leto vi., Štev. 4 — cena 6 din NASE DELO krško, dne si. januarja 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRŠKO PoRnfna plačana v gotovini Ureja nredniik! odbor. Glavni urednik StrnkeH Karel. Naslov uredništva In uprave: »Naše delo«, Krško 56. Telefon 33. Čekovni račun pri NB FLRJ Krško, št. 615-T-I45. Tiska Mariborska tiskarna. Celoletna naročnina 300, polletna 150, četrtletna 75 din. »Naše delo« izhaja enkrat tedensko. Okrajna konferenca OF z« M i® potrebna f>j 3. februarja izvolila delegate farskega o&raja za IV. kongres LF“J diskusija o prenosu sedeža okraja in kal le pokazala Stojimo tik pred zaključkom volitev delegatov za okrajno in občinske konference OF. Le v nekaj vaških odborih OF še niso imeli do predzadnjih dni svojih članskih sestankov, na katerih se delegati volijo. Do sedaj s oblli izvoljeni najaktivnejši člani OF. Na redni seji okrajnega izvršnega odbora OF je bilo sklenjeno, da se za 3. februar, ob 9. uri skliče konferenca izvoljenih delegatov, na katerih se poleg ostalega voli 7 delegatov za zvezni kongres ljudske fronte Jugoslavije. Glede na to, da je bil zvezni kongres mnogo poprej napovedan, se na terenu širom okraja vršijo že dalj časa politične organizacijske in druge predpriprave. V duhu teh priprav se je teren našega okraja močno razgibal. Občinski in vaški odbori OF so imeli že v prvi polovici meseca januarja svoje seje, ali pa skupne konference frontnih aktivistov. Na sejah in konferencah je bilo kritično pregledano stanje v frontnih organizacijah, delo odborov v preteklem letu ter izdelan plan volilnih sestankov članstva, kateri so se po večini vršili v drugi polovici meseca. Mnogi sestanki so po svoji številni udeležbi, aktivni razpravi itd. presenetili nekatere oportunistične odbornike, ki so pred tem samozavestno trdili, da se člani OF za politično delo in druga vprašanja ne interesi-rajo. Posebno dobro so bili sestanki obiskani v občinah: Dobova od 60 do 80 "/o. Čatež od 55 do 80 %. Blanci itd. Toda ne v vseh vaških odborih OF. Frontovci so vsepovsod z veseljem sprejeli predlog VI. kongresa ZKJ. da se OF preimenuje v Socialistično zvezo delovnih ljudi, o čemer je bilo na vseh sestankih govora. Zaradi pomanjkljivih referatov in nezadostnega tolmačenja na nekaterih sestankih so to preimenovanje fronte sprejeli bolj iz formalne, kot pa iz vsebinske plati, ker je vsekakor smatrati za pomanjkljivo. Redki sestanki so šli mimo največjih gospodarskih problemov vali in občin ter z razpravo o njih dali številne pobude občinskemu ljudskemu odboru, ZIvJ in drugim ustanovam. Sicer so nekatere stvari, zlasti pa način razpravljanja, spadale bolj na zbore volivcev. Prav gotovo jc bilo največ govora o problemih elektrifikacije, kar je spričo dejstva, da je okraj elektrificiran komaj 22 % tudi razumljivo. Govora je bilo tudi o gospodarskih načrtih KZ, izobraževalnih tečajih, ki so zajeli vso širino ter ostali komunalni in drugi problemi občine. Na nekaterih sestankih članov OF se je kritiziralo posamezne odbornike občinskega ljudskega odbora, ki kot člani fronte niso pri razbitju prve akontacije davkov pošteno zastopali celo vas, temveč ščitili sebe in svoje prijatelje, kar bo na nje nedvomno vzgojno delovalo. Že sedanja politična aktivnost fronte, težnja članstva za red- nim sestajanjem, čimvečjim družbeno političnim udejstvovanjem itd. nujno zahteva tudi aktivnejše odbore OF. Izkazalo se je namreč, da mnogi vaški pa tudi nekateri občinski odbori OF doslej niso vse od izvolitve posvečali svoji organizaciji skoraj nobene, ali pa mnogo premalo skrbi. Odkriti so odborniki OF, ki se niso več kot enkrat sestali v času od izvolitve, kaj čele, da bi reševali svoje organizacijsko politične naloge. Gotovi vaški odbori OF so gledali vse svoje, ali vsaj glavno nalogo v pobiranju članarine in podobno. V mnogih odborih je bilo doslej tudi izredno zanemarjeno organizacijsko delo — vprašanje članstva, članarina, legitimacije in evidenca sploh. V Brežicah-okolici, Pečicah, Prekopi in drugod je mnogo dobrih socialistični izgradnji predanih in delovnih ljudi izven organizacije OF, akoravno sami tega ne želijo. Pravilna razmejitev, kdo je lahko član in kdo ne, bo zlasti v sedanjih pogojih nujna. To je bilo nujno sedaj, vendar bo odslej še važnejše. Člani bodoče socialistične zveze delovnih ljudi prav gotovo ne bodo mogli biti vsi oni, ki s svojim delom in zadrževanj em nasprotujejo socialistični izgradnji. Ker praktično težko srečamo človeka, ki nam na vprašanje nebi odgovoril, da ' za socializem, zato v bodoče člana SZDL ne bo več važno, je za kako se kdo izraža, temveč kakšna so njegova dejanja — njegovo delo. Tako bomo v bodoče zaostrovali vprašanje članstva na večji ali manjši aktivnosti, v družbeno-političnem življenju, v delu za izgradnjo socializma. Da bo bodoča SZDL Jugoslavije postala centralna masovna politična sila vseh delovnih ljudi, ki se bo uspešno borila proti pojavom birokratizma in za sprovajanje socialističnega programa, naj bi naši frontni aktivisti, zlasti pa člani ZKS storili vse, da se še dalje tolmači članstvu vsebinsko spremembo preimenovanja, ki jo diktira splošen ekonomski in družbeno politični razvoj pri nas, veča zavest ljudi itd., da se uredi vprašanje članstva, evidenca, pobira vsa zaostala članarina, da se odbori redno sestajajo in rešujejo vse družbeno politične probleme dotičnega kraja, da se borijo za novo vsebino dela OF, katera jim pripada itd. Na ta način bomo pripravljeni na nove naloge dočakali IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo prav gotovo prinesel bogate zaključke, nov program in statut očiščen vseh birokratskih in nedemokratičnih spon, ki so zavirale delo fronte v sedanjih pogojih, kar pa III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije pred tremi leti ni mogel predvideti. Vključil'mo se v Prešernovo družbo Delovni kolektivi, zadruge, množične in družbene organizacije, društva in ustanove ter posamezniki, postanite ustanovni ali podporni člani Prešernove družbe. Ustanovnina je najmanj 25.000 din, podpomina od 5000 do 25.000 din, za posameznika pa je podpomina do 5000 din. Denar nakazujte na tekoči račun 601-T-290. Do sedaj so postali ustanovni člani Prešernove družbe Tovarna čokolade in likerjev, Sotel-sko in Okrajno gradbeno podjetje Krško. Podporni člani Okrajno gospodarstvo Sremič je darovalo 500 dinarjev in Marta Zupančič iz Vidma 1000 dinarjev. Iniciativni odbor Sestava in revizij volilnih imenikov Zvezni izvršilni svet je spričo volitve v zvezno in. r®p,ublj' ške ljudske skupščine izdal odločitev o reviziji splošnih vo- KOLEKTIVNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE DELAVCEV Državni zavarovalni zavod v Ljubljani je omogočil posameznim upravam podjetij, da lahko kolektivno zavarujejo življenja svojih delavcev. Ta novost, za katero je dalo pobudo več delovnih kolektivov, je zbudila odobravanje vseh delovnih ljudi v Sloveniji, ki so vključeni v industrijsko proizvodnjo. Več delovnih kolektivov in delavskih svetov je že namenilo za to zavarovanje sredstva iz presežka sklada plač. Iz Krškega Sindikalna podružnica okrajnih uslužbencev v Krškem je v soboto, dne 24. t. m. dajala svoj letni obračun. Iz poročil predsednika in tajnika je bilo razvidno, da je upravni odbor omenjene podružnice posvečal pažnjo ideološki vzgoji svojega članstva, ker je bilo v ta namen organiziranih niz strokovnih in političnih predavanj. Okrajni uslužbenci so dali enodnevni zaslužek oškodovanim po snegu na Primorskem. Potom OLO jc bil pripravljen štab za primer poplav po snegu, kateri so bili vsak čas pripravljeni prebivalstvu nuditi pomoč. Prav tako so se udeležili udarniškega dela v Pišecah ter dvakrat na delu pri gradnji ceste Videm—Zdole. Ob teh prilikah so napravili 433 prostovoljnih ur v vrednosti 44.850 dinarjev. Vsi uslužbenci okrajnega ljudskega odbora so po- magali pri izvedbi volitev v občinske in okrajne ljudski odbor. Organizirali so tudi izlet v Portorož in se udeležili proslave v Dolenjskih Toplicah. V nov upravni odbor so bili izvoljeni predvsem stari odborniki, pred katere so bili postavljeni naslednji sklepi: da se v bodoče člani sindikalne podružnice ideološko kakor tudi strokovno izpopolnjujejo, nenehno je treba voditi borbo proti pojavom vseh oblik misticizma in praznoverja, ki zavira razvoj socialistične družbe, za krepitev telesnih in umskih sposobnosti je nujno potrebno kultumo-prosvetno in telesno-vzgojno udejstvovanje. Po končanem občnem zboru so imeli okrajni uslužbenci družabni večer, ki se je v zadovoljstvo vseh prav dobro obnesel. Iilnih imenikov in o pripravib za sestavo volilnih Imenikov za izvolitev poslancev v Zbor proizvajalcev. Ljudski odbori občin morajo od 1. februarja pa do 15. marca Izvesti splošno revizijo in prepis volilnega imenika. V teh gospodarskih organizacijah ter njih obratih in deloviščih (gospodarskih podjetjih, kmetijskih zadrugah in proizvodnih ustanovah) izvzemši obrtniških, bodo izvršene priprave za sestavo volilnih imenikov za izvolitev poslancev v Zbor proizvajalcev zvezne Ljudske skupščine. Za izvedbo teh priprav bodo v vseh gospodarskih organizacijah imenovani upravni odbori komisije za izdelavo volilnega imenika. Komisije morajo biti imenovane do 10. februarja. Komisijo sestavljata dva člana in predsednik. Zbiranje podatkov za sestavo volilnih imenikov mora biti zaključeno do 1. marca. Vloga Delovnih Knjižic 2e več kot pol leta je minilo, odkar je izšla uredba o zamenjavi starih delovnih knjižic za nove. Da bi to delo šlo hitreje od rok bi bilo dobro, ako bi se komisija Zavoda za socialno zavarovanje, ld potrjuje leta zaposlitve, tesneje povezala s Posredovalnico za delo. Delovni kolektivi pa ne smejo pozabiti, da mora imeti vsak delavec in uslužbenec do konca leta novo delavsko knjižico, ker brez nje ne bo mogel biti v prihodnjem letu nihče več v delovnem razmerju. Razumljivo Je, da Je za mnoge prebivalce, zlasti za one iz neposredne bližine Krškega, razpisana anketa vzbudila neprijetno presenečenje, saj so živeli v prepričanju, da je vprašanje sedeža okraja enkrat za vselej rešeno. Tembolj zaradi tega, ker mnogim niso bili znani razlogi, ki so narekovali diskusijo. Popolnoma drugače je bila sprejeta diskusija od prebivalstva južnega in jugovzhodnega dela okraja, katero že v svojih pismih in drugih dopisih izraža ogorčenje, zakaj do te ankete že ni prišlo poprej. Prav zaradi tega, ker nekateri predeli okraja smatrajo, da vprašanje sedeža okraja ni za vselej rešeno, je bila tudi sprožena diskusija, ki naj ob svobodnem izražanju prebivalstva za, ali proti preselitvi pokaže, kje je večina. Da je bila taka diskusija sprožena in sploh mogoča v letu 1945 in da je padla takšna odločitev za sedež okraja, kakršno so si takrat želeli ljudje, bi vsekakor bila danes odveč, brez osnove. Vedeti moramo namreč, da je bilo ob združitvi okrajev, ko se je leta 1945 odločalo tudi o vprašanju sedeža, nad polovico okraja za sedež v Brežicah in da so se pri odločanju v okrajni skupščini zaradi višjih interesov mnogi člani podredili disciplini in proti svoji volji glasovali tako kot je bilo tedaj potrebno, čim so odpadli glavni razlogi, kateri tedaj niso dopuščali take diskusije, je ta postala ne le umestna, ampak tudi potrebna. Menim, da je za nadaljnjo graditev socializma v okraju in na sploh popolnoma vseeno, kje Je sedaj sedež okraja v Krškem, ali v Brežicah. Izhajajoč iz tega dejstva je bil na razširjeni seji Okrajnega IO OF dne 2. januarja ti 1. podprt predlog tov. iz Bizeljskega, Artič in Brežic in zaključeno, naj o tem razpravljajo in odločajo volivci, zadnjo besedo pa izreče Okrajni odbor, kot najvišji predstavnih oblasti v okraju. Prav gotovo je slična diskusija n. pr. v novomeškem ali trboveljskem okraju ne samo odveč, temveč naravnost zelo smešna, dočim je za krški, ali n. pr. slovenjgraški okraj popolnoma nekaj drugega. Krški okraj ima (kot je tudi sama diskusija pokazala) dejansko več gospodarsko kultur-no-prosvetnih in političnih centrov, od katerih nobeden toliko ne izstopa, da bi lahko s sigurnostjo trdili, kateri ima pravico, da si lahko lasti naziv okrajnega. Zato smatram, da je bila pravilna odločitev, naj tako pravico priznajo enemu od teh volivci. To je tudi v sklidu z borbo, ki se vodi za čim širšo ljudsko samoupravo, za čim popolnejšo socialistično demokracijo. Trdim, da vsakdo, ki danes odreka take pravice množicam dokazuje, da v svoji glavi ni obračunal z birokratizmom, ali pa skriva svojo grešno dušo, gleda le svoje osebne in ozko lokalne koristi, je malomeščan. Iz vsega gradiva, ki ga imam na razpolago je videti, da so osnovne plasti prebivalstva pravilno sprejele diskusijo, da so bila tu in tam manjša negodovanja, rezultat nepoučenosti in natolcevanja posameznikov. Ce bi člani Okrajnega izvršnega OOF in predsedniki Občinskih odborov OF takoj po razširjeni seji izvršnega odbora pojasnjevali svojemu članstvu za kaj gre, ali pa, da je bil k razpisani anketi dan potreben uvod, bi velik del tega negodovanja odpadel. Zavedajoč se dejstva, da pri tako važnih odločitvah ne smejo in ne morejo vplivati osebni interesi ali želje posameznikov, temveč je za pravično rešitev potrebna princi-pielnost. Prebivalstvo krškega okraja z zaupanjem gleda na končni izhod stvari. Le redki posamezniki so v svojih pismih in dopisih uredništvu iznašali enostranska lokalna gledanja (o čemer so se čitalci istih člankov sami prepričali) obsojali posamezne politčne funkcionarje okraja, se razburjali in podtikali stvari menda zato, ker niso v njihovem interesu že v kali zadušili vsake diskusije o prenosu sedeža. Nekateri tovariši hudo zamerijo, ko imajo tudi poedini okrajni funkcionarji svoja osebna stališča in so zaskrbljeni, kaj če se ne bo vse to napravilo na tihem čez noč. To so preveč odgovorne stvari, katerih ne bi noben naš povprečni državljan poskušal reševati le enostransko, še manj pa je možno, da se rešujejo za zeleno mizo, po želji nekaterih, ko to marsikdo misli. Diskusija, ki se vodi že cele tri tedne, je dosedaj nazorno pokazala: — da je bila umestna; — da so najbolj prizadeto reagirali tisti, katerim bi se z eventualnim prenosom sedeža okraja zmanjšal promet ter oboževali delavce in kmete, ki bi s tem imeli večje izdatke za prevoz ter glede samega prenosa sedeža pa tudi večje davke; — da je delovnim kolektivom prilično vseeno, kje je sedež Okrajnega ljudskega odbora, glavno je, da imajo z zakonom zasigurano odločujočo besedo in da so v uradih sprejeti tako, kot se spodobi v socialistični državi; — da se je Krško od leta 1945 precej uveljavilo kot okrajni center, ker vsi znaki kažejo, da je razmerje onih, ld so za in proti preselitvi, danes bistveno drugačno in govori v prid Krškega, kar se je že ob razpisu ankete predpostavljalo. Iz teh razlogov je okrajni Izvršni odbor OF na svoji redni seji 23. I. t. L sklenil, da se preneha z objavljanjem na to nanašajočih se člankov in predlaga, da se z diskusijo o prenosu sedeža okraja zaključi. Forum, ki je zato poklican, da odloči, bo šele po končani diskusiji lahko storil tako, kot ugaja večini prebivalstva krškega okraja in takim odločitvam tudi republiški organi ljudske oblasti sigurno ne bodo nasprotovali. Ako bo potrebno govoriti tudi o tem, je ali ne ravno sedaj pravi čas za preselitev okraja, bo ta odločitev brez dvoma mnogo lažja in za tiste osebno prizadete mnogo manj boleča kot ona prva In upam, da bo tudi ta pravilno rešena. Urednik. Občinska konferenca ZKS w Brestanici Komunisti občine Brestanica so se v nedeljo 25. t. m. zbrali na letno konferenco, da podajo obračun dela v preteklem letu. Poročilo o delu je podal sekretar občinskega komiteja tovariš Franc Pavšič, vendar je isto obsegalo samo registracijo izvršenega dela po posameznih organizacijah. Iz poročila je razvidno, da so posamezne organizacije delale in dosezale večje ali manjše uspehe. Ako pa kritično pregledamo poročilo, moramo ugotoviti, da se je delo omejevalo v splošnem na sam center, dočim se je na ostalem področju občinskega odbora vršilo samo kampanjsko delo ob priliki volitev itd. Ta ugotovitev je bila sicer iznesena v poročilu, vendar ni bila vsestransko analizirana ter poiskani vzroki neuspehov množičnih organizacij izven centra. Tudi diskusija, ki se je razvila ni razčistila tega problema. Zato bodo morali komunisti občine Brestanica najti pot in način, da prodro v najširše plasti de- Tarski o’n'sfer n zonaire zadeve g. Ptiad Keprlli obiskal Brione Minister za zunanje zadeve turške republike g. Kepriilii je Tiskovna konferenca o.Kenriilia Po izvršenih razgovorih z jugoslovanskimi predstavniki je g. Kepriilii imel tiskovno konferenco v prostorih turške ambasade v Beogradu. Konferenci so prisostvovali domači in tuji novinarji. Med drugimi je g. Kepriilii dejal, da bo imel vedno v spominu doživljaje iz Jugoslavije. Prav tako ne bo pozabil na tople sprejeme, katere je našel ter vzajemno razumevanje in zaupanje med obema državama. Dne 25. t. m. je turški minister za zunanje zadeve profesor Fuad Kepriilii odšel v Turčijo. Pred odhodom pa je poslal še pozdravno brzojavko predsedniku republike maršalu Titu. s svojim spremstvom odpotoval na Brione. Istočasno je odpotoval na Brione tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in izredni polnomočeni ambasador FLRJ v Turčiji Ljubo Radovanovič in drugi. Med potjo je obiskal tudi Reko, na rešiti železniški postaji je turške goste pozdravil predsednik Mestnega odbora, in jim želel dobrodošlico. Nato je obiskal g. Keprulu tudi Opatijo. Popoldne je minister Keprulu s svojim spremstvom odpotoval iz Opatije na Brione, kjer se je sestal s predsednikom FLRJ maršalom Titom, kjer so se razvili razgovori v duhu iskrenega prijateljstva, zaupanja in popolnega medsebojnega razumevanja. 24. januarja se je g. Keprulu s svojim spremstvom vrnil v Beograd. Istega dne je položil na Avali venec na grob neznanega junaka. lovnega ljudstva občine Brestanica. Priporočljivo bi pa bilo ako bi poročilo obsegalo najvažnejše dogodke iz zunanjepolitičnega sveta, kajti zavedati se moramo, da odigrava danes naša država v mednarodni politični areni zelo važno vlogo, a s tem morajo biti nujno seznanjeni, ne samo komunisti, temveč celokupno naše delovno ljudstvo. Podčrtati moramo našo dosledno borbo za našo kakor tudi za neodvisnost malih narodov ter miroljubnost v svetu, a da je ravno ta borba dvignila naš ugled v inozemstvu in da daje tlačenim narodom moralno oporo v borbi za njihovo neodvisnost. V smislu nalog danih na VI. kongresu ZKJ, posebno pa odločbe o spremembi imena Partije v Zvezo komunistov, kakor tudi predloga o spremembi Fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi, bi moralo poročilo nujno obravnavati temo, kako vlogo naj pri tem odigravajo naše politične organizacije, Zveza komunistov in bodoče Socialistične zveze v naši politični in družbeni stvarnosti. Tovariš Marinko ugotavlja, da so naše organizacije še daleč od tega, da bi globlje doumele vsebino teh sprememb, da v največjih primerih vidijo samo formalno stran, to je samo naslov in ne formalno-organizacij-ske probleme. Mislim, da tudi za delo množičnih organizacij v Brestanici velja ugotovitev tovariša Mihe Marinka, ki pravi, da je vzrok premajhne aktivnosti in življenjskosti frontnih organizacij v dejstvu, da so občinski komite in njegove partijske organizacije same reševale vprašanja, ki bi jih morali reševati v okviru frontnih organizacij. Smatram pa, da bi bilo tudi nujno potrebno govoriti o delu Zveze komunistov in frontnih organizacij pri poglabljanju naše socialistične demokracije, posebno pa še o socialistični preobrazbi naše vasi, torej o vprašanjih, ki so nekako primarnega značaj:}. V diskusiji so bile iznešene kritike o delovanju posameznih množičnih organizacij. Posebno (Nadaljevanje na 2. strani) VIDEM - KRŠKO je dobilo ulice Z združitvijo bivših KLO-jev Videm-Krško, Zdole in Stari grad, se je v novi občini Videm-Krško komunalna dejavnost zelo razgibala in je v tem krat-tem času dosegla že velike /uspehe. Reševanje raznoterih problemov se je sedaj tako združilo in je zahtevalo nekako spojitev teh krajev, zlasti mesta Videm-Krško in Stara vas, ki naravno tvorijo zaokroženo celoto in predstavljajo urbanistični projekt bodočega razvoja teh krajev. Naravna posledica specifičnih pogojev je bil predlog občinskega odbora, ki je sprejel predlog, naj se Videm, Krško in Stara vas preimenujejo v mqsto Videm-Krško, na kar je svet za izgradnjo ljudske oblasti pri vladi LRS tudi pristal in ta predlog odobril. V tem članku se bomo omejili zgolj na izvedbo potrebne numeracije hiš in naselij, medtem, ko bomo ostale probleme obravnavali v poznejših člankih. Svet za urbanizem in komunalo ter komisija za določevanje hišnih številk pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško je na svojih sejah razpravljal o rešitvi teh vprašanj ter sklenil predlagati občinskemu odboru imenovanje posameznih ulic in delov cest po sledečem predlogu: V mestu Krško: Savsko na- Nadaijevanje s 1 strani pažnjo je vsekakor treba posvetiti tudi naši mladini. Nikakor pa ni v skladu z našo stvarnostjo dejstvo, da je sekretar mladine istočasno tudi cerkveni pevec, ki vodi tudi celo študijske sestanke. Najjasnejše se odraža njegova miselnost, ko je rajši odšel na vajo za cerkveno petje kakor pa. da bi vodil pri mladini študijski sestanek. Tu je dolžnost mladincev komunistov, da se vključijo v delo pri mladinski organizaciji in isto pravilno usmerjajo. Napačno pa je zadolžiti za to delo samo enega mladinca-komunista, a potem ves neuspeh zavračati nanj, ker se ni udeleževal sestankov. Z ozirom na referat tovariša sekretarja in diskusije so bili sprejeti sklepi, ki jih bo moral novoizvoljeni komite realizirati, ako bo hotel, da bo Zveza komunistov v Brestanici zaživela novo plodonosno življenje v_ dobrobit našemu delovnemu ljudstvu Sklepi so v glavnem sledeči: Predpogoj vsakega uspešnega udejstvovanja ZKS v Brestanici je utrditev partijske discipline. Imamo komuniste, ki neopravičeno izostajajo od rednih sestankov, ne posečajo niti frontnih sestankov, niti predavanj — razumljivo, da ti komunisti ne morejo biti na tekočem v naši problematiki in so komunisti samo na papirju. Druga osnovna naloga obstala v ideološkem dvigu ravni naših komunistov. Doslej se je študij, razen v organizaciji ZK Slovenije KPD, zanemarjal, potemtakem je razumljivo, da niso mogli komunisti biti na tekočem, zato tudi sami niso mogli prenašati, še manj ^_pa usmerjati naše široke množice v cilju naše stvarnosti. Študij pa ne sme biti suhoparen,, profesorski, temveč konkretiziran na krajevni nroblematiki. Le če bomo dvignili ideološko raven naših komunistov in jih usposobili presojevati krajevno problematiko iz vidika naše socialistične stvarnosti in njenega perspektivnega razvoja, bodo isti lahko pravilno razumeli naloge VI. kongresa ZKJ pri usmerjanju in aktiviziranju najširših plasti našega delovnega ljudstva za zavestne graditelje naše socialistične domovine. _ Poiskati je treba pot in načii} sodelovania z vsemi množičnimi organizacijami, kakor tudi v kulturno-nrosvetni in fizkultur-ni delavnosti. Posvečati je vso pažnjo razvoju KZ in njenih odsekov v pravcu socializaciie naše vasi, kar pomeni, znižanje proizvodnih stroškov in povečanje ha donosa in ustvariti s tem našemu kmečkemu življu boljše življenjske nogoje. Občinski komite je dolžan, da v najkrajšem času izdela delovni načrt za realizacijo teh sklepov, nakar da istega v pretres in donnlnitev vsem organizacijam ZKS na svoiem področju in no potrebi skliče občinsko konferenco, ki nai delovni načrt skupno prediskutira in osvoii in ga potom množičnih organizacij sprovede v življenje. Končno ie bilo snreieto pozdravno nismo za CK ZKS nakar je bila konferenca zaključena. -ar. brežje od Ahčinove hiše do kopališča se imenuje Valvazorjevo nabrežje. Od bivše hiralnice pod hribom od Starega gradu — kamnolomov Ulica pod Goro. Pod pokopališčem od gimnazije do rozalijinega studenca Bohoričeva ulica, kjer je predvidena lepa cesta. Trg pred šolo, zajema venec med gimnazijo do zaključno vr-varja Hočevarjev trg. Glavna cesta od vrvarja, Dolinšek—Mencinger do stavbe UDV, bivša žandarmerija Cesta krških žrtev. Od državne založbe, mimo Potrošnje do mostu Dalmatinova cesta. Pot pri Murkotu do Prevoza Šoferska ulica. Pot pri Tuma—Vodopivc Gasilska ulica. Cesta od mostu do novega naselja pri Leskovcu zajema še spodnji del Trške gore, ambulanto, DOZ in dijaški dom ter ostalo Gubčeva cesta. Na Vidmu: cesta proti Brestanici od Bogovič Janeza Sotelsko. Cesta od Bogovič Janeza skozi Videm in Staro vas do zaključno takozvane sloke ceste na koncu Stare vasi Kardeljeva cesta. Pot na Polšco od Kranjc Antona do Ciuha Jožeta Strma pot. Od trga na Vidmu, mimo dvorane do Save Savska pot. Po mostu preko Save do tovarne Celuloza Cesta stare ■pravde. Od železniškega prelaza mimo Škerbeca do Uršiča Henrika: Prešernova cesta. Od železniškega prelaza proti postaji Videm-Krško, Kolodvorska ulica. Od Škerbeca proti Zdolam do Horvat Jožeta v Potočah: Zdolska cesta, ki zajame vse nove zgradbe Celuloze v novem naselju. Od Kodela Franca navzgor po novi cesti do Zdolske ceste Cankarjeva ulica. Pri Jeke Antonu v Stari vasi do Dvoršaka: Levstikova pot. Pri Pirman—Mlakar navzgor Jurčičeva pot. Pri Kolar Frančiški navzgor do Mirt Mihaela Kratka pot. Pri Pribožiču preko železnice proti Savi Tovarniška ulica. Pri Pirc—Stupar proti Miklavčič Antonu Potoška cesta. Od Ašič Ivana ob potoku do železnice Starovaška ulica. Pri Verstovšek Janezu do železniškega prelaza Poljska pot. Pri Rodmanu proti Vrbini in Vrbina Vrbinska cesta. Pri Ivanjšek Jožetu proti Lib-nl Pot na Libno. Resa od Zdolske ceste, Dmika do Nunčič Antona Resa. Od Nunčič Antona vse naselje do roba nad Vidmom Polšca. V diskusiji je sodeloval širši krog javnih in prosvetnih delavcev ter se nato zedinil za gornji predlog. Vsekakor pa je potrebno, da tudi prebivalci mestne občine Videm-Krško sodelujejo pri tej diskusiji in dajo svoja mišljenja ter- morebitne boljše predloge. Predlogi se dajo lahko pismeno ali ustmeno na občinskem ljudskem odboru pri referentu za komunalo oziroma pri tajniku. Želimo in pričakujemo, da bo gornji predlog imenovanja ulic na novoimenovanem mestu Videm-Krško zbudil živo zanimanje, ker nam je sodelovanje vsega prebivalstva pri tako obsežnem delu nujno potrebno, posebno še, ker stojimo neposredno pred splošnim popisom prebivalstva, ko bo novo imenovanje ulic in temu prilagojena hišna ncmeracija stopila Novice doma in po svetu Rudarji ¥ Krmelju so imeli občni zboi sindikata V nedeljo je imela rudarska sindikalna podružnica Krmelj svoj redni letni občni zbor. V lepo okrašeni dvorani »Svobode« se je zbralo lepo število rudarjev, članov sindikata. Po izjavah nekaterih ni bilo že dolgo časa toliko rudarjev na sestanku, kot jih je bilo ta dan. Prišli so na občni zbor tudi tisti, ki sp bili na nočni izmeni, kljub temu, da stanujejo celo več kot uro hoda od rudnika. To vsekakor pomeni, da se večina krmeljskih rudarjev zaveda pomena razredne organizacije sindikatov v času današnjega družbenega razvoja. Če bi gledali na vse zgoraj navedeno samo z ene strani, bi bilo opaziti, da je v rudniku Krmelj vse v naj lepšem redu. Vendar pa temu ni tako. Na občnem zbora se je namreč ugotovilo, da od 402 rudarja, kolikor jih podjetje zaposluje, je 107 rudarjev izven članstva sindikata. Po tej ugotovitvi pa nastane vprašanje, če je bivši izvršni odbor sindikalne podružnice dal od sebe vse. da bi tudi te preostale prepričal, da pristopijo v to. za delavski razred tako važno organizacijo-Vsekakor bo dolžnost novega izvršnega odbora, d.a izvede to, kar je stari zamudil. Tudi diskusija je bila zelo slaba, kar dokazuje, da je bilo premalo sindikalne razgibanosti v preteklem letu. Vsaj za pričakovati je bilo, da bodo rudarji, ki se s takim zanosom bore za proizvodnjo, nekaj več govorili na ta dan, ko sindikalna podružnica daje obračun svojega dela Za preteklo leto. Morda je bila vzrok slabe diskusije zelo hladna dvorana, pa so vsled tega naši rudarji mislili več na svoje tople sobice, kot pa na probleme, ki jih tudi v rudniku Krmelj ne manjka. Upati pa je, da bo na bodočem občnem zboru v tem pogledu mnogo bolje, saj so odgovorni ljudje pri rudniku obljubili, da bodo v kratkem uredili centralno kurjavo v dvorani. ki bo lahko ponos krmeljskt »Svobodi«. Rihtar Lojze. ,Vino-Sadie" Brežice polaga obračun dela ČESTITKE ITALIJANSKE VLADE MARŠALU TITU Italijanska vlada je s posredovanjem svojega ministrstva za zunanje zadeve poslala maršalu Titu preko jugoslovanskega poslanca v Rimu čestitke ob izvolitvi za predsednika republike. * KONČANO JE DELO ZA IZDELAVO PREDLOGA STATUTA BODOČE SZDL Dne 29. t. m. se je sešla komisija zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije, ki je bila poverjena za izdelavo načrta statuta bodoče Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na sestanku so sprejeli dokončno besedilo načrta, ki je v delu že dalj časa. Načrt statuta je bil izročen v diskusijo. * SODBA POLJSKIH VOHUNOV Dne 26. t. m. se je v Bonu pričelo zasliševanje štirih obtožencev. ki so dajali zaupne podatke poljski vojni misiji v Berlinu. Na zatožni klopi je tudi bivša igralka in trije policijski uslužbenci iz Frankfurta. Vodja omenjene grupe vohunov je bivša igralka Marija Knut, ki je dobivala 400 mark mesečno za usluge, katere je napravila poljski vojni misiji. o V TEM LETU BOMO NAPRAVILI 14.500 VOJNIH AVIONOV Predsednik »Republic Avia-tion« Mandy Pil je izjavil, da bo ZDA v letu 1953 izdelala 14.500 vojnih avionov. Izjavo je dal pred Združenjem bivših ameriških borcev. To je več kot je bilo Izdelanega v letih 1951 in 1952 skupno. Namove'še vesti Beograd — Državno tajništvo za zunanje zadeve je dostavilo odpravniku poslov bolgarskega veleposlaništva v Beogradu Ivanovu noto, v kateri zahteva od bolgarske vlade, da v desetih dneh zagotovi nemoteno delo jugoslovanskega diplomatskega predstavništva v Sofiji. V kolikor bolgarska vlada teh zagotovil ne bo nudila, se poziva, da v nadaljnjih petih dneh zmanjša svoje diplomatsko osebje v Beogradu na število jugoslovanskega diplomatskega osebja v Sofiji. Sarajevo — Turška parlamentarna delegacija je z letalom Pretekli petek, 23. I. 1953, se je v lepo okrašeni sindikalni dvorani podjetja sestal vse delovni kolektiv k občnemu zboru svoje sindikalne podružnice. Lastni orkester je pred otvoritvijo občneag zbora zaigral državno himno. Delavci in uslužbenci so z za-nimaijem spremljali in sledili poročilu, ki ga je podal predsednik sindikalne podružnice Štefan Vrečar, kateri je nosilec Medalje za delo, večkratni udarnik, racionalizator, v katerem poročilu je analiziral delo sindikalne podružnice, odnosno sindikalne podružnice do delavskega sveta in uprave podjetja. Iz poročila je bilo razvidno, da je celotnemu delovnemu kolektivu na čelu z delavskim svetom uspelo poslovno leto 1952. zaključiti z lepim rezultatom, čeprav je bilo eno najtežjih let v poslovanju, odkar obstoja podjetje. Tov .Vrečar je poudaril, da je tej veliki zmagi pripisovati le složno in enotno delo celotnega kolektiva, ki je predvsem v minulem letu razumel svojo nalogo ter strnil vrste, da je bil kos vsem nalogam in tež-kočam, ki so se pojavile zaradi celotne reorganizacije našega gospodarstva, predvsem pa sprostitev in prosta trgovina za vino in z ostalimi alkoholnimi pijačami. Iz poročila tajnice Vide Bohinc je bilo nakazano in razvidno celotno delo sindikalne podružnice ter obenem tudi nakazane pomanjkljivosti. V poročilu je bila še posebej poudarjena ureditev knjižnice, ki se je v minulem letu lepo izpopolnila ter so se jih člani sindikata hvalevredno posluževali. Nadalje je bilo iz poročila razvidno, da se je tamburaški orkester zelo izpopolnil in da so redne vaje pod vodstvom tov. podjetja na drugih prireditvah. prispela v Sarajevo na prijateljski obisk Bosni in Hercegovini. Obiskala je tudi Zenico, kjer so ji priredili svečano kosilo. Po kosilu so si turški parlamentarci ogledali naprave metalurškega kombinata v Zenici. Zvečer jim je predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine priredil svečano večerjo Ljubljana — V ateljeju »Tri-glav-filma« v Ljubljani so izdelali peti slovenski umetniški film »Jara gospoda* v režiji Bojana Stupice. Scenarij za ta film je izdelan po romanu slovenskega književnika Janka Kersnika in prikazuje slovensko malomeščansko družbo pred prvo svetovno vojno. Film bodo kmalu prikazali v ljubljanskih kinih Zagreb — Za sodelovanje na zagrebškem spomladnem sejmu, ki bo letos od 5. do 19. maja, se je doslej prijavilo okrog 499 tvrdk iz naše države. 2° doslej je rezerviranih okrog 75^/0 celotnega razstavnega prostora, ki znaša okrog 8000 m’. Ljubljana — Večja skupina trgovinskih in gospodarskih strokovnjakov LR Slovenije je odpotovala v Turčijo zaradi proučitve tamkajšnjega tržišča in sklepanja pogodb s turškimi podjetji. V tej skupini so predvsem predstavniki »Litostroja« iz Ljubljane. Tovarne avtomobilov iz Maribora »Iskre« iz Kranja in Tovarne emajlirane posode iz Celja Tuzla — Cez dva dni bo koksarna v Lukavcu začela dnevno izdelovati čez 700 ton koksa. Končali so namreč zagrevanie 40 peči druge baterije,. ki jih bodo v soboto napolnili s premogom pri temperaturi od 1100 stopinj. Ljubljana — Uspešno se je končala akcija za brezplačno dajanje krvi. ki jo je organiziral Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. V treh dneh je Zavod za transfuzijo krvi dobil od 126 oseb 36 6 litra krvi. Kri so kondenzirali ter jo bodo po potrebi poslali posameznim klinikam. Koper — Član posebne informativne komisije Stane Furlan je ostro obsodil sklep tržaškega aoelacijskega sodišča, ki je Potrdilo dosmrtno ječo bivšima partizanoma Albinu Grudnu in Danilu Pertotu, ker sta baje ubila zloglasnega fašista Moran-dinija. Furlan je poudaril, da je že navada, da italijanski krogi borce za svobodo postavljajo pred sodišče. New TVlhl — Izvedelo se je. da se indijski planinci letos nameravajo prvič povzpeti na najvišji vrh sveta — Mount Eve- Vrečarja celotni tamburaški zbor tako izpopolnile, da naš orkester nastopa že tudi izven Kot nedostatke je šteti, da vsi člani upravnega odbora niso dovolj aktivno izvrševali poverjene jim naloge, kakor tudi sklepov, ki so jih sprejeli na rednih sejah. Obnem je sindikalna podružnica premalo kazala aktivnost in zanimanje za razna strokovna predavanja, ki so predvsem zelo važna za podjetje, zaradi okolnosti in narave našega dela v svrho izboljšanja sor-timenta in kvalitete blaga. Po vseh poročilih je bila otvorjena diskusija. Direktor podjetja je predlagal enominutni molk v počastitev spomina smrtno ponesrečenih tovarišev Mihaela Kramerja in Jožeta Vervega. Nato se je razvila živahna diskusija, v katero so posegali delavci in uslužbenci, razpravljali o tehničnem izboljšanju v podjetju, o gradnji stanovanj, ki jih namerava podjetje v tem letu zgraditi ter o vseh ostalih problemih, ki so bili v minulem letu, kakor tudi o bodočem delu v letu 1953. Po končanih volitvah so bili sprejeti sklepi, med katerimi sta najvažnejša in sicer: 1. Pomagati delavskemu svetu in upravnemu odboru pri ureditvi vseh vprašanj gospodarstva, da bo podjetje doseglo čim lepši uspeh in vsestranski razvoj, 2. Krepiti z vso vztrajnostjo delovno disciplino pri vseh članih podružnice ter dvigati pri celotnem kolektivu visoko zavest samoupravljanja podjetja. Ob zaključku je delovni kolektiv z zadovoljstvom poslal brzojavko republiškemu odboru. Po končanem občnem zboru je domači orkester zaigral nekaj borbenih pesmi. Sindikalna podružnica Dekmancanl okrajnemu Izvršnemu odboru CF rest — z njegove severozahodne strani. 2e okrog 100 let si čez 70 ekspedicij brezuspešno prizadeva, da bi prišlo na vrh Himalaje. Bonn — V soboto bo odpotovala v Kairo posebna delegacija zahodnonemške vlade na trgovinske razgovore z državami Arabske lige. Delegacijo bo vodil državni tajnik v gospodarskem ministrstvu Luger We-strick. Delegacija bo arabske države skušala prepričati, da pogodba o reparacijah Izraelu ni sovražno dejanje zoper arabske države. London — Tukaj se je končala konferenca za ustanovitev federacije britanskih ozemelj v Centralni Afriki. Na koncu tedna bodo objavili »Belo knjigo« o sklepih konference in osnutkih federacije. Bern — Tajnik švicarske socialistične stranke Jules Hum-bert Droz je v časopisu »La Santinelle« objavil članek, v katerem navaja številne Stepin-čeve izjave med okupacijo, ki jih je objavil ustaški tisk. Ta članek je odgovor na pisanie katoliškega tiska, ki zanika, da bi Stepinac bil kdaj koli fašistični in ustaški sodelavec. Karači — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas in podtajnik za zunanje zadeve dr. Bebler sta obiskala predsednika pakistanske vlade Nazimudia in ministra industrije Sardara Abdura Rahništaka. Berlin — ZDA so določile 250 tisoč dolarjev kot prispevek fondu za preskrbo beguncev iz Vzhodne Nemčije. Pomoč bo izplačala Uprava za vzajemno varnost ter jo bodo uporabili za nabavo sanitetnega materiala, prehrano otrok beguncev in za dni ge nujne potrebe. Atene — Predsednik grške vlade Papagos je od admirala Mountbattena zahteval obnovitev grškega ladievja ter poveča nie števila križark. Bonn — Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je predsedniku Svetovne židovske organizacije dr. Goldmannu obljubil, da bo njegova vlada izplačala prvi obrok reparacij Izraelu v višini 47 milijonov dolarjev do konca marca. Atene — Turški zunanji minister Fuad Koprulti se je po tridnevnem bivanju v Grčiji vrnil v Ankaro Na železniški post.aii so se poslovili od njega grški zunanii minister Stefano-pulos z vPiimi funkcionarji zunanjega ministrstva, jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič in drugi. Pri volitvah v občinski ljudski odbor Bistrica ob Sotli, se je kljub pazljivosti volivcev posrečilo priti v odbor tudi tovarišu Alojzu Bračunu. Bračun je kmet na Dekmanci, New Vork — Tukaj se je končala stavka avtobusnih šoferjev, ki je trajala 28 dni. Stavkalo je 8200 šoferjev osmih zasebnih avtobusnih linij, ki so zahtevali povečanje plač In 40-umi delovni teden. Bagdad — Predsednik iraškega parlamenta Džamil Madfai je sestavil novo iraško vlado, ker je začasna administrativna vlada generala Nuredina Mah-muda pretekli ponedeljek podala ostavko. London — Namestniki zunanjih ministrov treh zahodnih sil so se sestali v Londonu in izdelali načrt odgovora na zadnjo sovjetsko noto, ki zahteva umaknitev njihovega predloga »skrajšanje pogodbe« z Avstrijo. Washfngton — Predsednik ZDA Eisenhower je ameriškemu senatu priporočil, naj brez odlašanja potrdi imenovanje Stevensa, Andersona in Talbo-ta za ministre vojske, mornarice in letalstva. Carigrad — V Carigradu je izšla knjiga o Jugoslaviji pod naslovom »Kaj smo videli v Jugoslaviji«. Knjigo je napisal turški novinar in književnik Kikmet Saim, eden od članov turške novinarske delegacije, ki se je lani mudila v Jugoslaviji. Pariz — Francoski finančni minister je zanikal glasove o devalvaciji franka, ki se širijo v delu francoskega in tujega tiska. Ne\v York — Komisija za pomiritev v Palestini je po svojem sestanku izjavila, da bodo člani komisije posvetili posebno pozornost vprašanju odškodnine palestinskim beguncem in de-blokiraniu arabskih računov v izraelskih bankah. Tunis — Po vsem Tunisu so razdelili letake, ki pozivam Tunizijce, naj prekinejo delo, da bi v mošejah počastili spomin žrtev, ki so lani padle v spopadu s francoskimi silami na rtu Don. Teheran — Perzijski zunanji minister Husein Fatemi je izjavil. da bo perzijska vlada zavrnila sovjetsko nonudho o podaljšanju koncesij Sovietski zvezi za ribolov na Kasniškem morju- Rnorazum je bil sklenjen leta 1927 za 25 let in njegova veljavnost izteče 31. januarja. ZAHTEVAJTE POVSOD Me delo' ki poseduje 10 ha zemlje. Leta 1941 se je nekako izmuznil izselitvi. Pozneje je bil od okupatorja postavljen za upravitelja večjega posestva v Lesičnem pri Pilštajnu, čigar gospodarja so Nemci leta 1942 ustrelili, njegovo družino pa odgnali v kazensko taborišče. Svoj dosedanji odnos do ljudstva je pokazal tudi v mesecu novembru, ko ga je član komisije za popravilo občinskih poti pozval, naj popravi del poti, ki mu je bil odmerjen za popravilo. Bračun se pozivu ni odzval. Bil je tudi član OF, vendar so ga izključili, ker ni hotel plačevati članarine in sprejeti članske izkaznice OF. Ko je bil izvoljen v občinski ljudski odbor, je dejal, da bo pri odmeri davkov že »pritisnil po malih«. Da je svojo obljubo držal, je razvidno iz I. akontacije za leto 1953. Domitrovič Friderik, Dekman-48, 1,14 ha, 3000 din davka; Dekmanca 40, Počivalšek Franc, 8,5 ha, 7000 din; Babič Jakob, Dekmanca 1 ha, 1000 din; Černelč Jože, Dekmanca 42, 2,50 ha, 1000 din; Žlender Franc, Dekmanca 22, 2.50 ha, 2000; Novak Jožef, Dekmanca 1, 3.50 ha, 1000; Cvetanovič Franc, Dekmanca 19, 2,60 ha, 2000; Cemek Ivan, Dekmanca 35, 7 ha, 2000 dinarjev davka. Svojemu bratu Francu, ki ima dvojno posestvo v izremi okrog 12 ha, je določil le 6000 dinarjev davka, prav tako je za svojih 10 ha določil 7000 dinarjev prve akontacije. To je navedenih le nekaj kričečih primerov. Po vsej Dekmanci pa ni nikakega pravega sorazmerja, vsled tega vlada med ljudstvom veliko razburjenje, kar je tudi upravičeno. Pripominjamo, da Bračun ni bil zakonito izvoljen v občinski ljudski odbor, ker je bil za njega oddan glas osebe, ki že 4 leta živ izven območja občinskega ljudskega odbora Bistrica ob Sotli. 24 podpisnikov iz Dekmance, ki skupno s svojimi družinskimi člani štejejo 60 °/o volilcev odločno zahtevamo, da se imenovani odbornik odpokliče, na njegovo mesto pa se postavi kandidata, ki je za Bračunom imel največ glasov Kostanjšek Franc iz Dekmance 15. Mi takih odbornikov ne maramo. Hočemo, da bodo isti nesebični ter da bodo razumeli težnje delovnega ljudstva. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Ako volivci opazijo, da so njihovi odborniki pristranski, da ne delajo v korist socailističnih delovnih ljudi, temveč sebi v prid, lahko na zborih volivcev zahtevajo uvedbo postopka za odpoklic istih. Novice in dopisi iz naših ttrajev KMETIJSKI RAZU ZmiIesi® slEčal iz Brestanice Davčna komisija za trg Brestanico, ki jo tvorijo tovariši: Jožiif Dular, Franc Vovčak, Ivan Leskovšek, Slavko Zak-šek, Alojz Budna in Alojz Ale-gro, so poslali Okrajnemu ljudskemu odboru — upravi za dohodke v Krškem, dne 20. t. m. sledeči dopis: »Komisija za razbitje prve akontacije za leto 1953 določena na občinski seji z dne 28. decembra 1952, se je sestala, dne 7. januarja 1953, ob 9. uri na Občinskem LO Brestanica in po vsestranskem razmotriva-nju določila za vsakega posameznega davkoplačevalca primerno odmero I. akontacije. Po prejemu obvestil Občinskega LO Brestanica glede plačila akontacije se je ugotovilo, da na obvestilih niso bile navedene iste odmere kakor jih je določila davčna komisija. Zato se je komisija, dne 19. januarja 1953 ponovno sestala, ni pa mogla ugotoviti, kdo je odmero popravljal in kam se je vsota, za kolikor je bila akon. tacija posameznikom zvišana, uporabila. Prosimo, da ugotovite kdo in po čigavem nalogu je bil izvršen popravek, to pa zaradi tega, da se krivda ne bo valila na podpisano komisijo.« V zvezi z gornjim dopisom nam je poslal tovariš Ceršak, član Obč. LO v Brestanici sledeče pojasnilo: Pri pregledu razbitja I. akontacije na posamezne davčne ob-vezance je Gospodarski svet pri občini Brestanica ugotovil grobe napake in to, da je komisija s podpredsednikom Obč. LO tovarišem Slavkom Zakškom prvenstveno znižala akontacijo članom komisije same na račun malih kmetov. To pojasnilo dajem zato, da bodo končno davčni obvezniki videli nepravilno delovanje davčne komisije pri razbitju I. akontacije v škodo delovnega ljudstva. Iz primerov katere bom navedel, naj si občani sami ustvarijo mnenje o delovanju ljudi, ki so danes v davčni komisiji in so jim zaupali to važno mesto. Franc Vovčak ima cca 7.79 ha obdelovalne zemlje v tem je vštetih tudi 55 arov vinograda. Milan Preskar ima cca 5 ha razkosane zemlje, a od tega je dal KZ Brestanica v zakup 4.40 ha obdelovalne zemlje. Franc Vovčak si je določil 5500 din akontaci- je, dočim so Milanu Preskarju določili 8000 dinarjev z izgovorom, da ako Milan Preskar ne more tega plačati, naj pa plača KZ. Alojz Alegro tudi član davčne komisije ima cca 10.30 hektarov, lahko rečemo prvovrstne zemlje in sl je določil 8000 din na račun I. akontacije. Milan Rajner pa, ki ima samo hišo, kos vrta in del starega vinograda v skupni izmeri 1 ha so mu pa odmerili kar 2500 dinarjev na račun I. akontacije. Nadalje so Kristijanu Agrežu in Barbari Glas in še drugim, ki imajo vsi manj kot po 1 ha celokupne zemlje dobili preko 1000 din odmerjene I. akontacije. Davčna komisija tudi ni pozabila na delavce in nameščence, ki si grade svoje hiše, a so si potrebno zemljišče za to kupili in jim je odmerila od 500 do 700 dinarjev akontacije. Davčni komisiji je dobro znano, da zemlja kjer se gradi hiša ni še obdelana in ne nosi nikakih dohodkov; seveda, če so si ti tovariši iz davčne komisije sami sebi zniževali davke so jih pač morali nekomu naprtiti. Davčna komisija se danes trka na prša in govori, kako pravično je razbila I. akontacijo Res je pravilno razbila I. akontacijo, toda samo za premožnejše kmete, ki rede 5 do 10 glav goveje živine, 10 do 15 prašičev in nešteto perutnine, iti jim prinaša lepe dohodke. Člani komisije pa pozabljajo, da ne živijo več v stari Jugoslaviji, kjer so lahko nemoteno odirali in izkoriščali malega človeka, temveč da živimo v novi socialistični Jugoslaviji, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku in prenašanja davčnih bremen na malega kmeta. Postopek davčne komisije nam jasno pokazuje sovražen odnos do ekonomije KZ in naših delavcev. Zavedajo pa nai se. da KZ, ekonomija, kakor tudi delavci in nameščenci že itak z akumulacijo prispevajo v .družbeni fond v dovoljni meri. Zavedajo naj se tudi, da sredstva družbenega fonda služijo skupnosti, torej njim samim tudi. Člani davčne komisije naj bodo pa uverieni, da prebivalstvo občine Brestanica budno spremlja njihovo delo in jih bo na primernem mestu pred vso javnostjo razkrinkalo in preprečilo njihove sebične namene. G. M Zivtfenfc wa studenci! Do sedaj je bilo o Studencu zelo malo ali pa nič slišati. Vse kar je bilo, je bila sama kritika, katera je morda pripomogla k uspešnemu delu. No, in kako je bilo to delo? To bo vprašal samo tisti, Iti ne pozna v zadostni meri Studenca. Kljub raznim zaprekam je bil plod partijskega dela pod vodstvom tov. sekretarja Sečena ta, da je postalo delo v občinskem ljudskem odboru zelo živahno, kar nam priča velika udeležba na volitvah dne 7- dec. 1952, saj so bile volitve skoro na večina voliščih zaključene do 12. ure s 1007» udeležbo. Za odprt partijski sestanek je vladalo veliko zanimanje in je tudi dobro uspel. Tudi Kmetijska zadruga noče biti zadnja. Organizirala je kmetijska predavanja, katera se vršijo vsak petek. Mlada dekleta, ki nosijo bele predpasnike, povedo, da obiskujejo kuharski tečaj, kasneje pa bodo še šiviljskega. KUD »Matija Gubec« nudi starim in mladim mnogo razvedrila. Vsako nedeljo so se vršile predstave in pod vodstvom tovariša Zajelšnika žele uspehe. I? laie 22 t. m. so pričeli na Raki z gospodinjskim tečajem, katerega poseča 20 deklet. Tečajnice imajo pouk po ves dan. Imajo razna predavanja tako o higieni, o negi dojenčka, o kokošjereji itd. Poleg navedenih imajo tudi politična predavanja. Razen kuhanja se uče tudi serviranja, krpanja nogavic in pletenja. Posodo in material za kuhanje so prinesla dekleta s seboj, obenem pa so založila še 14.000 dinarjev. Na pomoč pa iim je priskočila tudi Kmetijska zadruga na Raki. Pod požrtvovalnim vodstvom tovarišice Orešček Marije se bodo raška dekleta marsičesa naučila. Iz lačne Tudi Bučka ne zaostaja za drugimi kraji. Dne 13. januarja so pričeli z gospodinjskim tečajem, kamor se je prijavilo 18 deklet od 16. do 30. leta. Tečajnice so razdeljene v dve skupini. Imeli so tudi predavanje o negi dojenčka s skioptičnimi slikami. En teden pa so se dekleta učila domače obrti — plc- Gostoval je z bogatim programom na Raiči. Sedaj se pripravlja za novo igro »Revček Andrejček«. Tudi mladinska organizacija se je prebudila iz spanja, ter je imela nedavno ob navzočnosti 40 mladincev volitve in izvolila novo vodstvo. Organizacija se je v celoti včlanila v KUD in ustanovila mladinsko dramsko sekcijo. OF organizacija je pokazala svojo moč pri volitvah v občinski in okrajni OF odbor. Gasilci se zavedajo pomena tekmovanj, ki bodo dne 2. maja v Krškem. To tekmovanje bo republiškega značaja. Na občnem zboru so sklenili, da bodo med prvimi. Malo težje je z lovci. Kmetje se pritožujejo, da sc divji prašiči vedno pogosteje pojavljajo. Lovci pa pravijo, da bodo agilne j ši takrat, ko jim bo okrajni lovski svet v Krškem odobril, da ustanovijo na Studencu samostojno lovsko družino- To je nekaj malih uspehov. Z vztrajnim delom pa upamo, da jih bomo dosegli še več K. D. ten j a cekrov, kar jim bo vsekakor prišlo prav v življenju Poleg tega se učijo tudi pletenja in kvačkanja. Težkoče imajo s tem, da nimajo prav nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi si nabavile razne stvari, ki jih doma nimajo. Na Bučki tudi Kmetijske zadruge, ki bi jim priskočila na pomoč, oziroma jih finančno podprla. Vsekakor je treba pohvaliti tovarišico Žnideršič Agelo, predsednico AFZ na Bučki, ki tečaj vodi. Ii Btstiice @6 $0111 Bistričani se oglašamo sicer redkeje, kar pa ne pomeni, da spimo spanje pravičnega, kot je poročal Pepče v zadnji številki »Našega dela«. Mislil je kul-turno-proevetno delo, vendar kažejo znaki, da bo tudi ta bolezen v doglednem času ozdravljena in naš dragi Pepče potolažen. Že v predvolilni kampanji se je pri nas pokazala močna razgibanost, ki se je po dobro uspelih volitvah še stopnjevala in dosegla svoj višek tik pred izvolitvijo novega pred- sednika občinskega ljudskega odbora, za čigar »stolček« je bilo več pretendentov. Poleg - pozitivnih razlogov za tolikšno razgibanost smo opazili tudi nekaj manj posrečenih potez, ki prihajajo iz vrst »ponižanih in razžaljenih« (ko vendar nimajo za to niti najmanjšega razloga) in dajejo duška svoji jezici, ali celo podlosti s pisanjem anonimnih letakov ali pisem, kar vse jim pa ne koristi mnogo. Vsega tega se ne plašimo in smo veseli razgibanosti, ki je pri nas zavladala. Doba strahovlade občinskega tajnika Tičarja je končana in naši občinski odborniki prihajajo redno k sejam, kjer živahno diskutirajo, ugotavljajo nerednosti v poslovanju krajevnih podjetij, razbijajo davke (kar se jim še vedno ne posreči, kakor bi bilo želeti) in postavljajo nove naloge pred naše občinsko gospodarstvo. — e iz Kepe! pri B®5mi Tudi šolo je treba urediti! Ne čakati samo na občino in na okraj, koliko in kaj bodo mogli prispevati, saj šola ni last države, je last ljudstva —- ljudstvo pa je država. Iz rednih kreditov so bila vzidana okna na pročelju, razredi in hodniki prebeljeni, nova so vežna vrata — marsikaj je še potrebnega, potrebna pa je tudi ograja okoli šole in drvarnice. Za novo ograjo se je že pričelo z delom. Ra-danovič iz Slogonskega, po domače »Žmavc«, je prispeval dva hrasta, Stergar iz Slogonskega en hrast, Sepec iz Podvin) dva stebra in vožnje, Vrbančič iz Kapel vožnje, pravtako Vojzer, Urek iz Kapel 60 in Zorčič Anton iz Kapel vsak nekaj lesa, Sepec iz Vrhje in Stanič iz Žu-pelevca delo. Posnemajte jih! Če bi bilo več »Žmavcev« in drugih, bi okolica šole že kmalu izglodala drugače kot danes, saj je šola zrcalo kulturnosti naroda. Vsi pa, ki prebivate v okolišu kapelske šole, ki ste to šolo obiskovali ali pa jo sedaj obiskujejo vaši otroci — in jo bodo obiskovali vaših otrok otroci — ne pozabite, kaj ste dolžni šoli! D. V. Januarski sejem v Kapelah, na katerega je bilo pripeljanih okoli 250 glav goveje živine, je bil mnogo bolj živahen kot novembrski. Prodanih je bilo več kot tretjino, povprečna cena za 1 kg žive teže pa je bila 52 din. Največ živine je kupila zagrebška klavnica. Prihodnji sejem bo 10. marca. D. V. KDO JE KRIV? V zvezi z notico »Iz Dobove« v »Našem delu« z dne 31. dec. 1952, kako je z oškodovanci po železniški upravi, je potrebno objasniti sledeče: Prve dni januarja sem se mudil v Ljubljani in s tov. Molanom iz Dobove bil na direkciji drž. žel. v Ljubljani na pravnem oddelku, kjer sem zvedel, da iz krškega okraja direkcija od leta 1950 sploh ni dobila nikakih odločb Kdo je kriv? Ali uprava železnic, ali sodišče, ali .. xyi V socialistični državi pač pričakujemo, da se bo tudi to pojasnilo in razčistilo. Saj je že skrajni čas, da se uredi tudi to vprašanje. D. V. Nesloga it leperhu Jeperjek je majhna vasica v gričastem predelu Dolenjske, kjer živi le osem družin. Po svoji preteklosti je ta vas zelo zanimiva Največ ve povedati 75-1 etni Jeperčan o neslogi in razdoru med vaščani, ki so nestrpno hodili po sodnijah in okrog advokatov. Dediščina prednikov je padla na rodovitna tla in po uradih imajo zaradi Jeperčanov še vedno dosti posla. Med Jeperčanl je tudi tak, ki se ni hotel udeležiti skupnega popravila vaške poti, čeravno se je na sestanku izkazal najpametnejšega. Končno pa tudi ne utegne, kdo bi pa potem v okoliških vaseh šušmaril? Neki sovaščanki je izjavil, da bo lahko s svojimi izkaznicami posula pot. To je dovolj jasen dokaz, da nima smisla za skupne interese vasi. Tudi njegovemu »prijatelju« se ni dalo na skupno delo vasi. Ti ljudje so verjetno mislili, da bodo pri zadnjih volitvah izvoljeni v občinski ljudski odbor in izkoriščali vas v svoje namene. Izgleda pa, da niso dovolj pomislili, če so za to upravičeni in sposobni ter kakšna je bila njihova preteklost za časa okupacije. Perolriarslvo Ko smo že preuredili hlev tako, da bodo kokoši imele dovolj prostora, primerno toploto, pa tudi dovolj svežega zraka, poglejmo še okolico hleva. Jame stranišč in gnojnic morajo biti pokrite, tako da kokoš ne pride do njih. V teh jamah pa tudi v gnoju dobi kokoš največkrat infekcijo v dihalnih organih. Tudi psi, v kolikor niso privezani, prinesejo razne kosti. Te kosti vam lahko uničijo vse kokoši, a tudi vse svinje vašega gospodarstva. S temi kostmi so prineseni bacili raznih nalezljivih bolezni. Tako je tudi, če pes pije iz posode iz katere pijejo kokoši, nevarno za zdravje perutnine. Večkrat vržejo ljudje poginjeno kokoš na gnojišče ali v kako jamo. To se češče maščuje vsem gospodarjem daleč in blizu. Od tod se širi bolezen največ po pseh v vsa dvorišča. Zato poginulo kokoš zakopljimo globoko v zemljo, prelijemo s stranišni-co, da je po duhu ne 'najdejo psi. V dvorišču in hlevu, kjer se je enkrat ugnezdila bolezen domačih živali, ne bo uspeha v kokošereji, niti ne z rejo drugih domačih živali. V takih hlevih in dvoriščih, ako bi se postopalo pravilno, ne bi smelo biti vsaj leto dni nobenih živali. Hleve, ako so še dobri, je razkužiti s kropom, kateremu dodaj lužni kamen in lizol, potem pa suhe potrosi s prahom klor-nega ali živega apna. Ako so hlevi že odslužili svojemu namenu jih poderi in potrosi s klomim ali apnenem prahom. Le tako si boš lahko pomagal in prišel naprej v tej panogi gospodarstva. Kaj po gozd ¥ Vrbini Med sedanjo strugo Save in bregom, na katerem leži mesto Brežice z okoliškimi vasmi, se nahaja velika površina neizrabljene zemlje — državni gozd Vrbina. Ta gozd ima redko drevje, večinoma pa je zarasel z brezvrednim in skoro neprehodnim grmovjem. Vrbina, ki ima sedaj že rodovitna polja, tako tudi ona zarasla z gozdom in grmovjem, je plod lepo uspele regulacije reke Save od Vidma do Brežic pred 60. leti. Pred regulacijo je reka Sava vsako leto izpremi-njala svojo strugo ter odnašala na eni strani, na drugi strani pa zopet nanašala plodno zemljo, pesek in prod, kakor je pač nanesel slučajni tok reke. Obdelovanje te površine je bilo tokrat skoro nemogoče. Ta primer uspešno Izvršene regulacije reke Save ter kori- Čebelarstvo Potrebno bi bilo, da se sedaj panji izvlečejo, na toplem proštom pregledajo in nahranijo. Panji morajo biti zloženi, da ne stoje drug na drugem, temveč na nosilcih. Tako lahko izvlečeš spodnji panj ne da premakneš zgornjega. Med posameznimi panji pa mora biti toliko prostora, da se panj brez napora izvleče. Ta prostor med panji pa na jesen zamaši z mahom. Pa tudi brez tega bodo čebele ostale čez zimo pri življenju. Nosilci spodnjih panjev naj bodo 40 cm višje od poda čebelnjaka. Žena Je cev zapora. Kelhar Ferdinand, met iz Gornie Sušice 18, je do-ro situiran kmet, pa se je tudi i pridružil tisti skupini ljudi, i se drže načela: »saj lahko žarnem, saj je državno«. Po ,m načelu je Kelhar vzel v dr-ivnem gozdu bukova in kosta-ieva drva. Na sodišču so mu x dali za to dejanje 3 mesece Ljjjswsl»l#erii Antonu Hictalerju, elektro-inštalaterju iz Veternika, je bilo všeč dvokolo Molana Janeza. Hictaler ni bil toliko »predrzen«, da bi Molana prosil za koto, temveč ga je kar kratkim potom odpeljal. Čemu bi Hictaler ves postopek kompiiciral, ko pa je šlo kar enostavno. Na sodišču so ga tudi enostavno nagradili z 20 meseci zapora, da si bo za drugič zapomnil. Špilek Andrej, elektromonter iz Velikih Malenc, je imel posebno srečo. Ko je lansko zimo ponoči šel domov, mu je neki neznanec zelo poceni prodal kolo. Pismeno pogodbo sta napravila kar na cesti ob svitu žve-plenke. Na Špilekovo začudenje je spoznal, da je to kolo last njegovega delovnega tovariša Narobe Franca iz Brežic. Špilek je vedel, da je pred meseci njegovemu delovnemu tovarišu zginilo kolo. Pravi, da je napravil le to napako, da ni vrnil kolesa Narobetu Francu. Na vso moč pa je zatrjeval, da kolesa on ni ukradel. Prepričati je hotel sodišče o resničnosti »srečnega« dogodka na poti proti domu, ko se mu je takorekoč ponudilo samo dvokolo njegovega delovnega tovariša. Sodišče njegovi »pripovedki« ni verjelo in ga je obsodilo na 8 mesecev zapora. ¥ BrežištO pohod Okrog devete ure dopoldne sva naletela na vrhu Bohorja na široko gaz. Zo. zopet Švabi pred nama. Morda pa ne. Kaj če so naši? Kar nisva se mogla otresti te misli, sklenila sva, da jim bova sledila. Skoro dve uri sva jima bila že za petami. Našla sva med potjo madeže v snegu, kjer so počivali in po južnem snegu sva prav dobro spoznavala odtise čevljev in po njih sva sklepala, da so pred nama naši. Nisva se motila. Za nekim ovinkom sva jih našla, ko so ravno počivali. Takoj sx7a se javila Stanetu ter mu povedala x-es dogodek. Vsi so naju imeli za padla, kajti culi so streljanje. Slavsa ni bilo od nikoder in ga tudi od tistega dne nismo x7ač videli. Takrat je bil ranjen in se je zavlekel k nekemu kmetu. Na srečo je bil kmet dober in ga je skrival sedem mesecev. Spomladi sta (Nadaljevanje) odšla na Kozjansko Antonesko in Modras s svojo četo. Slavs se jima je priključil. Od tam je pozneje odšel na Hrvatsko, kjer je ostal do osvoboditve. Omeniti je vredno, da so se še med potjo od našega bataljona ločili tovariš Skala. Rudo, Sergej in Štefan, kateri so odšli v Lesično, kjer je bila prva partizanska javka pri Kolarjevih. Tu bi nas morala čakati hrana. Hrane je bilo resda precej nabrane, vendar je bila neka manjša izdaja in tovariši so se komaj rešili in tudi ti niso našli svojega lačnega bataljona, ki jih je čakal. Torej z Mirkom sva našla zopet svoj bataljon in obema je odleglo. Hodili smo še približno pol ure, ko smo prišli do lo\7-ske koče »Fledermaus«. Tu smo počivali ves dan. Greli smo se okrog ognjev, midva pa sva morala nekajkrat povedati zgod- bo prejšnjega dne. Popoldne okrog tretje ure je prišla po naši sledi stara ženica. Danes lahko rečem, da je bila dobra in poštena, doma iz Bohorja z imenom Tonita Zvar, ki je umrla avgusta leta 1951. Vsem je razdelila svoj nahrbtnik hrušk. Na vsakega je prišla po ena, a dva sta dobila po dve. Ko se je pričel spuščati mrak na zemljo, smo odšli na pot in zvečer okrog desetih prispeli x7 Globinjek pri Planini. Tu je tovariš Curk poznal nekega kmeta, kjer je nažical, da so nam skuhali ajdovih žgancev. To sta kmeta Anton Senica in Ix7an Gračner. Pri prvem je bil čez dan štab. Okrog enajste ure smo krenili naprej. Nismo pa še prispeli 500 mek-ov, ko je pričelo deževati. Zato so nekateri predlagali, da se vrnemo, dobro naspimo ter da bi nadaljevali pot naslednjo noč.