248
Listek.
LISTEK.
•j- Gregorij Jereb. Dne" 5. m. m. je umrl v Trstu znani slovenski pisatelj, poštni oficijal Gregorij Jereb šele v 47. letu dobe svoje. Pokojnik je priobčil dokaj spisov v različnih časopisih slovenskih, sosebno rad pa je proučeval našo književno zgodovino in opisoval zaslužne književnike. Tak6 je v našem listu leta 1883. opisal Remca, leta 1884. Podmilšaka in Godino-Verdelskega, lani pa' Franula de Weissenthurna in Pavla Knoblja. Večina teh životopisov se odlikuje po izredni koreuitosti,- marsikaj je v njih celd popolnoma novega. Za letos nam je obetal dokaj zanimljivostij, žal, da ni mogel zvršiti svojega namena.   —  Vrli sotrudnik  ostane našemu  listu vedno   v najdražjem spominu!
Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. S četirimi slikami. Spisal Anton Trstenjak. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna Tiskarna.« 1892 — O tem delu, iz katerega je naš list lani priobčil poglavje »Slovenci v starem deželnem gledališči,« priobčimo posebno oceno šele prihodnjič, ker nam je došlo za to številko prepozno. Pri tej priliki pa bi prosili gg, pisatelje in založnike, ki reflektirajo na ocene v našem listu, naj nam pošiljajo svoje publikacije o pravem času kakor drugim listom, ker se nam je sicer  težko ozirati   nanje.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. — Obči zbor muzejskega društva je sklenil dne" 23. prosinca t. 1. izdajati svoja »Izvestja« odslej vsak drugi mesec v se-šitkih, obsezajočih dve do tri tiskovne pole ¦ uredništvo novega časopisa pa se je izročilo arhivarju deželnega muzeja, g. A. Koblarju. Prvi zvezek tako preosnovauih »Izvestij« nam je došel minuli mesec v jako ukusni obliki in z izbrano tvarino. Najprej čitamo članek »Gradišče in gomile na gori sv. Magdalene pri Smatiji«, v katerem nam g. prof. S. Rutar opisuje znamenite starinske najdbe pri Šmariji. Spisu sta pridejani dve sliki ; prva kaže situvacijski načrt zemljišča na gori Sv. Magdalene, druga predstavlja uspehe izkopavanja v zadnji jeseni. — V nastopnem članku priobčuje prof. S. Rutar še kratko slovensko • nemško stariuoslovsko terminologijo, ki se odlikuje večinoma po jako lepih izrazih. — V članku »Slovenska osebna imena v starih listinah« je zbral g. prof. J. Scheinigg iz Redlichovega dela »Die Traditionsbiicher des Hochstiftes Brixen vom 10. bis in das 14. JahrhunderU blizu petdeset slovenskih imen, iz katerih je razvidno, da so bile slovenske kmetije v 11. in 12. stoletji na zemlji, kjer sedaj gospoduje nemščina, namreč po Gorenjem in Srednjem Štajerskem, po Gorenjem Koroškem in celo po Dolenjem Avstrijskem. — »Drobtinice iz furlanskih arhivov«, katere priobčuje g. Anton Koblar, nadaljujejo spis v prejšnjih dveh »Izvestjih« ter obravnavajo kranjske fare v alfabetskem redu. Veseli nas obet g. Koblarja, da namerja izčrpavati tudi podatke za zgodovino sosednih škofij. — Znani rastlinoslovec, g. župnik S. Robič, pričenja v tem zvezku »Izvestij« popis kranjskih mahov, katerih je nabral 366 različnih pasem, in sicer v okolici olševski in preddvorski, potem na Storžiči in Zaplati, v kokriški dolini, na Grintovci in Grebenu, na Senturški gori in bližnjih planinah, v Kamniški Bistrici in na Veliki Planini kamniški; le kakih 8 do 10 pasem jih je z Notranjskega in visokega Gorenjskega. — Končno prinašajo »Mali zapiski« mnogo zgodovinskih zanimljivostij. — S prvim sešitkom letošnjih »Izvestij« je odbor gotovo ustregel vsem onim rodoljubom, ki so že davno hrepeneli po strogo znanstvenem listu za slovensko domoznanstvo v domačem jeziku. Cena »Izvestij« je jako nizka : 2 gld. za tekoče leto. Člani »Muzejskega društva«, ki plačajo na leto po 3 gld., dobe" »Izvestja« in dva zvezka nemških »Mit-theilungen«   (letos   »Repertorium   zu Valvasors   Ehre   des Herzogthums  Kraiu«   in zvezek
Listek.
249
prirodoznanske vsebine) brezplačno. Denar se pošilja »Muzejskemu društvu za Kranjsko« v Ljubljani.
Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1892. 122 str. Cena 20 kr. — Vsebina lične knjižice je razvidna iz naslova. Brez dvojbe se bode hitro omilila po svojem živem in zanimljivem pripovedovanji, vender bi želeli, da so se zatrle nekatere jezikovne hibe. Ker je delce (prevod) namenjeno zlasti mladini in preprostemu narodu, nepotrebne so do malega vse tuje besede,  katere  čitamo kaj  pogostoma.  Sicer bodi knjižica toplo   priporočena.
Stabat Mater. Naša dična »GlasbenaMatica«je dne" 24. in 27. sušca proizvajala najslavnejše delo češkega skladatelja A. Dvofaka »Stabat Mater« za soli. zbor in orkester, op. 58, Ako pomislimo, da bi bilo še pred nekaterimi leti v Ljubljani do cela nemogoče izvesti takšno monumentahio skladbo, in sicer izvesti zgolj z domačimi močmi, tedaj moramo zavzeti obstati pri teh koncertih in iskreno častitati našemu glasbenemu zavodu na njega prekrasnem napredku in uspehu. Danes nam seveda še ni mogoče priobčiti obsežnega poročila, pač pa bode »Ljubljanski Zvon« v prihodnji številki svojim čitateljem podal obširnejšo oceno, pisano s strogo glasbenega stališča. To pa moramo vsekakor poudarjati že sedaj, da se je gospod M, Hubad, najodličnejši dirigent, kar jih je kdaj vodilo naše pevske zbore, z rečenima koncertoma oslavil pred vsem slovenskim svetom in izven meja naše zemlje ! Gospod Hubad vodi oba pevska zbora »Glasbene Matice« z jekleno roko, ne plašeč se nobenih težav in ne trpeč nobenega polovičarstva; njega zasluga je, da se pri nas vzbuja zmisel in ljubezen do visoke glasbene umetnosti, in samo tako je bilo mogoče, da se je skladba Dvofakova proizvajala in tudi poslušala, rekli bi, z ono iskreno pobožnostjo, ki se zamaknjena topi v veličastne glasbene lepote. Zabele-žujemo še, da je zbor gospa in gospodičiu poklonil svojemu pevovodji lovorjev venec s prekrasnimi trakovi, na katerih so zapisana imena vseh sodelujočih pevk, in sklepamo svoje začasno poročilo s ponosnim prepričanjem, da se je slovensko petje dne" 24. in 27.  sušca vzpelo na  vrhunec  glasbene umetnosti.
Slovensko gledališče. Meseca sušca so bile v deželnem gledališči tele slovenske predstave: dne" 1. sušca burka »Čevljar baron«, dne 5. sušca prvikrat »Krivo p ri-sežnik«, ljudski igrokaz v treh dejanjih, spisal L. Anzengruber, preložil J. K.; dne" 8. sušca veseloigra »Trije klobuki«, dne 11. sušca spevoigra »Teharski plemiči«, dne" 16. sušca veseloigra »Bratranec« in opera »Cavalleria rusticana«, dne- 19. sušca opera »Cavalleria rusticana« in veseloigra »Starinarica«, končno dne" 22. sušca prvikrat »Lepa Vida«, drama v petih dejanjih, spisal dr. J. Vošnjak. — Anzengruberjev »Krivopri-sežnik« se je predstavljal na korist učitelju, režiserju in igralcu »Dramatičnega društva« , g. Ignaciju Borštniku, in je uspel sosebno krasuo. Imeli smo že pogostoma priliko na-glašati izredne zasluge g Borštnika za slovensko gledališče; kak<5 jih ceni in čisla naše občinstvo, to je ta večer poleg vencev pač razločno dovolj pokazala viharna pohvala, ki je zvenela g. beneficijantu od vseh stranij. Predstavo zabeležujemo med najboljše v vsi gledališki dobi, bodisi kar se tiče dela samega, bodisi glede" igranja. — Pri obeh predstavah Mascagnijeve opere je sodelovala kot gost gospodičina Mafenka Volnarova s češkega gledališča v Plznu s sijajuim uspehom. Takih ovacij, kakeršne je priredilo občinstvo tej umetnici (prvemu gostu slovenskega gledališča) sosebno pri drugi predstavi, ni bilo še nikoli v našem gledališči. Gospodičina Volnarova je pela Santuzzo nenavadno krasno; nje glas je takisto zvonek v nižjih kakor višjih ležah, predavanje izrazovito, lepo nijansirano, nje igra se ponaša z veliko mimiko. Upajmo, da je nismo videli zadnjikrat! — Dr. Vošnjakovi »Lepi Vidi«, s katero se je završila letošnja gledališka doba, zajeta je snov iz jednakoimenovanega   Jurčičevega   romana,   vender jo je  izvedel   gospod