t
Z96. ffeuflRo.
Današnja Številka stane Din 2
V Uutllanl, v nelelio 30. HmM 19Z3.
Let« IVI.
.....-^m
™ Ig
IsJia'a vsak daa popoldne, Izvioasi nedelje ia praznike.
maeratl: do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 netit vrst a i D 50 p, večji inserati
Delit vrs'a 2 D; notice, ooslano, Izjave, rekla ne, nreklid petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne poniib; beseJa 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprei. — Inseratn' davek nosebej.
Vprašanjem glede 'nseratov na i se oriloSi zna.nka za odgovor.
Vp*avntstvo „Slov. Naroda* in „Naredna tistimi'' olloa st S, pritlično. — TeU!oa it. 304.
taaflova
Uredništvo „3Iov. Narod V' 'i-ia •:■»;•■ oUca st. 5, i. nadstropje
Tal8'on s&ev. 34. Dopise Mr£;3a3 te nodita*** ia saiostao frankoaane. &W   Rokoolsav se na vrača. 90
v JugosSavlil vss dni pg Oin 1-— w tnozamstvu »3vadfia dni Din 19 nadeli® Din 1*25
Poštntaa plahni v cjol^lnl.
„Slovenski Narod*	velja:	1 ------V JEjiKiiiff			
					
12 mesecev   .  . .	•   > •	Din H4-	Dtn	Mi —	Dia 2i*>—
o         , ...	■   • ■	. F*-	•	7"> —	
m «*           ■                s     a •	•   • ■	. 8f*-	•	3*- —	.     M —
		. 15--	•	13 —	
Pri morehUne?*! povf*a«|u se imn dr."«* uro'riHs doplačati. Novi naročniki naj poslej« v prvič asračains v«w<no    l*£šr" po aahsealat, M« <amo nismena aaročfU bre-* r>Mlatve <4e-*s*'* t- ne v * rtrtf.
Letni obračun.
Vsako podjetje zaključuje ob sklepu ieta svoje račune in pregleduje svoje poslovanje. Skrbno išče pozitivnih in negativnih strani svojega delovanja, da na ta način določi smernice novolet* nega delovanja in popravi pogreške prejšnjega. Tudi v politiki je treba takih obračunov, zlasti pa v zunanji, od katere zavisi usoda in eksistenca celo* kupne državne tvorbe. — V tem ozi* ru smo Jugosloveni navezani na Ita* lijo. ki je naš poglavitni zunanje*po!i* tični nasprotnik. 2 njo moramo tedaj po vseh pravilih političnega knjigovod* stva zaključevati svoje vsakoletne obračune in pogledati, ali so se razvijali dogodki v naš prid in ali smo pri tem storili vse, kar velevajo naši interesi in naše dolžnosti. Pri tocnejšem pre* gledu bomo našli to zanimivo bilanco, da smo po uspehih in napredkih pozi* tivni. po dolžnostih in izvršenem delu pa še vedno mnogo, mnogo pasivni. Oglejmo si svetle in temne strani naše zunanjepolitične situacije napram Italiji!
Z Italijo imamo dve področji, na katerih se križajo naši  in italijanski interesi. Na eni strani je sistem zuna* nje*oo!itične obko! jevalne akcije rimske vlade,  ki  bi  nam  rada  naprtila ostre nasprotnike   na   severni,   vzhodni in južni  granici.  Maši  javnosti  je dovolj znano   rovarenie   italijanske   vlade v Budimpešti, v Sofiji in v Tirani. Intri* girala je ob vsaki priliki in morali smo biti budni.   Doživeli smo marsikatero madžarsko in bolgarsko demonstracijo, videli, kako vznikajo nevarne iredenti* stične in zavojevalne organizacije. To* da naša spretna ali pa tudi samo uspeš* na zunanja politika je znala te nakane pravočasno  odbijati   in   omejevati. — Obrambna zveza .Male antante je dala tista sredstva in tiste zunan ie^politične metode, ki so z lahkoto udušili name* ravani ofenzivni obroč proti Jugoslaviji in dovedli na tej točki Italijo do popol* nega neuspeha. Madžarsko krije naša zanesljiva severna zaveznica Češkos!o* vaška, Bolgarijo drže Romunija, Jugo* siaviia in Crčiia. Z Albanijo Italija ne bo imela popolne sreče, ker je ta narod po svoji narodni čudi vse prej, kakor stalen, dosleden in prepričan zaveznik. Popolnoma in 7anes!jivo slab zaveznik pa  je  Albanija za  tuje  interese, za imperialistične cilje italijanske vlade.
Bilanca na tem področju je torej za nas ugodna, dasi glede dolžnosti, glede sistematičnega dela še daleč nismo storili vsega, kar bi lahko na temelju svojega razvoja, moči, sposobnosti, pra* vičnosti in velikega zavezništva mogli in morali storiti. Opetovano smo na tem mestu naglašali izredno potrebo mednarodne zunanje * politične propa* gande. Ostro smo grajali brezbrižnost našega zunanjega ministra, ki zane* marja danes konjunkturno sredstvo ti* skovne propagande ter pravilno obve* ščanje zapadnih diplomatičkih velemest o naših težnjah in potrebah. Na vseh zunanjepolitičnih poljih smo mirolju* ben narod, pravičen, nikomur ne odje* damo ničesar, samo se branimo in hočemo živeti svobodno, enotno živ* ljenje. Druga slaba stran naše zunanje politike je pomanjkanje globokejše zu* nanje*politične inicijative, kakršno oči* tuje n. pr. dr. Beneš za Češkoslovaško.
Praška diplomacija bi nam morala biti vzgled. Naš zunanji minister bi moral stopiti v boljše, osebne stike z vsemi daljnimi, predvsem pa bližnjimi zuna* njimi ministri, z ministri sosednih držav. Seveda za tako inicijativo je treba izredne bistroumnosti, spretnosti j ter splošnega zgodovinskega in dinlo* [ matičnega znanja, da se intelektualno obvlada nasprotnike in jih pripravlja za nam ugodne razgovore, dogovore in zveze. Tretja pogreška naše zunanje politike je notranjega značaja. Naše časopisje ne zasleduje zunanjih dogod* kov ter zunanje usode naše države s tisto enodušnostio, pres^ednostjo in odločnostjo, kakor zahtevajo enotni obrambni in eksistenčni pogoji naše države. To manjša avtoriteto našega zunanjega ministra in mu jemlje tisto moralno ozadje, ki je za vsak ostrejši zunanji nastop nujno potrebno.
Drugo sporno področje z Italijo imamo na Jadranu, na Reki. V tem vprašanju nismo letos prišli niti za ped zemlje naprej. Italija je sicer izpraznila nekaj teritoriia. ki nam pritiče po Ra* paUski pogodbi. Toda z nerazumliivo trmoglavostjo se brani likvidirati reško vprašanie po doslovnem zmislu od nje same sklenjenih pogodb. AM nas misli Italija z odlaganjem reškega vpra* sanja ubijati in gospodarsko omejevati, ali pa računa na ugodno priliko in na možnost popolne aneksije reškega pri*
M. Z.!
fr^nl Ifonpn BwMfa špacapana
(Konec.)'
So namreč ljudje, in ifti fa mnogo, ki so take ničlie. da sebe samega občutijo le posredno potom odhorništev in če morejo na sejah prazno slamo mlatiti. Smatrao to za važno opravilo in ž niim rudi sebe važnim, imenujejo pa to udeleževati se javnega življenja ali tudi delovati. In gobezdajo. gobezdajo okrog že zdavno pojasnienih problemov desetič, dvaisetič. brez ozira na one, ki jim je stvar bila že preje jasna in zaključna. Naposled povedo predlog, ki je Čisto neumen, ali ga je bil na že pred kako uro kdo drugi stavil. Če je neumen, se navadno oglasi nov gobezdač ali njih več, ki oporekajo neumnosti z novimi še večjimi. Naposled odlože zaradi splošne utrujenosti »zadevo« na prihodnjič. A so delovali in je to zaslužno za mili naš narod. In bo stalo neumorno delovanje s prlstavkom neumorne požrtvovalnosti popisano nekoč javno Črno na belem, ko bo taka m6ra druge liudi morila bila 25 let. To se imenuje jubilej zaslužnega moža. in je zvezano s posebno veliko pijanostjo. Če pa umre preje, dobi delovanje popisano vsaj v javnem nekrologu.
Srečen je narod slovenski. V vsaki vasi ima vsaj po enega velemoža in na-
še novine komaj dohajajo s poročili o njih jubilejih ali smrtih.
Tak praktikant za velemožtvo si je torej izprosil besedo In začel razlagati, da so že naši pradedie mostiščarji pred mnogimi tisočletji lovili žabe po Barju. Pogledaval je v neke zapiske in vedel povedati tudi marsikaj o žabah pri Asircih, Egipčanih, RimPanih. v srednjem veku.
Po nekaterih minutah je Špacapan zarenčal: »Prosim za predlog.«
A govornik je užaljen menil samo. naj se ga ne moti. In je gobezdal naprej. Pden poslušalcev je lovil zakesnele muhe po prtu, dva sta šla malo ven. nekateri so se vedno glasneje med seboj pomenkovali.
»Predlog!« je zarjul Rudolf.
Nastal je napet premor. V tem sta se pojavili pred Rudolfom naročeni hrenovki.
Toda bili sta komai mlačni in čisto nagubani Pravi pamflet na pravilne hrenovke.
»Gospod b!rt. glist pa le ne zrem!«
Ker je iz koncepta spravljeni govornik menil, da je tudi glista častivredna božja stvarca, krčmar pa, da je dobro za vsakogar, kar ie za vse druge goste, se jima je z bliskovito naglico razčesnila po ena hrenovka sredi lica.
Dva, trije so prijeli Rudolfa in ga skušali baciti napolje. Pa bil je močan in besnost mu je sile podesetorila.
stanišča in torej na zaključeno posest gornjega Jadrana. Italija hoče eno in drugo! Toda tudi ruksj lahko rečemo, da nismo bili glavni oškodovanci, mar* več da je morala nositi Reka sama, sedaj še italijansko mesto, glavno pezo italijansko*jugoslovenskega nesporazu* ma. Naše gospodarstvo se zaenkrat konsolidira kontinentalno. Danes še ni zrelo za širokopottzno primorsko poli* tiko. Pač pa vidimo, da v Beogradu nredvidevajo jadransko orijentacijo na* šega gospodarstva in temu primerno urejajo naše železniške zveze z mor* jem. Tudi na tem področju slabost Italije in ugodna pozicija Jugoslaviie. Toda obdolžiti se moramo, da nismo
storili polne svoje dolžnosti. Niti v propagandnem, gospodarskem, niti v prometnem in obalnem. Z jadranskim problemom kot zaokroženim vpraia* njem izgradnje samostojnih zvez na.še* ga zaledja z dalmatinskimi pristanišči, z izgradnjo pomorske orijentacije bo* mo v notranjosti skovali najsilnejše odporno orožje proti nagajivi in so* vražni Italiji.
Na nas je, da spoznamo vse svoje vrline in napake, zlasti pa zamujeno in nakazano delo na področju zunanje* politične zaščite* Letni obračuni so najboljše vzgojno sredstvo za spozna* nje pravih ciljev in pravih metod naše Jugoslavije!
0 rešitvi balkanskena problema in o nalogah Slovansiva.
Bratislavski dnevnik »B. Z.« pri-občuje zanimiv razgovor z beogradskim vseučiliskim profesorjem Ljubo Stojanovičem o rešitvi balkanskega problema in o bodočih nalogah Slovan-stva.
Srbsko-bolgarski spor igra, tako povdarja Stoianovič. veliko vlogo pri rešitvi kočljivega balkanskega problema. Politične težnje Bolgarije so usmerjene proti dolini Morave in Vardarja. Srbi pa stremijo v smeri proti Solunu. Ko je bila v Bolgarski na krmilu vlada Aleksandra Stamboliiskesra in je predstavljala službeno Bolgarijo «em-lledelska stranka, se je bolgarska vlada odpovedala svo;im aspiracijam na Južno Srbijo ter posvetila vso pozornost vzhodu v pravcu proti Trakiji in pristanišču DedeagaČu. To smer je prekinila protlrevolucfja ki je letos izbruhnila v Bolgariji. Prišli so na krmilo zopet tisti ljudje, ki so skušali s pomoči Nemčiie uvel'aviti bolgarsko hegemonijo na Balkanu.
Med 5rbi, Hrvati in ?1ovenci de-fansk' obstojaio velike duševne razlike, zlasti ako primeriamo njih nazore o državi, o ustavi in sploh o vseh političnih vprašanjih. Vsi b?!knn*ki Slovan! so si priborili svofo narodno samozavest pnd najrazličnejšimi vplivi, duševno nas lahko ujedini samo dolgo sožitje in življenje vobče. Z rešitviio bolgarsko-srb-skega «pora bi bil rešen ne samo ves hnlkanski problem, marveč tudi ves pro-Wem. ki se nanaša na bUžnii Ori-cnt. To vprašanie se da likvidirati takoj, čim se Bolgari zadovolje z ekspanziio preko svojih vzhodnih in jugovzhodnih met.
Veliki de! Slovanstva le dane* tz-!^cn iz svetovne politike in ne more aktivno sodelovati pri krojenju bodoče usode Evrope in slovanskih narodov vobče.
Dokler Rusija ne bo zavzemala v evropskem koncertu njej pripadajočega mesta, bo slovanska stvar v Hvropi zelo slabo zastopana. Za nesrečo vsega Slovanstva moramo smatrati dejstvo, da se Bolgari sedaj vračajo k svcil predvojni politiki in da so Poljaki na prct'ran način izkoristili sedanjo slabost Rusije. Rnsko-polisko vprašanje je splošno slovansko vprašanje, kakor je srb-sko-bolgarsko razmerje vnraŠunje celokupnega južnega Slovanstva. Sele, kadar bosta rešeni in likvidirani ti dve vprašanii, bomo lahko govorili o Slo-vanstvu kot celoti.
Slovanstvo daje Fvrop? mlade narode ki se še ne naha"a:n v Stadija de-kadence.#Na višinah civilizacije se na-vadno pojavlja surov egoizem m čim naro " p sabljo, da ni mogoče živeti samo ob kruhu, pomema to konec pravičnosti in istine, ^l^vanstvo je etično ^veže, slovanski človek ni mehanizem, ki skuša samo udobno in prijetno živeti, zato je v rokah Slovanov ne samo bodoča lastna usoda, marveč nso-da Človeške družbe in vsega čioveStvm sploh.
Vsi narodi, da, vsa plemena in tudi posamne pokrajine imajo svoje specifične težnje. Najmočnejša težnja v srbskem narodnem Živlienu je nenavadno stremljenje no svobod!, že od početka VITI. in IX. stoletja ni bila vst srbska zgodovina nič drugega kakor neprestana   borba za neodvlsno«t.   Tudi j
Orki, B^ljrari in Hrratf so opttovaao po'kusili. da si v teiki borbi ix"f.ju:«jo neodvisnost t«»n ni poteklo niti tno stoletje, da bi Srbi ne bili stakli na kocka rs?, «a si isvojaj*)© svebodo. To je Sokrat ki je daJ prav aesebno obliko dnievMttl aravaaJavnfli Srbov in samo s tega stflLJča se da razumeti življenje m ?«tremlj**k» ianainjao •roškega ljudstvi. S t«s t+žejo po svobodi ja v tesni xvt*1 tvdi stramljcnjo po <i«-■okrmtii m enakosti. In aa um temelju se lUKtajan**, i»:ca\ini-i. ako aa vw Balkan, pa vsai vss slovanske po'Krajine na Balkanu. T* \§ »»jtoi'a nulc&a, ki pa jo z naptroat vse« svnHh tU in z vso pnf,rtvnv*lnr»st*o tud* uvećerao, ▼ tem smo krepka promicani.
rcw«i. t.ww t^■"^■#'-.«-.—p—jmmmmmwpt—»^- - *^M^BaaBaaaaasat<«s"«*»
Igra z Bradništvoai.
Tresle »o ss flore, rodUa se ie ^nii. FvoTiko intervencij, prošenj in obupnih klicov na pomoč      bilo treba, predno je   vlada   utu!?«!«   nu*no   potrebo, da sprnH na dnevni red Tjradri^ko vpnt* ?anjc; koliko obljub, tolatbe m opravi* čevanja   smo sliŠaH daa za dnem Beograda in kako leljno ja pričakovalo državno uradništvo trenotl*, ko se ta obljube uresničijo. Po doTj?ih mukah m težavah je bil konono s^-ejet urarinlski rakon in vsa javnost jc bila prepričana, da je sedaj konec uradniško bede, ki je  že  dolgo  časa  predmet splošnega negodovanja  in  ogorčenosti.  Toda ta xakon ni prinese! tetja, !<sr so pričako* cali obupan! uradniki. Njihovo mizer* no gmotno s arije se ni i'noljialo m vao kaše, da Icričova pot ie ni končana. Minuli so božični n-rarniki, na pragu f& novo leto, zima rrka n^. duri, uradniške družine  pa  še vedno zaman priealru* jrjo, \oaj jim bo mogoče preskrbeti si vsaj naipotrcVi*mj§9        vflakdonie šiv« ljenje. Peda in  »jontnjkon«« cJr£f.vnin namenščeocov   je   tako   v«H!«a,   Wt ja vsako    n*da"Jn^e    od-eSanje t^nae!?'^ remerluro tega peTce^ga voraiftnja slo* čin ne a s m o nnnrim trpaelm rodbinam, ne«*o tudi nspram drJavi. ki ja v nv^*ar* nosti, da ji odpove n»ivaznejii me hite nizem.   Ne g!*ds na to wevarv»o*;t pa merodajni   činitelji   slepo nadaljujejo igro   z   uradniitvom   in   ne pomislijo, kaSne posledice !?hko rodi tako ne^lo* vesko in  nssocMislno postopen je. č?lo» vek se mora feiditj, če pomisli, da drli« va, ki ima v«e pogoi? 2« us^eini razvoj in bTa£ost*nja svo*'h  državliinov, ne more poitatM pTao«t! uslužbencev, ki
Skorajšnii položaj je bil naslednji. Nekaj čabarjev se je pobiralo prosto po *leh. nekai Hh je valovalo pod miznim prtom na tleh. na prtu so kolebale čaše in poliči kakor brodovi ob viharju.
Sredi sobe je stal ^pacapan z eno peto na svojem strtem ščipaln:ku. z nosa mu je ritmično curljalo temnordeče. en rokav mu ie bil izstopil iz koalicije s suknjo in obvisel na manšetnem gumbu.
Krčmar ie lovil po cesti obligatorno nenavzočega redarja.
Krčmanca je ravno prisopihala iz kleti in nič hudega sluteč prijela na ognjišču za lonec, ko je zapazila, da so na vratih k ekstrasobi pobite šipe.
Z loncem v roki je prestrašena planila notri.
Ko jo je Rndofi zagledal in v loncu Še nekaj parov onih glist, je zagrabil po njih in jih ko bi trenil zabasa! krčmarici v izrezek bluze prav globoko tja doli. kjer so se bili njeni naravni čari razmahnili v dve meseni nogometni žogi.
Cul je še kakor v sanjah zakrik stida, ki se je izvil pošteni, dobrokatoliški ženi iz zaledja nogometnih žog in be-žečemu mu je sapa se donesla vinski puh iz rjovečega žrela krčmarjevega ob hišnih vratih. Potem ga je vzela noč, brez rokava, ščipalnika, klobuka, plašča in dežnika.
Videli ga niso nikoli vtč! Vsaj celotnega ne.
Kaj se je z Podo!fom Špacapanom tisto noč potem zgodilo, moremo sklepati le lz prečudnih vesti, ki so do gosposke prihajale drug dan. Kako dt ni prišla do njih rudi aas> SamaJistika, jc neumevno.
Vojaška pfltru!?a je okrog Štirih zfutraj srečala blizu smodnlSnlc na Ljubbanskem polju pošast. Ni bila večja od človeka. Nekaj jc v, globoki temi in med otožnim petjem brzojavnih t\c nasproti pricepetalo. Misleč, da mora b:ri pes. je vodja patrulje prižgal fvep!*nko in je zagledal t'k pred seboj pokončno, rdeče, sluzasto bitje brez vsake dlake, s strašnimi, debelo zročlm! očmi
Tudi ostali vojaki so polast dobro videli. Bilo jih je pa tako groza, da jo prikazen mogla izginiti v temo preko njiv proti Savi, prodno se je dalo aoislitl na kak ukrep.
Iz iste noči je poročalo orofnlStvo, da ie naše! za Brezovico železniški čuvaj na vrhniški progi proti jutru temen kup, ki se je ob svetilki izkaza! za moško obleko. V obleki je nekaj tičalo. In zona ie čuvaja oblila. ko je dognal, da je to človeška koža. Bila je počena vrhu glave navzkriž notri v ramena, hrbet in prsa ter še popolnoma sveža.
Zjutraj se jc peljala venkaj s avtom sodna komisija, ki ni vedela, kakšne
vrsta ziočht naj bi to bi!. Naposled 89 je spomnil zdravnik in znJil razpoke v koži rasen io m*l$ kiknjJca vrhu ttmena. Potem so jo s pumno za avtopnavmatl-ke nanihnJtl. Pa je i!o tačko, kar je bilo v koži še več naravnih trlesnfh odtKiin in so .Mh morali stopnjama rtuU *a8U.
Po vsebini žepov obleka so dognalU da uterne biti to neki J-?ucMf ^paeapan, državni uradnik. Nekda ia pripomnil da so ga nemara redacira'1 in je, kar pokojnina !a »1 dolla. od lakote prebavil samera tebe. da je »stala gola koia.
Pa kljub dokumentom si o identiteti niso prifli čisto na jasno. Kalfi čo 10 ga le malo nanihnlli. je hI nodoben noke-mu breiovlkemu občinskemu rt vežu; če so ga močnej«. j« bii Rudolf ?paca-pan (vsaj ana*oi so ke*npie trdili tako po korrnsijona'nOi fotografijah); fre 10 ga močno, je bil «*!a podoban nekemu bltžniemu župniku, četudi je Imel brke. V vsaki fazi nap'hnianostf je bii drugačen.
Dognali so, da se to pravi Rudolf Snacapan predtavečtr Se v polni č;1^-sti v neki ljub'ianski krčmi protepal. A d^nali so rudi. da je obkka res nic-gova in da nrnfa le več dni ni ne domov, ne v urad.
Kožo je v hosti zagrebel konjač, ker sami koži Župnik ni mogel in hotel dovoliti krSoanskega pogreba.
Stran 2.
»SLOVTNSKI   NAROD«,   d n c 30. decembra i«r*o.
stev '296
bo faktično njena podlaga. In če prav premislimo m pretehtamo vse okolno« »ti, se nam nehote vailjuje misci, da merodajni krogi nalašč zavlačujejo po« ▼oljno rešitev uradniškega problema in nočejo ugoditi opravičenim zahtevam državnih nameščencev, ker so menda ▼ svoji zaslepljenosti in premalo raz* vitem zmislu za socijalno pravičnost prepričani, da potrpežljivost ne pozna nobene meje.
Ko so neznosne razmere že na vrhuncu in stoji celokupno uredništvo pred težko odločitvijo, da seže v borbi sa eksistenco po skrajnih sredstvih, pride iz Beograda vest, da je finančni minister sklenil izplačati tem nesreč* nežem nekak predujem. Pomoč se obe* ta ▼ treh obrokih. Maksimalni pred* njem bi znašal 1500 Din. minimn'ni pa 300 Din. Nastane vprašanje, kaj naj poene s 500 Din celo oni srečni višji uradnik, ki spada v I. razred? Kako plačati dolgove, ki jih ima pretežna večina državnih nameščencev, kako na* siriti in ob^či družine, kako preskrbeti vse potrebno za zimo in kaj storiti s tem predujmom, ko pa je treba samo za eno obleko tri take predujme? Da De govorimo o praktikantih in ostabh uslužbencih, čilih -»redujem ne zado* Stuje niti za popravo čevljev in ob'e* ke. Ni treba poaebej omenjati, da ta način   rešitve   uradniškega vprašanja
pomeni kapljo v morje bede, iz katere
ni pomagano uredništvu niti za las. Razumljivo je torej ogorčenje, ki se je polastilo celokupnega uredništva, ko je padla v vodo še zadnja nada na zbolj* sanje gmotnega položaja ob novem letu. Glavni odbor je ponovno posre* deval pri vladi in namerava sklicati plenarno sejo, na kateri se bo posve* toval o nadaljnih ukrepih. Vsa javnost brez izjeme je danes na strani trpečega uradništva. Glasov, ki opozarjajo vla* do, naj končno vendar neha s to opasno i£ro, je vedno več. Čaša trpljenja pri* kipeva do vrhunca in država stoji pred rasnim meadnim gibanjem svojih na* meščenoev. Ali je res treba tirati te ljudi v obup, ali rea ni mogoče prepre* Žiti logičnia posledic tega krivičnega ravnanja, ki bodo najprej prizadele dr« žavo ssmo? Zdi se nam. da se bliža dvanajsta ura in da bi bil skrajni Čas za energične korake, ki bi končnove* Ijavno sanirali gnile razmere. Ako pa ae pomaga noben opomin in nobena resna beseda, bodo odgovarjali za po* Bledice tisti, ki so gluhi za vse pravične zahteve in slepi za vse fakte, o katerih danes nihče več ne dvomi, da govore v prid uradništvu. Izdatna pomoč je nujno potrebnu takoj in brez obrokov in za tako vitalno *tvar država mora najti potrebna aredstva.
Tele
rjoročila
kmmn za sfrmoGlavllsnie radikalne vlade.
Sporaamm med Radićem, demokrati m federalisti. — Radić na
Hrvatskem ?
— Zagreb 29. doc. (Tav.) Današnje »Novosti« prinašajo na uvedntm mesta dallo informacije o bivanju Stjepana Radio*. List iavlia:
Dane« 2*. t. m. j« bila v Zagrebu razšir ena vest. da je g. Stjepan Radić doane! semkaj. Kolikor s^o lahko do. zn?.]; po naHh informatorjih, je g. RadVČ bfl že pred več dnevf rs Dunaiu in je tam pričakoval svojega odposlanca, ki imi je Imel prinesti gotova priporočila in rrformac*ie od stran! stranv?nega vodstva. Odposlanec je res prišel na Dunai. se sestal z Radiem, z n|Tm se je sestal tudi dr. Korošec, kf se tam zdravL (Današnji »Slovenec« izrecno beleži, da vodi dr. Korošec zadružno-gospodarski tečaj na Štajerskem. Ta »Slovenčeva« beležka pa Je zelo zna-lilna, ker ne omenia. kje se vrši ta te-
eat! O po m. urad.) Na tem «*~*an'ni *e fcle ugotovljeno, da se im. *. Rad'ć* Vrr.mt] pOTIttlP t domovino In da se takn< znčra aranžman z 'TemrkratskTrnl fev?č«rfl ?n rs'a'o on^r'cljo. da se str-mr-g'avf rad*^aTna vlada L*nba Davl-dorJČ, dr. Koro?ec m dr. Sp**bo !ma?o no tem arpr»-!ann prevzeli vlado, ki bi Jo podi}*™1! P^đ'ć>v! pnsfoad, kl Imajo prit? ▼ n*rnd~*o s-'«p*čTno.
Ta arnnrT.nn bi tcmcflfl na Markovem prot^Voui z mnr.'Z'>mi sprememha-mt v smislu popuščanja od strani Radića.
Po tem dogovoru na Dunam se le Stienan Pad?č vrni! na Hrvatsko Ima mnogo znrkov. kl ?nd;ch*alo na to. da je Rad:č že na na*em ozomihi, ?n ;e odvTs-no le od nad?»f»nega nastopa r«ade. kdaj se g Radič lavno pofavl t Zagreba.
Parlamentarna in politična situacija.
Definitivna ctamisiia premetnej NemčiiL — Staližče zunanjega — Beograd, 29. dec. Ozv.) Vsa parlamentarna in politična situacija se nahaja danes v znamenju razmotrivanj o ustvaritvi razširjenega opozicijonal-nega bloka, ki bi imel za cilj strmoglaviti sedanjo homogeno radikalno vlado. Radikalni klub in vlada deiuieta s polno paro proti tej akciji in iščeta povsod pri vseh malih skupinah, rudi ne-aasiopanih v parlamentu, svojo oporo.
Snočna seja mmistr. sveta je bila salo zanimiva. Trajala je tri ure. Živahna je bila debata o notranM in pravtako tudi o zunanfi politiki. /rV»?strski svet je včeraj vzel na znanja definitivno de-mlslo prometnega ministra dr. VeJtear-ja Jankovjča. Mi smo že včeraj kratko omenjali v svojem slhiaoijsVem poročila, da vprašane demisije tega ministra 5e ni popolnoma likvidirano. V političnih krogih navaiajo dva glavna razloga, zakaj je mora? prometni minister dr. Jankovič zanuatiti svoje mesto. Petčlanski odbor radikalnega kluba, ki je proučava! diference med klubom In dr. Janknvićem zarast zakonskega načeta o Brodarskem društvu kraljevine SHS. Je vsrraml pri svojih zahtevah in je zahteval, da mora minister načelno spremeniti svoje stališče v gotovih določilih aakona. To stališče le petčlanski klub
ga ministra. — ReparacM«k*t nota ministra. — Rnrmerj? do Grčije.
sporočil tudi vladi.   Jankovič   je bil osamljen in torej primoran odstopiti. Petčlanski odbor radikalnega kluba ! pa bidi ni bil zadovolien s politiko prometnega ministra glede Južne železnice. r»ran*ni minliter ;e tudi prometne-i mu mini«tni črtal vse kredite iz finančnega zakona, ki so bili namenjeni za plačilo obroka v smislu rimskega akorda o Južni želaznici. To stališče finančnega ministra je odobril ministrski svet. Dr. Jankovič   je   bil   tako popolnoma osamljen.   Naša drŽava ni vslcd tega mogla   plačati   zapadlih   menic Južni železni«* ter je bila proti   nji vložena l tožba.
Mlnietrski predsednik g. Nikr-U Pa-1 šič ie na snočni seji sporočil da je kralj podplat ukaz, s kater m se Imenuje do-seda*** trgcwInfikl minister dr. Kojk* za pre?re**$<§aa rahiktra. cbesem pa ima še ns>fla'»e vetfUI posle ministrstva trgovine 'm ?«d»s«rNe.
V pnptičnlk krogih za triu Je !o. da je Palic izhra! to metodo rešitve krize v vladi valed tega. ker ni hotel, da bi se kriza zavlačevala in da bi prišlo še do akutnc{še Na ta način je začasno odstranjena kriza, rekonstrukciiska vlada pa se bo morala izvršiti po končanih pravoslavnih božičnih praznikih   in po
Pripetilo se je bilo tisto noč najbrže naslednje. Pa samo najbrže; točnega pojasnila ne prejmemo pač nikdar.
Iz gostilne je Rudolf bežal po Tr-JaS"ki cesti iz mesta ven in se naposled znašel v popolni temi na železniškem tiru. Tia je legel v samomorilnem namenu Morda ga je obšla dolga nezavest. Ko ae Js prebudil, so je nanovo reatogoHl. ds so vlaki tako malomarni le mora še živeti.
Začul je morda rudi bližajoče se žvižganje lokomotive. Zemlja se je začela tresti vedno občutneje — toda vlak je potekel drugod mimo! Tedaj je morda Iznozna! Snacapan, da je samo na vrhniški progi, ne na tržaški. Ali pa si jo celo 'domišljal, da ga dražijo neznani mogočni duhovi in so zdajle same radi njega ustvarili nevo progo, le da ne bo mng«] storiti onega, kar mu je bila sa edina volja.
V parnksizmu svoie besnost! nad tako infamno sleparijo in da celo na to zaman čaka. je £pacapen skočil iz kože.
Brez kole in cWa le bežal čez brda na Ljubljansko polj*. Tam sn ga srečali vojaki Najbrže se je v Savi utopil in so ribe urno pohlastale nenavadno
pečenko. Kosti mu pa vode vale proti Črnemu morju.
Ker pozna skakanie !z kože pač naš jezik, ne na tudi medicina, nočejo uradni zdravniki priznati take izjemne možnosti, kaj drugega pa rudi ne vedo povedati.
Ravne tisto noč je MaTklnega soproga končnovobavno vščlpml rak v jetra In je Imel mož Čez dva dni sijajen pogreb paradne kla*e z mnogimi pogrebci v cilind^h. In »Vlgred se povrne« so mu zapeli.
Globoko žalujoča vdova le še po letih z veseljem pripovedovala, kako je bilo lepo. V ostalem pa si jo preskrbela spričevalo po I 120. državljanskega zakonika, da nI v drugem stanu. In se je čez tri mesece poročila s trgovskim poslovodjo iz soseske.   Zasedaj nosita
oba še žaino obleko. Pijeteta jo pijeteta.
a
Ker je huda Jeza naglavni greh In vsai smrtni rudi samoumor. smemo upati, da Je Hudič bil milnttlilv Rudolfa Spar**anu In ara le en varoval vic.
Samo č« Mafkln mož ni v nebasfli in se mu leieč na trebuha s kakega oblaka prav nesramne ne reM doH v pekel!
zaključku konference Male antante, ker
bi vlada v krizi ne imela odločilnega vpliva na razvoj razprav zunanjih ministrov Male antante. Značilno pa je dalje tudi. da se vedno bolj ponavljajo vesti o omajanem staliSču zunanjega ministra dr. Ninčloa, ki Ima ostati na svojem mesta še nekaj tednov. Zunanji minister dr. Ninčič dokonča razprave na sestanku Male antante, na kar ga ima nadomestiti odločnejši mož.
Zunanji minister dr. Ninčić je ministrskemu svetu tudi poročal o vsebini note. kf se Ima Izročiti nemški vladi zaradi reparaejskih dobav. Ta nota se danes odpošlje v Berlin. Ministrskemu svetu je prisostvoval tudi pomočnik zunanjega ministra Panta Oavrilovld.
Ministrski svet je končno razpravljal o novoustvarjen) situaciji na Grškem. Vladi je treba zavzeti definitivno stališče napram novemu grškemu gibanju. Razmerje do nove situacije še ni precizirano. Zanimivo je, da je na seji bil prisoten tudi bivši naš poslanik v Atenah g. Živojin Baligdžić.
Seja je bila ob 19. zaključena,
Radidev interviev/ z dunajskim listom.
Radićeva propaganda v Londonu
— Dunaj, 2$. dec. (Izv.) >Die Stunde« danes priobčuje daljši inter-view z voditeljem hrvatske seljačke stranke Stjepanom Radićem. List med drugim pravi:
G. Stjepan Radič, predsednik HRSS. je semkaj prispel pred nekaj dnevi iz Londona. Stanuje v nekem hotelu v predmestju. V njegovem spremstvu se nahaiata njegova soproga ln niegov zet. G. Radič se je sotrudniku našega lista med drugim Izjavil, da ne misli na po-vratek v Hrvatsko in da so ukrepi Ju-goslovenske vlade za njegovo aretacijo deplasirani. Moja defetistična propaganda v Londonu je obstojala iz treh predavani, prvo predavanje jc bilo v Carlton-klubu. drugo v klubu Labour Partv in tretje v Društvu za proučavanje problemov bližniega in daljnega Iztoka. Vselej sem predaval o hrvatskem vprašanju, vedno naglašaloč, da smo Hrvatje za pomlrien'e s Srbi, ki morajo priznati našo narodno samostojnost Mojo pot v London so izzvali dogodki v Macedoniji, ker sem se bal. da bo poslednja revolucija na Bolgarskem povzročila, da se prične revoluciia tudi na Hrvatskem ln da se tu izzovejo revolu-cljonarni nemiri.
Za kakih 14 dni se nameravam vrniti nazaj v London, kjer ostanem dlie časa. Moja agitacijska pot v Ameriko še ni določena.
Bodoče volitve v Jugoslaviji bodo prinesle nam znatno večino v narodni •k'jpščlnf. Tedaj se vrnem v domovino. Imam zagotovilo o prijateljski podpori angleške vlade.
Radič ;e dalje iziavil. da ni potoval z boljšcviškimi dokumenti, temveč da je imel pravnoveliavne dokumente. Njegovo bivanje v inozemstvu Je odločen protest proti srbskemu gospodstvu, ki je od dneva do dneva težavnejše.
VTIS VESTI O RADIĆU V BEOGRADU.
— Beograd, 29. dec. (Izv.) Na vče-raišnji seii je ministrski svet ponovno razpravljal o povratku Stjepana Radića v domovino. Ministri so bili glede tega vprašania napram novinarjem zelo rezervirani, niso hoteli da'ati mkakega odgovora. Tudi v vladnih krogih smatra'o vest o povratku Stjepana Radića ▼ domovino za verjetno ln so uvorjenl, da Je Rad-Č že poskušaj prestopiti mejo naše domovine. Po informacijah vlade, doš'ih z Dunaia, biva Stjepan Radić v krščanako-sociialnem hotelu »Zum Auge Gottes« na VVShringerstrasse. v bližini mestne Železnice (Ourtel). Tam konfe-rira tudi s hrvatskimi emigranti ln tia prihaiaio tudi kuriril strankinega vodstva iz Zagreba Njegovi svetovalci zahtevajo, da se čim prei vrne v Zagreb. Vlada Je, po poročlllli nekaterih listov, sklenila na vsak načTn Rad"ca prijeti ln ga pozvati pred sodišče. Soditi ga ima beogradsko sodišče.
V političnih krogih Je danes razšlr-'en dementi, izvirajoč iz klerikalcem naklonjenih krogov, da dr. Korošec nI nameraval konferirati z Radićem in se dr. Korošec kot voditelj zadružništva nahaja sedaj v Celju.
Zve7a med Franrtio in Češko-
slovaško.
— Parte, 29. dec. (Izt.) Vest! o pocodbl med Francko in Češkoslovaško se oficijelno potrjujejo. Ves francoski tisk pozdravlja to pogodbo kot vcledl-pfomatičnl uspeh.
— Praga. 28. dec. (Izv.) Pogaian?a dr. Beneša s Francijo temelje na načelni izjavi, ki jo je bil dal predsednik češkoslovaške republike Masairk povodom svrrega bivanja v Parizu. Na svečanem banketu Je takrat veliki državnik Izgo voril besede o soeelovania m o zajednici v dobri* m s'abli ćneSt Pogaiania dr. Benela to znsčllna, pred vsem pa rudi saradi čase. v katerem so bila zaključena, Neposredno jo sestanek mini- 1
strov Male antante v Beogradu, za tem pa sledi velika konferenca zaveznikov o nemškem reparacijskem vprašanju. Vaš dopisnik je dobil o pariških pogajanjih od informirane strani to pojasnilo: Pariški pregovori se dele v dve skupini: 1.) v pogajanja o odnošajih med Češkoslovaško in Francijo, in 2. o najvažnejših vprašan ih iz splošne evropske politike. Dr. BeneŠ je bivanje v Parizu tudi izkoristil zato, da so se določila načelna stališča zavezniških držav napram Madžarski.
Smrt gradit^lia Eifflovega
Politične vesti.
stolpa.
— Pariz, 28. decembra. (Izv.) Snoči je v starosti 92 let umrl zgradi tel j Eiff* loveča stolpa ing. Aleksander Gustav EiffeL
m   o •
Pokojni je bil rojen 15. decembra L 1832. ▼ Dijonu, študiral je tri leta ▼ Ecole centrale des arts et manufactu* res in se posvetil gradbeni stroki. Zpra* dil je velik most pri Bordeaxu in mno« jjo modernih žeTezniških vijaduktov. L. 1865. je zgradil v LevallotS« Perret strojno tovarno, pozneje pa se je pečal z gradbo različnih modernih tehničnih naprav. Tako je bila pod njegovim vodstvom dograjena opazovalnica v Nizzi, ki tehta 100.000 kg in je tako izborno urejena, da jo lahko premika ena oseba. Najznamenitejše njegovo delo pa je znani Eifflov stolp na Mar. sovem poTju v Parizu. Stolp meri 300 m in tehta 9 miliionov kg. Zgrajen je bil L 1889. To tehnično dovršeno delo je storilo znanosti neprecenljive usluge. Kot meteorološka opazovalnica spada EifPov sto!p med prve naprave na sve. tu. Do Tha, kjer se nahaja opazoval* niča, ▼odi 1702 stopnic. Stolp je veljal 6,500.000 frankov in je bil do L l°0v last akcijske dru?be. Tedaj ga je pre« vzela v svojo oskrbo in eksnloataciio francoska vlada. Služi v prvi vrsti za astro*fizikalična in meteorološka opa* zovania. Razgled z niecovecja vrha je mogoč na razdaljo 70 km. Tudi v voj. nem času je igral FifPov sto!p važno vlogo. S smrtjo inž. Eiffla je izgubila moderna tehnika enega svojih nai* urdednejših predstaviteljev. Pokojni je bil član različnih znanstvenih institucij in je umival do visoke starosti splošen ugVd. Znanstveni svet ga bo ohranil v trajnem spominu, kajti njeoovo plodo* nosno živi jen ie in de*o mu je postavilo spomenik, ki bo pričal še poznemu po* tomstvu o velikih zaslugah tega moža.
Vesti iz Italije.
Vlada  pripravlja  materijal za volitve. — Kmetje proti fašistom. — Sneg in volkovi.
— Rim, 2*. decembra. (Izv.) Italijanska vlada je ukazala priprav!:! razni volilni materijal, tako glasovnice, žare itd.. Iz česar se da sklepati, da bodo sledile drzavno-zborske volitve na spomlad. OficiJozna »Tribuna« pa pravi, da ere tu za normalno poskrbo s strani državne uprave, ker mora vlada take stvari pripraviti vedno pravočasno. Nadalje pa izvaja list, da je še vedno negotovo, ali vlada otvori sedanjo zbornico aH jo razpusti. V prvem slučaju bi se otvoril parlament v februarju, v drucem pa bi se vrnile nove volitve v aprilu aH v maju. Ako bi bila sklicana še sedanja zbornica, bi bile volitve v parlament aH v Juliju aH v septembru. V tej stvari odloči veliki fašlstovski svet, ki bo zboroval 12. Januarja.
— Katanija, 28. decembra. (Izv.) V mestecu BTancavlHa se je razburilo prebivalstvo radi ojrromnrira poviška In novih občinskih pristojbin. Zbralo se Je Par tlscč kmetov, ki so odkorakali proti faSlstovske-mu sedežu. Razbili so fašistovsko zbirališče, pometali na cesto vso opravo sežzall razne spise, razdrli občinsko carinarnico, rrozili komisarjem. Prispel je čez čas močan oddelek orožnikov, ki je zasedel Bian-COVillo. Bati sc Je Se nadaljnjih nemirov.
— Turln, 28. decembra. (Izv.) Te dni je snez zapadel tako visoko, da je bila postaja Modane vsa zasnežena in je ustavljen vea železniški promet lz Kalabriie poročajo o volkovih, ki udirajo v hleve In so raztrgali že veliko število ovac.
DEMISIJA TROCKEGA,
— Moskva. 29. dec. (Izv.) TrocklJ je odložil svoj mandat kot član centralnega odbora komunistične stranke. Njegova demisija je v zvezi s pokretom desničarske struje, ki hoče strlkruro izvajati Ljeninov program o začasnem umikanju. Pričakovat! je, da bodo nastale v načelsrvu komunistične stranke resne komplikacije.
VELIK POŽAR NA JAPONSKEM.
— Nagasaki. 29. dec. (Izv.) Tukajšnjo j univerzo In tehnično visoko šolo je uničil . požar.
VREMENSKA NAPOVED.
— Dunaj. 28 dec. Uradna vremenska napoved za 29 dec. Na vzhodnem vznožju Alp se bo nebo hitro Izjasnilo. Severovzhodni vetrovi bodo znatno ohladili ozračje. Ni pa izključeno, da nastopi zrn , neka) časa Južno vreme.
Zbiraite znamke \ za Jugoslovansko Matico"! i
= Likvidacija NNS. Snnči s* je vršila seja načelstva NNS pri kateri sta poročala gg. dr. Triller in dr. Ravnihar o korakih, ki so bili zaJnji čas štor.eni od njih v svrho likvidacije NNS. ter prehoda njenih pristašjv v radikalno stranko. Dr. Ravnihar je potem, ko je JDS ponudila fuzijo obeh naprednih skupin, šel v Beograd in je bil od mero-dajnih faktorjev radikalne stranke 1 u-beznivo sprejet. Ponuđeno mu je bilo vodstvo radikalne stranke v Sloveniji. Dr. Ravnihar je pristal, a je pripor ! radikalom, da se postopa v dosego tega končnega cilja stopnjema (v etapah) in da se naprej začne izdajati namesto »Jutranjih Novosti« list z drugim imenom, da bo tako mogoče zbrati oki li njega kar največ pristašev tudi drug.h strank, ki bi po'ngoma vsi prešli v radikalno stranko. Dr. Ravnihar ie na včerajšnji seji načelstva NNS tudi po asnil vprašame materijalne strani nove politične formacije in lista ter IzjavO. da konzorcij snuiočega se >k ir dnega Dnevnikac. po dogovoru v Beogradu ne prevzame nobenega materrjahi jamstva ln da bo šel ves defic't na račun tiskarne. Iz poročil, podanih na včerajšnji načelstvenj seji NNS. sledi, da je ta stranka dejansko že nehala kot samostojna stranka in da obstoja formalno naprej le še NNS v IfkvMaeTO, ki vodi ohenem posle ekspoziture NRS v Sloveniji.
= O klerikalnih farizejih. Glasil 3 radikalne stranke »Samouprava« posveča v zadnjem času veliko pozornost pisavi ljubl;anskega »Slovenca«. In to je prav. bodo beogradski politični krogi vsai spoznali, da dela glavno glasilo klerikalne stranke v LjubiianI docela drugo politiko, kakor klerikalni poslanci v beograjskem parlamentu. Ti nast< v Beogradu kot dobri patrijoti. ki kar gore za državo in dinastijo, poudarjajo
— opozarjamo na govor posL SuŠr 1 na shodu za pomožno akci o na korist poplavjjencem v Hrvatski in Slavoniji
— potrebo sloge med brati Srbi. Hrvati in Slovenci. Njihova glasila v S ^
pa rovarijo neprestano proti državi, ščuvajo proti srbskemu delu našega naroda ter polivajo z golidarni nn smrdeče gnojnice vse one naše politike in državnike, ki ne trobrn v klerikalni rog. V svoji zadnji številki je »Samouprava« posvetila »Slovencu« to-le notico: »Ljubljanski »Slovenec« z dne 23. t. m. farizejsko zavija oči in sc dela, kakor da bi ne razumel beograjskega časopisja, ki štee v zlo »Slovencu«, da sistematično žali in napada Srbijo in srbski narod. »Slov.« ponavlja v svojem članku obrabljeno frazo, da v Srbiji vladajo porodice, nazadme pa naslavlia, napadajoč ln psuioč radikale, na »Samoupravo« te-le besede: »Vsa čast Srbiji in srbskemu narodu . . .« Kdor pa redno čita »Slovenca« in onaža ton. v katerem piše o Srbiii. o Balkanu itd., ta bo gotovo prepričan, da v onih zgoraj citiranih besedah ni niti trohice iskrenosti. Zato smatramo te besede za farizcistvo. ker je nas o tem Žal poučila skušnja s klerikalci. Kar se tiče radikalov, bi »Slovenec« že iz vljudnosti ne smel pozabiti, da ti povečini pred-liao srbski narod« — Radikale! bnaio torej bridke skušnje z našimi klerikalci in so spoznali, da so ti klerikalci vseskozi farizeii in hinavci, vkljub temu pa velik del radikalnih poslancev Šc vedno misli, da je mogoče s temi ljudmi sklepati poštene sporazume. To nam je nerazumljivo!
= RazdePter države ▼ oblasti. Kakor poročajo iz Beograda, ie podp ukaz. ki odreja, da se odpravi kmetbskl oddrlek pri pokrajinski upravah v Splitu in v Saraevu. Takisto je zak!''.:čcno, da se prične z odpravo posamnih oddelkov pri pokra'iriski upravi v Zagrebu. Srem se Ima že v nekaj dneh popolnoma odcepiti od Hrvatske in pripojiti deloma novosadski, deloma beogradski oblasti. Takisto se ima odcepiti od mariborske obln^ti del brežiškega in del celjskega političnega okraja ter spojiti z ljubljansko oblastjo.
rr Pogajanja med Pr^včev^em m Davidovičem. Iz Beograda poročajo: Glavni odbor demokratske stranke je pooblastil poslanca Ti;nofi:eviča. dr. Kumnnudiia in dr. £umenkoviča. da skuhajo izravnati nesoglasja med Pribi čevičem in Davidovičem. Imenovala trojica ie imela predvčera;Sniim dnl;šo konferenco s Svetozaricm Pribičcvičem. Kakor listi poročaio, se jim n i posrečilo odstraniti med obema strankinima prvakoma vladajočih nesoglasij. V radikalnih krogih so še vedno mnema. da pride v doglednem ča^u do ločitve med Davidovičem In Pribičcvičem.
= Mestne volitve v D'akovem. V mestecu Djakovem so se vr?;lc nnknad-ne volitve, ker je nbla«t razvcl;avi'n II občinskih mandatov, ki so pripada Radičevi seljački stranki. Od teh H mandatov so pri naknadnih volitvah dobili Radičevci v celem 3. združeni klerikalci In zaedn'čarjl 4, demnkratie 2, radikali 1 in židie 1 mandat. Radičevci so torei izgubili R mandatov. Izmed demokratov sta bl^a Izvoljena Andrija Morlć ln Milan F.tinger.
**ev '96
.< i n v r N «5 K i   NAROp«  <Jn^ 30. decembra 1923.
Stran 3
Gospodarstvo.
NEMŠKA GODLJA.
V Nemčiji je poprej vsak inozemee živel kot v raju. 5 svojo zdravo valuto si je lahko kupil vse, kar je potreboval in požele!. Kdor pa je imel dolarje v žepu. je bil naravnost mali Bog. Vse se mu je klanjalo.
Tod« vsaka stvar ima svoj konec. In tudi Nemčija je sedaj na koncu svojega elizija. Sedaj je namreč ravno za inozemca ra:dražja država na tem svetu. Ugled dolarja. te*ca vsemegičneza. je padel Inozemski in internacijonalni »šiber U itd. so zapustili nemško strni-Šče. remška tla in si iščejo drugod novega zaslužka. Le nekaj visokošolcev iz vseh krajev sv rta je preostalo, pa še ti beže. Saj je tukaj še bogatinom dandanes težko živeti No in med dijaki ni ravno mnogo bogatineev.
Uvedli so namreč sedaj v Nemčiji kot temeljno ceno staro »Goldmarko«. Denar, s katerim se plačuje, so pa mi-ljard^ki. biljonski bankovci. Goldmar-ka se potem pomnoži z multiolikator-jem. ki se ravna po tujezemskih kur-zih. fn tako dobiš ceno blaga.
V zadn;cm času se je padarre marke za nekaj časa ustavilo. Dolar in njegov kurz se ie začrl v Nemčiji zopet pomikati navzdol. Cene pa so v splošnem ostale iste. Na ta način je seveda posfa;a!o vsak dan vse dražje in vse se še vedno draži. Multiplikator sicer pida. Vendar cene v zlatih markah rastejo. Torej ni mogoče, da bi se blago pocenilo. Za 1 dolar na pr. dobiš v Kolnu 4 bilijone n. mark. Ker je multiplikator sedaj 1 bilijon, so to 4 zlate marke. Vendar niso to stare predvojne marke, ko je 1 par čevljev veljaj — recimo — 10 mark. sedaj pa stane 30—40 g. m., L j. 7—10 dolarjev.
Vsaka stvar je tu dražja nego drugod. Za jed potrebuješ 2 dolarja na dan. Pa nisi pojedel nič posebnega in dobrega. Nemci sami žive momentano povsem dobro, ker so dobili plače še po starem multiplikatorju večinoma pa 1.5 bilijonov. Imajo torej sedaj dovolj papirnatih mark. Plače dobivajo tudi v Om., pomnožene z multiplikatorjem. Sploh Nemcem ni tako hudo kakor tožijo. Kadar se jim godi slabo, tarnajo vsi na vse pretege. Ce pa sami drugim kako zlo napravijo — in v tem so bili pravi velikani — je pa vse prav.
Radi visokih cen v zlatih markah nastanejo dostikrat silni kravali z divjimi prizori. Policija ob takih prilikah nastopi brez vsakega ozira. Brez opomina strelja ali udriha s sabljami po masi. po gručah, dokler se ne razidejo in ne umaknejo. Zadnje dni so ti kravali pojenjali. To ie zanesljivo zname-nie. da se je za Nemce položaj zboljšal Sedaj namreč vse upa v »Rentenmarko« in že jim raste greben. Nemci so pač ostali taki kakršni so bili, ošabni, zavedni in prepotentni ljudje. Ako jim bo Francija malo popustila vajeti, postanejo zopet »uber alle Massen« nadut narod. Res se najde danes mnogo Nemcev, ki so se spremenili v tem oziru. Vendar večina je ostala ista in neizpre-menjena. Stara imperijalistična šovinistična Nemčija je to, samo pod republikansko krinko. Zato se utegnejo Francozi še bridko kesati, če poidejo Nemcem na limance. Najbrže bi jih rada izvabila Anglija, ki ji je mnogo na tem. da se Nemčija ozdravi in okrepi Cela angleška politika pač stremi za tem, kako bi kar naiboli omogočila in ponovila trgovske vezi z Nemciio. Tej bivši tekmovalki so že postrigli dovolj perot, tako da ni več nevarna in da tudi ni zmožna resnejše konkurence. Do kedaj, seveda ne ve nihče.
Težko ie verjeti, da se bo obdržala Rentenmarka na površju. V par mesecih bo začela zopet lezti navzdol. Tako se splošno in povsod prorokuje. Kaj bo potem z Nemčijo, se še ne more vedeti in reči. To bode trenutek vseh trenutkov. Dvomljivo je. ali pride tedaj do krvave splošne revolucije. Nemci so namreč tako navajeni na red. da se čutijo kakor kolesca v stroju. Tn Je skrajno slabe okoliščine jih prisilijo, da primejo za orožje. Dandanes imajo še grozovit strah pred »Sipo in Schuoo« (Sicherhcits- und Schutzpolizei). Par možakov te straže ukroti tisočbrojne mase. in ravno ta pojav, ki ga vidiš vsak dan. je značilen za ta »Herren-volk«.
V Nemčiji se tedaj god6 najnever-jetneiše stvari. In še vedno se vzdržuje mnenje, da ie vsa ta tragika več ali mani umetno vzdrževana in Inscenirana. Velik de! prebivalstva trpi pri tem prav no živalsko. Toda vsi vedd, da drugače ne more in ne s m e biti. Kaos. zmešnjava nad zmešnjavo! To je pač edino sredstvo, sčimur se v prvi vrsti ali z glavnim namenom mečejo Franciji polena pod noge in pod triumf. Seveda se je ta povojna nemška ost proti francoskemu glavnemu sovražniku obrnila in namerila naravnost v prazni trebuh strašno trpinčenega obojnega proletarijata.
Pri vsej tej primeroma po svetu malo poznani, ker dobro skrivani nemški revščini nastaja seda i glavno vprašanje, kako naj se nrede vsa različna plačilna denarna sredstva z njihovimi
Prosvsta.
plačilnimi tečaji. Vsaka kalkulacija čez, ali pod prisilni tečaj se namreč kaznuje z izrednimi kaznimi.
Razmere med denarjem s stalno vrcdnost;o (wertbestandig) in papirnato marko, to je še vedno glavnim plačilnim sredstvom je sledeče: 1 Goldmark = 10'42 dolarja = 1 Rcrter.mark = 1 bilijon papirnatih mark. Pripomniti ie, da se. na Goldmarko glase dve plačiird sredstvi, to je Dollarschatzamveisung in Goldanleihe. ki imajo uradno označeno vrednost rudi v dolarju. Rente*.-marka je vrednota zasf, kjer razmerje napram dolarju ni označeno na bankovcu. Vsi ti tipi imajo svojo veljavo v malem prometu, kjer se dovoljuje običajno tudi rabat med 5 in 25 odstotki. To velja seda; tudi za Rentenmark-o, katere izvoz je strogo prepovedan. S tem se je onemogočilo nadaljno njeno diskreditiranje, kar je glede njenega kritja z domačim posojilom zeio važno. — V velikem, notranjem in zunanjem prometu pa se ves čas pojavlja precej občutna diferenciacija valut. Obstoje namreč kar celi sistemi, med katerimi igra »das Hamburger Svstem« največjo vlogo. Glavno je. da se je 15. novembra t. L ustavila zloglasna »Notenpres-se«. Kakšne posledice nastanejo v Nemčiji vsed tega velevažnega dogodka, nam pokaže prihodnje leto in njegova pamet.
★ ★ ★
PADANJE FRANCOSKEGA FRANKA-
V francoskem senatu je finančni minister De Lastevrie podal izjavo o stanju francoskega franka. Poudarjal je, da Je treba padec franka pripisovati zlorabi gotovih inozemskih krogov, ki se bnje nemškega bankerora, ki bi zadel tudi Francjo. Frankov padec ni utemeljen niti v gospodarskem, niti v fmancijclnem položaju francoske republike. Francija še ima sicer to leto plačati stroške za obnovo upostošenih pokrajin, na druži strani pa so tudi državni stroški za 3 milijarde višji, kakor prejšnje leto. Prihodnje leto bodo osvobojene pokrajine na davkih plačale 3's nvlijarde frankov. V rednem državnem proračunu se Je doseglo ravnovesje in Francija bo naj?la posojilo samo še na račun pramcima za obnovo po vojni upostošenih pokrajin V tekočem letu je Francija plačala ?pani]f 204 milijone peset, Ameriki 13 milijonov dolarjev in Japonski 50 milijonov ionov. Frank je torej izgubil na vrednosti ne Iz gospodar-skih, marveč iz psihologičnih vzrokov. Njega padec le predvsem pripisovati dejstvu, ker se niso izpolnile obveznosti verssillske mirovne pogodbe. Pomanjkanje financijal-ne solidarnosti med zaveznik? je imelo za posledico pri enih valutno krizo, pri drugih pa brezposelnost.
★ ★ ★
— Dobrovoljačka be-ka dd. v Zagrebu
Je imela 23. t m. izredni občni zbor delničarjev, na katerem se je enoglasno sklenila sprememba nekaterih točk društvenih pravil ter se je upravni svet izpopolnil za 4 mesta na skupno 16. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gospodje: podpredsednik Češke obce legionarske g. Kapar, namestnik generalnega ravnatelja Banke Čehosiov. Iegionarjev v Pragi g. Mrav, ravnatelj Centrokomise d. d. v Pragi g. Kopeckv ter g. Jovanovič. veletr-govec v Krupi v Bosni. Vsled zaključkov tega občnega zbora je stopila Bcnka čehosiov. Iegionarjev v Pragi nazvana kratko Legiobanka, v interesno skupnost z Dobro-voljačko banko d. d. v Zagrebu. Dobrovo- i Ijački banki, ki se le v času svojega krat- • kega obstoja lepo razvila, je dano z inte- , resno skupnostjo s svojo bratsko bančno institucijo v Cehosi. republiki jamstvo, da se razvije do višine naših najmočnejših denarnih zavodov. Pridobitev Dobrovoljačke banke, ki je, kakor znano, temeljna gospodarska Institucija naših jugoslovenskih do-brovolieev iz vseh front svetovne volne, najtopleje pozdravljamo ter Ji želimo kot strogo narodni gospodarski instituciji najlepšega proč v? ta.
—g Zniževanje delavskih plač v Ameriki Ravnateljstva velikih rovov za baker so pred kratkim nazniia, da hočejo svojim delavcem znižati mezde. V rudnikih države Utah se zmanišajo mezde za 10%, v Arizoni odtegnejo delavcu odslej na dan najmanj 50 centov, slično je tudi drugod. V kinematografski industriji so tri velike družbe zatvorile svoje delavnice za nedoločen čas pa z očitnim namenom, da se znižajo delavske mezde. V Clintonu so se zatvorile skoraj vse tvornice, po številnih krajih pa se je znižai znatno delovni čas. Razna podjetja so si v zadnji dob: nagro-madile ogromne dobičke, zato pa se lahko sedaj za nekaj časa zapirajo njihove tvornice, da bi se dosegel po tem nov dobiček z izdatno znižanimi plačami. Nekatere imajo velike zalojre, ki jih treba izprazniti seveda z velikimi dobički, ta čas pa naj delavec miruje in strada, da bo potem pripravljen garati za velekapitaliste za majhen denar. Pri nas te navadno misli, da je delavsko vprašanje v Ameriki vedno v najboljših rokah in da se delavcem godi sijajno, dočhnje resnica baš obratna, kajti tudi ameriški kapital je brez srca za delavca. Delavske organizacije se trudijo z neprestano brigo za zboljšanje delavskega položaja, dosežejo ga pa le poradkoma (a navadno le za kratko dobo.
—g Dobave. Pri ravnateljstvu držav-nfh železnic v Srbotici se bo vršila dne 12. januarja 1924 ofe-rtalna licitacija glede dobave 1800 kg medene pločevine ponovna licitacija glede dobave 750 m2 Hnoleja. efer-talna licitacija glede dobave 850 kg čistega cina. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Repsrtoir Narodnega gledališča v Liub'.ianL
DRAMA* Začetek ob S. uri zvečer. Sebata 29. dec. »Osma ženac Red E. Nedelja 50. dec: ob 3 pop. Peterčkove sa-l    nje; Ljudska predstava;
Nedelja 30. dec: ob S. zvečer Nju. Izven. Ponedeljek 31. dec.: Zaprto Torek 1. jar.: ob 3. p?p. Mogočni prstan. Izven.
Torek L ianv: ob     zvečer >Osma žena. Izv.
?rcua Z, Jan.: Nju R~d A
Četrtek 3. jan.: Golobček. Izven. Petek 4. jan.: Mogočni prstan Red D.
OFERA. Začetek ob po! S uri zvečer. Sobota 29. dec.: To?za Red D. Nedelja 30. dec: Carmen; ljudska predstava;
Ponedeljek SI. dec: zaprto.
Torek 1 jan.: Notre^Iamski zvonar. Izv.
Sreda 2. jan.: Tosca Red F
Četrtek 3. jan.: Gosposvetski sen Red K.
Petek 4: jan.: Psoglavci Red C
* ★ ★
— Ljudska predstava v operi. V nedeljo, 30. tm. se vrš v opernem gledališču ljudska predstava te- se ob tej priliki vprl-zori priljubljena opera »Carmenc. Naslovno vlogo Carmen po e ga. Rewiczeva, Don Joseja g. Sowilski. Escamila g. dr. Rigo, Micaelo ga. Kattnerjeva. Zunigo g. Zupan. Ostale vloge so v rokah gc Natačičeve,
; gne. Sfiligojeve ter gg. Debevca, Mohori-ča in Perka. Opero dirigira g. MatačJč, režira pa g. Sevastjanov. Začetek opere ob pol 20. zvečer Cene pa so znižane kakor pri vseh ljudskih predstavah.
— Nedeljske predstave v drami. Popoldne se ponovi zaJnjikrat v sezoni mladinska Igra »Peterči-ove poslednje sanje« m tokrat pri znižanih ljudskih cenah. Zvečer pa se vprizon ruska tragikomedija »Njuc, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah velik uspeh in polne hiše. V glavnih vlogah nastopijo ga. šaričeva, g. Putjata in g. Rogoz. Začetek ob S. ari zvečer.
— »Osma žena« z gospo Nablocko v naslovni vlogi se ponovi po daljšem odmoru prvič v soboto, dne 29. tm.
— Slov. marijonetno gledališče. AUrl-Jonetno gledališče v Mestnem domu vpri-zori v nedeljo dne 30. decembra tragikomedijo v petih dejanjih Mrtvec v rdečem plašču. Je to italijanska marijonetna igra iz Recardlniieve zbirke »Commedia del ar-te«. Nekak Gašoerček Je tu Fakanapa. katerega humor je čisto svojevrsten. V torek 1. januarja 1924. to je na novega leta dan, pa Igra gledišče Poccijevo romantično igro »Rožene vet in L t 1 i j a n a« ter lutkovno farso »Preskusni a«.
* ★ *
»LJUBLJANSKI ZVON« V PRIHODNJEM LETU-
»Ljubljanski Zvon stopa v svoj« 44 leto; delo, ki ga je IzvrSil v tej dobi. je ogromno, a naloge, ki tta čakajo v bodočnosti. Še neprimerno težje, važnejše in polne odgovornosti. Zato njegovo poslanstvo še davno ni zaključeno; dolžnst vsakega kulturnega Slovenca pa je, da s svojim: močmi, materijalnimi !n duševnimi, podpre to našo edino svobodotrmno lrtcrarno-umet-nlško revijo.
Zavest odgovornosti daje listi: pečat resnosti. Vse njegovo stremljenje bo težilo za tem. da poglobi in razširi svojo dosedanjo smer kot literarno- umetniška revija. Čist in jasen, ubran in globok je glas bronastega zvona. Vsem prostim, nevezanim duhovom, željnim lepote in resnice, velja njegov poziv!
Novi letnik bo otvoril Oton Zupančič s prologom »Veroniki DesenišVic »Plašč«, ki mu bedo sledili še drugi odlomki njegove velike tragedije. Verzi so to, kakršnih še niste čitali v slovenski literaturi. Koirkor je sočnosti in zvočnosti v tem jeziku, Jih Je mojster 2upanč;č Iztisnil m uklenil v ritem svoje tragedije, Spoznali boste največjega sodobnega jugoslovanskega lirika od nove. povsem neslutene strani, kot graditelja davnih usod mogočnih Celjanov, kot tragika velikega stila. Pognalo je to delo iz kali, ki so v rodu s tistimi, 5z katerih se je rodila žlahtna umetnost antike, in grandiozni spevi »sladkega laboda avons'cegac. Slovenci smo dobili tragedijo, s kntero lahko stopimo pred svetovni forum.
Nagrado, k: je bila lani in letos razpisana v Ljubljanskem Zvona, je razsodišče priznale Jusu Kozaku za njegov veliki roman »Senpeter*. S tem delom, v katerem se mladi pisatelj oprostil malo ne vseh svojih hfb, pretiravanja in drugih umetniških nedostatkov, je dokazal, da mu je br-lo vse njegovo dosedanje pisateljevanje več aii manj zgolj tipanje in Iskanje, samo priprava za širok, smel epičen koncept. — Dejanje po vesti je pisatelj postavil na zgodovinska tla šentpeterskega predmestja in okolice kot Škofov kozolec L dr., v domove starih rodbin ljubljanskih mesarjev. Z elementarno sugestivnostjo in izredno barvitostjo razpreda usodo treh takih rodbin, jih voleta z zgodovinskimi reminiseneami m poji z napetimi, eruptivno pisanimi prizori teh grčavih napol kmečkih, napol mestrrfh tfpov m značajev, kakršni go »kupina šentpeteraklh beračev, rod Cunjarjev, župnik Rozman, nžitkar Luka i. dr. Marsikateri Ljubljančan in rud! drug slovenski elovek bo utegnil v njih zagledati obraze svo#h aeposrednfh prednikov. Roman bodo z tržltkom čitali ae samo inteligenca, marveč rudi najš:rše plasti občinstva. VabudS bo splošno lanrmaBje M priznanje.
Razven tega vodilnega   romana bo
Zvon objavil 5c celo serijo manjših pripovednih spisov. Vlad?mir Levstik priobči prevod doslej neznanega, šele po vojni odkritega obširnega poglavja romana »Besix. F. M. Dostojevskega Vsi. ki poznajo to Teledelo svetovne literature, bodo z neprekinjenim zanmanjem eoažiii Levstikov sijajni provod. Ca prevod zeakntvih Bata*-
eovfn »Contes drola rJqnes« objavi dr. A. Debeljak. Vsa pafma pa bo nosvečtna originalni noveli. Z njimi bodo zastoji ni: Iv. Albreht s »Povestjo iz Preloma«, Cvetke «
Golar s svežim! kmečkimi posetml, Antr-. r Novačan s krepkimi prizori in odlomki i« romana *L'gasii vulkanih, dalje Marija Kmetova, Miran Jare i. dr. Daljšo dramatično srudijo objavi France Bevk. V pesniškem delu ostanejo listu zvesti vsi dese-
Naši socijalisti na dela.
V Ontteaijii« y*.
5k*oraj bio dni so ranih' naSl vladajoči soci!aIkow::ri'iri. preden se »ri§H prav do sspe in p^kaeaM svai« rešiSke. Ta no so siear vtdno mvaii preti vsemu, kar diši e* narodnem, re^a vet baš
dami sotnidmki, razen tega se obiavao pri- k b" *>°K » JroHsaani P#aaai»a spevki nekateri* aadarjenik mlajših poetov. reriH svoje pSH.ra na »Sekala^a aT«~ V esojstične« de.u bo zaatopaa pred- j tvr« m na »Peveko H gadaaaa 4m-vsero dr. Ir«« Pri^ite!< z «MTr«« što<fr?o a štvo« in na »Pevako a go^b«»a Urtt-ml*v 7ve«stt nterarnrt Vsak«nru čitat*- čeravno so rtmi Čla?t4 toJi naita drolju Zvena jamči avotor:evo ime za Izreden . jtev šli aocUaHataag a -mm rtrfviha užitek. Daljši Hreiarno-estsrskl esej nriob- | Ma ,oko p0^^\{ s# ^ *r*4Mvait k
č! dr. J. Kelcmina; ta čianei jt zanimiv ne same radi svojih rssiedkov, marveč mdi, ker r.a.čen;a za nas povsam nova vprašanja. Dr. Fr. Kidrič je izroči! trrsdništvu dra-
jik s-plok podpiral! a *ok«!«kf aVaštv* je š!o etlo tako daleč, da jim ie edk stopilo svojo orremljano talovadnieo t«
geceao Bterarao-agedevteake razpravo, dr. uporabo. Za lahvalo so potem nekateri
M. Dolenc zanimivo zgodovinsko študijo iz člani telovadnega odteka društva »Svo-
preteklft stoleti« nase Dolenjske,   dr.   Fr. j bode* grozili načelniku 5oka!a. da ga
Vebcr esej o BaiholoSkI strani umetn širega : pretepo  Istočasno >e  il '     >] iprefru
ustvarjanja, dr. A. Pirjevec toplo pi^no i uvav 5rr-ci .v člandtf. Novo iivljettia
ocenitev dela našega pokojnega znanstve- j fa narnrcč rriS1<> «**{jalr9tt ■
nika_ Plataranflca. Hkratn  bo  prinašal  Bt* j dc3,VC9V> kl w m v Mari.
krajše ese;e m članke \t vseh panog umetnosti, v prvi vrsti seveda mozemskih fite-tur, posebno slovanskih.
Književna poročra in Kronika ae nrede slstema-tičneje, tako da bo poročanje o rarr.ih panogah slovstva enotnejše. Predvsem bo uredništvo poročalo o znatnejši« pojavih v inozemskem slovstvu, da bo listek nudil inteligentnemu čitatelju pregled preko svetovnih umetniških pojavov. O drami bo poročal urednik lista, o operi M. Kogoj.
Novost za Ljubijanlski Zvon bo priloga »Bibliografski Vesrnik«, ki bo po možnosti priložen listu in nudfl kolikor mogoče popclen pregled vseh novoizfšlih jugoslo-venskFh publikacij. Ta Vestnik ne bo samo I neizogibno potreben vsakemu znanstvene-mu delavcu, marveč rudi lajfktj, ki se hoče informirati o Jugosiovenskem knfržnern tr- ! I gu. Vestnik bo urejal strokovnjak.
Radi podražitve tiska in  papirja ter ' j povišani   pisateljskih   honorarjev je   pila ; j uprava Usta primorana, povišati naročnino j na 12*1 Dfn letno. Naročnina se plačuje tudi polletno ta četrtletno.   List se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Uredništvo : in trprsvuistvo »Ljubljanskega Zvona.«
iKoisnj
KAKO BI NAJUSPEŠNEJŠE IN NAJrTTT-REJE REDILI VPRAŠANJE SOKOLSKEOA TABORA?
Na Tabora se gradi, betonsko zidovi«
hi nekatere ločilne stene 3e le dvigajo iz- i
nad zemlje. — Za monumentalno stavbo tre- j
ba mnogo denarji Vzllc poirtvovalni naklo- :
ničnosti posameznikov in manjšega kredita j
v višini ene četrtine od celotnega proraču- j
na pride Sokol I, v doslednih tednih v te- j
\ boru odpuSčcni v tukajšnji jeklami p* j sprejeti. Po Ouitanja 90 so za Teli pe> S stavljati z blateno nemščino in trrkot-* nhni znaki prav po pruski maniri, rako da so bili pretepi kal  navadnega, do-; kler niso đobfH nekateri »prede4c6 pr-■ ste«, nakar jih >e papa zopet odasla. I odkoder so prišli.   Nasa r»?rnškutarija j seveda žaluje za »uajledtiimt« fanti, pe-| sebno nekatere g-"1*'      'e.   šc boli pa žalujejo naši BocijaiiSti ga vnatirrd te-drugi.
Komaj se je razburja*!© nakoliko poleglo, so morali nekateri sodrttfi-vaditelji zaradi korr.unisrične prenapetosti romati za sekaj dni v Maribor aa zagovor. Sedaj bodo pa menda vti ^wa-ti socijal-eselesarji. Zatekajo se np<»-reč po moralno in materijeJno pomoč k črno-rdeči koaliciji na ljubljanskem magistratu. In ker ža ne sme biti miru — prišla je klavirska afera. Olaaovir ia»-puščanegn »Mannargcsana^ve.-ciJHi«, ki ga je imeia »Svoboda- v d*r>^reai varstvu pri stranki Wriefiniyg (»aH Sroa-nik) v Ravnsh. je bil s pa^ee*« arci* niŠtva odvzat in soravl^n na cad^iaaUi urad. To je završalo v ntmaars'/iia in socijalističnem gozdu. SVoraj ea!« Wto so se upirali odr*dM ebUsri iti £dsle ie je. da ie ni moel ki bi aila n»d loei^ili-sti in jih poučila, kaj ja aakoaito peato-panjc. Klavirarta aforn fa ie rudi pn>-vzročila s Scmto roko »naeeoraaum« med sodrugom ključavničariem Lech* nerjem m sodmg^m L. KukaHam. Ta nesporazum je končal na sr>dlšcu V Prevaljah. Pa«»emejšl yoei>ffU«ti it vo-
žaven položaj in to tembolj  ker so nasprot- •
niki S.kfjlsiva napravili iz Tabora politično S hajo, da jim glasovir zbe^i. Kaj torei vprašanje. — Finančni ocfbor se mnogo tru- \ storit* iz  rraSčovalno««?  Koga zagradi, da odpre denarne vire In dvigne gradbeni sklad. Gotovo pa obstojajo še finančne i možno*t. pora  In sredstva, ki JI'n do sedai j Še nfsmo uporabiH.     Zato razpihujemo tri najboljše, praktično fzvr*jHve na*rete. kako bi se dala gradbena rla\ niča pcetopoo dvtgniti za 3 milijone dinarjev tr? nagrado.
biti? ?kl'cana h bila namah občinska seja (občinski odbor je namreč razun J odbornikov socijai!>tičen) in pri sltf* I čajnostih.   je   bila   sklanjana odpoved službe dosedan^mu občinskemu tant-j len Iv. Kcšutnlku, >er ie osumljen, da 16 j on klavir »zafural«. Pa5 pristna socila-
m s«cer po fcoo D, 400 Din, 200 Dhi.       listična Rthvaleinoat, zakaj ravno ctn Vabimo Sokolstvu naklonjeno javnost, j Črnskemu tajnika se imajo socialistični da se nde!e?i te konkurence ?n da ^^>oŠ,^e J odborniki zahvaliti, da sede v tako obtt-svoje predloge do 10. januarla 1924 aa na- | r.em številu v odboru. Kakor se govori, dobimo aa namaetnika ntkoga k!ru-! ča^mičarja iz Mute, ki jo navduftn socijalist. Tako bodo tortj v občinski pisarni vladr.H •ncijalistični rč«We »čolnoma nemoteno, ker dosteiaj Ta
siov: Finančni odsek ?okola L v Ljubljani na Taboru.
Naiboli?? rasverf! bodo objavljeni. Oceno odgovorov prevzame po en ftrnk-cronar Sokolske župe Li^blirna T., društvi »Sk'-b za mladino^ in »Društva za zgradbo i Sokofskega doma 5^kola T.«
V Ljubljani, 24 decembra 1v23.
F naučiti c^db^r: Sokola !. v Ljubljani.
— *^re»trov večer So!rola 1. v Kazmf
, bo auđil pole? komiČn**h nastopov petja, br-I zo-i-isania fn drugih točk   posetmkom eno najlepših alegoril. Po sporedu plea.
— Za zgradbo Soknfskegs d-^ma v Sp. Šiški so darovali: Brat Ivaouš nabral med lovci v gostiln: ge. Ker^fč 100 Pin; g. dr. F. Roš. odvetnic v Lahkem, 30 Din, g dr. Juro ffrašovee, odvetnik v Celju. 20 D!n, g. oV. Štefan Raj h. Kočevje, 10 D!n. Iskrena hvala!
— Sokolsko društvo Ljubljana n. na-
je ls
motil tajnik, ki p.i njThov^ga aaflRjeafa. Znano je daleč nar.krog, kakJni skltpi se skuhajo pri sejah. Spominjamo samo na sklerte o policijski Tiri. o toč?nju Ou-rak-VVJndlger) itd. Toin-o Je jasno, da Je politika vse, neprii«rs*.e*t pa v deveti deželi
Pričakujemo od ob^a^ri, da se aa-nlmaio za naš občinski od.eoc in r.aa^a-vijo koner prisiranon^. Ker seeiiaJittl€-na ^trnnka ne napr*dirfe, amto jo treba nastaviti tamtfta. hi ho strankam Vet uradna osaba v cbčlntkem ura-in ubl'al socijalizem v gta^o ter bo obenem vsepovsod vnet agitator za stranke. Zato 1 bo dobival zviieno slsSo messčnih 1500
znanja svojim članom, da je ob koncu te- j
kočega leta razposlalo položnice In oporni- ! Din« Ml       Prvima, da rad, to no b»
ne za plačilo zaostale članarine In prosi, da ' zaleglo. Tudi BOeijaHatlM la;nfk ne bo
se članstvo temu odzove.    Pri ekspediciji : rnogel  gabranlti  ds  h»  pri prihodn^U
pa se je pomotoma odposlalo opomine tudi j volitvah ne bi! občinski odbor ttmcl£-
nekaterfm članom  ki so že izpolnili svojo j tn spremenjen. Ver tri ani so ven Jar «n-
sokolsko obveznost, vsled česar naj dotič- j krat spree^rdali, kako se p^ruiuje ob-
niki blagovolijo to neljubo pomoto oprostiti. | Činska oblast — Sokol, društvo Moste pri LjuhHanl!
j Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. jan. 1924. na dan sv. treh kraljev, točno ob pol 10. nri dopoldne v društveni I telovadnici na Selu. Radi važnosti Je ude-| ležba vsega članstva brezpogojno obvezna! Zdravo!
— Soko! Moste vab? na srvoj Silvestrov
Merodan^ ohla*t? pa vern^amo. e>
res ni zakonitih sredstev, da se odpravi zloraba občinskega urada knt političnega torišča. Danes je r.s krmila ta stranka in ha'd tajnika na ce»*^. '"tri bo lahko nasprotno. Kakšna je občin, uprav« In   kakšno je urad^van'c,   afeo 8C P"i
klJ^yširtV.tf,!°^d"iCl.!*.^U        i vsaki volilni periodi menjavajo tajnik11
j V interesu oprave je. da r,o tajniki po j motnosti stalni, ki poznajo ljudi, raz-— Vz^~rttsY!h aotrolskRi   hmetrpklta ! riere- Predpise In zaknre. posebno fe
31. tm. ob pol 20. uri. Na sporedu so t nagovor, pantomfne. komični prizori, polunoč-oa alegorija la ples.
»aro. ker Imajo občine toliko posla z vojaščino, a lupani so v vseh takih zadevah popolnoma neuki. Nal« mnen:* je. da ni vs-eno. kakšen tn*rvk I© ▼ va^-ni obmejni občini, kakor tudi ni vnooe\ kakšen jo — župan.
orgauizacg. Ir, Prage poročajo: Dne 17. tm. bo v prsJkem Sokolu slovesno atvorjaa I. z!et roških sokorskfh ?norf-m»kth organiza-eii, ki ga je sklical »Ruski Sokol« v Pragi s sodelovanjem Češkoslovaške sokolske župe ta s podporo   češkoslovaške vlade. Zlet bo traiaJ do konca decembra H. hi nje- { lov eilj je7 trstanovitl središče reskih so-kohkih 0Tgan»zac!l izven ruskfti jranic ter j Široko uveljaviti sokolsko Idejo t ruski enti- j traciji. Sedež osredniega organa ruskih or- 1 EJ2^crii bo Pra£«. Na zlet so prispel! de!«- I t t
gati ruskih sokolskih akupia v JturoslaMji J    tCOflSt  SokOi*lr^T>l«  dom« na k Beograda. Zagreba. Sarajeva. Novega j    ,# TARfiPTT Sada, Prokuplja. Rele crkva. Paačsvm, Oat-      " iaoViVU* «
jeka, Ntaotina, Zemuna to Sabaca, 1 MB^aBMnuKSMttMtaođB^M^isamfiMfju.^^^^^^f^^B^tj^^fa
Primorski n!ca t ^Narocircm domu« dne 5. januarja t- L v
snan 4
»5LOVCN5KI   NAROD«,   dne 30 decembra
JACKIE COOGAN
najglasovitejši in najmanjši svetovni
umetnik
v veseloigri   tf*$ D E/ R> .Al 1M
sobota 29.112. nedelja 30.112. ponedeljek 31J12.
je  ZOpet  V  Ljubljani     J Kino „Ljubljanski dvor"
Po zasipanju Dobrbevlča Je poTlcfJsIrt lef g. Pepeell takoi odpotoval v Zagreb, kjer se mu ie posrećio ni podlagi podatkov gereniegn osumljenca izslediti stanovanje bfvSega 1R let slutečega In ze!o ra-finlranega detektivi Ivena Brestovca, M ta po dnltem ansMšAvanhi končno priznal, da it b?! v zvta! v razpečevale! poti are i e-nlfa dinariev. RresM>vc ie tudi natančno opisal osebo tihotapca Ismaca Zupančiča TakaJ Je brln vsem strelam na postajah Izdano Povelje, d« imajo izvrševat! najstrožjo kontrol« potnikov med Zagrebom kl Ltab'iano. V Z«grebu 1« b to de danes arealraaia ekeB it teb. imena ar• tirane*v
Številne aretacije v Beogradu, BensčijL — Pol milijona pona
Koneem meseca aavtmbra In začet- I kom decembra so te tate«! v Ljaa'jan;, Zatreba in Beogradu noavi^ti mnogoštevilni ponarejen; detet In stodfnarski bankov-ci; ponarejeni >kovati« se atee da!' taka; aa prvi pogled spoan*ri od 9r;glnalnih, tako tu* »c ponarejeni »mefuJ. (sto din) ne. Narodna banka v LJubljani Je aaeetkom dtcembrt vtekrat zaplenila več}« število takl>. falalfikatov.
Prve dneve decembra e obrne nf komisar Tredić na Rakeku obvestil beogradsko vlado, da so •bmejnopolioijaki ©reani prijek dva ranljiva človeka, — ćeiesn'ka In Lofsjia. pri katerih so nas'.' rtč ponarejenih deseidiaarskih novtante. r*h zasliševanju se je toliko dognalo, aa Izvirate ti falsifikati ic Italije. Nadaljeia pote vede« vama so rudi dognala, da mara biti v Julijski krarmi debraergenldrana ia vsč-iiaaaka dmJea. ki na dehtlt raesirja v Ju gosi« vit j ponarejene bankovce in da ima tam svoje laatn« tiskamo. Celeiniks In Logar;« je obmejni komisar Izročil sedrfču v Cerknici, ki pa Jia Je isaustfio radi jud manjkava dokazov.
ief beogradske peiV4le g. M. Popovi* je odredf na podlagi navedb notranjega ministrstva zelo strog« koatrelo nad sum-Urvimf elementi ta m rud! po prodajalnah. Dolgo tise aUi ćcstženi prav nlkak' pozitivni rezultati. Golo naključje je hotelo, da so se končno rasprnflc niti rajne in zelo razpredene drufbe ponarejevalcev ia razpečeval**? ponarejenih »kevačev« ia »metuljev«.
USODNA KOSARA DEVETIH KILOGRAMOV S 60.000 DIN.
Dae II. decembra je prišel v prodajalno Jos?pe Kajlrd v Knec MihaflovI ulici v Beogradu neki človek ter je naJrupil blaga za 1130 Din. Bil je to železničar Kosta AU-luttoovič. nadzornik prUJ&ge na beograd-ekem keiodvonj. Plačal je blago s samimi lepimi In čistimi »kovači«. Policija ie bila Po prodajalca obveščena e čudnem kupo-valen. Pri preiskavi se pri MHutlnovicii na-lii Se 70 faizifikatov. V žepu pa tudi ponarejen ključ za odpiranje kovčegov. Po daljšem zaeiišavaara je telet m čar priznal, da so dne S. dec, ko ai bil ca v siuabi. našli ▼ vagonu devet kiloeTamov težko košaro. Ker se ni javil lastnik, so Jo shranili v garderobno. Drugi daa je prevzel to košaro tsr je je odprl. Na svoje veliko začudenje je M'luHnovič opaeil neobičajno vtiike mnoiino skrbno sortiranih »kovačev«. Vze! je iz kosare en paket. Vzel Jih je. kakor je bilo posneie ugotovljeno, za dve kili. V kotari )« hHo pe ugotovitvi 6009 komadov aa za ta.ooo Da.
KDO JE LASTNIK?
Beogradske pol'ciia se Je aa to rnien-ztvno zanimala ta lastnika te košare. Kmniu je pršel v garderobo sluga hotela »London« Adamovi ter zahteval, da mu Ezro£e koiaro. kor ie dobit od nekega gospoda iz Vlnkevcev brtoiav. naj intervenira za košar«, ker x. Debrfjevlć, ki je si! 9tm #n gost tena hotela \m lastnik keiare. prtofe v Beoacad v dveh ali treh dneh. Kdo je ta Debrijevi*? PeMcijskf šef g. Pe-povič je takej v spremstva dveh agentov oepotovti v Vinkovce. Tam le doznal od Železniške policije, da je bH pred dnevi aretiran v vlak* neki Dobrljcvlć. ker je Wl eumljiv kot rsspeievalec ponareienih dinarjev. Dsbrhevlč je vrgel ed sebe Sz denarnice ponarejene dinarje, obenem pa v vlak« pustil usodno kešaro. Sodišče ta je ie betelo Irputtftl. Pričele se ie na ta de!-letrame zasiiievanje ter je končne e lega nt« i In veselo ilvc^f Pobrijcvič prlznnal. da Je dob'1 denar v Zagrebu od takeg« in takega floA^eka. Treovedal je tudi. da je glavn* posredovalec za te dinarje neki le-aac Zapandlč. redom iz Kraljevice, ki velja V Hnotapekem svete sa enega glavnih m ■afboM rnf niranih tihofapcev v nail državi. Doerijevlč ie natanko rudi onUal. kako sa ie uvede? Zupančič v nek« ttaaovanje aa Mak«im»r*ki cesti v Zngrebu, kjer m* ]e bilo laročen-h za efl.OOn d»n«r*ev fnliffi-katev. 5 temi je hote! odpotovati v Beograd, a Je Imel med poH« smolo, ker so ga prPeH. kosara pa Je romala dalje y Beograd.
POIZVEDOV/ N J A V ZAGREBU.
Zagrebu, Ljubljani in Julijski refenih   10 đins.rskih novčanic.
policija aoit okjaviti z eiirens aa razne
okolnosti.
Policija je za tem zasledovala Zupančiča In ?a je končne priiela 30. tm. na Zidanem mostu rnvnc v momentu, ko je hote! stopiti v zagrebite*' vlak. Zupančič je prthajai iz Trata. Sprva :e vse ttill. končna ta je tritnai. dt pripada druibi faisff^ katorjev. ki Imajo svoje središče ▼ Trstu. V akollei Trsta n t bližini Postojne ste dve dobre epronitemi UekaraJ za tiskanje bsakevcev.
ODKRTTJA v trstu.
Po končanem zaslilavanjn v Zagrebu je ief g. Penovič takoj odpotoval v Trst ter zaprotil tamoinio po!kHjiko kvesturo sa pomoi In intervencijo. Velik aparat krl-m'na'nik organov ie začel na Krasu poizvedovati so drufbi ponarejevalcev. Akcija, kakor sate že aratbe porečaJi, je imela uspeh.
V bliflm" Postojne se odkrHI prvo tiskarno. V Zclah (Listi so pomotoma poro-čaVi v Retjah) se kriminalni organi našli ▼ b ti it. It., lastni Andreju Oontpu, vse tiskarske pripomočke za tlskan'e bankovcev. Stroje, kemikalije, n!o$3e. klišeje in tudi večio množino IzdeUn-'h bankovcev. Žeje je mala vasica ob fe!»zn'?k? progi v bližini postaje Prestranka in proti §♦ Petru. Go-rupovl so morali »meti na'brže tesne zveze z LhjpMano. knjti v LjubU^ni nretlrana rodb:na Lenassl je bivala svoječasno v St. Petru na Krasu.
Drrgo t^sVimo so ocTrrni prt Sv. Kr*zu pri Trstu v bil! it. 116 lastni nekemu Košu M.
Areffrntrh ie v Trstu in drupod mnogo oseb. Uzotovfti pa le treba, da do danes Se niso pravi Infcfintor}! tega veleootezneen podjet'a pod k Mucem. Idrnlrri insp;ratorji za sestavo kl^e^ov so gotovo izven vsake nevarnosti. Ni mogoče, da bi bfl priprost kraievski kmet tako verilran v rnznh tiskarski delih In so bM* srofnvo pri poslu udeleženi zelo r*fn?ran?. stavci, risarji m sWčnf str»Vovnj«ki. V nac'edn'em nodaie-mo rodi doilo poročilo o itevHu aretiranih oseb v Trstu.
Iz Trsta. 7*. dec. Vrif se zelo obsedna preiskava radi pnnsreiama dinarskih bankovcev. Policija pravi, da delovanje nI trajalo dolgo, toda hnelo je velik uspeh, f-pravilo se je v promet desetdnarsVlh bankovcev v vrednosti pol milijona lir. Beogradska policija Je aretirala najprvo fennacila fu-pančlča, rojenega leta 1895. v Cmngoveo ▼ Srfclf. Tega se smatra za poglavarja ponareja!ske družbe In glavnega razpečevnlca dinarjev. Tržaška poMci-ja Je marljivo tekala pnnarejaicc In sedaj
8? nakaiajo v zaporih- Angelj Kojota. 30 let star. krčmar v Sv. Križu; naS!i so pn n*om k1TSe;e in litograf'Jnc kamne: Ivan Bogs.*oc. 56 !et. v Sv Križu: Pran Tence. 24 let. mehaaik v Sv. Križu; litograia Jo-s?t Adelms Del Pel, 40 let. In Trnest Pa-tor, 4t let, oba v Trstu: nadalje brezposelni Anton CA«h«n<. M let v Trstu; brivec MaU Pttčak. 27 let. na Opčlnah: Carlo VcrI. 28 let. t Trstu; ta dva sta prenašala banksvce na določeni kraj. Poročali smo fe. da je bila aretrana 6.1 letna Frančiška Oor!*p v Želah pri Postom! (ne Reje in ne Retje. anapak Žeje se imenuje oni kraj blVeti Postojne, kjer so našli razni mnterl-jal. ki jt slufM za p^nareian:e dlnsriev.) Oorhipova travi, da ona ni vedela, kai da de!a:o. Dn'nls pa iim je hrano.
Po daaainloss mnv»niu eoPcrlfe so r«r-peoen ponarelafel tekoze par mesecev okoli Mf.tee ponarejeoib baskovetT.
^^ETACT^ NA RAKFKU.
Kakor smo fe uvodoma omenflf. ie za-hval't: parljivostl m srrr»g! komroll obmejnega kom'sarijata n« Rakeku, da so izsledil! toMj>o ponarejevalcev. Zadn'e dneve pred bož'čem Je bila uvedena ttjstroija krntrola v?^h sumM'vih elementov, tudi domačinov, kajti znp.no ie bilo, da mora biti v neki h<T stamo shajališče temnih pos*av. ki so redno prhajale ic JuMiske kra;ine. nossč soboj velike zavoie ponarejenih nov-iaaee. H Ša ielt7n:ikega sremikača rra-n:a Oabrenje na Rakeku je bfla glavni brlog vsem pros'ullm tihotapcem Tn so bil' marsikdaj veseli večeri, jedlo se je ia pilo
Sveti božični večer večer božjega mini, pa je bil za ta brlog nesreče, jok« m stoke. V*i organi obmemega knmisarfmta so ta dan 24. tm. irvriili ttmeijita hišno preiskavo. V splošnem ie bil rezultat preiskave negativen Edni lad:rtktni uspeh je bfl, da so našli hranijo knjižen z vložkom 30.000 Din najnovejšega datuma. Or-r«ni so začeli zaelišavat« osumlience. Us^eh je bfl. da se začeli nekateri priznavati zlasti MarNa Oabrenja. da le kojim prihajal giavar tihotapcev Ignac Znpaočlč. kakor tudi ntegovi sopomagačl A'fonz ZaraHt W Pre«crfi. Jakob čeletatfc iz Smartneta ob Savi. Anton Logar, blvsl Železničar Iz Rrecovlct ter še mnogf drugI. Tekom ins'lšnnia. ki je bilo mestoma zelo dramatične, so tihotapci przna!!. da se še pred boiiiaimi praaaiki prtoetii tac meje
— hodili čez pri Uncu po noči — za 40.000 ponAreenib 10-dinirsk h bankovcev.
Hoteli so si lepo med seboj razdeliti. Od teh 40.000 je dobil mladi ponesrečeni študent Trgovske šole ▼ Ljubljani Pran Oabronja 10.000 Din. da jih za praznike razpeča v Ljubljani. Tu že od 10. tm ni bil naznanjen Alfonz Zartv'k pa Je odnesel 10.000 Dfn domov v Prescrje.
Na podlagi pohrvedb in drugih ugotovitev se Je pričela na svet? večer In ves dan pravcata gonja za razpečevale!. Gonja je imela srečen uspeh.
Obmeini komisariiat je prijel ia odve-del v zapore cerknlŠVeta sodišča Franceta Gabrenjo. ki si ie s tihotapstvom kot uslužbenec železnice prisvojil znatno premoženje In ima lepo h'šo. njegova žena MarMa Oabrenja. Jakob Čeleanik tn Alfonz Zamik Zadnie dneve stn b:la tudi aretirana Ivan Dolenc, železniški čuvaj ta njegova žen« Frančiška Dolenc, ker sta tudi preiela od razpečevalcev ta   10.000 Din   preti 40%
proviziji, to se prav! za 109 kosov ponare-lenih sta dala 40 pravih.
Vso to lepo in čedno družbo Je včeraj 28. lm. obmejni konvssrljat pod močno es-korto spremil v zapore pristojne preiskovalne oblasti — v Beograd.
Po Rakeku in vsej notraniskl okolici vlada naoeto zanimanje e nadalinih odkritjih te monstre — afere, med narodom pa vlada tudi splošno nezaupanje proti »kovačem«.
*   ¥ ¥
KoMkor smo Informirani • bi! posel razpečavanja ponare;en:h bankovcev zelo plodonosen in lukrnt'ven Na lahek način so razpečevale« sltižill tisočake In. tisočake. Poslovna prorlzUa Je znašala 30" , 40% ta celo 5«%.
Kakor zarrlirielo dobro podučeni krogi. ]e moralo biti sprarf'en'h ▼ promet za okoli Son.nOft Din ponarejenih desetdiaarskth bankovcev.
Raznecevalci ponarejenih bankovcev v Ljubljani.
PRVI SLEDOVI !N ARETACIJA KRIVCEV.
»Slovenski Narod« je že včeraj kratko poročal o senzacljonaini aretaciji ugledne ljubiianske rodbme. ki je je posvetila marljivemu In obilnemu razpečevanju ponarejenih 10-d?narsk?h bankovcev. O celi zadevi smo zaznali še sledeče podrobnosti:
V četrtek 27. tm. opoldne je stražnik Ivan Abram, oni stražnik, kl je prijel tudi Pavla Ceb na pri poskušenem vlomu v kmetijsko družbo, ustavil na Miklošičevi cesti leta 1905. rojenega Prana Gahrenjo, ker se mu je zdel sumlflv in ker so bile vse stražnice po tiralic? obveščene, da se slednji zasleduje, od obme:nega koroisarliata na Rftkeku radi ponarejenih novčanic. Ga-brenja je bil takoj priveden na policijo, kjer so ga zaslišali. Izpovedal je. da je že 25 dni brez službe In da se je vsaki dan pripeljal Iz Logatca v Ljubljano, kjer je Iskal službe. Vožnjo Je hnel režijsko. Drugega nI hotel ničesar Izpovedati, vendar se je kasneje vdal ter je priznal, da Je v Ljubljano nosil ponarejene bankovce, ki mu Jih Je dajala nieeova mati z namenom, da jih tukaj spravi v promet. Njegova mati Je Jobvala te bankovce od znanega zajrreb-Škesra tihotapca Ign. Zupančiča. Ta JI Je pravil, da Imajo v Trstu on, neki Italijan In neki Francoz delavnico za Izdelovanje bankovcev. (Zupančič Je b?! medtem v Zagrebu že aretiran). Bankovce Je Izročal Gabrenjevl materi proti 40% provIziP.
V LJubljani Je mladi, elegantni Gabrej-nfa pohajal sku?no v družbi z Julijem Le-nass*|em. s katerim sta bila sošolca v Trgovski šoli. Bilo je proti koncu meseca septembra. Oba Gabrenja In Lenassl sta Iskala službo, ker sta bila brez posla. Nekega dne sta šla pod Tivoli m ob tej priliki Je Oabrenja kupil na stojnici več slaščic, katere Je p'ačal z lepim desetdinarskim bankovcem. Imel je v listnici več takih bankovcev In Je kasneje Lenasslju priznal, da so bankovci ponarejeni In da Hh Ima še večjo množino. Obenem ga je vprašal, dali bi hotel te falzifikate proti proviziji spraviti v promet. Lenassl ie Izjavfl, da bo vprašal svojo sestro, če hoče ona prevzeti ta posel. Sestra Mira Je v denarno transakcijo privolila. Po njemvem zatrdilu Je Oabrenja prnesel Mirt enkrat sveženj ponarejenih 100 kosov desetdinarskth bankovcev. In drugič pet svežnjev a lft0 deset, dinartk'h bankovcev. (SktmaJ za 5000 Din) Denar II ie lzroč'1 proti 4°% proviziji in sicer sta se Oabrenjn fn M?ra Lenassi domenila, da mu to provizijo Izplača po za-menlavi bankovcev. Dobil Je od ejdč Mire enkrat 100 D*n in enkrat 75 Din od katerih pa I le velikodušno vrnil 50 Din AM Je bilo oetallm članom Lenasslieve rodb;ne znano o ponarejenih bankovcih. Gabrenja ne zna.
Na podlagi Onbrenjeve hrpovedl le po-ItcMa včeraj zjutraj Izvršila pri Lenassi-Ievih. IH stanu'eio na Cest! na Gorenjsko železnico preiskavo m nret;rala vse c*M»ne
Arrtfran' Oabrenia je koncem zas''"ša-aja tudi pripomnil, da ga je M'ra. ko je čitala beogradsko poročilo »Slov. Naroda« o aretacijah na Rakeku In v Beogradu, vprašala, koliko Je na tem resnice ter mu obrnem priznala, da ie v strahu sežfala več svežnlev bankovoev. KAKO JE Bfl A I7VRSFNA ARETACIJA LrZNASSlJEVm.
RodVnn LenassMevn stanuje v nekdanji Rugemgfovf novi hiši na Cesti na Oo-renisko Žetezn'co štev. 7. Rodbina obstoja Iz materc-vdove. treh hčerk Jutte, Mire In Jotfice in sina Julija.
Rodbinn drugače skromno IIv4. Lena-tsiievl se pos»aiali ztdnie dneve več aH mani nervosai ker so se v dnevnem tisku neprestano množile vesti e ponarejenih »kovnčm« in o aretacMnh.
Rodb'na ttsmtje skoraj sama ta-se. Samo v mali, v bobemskem slogu opremlieal sobf nočule strasten sblrntelj Ia ljubitelj raznih znamk. Po vseh vogalih na mizi ta na postelM 'ma razvrščene eela armade znamk, tudi san'mlve raritete.
Lmb?teHa Je včeraj okoif * zj. presenetU nalbolj nenavadni oblak komfsile In ropot v stanovnnm. V svoti famarfjl. dnienče zelo poetično rnrp^loženi si le naš Inače roške fleirmat'fnf 1?ubi*elf enamk predstav-Uai, 4a je prišla  »ad/avstveaa komisija«
pregledovat stanovanje. V božjem strahu |e začel pospravljati svoie bnhemsko bivališče, imvril se Je In oddahnil, ko je po eno-cmem smotreniu uv'del. da mora biti to posebne vrste »zdravstvena kom's'ia«. ker je brez pardona odvedla seboj ljubke hčerkice In sinčka Julčka z materjo vred.
Nastal ie v Mšt lok fn stok. Jožica. Mira 'n Justi ter Julček so morali brez vsakega zajutrka s »komisMo« na policijo kjer so jim lepo prasnili težko zadevo o ponareienfh «kovačib» in o tem, da so tudi one zelo kompromitirane.
NA POLICIJI.
Na policiji se Je pričelo v drugem nadstropju kriminalnega oddelka temeljito In dolgotrajno zaslišavanie vseh članov rodbine. Bili so zelo dramatični prizori, ko so vsi s solznimi očmi in sklenienlml rokami zatrjevali, da so popolnoma nedolžni in da Jim prav ničesar ni znanega o »bankovcih« Pod težo dokazov In ko se Jim ie prečltalo priznanje aretiranega Frana Gnbrenie, tedaj je zanje postal zelo mučen moment.
Mati Lenassi. 66 let stara, je zavračala vsako krivdo pri soudeležbi, toda kasneje priznala, da le vedela za manipulacije svoje hčerke Mfre. Sprva II je na-sprotova'a. pozneie pa je stvar v nemar pustila. Zagovarjala se Je splošno zelo naivno. Izjavliala ie: »Naj si mole hčerke kaj privoščijo!« Odpeljana je blia v prelskoval-al zapor.
Sestri J u s t ! in Jožica ste odkrito tejavlli. da o stvari niste vedeli prav ničesar do danes, ko ste bile aretirane. Tekom ▼čeralšnlega dneva ste bili Izpuščeni Iz po-I'čilskega zapora in nista v aiero absolutno alč zapleteni.
Aretirani Julček Lenassl je pripovedoval zelo drastično, kako Je pohajkoval z Gabrenjo, kako mu |e Gabrenja prijateljsko zaupal. da Ima ponarejene »kovače« ter ga pozval, da naj Jih spravi v promet Zatrjeval Je da je popolnoma ned Ižen. Priznal Je samo, kako je izposlovsl znanje z njegovo sestro Miro. kl Je uradnica v pisarni inšpekcije dela. Rekel je končno: »Bil sem priča kako je Gabrenja nekega dne izročil sveženj bankovcev (100) in malo dni še sedem sličnih svežnjev.! Odpeljali te ta tudi v preiskovalni zapor-
Aretirant razpečevalka Mira Lenassl ie med jokom končno priznala, da Je v resnici prejela razne svežnje bankovcev, da jih razpeča. Od prveea svežnja jih Je spravila v premet 60 do 70 komadov. Vse druge komtde tegt svežnja je snravilt v nočno omtrico Od druge »d bave« Je vse komtde spravilt v p'sami. Ko Je pred 14 dnevi čitala e aretaciji na Rakeku. Je vrg'a vseh sedem svežnjev v pisarniško peč. »Ker niso hoteli hitro zeoreil, sem Jih še d^bro pobrskala da so bolje goreli«. Je zaključla svoje priznanje. »ostal:h 30 komadov shranjenih doma sem pa sežeali dan pred aretacijo.« Tudi njo so odpeljali v pre-i 5 k o v a 1 a e zapore.
★ ★ ★
Tako le končala afera e raip-^ /alcih v LJubljani. Če Je morebiti družba Ceb in & Praček tudi udeležena pri teh bankov-sklh poslih še ni ničesar ugotovljenega, to so samo kombinacije ia domnevanja.
★ ★ ★
Tudi danes je podružnlct Narodne banke v LJubljani zaplenila okoli 20 komadov 10-dinarskih bankovcev ia enega za sto dinarjev.
Iz Maribora pa prihaja danet dopoldne-brrofsvna vest. da se je pojavil tam v prometa tltočdinarsld bankovec, kl najbrže izvira iz Avstrije
II. redni ohrnl 7bcr Oriune -
et
Ljubljana.
Včeraj se ie vr*il v McMnem a« »mu H. redni občni   zbor   mestne Orjune. Udeležba je bila poInoSte\iina. Predsedoval je oblastni predsednik inž. Kranjc. V obzirnem referatu je podal c £'.a pah pregledno sliko razvnia in dosedan ga delovanja mestne orgnnizacie. k: se je morala boriti z velikimi ovirami, preden je dosetjln za^eljeni uspeh. P »liti razmere in strankarska razcepljenost ni nudila ugodnega terena za razmah nacionalistične ideje, vendar pa ie p' ,r-tvovalno delo članstva in izdatna pomoč jufioslovensko orijentiran' * rodila b< gate sadove. Orjuna ia in napreduje ne glede na \ če in Intrige, s katerimi hočr činitelj ujronobiti to prepotn nizacijo. Kako velik je njen kolikimi nadami lahko gleda v nost. priča število članov, ki v letošnjem letu od 300 na 1 stek znaša torej 1000. kar Je vsek;< dokaz, da bo zavzela Orjuna v dofled-nem času v javnosti ti^to me^tn. ki ji po vsej pravici pripada. Govornik se ie zahvalil ženski, statistični in akcijski sekciju ki so s svojim neumornim delorn največ pripomocle, da organizacija tako lepo napreduje.
Predsednik inž. Kranjc ''e poročal o razvoju Orjune v tujini, kjer je t ii opažat! velik napredek, ter prečital brzojavne pozdrave prekmurskih Slovencev. Iz poročila blatrninika je razvidno, da so znašali dohodki v letoSnjem letu 14.823 Din, izdatki pa 14.1S2 Dm. G. Pcgan je poda! pregledno poročilo o delovanju prireditvene sekcije, ki je bila vedno med prvimi, kadar je Sin za nacionalistično stvar. Tej sekciji, zlasti ra požrtvovalnim članicam, se irra organizacija največ zahvaliti, da je mcfr'a tudi gmotno uspevati. Na predlog revizorja. Kolokjera je občni zbor soglasno izrekel odboru absolutorij.
Nato so se vršile volitve novfh odbornikov. Izvoljeni so bili: gg. Medic, Matelič, Pegan, Drnovšek. Oorazd star., Mekinec, 5olar in Kvartič; za namestnike pa gg. Cop, Zaje in Prclovec. V častni sod so bili izvoljeni gg. dr. Vladimir Knaflič. dr. Kosiša, v!orin Brezi-gar. ^Iajpah, dr. Arzelin :n D. Kazimiro-vič. Po volitvah je predsednik zaključil zborovanje, zahvaljujoč se za obilno udeležbo.
StvenR vpsfi,
Tunsfika in snori
— Itfetnikem aa Gorenj-ko se priporoča, da je zadnja povoden) napravila pri galeriji v Vintearju veltkn Sk^do. ker Je voda odtrgala en del galerije. Ker Je na ta na-čin vszk prehod skozi sotesko nemogoč-le oblast do eeelrffea prepovedala oataio i totetkt. (Toitrist Office*« 4
— Silvestrov večer pevskera zt>o»-a »GTacbene Matice« obeta biti vsestransko zanimiv, na kar Se enkrat opozarjamo. vn sporedu so raznovrstne komične tevske točke in solonastopl. Kupleti Nastopi slovenski kvartet, mo^ki in mcSnni zrrnr »Glasbene Matice«. Po polnoči r'es. Prvovrstna salonska godba. Točile se oo l7b »rna kamilica in servirala mrzla |ed'a. kava čaj Prostovoljni prspevkt se hvalr'no sprckmajiv. ker vsnpnlne ni. K orP-il ud*Whi vabi odbor člane In članice ter vse prijatelje zbora. — Odbor.
— Udruženla prometrlkov kraljevce SMS priprnvlfalni odbor sklicuje na v b -to 5. Jan. 1924 ob 10. dopoldne v prn«.:nre restavracije »Nnvl svet« v Ljubljani ustanovni občni zb^r. Dolžnost vseh slu^bepro-stlh tovarišev je, da se teta ustan^vnrra zborovanja « gumo ude'e?e. da !e samo v aai; st*r>nv«icl zavednosti naš spas.
— $▼ Savsko proslavo prlred*' dne 27. januaria /924 drujtvo »Bratstvo«. Cisti do-bček 'e namen;en zgrndb: Sokol« I na Tn-boru. Trosimo vsaj cenj. društva da to blagohotno vpn?tevajo. Podrobneje sledi.
— SHvestrova noč, kn*ero pr'redl >Lhjblj. Zvon« v gornjih Prostorih Narodnega doma. bo nudila vsem. ki so in hočejo postati dobre volje zelo pestro in ceno zabavo. Pridite!
— Ceskoslov, obec v LJubllmt V n^-dfli 30. v 5 hod. odpol loutk^v« divrdlo. V pond^li 31. v 8 hod. večer rest. Narod, domu S\ivestrovska zabava s bohat^m programom  Pfijdte v^ichnl.
— Kdor se hoče v nepris'Heno zabavi
poslov'ti od starega leta In d^bre volje začeti novo leto, naj obISče Silvestrov večer »Lhsb'ianskec« Zvona«, kl se vrši v zgornjih prottorTh Narodnega doma. Mar'jvl društveni pevski zbor bo storil vse d« bo prireditev res prijetna. Polnjena alegorija, trečolov. p^es. Vstopnina 10 Din.
— DrtiUtvo »Soča« ▼ LJ»ihlJanl prlred' 31. dec. 1923. »Silvestrov večer« v salonu pri Levu s prav znnlmvlm In raznovrstnim sporedom Prehod Iz sfarege v novo leto bo spremljal Času primeren nagovor Vstopnina 5 Hin. za osebo. Začetek ob 20. zvečer. Na tn lep fn smeha po'n družaben večer so vabljenj člani in prijattUl društva. Društvo »So£a»«
;tpv   ?95 »SI. OVfNSKI    H * R O!)«     d n e 30 rlrccmr.Tn  l<*«55, St^an 5
Dnevne vesti.
V Ltubitam. dne 29 decembra 1923.
Kariozna kombinacija«
Ugleden rojak, ki je pristaš narodno-ra Ji k al ne stranke, nam piše:
Ob novem letu torej dobimo nov list. ki bo pravi kurijozum. Za njim bodo stale štiri skupine: neki akcijski odbor, kj zatrjuje, da predstavlja slovenske radikalce. NNS. NSS in SKS. Kaj takejja je mogoče same v Vaši res nekoliko dolgi vasi, ki ji pravimo Ljubljana.
G. Pucelj bo ▼ klubu Voje Lasica in Voja Lasić bo pri neki priliki zmerjal v skupštini radikalce. a »Narodni Dnevnike bo moral to odobravati. Potem bo pa minister Uzunovic* odgovarjal z La-ziću in »Narodni dnevnik« bo moral tudi to odobravati. Najbrže bo vsaka stranka vzela eno stran lista. Drugače ne pojde.
Toda to bodi njihova skrb, kako se bodo ti gospodie med sabo kregali, pogajali in spravliali. Morebiti naidejo neko »srednio linijo«, na kateri bodo vsi enega naziran a in »Narodni Dnevnik« bo poročal o pafagonskih ognjenikih In
0 malajskih pesnikih. Jaz sem proti načelu »srednje liniie« sploh, ker je to neumnost in vodi k politični demoralizaciji V politični zgodovini vidimo, da je $e vsaka stranka propadla,   katera ni
cia ;asnih nače! in izrazitega programa. Na srednji liniji se pa izbrišejo vsa načela in za tate vse programa tične toč-iudst\ o hoče jasne odgovore na vp'-S-'nia. ki so na dnevnem redu. Na srednji liniji pa ne sliši drugega, kot fiavze in fraze.
Ce hočejo NNS, NSS in SKS iti po ji l:nJ;i«. je to njihova stvar, za katero bodo same sebi odgovarjale in če propadejo, ne bo nobene žalosti in nobene škode. NRS Ima pa svojo tako izrazito Ideologijo, da je ni mogoče pomešati v ta močnik. Takozvani akciiski odbor nima sploh nobenega mandata, da nastopa v imenu narodne radikalne stranke in ga ne more imeti.
Organi stranke so: mestni odbori, arezki odbori, oblastni odbori in glavni odbor — a nihče drugi. Takozvani akcijski odbor trdi sam, da ima mandat iz Beograda samo da stranko organizira. Ako torej obstoji kakšna organizacija stranke, imajo samo njeni postavni organi pravico govoriti v imenu stranke in mhče drugi. Ako pa nobene organizacije ni. nima tudi akcijski odbor nobene pravice, da govori v imenu ne-česar. kar ne obstoji. Predvsem pa nima * ice. delati politike, ki je protivna tni politični smeri stranke. Naša str. nka ne stoji na srednji linij. ^n.:iak na borbeni liniji in od te liniie r.c more odstopiti. Srednja Hnifa je li-ifja političnih kameleonov, analfabetov ;n šarlatanov. Radikalna stranka je iz-naeda vse one osebe, katere so sim-P£? zirale z zagrebškim kongresom, pa se bo tudi znala obvarovati srednje linije v Sloveniii. »Narodni Dnevnik« bo v«:ak pravi radikalec odločno odklonil k.it organ svoje stranke.
Slovenski radikalec
★    ★ ★
— Izjava. Vest. ki apravlja moje ne v kombinacijo NNS a novim dnev*
nikom, ne odgovarja resnici. Če ob« a taka kombinacija, je bila postav* a samoJastno in brez kakršnekoli
urnosti ali pristanka od moje strani. Dr. 1. Birsa, urednik »Slovenskega
— Kal Je z zjrrarfbo železniških delavnic ▼ Spodnji Š-ški? Kakor znano. jt ;)i\Ša avstriška vlada kupila pred
1 o v Spodnji SterJ obsežno zemljišče z ramenom, da se tamkaj zgrade želez-
e delavnice (za državno železnico). nd takrat leži ta svet — njive in trav. rifcl — neobdelan in ne'zrabljen, dasi ni frcba danes državi drugega storiti nego odločiti se za zidavo teh d?lavnic. napraviti načrte in poslopie zgraditi ali pa. Če bi se ne odločila za to, omenjeni kupljeni in plačani svet zopet — prosti Ker je sedaj vprašanje ravnatelj-državmb železnic za Slovenijo v
!,ani že definitivno ugodno rešeno, M bilo pač umestno, storiti primerne
ke tudi glede izvršitve gornjega načrta.
— StanovarTski orad mestnega m«. 2'strata   v   Ljubljani   poziva   vse one
ranke kf iščeJo stanovamc v Ljublja-ia mu v statistične svrhe ' vpošljejo najkasneje do 15 jinuarja 1924 na dop:s-nJc; sledeče podatke: I. Ime. 2. Poklic. 3. število rodbinskih članov in starost - k (žena, otroci itd). 4. Kje in kako 5 tantre sedaj. 5. Kakšno stanovanje želi
2 lobi kuk.. 3 sobe. kuh. itd.). & Opomba (boj -»a-* v rodbini, vlažno stanovanje n druge važne in nujne okoliščine). — Pri a ve naj vpošPejo le tiste stranke, ki ali sploh nima to lastnega rodbinskega ^tannvan*a al? pa iz zelo numth drugih
zrokov rabi:o stanovanfe. Prijave naj bodo fzVrnčno na dnp'snlcah.
— Z;ma pri nas In naših sosedih. Dočim smo dobili mi na Krantskem še le sadnja dva dneva nckai snežne odeje, imajo nrS: ^?v'er<ki in koroški sosedje že več dni 10 de 20 tm visoka snežno Plast
— Zgradbena dela na Taboru, k!
so se zadnji čas še izvrševala, so se zaradi nastopivšega zimskega vremena prekinila. Izvršena so do zdaj betonska dela pri temelju.
— Ob razdelitvi Slovenije v ljubljansko in mariborsko obiast opozarjamo, da je izšel »Zakon o oblastni in sre-ski samoupravi« pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. S poštnino vred vel;a D 6.50.
— Zahvala. Povodom proslave moje ČOletnice mi je dc;šlo od vseh strani toliko čestitk, da se ne morem vsakemu posebe zahvaliti. Ne bom navajal j imen. Vsakomur, ki se me je spominjal j ob jubileju, vsem prirediteljem in udeležencem slavnosti, prirejene mi v priznanje mojega dela, izrekam svojo naj-iskrene šo zahvalo z željo, da me še nadalje ohranijo v čislih in v dobrem spominu.   Krka pri Stični.   23. decembra ' 1923.   —   IvanLobe, nadučitelj v pok.
— Sama šlrokoustnost Jih Je! Ko ! je spomladi letos prevzela   črnordeča ; koalicija občinsko upravo na magistra- j tu,   je   načelnik personalnega odseka j Pire samozavestno obljuboval mestnim uslužbencem, da dnbe v 2 ali 3 mesecih   tudi   novoizdelano službeno pragmatik o. Lahkoverni in naivni ljudje so seveda tem Pirčevim obljubam verjeli, vsi drugi boli pametni pa niso na te besede nič dali. Danes štejemo že 29. decembra,   pa   ni o pragmatiki in njenem uvePavljeniu Še ne duha ne sluha? Vkljub temu pa bo, kakor čujemo, igrala ta pragmatika v prihodnji   občinski   seji   precej važno ulogo.
— Grda zloraba. Sp*ošno nacional« no in sokolsko zadevo glede Sokolskega doma na Taboru in pomnozitve grad*
benga sklada nesramno zlorablja neka i Val m^m-men+alnera
rim se jc kopalo, je bil že tako moćno iz* podkopan, da je bilo pričakovati, da se zgodi katastrofa, ki res tjdi ni izostala. Ne* kako okoli 15. se jc t četrtek nenadoma se* aula velika plast zemlje, ki je podsLila pod seboj tri ljudi. Navzlic temu, da so ponesrečence potegnili takoj izpod ruševin, je bila vsaka pomoč prepozna in 2-ilctni ignac Praznik iz S-Ja in 2>letna Tinka Novak iz Sv. Pavla sta ostala mrtva. Ana Roje ix Vidma pa je zadoMa smrtno nevarne poškodbe. Strahovita nesreča se je naravno bliskoma raznesla po vsej okolici in je na» ravno vzbrdila splošno sočutje Na račun onih, katerih malone most je kolikortoli^o zakrivila nesrečo, pa so padale precej pikre besede.
— KopaliSče v hotelu »Slon« v Lj'b» Ijani ho v ponedeli k ve« don odprto, na novc£i leta na zadrto.
— S-ksn'e m d&frm&mfa trdn se te te dni prPelo. PloSČe »o <*:«te in d .-bele po 5 do 8 cm. Cena m'   je 13 K za 100 kg
— Tečaji r* krr;ei;s se otvori jo za^et« kom meseca ian"fr*a Poučevalo se bo po najnovei^ih krojih in modelih šivilje rn Vro. jnče. Ker je kroj r In praVtičen. se lahko trča;a itd leže oni. ki niso izueeni kroi*Srva. Tečaji so ponoldans1 i in večerni — Obla*t* veno preis'tušeni in knnces. učni zavod za krojenje.  Zidnvsh* i lica 5. Ljuh liana.
— Nezazlisne pnrccle oh AJeksa drovl cesti. Prejeli smo tvle pismo: V petko\i št dne 2S. t. m pr "ili ste pod Zasavjem »Naoredek v o!ep*avl m?vi« trditev, da bi bili parceli na voealu Beethovnove rilce in  Al ksandrove    ceste,    kakor tuil
j stavbne parcele nasproti Narodnega doma že davno zazidane, če bi mestna občna ne zrhfevala zanje pretrppfh cen. Pe*n'ot na livbo mn-amo stvar pojasnili nas^oono: — Parcela na vogalu Beethovnove ulice in Aleksandrove ceste ic več let nI mestna last ker Jo le k'-p'la »1 JvbMan^ka kr"d'tna banka« In ba'e pozneje odorndala Sn'i^ski cementni dni?h!. fiaravno, da s to narcelo mestna občina od teea čnsa naDrei sploh ne mnre več razpolagati Kar pa se tiče mastnih sta\bnih narcel na^nmtt »Mar. doma« moramo pnvdariatl. da občina ni zahtevala zanje nikdar pretiranh cen marveč znatno n^ie knknr so pa zrhteval! za enake parcele prfvanvkl. ponp:veČ so se refl ktan-tje zbrtli noeolev me**ne občine ker |e zahtevala, da se nostav-' na tem prostoru ne-
In pa. ker Je stavila
tajna organizacia ali posamnik. Po pošt* j nem   povzetju   razpošilja   znanim   na* j prednjakom, sokolskim in drugim na* i prednim  društvom  literarno  neznano j brošurico v rdečih ovojnih platnicah z I napisom:   »Mobilizacija   poštenjakov! 1 Nova vojska. Diskuzi o Liviju in Tele* mah v duhu in resnici.« Spisal: Janko G.   Podtrojiški.   Notranji   naslov je »Špartac. — Pošiljatev preleplja odpo* šiljatelj z belim papirjem in napisom: Dobiček namenjen -a Soko'ski Tahor v Ljubljani; cena 28 Din. Knjiaa obse* ga 41 strani. Založba: A. G. B., izšla v Ljubljani  1923. tisk a'a  tiskarna br. Rode Čk Martinčič v Celju. — Odbor Sokola I. prosi v*a društva in posam* nike, ki so to knjico za gornjih oko!* nosti plačali, da mu naznanijo vse po* drobnosti, da nM>re grdo zlorabo sodno zasledovati. — v tem pa naj napredna javnost znova vidi. kakšnih n e p o š t e* n i h sredstev se sovražniki Sokolstva poslužujejo. —  Sokol I. pa si dovoli opozoriti,   da   so   vse   njerjove   vlotje j vedno opremljene z društvenim žigom in podpisi funkcijonarjev.
— General Tripkovlć v LjubrjanT. Gosp. general Sava Tripković se je vrnil včeraj iz Pariza in prevzame poveljstvo artilerijske brigade v Lub-Ijani. Starega našega prijatelja iz Koroške v naši sredi iskreno pozdravljamo!
— Priznanje starokatof?ške cerkve. Kakor smo svoieča«mo zabH-žili. vlada ni priznala takozvane hrvatske natod-ne cerkve. Nato so voditel:i te cerkve stopili v poga;ania s starnkatoliSko cerkvijo v Avstriji in tzpo«lovali. da je leta sprejela v svoje okrilje prinadn?ke hrvatske narodne cerkve. Staroka^li-ška cerkev je bila v stari Avstro-Oxr-ski zakonito priznana cerkvena organizacija. Starokatoliška cerkev se je na to obrnila na beogradsko vlado ter zahtevala, da se jo prizna kot versko organizacijo v smislu obstoječih zakonov. Ministrstvo ver je sedal to prošnjo ugodno rešilo s tole utemelfitvio: Ker je b?la staroVatoliška cerkev v času, ko je bila spreieta sedaj veftavna državna ustava, priznana v enem izmed delov sedanje kraljevine, se kot taka priznava v stmslu člena 12. ustave z vsemi pravicami in benefciiaml, ki jih ji dajeta esiava in zakon.
— K?e dnhe Ir'erlcafci JrrHle za prf-manpcfjaj v novem proračunu? Pri proračunu mesene ohx?ne za prihodnje leto je računati z milijonskim prima";kl?a-fcm. za katerega bo treba dobiti kritie Klerikalci pa tega kritja ne bodo mogli drugie in drusraČe naiti nego s povijanjem raznih 2e zda; visokih občinskih davščin in doklad aH pa z uvedbo kakih novih. Govori se. da mislilo pričeti pri — pasjih znamkah, za temi prldeio na vrsto — konil. goveja živina, menda tudi mačke, avtomobili in druga vozila. Klerikalci se nadejaio. da um bo pokrajinska uprava Šla na roke. Davkoplačevalci Jitibl;anskl nai se pripravijo na nov — davčni sveder!
— VeWrm nesreča v Sini VMtt pri Sfični. V vasi Suborače ▼ Sent V?d«i pri Stični »e je v Četrtek ponoldne dogodila tet* ke nesreča, ki le *<»1'"Vio«f z*b*rvila .dve žrtvi, eno oseba pa se bori s smrtio. V omentenem kraiti je konalo oVoM 20 li"di nesek za OrlovsVl dom. ki se ima ▼ najkraćem času pe>atavfrl. Lb^die so opravi5ah" ta posel bre** pl«čno, bil je neVe vrste  k^Ivk. ki es i«
diktiral Itfttridald kaplan. Hrib. pod kale«
določen rnk za zazldrvo. k^terrra bf ti re-fl^ktanti ne motrit dr^atf. Pros»mo. da priobčite to pojasnilo v Vašem cenj listu In se Vam ft v naprei zahvaljujem z odličnim spoštovanjem dr. Peric, žnpan.
— 7a pr-p'av'ionce v Hrvatski In S'nvemfl je voti^al centralni odbor Rdečega i^r;ža v Boojrradn 250 000 dl-nart'ev Proie te Pdečl križ v te svrhe izdat že 50000 đ'nariev. Podpora torej v celoti znaša 300oon dmariev.
— Svetosavska  zabava.  Kakor vsako
leto, priredi pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani tudi letos 27. jan. 1924. Sveto-savsko zabavo z bogatim in izbranim sporedom. Z obzirom na dejstvo, da Je čl^tl dohndek zabave namenien Svetosavskemu fnndu. č'ear namen ie p< m'^č revnim dijakom pričakuicmo da bo občinstvo posetilo prireditev mnoKo.^tevilno.
— Na oglas pod naslovom »Maserka« posebno opozarjamo. Dotično maserko, ki ima koncesijo in spričevala raznih zdravniških strokovnjakov, občinstvu priporočamo.
— Celjske vesti. Mestno gledališče. Danes v nedeljo 30. decembra se igra v naSemf mestnem gledališču v drugič Hor-stova veseloigra »N besa na zemlji« pri znižanih cenah. — Nevarna tatinska družba se klati zadnji čas po celjski okolici. Na vesti ima že nekaj vlomov in tatvin. Orožnikom se te družbe 5e ni posrečilo izslediti. — Izpred sodiSča. P< sestnik Pavel Plcvn'k v Ptikovju |e skrival svo- I lesa, od vojakov pobetjle^a sina. Okrožno sodišče mu je za to prhodMo en teden dni zapora. — Vola je ukradel 45 let stari mesarski pomočn'k Štefan Oaberl Iz hleva svojega gospodarja Jamnika v Otiškem vrhu. pri katerem je služil kot hlapec. Dobil je 18 mesecev te?ke ječe. — V Stražah pri ?L 11 j u pod Turjakom je žaa^r A'bin Hndovernik raz^alU službujočega orožnika ko je ta posredoval v nekem prepiru med pijanimi gosti. Dobil je za to 14 dni zapora. — Silvestrov večer priredi v ponedeljek v gornjih prostorih Narodnega doma celisko Sokolsko dru^rvo. j Večer bo po svojem sporedi z'lo zanimiv, i aato le pričakovati obMne udeležbe.
— Društvo »Skrb za mlvdino« za okraja št. Peter in Potisne ▼ Lp'M'nni. priredi v nrd-Ijo dne 30. decembra 1°23 ob treh no* poMne »Roži*nieo« uboco deco ▼ sobi na Ledini. Vabimo tem potom tudi *irSo javnoat, poeebno pa starše, da se udeleže
obdan *e.
— Dl*s?fca kuhinja »nomovjoa« proa« vsa človekoljubna srca. da bi se blagovolila spomniti ta Novo leto stradnjočega a>redn!e$olskera dijaStva. V prejšnjih letik je veliko premožnih rodbin dajalo ae samo denarne podpore dijaškim podoom'm dru-šrvom. marveč Je tudi imelo po ene^a aH več dijakov na brezplačni hrani. Zadnja lepa človekoljubna navada Je od vojne sem skom popolnoma prenehala zato pa upamo da bodo tem številnejše in lzdatne:>e denarne podpore dijaški kuhinji Domovine. Nad ISO 000 Din bo veliala letos dijaška kuhinja Domovino in zato prosimo, dt naie proSnje ne prezrete.
— Smrtna nesreča pri Brežic**. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o tragični smrti Inž. ^nma Premeliča Iz 2npc-levca ori Brež'cnh nam pišejo: PokoJn;k Je dokonča! v poletju svole Studije na tehniki
#v Pragi In nesrečni sluČal mu Je prinesel smrt ravno ob zače*ku Izvrševanja njegovega poklica, v nrnlepSi dobi njegovega življenja, v starost! komaj 26 let Pokojnik je bil po celi okoUrj snlošno priljubljen, zvest naorednlak. priden delavec tudi na kulturnem p^TTu arflen član Sokola fn več narodnih in k'iltftrnlh društev. BrldVe fzgi:be ne bode občutila samo n!e<rova rodama, amnak ra^a« tako hudo val n!»eo^-| gnnnci  %j mu
bodo ohranili vedno najlepši spomin,
I       — Smrtna kosa. Dne 24. t. m. Je umrla
v LJubljani v Spodnji Šiški po kratki, mučni bolezni ga. Melanija D e p o H. soprr.ga g. Anton Deprlija. za^topn^a pivovarne Union v 45. letu svoic starosti. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. k Sv. Križu. Pokojna je bila splošno priljubljena d. kaz temu številno spremstvo. — Na Dunaju je 23. t m. po kratki bolezni umrl g. Aleksander Cz in ne r član nadzorstvenega sveta Kreditnega zaveda za trgovino in industrijo. Pokojnk Je bil na glasu kot Izboren finančni strokovnjak zato je užival velik ur'ed v vseh gospodarskih krogih. Blag jima spomin!
— S^rriorrtor v LJuMj^r.i. Dne 24. tm. se 'e v barnk' pri zgrsdb! ra'ače »Okrož-ne-2* urada za zavarovanj de'avcev obesil 26 letni delavec Naun SclenkovlĆ. Komisija ni pri njem, razen ene žli:e našla n-če«:«r. Seienkovič je ha;e Krški držav.ian. Zapustil ie v B tohu ženo n otroka. V/rok sflmomora je bila beda v kateri se ie nahajal.
— Smrtna nesreča ▼ Zidanem mostu. V petek 28. \m. se ie v tovnrnf za cement v Zdiinemmostu smrtno ponesrečil zidar hran Cvetko. Nesrečnežu so med delom pad'e šrir' težke žeezne cevi na glavo in je bil takoj mrtev. Znpišča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pri nesreči ie bi' poškodovan tudi delavec J-izbec. karerernu je pndla ena cev na nogo in mu jo zlomila.
— Palackega spomenik r Bratislavi, K^kor poroča »Slov. Den« naznanja državni referat v ohranitev s'ar"h znamenitosti na Slovaškem v zadevi Potackega spomenika v Bratislavi, da je naučno ministrstvo darovalo 1. 192". mestu Bratisa-vt odlitek Mvs'bekove sohe zgodov nnrja Frančiška Pa'.ackeca. ki ie v Bratislavi dalšo dobo živel. Načrt za namestitev spomenika je Izdelal arh. Dušan Jurkovič, ki je nasvetovai, da b se spomenik postavil pred pa'ačo deželnega vo'aškesa poveljstva ki hna postati pozneie historičen državni muzej.
— Nepreviden ko!e«ar. Andrej Grohar, skladiščnik pri tvrdki Parernost In Remic. Je skuša! prs'rati železniški tir na Dunajski cesti v trenotkn. ko je čuvaj na progi spušča! zavoro. Grohar se Je pri 'cm zaletel v zavoro fn ie dobil precej te?ko po'k^dbe.
— Popis živine. V smisUi razpisa pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo v Ljubljani z dne 3. dec. 1923. št. 9507 se bo v Ljubiiani dne 3. 4. in 5. januarja 1924 popisovala živina, perutn na (konil, osli. me7gt. mule. goveda, pmšičl. ovce, koze. kokoši race. gosi. puran:) in čebe'ni panji. Navedene tri dni bo popisoval za mesto mestni gospodarski urad na magistratu srednja hiša. p-itffčie desno od 8.—12, na Barju in v S p. Sški se bo popisovalo od trše do hiše. V mestu b:xrajoči lastniki navndenih živali se poživljajo da svoje žival? pravočasno ^riglase in popišejo, aaiirodn*Vl se knznnieio.
— V Rusiji še nI konec lakote. Zvezn! svet Ihtdskih komisarjev priznava, kakor poroča Tel. — Russunfm), da potrebuje vo-lotrodska permska tn vintska guberntia. ka-relska komuna, severni krafi petrogradske gubernre ter *«tnrska. bašk;rska fn turke-stanska republika nujen uvoz živil. Svet ljudskih kom'sariev \e Imenoval posebno komlslio. k' ima v nrr:rienTh kraj;h Izdelati načrt nagle pomoči prebivalstvu, koder je bila slaba letina
— Koncert. SPvestrov ve?er se vr-Š! koncert godbe dravske divizije v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. url Vstop prost.
— Osenj. Na Karlovski cest! je v kurilni! trgovca Alojzija Jeranč'ča 2fi. tm. nastat nofar. k? ga ie k sreč? opazil in udu-šil domov pr:šed?! sin A'olzfj. Ogenj je nastal vs'ed tega ker ie goreča svečka z 'as-llc pad'a na zof"> Vi se je takoj vnela. Skoda znaš« 1500 D?n
— Kon|| jo «e spašm na Prevozu M letnemu V-ktor;u Mod?o:i Pri lem «e je voz prevrn:l In s^a sledni: k-ikor njegova !9 letna sestra Merila dobi'a pri padcu pre-ce?šn;e poškodbe.
2., 3 . A , 5 t 6. i^nrrr'a 1924
Požar v Londona
R^'ko?n* dr«-^a v 7 dejan ih
Prvi ironumentalni fi'm v nsrsvn h harvah ! Tr »ml lllmaklfa umet oalli
Etno „MATICA11 __amjiw—h ii um......m i'       mi" i ■
— Jpckle Coogan. najmlajši In najgla-sorvitejši filmski umetnik je v Ljubljani in nastopi v Kino Ljubljanski dvor. Več v današnjem oglasu!
— Pijančevanja In kajenja se lahko odvadi za vedno vsak sam aH Pa koga drugega po zdravju neškodljivi metodi amcrl-kanskega profesorja dra. Hanvarda Brezplačna prospekte na točno adresirana pismena vprašanja daje Chemical VVork, Zagreb, L. Po*?an«:kl pretinac 292.
— Tečaji za atrojeplsja i« *te»*graf_ jo. Dne 3. fehruaria 1924 začnejo aa državno koncesi'oniranem zasebnem učlli-5ču Legat v Mar boru zopet novi tečaii za strojepisic ter slovensko in nemSko scenografijo. Tečnjf trajajo 4 mesece Vpisovanja in poiasnlla v speclinlni trgovini s pisalnim? stroji Legat. Maribor. Slovenska ulica 7, ali pa v šolski pisarni Vrazova ui. iL 4.
— Naš ponos je zavest, d* dosegajo Izdelki «a*e industrije tuje Izdelke. — Posebno se to opaža pri »Mirim« čokoladi ki prav uspešno Izpodriva inozemsko blago.
— Kupite le šivalni stroj CtceHa pri tvrdkt 1. Goreč, palača LiublJ. kred. banke. Glej ogla«.
— Vsako gospod'njo razveseli razveseli na molj tisi. ki podari za novo leto Qo-spodin'ski koledar. Njegova vseb'na je prvovrstna In vsebuje vse. kar mora znati dobra gospodinja. Oprema koledarja je lična tn bogata, cena nizka. Zato upamo, da bo v vsaki hr5! Gospodinjski koledar fugo- ! slovenske Marice. Gospodmjski koledar ve- j lja za člane 15, za nečlane pa!« dinarjev. Naroča se v pisarni Jngosiovenake Matice j Pred Skofiio. 21/1 1
* Zabavno prireditev v velikem sloga
z Izbranim sporedom in Izvirnimi točkami priredi 5. januarja »Klub Primork« v vseh prostor h Narodnega doma v Ljubljani. Sodeluje nad 100 Primork In Primorcev Priprav se udeležujejo tudi člani »Soče« In sporrnega kluba »Primorje«. — Zavedat narodne Primorke hitijo s to irireditvjo na pomoč Sokolu L. da lažje re>i svoj Tabor; ves čisti prebitek je namen;en za zcraubo sokolskcga doma. — Opozarjamo že d.^ne* soko'ske kroge na to veliko prired:tev, ker je pričakovati, da se te skoro gotovo naiveč;e letošn;e pre<ipws:ne prireditve udelež' vse, kar je narodno, napredno k* sokolsko.
— (Najcenejše In najnovejše obleke *e dobijo samo v Sclenburjovi ulica št. 3 pri Oričar cf Hcjač
— Restavracija In kavarna »Zvezda«, Konecit nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19 ure, od 20 d< 22. v restavraciji in od 22 dalje zopet v kavarni. Kapeln k Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, d <1a Iz Osfeka. Atrakija prve vrMe.
— Gospodinje! Kupuite samo prvovrstni kvas. ki ga proda is tvrdka M. Z zon v Sknfji Loki po tovarnški cen;. Ta kvas se prodaja v korist Jugoslovenske Matic hi 'e prejela Jugoslovenska Matica decembra meseca od teknoička za kvas 1200 Din.
— Lahko nagncnlc k prehlnjenja? Pre-ve!Fka občutljivost? Bolečine olajšala ;n naredi tlo odporno mas:r^nie in um.van e s pravim Pellerievim ClzaPuidoml Ve'-ko močneši In Izda'ne ši in b »1 ši kakor francosko žgan'e Kot kosmetfkiini le 25 let prU ljubi'en za nezovanie zob. zonneca mesa, ust in kože na g'avi! S rakovan^em in po-Štnno 3 dvojna te ali ena špecjalna srek'e-nfca 24 ć'nanev: .v> dvoinatfh a'l 12 <pe-ctin?nrh steklenic 214 fn n 10% doplatka razpošilja- lekarnar CUGCN V. PtTLI.RR, Stubica Donja Elzafluid št 238, Hrvatsko.
Umm poročila.
UDUSEN UPOR V MEHIKI.
— Berlin. 2^. decembra. (Tzv.) »Te« Jcjjrapben LTnion* javlja iz Ncwyorka: V Mehiki je upor pnpofnnma uduSrn. I 'porn'/.:i so bili v odločilni in trdi bitki povsem poraženi.
VELHCAN^KA EKSPLOZIJA SMODNIKA V ITALIJI.
— Rim, 3°. decembra. (Tzv.) Včeraj oh 2. popoMne jc eksplodirala velika smodnišnica Monb '!o pri Palermu. — Številne so človeške žrtve. Podrobnosti eksplozije še niso znane.
ITALIJA IN NARODNE MAN/ŠINIL
— Rim. **>. decemhra. (Tzv.) Prfzfv nemških poslancev proti dekretu t tat U jvnske vlade, da se ima v južnih T,ru» lah rabiti v uradih in v vseh uradnih razglasih izključno le italijanski jezik kot uradni jezik, je bil od vlade za» v .njen,
POVPAT^X PFE7TDENTA DR. MA*C\RYKA«
— Prapa. 29. decembra. (CTTCJ Pre* zident češkoslovaške republike dr. M a* sorvk e danes povrne iz Švice na grzd L ~na,
ORGANIZACIJA ITALIJAN. SKFO-* ZRAKOPLOVSTVA.
— R:m, 27. !ec-^bra. (T^v.) Kakor javljajo nekateri nac onalistični listi, je zrakoplovna tovarna skoraj dokon* čala do-?rar!:tev velikega zrakoplov« g vsebino 4T.0O0 Lubičn8 metrov. To bo doslej največji vod'jivi zrakoplov. Iz« do'ujejo e načrti za zrakoplov 1J0.000 Imbičnfli metrov.
Borzna poročila.
ZAGRERSKA PORZA. Dne 2°. decembra. Proatl promet
V današniem prostem prometu, kateri se je le slabo razvi;a' so tečaji zopet nekoliko popustili. H;lo je v splošnem dovolj blaga ter j« ostala tendenca slaba.
Oh zajkfjiičlni n^^'-a'o:
Devize: Curih 15.50, Ttrlf 43\ T.on« drm 3S6.50. D.maj 0 1250, Prtg« 360.75, Tr*t 3S5.—, Newyork 8R.75.
INOZEMSKE BORZE.
— CuriS. 30. decembr«. (izv.1) Dan«8nja predbortt: R-ot*r«d 6.45. R<-rl?n 1.30. Am« sterdam 217.2'». Ncwvork 571 JO, London 24.^3, r«rir 20.25. Mil.n 24*0. Prag« 16 70, Bukarei^« 4.10. Sofija 2.03. Dina i 0.0<k«.075.
— Trst. 2°. deeembra. n?o?rad 2v°5 do 3(S. D-nai 0.0324--O.0J2o, r**zt 67J5 do 67 V), Parir 117.SO—] IS, T ond m 100 ?0 rf0 100, NewVork 23 005—23.10, Curih 402 do 405.
— Dima). 2* dec. Devize: Reorri'J S00 804. London 0f»-3WiWI Mr!an -3076. Newyork 70.035 71.185. Pra«a ?072-20^2. Pariz 3ol2-3^2n, Curih 12 115— 12.465. Valute: d nar 7PO - a05. dolar 70 560 70 QrV) funt <^t'nt 306 .v ~ *m Če*ke kron« 2049-2055. ivlc. frank 12 300-12.3M.
— Remi BfaaiartUa na*tavr*f^nka I Iz
jfrbili 25. t. m. po 3. uri p^ro'doe od Bee thovnove ulice do Kartnv^ke c^«te v be" kiTvertl z natan^Tfim naslovom 900 rjfaarfev, PoSteneea najditelia se nro^i   nai am^^lant znesek odda proti nagradi na imra' o S N.
Zahfevnfe rovrod nn^n domačo
KOLINSKO Cr ^UO :: izvrstni pridatek za kavo. u
____. _
_
sitan. 6«
m*
»SLOVENSKI   NAROD«   dna 30. decembra 192».
atev. 296
Julijska krajina.
— Versk! ponk v ro a ter ne« fcrtfkn
je obljubil Mussolinf nemškim županom iz Poadižja, ki so bili pri njem v Rimo. Rekel je, da je ie odredil sporaztrmno z naučnim ministrom, da se bo vršil verski pouk v nemJkem jeziku, toda v d rate »koncesije«, to je v rabo nemlkega jezika v Soli In v uradih, pa ne more privoliti. On meni da je nujne potrebno, da znajo učitelj? in uradniki oba Jezika. Po njegovi logiki mora k) bHft rndl-tega ljudska lole italijanske! Iz tega lahko sklepamo, da sa je postavil Mus-tolini za trdno na neomajno staMče, da bo vladal italijanski jezik kakor med tirolskimi Nemci tako tudi med Jugoslo-veni v Julijski Krajin! v vteh aolah in uradih. Ma!o krSČanskega nauka se bo lahko učilo v domačem jeziku, vse d ruto pa mora biti italijansko. Mussofini je napram Nemcem po nemJko dvakrat povdaril, da je Rim pravičen m silen. Da je silen in tudi nasilen, to je Rim doslej dosledno že opetovano sijajno dokazal, da je tudi pravičen, to pa šele pričakujemo, da dokaže. Ali se to zgodi?
— Z GoriSkega. Iz Rtma se je povrnil politični tajnik goriškega talija Ca-prara, ki je poročal zalo obSimo o ve-Bkfh uspehih svojega potovanja. Finančno ministrstvo Je obljubilo poslati v Gorico enega izmed glavnih inšpektorjev, da prouči na licu mesta gmotni položaj občin goriškega okraja ter poskrbi za potrebne podatke, da bo mogoče s strani države sanirati obupno finančno stanje goriških občin. Obljubil je 8e marsikaj druzega ta in oni minister in Caprara misli, da je s svojimi rimskimi novicami pridobil srca vseh goriških volilcev za faiistovsko stranko. Gr« namreč za volitve v goriški mestni občini, katere se hočejo polastiti fašistl
• Zato pa te dni in mesece, dokler ne pride do volitev, ne bo nedostajalo raznovrstnih obljub m napovedi za boljSo bodočnost goriškega mesta. Ko bodo volitve končane, se obljube in napovedi, kakor je ponavadi, ne izpolnijo tn Gorica bo nadalje tlačanila furlanskemu Vidmu. — Dramatični krožek v Ajdovščini priredi Silvestrov večer z raznovrstnim vzporedom, ki se konča s plesom. — Božične praznike Je izkoristila »Lega« v svoje svrhe. V Podgort in v št Petru pri Gorici je prireja V otroških azilih božičnico, prt kateri so bili obdarovani slovenski otroci Prišla ie k božićnici številna italijanska gospoda iz goriškega mesta. V Tolminu je bila v azilu. Lege tudi svečana božični ca, katere so se udeležili zastopniki politične oblasti in tudi Strpan s občinskim za-stopom. Navzoči to bili Častniki in fa-Ustovski voditelji seveda. Vrstili so se nagovori in župan je pozdravil pod-prefekta Nlcolottija iz Gorice, zagotavljajoč, da se hoče domače prebivalstvo vedno tesneje okleniti vlade, kateri na-čehije Mussolinl. Izrekla se te lojalnost in udanost vlacft m kralju.
— Tržaška kmetijska dražba je imela pred dnevi svoj občni zbor, na katerem se Je sklepalo o izpremembi družbe v zadrugo ter razpravljalo o njenih namenih in »ciljih ter o prednostih, ki bi jih vživala zadruga pred družbo.   Tudi gori9k<* Kmetijslro dru-
štvo se je po vojni izpremenfjo v za-
drugo in sedaj dobro uspeva, Predlog je bfl sprejet in odbor pooblaščen, da pripravi vse potrebno za sklenjene iz-premembe. Staremu odboru se je podaljšal mandat do prihodnjega občnega zbora.
— Itpreirembo sedanjega nnieeuia
zahteva tržaSVa »Pdlnostc, rekoč, da se imajo gospodarji v Rimu odločiti za tzpremembo vsega sistema, na kar bi se m ogla peamere v Julijski Kratfai sčasoma preurediti in »boljšati res tako, kakor s4 JOi sedaj, pa Čisto napačno, predstavljale v vladnih krogih. Ministri naj stopijo v stike s poklicanimi in zakonitimi zastopniki našega ljudstva, ker le od teh bi izvedeli pravo resnieo o položaju in razpoloženju ljudstva v deželi. Dosedanji informatorji pa hodijo ▼ Rim pripovedovat kako da se živi v Juliiski krajini kakor v najboljši deželi tako, kakor da ne bi imeli nobenih želja in potreb več. Ti ljudje nič ne povedo o silni gospodarski krizi, o težkih davčnih bremenih in stiskah, da pod njimi vpada gospodarska moč dežele. Kmetje pripovedujejo soglasno, da če pojde tako dalje, v par letih ne bo v Julijski krajini več samostojnega kmet-skega stanu. Na spomlad je napovedan prihod ministrskega predsednfka Mus-eollnija. Naj le skoro pride, da mu bodo mogli aa tvojih tleh zastopniki našega ljudstva povedati resnieo o gospodarskem hi političnem stanju v deželi. Ako j?h bo hotel poslušati in se ravnati po njihovih izvajanjih, bo moral predvsem rzpremeniti sistem, ki je tak, da le tlači m ne dviga gospodarstva med obmejnimi brabivalci kakor bi bila rm;na potreba v tržaškem zaledju v korist vse obšrrne pokrajine.
slaboten, zanflrern, brez odporne sfie, bohe-
ken in žfvčno tn psZhKno manjvreden. lw-med psihopati!, ki so prečesto posledice alkoholizma stariev, je pa najnevarnejša, ki se pojavlja kot prirojen aakloe k pijančevanju (sekundarni alkoholizem), čigar prognoza je dokaj slabša kot alkoholizma Is aeiljeja, iz efvskfh les ia navad (primarni alkohoifzetn). Zarod sekandarnra alkoholikov kaže znake ie težje telesne !a psihična degeneracija.
Kar velja aa. eosemnJke !B njihove rod-btae, velja Kidi aa akapiae ra aa narode. Narod, v kat je alkoholizem tako ras-iirjen da skoro vse pijs, hi dober del cek> pijancu je, »zublja na žrvljenski moči, na Žilavosti, vztrajnosti, sunkovltosti, odpornosti, ae naraSča atroierlčno ia propada telesno ia dnievno, etično hi gospodarsko v boju ra življenje, katerega mora prav tako izbojevati, kot vsak posamnfk.
V Slovencih se že »oliko časa in toliko pije, da govorimo opravičeno o tem, da je smah-ati alkoholizem v nas za ljudsko bolezen. Tudi zarod ni žallbog več intakten. pojavljajo se vedno tzrazltejSe in pogostejše psihopatije osobito ^a prirojeni naklon k pijači, kar orrarja jako temne perspektive na nalc bodočnost. Narod, ki pijančuje, ki se ruinira gospodarsko hi zdravstveno, ki nhna čvrstega in odpornega zaroda, mora propasti; o njem se govori, kot o narodu, ki umira. Alkohol ie uničil necivilizirana plemena v nekaj desetletjih; a ne prizanaša prav tako tudi ne civiliziranim. Ce se ta proces vrii bolj počasi, pa se zato ne vri< nič manj aanesJ.tvo.
InteMgenc? ni prizanesli z očitkom, da stoj: ob strani antlarkoholnemu gibanju. Kar preostane ja mladina, katero si treba
aaai
usvojiti m odgoirt! Jo v borbnem duha neprizanesljivega boja proti pivskim razvadam in pivski zlosd.
Da bi se v nas uvedla prohibicija po ameriškem vzgleda, n! nade; vendar je pa zadnji čas, da poseže vlada resno vmes. Žalibog ni v pobijanju alkoholizma opazit! nJkjer nobene resnosti In ognjevitosti. Kar pa je Izšlo t« tn tam naredb se ne izvajajo, ©rt alt so ca papirju.
Boj b! moral biti simpatičen; s polovičarstvom tn navideznim, samo na vnanji efekt preračun} enim »ut rteri vkJeatur — de-iornc se nt da n!česar dosecL Bres sistema so vse poslovalnice tn posvetovalnice In vsi sanatoriji brezpomembni. Sanatorij more imeti v ostalem samo svoj pomen za zdravljenje alkoholizma poedlncev, ne pa aaroda; sanatoriji so za ljudi, ki so navzlic temu, da se je vse drugo storilo, vendar le s> rn posebno tciko oboleli. fi;Še se vendar ne prične grndjt; r dimnDcom, ki se res da daleč vidi, zavetja in rešitve pa nikoli aud?t! ne more.
Ko predavatelj omeni Še več potrebnih detajlnih prohibitivnih mredb in zahteva posebno od pravnih in resnih strokovnjakov sestavljene pokraj nske urade z ekse-kutivno močjo. In ovrže pomisleke prlede ogrožene alkoholne Industrije in poklicev, ter dokaze, da držav* za $Vodo povzročeno po alkoholizma mnogo več Izda. nejro na davkih dobi. — sklene svoja izvafanja s pripombo, da bi marali Slovenci sedaj v svobodi tudi pokazat!, da so zanjo zreli z zmago nad samim seboj,
Z?lo 2?vahna debata je Izvajanja g. predavatelja le potrdila.
Darila.
— JagostoTenska Matici ia prejela r vestfalske Slovence: Mestno Županstv* Kamnik, Din 500; Kolo Jugoslavenskih se ster, Crna Din 150. Iskrena hvala I
Podpirajte obupane slepe in darujte
»Podpornemu društvu sle* J , Ljubljana, Wolfova ulica 7 J 12.
Glavni urednik: "RASTO PUSTOSLEM /.
Od tov orni nredni' VALENTIN KOP' /R.
i
naznanja, da se nahaja
njegova odvetniška pisarna
v Ljubljani
Kn'afljeva isl. št. 5 II. nadstr.
0
{Predavanje dr. rv. Robide.)
Ljudska visoka 5ola v Ljubljani. V ne-derjo, dne 23. tm. se je vri Slo osmo predavanje ljudske visoke 3o!e. Predaval je g. doc. dr. I. Robida o alkoholIzmu. G. predavatelj je dosegel namen, ki si ga je stavil: hotel je v čim Srršlh krogft vzbuditi zavest o položaju, v katerem se nahaja nas" narod. Zato je začrtal glavne obrise nagega late tipičnega slovenskega problema, vpraSanje o pijančevanju udanem narodu.
Po kratkem uvodu, v katerem predavatelj podi svoje nazlranje o varieteti m rasi, plemeerfh, ljudstvih in narodih preide potem, ko je mimogrede tangiral diferencijacije zdravja In bolezni na razpredelitev le-teh tz notranjih in vnanjfh vzrokov n^ visokoprocentuafno morbldlteio In morah teto družabnih skupin, in determinira na tej podlagi pojem ljudskih beiezni, od katerih ena je alkoholizem. Alkoholizem je umetno, eksogenno provocirano zastrupljenje torej bolezen, in se loči v akutno otrovanje, ki ni na svojih tez jih stopnjah drugega kot akutna toksična blazsoet. m na kronično oboljenje, ki oJrvarja pogosto neozdravljivo in smrtno celo vrsto telesnih organov, kakor tudi duševnost prvčevo, kar se kaže v bolezensko brpremenjeni afektlviteti, intelektu, hotenju, osobito pa v etični depra-vacijl pivce vi. Kronični alkoholizem ogroža gospodarstvo in delozmoinoat v najhujši meri, vodi do pavperizaetje, uničuje rodbinsko srečo, izroča vzgojo otrok cesti in vodi na po* potepuSftra, prostitucije m zločina. Kar je najhujša posledica alkoholizma je to, da direkno ogroža zarod, ki je
-
(FrSss u. Auspntzmssciiine) pomanjkanja prostora po se pri »Čevljarski zadrtigi-
za «lekMCni pogon se radi dnevni ceni proda. Vpraša v Maribora, Velika kavarna.
r 1
6. F.
jurasek
LJubljana ?W9TB s!. 12 HgflnžBje-m \ere penravllam glasevirje in harmonije, Ipedjelno
strokovno In ceno:
a* *
MUH
za stavbeno podjetje se ilče. katera je zmožna slovenskega in nemškega jezika. Je lahko tudi začetnica. — Vprašati je pri upravi Slov. Naroda. 14016
tiftajetatrei&a slovanska
pteiania is m
Ivan Biieell, Dnnafaka o« tO,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne, 2530
smeaMigoiiiiBniBni
Glavna   zaloga  cigaretnega papirja in vseh vrst
G\solm papir
A. Lampret, LJubljana
Krekov trg 1(X ;^i^J&13SISlBlfBlfBII
PRAVKAR JE 1ZSLA NOVA KNJIGA
KSAVER  M E B K O:
= Naše = življenje
Cena broširani knjigi Din 18*—, po polti Din 21*—» Cena vezani knjigi Dia 25*—, po polti Dia 38*—.
Narod.        igarna, LJubljana.
Pielacaeva attea 7.
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vse ki mno2in* na jcene?«
iosn B. FUH, Ljubljana
Grfldašria al. 22.    TeL 513
Peter Sseifeis
I. i*B{roslovanska barvariia, knsarstro ia etrefarsteo
Uubtjana, Strfžsvnška ofica 7.
Barva lisičje kofe, katere iideluje v najmodernejše garniture. Prevzeme tudi v»a popravila v mo-dernliiranie.
Tovarna
W9T parBma
Ilče mestnega zastopnika za
Lfnbljano. Ponndbe pod fifro .Pabrika perfima" naj se ro"i'e!o na oglasni zavod . REKLAM-Novi Sad, Jevrejska nliea 6.
Gradbeno polile
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne ia industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek aa aiiukkturo 7721
Krađi fn g§ m
i m
figovim in i
je gospod
iEStrlJCi iavlja tužno vest, da
niš
Slan
nadzorsfuensga soets KrsSJfegga trgovina
In ineEasSrlSae
dne 23. decembra 1923 po kratki bolezni na Dunaju preminul.
Zasluge, ki si jih le stekel za zavod, mu zagotavljajo trajen, časten spomin!
V Ljubljani, 28. decembra 1823.
Otvorite
i M 0 fl M h
Uljudno ^azRait]sm9 da otvorim
dne 2. Januari
»V  ees,   ff. i °*    j*!, j
mM trp 18
prvovrstni modni s^lon
ter se cenjenim damam udano priporočam-
Z odflSnlm spoStcvanJsm
Marila OOtzl modni salon. lili oilta 18.
1 •
Vsled popolne opustitve oddelka aa pletenina, trikotažo in parilo se prodaja vse v to stroko spadajoče blago po globoko zniianih cenah-
A. & LSkaberna, Uubljana
7E
S-
73
21
»STrOVFNSItT   rT*ROH* §«* 30. decembra 1923
Stran 7
inieririite f,.:
"i
JUJ JH> JU JU I I B JLJULJULJLXJUUUUUUU ■ ■ IJJJLJLIJLaJP
JTn nin Jumiimrrrrinnnr ■ ■ ■ ■ | H ■ b ■ u > ■ , „ ,
Naznanilo.
Naznanjala  slavnemu občinstva,  da sem otvor" sedlarsko
de'avniko v L'scah na Gorenjskem v lastni h 51 65. Izdeltrem vsa v to stroko snadafoča dela kakor konjske opreme, razne vozove ter tapetniška dela, modioce itd. — Delo točno In so'idne cene
Ivan Cerne, sedlar,
LESCE 64.
, Mit
ter gre hađl
Feliks Pe»5eM
■glaJnJt le
popravile solidne
*a teCae
ter ere hađl na deželo.
odgovora uprave naj ae prliofl 1 dinar.
Cena og9asom do 20 besed Din z- ; vsaka rcadallna beseda 50 para, s davićino vred
Dunaj (Vvien) U. XI. Sperlg. 5
pet mmut iz središča mesta, opremljen z vsem konfor-tom. Rodbinski hotel, 100 sob s tekočo mrzlo in tonlo vodo, kopeli, parna kurjava, lopa, pisalnice in čitalnice.
Zmerne oenel
na
Težaška c 45 I
Teod. Korn, Uubliana t
Polfanaka ca sta it. 3.
srevec sfavam. galanterfhlri hi okrasni
kJaoar. tastalaclia vaćovođov, <anvn strela veiet. Srarl rti hi klesetm saprtrt '
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež. barvo, lak  in  med  vsake 1 velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Pozor!
Kupujem It edino Jaz po najviših cenah   atere  ob eke
revije in  pohištvo.   —  Na £el}o *ranke or dem na dom. — Dopisnica zadostuje.
šffarija Golob.
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.
Modistinja,
dobra moč, se išče proti dobri plači. — Naslov pove  uprava »Slovenske«
ga  Narodac 13.899
Kol učenka
ieli vstopiti v trgovino v mestu ali na deželi 15* letna deklica. — Pon"d* be pod »Pridna/13963« na   upravo  »Slov Nar«.
Klavir podueuje
gospod. — Gre tudi na dom. Naslov pove opre* va »Slov.  Nar.«. 13.923
las:
•Kartn |
."»' ' /. r-      * i.
Mladenič,
star 18 tet. posten in za* ncsluv. Sce službo teka« ča ali kar sli enega — Po*
^upimo vsako
množino vreč
močnatih SSkilogramskih, celili in brez krp — K ? al i & Iha. Ljublja« na, Dunajska cesta 33.
13.601
Pozor!
Kupujem le ed>r.o raz po najvišjih cenili sta»-c ob* n-'dhe pod  PoitenVl4.003J teke,  čevlje  in pohištvo.
jcitacij
Generalna direkcija driavn h leHoznloa v
Beofrreda ratni««!* fe za dan 18. '»nnara 1924 rfsrta^u Hc'tact'u za Izrada zgrade Ministar« st?a 8«©br»6a?a n Beograda.
Pobliži podatci mogu se dobiti za vrijeme uredovnih satova kod gradjevin^kog odelenja Generalne direkcije državnih Željeznica u Beogradu.
DMIfaiSTRATGR'
dcnižba z omejeno zaveso,
LJUBLJANA     Miklošičeva oesta 28.
Eskontira povzetne pošiljatve. VnovČuje denarne terjatve. Prevzema cesije. Posreduje kupčije i denarnimi zavodi. Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. — Agentura. — Evidenca važnih dogodkov.
Obnovite
naročnino!
i
na  upravo  »Slov. Nar.«.
Kot rjčerVg
k bolidi itvilji 3Hi vs*o* piti 16 letna zd-ava in po?*ena de' l»ca. — Po* n-'d^e na unravc »f?or. Ns-^da« pod »Poštena 13.9r;9«.
Šivilja
ae pri poro xn ra Sivantr kravat, moSk-rja in t"di genskega perila P^nrav. Ha r-d? s+aro perilo — pJas?o*v pove uprava
Pridem trdi na dom: dopisnica zadostuje. — Martin Drsmć, Li'Mia* na. Sv. Jakoba nah^e-M-it. 29. 13.968
Na stanovanje
kot  sostanovalka  — ac
) sprejme solidna gospo« dična takoj ali pozneje. — Karolina SVcrjanec. Cojzova cesta I/II 13.9SS
2 meblovani sobi
z električno razsvetljavo v   mestu,   oddam takoj nroti posojilu 120O0 Din N'as'ov  pove uprava »SI. Naroda«. 13.973
Dve sobi,
meblovani ali ne. v me* stu (električna luč) od» dam takoj proti posojilu 12 000 D-n. — Naslov rr-ve uprava »Slovenske* ja  Naroda*. 13.836
Namda«.
13 072
sa moka
85 kg vsebujoče, fn sa otrobe 50 kg vsebujoče, dob e čiste in brez« Ipfcejasle kupi Vinko KS«;d?i. j
valjičnf mlin. Kranj. 60q0
peci ni prašek in vanilin-s 'adkor
ker je najboljši
in rformč izdelke
Za 30 kron na uro v-^a« m*rrt v *"w"id"'k vTt-ain**£s
racV*niVa va fran^^čino.
- Pnn"^- r>od ■ ^"7 tW
Hfa perfektan Fra^^oz y*\ r>ou na upraro »Slov. N« "^da«.
Prodam pekarno.
Vaslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.9S9
me^me atvoara, dnber r"^r>"ff»^rt,"Hs*'. rvr-st vrv. *a"*in*-. se s^^ime a S f- bri'*,"i'*rn lr'?4 v 5?*t?J bo. Por«*dr*e nod »^v*. jfrt^/no-H;,    na upravo
v. mnof pJ««Trr*rVn r»r*it'«o f n T''vrstTTO r>r»« no fx*» s!m*V»o 1'ot *'n»l* j*nvod;<-t t-ore*'*r»nd* ^r»r«rr<?v rte. Ore na d-*-to. — P^nt^db* rv>d »M. T5m.e«n« na t'nravo    »Slov. Naroda*.
Ot^o^a postelja.
' ompletna. ae ceno proda. — Razpotna ul»ra P ^Kr.vačlč). 13.906
Nov oHc. šlrjel
nredni«ane    boje napro«
dni po nizki ceni Vora*
sati   pri   krojaču, ?M"n*
burgova ul. 6 13 962
Kr?»fek klavir
čm. dobro ohranjen, po*
ceni nanr^daj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 13.996
Ler5a soba,
no   možnosti  z uporabo
-•1
alona. separirano, v »re« dinj   mesta,  se   išče za
mirnega  gospoda visoke*
Prodam eno-nadstropno hir-o
po zelo nizki ceni. ob. stoječo iz devetih stano. vanj in R00 m* svera. pri* r*adajočega k hiši. — Franc Ccrk, Novi Vod mat. Vodmats-a ul. 4 a. Moste pri Ljubljani • 13916
Enonadsiropna hiša
v sredini mesta a prostim stanovanjem, lepo teraso ter obrtnimi o**rw stori (elektrika in r^do« vod^ ae rad" bolezni pro* da za 1^0 0O0 Din potom — R-alitetne pisarne v Lp'H'ani, Poljanaka ce* sta 12 13 9S3
ga po^^3'*- —
nnu
dbc
pod »Soha 1/13.991« na ipravo   »Slov. Naroda«.
Otj'-eT^lTena soba.
lena in velika, a poseb* nim vhodom ter električ. no razsvetljavo, se odda lakoj en**mu ali dvema toapod^ma    — Naslov
-»ore  up'-nva »Slove^s1'^
ga Naroda«. 13.965
Tro*ovci, rx>7o^!
Obstanka zmotna trgovi, na špecerijske stroke na nr*nferM| L'-,H'ane, v 1astni h'?i, h -n konk'i. rrnce. V? ae da pod ag;l« nim podictp'Vnm razvi H v   rf'^Tfnvinn,   se r^^>
r*ostarrlostl d^s^dan^h N*fn'''r>T — n-ods s.hi' <o vrrd. — Vsa h;5a In frg<~>v;vn ie kupe tal'oj na ramotngn. — V«'«?n-nia pod »T.epa p-ihnd' n'o«t'13 7H* na upravo »Slov. Naroda«.
Pod lastno ceno
razprodaiam vso damsko konfekcijo, dokler je $e kaj zaloge. — Fran Lukič. Pred Škofijo  19.    13 433
Kdo bi strejel
novorojenčka z vto oskrbo proti pla'ilu — Ponudbe pod »Novoro* ienček/13.955« na upravo •Slov. Naroda«.
Ribje olje,
zajamčeno postno, nai« boljše norveške znamke, dospelo — Lekarna Ra* Varčii, Karlovska cc5ta Št 2 — Direktni Import iz  K«-istijani]e! 13249
Fi1 a te! i sli!
Bnljfce znamke vs.-h dr# žav pošiliam le resnim in solventnim zbiračem na izbiro; dobre reference •»'i depot pogoj. Otv/ald, MfH. 13.S08
Slošni nd-esar
za Maribcr,
Garantirano p<"'polcn. ir* ide v kratkem. — Tudi ▼imanje inserate. na-oči» la, akviziterje za v?Cje okraje «rir»icmi »Mar* stan«,  Maribor.       13.524
Klavir
»SrutzfiugeJ«, zelo do* ber. ceno nanrodaj. — Potrve se pri Loborev. Rimska ceata 21. 13.964
» £oka!i
Trgovski lolial
na prometnem kraju, bo* disi na deželi ali v me* '■tu,   iščem   v   naiem. — Naslov pove uprava »^i Naroda«. 13922
1 Jfe'-rsm'čnl«?
Par kori
mt I za lahko in težko vožnjo j "Odam ma!0 hlSO J naprodaj. — Naslov po. J blizu   rudnika   Hvda ja« ve   uprava   »Slovenskega • rna« ^k ob cesti, za ceno Naroda« 14 011 i40000 ^m   — Vekoslav
Pe-c. Sp. Rečica 126. p.
Gosnodična*
nekaj nad 30 let stara, simnatična. neornadcŽc* vane preteklosti, blagega srca. a premoženjem, ki ji je osigTirana ponolna ^amos^o!no5t, Jeli rmnia z Izobraženim gospodom istih ?asrpo«ti. v sfa-osti od 35 do 4.5 let v sv^ho zagonske src*». — Po. micThe pod »Miren d^m T^074< na upravo »Slov. Naroda«.
^  Simon Kl?rr»?nck.
f.uibljana. ^elerbnrgova lica 6 Tzdel'Mem oNe* Ve po meri «n na i-."»vej* sem kroju Jamčim ta« na jelecantne j^o izdelavo. — V zalogi angleško in češko bfago 12 ^00
i§če prvovrstnih uradnikov z dolgoletvo popolno bančno prakso, verziranih v vseh bančnih poslih
in sposobnih za višja uradniška mesta. Ponudbe, vsebujoče curriculum vitae, prepisi izpričeval,  referencami  in  zahtevami   na upravo •aagesl&ressjsetf L?oyda pod šifro
Velebac^a 18.
VORK
!x Southamptona  — Cherbourge
Leviathan
t. aprila 22* aprila 18. maja
Iz BREME A A Caa Southampton in Cbcrboaff v UEW T0RK
Oeorge Washington
25. januarja 'v Bo»toaw 22. marca
Pratfdant HaiHilna 9. lanuarla 11. februarja AmeriKa .... 16. lanuarja 22. februarja Preaident Rooaavalt 4. februarja   8. aaarea
cnst- U        :. ~l- ■ -■ ta tea fstca,«. — fet ■ teadajn araaaua
UN1TEO STATES LINES
Oenaralno aastopftve: 3to{rid, Pi.ati B«ofmtdtkc«Zadnife, preko put* .Hotel Briiaola* — Zagreb, Srediinji Save« Hrvatikfh S«-Ijačkih Za^ru^i, Mihanovićeva ulica 2, pteko duta kolodvora. — Ljubljana, Rrcdarttvo Z.edfajenlh Američkih Držav, Dunajska reata 29. - Sarajevo, Savea Hrvatakih Seljačkih Zadruja sa Boa na i Hejcegovinu, Aleksandrova aJiea 52. — SaaUk, Baaka aa pomorstvo.
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
041111, mm.
Zaloga majhnih motorjev in prvovrstnih   sodobno zanimivih filmov.
M F. !H I. Mi
L!nb!]ana. Sv. Petra cesta 29
ared* sa
novoletna darila
veMko izbiro raznega parila od priproste do natfme Se izdelave kot; eao**a erafee, navadne za delavce, fine bele 'n ceflr v modnih barvab tei rar!ične tpalne, aaaaha anodnie ltlade iz platna, gradina in triko; tenake dnevna In analna srafea, hlaCe, kombinata« areođnla brfla, modrčka, ravna danska blate, tanak« In »troti« predpasnike, otroć'e ob'ekce za d«-čke In debllo« m barfaenta In eoln«a«
▼se Ustni fvđelefe, dalje vsakovrstno ra anala k-tnrno blago aa eeoeke In i»n-ake oblaka In sa parilo« trl-kotsto, mta, svilene tn volnene, aerpa, ftoan« rabe«, aoga-
J£ -v" ffrjra^ht^rJttfl n
ri'anric*'-«. ohenem Vr>* r^cTv^nd-nrin ia. nonn'nrv-, ma samostojna. i?xe od* j fnvfl-nio^r rr»»*+o. — Pr.p"rt'i« nod »*!<inns+ri»* r»'11^r na uoravo »SI Narr*"»cl a*/.
GosTK>d;rna,
/možna slov-n^^ine, nem* ičine in itnliian^fine v govoru in pisavi ter strojepisja. lcnMf»ovod«tva in tr^ovs^eca ra^nstva. — i^fe primerne sb'žbe bo* disi v m^stu aTi na d*?eli. — plasfov nove unrava »Slov. Naroda«. 13.888
Za avoje društveno glasilo
»Lovca«
rmrpiru temo mesto ared* nika. riaća 10 000 Din za ; 24 številk Oz^ati se mo* i remo le na 'strokovno in t je*i' ofiio usposobljene I prosilce. — Ponudbe do l.^ januarje l'?24 na — ' »Slovensko lovsko dni* j itvo v Lb'Hiani«, Mil lo* j iičeva ceata 8. 13.966
Mlad f*ostx>d,
I bivši pisarniški asistent , okr. glavarstva, zmožen : slovenščine, hrvaščine in ; nemščine v govoru in pi* ! savi ter strojepisca, išče i primerne službe. Nastopi <! takoi, ali po dogovoru j — Ponudbe pod »Mariji/
vost'14 013«    na upravo
»Slov. Naroda«.
Damski plašč,
popolnoma nov, za sred« njo postavo, se proda za 1300 Din. — Fmonska cesta 3/1 (pri HclicH.
13.907
Lovski pes (ptičar)
čistokrven, 11 mesecev star, že nekoliko dresi* ran, se radi družinskih razmer ceno proda. — Vaslov pove uprava »Si Naroda«.
Laiiko.
13.939
Iliša
a   prostim stanovanjem
in vrtom, 5 minut od f-amvaia, po ugodni cen: naprodaj. — Vpraša f te: H. Privšck, Miklošičeva cesta 18/1
Domačo brano,
navadno, v bližini r/la-'ne pošte, išče bolie «ir;i -en uradnik. — Dopisi na: g. J. S„ Knafijeva 18/11 13.920
Naprodaj:
modema črna suknja, elegantni čmi škornji (vse popolnoma novo) in več modernih oblek — Maslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.905
Prodam hišo
s podom, šupo, dvema svinia'roma, štiri k^ome* 13975 tre od Ljubljane, ali če* trt are od postaje Laver* ca proti L!"b!jani. Zg!a* st se j** pri Jerneju Groz* niku, Dal ina vas 15, po* šta Laverca, 13.868
Javna dražba
trgovinske oprave se vrSt 13.S66 i dne 3. ianuar^a ob pol devetih dopoldne. — Cc« sta na gorenjsko železnico St. 4. 14.010
Proda se jed'lna
Trgovina
z   mešanim   blagom na najprometneišem kraiu v Mariboru se za I.OOO.OOG m ! dinariev tako i proda. —
Cliza, divan, i Pop-dbe   ood »Ugodna puhovo    perje,    atenska  n-ilika '13 995« na upravo ura   in   citre. — Ogleda j »Slov. Naroda«, se: 5ala*kcva baraV.a (z* \ « ^ *
dolenjskim kolodvor-n\ ! SnOS^d^t^OOIia
13.911
trgovska hfš?
a posestvom v Ptuju, ▼ prometni ulici, naprodaj. 1/godni pogoii. — Ponudbe ped »ir^nOO Din«
Vina,
prvorazrednega namizne« <1* in drsertnega ter r a»
kije (dropavice) iz last»  na: Marstan, Maribor nih vinog adov  nudi ~ tosip  Ba'.ota, posestnik. Rab, Dalmacija. — Cene brez konkurence. 13.879
Najboljše fe
najcereie:
Odon Kontnv, Ljubi»ana, Aleksandrova cesta 7. za* stopstvo in tvorniška ra« Ir»fia g^ntlnib »»rmenov iz velbHdove i^ake tvorni* ce RhMct Kind, 1'stie (C. S. R.). 13.814
Konovalci
ne^re^fčnin !
V va$em interesu je, da ae pri nakupu n"nremič» nin obrnete na Realitet* no pišamo ▼ Li"bl'ani. Pnlianska resta 12, kjer imate priliko naivečie izbire. 13981
14 002
Učenka
j za trgovino z mešanim j blagom aii samo Ipeceri* '' jo, ozir manufakturo. 17 let stara, z dobrimi spri* Čevali Sestrazredne liT1d* ake Šole, močna tn tdra* v«, iz oošrcne hise, te priporoča ra takojšen nastop. Tozadevne prv jave se prosijo na: Anton Skrbeč, z. poŠta Vrani* sko 13.873
Absolvent
»Visoke iole za svetovno trgovino« na Dunaju a končnim diplomskim izpitom, velč vsakega lcnii* govod«rva in trgovske korespondence v slaven* Ičini. nemščini. itaTijan« Icmi in angleščini, ter zmoten vsega trgovini potrebnega znanja aa podietia vsake vrste, — iSče slu3Fbe v banki ali v industrijskem podietjn. Sprejme    tudi vodstvo
elce, kravst«, ovratnik« in
druge modne predmete po zelo j ve^gt posestva. — Po-nizkih cenah. | nrdbe   pod »Eksportni
Staro vino,
prvovrstno, buteljčno — letnika 1921, iz Ijutomer* sVcih in holožkih goric, — dal e vino letnikov 1922, 1923. nudi — V. Baebler in ČP'g v Ptuju. — Lastni vinogradi! 14.001
Čevljarji pozor!
Proda se čevljarska obrt z dvema strojema in vsem inventarjem — ob glavn! cesti, na najbolj prometnem kraju, pri* nravnern za trgovino ab* eksport. — Ponudbe pod »LokaF! 3.999« na upravo »Slov. Naroda«.
Pedka prilika!
Preda se hiša z vrtom in gestilno ob postaji v mestu, ki dosti donaša, a trna malo režije. — Po. n'jdbe pod »Redka prili* ka/13°0S« na upravo »SI. Naroda«.
Fliša s fjosestvoml
Proč x se hiša. ohstoj-ča iz več sob in pn>ik lin. ka!<or tud; gospodarsko poslopje Dalie tri njive in štiri parcele gozda po čudovito nizki ceni — Vatan'na pojasnila daje: Franc RcpanŠek. Domžale. Gorenjsko        11 R2f
Z'dna or*eka,
normalno in močno ž-»a* na. priznana kot -.isibolj, ša kakovost, ae nt^di vsa-ko mno";no po dnevni ceni — Zaloga na drob. no* Opei-ar«va cesta 18 — R SmieloTvski. arhi* tekt in mestni stsvhnik. posestnik opekarne na Viču. 13 2V?
Dvokolesa
se aprejemajo v polno nopravo, se poniVIjajo, -ma ilira jo z oijn'em in sn-anijo pr^Vo 7i'me — »Tribuna«, F ,B L., Kar» lovska ce<ta 4; tovarna dvokoles in otroških vozičkov. 13.513
Pren?og
(trboveljskn, drva, trda n mehka, žagana in cep» ' rcna, stalno v zalogi — Premoo in drvi razvajamo tudi v vrečnh — Na« -očila snreiema H Pctrič, Oosposvrtska cesta 16; telefon 343. 13.643
Spec:]Tlna zaloga zimskega bln^fa
double. palme rs ton. flanS, t'T izgotovlienih zimskih reclanov, ulstrov in vsa* '■ovrstnih oblek — Dra* Schw«h, Ljubi«"«, Iromi trg 3 11 982
Telovadci -
športniki!
Priporoča se tvornica telovadnega in sportn^^a orodja J ORA2EM, Rib*
niča. Dolenjsko. Oprema kompletnih telo» vodnic  in  1-tnih telovaa dišČ. — StaMlno In pre» nosljivo orodie.      10 362
ppiporo&a
Narodna tiskarna
10.00C Din posojila
iSčem za dobo 6 meaecev proti dobrim obrestim. — Ponudbe pod »Jamstvo/13.998« na upravo »Slov. Naroda«.
12.000 Din posojila
ae išče za dobo enega leta proti zadostni garanciji tn 20% obrestim. — Ponudbe   pod »Obrt
Oglsjte Si blago In cen«,        akademik/13.909« na npr. I 13.910« na opravo »Slov kanit« draffjol ■ »Slov. Kaiodaav INaiooaa,
Meblovana vila
na periferiji mesta, a tremi  sobami,  kuhinjo, pri-
tiklinama in vrtom bi se oddala dottčnemu, kdor bi posodil 400.000 kron. katere hi ae a stanovanj« sko najemnino povrače-vale. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 13.976
Prodajalci
nepremičnin I
AVo želite vaše posestvo čimnrej in čim ugodneje nrodati. obrnit** ae za posredovanje na Realitetno pisarno v Ljubiiani. Poljanska cesta 12. kjer ae stalno javljajo kupci za raznovrstne nepremični* ^ U^LZatucb.
L Stjennšin, Sisak.
preporuča najbolje tambure, žice, partiture ! '♦stale potrepštine za sva g-azbala. 13.828
POZOR! PEKARJI'
Diamalt
tvornice Hauaer in Sobot* ka,   Dunaj,   Stadlau, pe*
k a rak i sladni ekstrakt, ie najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vae ostale dosedanje nado* mestke. — Čuvajte se sličnih potvorb, naj bo prašek ali tekočina! Za« htevajte samo originalni »Diamalt«! — Glavno za* stopstvo za Jugoslavijo: Edvard Dužanec, Stross-maverjeva  ulica  br 10.
USA
m m* 5lg »j
S *3 Z13 2 5
«1 ar o a * aa» 55 O S P SL P
- c
1^5«!S o
? 5 " - ca
0 - n • 1 2 ni
e* * a - ^ = > 55
> 5 Si o. « _
? * o ? "2 ° 53 r Mm |Ž S5 2
eg.5 J* E 5n
ca.?:!m
m « -c - ^ D ~
■ fi S a-S- n
S iI' -
■ « ' c <
O    — 3f 3
2 T c - S"
P5   sv 3 g
O
11
- -—
694149
02
ZL
Stran 8
»SLOVPNSIU    NAROD«   dna 30 decembra 1923.
Stev. 296.
f/. *L    v    _Jža»       ± .    fcr__/\j
C3 "
spretne, za nov modni salon se sprejmejo. Le prvovrstne moči naj se osebno predstavijo pri rvrdki
Židovska ulica itev. 8.
Ravnokar dospe!!   bene* j£ ftanakl   snSIl   CREPP DE CHIME   po konkurenčnih oenah
m Din 113"—
I. SSnkovsc nasl. K. $oss
aa ! N
tU I
—----- I*"
rneh vrst, popolnem« Sate opran, nudi po ori|p nsinih  cenah  premogovnika v ceEh vagonskih pošiljkah PRODAJNI URAD šentjsnlkega pre mogokopa AND, JAKIL, LJUBLJANA. Krckor trg Štor. 10.
Sr^r?'^ stro*©
i X CEI
s f(Mttnls i^nastnoss
naJflnefCl
Za EoSIS f« novo »eto
10°/o
J. GOREČ
IJEBU&UL, poteča L«aWfcM*a kreditne bsnfce
iscEe£e& kupite najceneje pri tvrelfei
nnnn5:-i^^^r^35r
luscslovanski kreditni zavod
v JJabljaai — Jferljh tnj ttev. 8 rcgtstrsraM zaJraga z caejeie zaven sprejema vloge sa kn! žice bi plača čistih
n
obresti brez oJbitta rentn*ga te ftrolftsiegi fcnrta, Za vere ia stalne vloge tator tu8i vloge v tekočem rabini obrestovanjt po Jojovorn. - Podeljaje kratko ■ ročne trgovske bi personalne kredite naiknlartneje.
lb 0*
prvovrstna« »ovo 1*1*30 povsem zrela, se tfebl povsod. Prva hrvulska tvornica salame« prakafone^a mesa in nt«sti
H. -3avrt1ovica
sinovi d. d-, Petrinja
Oonerafno sastopstva sa Slovenijo: R. mmt In DRUG, LHJIHrJAMA«
lili sSili M
J
asa
3. iss 4-
HSiSĐlatiifl sSffaniĐst Ifi ^rSsoiiS! garancija.
U mI!!lono¥ §§0.000 dinarin
brez kakeršnagakoH odbitka«
Ssf^e^Tt niosoS z eno srečko |e
1 milijon 500.009 dinar]ew«
Daljnji ^©Isl^d fMi: Dta 500.000, 400.000, 300.DCO, 150.030 140.000, 120.000, dvakrrt po 100.00G, 50.000, 70,000, 60,000 si tfsJIc,
Ceni 5rt£k2?n    vssko žrebanje:
Cela srečka |  Pol srečke
Din 80 - I D5si m—
Četrti nka srečke
Din 20"—
Kiira, točna ^ strokovM« sestrelba! NaroČila iz vse države naj ae pošiljajo ns
Pooblaščeno stamo koisktors Cržavra rezredne
ioter!!e
Msfilfinnroiins mu 11
(G«^e!3k ra^rtdn^ rolarije)
Zagreb, 6^ieva ulica broj 8
(Pcžtnl ?rcc"2: 122)
likaScnt
sobna pasta, ustna voda, sobni presek.
Dobi se povsod. — Glavna za'oga ćrofc. A. KARC, Ljubtiana
NafboI]si premog, drva in oglje
kupile najceneje pri
Družbi ILiHJJ&
LJUBLJANA, Krsljs Petra trg 8 Telefon 220. 2242
93
RUaSSKA  KOMPOZICIJA  aa  S, I In  10 litrov.
DOSI SE POVSOD!
Krznar in izdelovatelj čepic
Ljubljana, Kongres«! trg $t. 7. 7 alif Sns TCtfT'jtn ha: rta^?t sJkj^
sJEt aSitt PswKwo vsaksvistaa i«?«?.«
sca,
OPTIK
3 ^r- naj n   n j ^^^iur'dMaS;«rlsB
i
1j :   j&P»^>3 ^'
sP
utrnil
i?gfS dolsrisiif nalboljSI! *S-!eina gsTS!sslfsi.
i sns. Pradatai mm ■hnalrp.
Oab« s« te prt furdkl
ysiž2llsiiaf Sodna nL 7. Fo&mliAcn Brnu snesSSe
J^s^B^^^&jSj'. ^/'-^-'3Bnasnnnnnn^^
/e ofa&eor
3
1 Ml
"5   -1.
Slciribcr Hovo mesto Rakek
@3evenJeredeo Slovenska BlaSrCoa
Duoajeka cesta «št.       (y lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 17,5OQ.QO0<-
:-: Izvršuje vsa bap.cns pešk n&|teč!ia|€ m Ralkoliafneie :•:
Te!«foi*Ji IS'".- 4S3
EKSPOZITURE i
Konjloe
2E«x «- Dravograd LjMkSjaaa (asenjalnU na v K o! od *ere h i nI.)
su* •
> i \ i v r r\ > * i   in n k i»i u  unc       đtunibia I 'io
Stran 9
Revmatizem.
(Konec.)
»Tutankamen!«  je zavrni novo došH
raziskovalec. «N)C£ovo Ime in njegovi nadevi so na papirusu. Odkod ta papirus?«
Tn polagoma sem zvedel, da hrani tudi nov; gost Tutankamene v sarkofagu ?od svojo posteljo v hotelu. Sam je priznal in dodal, da sta dobila tudi njegova prijatelja prav eako pristne in prave Tu-tenkamene.
Torej pet Tutankamenov. Če prištejetn 5- Carnarvonovega zraven, vsi pristni in nravi, pet srčkanih. dražestnih. mikavnih m prikupijivih mumij. Ponižno sem si dovoli1 ix svojega kota opombo, da je Tu* tankamen mogoče občno ime. ki znači vladarja, kralja, mogotca, veljaka. Pogledi mojih sosedov so mi povedali, da je molk zlato. Poznala sta vse take označbe hi m? jih tudi naštela {n bilo jih te najmanj za pet strani Žepnega slovarCke. Odkrito priznam, da sem bil te premalo podkovan ▼ staroegipčanskem jeziku, da bi se bil mogel Se dalje upirat! takim strokovnjakom.
Toda to se ni bilo vse. Će ima človek revmatizem. če si ga zdravi po brezplačnem receptu najdraž:ega prijatelja, stopi, če mu dovole bolečine, sicer se pa zvali v magični krog staroegipčanskih skrivnosti in največji uganki svetovne zgodovine je sled Ha sfinga sama.
D očim je bil moj prvi obiskovalec miren In hladen do skrajnosti, se je drugi razgrevai. otepa! okrog sebe s pretečo vesoljno revolucijo, prerokoval zastoj zgodovine, vsakega kulturnega In gospodarskega givljenia. kajti -..»Spoznal sem«, tako je nadaljeval »tudi jaz sem bil kot Carnarvo-aov prijatelj pri otvoritvi Tutnnkamenove grobnice — po nekaterih predmetih, določenih uporab! pokornega Veličanstva ti po zlatih lasnicah. d;š-č?h barvilih in lepotfl-nih čopič h. da je faraon — faraonka. da je Tutankamen svoja lastna mati, talca, lena III hči?«
Revmatizem je res neprijetna bolezen. Imaš pred sabo pet Tutankamenov. vsi prvovrstni, pristni in pravi, za vsakega jamčiš s častno besedo, če treba s podpisom, v najskrajnejšem slučaju s prisego pred sodnikom, ki se je drži vedno grožnja g zaporom, pa se prepričaš kmalu po prisegi in se pred zaporom, da je en Tutankamen med petimi takorekoč — Tutan-skala tj. ženska. In tačas sem preklel našo pdedovano slabost, da cenimo le to. kar je tuje in dajemo prednost rjškermi rev-Biatizmn pred slovenskimi ozebkt.
Se beli sem se stisni! v kot in poslušaj, kako sta se trudila moja sostanovalca, da ravozljata ta Tutankamenski vozel. Ni Slo in ni Slo. Ce pa celo slepa kura zrno najde, zakaj bi pa jaz pravega ne pogodil. Osrčfl sem se, kaj zato, če se tudi osmešim, in predlagal, naj se reSuje uganka na detektivski način tj. g vpraSanji, ki zahtevajo točne odgovore.
»Ali je mogoče, da žrvi eden v petih telesih?« sem začel.
»Prav za Prav ne!« J
»Torej je bfio pet Tutankamenov pet različnih oseb...«
»Seveda!«
»Katerim so se komaj po njihovi smrti dala enaka imena...« »Bo 2e tako!«
»fn to vsekakor s posebnim namenom, če zasledimo namen, je uganka rešena!«
•Čemu so Egipčani balzamov ali trupla?«
»Da se neumrjoča duša po več stoletnem čiščenja zopet naseli v prejSniem telesu!« sta me hitela poučevat moja sojetnika.
»fn če je truplo strohnelo, zgorelo?«
»Je duša tavala okrog brez pokoja. Bila je to najhujša nesreča, kt je mogla koga zadeti!«
»Vidite, prijatelja, smo že precej blizu! Kdor je torej hotel svojega sovražnika kruto zadeti, je kratkomalo njegovo truplo sežgal, duSa pa išči potem svoje prejšnje posode!«
»Sedaj sva na res radovedna, kako
jo Izpeljete!«
»Ali je imel Tutankamen sovražnike?«
»Ni ga vladarja, ki bi ne imel sovražnikov In posebno Še Tutankamen. ki je vzpostavil od Amenhotepa IV. Ehenatona odstavljene bogove. Privrženci Ehantona nrn tega koraka seveda niso mogli odpustiti!«
»Uganka je s tem rešena. Tutankamen se je bat, da sežgejo sovražniki njegovo mumijo. Zato se je že v življenju tnriiSki razmnožil t. j. več njegovih zvestih ta vdanih podložnikov se je pokopalo v raznih grobnicah z napisi: Tutankamen. Tako je Tutankamen oteikočil namen svojim sovražnikom, dobro vedoč. da se pri petorld Istoimenskih mumll zrna niša verjetnost, zadeti pravo osebo, za štiri Petine. Ce bi brli sovražniki sežgali eno Tmnnkamensko mumijo, bi bili dosegli po lastnem mnenju svoj namen, med ostalim! št*rim? mumraml bi pa bila skoro gotovo Tut« n^arnenova.«
»?tvel Sherlock Holmes!« popolnoma sem bil zadovolifl svoja poslušalca, ki sta da!a z gorenjlm vzklikom duška svoji radosti.
»Kako si pa Vi razlagate žensko v tem Tuiankamenskem krogu?«
»Ta ženska zapleta prav po nepotrebnem ves položaj. Recimo. Tutankamen je ImcN zraven žene še thiblco...«
»S katero bi se bi vsekakor brez vsakega pomisleka poročfl, ker le bilo tačas mnogn-fenstvo dovol'eno!«
»Dovoljeno!« sem ponovil, dovoljeno ^e po postavah, zakonih, predpisih, šegah h običaiih. Ce je pa rekla rtavna in prva ^na ,Ne!«. je s to kratko besedico raz-vejjavfla na mah vse postave, zakone. Prcdpse. šege in običaje. V njej vidimo Prvi začetek zakonodajne oblasti, kl se 1« mnrai tudi vladar pokor!« fn ki je omejevala njegovo voljo fn moč. Ko je torej 'hihica umrla, fo je krali pod lastnim Imenom pokopal ne toliko rad? prej omenfene m^*ajoce se vereitaostL *a£ pa i
som nakloniti njenemu posmrtnemu življenj« vse kraljevske udobnosti, kakoršne so: zlate ležišče, opojne vine, večne rože in mame če dišave!«
»Zelo dobrot Sicer sem samo odbornikov namestnik, a vkljub temu Vas imenujem z naknadnim odborovim odobrenjem dopisujočim članom našega arheološkega društva pri Britskem muzeju v Londonu!«
»Izvrstno! Sicer sem samo pregledo-valec računov, a vkljub temu Vas imenujem z naknadnim odborovim odobrenjem dopisujočim Članom našega muzejskega drušrva v San Frančišku!«
»Hvala Vama za odlikovanji! Kako naj vrnem? Sicer sem samo prijatelj predsednikovega zeta Kmetijskega društva, a
vkljub temu imenujem vsakega od Vaju s naknadnim odborovim odobrenjem častnim Članom Kmetijskega društva, ker sta se Izkazala vrla mojstra lopate in krampe na polju staroeglpcanske zgodovine!«
Drugo jutro so nas rešili Magenbecko-vl uslužbenci. Pačati smo morali najemnino za jamo, sicer ne vem, kaj bi se bilo zgodilo z nami in bi potovali na Hagen-beekovc stroške po sejmih. In za tako potovanje bi se mor^l zahvaliti edlnole svojemu zvestemu revmatizmu. Da, zvestemu revmatizmu, kajti prej postaneš dopisujoči član angleških In amerikanskih znanstvenih in strokovn'h društev, kakor se odkrižaš revmarizma. čeprav se ravnaš točno po vseh brezplačnih receptih dragih svojih prijateljev.
Značaj Velikorusov.
O psihologiji posamnih evropskih narodov se je drugod že veliko pisalo, pri nas se je pa le malokdo bavil s tem ze razumevanje svetovnih dogodkov oziroma notranjepolitičnega položaja dotičnega naroda tako važnim problemom. Na podiagi obširne literature se hočemo danes seznaniti z značajem in lastnostmi Velikorusov. kf so glavni predstaviteljf ruskega naroda.
V sp'ošnem so karakteristike veMko-ruskega značaja skoro vedno pogrešene, ker so Pisatelji večinoma zamenjavali posledice nizke sploSno-kuiturne stopnje Rusov (nizke seveda v primeru z zapadno Evropo) in pa posledice povsem drugačne zgodovine ruskega naroda z njegovim resničnim značajem Tekom svoje zgodovine so Rusi neštetokrat stopili v stik z raznimi narodi vzhodnoevropske nižine in so jih. ker je bila ruska kultura viš'a. md: asimilirali Vendar pa ta asmilncna ni bila taka. da bi bili Rusi podvržene narode mrčili popolnoma, kakor so to napravil! n pr. Neme? s polabskiml Slovan? ali Angleži z Indijanci Ne. ruska as^mi'aciia je b*la m'rno Pretapnme s p'vfvržen-m narodom. Rus obdrži svo'o nadoblast le vs'ed svojega večiega števila in svo*e viš'e kulture. Zato so se Rusf celo fizično prll«godili podvržencem: tako priča'n večTnoma široki obrazi in ploščati nosov! Ve'Tfcoro-sov no Phf!ippsonu o f'nsko-tntarsk'h e'e-mentfh. Meyer-Waldeck pa skleda iz p'a<-vih las na normanske. torej germanske vplive. Tako ni čudno, da ie Rus Izgubil mnogo svojih slovanskih lastnost! 'n prevzel marskai od podvržencev. Jasno je torej da vplivov zgodovinskega razvoia ne smemo podcen:evari. kar le ruski geograf Krasnov nasproti sicer d^brl karnk* terfstfk! Lerov-Be*utleu-a os-tro poudarjal.
Isti Krasnov imenuje VeFkorusa s*na gozdov, ki živi še seda i takorekoč v »leseni dobi«. Poleg zgodovinski de;s»ev nam nudi ta moment v zvezi z drugimi posebnostmi širne ruske zeml;e na:bo':šo raz'n-go za vellkoruski znnčai Ve1?ka kolebanja v temperaturi, posebno silni mraz po zim? prisili mužika pogostoma v več mesecev trajajoče neprostovolmo brezdelje. Ker je poletje kratko in ker mora vsled tega hiteti z delom, da si zagotovi eksistenco v ostalih letnih časih, si ie Rus pridobi lastnost, da izvrši v kratkem času silno veliko, n? pa zmožen za sistematično dolgotrajno delo. kakor zapadno- In seve-rozapadno-evropskl narodi. Narave je zelo žive: neki pisatelj (Mever-VValdecker), kf prisoja Nizozemcu flegma tičn\ Angležu in Nemcu kolerlčni. spancu melanholični temperament, posravha sanrvin'Čnega Ve-Kkorusa na eno stopnjo s Francozi. Velt-korus je Francoz vzhodnoevropskega sveta. Morda si s tem tudi lahko razložimo veliko simpatijo Rusov za Pariz. Mever-VValdeck pravi doslovno: »Velikorirs se nosi ravno. Ima naravno gracijo In lahkoto kretenj, sigurno in hitro hojo — naigibč-nejšl in naihitre;ši del njegovega telesa pa je jezik. Z vsakim višje stoječim tudi s svojim vladarjem govori brez vsake zadrege ...«
Ta lahki, veseli temperament je povzročil, da živ! Velikorus brezskrbno tia v en dan. veseljačenja in pene so mu včasih edini smoter življenja. Cisto indiferenten za svojo bodočnost, zaide vsled tega v malenkostih kakor v važnih zadevah neredko v veliko nevarnost. Iz katere ga seveda reši večmoma ntegova izredna prisotnost duha Da si prihrani par korakov, stopa brezskrbno čez strohnelo desko deročo vodo pod seboi. in tudi tanka skorja ledu ga ne straši: v gneči med vozovi gleda na vse strani. !e ne na svoio pot. Dve besed! k! jih rabi Rus venomer, sta zelo značilni za ta značaj* a vos! to ie- »bo že« ati »kaj me briga bodočnost, naj pride, kar hoče!« in pa: n'čevć!. to le: »nič ne d*, nai gre kakor hoče!«
Kakor je niegovo notranje življeme živahnega značaia *ako liub" Rus tudi Žive barve posebno rdečo !n modro. Prvo kar vidi tujec v velikoruski poletni pokrailnl. so rdeče In modre ndvške (srajce! kmetov. Čudno pa je. dn ti Hudie za telesne vežbe In šport nimam vetfko sm*s!n kar lih zelo razlikujejo n. pr. od Angležev Ljubijo samo tako zabavo, ki razburja živce pr sicer popolnoma pasivnem stanju, n. pr. giedanje plese aH hitro vožnjo v saneh. Strast za dtnaiočo trojko in za divjo vožnjo v saneh sta med drugimi ruskimi pisatelji posebno lepo popisala Gogo I j in Dostojevski}, prvi v »Mrtvih dušoh« drugI v »bratih Karanazovih«. Ker se Rus ne more ubranit! vplivov podnebja tako lahko kakor zapadni ali južni Evropejci, se ie pri niem razvile pasivna hrabrost In negativna energija. Poleg Srba je gotovo Rus najbolj utrjen slovenski vojak, trpi In umira s stoično mirnostjo, ki jo najdemo kvečjemu še pri Turkih in Kitajcih: a kljub temu nikakor ni vojnk s vso dušo, kakor n. pr. Prus Vnino smatra za kazen boljo.
Isto ostro nasprotte med ekstremi ruskega podnebia le dalo Rusu tudi mešanico robatosti ia dobrodušnosti,   dobrota ia
.Ve vem. katero psiho1o0jo protiču* jejo v Evropi bolj. psihologijo ruskega kmeta ali ttsto papuancev?
4 .Vovifcov.
brezsrčnosti. Rus pozna trpljenje in ga zato spoštuje pri drugih. Ntegova globoka ljubezen do rodbine je znana in ravnotako njegova včasih naravnost razsipna dobrodelnost in usmiljenje soč ovekom. Pod robato zunanio skorjo skriva Rus (In morda velja to za vse Slovence) blago in globoko, včasih celo nežno dušo. Ujetnika, kf mora v Sibirijo, ne imenuje nikdar zločinca, temveč vedno le »nesrečneža« in deli z ni'm zadnjo kopeiko in zadnji košček kruha. Posebno pa ljubi otroke, tako da v Rusi.'! moška pestunja ni nfč redkega. Njegova ljubezniva dobrodušnost se zrcali tudi v priljubljeni rabi deminutJvov. »Batni $ k a. matiuška. golobček, dušica« so čisto navadni nagovori njegove konverzacije tudi pri osebah, s kater'mi ne stoj! v nobeni biižii zvezi. Tudi najgrša deklč mu le »krasavica.«
VeHkorus je realist in se v tem zelo razlkuie od Mnlorusa in Jugoslovena. Povsod skuša naiti praktično in pozitivno jedro stvari in zato so njegove naiTjubše znanosti zgodovina, naravoslovne in socijalne vede Niennva liubezen za d:a!ekt!-ko ie dala Rusiii celo vrsto dobrih juri-5*nv. ki v?buia*o pri iavn'h sodniških razpravah občudovale, ker so pri priroienem daru zgovornosti b'stroumni in gibčni. V naravoslovnih vedah, v kemiil. fiziki, botaniki, posebno pa v matematiki, so Velikorus; prvovrstni.
Iz velikoruskih narodnih pesmi in tud! Iz literature nam pa klitb temu rea'n?mu duhu zveni nasproti trani akord žalosti, skepticizma In ironije. Nagn'en.'e k zabavam, k potovanju po širnem svetu, h kvartanju In celo pijančevanju Ima svojo nniglobokejšo korenno v stremljenju po nadomestku za manikato?e bogate'še duševno živltenie. Kar se tiče žgan;a. pa mu-žik v preteklosti sp'oh ni Imel druge alkoholne pHače na razpolago, ker obrodi ruski iug vs*» premalo vina. Carska vlada je piiančevan;e tudi sama pospeševala, ker je ^c'a od tega velike dohodke. V zadnjem času se v tem oztu razmere bo!?f,a-jo: že Pred vo;no le d^bro pivo izpodrivalo v gosti'nah vodko, med volno pa je vlada už:van*e alkoholnih pliač sploh prepovedala
Kakor ie ruska zemlja brez posebnih barv in ob'ik. neskončno ravna. tak je tudi Rus: molčeč in v igri. tih celo v gostilni. Včasih se v pijanosti seveda tudi pretepa, a če izgubijo pHnnčki ravnotežje s! pomagajo drug drugemu zopet na noge in zapuste gostilno čisto »pomTjcni« ter se gugaio sladkoveselih obrazov prepeva-je skozi vas. Včas;h se pa ekstrem; ruskih letn?h Časov ponavljajo takorekoč rud! v vedeniu Velikorusa: človeka, ki smo ga pre* poznali le kot lenega postopača, lahko dobimo par dni pozneie v na* ntenzivnej-šem delu: Iz skoro azratsko-suženjsko-poslušnegn mnfika se v hipu lahko razvije urornik: dobrodušni batjuška je lahko strašen v svoii nagli iezi.
Veren je Rus ze'o. a tudi praznove-ren. obenem pa v verskih stvareh zelo toleranten. Pogromi proti zidom v zadnjih desetletjih pred vojsko niso imeli vzroka v verskih, temveč v sociialnih razmerah.
Najmanj talenta imajo Velikorusi v nasprotju v Malorusi za poljedelstvo, ker jim nedostaie solidnost cele živlieniske smeri. Trgovci so pa dobri, prefrigani do skrajnosti Branievec na petrogrniskem trgu zahteva vedno najprej vsaj tro'no ceno vrednosti dotičnega b'aga in ujame tako marsikaterega neprevidneža. Petra Velikega so holandski židle nekoč prosili, naj jim dovoli trgovame v Rusiji. Car jih je, dobro pornavaioč svoj narod, odklonil z motivacijo: »Zaradi vas samih vaše prošnje ne morem vprštevati. Moti Rusi b? vas tako osleparih. da bi moraM mojo deželo kmalu zapustit! — kot berač!.«
Znana ie ve'ika spretnost Rusov (V! sicer ne kažejo posebne produktivne s:le). da z naienostavneiš:m! sredstvi izvrše najtežje stvari Brez posebnih priprav poprav! Velikorus n. pr zlomljeno kolo ali izvršf z navadno ročno sekiro naitežje m'-zarsko de^o v na:kra'Sem času. Pregovor pravi: »Rus *ezdi s sekiro v gozd !n se pripelje Iz gozda nežni« (ker si ie namreč medtem v gozdu stesal nov voz) Zato vzbujajo dela ruske domače indust^ie v Evropi upravičeno občudovante.       H h.
Društro za zgradbo sokolskega do-^m ▼ Šiški orj'-edi
$H VFSTROVO ..pri Valjavcu".
JAPONSKI HUMANISTI.
Dne 8. dec. je »SI. Narod« priobčil Članek o japonskem naturalizmu. Danes hočemo zaključiti svoj Izlet v slovstvo daljnjega vzhoda. Koliko ste že ču'1 o japonski bojevhosti. zsvojevalnosti! Marsikaj je znano o japonskih običajih o njihovi boie-vitosti o vojskovodjih in politikih, toda malo se čuje o mislecih in piscih, ki učinkovito širijo v deželi vzhajajočega solnca miroljubne in človečanske nazore. Prišed-ši pred 10 leti iz plemiške šole. nameniene sinovom starega plemstva, novega vlastelinstva in petičnega meščanstva, je mlada struja napovedala boj amoralnemu naturalizmu kakor tudi nacionalističnim težn-am v slovstvu Proti prejšnjemu družabnemu redu se je naraščaj uprl v imenu čiove-čanstva. V izučevaniu tujine je skušala mlada generacija najtj pot do svetovne prosvete. ah" zanimali so jo zgolj veliki slikarji in kiparii češ. velike človečke resnice so Izražene samo v umetnosti: po njihovem naziranju jt kip.irstvo in slikarstvo tisto polje, kier vlada svobodenduh, ki ne Pozna nobenih narodnih, verskih aH drugačnih okorov Ti jnponski »humanisti« so uvrščali umetnike med bogove. Imeli so smisel za apotezo. Pred zelo ptIHud-Ijeno in popularno italijansko renesanco so pobožno padali na ko'ena: nad vse ve leumne so stavili M;chel-Ange'a in Vinci-ja. Iz lastnih sredstev so si nabavili zbr-ko francoskih umotvorov. Tem ljubiteljem tuje umetnosti gre zasluga, da so mlnde francoske strue na Japonskem danes tako razširjene. Po niih zaslugi slovejo na dn'1-niem vzhodu. Renofr, Cezaune. Oauguta, Van Gogh in Mntlsse; poveličevan so Rodina ter izučevali umetnost kot pripomoček za nravstveno izpopolnitev.
Najujriedneiši med niimi je Mušakod-ži. potomec stare plemske rodovrne. V sehl pos'uša raznolike g'asove ves nckdanil umetniški, znanstveni in versk! japonski svet: pogled na sodobno družbo ga žali in vzv:šen nad narodne interese propovedu-je altnrlzem. Vse svoie kni'?evn:5ke darove posvečuje borbi zoper zlo. kl se protivi razvoiu človekoljubja. Vendar pa ostaja s svoilm nazlran'em v svoii kasti Ni demokrat, saj mrz* IMiđsVe pokrete, in mastno 2fvfien$c zan;ču'e po!Jt-*čno delovanje, prezira zastopnike namiž;;h sloiev In pfsate'ie. ki se obračajo na svo<*at in so-rirgo. On je gfasn'k ind;v:dttalist?Jne onvke carstvo medseboine Hubeznl nastopi pri I:udch samo teđa; ako se duševnost vsakega posamn;kfl 0 cdrugačl v smislu plemenih čustev in sočutja z b^žn'im.
Misel tega apostola je enostavna, kakor je enostaven n;cgov slog. Vendar ga smatrajo za duhovitega in zmožnega pi-satel'a. Pisal ie kratve drame, kjer se dejani naglo razvlia. Glavni motfv nse^o\-;h del je vest. Snov !e polmbna. doirodkl naravni. ?a!o?gra leži v razp'etu. Nastopnio pa vedno samo umetniki, slovstvenikl. redovniki oziroma filozofi, nikol? pa politiki, trgovci m ljudje, ki s svojim! kupčijami in spletkami povzročajo obče nezgode in vojne. Zli duh človeškega rodu te od?ravl;en: ost.nne Še n'egova žrtev; često stoji* pred dolžnostjo, a.Ii koristjo in ae protivi fastnim načelom, Na bolj je vpliva! Mušakodži z
Igro On I nnjegova sestra. Junak je mind izredno čuteč slikar: srečno živ! s svojo sestro. V vojn proti Rusiii izgubi vfd, al! ko se vrne iz bolnice, naide zopet svojega blagega angelia in veselic do življenja. Toda sestro mu silijo v zakon. Dekle se brani iz !ji:bezn: do slepsjra, pnkvečenega brata, ki mu je boli nego kedaj potrebna, vendar se končno uk'oni očetovi voW češ. saj bo tudi potem še smela strečl bratu. Ta do zadnjega čina ničesar ne ve in navzlic nejasnem sumom zaupa sestri; p^nnv-Ija ji, da je ona »ntegova lastna duša«. Hipoma pa se razkrije »stina. Slepec zaih-ti, ona ga tolaži češ. da sc poroči iz po-žrtvova'nostf do n»ega sai ga s to ženit-vijo reši bede. Brat io do'ži Tcemerstva. prevare In ma+erialt7ma. C:m sestra odide, kliče naravo: »Dai mi več moči, da prctrp'm svoje gorie«. V posIedn:ib besedah zak'p v nicm dfvia sila: »H6dl sem naprej!« Ta beseda iz s'cpčevfh ust ie vzbudila pri poslušalcih jedko nevoljo. Se nobena itrra sodobnega iaponskega gledališča ni dosegla tako velike napetosti. Ne
glede na svojo scenično zanimivost Je me-burkala vest občnstva. Srd in črt proti militarizmu  in  vojni   tvori osnovo vsent
Mušakodžijevim delom.
Drugi človekoljubec se zove Ariš'ma Takero. profesor na dekliškem liceju, kier so vse n ej;ove učenke za!jub'jerie v niegovo mrklost in res Rnaci.K). Jnx>onska študentka danes nairaje čita kosta!gičncga, mrzličnega, nemirnega pisca, ki nahaja nekakšno uteho v tesnobi, ponrs'ekih in dvom:h. V enem izmed Pos'edn;ih svojih dol je Ar:$ima — ne povsem brez smeSnostl — pokazal. Krista v podobi ameriškega pastorja, ki ščiti skesana dekleta ter ubožne študente: ena teh greznic, ostavljena plesalka, se predstavlja kot utelešena Marija Magdalena. V zasebnem življenju venomer grize avtoria vest in mora. Njegovi spisi so polni krikov. Pred nekai meseci je žrtvoval vse imetje, da bi si potolažil vest, odstopil kmetom v svojem kraju obširne travnike in polja. Pri:« tel ji so mu čestitali, da gre s tako plemenitim zsfed^m naprej, zlobneži pa so pripomnili: »odkrižati se lastnega  imetja je luksus bogatinov«.
Kakor so japonski natural:sti posnemali razuzdano življenje svojih junakov tako se človekoljubji trudijo, da bi spravili svoja dejanja v sklad s svojimi načeli. Koncem I. 1918 so sklenili zapustiti Tok o ter ustanoviti komunrs:ično selo. V tel »Novi vasi« je v odročnem krau združenih kakih 30 književnikov In artistov. Ti za-drugarji delajo nekaj ur na dan za skupnost. p~tem so svobodni £vri velike praznike obhaja'o na leto: ro'srvo Jernsovo, Bućhovo, Tolstega in Rod'novo. Morda pr;de sčasoma med te seid/ine Se praznik Cćzaune.
Po svoji selitvi pa humanitarcl ne spadajo več v slovstveno s'rujo. V ostalem po se je novo gibanj ločilo Iz njih nat!ka. Ljubeč bl'?niega s svojim srcem, so mistiki uvideli, da jim m obstanka v zgolj um-srvenem Človekoljubnem krogu: n so prori budistovskemu in krščanskemu milosrdiu 'n neuporstvu«. Tako Kura ha. ki svoj:h dramah pTid;gu.ie pohlevuost in sa-moznta'evan;e. grmeč proti nnpuhu In bogastvu. Kag.nvva pa svetire v svojih ra-manih in razpravah siromaštvo. On meni, da ie treba stopit! Iz tzvoien;h tirov, pregledati izročila, skočri z uglaiene piti ta reči »dvakrat dve je osem«: n:č se ne stori, nič se ne ustvari brez za'eta, ki vse prekucne! Ti idea! sti kažejo večinonui dušo. prežeto krščanskega duha, in ker ničesar ne prikrivajo, ničesar ne pretvarjajo, kakor je navada v japonskem slovstvu, dosegajo nove uspehe: posnme?nilc je krcnM iz svoje osi. vpje o svoji stiski in svojstvih. In hrepeni po žrtvah...
Razne vesti.
• »Raztreseni prolesor«. V Italiji je umrl glasoviti fizik profesor C. Njegovi zemel ski ostanki so bili sežgani in pepel so razstresll sorodniki po izpolnjujoč po-s'ednjo pokojnikovo željo, v morje. K tej) prodecurt je neki berlinski list hudomušno pristavil: »Razstreseni profesor«.
• Prvi v naravnih barvah koloriran Hlm. Na Dunaju predvajajo zadnje Čase kolosA'cn naravnost mojstrski film. ki je kot prvi posnet v popolnoma v naravnih barvah. Plm ima naslov »Požar v Londonu« In so nekateri prizori tako Izborno posneti, predvsem grozovit požar, da ima človek nehote občutek, da ne pride preblizu p'atna Film je zopet nov napredek fT1mske tehnike in umetnosti. Baje ga n.*t-meravaio v kratkem predvajati tudi v Ljub\i°nt.
• Štiriletni pasažir. Tz New Yorka sc je pripelial v London štiriletni pasažhT brez vsakega spremstva. Njegov oče. izseljeni Anglež, je dečka iz Chicaga pripeljal v Newyork ter ga oddal na ladije »Mfnneveske« potem, ko mu je nalepi! na ob'eko nastopni nnp;s: Dnnald Ruth. š';ri leta star. ki ga pršlfa oče z vso ljubeznijo stari mater; v London. In res ga je s'rtra mati počakala pri izkrcanju in ga prisrčne* objela.
M\m zskMl Tabor!
*j—■■
P. n. š vFe m&w
rv vseh opremah
Grlfzr
Pouk v vezenju ter krpanfu perila in nogavic  štofan e) brezplačno EDIN'O le pri:
Josip Peteline L,tI£a
e*
m -PJ 3
B   I a,!
sprejemamo Se
do 2P. decembra zvečer.
Brzo-brso
na vlak v Celje v vele'rpovlno R. Stermeckl,   kjer kupite leios
sukno
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pts^no In rjavo efatno, ka or tud vs > drugo man fakturno robo po čudovito ntzkth cenah. V lastnem inte resu se vsal<«mti ori^oroča. da enkrnt poskus  kupili v ve »dr«. R. STERMECKI  Celje. Trgovci eatrros-cene
e a
e i
o S
• §
E s
>
O
o c
O
^tran 11).
•SLOVENSKI NAROD, dne SO. decembra 1923
*?ev. '95
KTR&fiNE i
POZOR
ŠTALATERJII
laolifanc m <:ole bKScrase žice. fiergmznove eewl (Berg
nMMtusiOhfcn) kake* ves instalacijski materije! ter elektro« motorji po najnižjih tovarniških cenah. — Največje xa-
V»2e V Sloveniji.
ti»iazR2PS3i & Cosvags.« LfuLbSjsna
Tr.'cfon SSS In 223.
forman-vata
naibolle sredstvo protiv »ljevice
nahoda se dobi ■ evakojap otect,
drogeriji. Glavno • to vadite za Jugoslaviju:
Farmagenetl*
Rovi Sad 12449
N
C M
i! ■
DAMSKE USBJATE ROKAVICE
per SS »!va
Nepremičnine v Zagrebu, v neposredni bližini tram-waya, obstoječe iz urejene livarne železa in kovin, s potrebnim inventarjem ter pritlične hiše s stanovaniem na razpolago iz 2 sob in pritiklin, se proda polom prosto voljne dražbe, ki se bo vr*i'a dn«» 4- *. snu a rs !S24 Ob 9 dopoldne na licu mesta v Ornomercu br. 41.
Pogoji dražbe in pojasnila se dobe v pisarni odvetnika dr. Vladimira Vid mana, Zagreb, Meduiičeva br. 21, med 3. in 6. uro popoldne.
MJaF
i i -
1 H
m-
1
fcfvši učitelj Clasb. Katice «n s cd rt' izvedenec. Paittare'Sa in na?5Posobnei!a tvrdka J«gc>lavi;e
£«1n«ra fn trr^5o e-alr^ e* mibolfMh k:?Mr ev, r'an»nev in harmoni ev Gosendorfcr, i'Srster, 5^5!at!. Kefman, Orlnsnal Stnfjl,
Caaioaai etc. — Piod-js tudi na obroke — Ugodna zamrna. — 10 1 tno tairs VO. — Popravila !n nglalevan a najceneje. — fca;borate(5-» tar??!fa «Pol!n9 vs<»h rst>lih inStrumeniov, muztkatij \r. strun rnpros detail.
Odmata uz dnevne djene sa skladišta Zagreb
■ * STIJ" JEifE IEUST
naH m
»nI
toft ■ ino kaZafeovlBa' snr barva -on
v oenrekoaljM devrlenoett
tovarna 3os. Reich
i fllllMU Mlif «.
Ihnl ili
J TEODOR KUNO
j L'abPana. Beetkevaeva o!!ca9
I ? sale I ujo   kostume,   ola§e> ta
99*\
Juaosl. inprtno m eksportno popade
irSG. RUDOLF PECLIM.
Sfrrofl za mire 'o^ostrff©, :t*nv hi kovinsko; roljede jsk stroji »a »rnđ'e; lokor-^bile in motorji; eeeh v *i stiskalnice; veletrgovina lelen /a *!*vbr*»» in kons rukcfjske >-vr"ne. — Tovarn« poljedelskih strojev, liv»m? za železo in kovine F. FARIC »rdeitre vse predmete Iz Uter»a *eleza v venki množini In velikosti »o^no po molHih a*metii'c tu med*  a VovJn za vsako potrebo
^.n^'^OR, Trubarjeva ul. 4.
Tol. mttr. 8 2.
Ummm letoll
Ako hoče'e ia žtli*« do^ro uan natbednejSim   sit-r^im, kn*n.tc n»a kntnilsr
■   ^Mf  8 L S P I11 K
ki j« najie^H -ur za •. »s tj ni;.-OoM se v tteh ImMftrnth. papirnih Uf/itllian, traf k«H invalidov In 7tožn*'^*vo: t Podporno društvo sler b'", Ljubljana. Wo!-fova 12. — Cene mr. ?e Dia 2T.
kostume,
toalete.
FflalnnnnnnS «
KEDSG»KAL.CCG!SflC
E
1
Najboljše toaietno mil
kralj, dvornej?« dobavitelj« j se   dobi   p o w s o d.
n
vs*mr*&&m ■ ram ,«0^«^»© - rum" SitPvM - ram"
S&štrovko" in i,bri!i?8f®c"
93
15
99*
s modrim kHžcem z modriin
z modrim
križcem kr.i.Ce^an
Glavno zolo&a
tli. Larnpref I
Lliihiroiiii
Krekov r^- 10. i
1?
r^ O
O t
^n O
>: a sto'are. tvornice pofcnćtva, kolare i pilane. ^  •        za bravare, melca« ."are i radionice za popravke - , za limsre. Ivo-:; ce limenih i kovinskih predmeta.
t'^  Bogato skladište transmisija, sirovculni.h in benzin-motora, kao    ared ife sa svariti i hl-** kovine,
I aiintsnonH p»i j?T73flljipij_£i
I
1
i
> rizr.ani po oelem evetu kot najboi'. si. Proda a tud« na  mesečna ob*
r*o!ce.
Podružnioa « Sloveniji >
LJUBLJANA,
Selenburtjova D|tca 3,
MARIBOR, fSOVOIflESTO
Olal
Siier ie redno posluje«
DOBoeia io mmmi mš
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren f
fiElf. lil.
Lastna Isdafa mtlmoder. in ni tišneS. permanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna ia solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
T
LiubSjr^*?, Lfublf. kred. banke.     SSi^JaP t-^š *
kom. družba aa strojno Sn cfoktrlćno Industrijo.   Dcbnnljai elektr. ma*or^|nl, e'.nkir
IConc podjetje za elektrotehniko   naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moć. Izvrlevans«
vseh eiekt . Instalacij.
I rfc  i > H? XJi^ i Vi« — Gtince $tew. 5.
i naatai*}« Innl. vseh vrst strejo, t^n«smlslror sncol;aliio nodjntjo ara ntro.e lesno Industrijo
IConces. podjetje za: p*me rn vro^erodite knrlfre napraše, vod^ivodne Instalacije, popravilo rt pojavitev parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavSno in strojno kl'učavnl^rstvo, mrhamko.
-»
v;
a":
d M
3 a
^iLJElkl SEGUAROT,
LJubljonn, Salenburoeva 4 (na dvcrisču>
<telaTB!oe za irltlii« rashaisi^s.
Geodeticni instrument«, hidrometrieni apamti. panimetri, pantografi, lo^aritm. računala, merilni trakovi, ni vel, letve in trasi rke, prla-matl^na in dniga precizna aierila.
'    ?rs<Tftaa rfasi^a orotSls. ■
Pop'avilo promptno in soldno.
m
1»
IT"
v:"
sa
ne
lantCana oraol saaeafnl *^ri!< sa kritje artrek. iOHASTT
premoči,  ne f.drebe se ne lomi in ne tr^a, ie popo'nim«
guren proti e^nin, toči fn viharju, tehta na 1 m* tam> 12 kg, * neomejeno trpelea, je boljši kot fSt etern *l, je najboljša >n naj Y**?'-*"'r**9 *F'^P^^U^     OraiHSCl! 10J ee«ejia streha ker ne rotrebnje nikdar popravila.
Fran H**ie*«r
Ljn^Ifana« 9io jlu.i aoato J»- —
tefjelrjje vse vrste klepar* sket  kotlfirsfea. \cC:
ia< Prevzame najrazličnejši —p^a^ predmete ra pocinkanja rocinjanje in autogenic
no varenje! Točna in hitra postrežba 'j
Mublfaaa, Kolodvorska ul. HS
fM   POZOR I
\m sfnisaril?Oi
i nktiana   Sg iiaki St, ie.
Izdela« vsa v to stroko »natfc-:oča cela najaolidnei" In nafeoni
i^iiiGsl Peternsi
^Qbi;arta, Colova^a 83.
Eksport luksusnih torijev lastnoročnega izdelka. Na drobno 1 Na debeieV
Eieklroiytne bakrene žice in bakrene vrvice Hd. Izdelek Hcd urn-hejmer Kupferwefk und Suddeutsche Kabelwerke A. G. Frankiurt am Maln Vi«, ko in nizkonapetostneca PORCELANA tovarne H. chiiniburg & Soline, A. G., Porzellanvverke, Marca ethenhuite, Rossiriu, ć-rhvvnndori. — Velika zaloga !   Samo na debelo !
R&mOL BASTIANCIC
savnd ao tehnične In elektretehskne potrebičine. Centrala: LjubJ»ana. palača Ljubijaiske kreditne banke TWft1.
B roja vi: KABA, Liwbt ana.
ISOIATORJEV
SO  visoko  napetost,   motorjev,   genera'orlev  in tranaform^torjev
trr^ke Lloyd-Dynamow?rke, Bremen. r!LEKTROLYT BAKER, la IZOLIRNI bak. .DURAB1T- Zahlevajte ponudbe 1
specijalna dfltllikfli In aHO-kl hroJaCntca
NaifflodernejSi kroji po mart. U&H UiHl angleikegi In teSkega blaga.
Caaa pavaoea
UUBLJHHfS ZldoosVa ai;ci Dce. S.
i atuMM ia   Usk   »NaioUo« tiskarne«.