Pavšalni Iranko v državi SHS. 16®. itev. ijtffsajis rasen nedelj in praznikov vsak dan eb 10* asi tio^eidne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica at. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. V Liubliani, v četrtek 12. mala 1121. Posamezna štev. K 6-10. Leto V. dlesllo lusoslov. socilalno • demokra^ne strank©. Telefonska šfi. 312, Naročnina: Po poStl ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list bo poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'L* Učiteljska tiskarna. Rekonstrukcija belgrajske vlade. Beograd. 11. maja. Pašič je včeraj poročal ožjemu odboru radikalne stranke o politični situaciji. Radikalni klub želi, da se sedanja sestava ; vlade obdrži. Dalje je Pašič konfe-riral z Davidovičcm, ki je popoldne ; sporočil želje radikalnega kluba ožjemu odboru demokratske stranke. Demokratska stranka vztraja pri tem. da se rekonstrukcija vlade iz* vrši tako, kakor je bilo sklenjeno že Pred.enim mesecem. Zagreb, 11. Dopisnik »Riječi« doznava. da se bo vprašanje popolnitve vojnega ministra rešilo v krat- kem. Govori se, da general Hadžič odklanja ponudeno listnico. Zagreb, 11. »Obzor« javlja iz Beograda, da se radikalci protivijo kan-didaturi Pribičeviča za ministra notranjih stvari. Po vsej priliki prevzame ministrstvo za zunanje stvari Ve-lizar Jankovič. V tem primem bodo zahtevali demokrati, da se jim prepusti ministrstvo za javna dela. Zagreb. 11. »Jutarnji List« doznava iz Beograda, da se pogajanja o rekonstrukciji vlade med radikalci in demokrati nadaljujejo. List veli, da rekonstrukcija ne bo velika in da gre za dve ali tri listnice. Nemčija sprejela ultimat antante. Nemčiji je izročilo pet svetovnih mogočnežev ministrski predsedniki Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije in Japonske noto reparacij-ske komisije, ki določa vse modalite-te kritja nemških dolgov in jamstvo. Zahteve so večinoma znane in pomenijo trdo breme in ponižanje Nemčije. Nemčija je skušala zahteve odkloniti, ker se zaveda ogromnega bremena, toda končno se je morala vdati. Posledice, ki bodo nastale vsled tega Nemčija odklanja ter vali na antanto. Zadeva je povzročila vladno krizo ter je o ultimatu končno razpravljala šele nova vlada. Nemčija, delavstvo, bo moralo delati za nenasitne antantaše. ki brez usmiljenja in po načelih barbarskega kapitalizma zahtevajo gospodarsko in moralno zadoščenje od nemškega naroda, ki ga je pruskonemški imps-rijalizem potegnil v katastrofalno svetovno vojno. tfi Berlin, 10. maja. Na današnji seji državnega zbora, je državni kan-celar dr. Wirth najprej sporočil listo novih državnih ministrov. Izjavil je. da se bo ministrstvo spopol-nilo Naloga v tej težki uri. je dejal dr. Wirth, je, da državni zbor odloči o ultimatu zaveznikov. Z ozirom na stavljeni nam rok vas moram prositi, da takoj izrazite svoje mnenje o tem vprašanju. Ne preostaja nam nobena druga možnost kot sprejem ali odklonitev ultimata. Državni kancelar je nato v podrobnostih obrazloži} posledice sprejema ali odklonitve ter nadalje Izjavil. da gre za vso bodočnost težko preizkušene domovine. Nemški narod je pripravljen doprinesti največje materijelne žrtve. Iz tega vzroka sprejme nemška vlada ultimat. Odgovornost za gospodarske posledice ultimata leži na nasprotni strani. Da se v tej težki uri spomnimo tudi na Gorenjo Šlezijo. je nadaljeval govornik, ne. potrebuje utemeljevanja. V tem oziru zaupamo trdno na izid ljudskega glasovanja. Sedaj gre za to, da zavezniške vlade ne bodo trpele poljskega poizkusa. ki nasprotuje vsaki pravici, da bi poljski diktator teptal z nogami one majhne pravice, ki jih nam daje mirovna pogodba. Gospe in gospodje! Nova vlada vam po natančnem proučevanju priporoča, da sprejmete ultimat. (Odobravanje.) Zbornica je nato pričela razpravo. Za socialne demokrate je poslanec Wels. za centrum poslanec Trimborn in za nedovisne socialiste poslanec Led>»-bour podal izjavo v tem zmislu, da se sprejme ultimat. V imenu nemške ljudske stranke so se poslanec dr. Stiesemann. v imenu nemške nacionalne stranke poslanec Hergt, v imenu komunistov poslanec Koenen in v imenu bavarske ljudske stranke poslanec Heim izjavili proti sprejemu ultimata. Končno se je sprejel predlog, ki sta ga stavila poslanca Miiller-Franken in Trimborn. v poimenskem glasovanju z 221 proti 175 glasovom. Desnica je sprejela izid glasovanja 's »pfui« klici. Seja se je zaključila ob dvanajstih in pol ponoči. Prihodnja seja jutri. Berlin. 11. maja. Nemški poslanik v Londonu je prošlo noč brzojavno sprejel nastopno noto, da jo izroči Lloyd Georgeu: Na podlagi sklepa državnega zbora sem pooblaščen z ozirom na zaključke zavezniških sil od 5. maja 1921 v imenu nove nemške vlade izjaviti nastopno: Nemška vlada se je odločila: 1. Da izpolni brez pridržka ali pogojev dolžnosti, katere je določila re-paracijska komisija. 2. Da sprejme in udejstvi brez pridržka ali pogojev jamstvene odredbe, katere je predpisala reparacijska komisija glede nemških obveznosti. 3. Da izvede brez pridržka ali odloga odredbe glede razorožitve na suhem, na vodi in v zraku, kakor jih je naznanila nota zavezniških vlad z dne 29. januarja 1921, pri čemer je izvesti zaostale odredbe takoj, druge pa v predpisanem času. 4. Da brez pridržka ali odloga obsodi vojne krivce in izvede ostale še neizvedene v prvem delu note zavezniških vlad od 5. maja omenjene pogodbene določbe. — Prosim, da o tej izjavi nemudoma obvestite zavezniške sile. Podpis: Dr. Wirth. — Nota je bila odposlana tudi v Pariz, Rim. Bruselj in Tokio. Iz konstituante. LPU Beograd, 10. maja. Današnjo, 27. sejo ustavotvoa^ie skupščine Je otvoril dr. Ribar ob 10. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik dr. Ribar sporočal žalostno vest, da je umrl nenadne smrti po-slancc Gjorgje Denkovič (Demokratski Muto). Zatem se prečkajo razne prošnje, pritožbe in poročila. Nato je prešla zbornica na dnevni red: Debata o ustavi. . ..rT5. ?e 80vor>1 demokrat Milan Pfibi-eevjc, ki je govoril 0 interesih naroda, govoril 0 narodnem delu demokratov in radikalcev in se kregal nad zemljoradnikl, ker nočejo z dem. cepetati v istem gnoju. Izjavil je, da bo glasoval za vladni načrt; o tem sploh nihče dvomil ni, saj pravi, da je demokrat. 2a njim je govoril slovenski kitiirnlst PabJ^ičlč o razmerah v Sliveniji ter jc trdil. jia podpira pokrajinska vlada v Ljublja- ni v vsem kapitaliste proti delavskemu razredu. Seja se je končala ob 12.45. Popoldansko sejo ustavotvorne skupščine otvorl predsednik dr. Ribar ob 16.30. Prvi govori poslanec Marko Revac, ter izjavlja, da se predlogi, ki Jih stavija opozicija, ne vzemajo resno v pretres. Da ne more priti do sporazuma, izhaja iz tega, ker se trdi, da so otfozicionaini govorniki separatisti in protidržavnl in se si tem zmanjšuje vtis njihovih argumentacij. Vsaka poedlua pokrajina naše države je Imel? svoje posebno življenje, svoj posebni razvoj in kulturo, To obstoja še danes. Ako hočemo imeti ustavo, ki bo zadovoljila. Ves naš narod, ne smemo pozabiti na Hrvat-sko s Sremom, na Bosno in Hercegovino, na Dalmacijo In na Slovenijo, ki so vse imele svoje pokrajinske avtonomije in svojo administrativno mdivid^d* nejše s strani naroda. To nas privede k problemu umet« no st ne politike. Ta problem Je tem važnejši, če vpo* štovamo, da smo obkroženi od kultur dru-t gih narodov, katere tudi valovi v našo kulturno življenje. Problem umetnostne politike je večini na?!h’ umetnikov in naravno še veliko bol/ Stran 2. NAPREJ. Stev. 106. ifnu pa naši publiki zastrt v meglo zelo razširjene fraze o internacljonalni umetnosti Moja trditev je, da internacijomalne Umetnosti sploh ni. Ce opozorim samo na to, kar sem že zgoraj povedal, je jasno, da vsak ustvarjajoči umetnik nujno ustvarja Stvari, ki jednako nujno in sicer z nujnostjo natorneg3 dogajanja nosijo v kateremsibodl koli pogleda, a čisto gotovo v nekaterih pogledih, pečat njegove narodnosti, katere se sploh otresti n! mogoče, tudi če bi se je hotel. Kakor na strani duševnega producenta ni izven-narodne produkcije, tako tudi pri sprejemajoči publiki absolutno ni vse eno, kake narodnosti umetnino ji daš uživati. Zame ni nikakega dvoma, da je intenziteta duševne reakcije občinstva'nasproti delu, ki nosi Izrazito duševno lice onega naroda, h kojesnu pripada občinstvo, popolnoma drugačna in brez primere večja, kakor pa nasproti umetnini kakega naroda, česar čustvovanje je občinstvu tuje. Ne samo, da ima publika nasproti domačemu delu kot temelj svoje resonance veliko množico raizuih asociacij Iz lastnega narodovega življenja, ono razen tega ob domačem delu nezavedno čustvuje soustvarjajoče. Vse te možnosti so pri umet-nlpaii tujega naroda eliminirane. Iz navedenega je pač razvideti, da nikakor m vseeno, katere kulture in v kolki meri jih pustim vplivati na svoj narod. Nesmiselno bi bilo prepustiti le golemu slučaju, kako naj tuje kulture fluk-tuirajo naš narod. Treba je marveč ž zavestjo velike odgovornosti regulirati dotok tujih kultur na oni način, ki bi garantiral, da je za naše kulturno življenje in njegov razvog čim najplodnejši; z eno besedo: treba Je smptreue umetnostne politike. In tu prehajam k našemu gledališču. Nevredno nas in naše države hi bilo misliti, da nam je naše narodno gledališče država dala samo kot circenses, samo za zabavišče. Za tak namen bi bilo v resnici škoda vsakega vinarja in lahko bi se reklo, naj s{ zabavišče plačajo oni, ki se hodijo zabavat. Za nas je marveč gledališče pre-tvažea kulturen zavod* Njegova naloga je z dramatično umetnostjo duševno oplojati svoj narod ter ga »umetniško vzgajati. Kakor hitro pa govorim D vzgoji in o duševnem oplojanju, je gotova stvar, da se vzgojno delo gledišča v najmanjši meri more obračati na onj sloj publike, ki je duševno ostarel, izzorel in se Bara v sebi duševno zaključil, temveč Obračati se more v prvi vreti in skoraj edino le -cu oni del publfte, ki je duševno fcjfensdotaknjen, svež in plodovit, torej ui mladino. Ni samo moja osebua izkušnja, temveč Isto opažam pri mnogih drugih ljudeh, da ima gledišče s svojim repertoarjem zlasti na ndadino velik avtoritativen pritisk. — Repertoar gledališča kakor tudi repertoar vseh drugih umetniških priredb, recimo koncertov ali umetniških razstav etc.) je za mladino naravnost kažipot, v katero amer in za katerega naroda umetnine naj $e ona umetniško tatereslra. Praktična posledica te orljentacije, glede katere Je mladina neizogibno navezana na one faktorje, ki postavljajo repertoar, pa |e, da sl mladina nabavila in kupuje vse one umetnine, katere sUH protzvajane v gledališču, v koncertih etc. Posledica tega avtoritativnega dajanja smernic s strani kulturnih zavodov niso torej velike samo v kulturnem pogledu, marveč tadl v gospodarskem. Pa še eno je treba povdariti. Ker je umetniška produkcija v vsakem narodu funkcija narodovega življenja, je lasno: Kakor drevo, dokler živi, nikdar ne zastane v svoji rasti in plodnosti, tako tudi narod duševno producira brez pretrga in rodi tako rekoč vsak dan nove duševac sadove. LISTEK. Iz navedenih spoznanj rezultlrata za umetnostno politiko dve glavni smernici, namreč: Vsak narodni kulturni zavod, zlasti gledališče, mora prinašati svojemu narodu v prvi vrsti proizvode lastnega naroda in pa proizvode lculiui svojemu narodu naj-sorodnejših, in za tem šele proizvode tujih kultur. Od slednjih pa, naj je moj narod enakomerno obžarevan. V drugič pa: prinašati mora zlasti najnovejša dela domačih in tujih kultur. Poslednja smernica se mi zdi za nas posebno važna, to pa zlasti zaradi tega, ker so naša materijelna sredstva jako omejena in je vsled tega tudi naše gledališko in koncertno življenje razmeroma slabo razvito. šele, kadar bi brli v položaju, da bi nam naša vsakoletna reprodukcija prinesla vsaj nekoliko izčrpno sliko o sodobni rasti in produkciji naše domače kulture in pa tujih kultur, šele potem Je mogče misliti na to, da posegamo po umetniških delih, katera so nastala v kulturah tujih narodov v preteklosti. Očitno je torej, da je sestavitev repertoarja za gledališko sezono v prvi vrsti čin umetnostne poiltike, za katero po mojih mislih ni drugih smernic razen zgoraj povdarjenih. Ce se je torej g. Rukaviua mojemu očitku o slabosti letošnjega repertoarja hotel Izogniti z ugovorom, češ da njegov repertoar obstoji Iz samih mojsterskih, krasnih, večnoživih del svetovne literature, potem ta ugovor pač kaže, da mojega očitka niti razumel ni. Umetniške kvalitete posameznega izvajanega dela prihajajo za vprašanje o kakovosti repertorja le sekundarno v poštev kot samo ob sebi umevna premisa, da naj Je sploh nedopustno izvajanje onih del iz tujih literatur, katere nimajo umetniške kvalitete, . Ce bi g. Rukavina svoj repertoar, kateri obstoji Iz samih znamenitih del, cel prinesel v eni sezoni ter bi potem isti repertoar samih znamenitih del poaavljal zopet drugo in tretjo in četrto sezono ali pa še odo peto, nisem prav nič v dvomu, kaj bi končno publika že po drugi, še bolj pa po tretji, Četrti in peti sezoni sodila ta sicer po pravici sodila o njegovem repertoarju. Nič ne dvomim, da bi imel g. Rukavina gledišče prazno, če bi za šesto sezono obljubljal isti repertoar, dasi so v njem r una znamenita ta večno živa dela. Cela letošnja sezona naše opere kaže, da g. Rukavina nima ne čuta, ne smisla za kulturno misijo naše opore. Isto ue ravno posebno razveseljivo dejstvo potrjuje nje-goj/o pismo priobčeno v »Jutru* z dne 22. aprila 1921. Mišljenje g. Rukavine, razvidno Iz1 tega pisma, je v popolnem soglasju z njegovimi dejanji kot operni Šef. Ce pa že ni imel g. Rukavina urael-nostno-političnega Spoznanja, katerega bi pač opravičeno mogli zahtevati od ravnatelja kulturnega instituta, Mia je najmanj njegova dolžnost držati vsaj v posameznem izvajanju rokodelsko dostojni nivo ta prinašati predstave vsaj toliko dobre, kolikor daleč segajo njegove individuekie sposobnosti. Žalibog se g. Rukavina med celo sezono ni spomnil te svoje obveznosti in Sele srditi napadi iz zadnjega časa so ga spravili do tega, da je naštudiral »Crmeu« tako, da jo človek lahko z relativuiin zadovoljivem posluša. Seveda, lepo bi bilo, če bi že ena sama lastovka prinesla pomlad. —- Pa naj bi že bilo odpuščono g. Rukavini, da kot opreta ravn. iz same komod-nostl pusti apatično teči verkel našega gledišča, kakor ta sam hoče. Slabše pa je, da g. Rukavina ni samo ničesar pozitivnega storii, da bi gnal kvišku našo opero kot kulturni inštitut, temveč da je celo ob raznih prilikah sabotiral naša kulturna prizadevanja. O tej sabotaži bt zlasti moglo marsikako pesmico zapeti pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. NaJ-si je ta sabotaža izvirala iz kakršnihkoli vzrokov, je samo dejstvo, da ]c bila sploh mogoča, Že huda obsodba g, Ru- kavine. Vse zadržanje g. Rukavine kot šefa opere pa vsakogar, kdor ljubi naš narod in želi njegov kulturni razvoj, vede do spoznanja in do kategorične zahteve, da v takih rokah nikakor ne sme ostati vodstvo enega izmed naših najbolj važnih kulturnih zavodov, naše opere. Sijajna zmaga JSDS v mariborskem okraju. Skoro vse občine na črti Maribor-Pragersko in maribor-Muta so prešle v roke JSDS. Socijalistično so. volile seve tudi vse mariborske predmestne občine. Meščanske stranke, ki so nastopile večinoma s kompromisnimi listami, so ostale v manjšini. „Obznana“ deluje. Beograd, 11. mala. Včeraj popoldne ob sedemnajstih Je bil važen sestanek v kabinetu ministrskega predsednika, katerega so se razen ministrskega predsednika, ministra za notranje stvari in prosvetnega ministra udeležili od radikalcev Stanojevič, od demokratov dr. Role In dr. Luklnlč, od Narodnega kluba dr. Drlnkovič In dr. La-glnla od Jugoslovanskega kluba dr. Korošec In Stjepan Barič ter končno dr. Trum-bič. Minister za notranje stvari je poročal o političnem poiožaiu na Hrvatskem in na-glašal, da se je ta sestanek sklical v svrlio posvetovanja o primernih odredbah za preprečenje protidržavne agitacije Radičeve stranke. Minister ]e rekel, da ima zanesljive informacije, da bo Radičeva stranka kljub prepovedi imela svoje zborovanje v Zagrebu dne 16. t. m. Zato je treba, da vsi skupaj delajo na to, da bi se preprečilo prelivanje krvi. V istem smislu je govoril tudj Pašlč. Narodu! in Jugoslovenskl klub ter dr. Trumbič so izjavili, da v tem oziru ne morejo prevzeti nobene odgovornosti In da smatralo uporabo site za nevarno. Debata o tem predmetu je trajala do 20.10. Kakor se zdi, ni prišlo do nikakega sporazuma o tem, kaj se ima storiti. Padec albanske vlade. Eibasan, 11. maja. Po vesteh iz Tirane se pričakuje skorajšnji padec albanske vlade. Kandidata za sestavo nove vlade sta episkop Faneli in korčatiskj poslanec Pan-deli-Vangell. Albanski parlament je sklenil, da se razveljavijo driuske volitve, kar Je smatrati za zmago Ahmed bega Cmačkega. Ravno tako Je bilo sklenjeno z večino glasov, da se v Albaniji odpravi naslov »beg*. Episkop Faneli in Ahmed beg delata seda! na to, da se sestavi jz naprednih elementov nova stranka pod imenom demokratska ali liberalna stranka. Št raj k v štajerskih premogovnikih. Gradec, 11. maja. (DunKU). Glede novih mezdnih zahtev delavcev vseh štajerskih rudnikov so M zadnje dni na Dunaju vršila pogajanja med zanpnikl delavcev in zastopniki podjetij. Ker se ponudbe podjetij zaupnikom delavstva ne zde zadostne, so so pogajanja ustavila. Po skiepu konference obratnih svetov, ki je bila v pondeljck, so bile mezdne zahteve tenuinizirane do danes opoldne. Ker so se mezdna posajania izjalovila, bodo delavci v vseh štajerskih premogovnikih začeli Jutri zjutraj stavkati «u, kj ostane začasne zasedeno, se nahaja tudi gornješlesko industrijsko ozemlje. Na podlagi tega dogovora so se ponoči od ponedeljka na torek ustavile vojaške operacije. Berlin, 11. maja. »Achtuhrabendbiatt« javlja Iz Bazla: Kakor doznava »Chicago Tribune« Iz verodostojne strani, je veleposlaniška konferenca načeloma sklenila, okrožja Pština, Rybnik, Velike Strelce ta Tarnowice prisoditi Poljski, dočim dob? Nemčija severno In zapadno Gorenjo Sle-zijo. FILIP URATNIK: V odgovor „Avto- nomisiu“. »Avtonomist« želi imeti z ozirom na moj članek »Avtonomija in avtonomisti« nekaj pojasnil. Dajmo jih loraj! Prva resnica, ki jo moramo povedati je ta, da pod imenom pisca obelodanjeni članki nimajo nikjer na svetu oficijelnega značaja. V kolikor pa interpretiram stališče ustavnega načrta našega kluba. — ki se izreka proti plemenski (to je slovenski, srbski, hrvatski) avtonomiji In za avtonomijo po kulturnih in gospodarskih vidikih, sem seveda dosti bližje oficijclnemn stališču stranke, kakor »Avtonomist«, čeprav se sklicuje na — od njegovih sotrudnikov spisane — volilne letake. Strankin volilni proglas pa pravi; Brez pridržka priznava socijatna demokracija enotnost države in odklanja vse separatistične tendence, naj se odevajo s kakoršnimi koli plašči. — Stranka izvršuje tora j to, kar je ob volitvah obetala, le Avtonomist se temu programu Izneverja. Jaz sem v svojem Članku tudi povedal, zakaj mora socijalist tako govoriti. Mesto stvarnega odgovora. pa se mi odgovarja z grožnjo: odgovorili bodo drugi. Jaz dobro vem. da je ideologija, ki jo, zastopa »Avtonomist« zelo popularna. Vkljub temu me pa njegovih groženj ni strah. Zakaj dva močna zaveznika sta z menoj: Prvič je z menoj vse. kr socijalistično misli in kar pomen velikih besed: Proletarci vseh dežel zdru-žte se. prav-razume. Vse te sile stremijo vzlic vsem plemenskim pomislekom za velikimi proletarskimi političnimi enotami. Ste razumeli in čutili pri Avtono-. mstu« magično silo besede: Ujedi-n jen je proletarijata? Res je. — tudi beseda avtonomija ima med proletarijatom svojo privlačno silo, — a avtonomija se da z geslom in zahtevo po ujediujenju združiti. Drugič pa imamo na Slovenskem razen Ribnice na Kranjskem tudi Ribnico na Štajerskem. V, Ribnici na Štajerskem smo dobili župana, v Ribnici na Kranjskem pa še enega odbornika ne. Ribnici na Štajerskem je Maribor, bližji kot Ljubljana. —• zato mislim, da mi moji prijatelji iz štajerske Ribnice ne bodo preveč zamerili, če sem izpregovoril eno prijazno besedo za njihov Maribor. Ceterum censeo — obračun z menoj bi bil strašen, ako bi obračunavalo eno omizje. S stranko, zlasti pa s prijatelji na Štajerskem, ki tvorijo precejšnjo silo v naši stranki, se bomo pa že kako pomenili. Dogodki v Gornji Šleziji. Dunaj, II. maja. Kakor poročalo listi Iz Varšave, so dovedla pogajanja med med-zavezniško plebiscitno komisijo in Korfan-tyjem do uspeha. Uporniške čete se bodo morale umaknit] na določeno demarkacijsko črto, na kateri bodo ostale do končne rešitve gomje-šlezkega vprašanja. V ozem- Politi!ne vest + Uganka. »Beogradski dnevnik« piše: »Polkovnik Stevau Hadžič, poveljnik srbske dobroveljske divizije v Dobrudži je bij s strani ruskega armadnega poveljnika, v katerega sestavu je bila naša divizija, predložen za odlikovanje z Georgijskim redom. Svet, ki ]e za ta red obstojal v Petrogradu, je odbil ta predlog z motivacijo, da nima polkovnik Hadžič nobenih zaslug, ki h! mu mogle prinesti tako visoko odlikovanje. Da je odklonitev bila pravilna, priča okolnost, da je srbski armadni poveljnik, čim Je prevzel mesto ruskega poveljnika, takoj vzel Hadžiču divizijo — vsled dokazane nesposobnosti V poveljevanju. Za g Hadžiča ni bil to prvi slučaj; 1. 1913 mu je bila odvzeta divizija I, poziva, a 1914 L štunadijska divizija I. poziva; vselej vsled istesa vzroka. Polkovnik Hadžič je pri vsoh teh biatnažah postal general, pa tudi vojni minister; značilno za razmere v naši vojski. Toda najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je general Hadžič dobil te dni vseeno Georgljski red, In sicer v Imenu ruskega carja! Stvar je preveč komična: komično je, da ta odlikovanja daje častnik, ki ie bil za svetone volne kapetan in komično je, da se odlikovanje izvrši v imenu carja!« — Otroci zelo ljubijo majhne blesketajoče predmete. Ordni se ponavadi tudi bleskc-tajo na solncu. — General Hadžič je sedaj zopet kandidat za vojnega ministra. H- V »Slobodnl Tribuni«, glasilu neza-visnlh socialno-političniii klubov na Hrvaškem, piše ing. A. Viskovič o konstituanti predloženih ustavnih načrtih med drugim tudi sledeče: Ena in druga stranka forsira tako rešitev, ki bi najbolj koristila ne interesom celega naroda ln države, nego več ali rnanj spretno maskiranim ciljem posameznih grup. — Razen socialistov in zem-lloradnikov, ki smatrajo problem administrativne razdelitve dežele vprašanje praktične primernosti in ne polagalo nanj več važnosti nego v resnici zasluži, so vse ostale stranke predlagale take ustavne na- črte, za katerimi se krijejo tendence ple-. menskega separatizma in plemenske hegemonije. — Pašičeva’ koncepcija Esiiaczt-je ni namreč v bistvu ničesar drugega, nego poizkus vladanja enega dela naroda nad drugim in je v svojih skrajnih konsekvencah ravnotako nevarna ko separatistične, protidržavne in protinarodne tendence.* + Iz madžarske narodne skirpSčinc. Iz Budimpešte poroča LDU dne 11. t. m.: Narodna skupščina. V debati o državnem proračunu ie imel trgovinski minister Hegycs-galmy svoj ekspoze. Govoreč o trgovinskem prometu ie izjavil minister, da stoji vlada na staliSču prosteza prometa. V interesu legitimne trgovine predloži vlada zakonski načrt o ilegitimni konkurenci. Minister ie napovedal prireditev blagovnega in vzorčnega sejma v Budimpešti. Glede zunanje trgovine je minister zunanjih poslov včeraj izjavil, da namerava Madžarska v najkrajšem času stopiti v trgovinske stike z nasledstvenimi, kakor tudi drugimi državami. + Nov Iretieinternacionalui kongres, ki se bo vršil v Moskvi, pripravljajo ruski komunisti. Praško »Pravo Lklu« objavlja Že poziv komunističnega osrednjega odbora. — V Rusiji dela Lenin s polno paro za ustanovitev novih pogojev. Berlinski listi, ki so o ruskih razmerah menda najbolje informirani, živo komentirajo imenovanje Viktorja Cernova za poljedelskega ljudskega komisarja. Ccmov je vodja socialnih rsvolitcionarcev, ki zastopajo nasproti sedanji komunistični taktiki najradikalnejši program agrarne reforme. 2e leta 1917., ko je bil isti Černov minister za poljedelstvo, je dejal, da ne niorc noben člo-vek zalite vati, da bi se mu zemlja izročila v več. last in da jo bo treba čiinpreje osvoboditi »telesne posesti«. J-cnin danes take ljudi rabi, prvič ker povečujejo kot vodje velikih strank in utrjujejo njegovo pozicijo oziroma pozicijo njegovega komunizma, drugič, ker upa z njihovo pomočjo izvesti tiste velike reforme, ki bodo spravile vse rusko narodno premoženje v last državne- Btniislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) »Z menoj?« vpraša učitelj glasbe?« »Da. in mnogo in važno in za-ttpno,« reče ona koketno.-»To je zame laskavo, samo da ta jrenotek...« »Kaj ta trenotek?« ga ona brzo prekine. »Imam važen posel, ki je neod: JoŽljiV.« »Vi? Pojdite vendar, prosim vas, 'prazne marnje; kakšen posel je to?« »Privaten posel,« potrdi učitelj, ;»pravzaprav ni toliko privaten, temveč bolj državen posel, to je, kakor se vzame.« »Ali ne. pustite to, pustite ta po-Bcl!« »Nemogoče!« sikne učitelj skozi £obe. »Ali,« nadaljuje gospa Zofija in se koketno nasmehne, nagnivšl se k njemu, »meni na ljubo.« »Vam na ljubo? Pa dobro, ali kaj bi radi?« »Nikar fukaj ne stojiva, pojdiva naprej po Lomini ulici, pa prideva v park finaučnega ministrstva. Spremite me do tja. tam je tako prijeten hlad. pa tudi nikogar ni in.se lehko mirno pogovarjava.« Učitelj muzike vzdihne, si obriše znojne kapljice, ki so mu se nabrale na čelu in gre; mimogrede pogleda na okna Sime Nedeljkoviča in zapazi Simo na oknu. kako je delal obupen obraz. Med potoma sta imela zelo sladek pogovor, od katerega pa je grešni učitelj slišal komaj kakšno besedo. Roka mu je vsa otrpnila od teže. a od straha je bil premrl, začu-tivši, da je začel Nedeljko mrgoleti. Lehko si mislite, kako mu je bilo, ko gospa Zofija reče med drugim: »Ta površnik vam ne stoji dobro.« »Vem.« »Ali vi nekaj nosite?« »Da. vem.« »Za boga. zakaj pa ne vzamete nosača?« »Nosača? Ne. ncmogče. tega lic morem nikomur zaupati.« »Kaj pa je to?« »Kaj?« vpraša učitelj prestrašen in po čelu ga oblije hladen znoj. . »I. to kar nosite pod površnikom,« »Kaj nosim... to je pravzaprav ... kako naj vam povom... to je muzikalni inštrument.« »Inštrument?« »Da!« reče odločno, ker se mu zdi, da se je prav srečno spomnil. »Ali ste ga zdaj kupili?« »Da, zdaj.« „ »Gotovo ga nesete na poskusu jo r « »Da, na poskušnjo, ali vidite, kakšna vročina je danes.« doda naglo učitelj, ki je skušal obrniti pogovor drugam. Medtem sta prišla v pavk in sedla na klop: učitelj se oddahne, ker se mu bo roka lahko malo spočila. Ali v tem trenutku zameketa Nedeljko pod površnikom kot jarec. Gospa Zofija sc stresne, a nesrečni učitelj vrže pogled na vse strani in se zmede kot otrok, ki so ga zalotili pri tat- v . • . V V ' +'* * *• * •“ .vinu. »To je harmonika,« odgovori učitelj pretresen do dna duše in sluteč v naprej, da Nedeljko ne ostane samo pri tej svoji izjavi, hoče čim preje zbežati, kakor bi pobegnil lopov pred žandari ali dolžnik pred upniki. To je bil drzen in od važen sklep, ali on ni imel kdai. Sredi zelo dolge fraze pa. s katero mu je gospa Zofija začela razodevati ljubezen, zbere on vso moč tnejio ministrstvo je odpustilo iz službe Večje število železniških sprevodnikov, strojevodij, kurjačev in delavcev Madžarov, ker niso hoteli priseči. Rudarska šola v Zaječaru. Ker se rudarstvo v Srbiji vedno bolj razvija, posebno kopanje in predelovanje bakrene rude, Je ministrstvo za šume In rude sklenilo, da •čimprej otvori v Zaječaru nižjo rudarsko Solo, v kateri se bo vzgajal rudarski narašča]. Novi drobiž. Vsled naredbe delegate fiaancijskega ministrstva- od 10. decembra (1920., št. 30567 se naznanja, da se bode novi drobiž po o para oziroma 20 vinarjev počasi spuščal v promet in sicer ga bodo Ka sedaj izdajale v gotovi množini držav, blagajne ob priložnosti izplačevanja. Ta novi drobiž po 5 para meri v prerezu 18.8 mm; debeline pa 1.3 nun, ter tehta 26 gr. En kilogram vsebuje 384 kom z dovoljeno toleranco — 4 komade na kilogram. Izdelati je Iz »gama* kovine in vsebuje 98% cinka in 1 in pol odst. bakra. Na eni stran! je označena odgovarjajoča vrednost z arabsko številko 5, a ua desni in levi številke' je napis v cirilici in latinici »para*; pod tem se nahaja letnica 1920. Na drugi strani državni grb s krono kraljevine SHS. Državne ia občinske blagajne so dolžne spreleti vsako množino tega k ovanega drobiža, poedhict v svobodnem prometu pa do 5 dinarjev ali 20_kron. Militarističen list »Ratnlk« začne izhajati v vojaški upravi v Bel gradu. Volitve zao brtuo sodišče v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino ta industrijo razpisuje volitve prlsednikov in njihovih namestnikov za obrtno sodišče v Ljubljani. Natančneje v »Uradnem listu* št 50. Dvo načelni obravnavi. Dos 17. t, m. so vrši na ljubljanski sodniji razprava proti g. Pesku, lastniku »Jugoslavije«, katerega toži bivši urednik »Jugoslavije« g. Stasu) Kosovel, ti ie bil odpuščen, ker ni hotel pri »neodvisnem« listu ukloniti se gosp. Peska nesesarskhn kapricam. Zadeva Je načelno nad vse zanimiva. Odločilo se bo namreč tudi sodnim potom velevažno vprašanje, če sme časnikar delati samo za princip, za katerega ta bil angažiran, aU pa da mora tlačaniti Se raznim ljubim lastnikovim željam na ljuba. P« Ljubljani govore, da se misli *_ Pesek Isti dan odpeljati v Prago, pa bodo aajbrže sami zlobneži, ki s! pri tam kaj zlobnega mislijo. — Prad tem slučajem se odloči drug slučaj: načelo: če sme umetniški kritik tudi legalno pisati prosto umetniško kritiko —• »kulturna« afera g. opernega pevca Kovača, ki je g. Kogoja že v drugič brutalno napadel, ker ni zadnji o njem pisal, kakor sl on želi. V umetniških krogli vlada za to zadevo veliko zanimanje. Popravek. Dne 6. t, m. smo priobčili poročilo o izidu občinskih volitev na Vranskem. To poročBo se mora pravilno glasiti, da le dobila JSDS 57 glasov ter 5' občinskih odbornikov. Samostojni in demokrati so volHi skupaj. Sodua razprava radi nemirov v Sv. Ivano Zcltai ua Hrvaškem se je otvorfla predvčerajšnjem v Zagreta. Obtoženih le kakih 200 ljudi. Valutno tihotapstvo. Pri reviziji potnikov na mariborskem kolodvoru so zasačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri sebi skritih 6000 dolarjev in nekega zagrebškega ž!da> ki je Imel 9000 dolarjev. Denar jima je bil zaplenjen. Brezplačno razdeljevanje knjig v sovjetski RnsfJI. Odredila sveta ljudskih Ico-misarjov določa, da se brezplačno razdeJo vse izdane brošure, navine in mesečniki. Organizacijski vestnik. iz stranke. Diskusijski večer bo jutri, v petek ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Krajevna politična orgaulzaciza JSDS “n Jesenicah bo imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 16. maja ob 9. uri pri »Jelenu« s sledečim dnevnim reodm: 1. Poroči- dobro došia. ker listek, ki ga je ^ telj na begu izgubil, ni bil drugi kakor ravno oni, ki je bil utaknjen v Nedeljkove plenice, in na katerega je učitelj lastnoročno napisal: »Jaz sem revna žena in tega otroka ne morem vzdržavati vsled Siromaštva, za to ga puščam tukaj da bi ga dobri ljudje sprejeli in obdržali.« Lehko si mislite, kaj je čutil učitelj, ko je opazil v krojačevi roki ta usodni listek, napisan z njegovo roko. »Torej kaj je to?« začne krojač z glasom, kot da govori z dolžnikom, ki ni plačal zimske suknje od Predzadnje zime. drano rntao. °d,!OVOri ,,iiteli My|- »In 2 vašo roko narisan?« »i\e.« »Kako da ne, saj je to isti rokopis, s katerim pišete moji punici ljubavna pisma.« »Pa dobro,« pravi učitelj ne zua-ioč že sam, kaj naj reče. (Dalje prih.) ’ lo krajevnih Eaupuikov. 2. Poročilo strankinega latmaika Iz centrale. 3. Poročilo krajevnega blagajnika. 4. Volitev novih odbornikov. 5. Raznoterosti. — Odbor. Iz strok, orsanlzadie. Stavka krojaških pomočnikov v Celju je končala s povoljnim uspehom (40% na plače). Stavka stavbinsklli delavcev v Ljubljani. Podjetniki so Izdali oklic, da naj delavci prično z delom; pogajanj nočejo, marveč so diktirali plače, ko so nabrali že precej stavkokazov. Vestnik S. K. »Svoboda«, Ljubljana. V 1 petek, dne 13. trn. ob 7. uri zvečer se bo vršil redni članski sestanek v društvenih prostorih, Selenburgova ul. 6-II. Udeležba vsled važnega dnevnega reda dolžnost! — Tajnik. Opozarjamo ua veliko veselico v Litiji, ki se bo vršila v gostilni Oblak v prostorih s. Štrausa. Začetek ob 3. popoldne, vstopnina 8 K. Dan glej ua plakatih. Društvene vesti. Članom In članicam poverjeništva splošno organizacijo vojnih invalidov, vdov In sirot za Ljubljano ta okolice se naznanja, da sc od II. maja naprej dobijo čevlji po znižanih cenah v pisarni organizacije v St. Peterskl vojašnici v pritličju št. 3. V poštev pridejo v prvi vrsti oni, ki so jih že naročili. Čevlji sc oddajo ie člano-m in članicam proti takojšnjemu plačilu. čarobni večer vojnega Invalida Josipa Kratila, ici ga ie priredila splošna organiza- cija vojnih invalidov -za slovensko ozemlje v Ljubljani je bil žalibog prav slabo obiskan. Opaža se, da sočutje ta usmiljenje občinstva do invalidov čimdalje bolj po-jenjuje, Ljudstvo, ki je še nedavno takore-koč tekmovalo v darežljivosti do vojnih žrtev, se je udalo skrajnemu samoljubja, zamorilo vsa blažja cuvstva in postalo slepo In gluho za jok in stol: teh usmiljenja vrednih trpinov. Gospod Kratil je invalid Iz bratske Češkoslovaške. Laška granata mu je odbita obe nogL Izvajal je mjstrsko svoj prireditveni program. Občinstvo je z veliko napetostjo prisostvovalo predstavi. — Predstva se dne 3, junija ponovi. Ob-binstvo naj jo poseli v kolikor mogoče velikem številu, da pokaže, da iniiosrdje v Sloveniji še ni izumrlo, Gospodarstvo. 10. MIHEVC: Papirna industrija v Sloveniji. Papirna industrija se je pri nas kmalu po preobratu začela nacionalizirati. Tako se je posrečilo Ljubljanski kreditni banki, da je dobila papirnco razmeroma po prav nizki ceni v posest. Produkcija papirja, ki ga je lansko leto povsod manjkalo, se je znatno povečala. Odjemalci pa so se kar trgali za Pčtpir in so podajali kljuke drug drugemu in gospodje posestniki vevške papirnice so delali imenitno »kupčijo«, toliko časa. da so se tuji indutrijci papirja orijentirali glede uvoza papirja v našo državo. S teni je nastala konkurenca, ki ji naši producenti papirja niso bili kos. In kaj sedaj? Šli so in zahtevali, da vlada uvede uvozne carino na papir, čemur je trgovinsko ministrstvo tudi ugodilo. Tu pa so prišli v navskrižje z grafično industrijo. Ta pa je zahtevala od vlade prost uvoz papirja. Ta spor danes še ni rešen. Kakor so sl zadnji dve leti odjemalci papirja v pisarni Vevške papirnice drug drugemu podajali vrata, tako hitro so tudi zadnje čase izostali in vsa skladišča Vevške papirnice so bila polagoma s papirjem prenapolnjena. In kaj sedaj? Ravnateljstvo je sedlo k mizi in sklenilo, da zniža časopisnemu papirju ceno za dve kroni pri kilogramu in gospodje so menili, da tako dobe odjemalce in izpraznijo svoja natlačena skladišča. Ta poizkus pa se je tudi izjalovil; posegli so tedaj še po enem sredstvu, za katero ni treba preveč možganov, trgovskega in industrijskega znanja. Odpustili so delavce! Gospodje, ki so kupili Vevško pa- ; pirnico, so se namreč vračunali pri koroškem plebiscitu! Koroški plebiscit je napravi! čez njih račune debelo črto, to je: V Rebercih pri Železni Kapli ie tovarna celuloze, iz katere je dobivala Vevška papirnica surovine. To tovarno je upravljal sekvester. do končanega plebiscita Seveda je bila nabava surovin za Vevško papirnico lahka stvar, ker je bil oddajaiec surovin sekvester In ne lastnik. Pred vojno Vevška papirnica ai bila odvisna od tujih podjetij, ker je bila, le del tovaren Leykam v Grat-\veinu. Danes je pa samostojna in mora kot taka sama drugod iskati surovine ter je danes izročena vsaki konkurenci, Družba je nato votirala 20 milijonov kron. da si zgradi v Goričanih svojo tovarno • za celuloso, ter ji ne bo treba več od drugod nabavljati surovine. Vsekakor je to napredek! Z delom prično že letošnjo stavbinsko sezijo. Druga dobra stran tega novega podjetja je. da se bo na leto 5000 vagonov lesa rabilo, pri.čemer bodo zaslužili lesni delavci in posestniki gozdov. Vse kakor pa je tovarna sedaj v škripcih, ker ima premalo naročil. Nekaj državnih naročil je sedaj sicer dobila, kar pa za polni obrat, daleko ne zadošča. Gospodom pri kreditni banki bi pa priporočali, da naj tako kal-kulirajo, da se delavstvo ne bo odpuščalo, ker ima ti dve slabi strani: socijalno bedo in pa za podjetje tudi ni ekonomsko. Verziran tovarnar, ki -ima industrijalne in trgovske zinožuosii. ne dela kaj takega! . * — Prva pošHjaiev goveie živine, ki nam jo faia izročiti BoJgarija po mirovni »ogodbi, ie začela prihajati ua odkazana mesta ob naši meji. Javna dražba vseh vrst živine se bo vrSiia v Zaječaru Niša Pirota in Knmanovu. — Zarada bo,’ zara-da! Železniški promet z avstrijsko republiko, Od. 6. do 10. t. m. so se vršile v Celovca konference med zastopniki n »Se kraljevine ia avstrijske republike ža podrobno ureditev železniškega prometa med obema državama. Pri tej priliki sc ie usodno uredilo tudi za okraj Ljutomer ia za Prekmurje posebno važno vprašanje tranzitnega prometa za osebe in blago na progi Ljutomer - Radgona - špilje - Maribor, Ako vladi odobrita dogovor, se otvori omenjeni promet s 1. junijem t. L — Verižniki, za vas nekaj važnega. Na seji ministrskega sveta 8. L ul je bilo zaidi uče no, da se razveljavijo vse odredbe glede izvoza živeža in se dopusti popolnoma svoboden izvoz, kakor pred taistimi odredbami! Da bo šlo vse še hitreje k vragu, kar še ui k vragu šlo, dobimo iz Francije m Belgije veliko število vagonov teT lokomotiv iz Amerike, za vas posel ne-obhodao potrebne rekvizite. Torej, le hitro na delo pred koncem, ker konec vsega lepega pač tudi pride in kmalu, če bog dal — Kaj pa bodo netasovitl sloji, fcosunaenti rekli k temu vprašanju, Je druga stvar. Pomanjkanje ta draginja sta torej pred vratini, ki jih vlada odpira. — Tvorni c za steklo tanimo v Jugoslaviji šest, najvažnejše med njimi so naše slovenske v Hrastniku, Zagorju ia Straži. Te proizvajajo zlasti razne steklenice, ki jih je dovolj za domačo uporabo. Raznih steklenih vrst (ca šipe, barvanih Itd.) pa pri nas ne producirajo dovolj, zato moramo velik del potrebe kriti iz tujine. Bolje bo, ko sc modernizirajo tovarne v Straži in Paračinu. Tako bo h, pr. samo stražiško podjetje krilo vso domačo uporabo steklenic, to je mesečno 50 vagonov. = Puškarska industrija v Sloveniji. Vsled za Jugoslavijo nesrečnega koroškega plebiscita, so bili prisiljeni slovenski puškarji v Borovljah izseliti se in prenesti svojo puškarsko obrt v Jugoslavijo. Kot svoje bivališče in industrijsko središče so si Izbrali prijazno mesto Kranj in se združili v zadrugo pod tvrdko »Puškama v Kranju«. Ker je nabavila puškama najmodernejše stroje, bode izdelovala lovske puške po boroveljskih in najmodernejših svetovnih vzorcih. Izvršuje vse v puškarsko obrt spadajoča popravila kakor tudi predelavo sistemov pušk. V zalogi ima vsakovrstno orožje, revolverje, pištole, municijo vseh vrst in vse druge lovske potrebščine. V Kranju se ustanovi državna strokovna puškarska šola in državna preiskuševalnica pušk. = izdelovanje šolskih potrebščin Tovarna lesnih izdelkov v Sisku je nabavila potrebne stroje s katerim bo izdelovala šodske potrebščine. kakor ravnila, trikotnike, •deske za risanje itd. = Naša industrija prediva in lanu. Najbolj razvita stran naše industrije Je pač proizvod prediva in lanu. Konoplje imamo zasejane povprečno v celi državi na 42.000 hekt., a lanu na okoli 5000 hektarjih zemlje. Na leto se pridela prediva okoli 18,000.000 kg in okoli 800.000 kg lanu, Tovaren za iz deiavanje teh dveh predmetov imamo 30. Največje se nahajajo v Leskovcu. Svilajcu, Novem Vrbasu, Hočaku. Novem Sadu in Osijeku. — Papirnatih novčanlc je na Madžarskem nad 16 milijard kron, to je okrog 2100 K na osebo. Razkrinkani narodni soeijalisti. V mariborskem liberalnem listu »Tabor« piše narodni socijalec g. Tone Vahfar o razmerju NSS do JDS. Huduje se nad taktiko, ki jo »hočejo« zavzemati nekateri izmed vodilnih krogov NSS prod JDS. V članku izvaja, da bivša NDO, predhodnica NSS, ni bila nikdar ustanovljena kot nasprotnica liberalne stranke, temveč ie ko njena paralelka, nekaka flrtna za »narodni proletarijat«. Nato pa pravi dobesedno to-le: »Po mojem mnenju in prav gotovo tudi po mnenju onih, ki so svoječasno ustanavljali NDO, bi morala iti NSS. oziroma naš narodno zaveden pro-ietarijat, paralelno z narodno-napred-no (liberalno kapitalistično) stranko, katero tvorijo nar. zavedni delodajalci, ki že sedaj z vso vnemo delajo na to. da uredijo naše državne razmere in s tem tudi vprašanje proletarca. Do danes vsaj še nismo slišali, da bi JDS kaj ukrenila, kar bi bilo v škodo tega proletarca, pa Je naravnost nerazumljivo ponašanje go to vili oseb proti JDS. Najmanj so pa na mestu ukrepi vodstva NSS glede skupnega nastopa pristašev JDS iu NSS v občinskih zastopstvih, bilo v mestih ali na deželi. Iz vsega sije samo ogabno osebno sovraštvo. Kaj naj rečemo k vsemu temu ? To. da gospod narodni socijalec ni nič novega povedal: NSS je ustanovljena kot filijalka JDS. kjer naj plačani agitatorji zbirajo razredno še nezavedni, pa napredni proletarijat, da ga ob d rž c zvestega liberalnemu kapitalizmu; skratka; NSS je mišljena kot organizacija, ki naj Izvršuje protekciionlzem in hlapčevske pošle liberalnega kaoitala med dslavs sivom„ s čhntir rvaj bi obdržala del pfeletarijača v krušni iu osebao-svo-bodui odvisnosti od liberalnega kapitala. To svojo nalogo je doslej NSS dejansko tudi vedno in povsod izvrševala. česar nikdo njenih pristaševi ne more tajiti. Posebno veliko bi o icm vedeli povedati železničarji, pa tudi delavci drugih strok. O stavkokazih tu uiti ne bomo govorili O kakem resničnem socijalnem (kaj šele socijalisičneru!) programu NSS ni niti govora. To pove sedaj odkrito g. Tone .Valitar. veliki narodni socijalec, sam, in to smo ml sami že ponovno dokazali. In prav, jma g. Tone Vahtar, ko pravi, da JDS ni še ničesar storila, kar bi bilo v škodo kakega Ne-Se-Sarja (glej v citatu tudi idejno za »socijaliste* a la NSS značilen pasus: tega proletariata!). ter da med »narodnim delodajalcem« in »narodnim proletarcem« ni nobenih navskrižij, kaj šele problemov (najmanj seveda kakih so-cijalističnlh), ker on pač pravilno umeva misijo NSS kot njen vodltejl, dočm so nekateri nezavedneži, pristaši NSS, res še tako naivni, da NSS zmatrajo za resno »socijalističnc* stranko, in smatrajo vsled tega tudi nesporazumljenja med NSS in JDS, ki so se pojavila ob priliki občinskih volitev, za načelna nasprotstva. ne pa za posledico v resnici zgolj osebnih konfliktov med JDS-arskimi ia NSS-arskimi bankrokratskimi (ali kor se je »Jutro« samo izreklo »ban-kokradskiml« petelini. Besedam svojega lastnega voditelja bodo Ne-Se-Sarski zapeljanci menda vendar verjeli! Šport. Mariborski & K. »Rdeča cuaJstoTTca« Je spremenil na občnem zboru 29. m. m. »vole im« v »Mariborski atlctičai klub« (M, K. K.) Prvo tekmo Je novi klub igral 5. t. is, z bratsko »Svobodo«. S. K, Svoboda Maribor je igrala svojo prvo prvenstveno tekmo 8. t. m. s S. K. »Korotan«, ki je tudi Sele v zadnjem času ustanovljen. Čel, Romanisti so organizirali proti £*l D, T. J. ta letošnji Delavski Olvmpiadi gibanje, s katerim nameravajo v JedtiotaB povzročiti razkol, 01ympiado pa onemog> čltL Ustanovili so tudi lastne jednote, n»-zvane Federacijo D. T. J, * katerimi hočefel delovati med komunisti. Upamo, da ta rar-kol ne bo na Zvezo D. T. J. veliko vplival* ker Oiympiada se bo prihodnji mesec v ne« obsega vršila. _______________________ Dopbl. Ljubno v Savinjski dolini. Sporočamo vam, da smo dosegli v zadnjem tednu dva lepa uspeha. Pri občanskih volitvah ie zmagala z ogromno večino lista kmečko-delavske zveze. Razven tega se nam je Izpolnila dmga srčna želja. Koa-sunmo društvo za Slovenijo je odprlo v našein kraju novo prodajalno. Za prodajalno vlada velikansko zanimanje. Člani pristopajo trumoma. Lepo opremljeni prostori so postal! središče Živahnega vrvenja ia nov« zbirališče naših ljudi. U ver jeni smo, da postane naše Ljubno, kakor je postalo ena izmed najponosnejših trdnjav KDZ tudi ena izmed najjae-jih oporišč naše gospodarske organizacije. Ribnica na Pohorki. V Ribnici se je ustanovila ta mesec prodajalna konsumnega društva za Slovenijo, S tem je ustreženo davni želji tukajšnjega delavstva. Bilo je to žo skrajno potrebno: Mi smo pri volitvah ponovno pokazali, da smo ena najkrepkejših predstraž v delavski vojskL Zdaj bomo združeni tudi gospodarsko z našo veliko zadružno organizacijo, kar bo izredno okrepilo nas. pa tudi centralno organizacijo samo. Kočevje. Dne 10, L m. bi bili suorili Nc-S*-Sarj! zasesti kočevsko trdnjavo, Vse je bilo pripravljeno za naskok. Sklicati so bili svoj generalni Stab In Imenovali svojega vrhovnega poveljnika. Ker pa V Ljubljani obstoji Se neko višje povelj-ništvo, so marali vse svoje načrte opustiti. Sedaj čakajo na ugodnejše vreme, morda pa tudi na majniške hrošče, da bi jim le U pomagali. Le-teh je namreč v Kočevju zelo mnogo; mala armada Ne-Sc-Sarjev, ki stoji kot rezerva izven Kočevja, je pa prešibka. Kočevskemu deptealku »Jugoslavije« * dne 8, maja t. I, Na napad nekega narodno socialnega dopisnika »Jugoslavije«, napad, ki naj bi bil odgovor na dopis našega »Na- prejevega« dopisnika v Kočevju, in ki ob, enem posredno izzveni v pavšalno Matenje naše stranke ta njenih pristašev in somišljenikov, odgovarja uredništvo »Napis, ja« na kratko to-le: Fiksne obdolžitve, ti jih je dopisnik naslovil na njemu neznanega našega dopisnika, so skrajno nemoralen akt; so obenem sredstvo, da se izsili ima našega dopisnika. Dopisnik »Jugoslavije« našteva na aasiov našega dostBoJka, ki mu je neznan hi sumniči le njegovo ime, fiks-j:c obdolžilve, ne da bi pri tein imenoval jtako ime! Ako bi dopisnik »Jugoslavije« poileno ravnal, bi bil moral imenovati tudi kakšno ime! Tako pa je ravnal s tem, da ni navedel nobenega imena, nepošteno na tri strani: napram tistemu, o katerem 3(o:’s;atira naštevana dejstva, daije napram našemu dejanskemu dopisniku, ter zoper nas list in našo stranko! Obžalujemo »Jugoslavijo'/, da priobčuje take nepoštene dopise, (ki vsebujejo gorostasne osebne ob-t’e!/itve na naslov našega, uredništvu »Jugoslavije«, kakor tudi dopisniku »Jugoslavije* neznanega in le domnevanega dopisnika), z edinim namenom, da oblati koncem koncev našo stranko! Končno izjavlja naše urednišiitvo, da je naš kočevski dopisnik verodostojna in v svojent življenju popolnoma neomadeževana oseba! Oseba pa, (če sploh je), katero naj bi zadevnJe v »Jugoslaviji« navedene obdolžit ve, Je uredništvu spion neznana. — Uredništvo »Napreja«. — Prebivalstvo Budimpešte. Statistični urad priobčuje začasni izid prve dni te- ga leta izvedenega ljudskega štetja. Po tem štetju znaša število prebivalstva v nezasedeni Madžarski 7,840.832. Prebivalstvo Velike Budimpešte so ceni na 1,184316. -- Nove nevarnosti. Iz »Rige« javljajo da so jim iz Moskve javili, da je bilo ;z Vzhodne Sibirije javljeno, da se pripravljajo velike priprave proti sovjetom. Japonska vlada baje vse gibanje podpihuje, a 209.000 Sibirčanov se bo v kratkem razlilo v evropsko-ruske stepe. — Ženevsko Jezero izginja. Opazili so, da se gladina prekrasnega švicarskega jezera čimdalje bolj niža in da se prikazujejo že suha mesta, ki se dvigajo popolnoma iz vode. Promet s parniki so morali radi tega na več mestih ukiniti, tako v ženevski luki, kjer je voda komaj še meter globoka. Učenjaki pravijo, da bo celo veliko jezero v desetih letih popolnoma izginilo, če se bo tako naglo izsuševalo. — Ameriške novice. Sedanja \vashing-tonska vlada je projektirala nov zakon za uvedbo davka na konzum; ta davek naj bi znašal 4 milijarde dolarjev letno. Delavsko časopisje zoper to. namero vlade ostro protestira, — Letošnji prvi majnik je ameriško delavstvo kakor navadno, na lep način praznovalo. VVashingtonska vlada je bila topot še toliko junaška, da ob priiiki pouličnih delavskih izprevodov ni mobilizirala vojaških in policijskih oddelkov. — »Glas Svobode« z dne 8. m. m. poroča, da s j amerjški rojaki po Janezu Henigsinanu v Pueble nabrali za pogorelce v Osojniku, fara Semič na Dolenjskem 103 dolarje, katere so poslali potom Sakscrjeve banke trgovcu Ant. Severju v Semiču, da jih razdeli med pogorelce. — 'V zadnjem Času so umrli v raznih krajih tile Slovenci: v Kel-per: Franc Malovič iz Velikih Lašč; v Cher-kce: Ant. Ravnikar; v Clevelandu: Franc Lunar iz 'Ihana (ponesrečil). — Kubanski senat je imenoval Alfreda Zayai-jo za predsednika kubanske republike za razdobje 1921—1925. — Odkritje Kolumbovega spomenica se bo v kratkem vršilo v Buenos Airesu (Argentinija). — 1. majnik na Japonskem je končal | radi policiolskih izzivanj s prelivanjem krvi. V Tokiu je demonstriralo nad 25000 delavcev. s posestvom v Zalogu št. 30, j Ravnokar izšlo!! Književne novosti: Jirdsek: Fiiozofička historija. Jubilejno prvo hrvatsko izdanje. Prevel Jindra Prochazba. K 30. ^aij*®® * zgodovinski roman češkoslovaškega naroda Sv. Čech: Izlet gospodina Brou-deka na mjesec, humorist, roman. Prevel Jindra Prochazka. K 30. Vsa jugoslovanska kritika je sprejela ta dela z vseobeo pohvalo in odobravanjnm in vsakdo si bo te bisere češkoslovaške literature gotove nabavil. Prevzeli smo generalno zastopstvo za državo SHS. tvor-nice latk in otroških gledališč Petrus v Pragi. Imamo v zalogi kompletno otroško gledališče in igračke kompletno in fino izdelane, pripravne za pojedina društva, šole itd. Bogata izbira jugoslovanske, : češkoslovaške, ruske literature. Zahtevajte cenike! Središnjica češko-jngoslavenske knji-žare, naklade knjiga I muzikalija te zavod za oglašivanje J. HEREJK, Zagreb, Hatzova ulica 15. U»a budilke, hN »L5 halke, verižice, zSatcsiKO, SFebrniKa, ešaSa in poročne prstane kupite najbolje pri Ljubljana, Dunajska cesta 15 —- Kongresni trs 4 ........................ Telefon St. 5C8. Štev. postnega ček. urada SHS 12.051 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. lezenje peeloje fciezplato. Pisalni stroji „Adler“, Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren, Diirkopp, Styria, Waffenrad Začasno znižane cene! A. Lečnik yrsr in siefar, Celje, Glavni trg St. 4, Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. ^37 ^37 ^ ^37 vsakovrstno - -........blago. priporoča delavske obleke, plašče vseh vrst, ! obleke za gospode, dame in dečke, kravate ter razno perilo. Za birmance«- vseh vrst obleke v zalogi B velika izbira modnih in iarva Spedicijska tvrdka Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podružnica: selenburgova ul. 3. športnih oblek lastnega na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocarinjene. i ---------- izdelka za gospode, Podrulnlce: Novomesto Glavni trg Maribor Gosposka ul. 38 Kočevje št. 39. Angleško sukno — Lister Znižane cene! Zahtevajte vzorce! za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! I. kranjska razpošillelna Uubllana, Dvorni trg it. 3, vsako množino kupi ,Drava* letna industrijska delniška družba Maribor, Aleksandrova c. 51. iz nepremoeijivega angleškega Waterproof Ciotha kakor ravno tako blago na metro, po zelo - - - znižanih cenah priporoča tvrdka - - - vpisana zacSeuga z emejenlm poroštvom " — sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°L Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 64.8i6‘67. ■Društveni delež K 17.103*71 Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*4:8. Delež znaša K 40*—-. Cian postane lahko vsak. Josip Peteline, Utafelfena. ESSSESSS Sv. Petra rbsBp š*. 7, popravka io sprejeroajO' Priporoča se tvrdka Večletna garancija. š&atolh strojev v vseh opivnah, materilal in izvriba pred- veječ, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse ei Vctidca partija steme, fgfe, olje na drobno in debelo. Vzletna garancija ------ .. , r Ugodni plačilni pogoji, ss ----- ----- Mariborska eskomptna banka, Maribor, — ■ ■ .zzL-zr Tegetthoffova ulfca 11 —— --- -- —^ Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema a e n a i u c viu g e in iz-vršuje vsakovrstne bančne posle mMm w i ■—tatMTOi laKrjorru i.~r> -".iinii : - - pod najugodnejšimi pogoji« - - (Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani, .Odgovorni prednik: Jak, Vehovec. Izdajatelj: Ivan Allinar,