s komentarjem, 1965). Pravkar dokončuje edinstveno zasnovan album z naslovom „Ivan Cankar v podobi”, ki obsega celo vrsto dragocenih, do danes docela nepoznanih podob in dokumentov v zvezi s Cankarjem ter podroben komentar z nekaterimi novimi znanstvenimi dogajanji (izšel bo še letos pri založbi ,,Obzorja” v Maribora). V rokopisu ima kar se da popolno Cankarjevo bibliografijo, v načrtu pa še nekaj lepih zasnov. Bogato bibliografsko gradivo, ki ga nenehno zbira in ureja, pa zajema vrsto pomembnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Anton Aškerc, France Bevk, Alojz Gradnik, Simon Gregorčič, Sunon Jenko, Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Miško Kranjec, Lili Novy, Ivan Potrč, France Prešeren, Prežihov Voranc, Ivan Prijatelj, Oton Župančič in drugi. Dragi jubilant — šestdesctletnik je dr. Anton Ocvirk, ordinarij za svetovno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, študiral je na Dunaju filozofijo, v Ljubljani pa slavistiko in primerjalno književnost. Po diplomi se je na Sorboni podrobneje seznanjal s prunerjalno vedo in bil 1933 promoviran na ljubljanski univerzi. Po ponovni specializaciji v Parizu in Londonu in habilitaciji z monografijo o primerjalni literarni zgodovini je postal leta 1938 docent, po vojni pa leta 1940 najprej izredni profesor, že štiri leta kasneje pa redni profesor. Pred tremi leti ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega rednega člana. Tako vodi torej danes dve slovenski znanstveni ustanovi za literaturo, oddelek za svetovno književnost in literarno teorijo na univerzi in inštitut za literaturo SAZU. Z njegovim imenom je najtesneje povezana utemeljitev in prodor posebne literarne vede na Slovenskem — primerjalne literarne zgodovine (primerjalne književnosti). Čeprav so bili zarodki te vede prisotni že pri njegovih učiteljih Prijatelju in Kidriču, je vendar prav Ocvirku pripadla zasluga, da jo je teoretično in zgodovinsko utemeljil. Njegova knjiga Teorija primerjalne literarne zgodovine (1936) je ena izmed maloštevilnih znanstvenih monografij o tej literarnozgodovinski disciplini po svetu, prav gotovo pa edina pri Slovanih. V času pred drugo svetovno vojno je dr. Ocvirk objavljal pesmi, eseje, prevode, gledališke kritike in razprave, ki pa jih je po vojni opustil. Med nova delovna področja sodi v prvi vrsti urejanje kritične edicije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je že leta 1946 prinesla prve zvezke Kosovelovih, Aškerčevih in Trdinovih zbranih del. Razen tega ima še sam na skrbi urejanje in izdajanje Kosovelovega in Kersnikovega zbranega dela, kakor tudi Prijateljeve monografije Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, ki sodi deloma tudi v okvir te zbirke. Drago važno novost je uvedel na področje slovenske znanstvene publicistike, s tem da je leta 1948 sprožil ustanovitev Slavistične revije, prvega povojnega znanstvenega časopisa za literaturo, ki ga je vodil do ne. davnega. Tragične vizije sveta Dosedanje literarno delo mladega slovenskega pisatelja Leva Detele (rojen 1939 v Mariboru), ki je leta 1960 zapustil domovino in živi na Dunaju, je precejšnje. Izdal je že tri knjige (1964: sedem pripovedi Blodnjak, 1965: antidrama Junaštva slamnatega Krpana, 1966: antiroman Atentat, vse v Trstu pri Sodobni knjigi). Vidimo, da se avtor močno trudi, da bi z novimi literarnimi tokovi poživil naše kulturno ustvarjanje, ki drugače ne pozna smeri, ki jih modernistično usmerjeni Detela zastopa. Literarna kritika je v grotesknih novelah Blodnjaku odkrila čudno, sanjsko podobo sveta, tragično občutje in bogato metaforiko, ki daje tej knjigi poseben pečat in pomen. Detelova antidrama Junaštva slamnatega Krpana, četrti Detelov dramski tekst (drugi so izšli.v revijah Mladika in Most v Trstu), je napolnjena z mučnimi mislimi, spleti groze in trpljenja, s spraševanjem čudno zverižene vesti, ki jo sekajo želje po umoru in samomoru na dvoje. Antidrama, beckettsko komponirana, a samosvoje slovenska, biča človeške slabosti in nacionalne šovinizme. Glavni »osebi« sta prijatelja in sovražnika, figuri X in Y, ki se tragično pogubita. Tudi delo Atentat, ki ga je kritik v Mladiki označil za antiroman, kritik v tržaškem Novem listu pa za surrealistično novelo, je črna podoba našega sveta. Na eni strani nam delo sugerira misel, da je vsak atentat nesmisel, na drugi strani pa skozi zelo komplicirano obliko, ki je težko razumljiva, kaže propad čiste osebnosti v našem svetu. Podoba je, da gredo po Detelovem mnenju čiste osebe dandanes v smrt, in nič neverjetnega ne bo, če bo zaradi človeških slabosti to naše življenje, ki mu je Detela v knjigi Blodnjak, v noveli Sprememba namenil še vstajenje, uničenje (bombe, vojne, Kitajci itd.). Zadnje Detelovo delo (Atentat), ki je tudi ostra kritika vulgarizacije in zmateria- Hemingwayeva novela »Starec in morje" iz leta 1937? Pisatelj naj bi sam doživel zgodbo, ki jo je napisal. Hemingwayeva novela »Starec in morje«, ki je odločilno vplivala na to, da je pokojni pisatelj leta 1954 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je bila morda napisana že leta 1937. To trditev je objavil Sid-ney Franklin, nekdanji toreador, ki že leta živi na svojem ranču v Teksasu. Novelo »Starec in morje« so prvič natisnili leta 1952 in kritiki so doslej mislili, da je bila napisana le nekaj pred tem. Franklin pa zdaj zatrjuje, da ima izvirni rokopis tega dela in da je bil napisan že leta 1937. Franklin ve povedati tudi to, kako je knjiga nastala. Leta 1933 je Franklin baje skupaj s Hemingwayem lovil ribe, ko je slavni pisatelj ujel ogromno ribo in jo po 14 urah privlekel do obale. Riba je bila tako velika, da je prekrila njun čoln in visela preko krova v morje. Ko sta se oba ribiča vračala k obali, so ju napadli morski psi in ribo oglodali prav tako kot je Heimingway opisal v svojem delu. Hemingwaya je to precej prizadelo, zato se je —tako pripoveduje Franklin — za tri tedne skril za »zaveso žganja, ruma in whiskyja«. V tem času s pisateljem sploh ni bilo moč govoriti. Franklin zatrjuje tudi, da mu je Hemin-gway dal rokopis s pripombo, da je bilo delo napisano leta 1937 »na madridski fronti pod točo granat«. QLEDALI$ČE v CELOVCU V Mestnem gledališču v Celovcu bodo uprizorili sledeče predstave: PETEK, 7. aprila, ob 19.30: Der Prozefi Mary Dugan (Raprava Mary Dugan). -SOBOTA, 8. aprila, ob 19.30: Don Giovanni, opera VVolfganga Amadeusa Mozarta. — NEDELJA, 9. aprila bosta ob 14. uri in ob 19.30 zaključeni predstavi veseloigre Marca Camulettija Die Peric Anna, in sicer je to zadnja predstava tega dela. - PONEDELJEK, 10. aprila, ob 19. uri: Razprava Mary Dugan (Izjemoma v ponedeljek). — SREDA, 12. aprila, ob 19.30: Kriegsspiele (Vojne igre) v gledališču na poskusnem odru za vaje. — ČETRTEK, 13. aprila, ob 19.30: Tosca (premiera) opera v treh dejanjih Giacoma Puccinija. lizacije življenja v Sloveniji, življenja brez idealov, kateremu so mnogi, žal tudi mladina, zapadli, je polno drznih metafor in čudno pojočega stila, ki se kot težko vino pretaka čez črno pokrajino. V delu so mesta, ki po svojem liričnem zanosu ali pa mrzličnem slikanju vizij nevarnosti, smrti, uboja, sodijo med naj lepša v slovenski literaturi. Tu bi zlasti opozoril na bogate slike z »rožo ljubezni« in na strašne podobe trpljenja in umiranja, ki se zdaj odigravajo med generalom in žandarjem in zdaj v trpeči duševnosti glavnega junaka Razibi-la. Ta.junak je tudi pesnik (romanu so priključene pesmi) in tu gre za čudno podobnost med Atentatom in Pasternakovim Doktorjem Živagom, ki je ni še nihče zapazil. Tudi pri Pasternaku so romanu priključene pesmi, tudi Živago je pesnik. Le da gre pri ruskem velikem avtorju za klasično komponirano delo, pri Deteli pa za moderen antiroman. Kakšne so Detelove pesmi, ki jih je avtor pripisal glavnemu junaku? Enega iz- med ciklusov je Detela imenoval Rumena roža blaznosti. V teh bizarnih, nenavadnih, pojočih pesmih, polnih, čudne metaforike, ki izvira iz svetovne poetike, je blaznost poleg smrti in smrtonosne ljubezni (moja gospa je kovina smrti) res glavna tema. To so pesmi, ki se ti zaderejo kot osja žela v mozeg in te več ne izpustijo. Pesmi so rimane, nekako '»stare«, a vendar popolnoma novodobne po občutku. Svojevrstna sinteza starega in novega. Težko je reči, kam bo šla nadaljnja Detelova ustvarjalna pot. Vsekakor izgleda, da bo žalost in groza, blaznost in smrt tudi za-naprej eno njenih vodil, saj so ti elementi kar zakoreninjeni v Detelovem stilu. Tudi je težko reči, da bo ta hermetična literatura našla obilo bralcev, zlasti v našem zamejstvu ne, drugod pa je ali iz političnih vzrokov ali iz nerazširjenosti našega jezika ne poznajo. To ni optimistično, vzpodbudno pisanje, ki bi si ga želel naš zamejski človek, po drugi strani pa je res, da lahko današnja struktura sveta narekuje umetniku tudi Detelov pesimizem. Vsekakor pa gre za močno literaturo, za resnično doživete in podoživete vizije, ki povedo veliko žalostnega. In tudi to je potrebno. Z. T. Vpliv kajenja na uspehe v šoli Z ustreznim sistemom bi mogli ustvariti genije Znanstvena revija »Journal of the ame-rican medical association« objavlja prve rezultate ankete o vplivu kajenja na uspehe v šoli. Anketo so izvedli med študenti univerze v Illinoisu. Pravzaprav dr. Do-rothy Dunn, ki vodi to anketo, s svojo dejavnostjo še nadaljuje, vendar more že sedaj dati nekaj konkretnih podatkov. Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da kajenje vpliva na rezultate študija, seveda v negativnem smislu. Dr. Dorothy Dunn je ugotovila, da moramo študente, ki kažejo na univerzi slabše rezultate, ter študente, ki se ne zanimajo za nikakršno izvenšolsko dejavnost, iskati med — kadilci. Nadalje je anketa ugotovila, da izhajajo visokošolci-kadilci prvenstveno iz družin z večjimi finančnimi ali gmotnimi možnostmi ali iž družin, kjer vsaj eden od staršev kadi. Anketa je doslej zajela 3567 študentov in ugotovila, da jih 40 odstotkov odpade na kadilce. Polovica kadilcev je izjavila, da bi se tej razvadi rada odpovedala. Podrobnejša analiza podatkov pravi, da je med najboljšimi študenti komaj 16,7 odstotkov kadilcev, da pa se ta odstotek zviša na 59,1 med slabimi študenti. Študija dr. Dunnove nadalje zatrjuje, da je večina študentov, ki se močno ukvarjajo z raznimi izvenšolskimi problemi, — nekadilcev. Razvada, o kateri je govor, je med ameriškimi študenti, kot sicer povsod po svetu, zelo razširjena. Vendar je neizpodbitno, da korenini ta razvada predvsem v družinskem okolju. Med študenti, ki izhajajo iz družin nekadilcev, je komaj 39 odst. takšnih, ki kadijo; med študenti, ki izhajajo iz družin, v katerih ali oče ali mati ali celo oba kadita, pa je kar 45 odst. kadilcev. Po njenem mnenju je treba precejšen odstotek primerov te razvade pripisati vzgoji, ki jo študent dobi že kot deček v družini. Po mnenju dr. Dunnove otroci zelo radi oponašajo starše in to v dobrem ali slabem. Zato je mnenja, da bi bilo treba problem te razvade začeti reševati že v družini, pri samih starših. Ustvarili bi lahko genije Ko že govorimo o teh znanstvenih ugotovitvah, bomo navedli še zanimivo teorijo, ki sta jo postavila prof. William Laug-hlin in prof. Benson Ginsberg, ki se sicer ne ukvarjata z gornjim problemom, problemom vpliva tobaka na marljivost in šolske uspehe, ki pa menita, da bi človeštvo moglo z določenim načrtnim sistemom ustvariti bolj bistre ljudi, celo nekakšne genije za posamezne stroke. Prof. Laughlin in prof. Ginsberg sta na osnovi dolgih proučevanj prišla do prepričanja, da imajo vse človeške rase osnovne genetične kvalitete za umski razvoj, kar pomeni, da ni nobena rasa v splošnem bolj inteligentna od druge, da pa se dajo določena nagnjenja in sposobnosti usmerjati in da je možno nanje vplivati, in sicer tako, da se,ženijo n. pr. starši, ki kažeta oba določeno nagnjenje za eno in isto panogo znanosti, in v teh primerih je skoraj gotovo — trdita ameriška strokovnjaka — da bodo njih otroci podedovali po njih tako nagnjenje k isti znanosti in tudi večjo umsko dojemljivost za isto znanost, da bodo torej njihovi otroci bolj inteligentni od staršev, če bi hoteli v tem smislu nadaljevati to »pospeševanje bistrosti« skozi več generacij, bi se mogli iz daljšega cikla roditi nekakšni geniji za vsako znanost. Lep uspeh dijaka Slovenske gimnazije V, sporazumu s. prosvetnim, kmetijskim (gozdnim gospodarstvom) ter obrambnim ministrstvom mladinskih referatov Koroške deželne vlade in Kmetijske zbornice, kakor tudi mladinskega oddelka Avstrijskega sindikata, je priredila Avstrijska liga pri Organizaciji združenih narodov svoje vsakoletno sedaj že tradicionalno tekmovanje v govorniški spretnosti. V petek, dne 31. marca, je bilo v »Domu mladine« v Celovcu deželno predtekmovanje skupine učencev la in Ib. Na govorniškem odru se je zvrstilo 15 dijakov. Po trije govorniki so se bavili s predmeti »Ali se lahko demokratična država odpove obrambi svoje dežele?« »Komunikacijska sredstva (Massenmedien) — pomoč in nevarnosti« in »Kakšne socialne probleme prinašata mehanizacija in avtomatizem?« Dva govornika pa sta se pečala s predmetom »Današnji otroci — nosilci jutrišnjega sveta«. Predmet »Avstrijska mladina za mladino sveta — problemi pomoči deželam v razvoju«, si je izbral neki drug dijak 'in nadalje so trije šoilarji govorilii o predmetu »Očuvanje miru z vzgojo, znanostjo in kulturo«. Tekmovanje v govorniški spretnosti Pri tekmovanju v govorniški 'spretnosti so se najbolj odrezali dijaki: Gebhard Fritz (Državna obrtna šola, E. 5), Aleksander Lampichler (Državna gimnazija za Slovence, 8. b), Elvira Ruckert (Dekliška državna gimnazija v Beljaku, 7. b), Franz Lux, Beljak in Vinzenz Jobst (Poklicna šola I- Celovec). V petek, dne 7. aprila, pa se bo pri ponovnem tekmovanju v govorniški spretnosti odločilo, kateri fantje in dekleta bodo zastopali Koroško pri glavnem tekmovanju na Dunaju. JUGOSLOVANSKI BIZANTOLOG DR. S. RADOJČIČ KANDIDAT ZA HERDERJEVO NAGRADO Jugosl. bizanitolog prof. dr. Svetozar Ra-dojčič iz Beograda je med kandidati za Herderjevo nagrado za leto 1967. To nagrado podeljujejo od leta 1964 književnikom, znanstvenikom in glasbenikom za njihove velike dosežke in delo za zbliževanje med narodi. Slovesna podelitev nagrade bo 10. maja na dunajski univerzi. Sodobni kulfurni ■ B H B B ■ H porfret Ladislav Tažky Že nekaj let, pravzaprav od konca vojne do danes polje na Češkoslovaškem zelo razgibano politično in kulturno življenje. Lahko rečemo, da je češkoslovaška književnost šla skozi več razdobij, da je doživela več vzponov in upadov kulturnega življenja in literature. Čas od leta 1944, to je leta slovaškega ljudskega upora, do 1948 pomeni razdobje ustvarjanja, ki je gnalo iz živih, neposrednih bojnih doživetij. To je čas predvsem poezije, proze, drame in filma, ki so rasli iz vojne. Drugo razdobje pripada tako imenovani vodeni, usmerjeni, poučujoči, h komunizmu vzgajajoči literaturi. Slovaški pisatelji so živeli intenzivno politično življenje, so najaktivnejši, čeprav ne vedno najbolj prijetni za partijo. Vidni slovaški pisatelj Ladislav Tažky je osebno vplival na prerodni proces kulturnega življenja kot politični delavec in zlasti kot pisatelj. Pisal je romane, vrsto novel in na desetine člankov in intervjujev za časopis. Kot ustvarjalcu mu je to razdobje, ko so se odpirale misli, srca in vrata, dalo neizmerno mnogo. Stal je brez omejitev pred vprašanji, ki jih je leta in leta preživljal, premišljeval in prečustvo-val. Tako da mu zdaj ničesar več ne brani napisati, kar hoče in kakor hoče. Izrabil je sprostitev, ko je popustil pritisk in ko je sam v sebi čutil olajšanje: slekel je pred bralcem svojo dušo do golega, nič naj ne brani spoznati na njej znamenj in sledov vojne, krivde in krivice, umazanosti in čistosti vojaka, naj ljudje vidijo človeka, njegovo stepeno, upirajočo se dušo, vidijo slovaškega mladega človeka — vojaka z njegovimi človeškimi goni, z njegovimi padci, vojaka, ki je hrepenel ne po vojskovanju, ampak po ljubezni; postavili so ga na napačno stran, ob vojake fašističnega rajha v Sovjetski zvezi. V svojem romanu »Amenmaria, sami dobri vojaci« (Madonca, sami dobri vojaki) se je Tažky brez predsodkov lotil značilnega in še vedno perečega problema, ki je menda skupen vsej jugovzhodni Evropi: problema narodnih »shizem« med nacistično dobo. Vojna je razdelila svet na tabore, razklala je Slovane, ki jih je s svojini grozotnim uničevanjem spet združila, razbila je države, razdelila je narode, razcepila je politične stranke, dražine in osebnosti. Zbirka treh novel pod naslovom »Tolpa divjih Adamov« jemlje snov iz vojnih let v bratislavskem prostoru. Mesto je bilo sicer središče tako imenovane Slovaške države, toda onstran Donave, ki teče skozi mesto, so se v predmestju Petržalki, ki ga je rajh vključil v svoje meje kot Engerau, zmedle usode slovaških, čeških, nemških, madžarskih ljudi. Kolikor vemo se je tudi na Slovaškem mlado pokolenje z vsem srcem oprijelo »modernizma«. Ta »modernost« se je začela uveljavljati kot posnemanje ali epi-gonstvo pod vplivom tujih pisateljev (Camus, Allain Robbe-Grilet, Michel Butor, pa tudi Heinrich Boli in drugi). Ladislava Tažkega samega je zadela uvrstitev med moderne pisatelje s prilastkom razumljiv. Njegova modernost si ne nadene krinke, ampak hoče z vsemi sredstvi izpovedati to, kar največ in kar najresničneje govori o človeku — njegovem sodobniku, ne izogiba se ne politiki ne erotiki, ne vsemu slabemu in ne vsemu dobremu v človeku, ne pesimizmu in ne vsemu idealnemu. Če mu pri tem pomagajo podoba nenormalnega stanja, zmedene misli, z eno besedo opis, monolog ali dialog, tedaj kar koli od vsega tega uporabi tako, kakor to po njegovi predstavi uporablja življenje. Čeprav je Slovakov samo štiri milijone, je gmotna osnova njihove literature trenutno zagotovljena. Slovaški književnik je gmotno preskrbljen, ima slovstveni sklad, literarni fond. Če član tega društva nima potrebnih sredstev, da bi preživljal sebe in svojo družino, in z odlomkom svojega dela dokaže, da hoče pisati, in da to, kar je začel, kaže nadarjenega avtorja, lahko prejema mesečno podporo, in sicer nekaj mesecev ali pa tudi let. Založba »Zveze slovaških pisateljev« pod imenom »Slovensky spisovatel« (Slovaški pisatelj) se že nekaj let dobro obnaša. Glavne dohodke predstavljajo uspešni sodobni književniki, izdaje klasikov in prevodi tujih pisateljev. Športni odsek Koroške dijaške zveze _____Naše prireditve Vabimo na sestanek celovške farne družine, ki bo v sredo, 12. aprila 1967, ob pol 8. uri v Mohorjevi dvorani. Govori č. g. prefekt M. Hotimitz: »Slučaj, usoda in božja previdnost«. Prisrčno vabljeni, prav posebno mladina! SELE (Zopet smo igrali) Nekako samo ob sebi se razume, da je pri nas za velikonočni ponedeljek vsako leto igra. Letos nam je prosvetno društvo uprizorilo povsem novo igro »Izpod Golice«. To je na oder -postavljena povest iz polpreteklega časa, ko je na avstrijsko-jugo-slova-nski meji vrh Karavank preko gora še cvetelo tihotapstvo. V igri je mnogo živahnih prizorov. V njej nastopa okoli 30 oseb; zato smo videli na odru poleg dosedanjih tudi več novih igralcev. Med starimi naj omenimo samo Marico Čebul v vlogi stare Lone, ki je bila posebno posrečena v nastopu, govorici in obleki. A tudi drugi igralci so se potrudili, da so kljub kratki pripravi svoje vloge dobro podali. Ako-ravno vreme ni bilo posebno ugodno in se nam je zdela prireditev premalo razglašena, je bila udeležba prav dobra. Vsi so odhajali .zadovoljni, saj jim je igra nudila koristne nauke za življenje, pa jih tudi spravila v dobro voljo. PLIBERK Že lani nam je naša farna mladina priredila lepo vzgojno igro: »Spoštuj očeta in mater ali Sinovo maščevanje«. Le škoda, da so jo samo enkrat igrali. Tudi letos smo se odločili, da postavimo za post kako igro na oder. Pri tem nam je pomagal F. S. Finžgar, ki je napisal celo vrsto domačih iger. V njih hoče Finžgar vzgajati s tem, da pokaže, kam pride človek, če se preda strastem. Tudi v Razvalini življenja je Finžgar vzgojitelj. V njej je toliko žalostnega, pre- MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51. tresljajev, težkega .in morečega, da je igra kar grozna in prav na ta način, ko hoče pokazati napake v vseh strašnih posledicah, vzgaja. Naši igralci so se zelo trudili in težko igro lepo podali. Saj od tistih, ki so že večkrat nastopili na našem odru, nismo kaj slabega pričakovali. Veselilo nas je, da sta dva mlada igralca, ki sta nastopila prvič v večjih vlogah, tako lepo igrala. Vsem želimo, da bi še naprej gojili svoje talente in nam še večkrat pokazali kako igro. V četrtek, 16. 3. se je zbrala katoliška mladina naše dekanijie Pliberk v naši farni dvorani. Zbrani okoli našega dekanijskega mladinskega asistenta deka-na Krista Srien-ca smo darovali sveto mašo in sedli nato k ljubezenskemu obedu — agapi. »Združila nas je v eno ljubezen Kristusova« — to nam j.e bilo geslo za ta večer. V svojem nagovoru nam je naš gospod dekan pokazal pomen agape, -pomen ljubezni za naše življenje. To ljubezen naj-bolj ponazoruje Iju-bezenski obed. Med sveto mašo smo peli pod vodstvom gospoda Zergoja lepe postne pesmi. Prijeten zaključek nam je pripravil naš gosipod župnik Vinko Zaletel s slikami o pasijonskih igrah v Oberammergauu. Zahvalili simo se Kristusu za njegovo odrešilno ljubezen, zahvalili vsem, ki so sodelovali. Ogenj ljubezni smo ponesli iz de-kanij-e na naše fare. Naj gori do prihodnje agape. GLOBASNICA (Dva kulturna dogodka) Domačih igralcev že dolgo nismo videli na odru, zato smo z velikim zanimanjem pričakovali njih nastop v igri »Divji in nedeljski lovci«. Mislim, da ne pretiravam, ako trdim, da številni obiskovalci igre — med igralci je bilo precej novincev — niso bili razočarani. Domače prosvetno društvo pa je s tem nastopom znova dokazalo, da vrši še vedno važno kulturno poslanstvo. Igra podaja izrezek življenja na deželi pred desetletji in je pisana deloma v narečju. Velika revščina in brezposelnost je v tistih časih napotila marsikoga v les ne samo po gobe in jagode, temu in drugemu se je zahotelo tudi priboljška v podobi srnine ali druge divjačine. Divjačino pa je smatrala takrat gospoda izključno za svo- Gotovo ste že veliko slišali o delovanju Koroške dijaške zveze. Vedeli pa še niste, da deluje v okviru KDZ tudi športni odsek, ki je postal ena naj agilne j-šib vej tega društva. Šport je potreben in je priljubljen prav posebno med dijaki, ker jim nudi prijetno in zaželeno razvedrilo, ki je nujno potrebno po trudapolnem študiju. Zmagovito nogometno moštvo Koroške dijaške zveze Prav iz tega navdušenja dijakov je športna veja že od vsega začetka vzcvetela. Od ustanovitve dalj-e je ta odsek gojil šport med člani samimi, prirejal pa je tudi številna tekmovanja, v katerih so se naši športniki merili z nasprotniki, z zastopniki drugih organizacij. Pri takih tekmah so bili zastopniki v prejšnjih letih mnogokrat poraženi. V zadnjih dveh letih pa se je slika popolnoma spremenila. Najbolj uspešni so nogometaši, ki z visokimi porazi pošiljajo nasprotna moštva domov. Naše nogometno moštvo je -prijavljeno pri katoliški organizaciji DSC in igra v ligi s sedmimi drugimi mo-štvii. Lani se nam je prvič posrečilo, da smo po-stali prvaki. Letos je naše moš-tvo spe-t na prvem mestu im v tej ligi skoraj nima enakovrednega nasprotnika. Isto mesto zasedajo tudi naši najmlajši igralci jo last. In tako je cesto prišlo d-o tragičnih zapletljajev, ki se niso kot v našem slučaju srečno končali. Igro je igralec glavne vloge kočar Laskar (Janez Hudi) prenesel s Primorskega kar na domača tla v Globasnico. Mož, poln še-gave hudomušnosti, pa tudi v največji zadregi mi prišel v škripce. Anzejev Laskar j-e bil original, da malo takih. Pristen je bil tudi knez (J. Plesehkatermig) ne samo po značaju, temveč po impozantni zunanjosti. Prijetno nas je presenetila posebno še s solospevom Laskarj-eva hči Cilka (Mara Smrečnik), le njena zuna-njost je žal bolj sličila mestni gospodični kot bajtarski deklici pred desetletji. Logar (Fr. Hrast), ki se je sukal spočetka bahavo in samozavestno okrog Cilke, se je končno vdal usodi in prepustil resignirano Cilko tekmecu Štefanu. Logar in Štefan (Slavko Smrečnik) kakor tudi še vsi drugi številni igralci so svoje vloge naravno podali, tako da je bil s potekom dogajanja na odru lahko zadovoljen tudi režiser Lojz Gregorič. Pevske vložke v igri je prispeval Janez Petjak. Nedeljo prej pa smo imeli lepo, postnemu času primerno kulturno prireditev v farni dvorana, kjer je nastopila farna mladina iz Dobrle vesi z igro »Izgubljena ovca«. Njen voditelj g. Kopeinig je v svojem šolarji. Lansko leto smo igrali 13 tekem. Dosegli smo 8 zmag, dvakrat neodločeno in samo dvakrat smo poraženi zapustili igrišče. Šolarji so od 6 tekem zmagali petkrat. Motili bi se, če bi mislili, da igramo samo nogomet. Tudi v številnih drugih panogah se udejstvujejo naši športniki z velikim uspehom. Tako vlada veliko zanimanje za namizni tenis. Letos se je posrečilo našim zastopnikom v tej panogi zasesti pri koroškem prvenstvu dvoje odličnih mest. Prav tako so se koroškega prvenstva udeležili tudi mladi smučarji in tudi tukaj zasedli prednja mesta. Pozimi pa igrajo naši člani tudi zelo radi šah. Kot spodnja slika dokazuje, skoraj da ni tekm-ovanja, s katerega bi se vrnili praznih rok, povso-d so tudi zastopniki KDZ med zmagovalci. Slika kaže lepo število dragocenih pokalov Pri vsem tem zasleduje športni odsek en sam cilj: ponesti ime naše zveze v javnost. To se nam je v veliki meri posrečilo, kajti kamor pridemo, gledajo z velikim spoštovanjem in občudovanjem na nas ter vse povsod najdemo prijatelje. W. J. pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da prihajajo v Globasnico z mešanimi čustvi in se bojijo, da bi po številnih odrskih prireditvah razvajene Globašane ne razočarali. Da je bila ta skromnost in bojazen povsem neutemeljena, je pokazala dovršena izvedba igre. Na tako mladino bi bila lahko ponosno vsaka fara. Veselo presenečenje nam je nudil pevski nastop otrok iz Kazaz. čeprav so izvajali obširen spored, bi jih poslušali še in še. G. Zergoju, zborovemu dirigentu, pa naše prisrčne čestitke in iskrena hvala za redek užitek. VEČNA VES Le redkokdaj se oglašamo v listu iz naše vasi izpod Pece v »Našem tedniku«. A danes moramo -sporočiti žalostno vest, ki je ipret-resla vso našo vas. Umrl je črnkov oče, Valentin Bute. Nismo mogli razumeti tega žalostnega -slučaja. V četrtek, dne 16. marca, je odšel zjutraj z drugimi na delo na planino, kjer delajo novo cesto. Bil je še čil -in zdrav. A popoldne so ga pripeljali težko bolnega domov; dobil j-e namreč hud srčni napad. Hitro so poklicali na pomoč zdravnika, ki mu je še -nudil zadnjo pomoč, a bilo j-e vse zaman. Umrl j-e spreviden s svetimi zakramenti. Ta-ko je kruta smrt iztrgala iz srede Črn- 6. april 1941 Kakor plazovi v minuli zimi, ki za seboj niso pustili nič kakor razdejanje in puščavo, tako se je 6. aprila 1941, na cvetno nedeljo, nemški vojni stroj, sprožil proti jugovzhodu, da zruši in uniči vse, kar bi se postavilo v bran. Iz celovške in graške kotline, iz Madžarske, Bolgarije in Italije so se vsuli nemški in italijanski tanki v Jugoslavijo, ko so letala v noči poprej napravila razdejanje v Beogradu. Za vojno nepripravljena država se je tekom kratkih 14 dni zrušila. To so bili zunanji dogodki, notranje trpljenje pa je ostalo zapisano v duši naroda to- in onstran Karavank. Isti dan je vojni plaz zajel tudi vse tri doline južne Koroške. Skozi leta dobro pripravljeni seznami so nudili podlago za aretacijo. V Velikovcu, Celovcu, Beljaku in v Borovljah so se polnili zapori s slovenskimi prosvetarji, zadružniki in slovenskimi duhovniki, kar jih je bilo tedaj še na svobodi. Vse pa, ki so bili že izven dežele, so poiskali in vtaknili v zapor, ker je vsak Slovenec že ogrožal veliki rajh. V naslednjem velikem tednu so se isti zapori polnili naprej s slovenskimi možmi in ženami iz Mežiške in Spodnje Dravske doline. Isti ljudje in ista usoda. V zaporih so se kovala življenjska prijateljstva, ki segajo do groba in preko njega. Možje, ki so se prvič videli v celovških zaporih in pozneje delili skupno usodo v Dachauu in drugod, ne bodo nikdar pozabili tistih časov in vsega, kar je bilo v ozadju. Zaman smo tedaj čakali, da se oglasijo sodeželani, ko so propagandisti lepili lepake »Der Kiirntner spricht deutsch«, in zarjujejo v svet »Elternrecht«. Ni bilo duše, ki bi se uprla tlačenju materinske besede, ki so jo izgnali z odlokom s ceste, iz cerkve in celo iz družin. Še mrtvi v grobovih niso imeli miru, slovenski napisi so morali celo tam izginiti. .. kove družine -očeta v najlepši starosti 45 let. Zapustil j-e mlado ženo s petimi otroki, katerih najmlajši j-e star komaj tri leta. Rajnega smo položili k zad-njemu počitku v soboto dne, 18. ma-rca, na domačem pokopališču v Večni vesi. Pogrebne obrede je vodil g. dekan Srienc iz domače fare Šmihela, ob asistenci g. Poša iz Globasnice in g. kaplana Hudlna. Domači pevski zbor pa je zapel pod vodstvom gdč. Nadice Koren pesem s sledečo vsebino: »Oče -se poslavlja, j-emljie zdaj slovo, zadnjič nas pozdravlja, v črno gre zemljo ...« Dolžni smo, da se v imenu Planinske zadruge zahvalimo za ves njegov trud, ki ga je žrtvoval za nas občane. Rajni je bil dolga leta načelnik Planinske zadruge in obenem tudi dober pastir naših čred na Pianini. Bil nam je v dober zgled, ker je tako srčno ljubil naš planinski svet in domačo zemljo. Požrtvovalno je skrbel za red v planinski koči, kjer so mogli prenočevati tako domačini kakor turisti. Pa tudi v lovski družbi so ga imeli vsi prav radi, zaradi njegove družabnosti. Rad je prepeval domače pesmi, na planine ga je vedno gnalo srce, bile so njegov raj. Vsa vas ga bo pogrešala. Prizadeti črn ko vi družini izrekamo iskreno sožalje. Sovaščani. QfLamt&t& ne n e a na grob g. Hanzeja Olipa je darovala gospa Marija Vertič iz Borovelj 200.— šil. za visokošolski dom »Korotan«. Iskren Bog plačaj! OGRAJE iz aluminija za vrt in okrog doma Podjunska trgovska družba (Bpatja (Qiiiav & (Oa. Dobrla ves A-9141 Eberndorf Telefon 04236-281 Ob 25. obletnici izseljevanja koroških Slovencev bo v nedeljo, 23. 4. ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu SPOMINSKA PROSLAVA z govori, pevskim nastopom in recitacijami, na katero naše rojake vljudno vabimo. Vstopnice dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze, pri zastopnikih naših krajevnih društev in v knjigami Mohorjeve družbe v Celovcu. PRIREDITVENI ODBOR Zidajte zdravo - zidajte z žgano opeKo Zid iz žgane opeke „diha”, drži toploto in izolira proti vročini, mrazu in ropotu KMETIJSKI STROKOVNJAK SVETUJE: Da bo zadosti krme Koliko gnojil trosimo? Naši številni in dolgoletni posikusii dajejo zanesljiv odgovor. FOSFORNIH gnojili je treba na 1 hektar, če gnojiimo vsako leto: okoli 400 kg, če dvakrat kosimo (in samo jeseni pasemo), okoli 500 kg, če trikrat kosimo (ali pri vsestranski pašno-košni rabi) Na navadnih tleh trosimo žlindro ali superfos-iat. Na kislih tleh (sem ne štejemo številnih mokrih travnikov, kjer rastejo »kisle« trave, ampak takšne, v katerih je kemična kislost tal močna — pH (kislost pod 5,5) lahko uporabljamo namesto žlindre ali su-perfosfata tudi mikrofos in sicer 200—400 kilogramov na hektar. KALIJEVE SOLI trosimo 200-300 kg/ha. V redkih primerih 'bi zadostovalo tudi manj. Vendar nam takšne primere pokaže le kemična analiza zemlje. Analiza zemlje Koristno bi bilo, če bi dal vsak kmet zemljo vseh Svojih večjih njiv in travnikov vsakih 4—5 let kemično analizirati. Vzorce zemlje naj bi praviloma vzel kmetijski strokovnjak, prav tako pa naj bi tudi raztolmačil rezultat kemične analize zemlje. Gnojenje s fosfornimi (P) in kalijevimi gnojili (K) je osnovno gnojenje za travnike. Če redno gnojimo s PK, se na dvo-kosnih travnikih poveča, pridelek doslej nič ali slabo gnojenih travnikov za 30 q krme (stotov) na ha letno. Seveda se tudi kako-TOSt mrve zaradi gnojenja močno zboljša. Gnojenje z dušičnimi gnojili Razen s fosfornimi in kalijevimi gnojili lahko gnojimo travnike tudi z dušičnimi gnojili. Na splošno lahko rečemo, da je raba DUŠIČNIH GNOJIL na dvokos-nih travnikih mnogo manj rentabilna kot na drugih kulturah. Na različnih krajih smo z 10-letnimi poskusi spoznali, da nam 200 kg nitroimookala na hektar poveča pridelek le za 3 do 10 stotov na hektar. Če že gnojimo travnike z dušičnimi gnojili, potem se bolj splača gnojiti v začetku rasti (spomladi) kot pa po prvi ali celo po drugi košnji. Napake pri gnojenju Čeprav je gnojenje travnikov na splošno, kot vidimo, zelo enostavno, delajo pridelovalci precej napak. • Mnogi gnojijo samo s fosfatnimi gnojili (n. pr. s Thomasovo žlindro) — brez kalijeve soli. Po nekaj letih razmeroma Dri ttos m itocoškem ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Že lepo vrsto let živi v našem farnem občestvu, v družini svoje hčere Marije, daleč naokoli znani Šternov oče Franc Škofič iz čarč pri šmarjeti, kjer je prej več desetletij gospodaril. Skupaj z zvesto in skrbno življenjsko družico Ano, ki ga je že zapustila pred kakimi 15 leti, sta vzredila in vzgojila osem otrok in dala sv. Cerkvi tudi enega duhovnika, ki že nad 25 let deluje v vinogradu Gospodovem naše škofije. Zadnjih par let se oglašajo pri očetu vedno bolj nadloge starosti, tako da je zdravje precej zrahljano in ne more ne v zimskem mrazu in ne v poletni vročini brez škode za svoje zdravje zapustiti doma. Temu se ni čuditi, saj je v svojem dolgem življenju izkusil dovolj hudega in bridkega. Toda ob skrbni postrežbi, ki je je deležen v družini svoje hčere, je kljub temu zdaj učakal 80. leto, v katero je vstopil v velikonočnem tednu. Skupaj s hvaležnimi otroki in vnuki mu želimo tudi ostali farani po tem listu »Našem tedniku«, ki ga rad prebira, da bi mu dobri Bog, če je Njegova sv. volja, naklonil še več mirnih let v zdravju in zadovoljstvu. dobrega delovanja začne učinek takšnega enostranskega gnojenja naglo pojemati in splošni kmetov zaključek je, da je treba gn trava prerasla. Grabiti ga spomladi, če smo ga trosili v jeseni, ni priporočljivo. Dr. M. L. v telesu obupam im ‘povsem zgubi veselje do življenja. Nenadoma mora spremeniti vse življenje in se ‘braniti po posebnih predpisih. Večima bolnikov sprejema omejitve kot nezaslužen udarec usode in zavida svojim enako starim vrstnikom, ki smejo še vedno uživati vse, kar si požele. Pri tem me pomislijo, da bi se bili tudi sami lahko izognili bolezni, če bi bili poznali vsaj osnovne pojme pravilne in zdrave prehrane. Kdor je prekoračil 50 leto starosti, se ne sme tako im toliko hraniti kakor prej. Samo mlademu človeku do 20. leta se ni treba omejevati, toda v naslednjih desetletjih je določena zmernost v hrani neogibno potrebna. Sodobne medicinske raziskave neovrgljivo dokazujejo, da se pričenja poapnenje žil RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 9. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 10. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Pregled sporeda. — Za našo vas. — 18.00 Pri klavirju Marijan Lipovšek. — TOREK, 11. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Koroška kulturna panorama. — SREDA, 12. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 13. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Prof. M. Lipovšek: Pogled v zakladnico slovenske komorne glasbe - 6. - PETEK, 14. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — D ljudstva za ljudstvo. — SOBOTA, 15. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.00 Mali koncert zbora J. Gallus-Petelin. Portugalske tkanine preplavljajo Avstrijo Avstrijska tekstil, industrdja1 ise vedno bolj pritožuje spričo uvoza cenenih tekstilij iz Portugalske, vzhodnoevropskih dežel im Pakistana. Predvsem povzroča portugalski uvoz poseben problem. Od 1. januarja 1967 je portugalska uvoz v Avstrijo prost carine. Ker so portugalske mezde za dve tretjini nižje od avstrijskih in podpira tam tudi država tekstilno industrijo z davčnimi olajšavami, lahko Portugalci ponujajo kljub visokim prevoznim stroškom svoje izdelke po cenah, ki so nižje kot proizvodni stroški avstrijskih tovarn. S tem je domača: proizvodnja resno ogrožena. že po 30. letu in da ob preobilni prehrani naglo napreduje. Pgileg tega nastajajo s staranjem v presnovi pomembne spremembe. Tako na primer popušča izgorevanje vseh vrst ogljikovih hidratov v telesu. Mlad človek lahko zaužije še tako množino sladkarij, pa se mu zaradi tega ne bo zvišal sladkor v krvi niti ga ne bo izločal. Toda čim bolj se stara, tem več časa potrebuje njegov organizem za izgorevanje hidratov in nekega dne bo presnova trajala več kot 24 ur. V tem primeru se povsod v telesu kopičijo ogljikovi hidrati. Sicer organizem s sečem izloča sladkor v večji količini, toda redno presnovo bo moč normalizirati samo z odločno spremembo celotne prehrane. Organizem ne zmore več izkoristiti vseh količin ogljikovih hidratov, ki jih telo sprejema ob vseh dnevnih obrokih hrane. Sladkorja je v krvi vedno več in ob preiskavi zdravnik ugotovi »hudo sladkorno bolezen«. Krvna slika pokaže dnevno množino sladkorja nad 300 miligramov, a sladkorja v seču je deset in več gramov na dan. Vendar pa niti v tem primeru bolniku ni treba obupati, saj je možna jmmoč, največkrat pa celo popolna ozdravitev. Izkušnje uče, da lahko .starostni diabetiki’ izgubijo ves sladkor, če se pravilno dietno hranijo, uživajo ob določenih dneh izključno samo zelenjavno hrano in poskrbe za zadostno gibanje. Tako »korekturo« življenja je moč opraviti v bolnišnici, toda ni treba pričakovati, da bo šlo brez truda in osebne prizadevnosti. Tudi domača nega ob pomoči hišnega zdravnika obeta uspeh, še posebno, če se bolnik čimveč giblje in od dneva do dneva stopnjuje svoj »program gibanja«. Poleg tega pa mora spočetka z zelo strogo odmerjenimi in točno tehtanimi obroki dietne hrane zniževati v organizmu nakopičeni sladkor, zatem pa lahko počasi začne uživati normalno hrano v okviru skrbno sestavljene diete. Vse, kar čez dan zaužije, tako sestavo hrane kakor njeno težo, si mora vestno beležiti. Najmanj dvakrat tedensko se mora tehtati in se vsak teden ali vsaka dva tedna podrediti kontroli hišnega zdravnika. S sodobnimi testi je moč že v nekaj sekundah točno ugotoviti količino sladkorja v telesu. Zdravljenje sicer ni preprosto, vendar pa statistika dokazuje, da sladkornež v mnogih primerih spet ozdravi, če pametno in pravilno živi. Dr. K. H. iz V. ABSOLVENTKAM GOSPODINJSKIH ŠOL Prisrčno vas vabimo na srečanje nekdanjih in sedanjih gojenk, ki bo v nedeljo, 9. aprila 1967, v Št. Petru pri Št. Jakobu. Začetek sestanka bo ob pol 2. uri popoldne. Na veselo svidenje! ODBOR ZA MLADINO IN_PROS VETO Ob novi papeški socialni okrožnici Za letošnjo Veliko noč je papež Pavel VI. objavil posebno okrožnico, ki se začenja z besedami. »Napredek ljudstev« (Populo-rum progresstio) in jo poslal glavnemu tajniku Združenih narodov U Tantu, raznim voditeljem mednarodnih organizacij in katoliškim ustanovam za pomoč potrebnim. V okrožnici pretresljivo popisuje razmere po svetu, v katerem vse stremi za tem, da bi si vsaik čim več pridobil, čim lepše živel in čim več pomenil, kar sicer ni obsodbe vredno, je pa za človeštvo škodljivo, če se pri tem ne oziraš na sočloveka, na pravice slehernega posameznika in na slabotne ter bedne. Vse preveč ljudi živi v velikanski bedi, zaostalosti in strahu. Nato paziva kristjane in vse dobromisleče na delo za odpravo nepismenosti, .za upoštevanje družine, ki je izredno važna celica človeštva, za kulturni napredek, za vzajemno delovanje raznih ustanov, za sožitje in medsebojno podporo narodov. Zakaj — socialna okrožnica? Ta okrožnica je socialna okrožnica, ker govori o razmerah v družbi in podaja krščanski nauk za lepo življenje človeške družbe. Obravnava torej družbene razmere, v katere se Cerkev vmešava le kot učiteljica, ne pa voditeljica. Cerkev z lučjo Kristusovega nauka posveti v razmere, da ljudje vidijo, kje je prava pot do sreče in miru božjega. Urediti razmere pa je dolžnost vseh dobromiislečih, predvsem katoli- V slovenski umetnostni zgodovini je eno najpomembnejših obdobij gotika. V tem času so se prvič pokazali znaki aktivnega sodelovanja Slovencev z umetnostjo zahodne Evrope. Ta veseli pojav je lahko razložiti z nastankom in razvojem meščanstva, ki je zaradi svojega družbenega značaja tvorilo most med narodom in vrhnjo plastjo kulture. Okras cerkva Pozni srednji vek je ustvaril tipe umetnin, ki so v tesni zvezi z narodom in njegovimi umetniškimi potrebami. Najpomembnejša pojava sta brez dvoma nastanek podeželske cerkvice ter gotsko stensko slikarstvo. Kako priljubljen je bil tip cer- ških laikov. Ni naloga papeža in cerkvene hierarhije, da ureja družbo, to je naloga tistih, ki družbo vodijo ali naj bi jo vodili. Pavlove besede tudi za Koroško Povsem napačno bi bilo gledati, da veljajo nauki najnovejše socialne okrožnice le za velesile, za razmere v Aziji ali kje drugod. Vsak mora najprej pomesti pred svojim pragom. Nova okrožnica podaja dragocene nauke tudi za ureditev srečnega, mirnega, napredka .polnega življenja pri nas na Koroškem, kjer se stiskata dve narodnosti. V Pričakujemo od naših visokošolcev, da nam bodo v člankih in predavanjih pojasnili dragocene misli najnovejše okrožnice in izdelali program, kako naj bi v luči teh misli naše družbeno življenje dobilo več koncilskega duha in več globine. Primerno bi bilo, da se osnuje med našimi dijaki krožek »Populorum progressio«, ki bi na j no vejšo okrožnico preštudiral. Tečajniki krožka naj bi ob koncu naredili izpit, s katerim bi pokazali, da so si osvojili najvažnejše ideje tega pomembnega kažipota naj novejšega časa. Dijaki bi si s tem obogatili svoje znanje in se temeljito pripravili za delo v družbi, k čemur so poklicani. Saj bodo prav oni morali že jutri te smernice -uveljavljati v naši družbi, med nami, na Koroškem. kvice z rebrasto obokanim prezbiterijem in ladjo, prekrito z ravnim, običajno poslikanim lesenim stropom, kaže dejstvo, da je bil močno razširjen še celo v začetku 18. stoletja. Stenskemu slikarstvu pa pripada glavna vloga v opremi take cerkve. Zaradi velikega števila ohranjenih spomenikov bi skoraj lahko trdili, da je bila vsaka podeželska cerkev poslikana, čeprav zaradi številnih prenavljanj danes marsikje ni več sledu o slikarijah. Dva primera Naj.starejši spomenik stenskega slikarstva v Sloveniji je v Prekmurju, in sicer v spodnji plasti slikarije prezbiterija nekda- nje župne cerkve v Turnišču iz konca 13. stoletja. Tem slikarijam sledi več pomembnih spomenikov stenskega slikarstva ter imen znanih umetnikov, ki so ustvarjali po vsem slovenskem ozemlju. Na Štajerskem j.e najpomembnejši ostanek gotskega stenskega slikarstva v Slovenjem Gradcu pasijon v prezbiteriju cerkve sv. Duha (špitalska cerkev). To delo je med leti 1450 in 1460 naslikal Andrej iz Ottinga. Pasijon obsega 27 prizorov ter je po svojem umetniškem značaju povsem osamljen pojav v slovenskem umetnostnem gradivu. Odlikuje ga živa pripovadnost ter psihološka poglobljenost posameznih figur. Po svojem stilnem značaju pripada delo Andreja iz Ottinga rea-Hstično-plaističnemu slogu, ki nam ga je v sredi. 15. stoletja prek južnonemškega o-zemlj.a posredovala Nizozemska. Slovenjegraški pasijon je brez dvoma velik kulturni prispevek v dobi, ko smo Slovenci prvič .pokazali, da smo sposobni ustvariti umetnost, ki se lahko kosa z ostalo zahodnoevropsko umetnostjo. Nekaj o zapisniku O vsakem občnem zboru, o rednih zborovanjih in o sejah je treba napraviti v društvih zapisnik, ki naj ga sestavi tajnik in vpiše v svojo knjigo. Zapisnik naj obsega v kratkem vse, kar se je na občnem zboru ali seji vršilo, zlasti sklepe, ki so bili sprejeti. Sploh naj bo zapisnik (protokol) vedno kratek in naj se zapiše le tisto, kar je potrebno. Zapisnikar naj si glavne stvari med sejo zapiše na polo papirja, katero pozneje na snažno prepiše v knjigo. Ko se ta zapisnik pri prihodnji seji prebere in odobri, ga navadno podpišeta lastnoročno predsednik in tajnik. Goriški nadškof javnim delavcem Goriški nadškof msgr. Pangrazio se je pred svojim odhodom v Rim hotel posloviti tudi od javnih delavcev, -ki delujejo na ozemlju goriške nadškofije. Tako so se 22. marca zvečer zbrali v nadškofijski palači številni župani, odborniki in občinski svetovalci. Nadškof je darovail v večji dvorani mašo, med katero je imel zanimiv in pomemben govor. »Kakor hitro sem pred petimi leti prišel v to mesto in sem proučil položaj — je med drugim dejal — sem spoznal, kako je nujno potrebno, da ima Gorica pred očmi dva aspekta svojih značilnih problemov: vzpostaviti dialog o sodelovanju med dvema narodnostnima skupinama in razširiti pogled čez mejo, da pride do srečanja med narodi in da se to srečanje konsoilidiira.« »Preteklost — je nadaljeval msgr. Pangra-zio — spada v zgodovino. Od leta 1945 je poteklo več kot 20 let. Krivice, ki so bile storjene v preteklosti, kakorkoli so se že Naše stensko slikarstvo Janez Jalen 1 iHH QgraJ | JEČA Ledena pomlad Vlak je sopihal skozi gosto meglo. Enakomerno dolgočasno so podrdravala. kolesa. Na gole veje drevja ob progi se je obešalo ivje. Da leži po polju še vedno nekaj snega, je oko komaj razločilo. Pavla kar verjeti ni mogla. Pred nekaj urami je bila videla v Gorici, kako se razcvita pomladi Na mandeljnih je snežnobelo cvetje že venelo in se osipavalo, kakor bi padal cvetoči sneg. Okrog Ljubljane pa megla in mraz. Pavla si je težko predstavljala spremembo, pa je bilo le res. še teže se je skušala vživeti, da res hodi svojo današnjo pot. Pavla jie povesila oči na mirno sklenjeni rolki v naročju. Bila je utrujena in sram jo je bilo. Najbolj jo je bilo skrbelo, kaj jo utegne doleteti v Gorici sami, na poti iz zaporov na postajo. Sedaj se je zavedala, da bi se bila zgrudila, če bi bila morala iti peš im za: njo orožnik z nasajenim bajonetom. Pa si je Filip, njen mož, vse prizadejal, da so z njo obzirno ravnali. Uspelo mu je, doktorju Andrejčiču, zaradi visokih zvez, da sie je smela peljati v zaprti kočiji, in spremljal jo je, oblečen kakor za na izprehod, samo gospod Sivec, šlo je vse po sreči. Le na peronu je obstal pred njo temnolasi gospod, očividno iz nižjih krajev do- ma. Zagledal se je v njen obraz. Daši je vedela, da niti slutiti ne more, kam jo vodi gospod Sivec, je začutila kurjo polt po životu, in zardela je. Južnjakarju se je zaiskrilo oko in " polglasno je vzkliknil: »O, che bella bionda!« Nezavedno se je Pavla tujcu nasmehnila, kakor bi ji bil izkazal mimogrede -iz vljudnosti uslugo. Gospod Sivec jd je dvorljivo spremil prav na vlak. V -posebnem oddelku je čakal nanjo orožnik Krvina. Spoštljivo jo je pozdravil in ji bolj ponudil, kako pa odkaza.1 prostor ob oknu nasproti sebi. Gospod Sivec je neprijetno nalogo opravil. Pavlo je zaskrbelo, če j-i za slovo morda ne bo voščil srečne poti. Videti bi bilo, kakor da se norčuje iz nje. Pavlina skrb je bila odveč. Gospod Sivec je bil uvideven in razumen in prizanesljivega srca. Segel je svoji dosedanji varovanki v roko in se poslovil kakor znanec. »Zbogom, gospa doktorjeva!« Glas se mu je skoraj tresel. Dokaj pomilovanja j-e bilo v njem. »Hvala, -gospod Sivec!« Več Pavla ni mogla reči. Stisnilo se ji je grlo in z vso silo se je morala premagovati, da ni zajokala. Pavla in Krvina sta ostala sama. Obema je bilo nerodno. Molčala sta. Pavle niti ni mikalo, da bi pogledala po ljudeh na peronu. Dogovorili so se bili, da izmed doma-čih nikogar ne bo tačas na postaji. Mama je sicer silila, pa so ji ubranili. Izmed drugih bi jo utegnil kdo prepoznati in bi ji privoščil. Tembolj vztrajno je pa gledala skozi okno, ko se je vlak poslavljal od sončne Gorice in drdral ob morju v Trst in čez skalni Kras, dokler ni zastrla ipogle-da megla nad Ljubljanskim 'barjem. Krvina se je ves ča-s vedel, kakor da bi ga sploh ne bilo poleg. Mož je dobro razumel, da gospa doktorja Andrejčiča za dolgo jemlje slovo od priljubljenih domačih krajev. Vlak je zropotal na most čez Soro. Pavla se je zdrznila, pa manj od ro-pota kakor ob misli, da mora v sedmih letih grenkega življenja zveneti dokaj njene lepote. Pa saj lepota je prav za prav v duši, je pomislila, se bridko-vdano nasmehnila in vzdignila glavo. Sama je še vedno sedela ob oknu in njej nasproti orožnik Krvina. Venomer je gledal v meglo, kakor bi ga bilo sram druščine, ki j-o je bil privedel v Ljubljani njemu popolnoma nepoznan stanovski tovariš. Sedel je k vratom in budno pazil, da bi se ne zgodilo kaj proti predpisom. Krvina se je za ženske, izročene tovariševi skrbi, komaj zmenil. Pavla pa jih je po vrsti opazovala. Poleg nje je sedelo še kar precej čedno, na pol gosposko oblečeno dekle. Najbrž kakšna krščenica. Utegnila bi tudi biti delavka v tobačni tovarni. Žalostno otožen in hkratti uporen je bil njen obraz. Pavla j.e postrani pogledovala in skušala uganiti, kaj je dekle zagrešilo. Morebiti je služila za borno plačo sredi bogatega razkošja, pa je tudi sama zahrepenela po udobnejšem življenju, se spozabila in kaj premaknila. Morebiti? Tej nasproti ise j-e zvirala .in poskušala pomežikov-ati z orožnikom zabuhla, neka- ZA NAŠE MALE B53BaaHBH3BaBBBMBaBBEBSHSa rpe$em a ilnički Sinička se je usedla gor na drobno vejico in je zapela vsa vesela: cici-cici- cicido. Oj, kaj že poješ, ptička moja, pesem to lepo, ko pa še zunaj zima kima: cici-cici- cicido? Sinička se je zasmejala, rekla je tako: »Pomlad s seboj sem pripeljala cici-cici- cicido.« Na r od n a I. ŠAŠELJ: Lenoba in lenuh v slovenskih pregovorih Greh se izleže in redi v naročju lenobe. Kdor lenobi se poda, rad za ušesi se dnglja. Kjer je lenoba, kjer postopanje, tamkaj je blizu hudo dejanje. Leni h-i-tre na sedem let enkrat prevari jo. Lenka za lenarti brenka. Lenoba -- gnusoba. Lenoba je gniloba. Lenoba je mati vseh pregreh. Lenoba je vragova mreža. Lenoba je vsega hudega mati. Lenoba j-e vseh hudobij grdoba. Lenuh im-a v ustih pipo, na glavi pa hibo. Lenuh sam -sebi čas krade. Lenuh zvečer s čepom pritiska. Lenuha čaka strgan rokav, palica beraška, prazen bokal. Lenuha dan straši. Lenuhi so v rodu z grduhi. Lenuhu — kruli rad glad po trebuhu. Nemarni ljudje ne obogate. Pni vsakem uboštvu je pol lenobe. Pridnemu en »danes« več velja, nego lenuhu dve »jutri«. Tam kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha. zgodile, se tičejo preteklosti.« »Novi rodova — je še dejal — gledajo na nov, sodelovanju odprt svat, v katerem morajo biti -do naj-višje mere -spoštovane značilnosti vsakega 'posameznika in narodnih skupin, ker je to temeljni zakon demokracije. Novi rodovi gledajo na nov svet, v katerem se morajo problemi načenjati s polno zavestjo, da se zagotovi pot do napredka in blagostanja.« ko tridesetletna ženska. S čim se ukvarja, se je izdajala sama. Pavie niti zanimalo ni, zaradi česa- je bila obsojena. Očividno je bila že vajena hoditi v spremstvu orožnikov. Kakor preplašena ptička, ki so jo bili ujeli zlobni -paglavci in ji njej v muko, sebi pa v zabavo, 'populili naj lepše perje, se je stiskala sama vase lepa, mlada ciganka. Dve debeli, temni kiti kakor oglje črnih las si je bila vrgla -od vzad prek ramen. Padali! sta ji čez polne prsi nizko doli do pasu. Da je -kaj ukradla, je sodila Pavla -in se čudila- živopisani obleki im temnim velikim očem, iki so nemirno iskale, kje bi obstale. Pavli se je cigansko dekle smililo, pa ni vedela zakaj. V kotu je ždela zdelana in zgarana kmetica. V Obrazu ji je Pavla brala dokaj pre-stamaga itrpljenja. Talk izraz imajo žene pijancev, ki so večkrat tepene kakor site. Morebiti' je po- dolgih letih trpljenja v jezi zamahnila s sekiro-po nekdaj ljubljeni glavi. Pavla je -opazila, da prav tako kakor ona druge, od časa do časa tudi njene štiri sopotnice pogledujejo njo. Zavedela se je, da tudi one skušajo- uganiti, njeno -krivdo. Čudno se jim mora zdeti, kako gosposka ženska zaide v njih družbo. Povrh so gotovo vse opazile na njeni roki zlat poročni prstan. Mimogrede se je spomnila, da ji je zaročnega z vdelanim dragim kamnom odvzela sodnija, -da vsaj nekoliko povrne škodo. Vedo, -da je gospa, čeprav še mlada. Ta ali ona utegne misliti, da se je mo-re-bitii -preveč znosila nad nezvestim možem. P oo jj oo ^ oo 00 00 B 00 R °° /\ “ Ni ^ j x E y FRED TOBEl Človek brez noge Sadile jie bila sobanioa v hotelu »Noble«. Nikoli ni nič vzela v sobah gostov, razen morda 'požirka ali dveh viskija. Menila je, da nihče ne more opaziti razlike med pravim viskijem in viskijem, ki mu je dodala malce vode, da bi nadomestila tisto, kar je popila. V vseh petnajstih letih, 'kar je delala v hotelu, si je nabrala cel šop ključev za kovčke. Po pravici je mislila, da lahko odpre skoraj vsak 'kovček. Tistega jutra je potem, ko je gost odšel iz sobe, šla pospravljat. V košari za smeti je našla kartonsko škatlo, na kateri je pisalo: »Dandie Dinmont, najboljša vrsta škotskega viskija«. Ker mi mogla najti steklenice, je sklepala, da je v kovčku. Po nekaj poskusih je kovček odklenila. V kovčku so bile zmetane srajce in drugo perilo. Ko je nekaj časa premetavala te stvari, je zavpila. Na dnu kovčka je zagledala človeško nogo. Ko se je malo zbrala in bolje pogledala, je videla, da je noga umetna. Bila je videti kot prava. Imela je barvo mesa, na njej pa je bila modra nogavica. Ubogi človek, je premišljevala Sadie, gotovo je nogo izgubil v vojni. Spraševala se je, ali 'tudi drugi invalidi nosijo s seboj rezervne proteze. Skušala 'se je spomniti, kako izgleda gost, ki je dopoldne najel to sobo. Zapomnila pa si je samo to, da je visoke rasti, širokih ramen in da nosi lovski klobuk. Zaprla in zaklenila je kovček. Malce jo je bilo sram, ker je izvedela za intimno zadevo, ki je ni miti najmanj brigala. Povsem je pozabila, da je iskala steklenico z viskijem. Ko je pospravila, je na hodniku sedla, da bi si odpočila. Začela je listati jutranji časnik. Na tretji strani je pisalo, da je v bližnjem mestu neki bandit oropal banko. Njegov plen ni bil velik, komaj nekaj tisoč dolarjiev. Policija je ugotovila, da je denar bil v drobnih bankovcih, katerih številke niso bile zapisane in bo težko ali pa skoraj nemogoče denar najti. Bandit je imel čez obraz potegnjeno črno svileno nogavico. Blagajničairka je opazila, da šepa. Sadie se je zdrznila in časnik ja je padel na tla. Ta bandit je morda njihov gost. Če šepa, ima verjetno umetno nogo. Kaj je ni pravkar videla v kovčku? Razmišljala je, ali naj gre takoj na policijo ali pa naj najprej obvesti ravnatelja. Pobrala je časnik in prebrala članek do konca. »Policija prosi vsakogar, ki bi videl moškega, ki šepa in ustreza sledečemu opisu: visok meter in šestdeset, suh, z velikim nosom, da ji takoj javi.« — Res sem neumna, je pomislila Sadie. Moški v tisti sobi pa je velik čez meter osemdeset, vrat in hrbet ima kot rokoborec težke kategorije. On torej ne more biti bandit. Ko je Sadie stopila v naslednjo sobo, je bil gost še v postelji, čeprav je bilo že skoraj enajst. »Oprostite!« je rekla Sadie. »Prišla sem pospravit.« »Prehladil sem se,« je zamrmral moški. »Hitro bom končala,« je rekla Sadie. Ko je pospravila sobo, je stopila v kopalnico. Na polici je bila steklenica viskija znamke »Dandie Dinmont«. Glej, je pomislila, vsi naši gostje pijejo isti viski. Pozneje ji je prišlo na misel, da sta morda bolnik in tisti drugi gost znanca in da je to tista steklenica, ki jo je iskala. Ko je šla iz kopalnice, je njeno pozornost privabila modra nogavica, ki je visela na vratih. Bila je iste barve kot tista na umetni nogi. Ko je spet vstopila v sobo, je gosta prvič :pozorneje pogledala. Bil je nizke rasti in je imel velik nos, kot je pisalo v časniku. Ni pa mogla ugotoviti, ali ima pod odejo eno ali dve nogi. Ko je videla, da je moški opazil smer njenega pogleda, je skušala hitro oditi. Ni pa bila dovolj hitra, kajti ko je šla mimo postelje, jo je zagrabil za roko. »Pustite me!« je zavpila Sadie. »Skušate videti, če mi manjka ena noga, kajne?« »Pustite me!« jie .ponovila Sadie. »Boli me!« Ko jo' je minil prvi strah, je Sadie presenečeno ugotovila, da se ga pravzaprav ne boji. Vrata so bila priprta in vedela je, da bo, če zavpije, pomoč hitro tu. Mimo tega je bila prepričana, da moški nima noge in da je invalid. »Sami dobro veste, da me boste morali prej ali slej spustiti! je rekla Sadie mirno. »Ne morete oditi odtod, jaz pa lahko zavpijem na pomoč.« Moški je spustil njeno roko. Jeza je izginila iz njegovih oči in v njih se je zalesketala prošnja. »Vem, kje je vaša noga in prinesla vam jo bom,« je rekla Sadie. »Prinesli jo boste?« je vprašal moški presenečeno. »Zakaj?« »Mislim, da mora vsakdo imeti obe nogi,« je odgovorila. Nato pa je dodala: »Je moški v oni sobi vaš prijatelj?« Drobni moški je razočarano odmahnil z roko: »Mislil sem, da je. Moral bi dobiti tisoč dolarjev, da bi me odpeljal s svojim kamionom. Ko pa sem opravil svoj posel in se tu sestal z njim, je zahteval polovico plena. Ko sem odbil, je zgrabil mojo nogo na stolu, jo dal pod plašč in odšel. Odnesel jo je v svojo sobo; ko pa se je vrnil, je zahteval dve tretjini, češ da je vsak tre- nutek bolj tvegano. Skril sem denar in ne bom mu povedal, kje je. »Denar je v drobnih bankovcih. Tako je pisalo v časniku,« je pripomnila Sadie. »Da . . . Rekel je, da bo šel, če ne dobi svojega dela denarja, popoldne stran in me bo pustil brez noge. Gre pa za to, da bi verjetno pograbil prav ves denar, če bi mu povedal, kje je, mene pa bi kljub temu pustil tu.« »Takoj grem po vašo nogo.« Sadie se je hitro vrnila in nosila nogo v košari za smeti. »Poplačal vam bom, če se izmažem,« je veselo vzkliknil drobni moški.. »Čez pol ure imam konec službe. Danes je sobota, ob sobotah pa grem vedno na obisk k teti v Claremont. Lahko vas peljem s svojim starim avtom,« je predlagala Sadie. * Sadie še vedno dela kot sobarica v hotelu »Noble«. Nič več ne pije viskija iz steklenic gostov. Kadar si zaželi, da bi kaj K s a v e r Meško: Zima — pomlad Zima, da grize do srca! Trpi vse. Najhuje, bi sodil, naši mali in drobčani, A čudo, otroci je ne čutijo preveč. Na smučeh se pripeljejo v šolo — skoro vsi so s hribov, šola je v dolini — in na saneh. Kak fantič pripelje na saneh še sestrico, drobno, vso zardelo v lica od udarcev vetra, od ostrih igel mraza. A dasi imajo vse rdeče in premrle noske, oči so vesele in srečne, smehljaj zadovoljen, smeh zveneč. Srečni! Druga je s ptički. Ti trpe. Trpe tako, da so čisto ponižni in tihi. Kako so vreščali in se kregali druge zime, ako zjutraj niso našli na določenem mestu že ovsa, ko so pri-liteli zajtrkovat! Letos so tako prezebli in potrti, da še čvrčati ne morejo in ne marajo. Poletavajo ob vrtu, pričakovaje sede na plotu, na češplji ob cesti. Vdano, molče čakajo. Hudo jih je zdelala zima. A kje je le kos, naš črni kos? Vsako zimo je pole ta val tu okrog, prihajal na vrt kosmulje kljuvat. To zimo ga ni. Ob Novem letu sem ga še videl. Proti večerom je na cerkvenih oknih kljuval muhe, ki so se v jeseni pred zimo v zareze ob steklu skrile. Sicer borna večerja. Potem je kar izginil. Ga je li stisnila kaka zimska noč? Mraz in glad sta mu morda vrgla zanko krog vratu in jo brez usmiljenja zadrgnila. Skoda kosa! Tako ob koncu svečana, prve dni sušca so ptičke zaslutile pomlad. Na orehu ob vrtu, v vrhovih smrek pod vrtom gostole poltiho, a živo, v prebujajoči se radosti. Kakor bi prepletale vse drevo s čudovito pojočo mrežo, objema njih pomladna pesem drevesa; ali kakor bi nežno cingljaje padali z drevesa nevidni cvetovi, ne, zreli zlati orehi. Bo res pomlad? Ko je pa snega še toliko! Sonce se pač nekoliko razgreva, a vetrovi ob večerih ledeno puhajo čez vrhove. Da se ti drobni pevci le ne motijo v svojem pričakovanju pomladi, v svojih pozdravih toplim dnem? O čudo! Danes se je peljal čez vrt — od kod se je neki vzel? — kakor bi se hotel v blestečih valovih toplega sonca okopati za novo življenje — kos, prav naš črni kos! Pa v resnici prihaja pomlad, tako zaželena, tako težko pričakovana? Ako v resnici — pozdravljena! popila, gre v trgovino in si kupi steklenico. Njen priljubljeni viski je »Dandie Dinmont« in vedno ga plača z drobnimi bankovci po en ali dva dolarja. G r i v š k i: Zunaj v oknu so na šipi zrastle v mrazu rože tri, pa so se smejale solzam, zledenelim v črno kri. Bledo lice je na okno Prišlo sonce je na okno, naslonilo si dekle. Rože stajal topel dih. pa so zdrknile po steklu ni pa mogel raztopiti motne, grenke tri solze. rož krvavih, zmrznjenih. O, ko bi vedele! — Pavlo je spet postalo sram im je znova povesila pogled. Vlak je obstal v Škofji Loki. Pavla se je spomnila svojih dekliških let, ko se je šolala na gradu, prezidanem v samostan. Skozi meglo je živo videla ljubeznivo, staro-slavno mesto z gradom in Hribcem in v bližini za gozdovi Crngrob z rebrom ajdovske deklice (pod stropom. Nekoč — sedemnajst let je 'bila stara takrat — je z vrstnicami vred molila po Hribcu navzgor križev pot. Ni .se mogla zatopiti v molitev, pa se ni mogla. Pri postaji, ko Jezus pade tretjič pod križem, se je zasmejala. Zvedela je mati Pija in jo ukorila. Da bi ji čimbolj nazorno prikazala, kako ni Pavla prav ravnala, jo je opomnila s primero. Naj pomisli, je rekla, kako bi se njej zdelo, če bi kdaj v življenju morala nositi težki križ za druge in bi padala pod njim, ljudje bi se ji pa smejali. Takrat ni razumela globokih besed pobožne nune, sedaj jo je pa postajalo kar groza. Je mar pomenilo? Bog ve, če se mati Pija 'še spomni? Seveda, gotovo je že /.vedela in z njo vred vse njene vzgojiteljice, da je njo, Pavlo Gradišnik, poročeno Andrejčič, porota obsodila na sedem let ječe, s samotnimi temnicami vmes. Ko prestane, se jim razodene. Prav takrat je vlak vozil navzdol v Dtu-lovko. Pavla se je zdrznila. Pod njenim sedežem je bila zacvilila zavora in jo bridko spomnila, da vse svoje žive dni ne bo smela sebe braniti, če noče, da se njeno in še bolj Filipovo življenje ne razleti v breznu globokega prepada. »Krainburg — Kranj!« je trikrat zapored vzkliknil sprevodnik. Sava je izdihavala gosto meglo. Pavli se je zdelo, da ljudje, ki so vstopali in izstopali, plavajo po megli. Zabuhljenka s temnimi kolobarji pod očmi se je vzdignila in hotela planiti k oknu, pa jo je njen orožnik trdo posadil nazaj. Kakor ponevedoma ga je za vračilo mimogrede občutno sunila s komolcem pod rebra. On se ji je pa privoščljivo smejal in jo zasmehljivo tolažil, da bo čez poldrugo leto spet lahko poskušala svojo srečo, če jo bo še kakšen pes maral povohati. Ciganka je žensko zaničljivo pogledala in se koj nato Pavli prijazno .nasmehnila. Kmetica je stisnila pest in namrščila obrvi. Na pol gosposko dekle je pa ni široko odprlo oči. Pavlo je pretreslo. Krvina je prestavil puško izmed kolen na stran in nerodno prižgal cigareto in se opravičil: »Saj dovolite, gospa?« »Seveda,« se mu je Pavla prijazno nasmehnila. »Kakšna gospa!« Zabuhljenka se je visoko vzravnala in namenoma opozorila na tolsto obilnost svojega mahedravega telesa. »Nič več gospa,« je pristavila zasmehljivo. »Še danes bo z nami vred samo kaznjenka in nič več in nič manj.« »Tiho!« Orožnik iz Ljubljane je segel v torbo in porožljal z verižico: »Samo zini še, pa te oklenem. Prekleta —Ni izrekel, vedeli so pa vsi, da je hotel debeluški vreči v obraz pocestno psovko. Pavla je zardela. Na srečo je vlak spet potegnil. Pavla se je domislila, da v Kranju, v zemlji domači prhni truplo pesnika velikana, doktorja Franceta Prešerna. Kako je kot dekle sanjarila ob drobni knjižici njegovih poezij in prisojala največ sveta otrokom Slave. Nikakor se ni mogla vneti, da bi z Bogomilo hranila up sreče onkraj groba. Sedaj bo pa moraila bridko resnično občutiti, da je življenje ječa. Zavoljo drugega pesnika, ki tudi na kranjskem pokopališču v črni gomili čaka jasnih dni za svoj narod, je bila Pavla v samostanu celo kaznovana^ Ne bi smela imeti Jenkovih poezij, so jo pa zalotili, ko je pravkar brala o deklicah, ki hodijo po bosti. Na oba grobova je bila že ,položila cvetje. Megla se je pričela redčiti. Stisnjena v ozko strugo se je tik ob progi previjala med skalnimi čermi zelenkasto čista Sava. Vodo je Pavla vedno rada gledala. Tudi sedaj se je zazrla vanjo in za nekaj časa pozabila na vse drugo. Na postaji O toče se je Pavla spomnila Matere božje na Brezjah. Zapekla jo je vest, da se ob odhodu iz Gorice ni nič priporočila Mariji na Sveti gori. Pa se je hitro potolažila. Je že moralo tako biti. Odslej naprej bo nekaj let stanovala dokaj bliže Mariji na Brezjah, ki je za kaznjenke gotovo najbolj primerna priiprošnjica, prav posebno pa še zanjo, ko je bila vendar obsojena zavoljo ponarejenih podpisov na menicah. Vedela je, da je bil čudodelno podobo Matere božje na Brezjah naslikal Layer iz zaobljube, če ga reši Marija iz ječe, v katero je bil zašel, ker je v stiski ponarejal denar. In pa, prva ozdravljenka na Brezjah je bila doma iz Begunj, kamor sedaj potuje ona. Po končanih šolah sta bili z mamo na Brezjah. Filipa takrat še ni poznala. Pred Marijinim oltarjem se ji je zazdelo, da jo Marija vabi v samostan. Za hip je skoraj pristala. Ko sta se pa kasneje z mamo peljali na Bled, je misel na samostan za vselej zavrgla. V poletnem soncu so na ravnem polju med temnimi gozdovi Jelovice in zeleno Dobrčo, pod skalnato Begunjšči-co in čokatim' Stolom zorela žita. V ozadju je z višave pogledoval na vasi pod sabo priostreni vrh Triglava. Ob cesti v Leskih klancih je pozvanjala čreda rdeče cikaste govedi. Onstran Save se je paslo nekaj živine na ograjenem pašniku. Lepo rašče-na junica je stegovala glavo čez plot, kakor bi hrepenela v svobodo, kjer so na ravnici tik pred njo razigrano poskakovala žrebeta ob mirno pasočih se materah kobilah. Da bi kobile predaleč ne zašle — bela cesta reže pašnik na dvoje in vabi v daljni svet — so jiim uvidevni gospodarji prve noge speli s sponami. Samo na kratko so se mogle prestopati, spone so pa nekako ugovarjajoče porožlj avale. Za vse na svetu bi se ne mogla Pavla takrat za vedno odreči tej, s široko odprte božje dlani razsuti lepoti in se pustiti za vse dni tostranskega življenja ograditi s samostanskim zidom. Ko bi bila slutila, da jo bo želja po življenju pripeljala za več let za kaznilniški ziid, bi ne bila takrat tako naglo sklepala. (Dalje prihodnjič) 2680.- Š!LIN;GOV STANEJO ZAKONSKE SPALNICE IZREDNA AKCIJA pri Tovarniška cena Villach - Beljak HANZEJ KOVAČIČ AvsiciisUa tefovbziia PETEK, 7. aprila: 10.00 Televizija v šoli — 11.00 Program za delavce: Poročila — 11.03 Smrt okrog ogla - 12.00 Obzorja - 18.30 Poročila - 18.35 Pogled na deželo: Poljedelski pregled — 19.00 Trg ob koncu tedna. Aktualni tržni pregled — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Pojdimo na zrak. Domač quiz — 20.50 Artistična predstava — 22.05 Poročila in v žarometu. Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.35 Kovinasta mreža. „Peti mož”. SOBOTA, 8. aprila: 17.00 Poročila — 17.03 Za družino: Ročno delo za dojenčka — 17.30 Ekspedicija v kraljestvo živali — 18.00 Lahko noč oddaja za otroke — 18.05 Ohranitev Wasa. Dokumentarno poročilo o dvigu jadrnice iz leta 1628 — 18.30 Poročila — 18.35 Tip revija — 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Poper in sol, igra Karla Bunje — 21.35 Čas v sliki — 22.00 do 23.30 Velika nagrada evrovizije 1967. Evropsko prvenstvo popevk. ZAHVALA Za veliko udeležbo pri pogrebu moje žene Marije Miklau se v imenu vseh žalujočih sorodnikov iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala gre častiti duhovščini, cerkvenim pevcem in darovalcem vencev. Žalujoči mož Anton NEDELJA, 9. aprila: 17.00 Poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Čar tropov — 17.35 Mia. dinski svet — 18.05 Lahko noč oddaja za otroke — 18.10 Za mladino od 14. leta dalje Brez nagobčnika — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aaktualni športni pregled — 20.10 Poročila — 20.20 Moje življenje — moje pesmi. Robert Stolz; njegov portret — 22.05 Fantastični realizem Dunajske šole — 22.35 Večerna poročila. PONEDELJEK, 10. aprila: 18.30 Poročila - 18.35 Tečaj francoskega jezika: francoščina pri vas doma — 19.00 Iz študentovskega življenja. Balet — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki fibnski mozaik — 20.15 77 - Sunset strip tease; 8. nadaljevanje: Pomagajte policaju — 21.05 Šport v ponedeljek — 22.05 Čas v sliki — 22.25 Stroka treh čutov. Poročilo iz graške univerzitetne klinike za: vrat, nos in ušesa. TOREK, 11. aprila: 18.30 Poročila — 18.35 Tečaj angleškega jezika za mlado in staro — 19.00 Rimske razvaline v Vzhodni Tirolski — 19.11 Mat-hias IViemann pripoveduje — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki —- 19.55 Izložba in kratki SADJARJU Sadna drevesa vseh vrst v veliki izbiri v strokovni drevesnici jabolčnih, hruškovih in češnjevih drevesc. Po znižanih cenah dobite: češplje, slive, maravdlne, ribezlje, kosmulje in vinske trte. In£. MARKO POL2ER, pd. Lazar ŠT. VID V PODJUNI fibnski mozaik — 20.15 čudeži živalskega sveta — 21.00 Prenos južnonemškega radia: Pogled z mostu — 22.30 Čas v sliki — 22.50 Ta naš svet. Svetovno politična opažanja sedanjosti. SREDA, 12. aprila: 10.0 Televizija v šoli — 11.00 Program za delavce: Poročila — 11.03 77-Sunset strip tease — 17.00 Poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.25 Lov na lutke, švedski doprinos k mednarodnemu lutkovnemu magazinu — 17.50 Kdo hoče delati z nami (v zabavo) — 18.20 Lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski moazik — 20.15 Prenos iz dunajske Kammeropere: Ljubezen v hiši norcev, nato: čas v sliki. ČETRTEK, 13. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Poročila — 10.03 Jožef II. in njegova doba — 11.00 „Smrt na jablani”, igra v dveh dejanjih — 18.00 Italijanščina za začetnike — 19.00 športni kalejdoskop — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Fentonova popolnoma zmešana iznajdba” igra IVil-liama L. Roseja in Richarda B. Shulla — 21.40 Čas v sliki — 22.00 Iz prve roke. Kritični kulturni pogovori. PETEK, 14. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Gozd in mi — 11.00 Program za delavce: Poročila — 11.03 Kavčuk - 12.40 Poročila 19.30 Poročila -18.35 Nemščina za domačine — 19.00 Kuhinja v televiziji — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Gremo na zrak. Heinseher-quiz — 20.50 berlinska balada”, filmska satira — 22.20 Poročila in v žarometu. Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.50 Jazz v Evropi. SOBOTA, 15. aprila: 17.00 Poročila - 17.03 Za družino: Za prijatelja znamk — 17.25 Ekspedicija v živalski svet — 17.55 Lahko noč oddaja za otroke — 18.00 Na knjižni polici — 18.30 Poročila — 18.40 VELIKA IZBIRA Barve, lake, čopiče, metle, gospodinjske predmete, pleskarske valje itd. kupite najceneje pri FARBEN KIKEL 9020 CELOVEC, BahnhofstraBe 1 Telefon 58-27 9300 ŠT. VID ob GLINI Telefon 25-32 Avstrija, dežela kopališč. Televizijsko poročilo — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.55 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Pojoča in igrajoča Avstrija — 21.25 Čas v sliki — 21.45 Nočni program „Nekdo mora verovati”, film divjega za-pada. Televizija Ljubljana PETEK, 7. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV ▼ šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.05 Poročila — 17.10 Egner: Razbojniki iz Karde-mome — 17.35 TV obzornik — 18.15 Filmski pregled — 19.30 Operna scena — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cicak — 20.37 Celovečerni film — 22.00 Zadnja poročila. SOBOTA, 8. 4.: 9.40 TV v šoli - 17.05 Poročila -17.10 Posnetek konjskih dirk v Aintreeju — 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 TV obzornik - 18.15 Vsako soboto — 18.30 Oživele kronike: Bled — 19.15 Popularna baletna oddaja: Dutilleux — volk — 19.40 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Rezerviran čas — 21.10 Serijski film — 22.00 Dunaj: Izbor popevke za Grand Prix Evrovizije — 23.45 Zadnja poročila. NEDELJA, 9. 4.: 9.25 Poročila - 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — ponovitev — 11.30 Serijski film za otroke — 17.15 Dokumenti in čas — 17.45 Stari Fili-grani — 18.15 Serijski film — 19.05 Propagandna KMETJE POZOR! NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE BRZOPARILNIKE (kotle) KOTLE ZA ŽGANJEKUHO SADNE STISKALNICE (»preše«) VSEH VRST vam nudi ugodno domača tvrdka Man Lomšefc Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdori, Telefon 04237 246 oddaja — 19.15 Prenos športnega dogodka — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Zabavno-glas-bena oddaja — 21.50 Propagandna oddaja — 22.00 TV dnevnik — 22.20 šlager sezone — oddaja studia Sarajevo — 23.20 Napoved za ponedeljek. PONEDELJEK, 10. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.40 Ruščina — 11.40 TV v šoli: Fosfor — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.50 Ruščina — ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Mali svet — oddaja za otroke — 17.40 Risanke — 17.55 TV obzornik — 18.15 Lepe pesmi so prepevali — 18.45 Vzgojna problematika — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 TV pošta - 20.00 TV dnevnik - 20.30 TV drama — 21.30 Resna glasba — 22.00 Ustvarjalec in njegovo delo — Sarajevo — 22.20 TV' dnevnik. TOREK, 11. 4.: 18.35 Poročila — 18.40 Torkov večer — 19.00 Svet na zaslonu — 19.40 TV obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna panorama — 22.10 Zadnja poročila. SREDA, 12. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.00 Poročila — 17.05 Na deveti otok — serijska potopisna reportaža — 17.30 poljudno znanstveni film — 17.55 TV obzornik — 18.15 Združenje radovednežev — 19.00 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.30 Mozaik kratkega filma — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.37 Reportaža z Rdečega morja — 21.00 Mojstri in vzorniki — biografski film — 22.00 Jazz festival na Bledu — 22.20 Zadnja poročila. ČETRTEK, 13. 4.: 9.40 TV v šoli - 11.00 Angleščina - 11.30 Glasbeni pouk - 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 TV v šoli — ponovitev — 16.40 Glasbeni pouk — ponovitev — 17.05 Poročila — 17.10 Vijavaja-Ringaraja — III. oddaja — 17.55 TV obzornik — 18.15 Mladinska tribuna — 18.35 Po izbiri... — oddaja resne glasbe — 19.00 Dežurna ulica — humoristična oddaja — 19.40 TV prospekt — 19.54 Medigra — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Opera ali koncert — 22.10 Zadnja poročila. PETEK, 14. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v paS Tir ZNAMKA ZAUPANJA GRUNDNER Klagenfurf - Celovec Wien«rgass« 10 (Promenadna cona) šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.00 Poročila — 17.05 Predstava lutkovnega gledališča iz Splita — 17.55 TV obzornik — 18.15 Brez parole — mladinska oddaja — 19.00 H. de Balzac: Izgubljene iluzije — prvi del romana v nadaljevanjih — 20.00 TV 'dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.37 Ekran na ekranu — 21.35 Svilene lestvice — zabavno glasbena oddaja — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Festival narodnih pesmi (do 23.20) 1199 ms gradbenega zemljišča v bližini Klo-pinjskega jezera ugodno naprodaj. Dopisi pod števUko 708.815 an IWG, Klagenfurt. Soboslikarske vajence sprejmemo. Za hrano in stanovanje preskrbimo. S o b o s 1 i k a r s k i mojster HANS SCARSINI KLAGENFURT - CELOVEC, FriedelstraBe 37. AUCH A&O- FERNŠEHSTAR ••NEANDERL" MEINT : /4«/ Cjua/CCat (M / □ vom 7. bis 13. April 1967: Die „A>0-Markenware des Monats": m »KNflX« GURKEN in der groBen 'A-Dose ERDBEER-KONFITURE ~ 40 aus feinsten Frudtfenl 1 Becher = ca. 450 g Getunkte »R0ND0«-WAFFELN ein« Kostlidikeit! 1 Beutel = ca. 250 g JugosMsche »SOLE«-mtw-SnRDINEH in Olivenol 2 DOSEN a V4 club Unvtrfelncfl. •mpfokltn«, nicM karUllitrt« Richfprcit« 10. 8. 6. 7. 80 50 ...und auOerdenf: 3%A&0-RABATT Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20.- šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. liaš tednik