ftt. 37.
V Gorici, v sSbbto '¦&& 7.-rtaaja19C'-.
Tacaj XXXIV.
bhaja  dvakrat aa teaea, in lioer t srado in
loboto ob  11. ari predpoldae  ter stan« z izrednimi
prilogami  ter s .Kažipotom'  ob novem leta vred po
polti   prejemu«   sliv Gorici   na dom pošiljam:
Vse leto   . . . . . . a3 K 20 b, ali gld. 660
poleta ........  6 , 60 ,   ....   ,   3-30
Četrt leta  .......  8 , 40 „   ,    ,.1-70
PosamiSne Številke stanejo 10 vin.          " 'v
NaroSnino sprejema apravniitvo v Gosposki ojici stv. 7.. v Gorici v <GoriSki Tiskarni* A. OaorSoek vsak Jan od 8. are zjutraj do 6. sveoer; ob nedeljah pa o 9. do 13. ure. Na naroSIla brei dopeslane aarolala te aa oidramo.
Oglasi la paalaalaa se rafinnijo po petit-vrstah je tiskano i-krat 8 kr., J-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrota. TeSkrat po pogodbi. — Večje orke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr.K. Lavne
Uredništvo.
se nahaja t Gosposki nlioi It 7 t Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladue ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
ftarofialao !a oglase j» plaža« Ioeo Goric.
Dopisi u<0 se pošiljajo le ureduiStvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne upadajo t delokrog uredništva, naj se poSiljajo le apravnlitva.
„PRIMORIC"
iahaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«8008»,"! «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarm Sohvarz t 8oWd nlioi »n Jellersitz v Nunah «BoI|-=-t trste v tobakarhlLavTanTOrna trga della Oasenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T«l«fon ftt. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabriČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Jostra Kiuia črta!"
Glede posta zavzema Vogrinec to stališče, da naj se razteza zapoved, postiti se, le na tri zadnje dneve velikega tedna in pa na pepelnično sredo, vse drugo poštenje pa naj bo le svet, in ne veC zapoved, svet, storiti dobro delo.
Petje v cerkvi naj se vrli v jeziku ljudstva, izvzemši maše, ki se bere v latinskem jeziku. Ljudstvo misli in Culi v svojem jeziku, zato naj se mu da prilika, dajati Bogu Čast v tem jeziku, to je peti v materinščini.
Božjo službo naj opravlja duhovnik dostojno, naj se obnaša božji službi primerno, ne tako, kakor se pogostoma god', da se obnašajo duhovniki pred oltarjem pa na leči kakor bi bili doma aH v gostilni. Brbljajo mašo tje v en dan, gestikulirajo z rokami, no.... znano je, da marsikatere iilanje ob praznikih r„ nedeljah je pel že marsikateri duhovnik fcsrivnostnosladkoginjen 1
Celibat! Vogrinec se bavi na široko in temeljito s celibatom ter kaže na vse gorje, katero rodi ta obveza duhovnika. Zastopa to stališče, da le oni duhovniki, ki se čutijo zadostno moCne, naj se ne bi ženili, da bi tako še lažje delali za božjo stvar, za vse druge pa je celibat neopravičena prisiljenost. Vogrinec pove odkritosrčno, da se prišteva onim, ki ne verujejo, da se drži celibat v znatnem delu duhovščine, tako da se more radi tega vsej duhovščini izreči očitanje. Iz zgodovine pa bi se dalo dognati, da se vzajemno zlagata nravnost duhovščine z nravnostjo ljudstva. Omne malum ex elero, sicut rei, ita grexl Ako bi se napravil šematizem o fa-rovških gospodinjah, bi se našlo v njem zanimiv materija!. Nobena škofija ne more drugi ničesar očitati v tem pogledu. Povsodi je jednako, ker se po večini nikjer! ne drži celibata. Končno pravi Vogrinec: Nobenega duhovnika, naj se ne šili ne k temu, da naj ostane neoženjen, pa tudi ne, da naj se poroči. Celibat naj se smatra za dober svet za one, ki so si postavili višje življenske cilje ter so si tudi v svesti zadostnih močij, da bodo mogli   držati celibat  v  vsej  čistosti....
Celibat spravi marsikakega duhovnika na kriva pota ter mu je prizadjal Že obilo sitnostij in ga stal že lepe novce. In prav celibat je nemalo kriv, da je nastrb med duhovščino nemoralno geslo: Ne gl"j, 4aj delam, glej me, kaj učim! Ta je rez te\-. % On bo greši! ter se udajal svojim strmier- hm'ft zapovedi, ti. r-egova ovčica, pa ne smeš gledati tega, ne «meš vedeti za to, marveč ga moraš poslušati le, kadar propoveduje o čistosti itd., in ravnati se moraf» po tem nauku. Slabo priporočilo za nauk. Eiempla trahunt. — Ako bi zdravnik priporočal bolniku zdravila, rekoč: Le pij jih, ali jaz jih ne bom, kadar tako zboli m, bo imel bolnik malo zaupanja vanj. Kako naj priprost človek veruje, da je nečistost tak velik greh, ko pa vidi pred seboj nečistnika v posvečeni obleki E Glede* na nauk, kateri mu daje, dostavlja priprost človek: E, živeti je tudi treba po tem nauku, kaj le nauk sam na sebi f Celibat je rodil že obilo pohujšanja, vzel marsikateremu ugled, sploh je zapoved, ki škoduje vsej duhovščini. O žrtvah celibata moramo pogosto pisati pa tudi o strašnih rečeh, katere uganja ta ali oni celibatar. Prepovedan sid je dišal že Adamu v raju, takisto diši tudi še dandanašnji. Pri tem pa gre roarsikak daleč Čez meje ter uganjajo reči, katerih drugi navadno ne delajo. V roke nam je došel pred kratkim točen prepis pisma nekega župnika (ne v naši deželi) ki v kopališču piše svoji .kuharici*, ki je bila na tem, da mu kmalu kaj »prinese*. Uči jo, kako naj se izgovori glede" očetovstva, potem pa meče na papir svoje mesene občutke do nje v takih besedah, da človek to težko čita. Če se mu reče svinjar, je rečeno jako milo; po prečitanju pa prideš nehote do zaključka, da tako more pisali le kak posvečen celibatar!... Župniku Vogrincu <io poznate vse take komedije, za-tegadel pa se izreka tako ostro proti celibatu; hoče dobro duhovščini in ljudstvu, hoče odpraviti pohujšanje, dvigniti svetost zakona, pred vsem pa izvleči iz mlake tisti velik del duhovščine, ki tava v njej prav vsled prisiljenega celibata.
Glede" plačila duhovščine želi Vogrinec, da bodi pošteno, primerno delu ter urejeno. Dandanašnji se dobi duhovnike, katerim  se
godi strašno dobro ob mnlera delu v ko-modni Cri, dočira so tudi taki, katerim nikakor ne gre sijajno, ker je dosti dela pa premalo dohodkov. Radi tega hoče Vogrinec ureditev teh razmer, tako da bode odškodnina za delo pravična ter dohodki pravilno razdeljeni, ne pa odvisni od protektoratov ter raznih drugih rečij.
Dopisi.
Iz Doberdoba. — Naš nune se spet oglaša. Da ima še toliko korajže, boste vprašali. Saj se je vendar umaknil iz peresnega boja, ko je doigral svojo klaverno vlogo v .Gorici*, s političnega pozorišča je tudi odnesel pete — koj takrat, ko je odkuril iz volilne sobe, se je namreč .odpovedal" tajništvu — in zdaj da se še postavlja?! Če je to res, pa je don Antonio — junak! In vendar je vse prej kot junak! Vrgel je v stran svoje skrhano človeško orožje, slekel je navadnega človeka-zemljana in oblekel na-se posvečenega božjega namestnika, ter kot tak — nezmotljiv In nedotakljiv — pričel boj. Preteklo nedeljo se je naš nune razkoračil na prižnici. Ves čas, ko sta .Soča" in .Primorec" priobčevala dopise o našem nuncu, je slednji na altarju molčal kot zid; v nedeljo pa se je naenkrat razčepiril. Začel je z liberalnimi časopisi. Teh pošten kri-stijrm !m> tUa. ker samo opravljajo in čast kradejo poštenjakom kakor n. pr. meni. Poglejte, ljudje božji, ali se mi ne krivica, huda krivica godi od teh liberalcev, ki iščejo pe-zdirje, čisto majhne pezdirje v mojem očesu, sami pa velika težka bruna v svojih očeh nosijo. Mari bi pred svojim pragom pometali. Lepo vas prosim, ljubi Doberdobci, nikar se ne vdajajte pregrešni radovednosti in ne čitajte teh liberalnih časopisov, drugače boste na vse zadnje res verjeli, da sem takšen nepridiprav, kakor me tam slikajo. In glejte, kakšen greh si s tem nakopljete na svojo dušo. Mislili si boste na vse zadnje, da vara jaz morda slabo želim, jaz, ki vas tako ljubim, da bi srčno kri za vas prelil. Poglejte, ljubi moji Doberdobci, ali imate na svetu boljšega prijatelja od mene? Zatorej, moji dragi, proč  z  liberal-
nimi časopisi, v vaših hišah naj se udomačijo naši katoliški časopisi, kjer najdete vse r; trjeno, kar vam jaz tukaj pravim. Iz katoliških časopisov, pravim vam, naučite se vsaj duhovnike spoštovati, če ne drugega, in tudi odpuščati jim, če so ravno kaj malega pregrešili. Pa to vas tudi nič ne briga, če oni grešijo, dovolj je za vas, da vam lepe nauke dajejo. In Se nekaj vam na srce polagam. V sredo pridem p hirat velikonočne listke, a nikar ne mislite, da sem tudi letos tistih vaših jajc tako potreben kot navadno, kdor mi ne da, od tistega ne vzamem nič.
Lepo in ginljivo nam je nune pridigal preteklo nedeljo. Zvesto smo ga poslušali kakor onikrat, kadar nam je svete maše na oltarju obljuboval, in skoraj da nismo zajokali.,..
Nedavno je kmetic prodal občini nekaj zemljišča; treba mu je bilo pobotnice in zato se obrne s prošnjo k tajniku-nuncu. »To ni moje delo", zarenči prijatelj ljudstva in hiti dalje pisati volMne listke za drugega tudi velikega prijatelja našega kmeta.
Malo modri Doberdobci, ki se tema svojima prijateljema tako ustavljajo! Nespametni so, ker ne spoznajo dobrot županove-nunčeve vlade. Ne ostaja drugega nego jih k temu prisiliti, mislila sta poštenjaka, ter začela svoje delo. Vzela sta si seveda po« roagače. Da je tudi farovžka Marička bila pri delu, povedali smo že zadnjič. Županova boljša polovica se je tudi hrabro držala. Ni ravno lahka stvar meriti se s tem kirasirjem. Da je namreč tudi naš Župan v krilu — Doberdobci smo že tako srečni, da imamo dva župana, enega v hlačah, enega v krilu — posegel v volitve, ni treba dvomiti. Ta župan si je mislil, da ni dovolj eden žandar, da bo vzdrževal red pr.-d voliščem, zato se je tudi pr\sv babje-mogečno — hoteli smo reči — moško - mogočno pred volilno dvorano postavljal. Pa ne mislite, da kot navaden prostak, marveč kot general, vsled česar se je čutil poklicanega, pošiljati žandarja po volilce. Tudi županov Mihec je pridno pomagal očetu; opravljal je najnižja opravila, nizka, da se ne najde kmalu kdo, ki bi se jih upal opravljali. Celo do postelje je prodrl, kjer je ležal
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Dumas.
DTUgl del.                      (Dalje)
.Držal je besedo. Minul je cel dan, vsa prihodnja noč, ne da bi ga zopet videla. Toda tudi jas: sem držala besedo ter nisem jedla in pila. Bila sem pripravljena umreti la tote, kakor sem mu povedala.
,Dan in noč sem prebila v molitvi, kajti upala sem, da mi Bog odpusti moj samomor.
»Prihodnjo noč se odpro vrata; ležala sem sredi sobe na tleh, moči so me pričele zapuščati.
,Pri šumu se oprem na jedno roko.
»— Torej, mi pravi neki glas, ki se je tresel v mojem ušesu prestrašno, da bi ga ne spoznala vnovič, torej ali smo postali nekoliko mirnejši in ali hočemo svojo prostost samo za obljubo molčečnosti? Jaz sem dober človek, pristavi, in dasi ne ljubim puritancev, pustim, da se jim godi popolna pravica, kakor tudi puritankam, če so lepe. Čujte, prisezite mi na križ, in več ne zahtevam od vas.
,— Na križ! vskliknem, vzravnavši se, kajti pri tem ostudnem glasu sem dobila nazaj vse svoje moči. —- Na križ! Prisegam vara, da mi ne zapre ust nobena obljuba, nobena grožnja, nobena muka. Na križ! Prisegam vam, da vas postavim povsodi na sramotilni kamen kot morilca, kot roparja časti, kot ničvredneža. Na križ! Prisegam, Če se mi posreči priti od vas, da pozovem vse Človeštvo k maščevanju nad vami.
,— Čuvajte se! vsklikne glas s pretečim izrazom, katerega še nisem slišala, imam namreč neko skrajno sredstvo, zapreti vam usta ali vsaj preprečiti, da se vam ne verjame nobena beseda. A poslužim se ga šele v skrajni sili.
, Zbrala sem vse svoje moči, da sem odgovorila s smehom.
»Spoznal je, da mora vladati med nama od zdaj naprej večen boj, boj na Življenje in smrt.
,— Čujte, reče, dovolim vam še današnjo noč in jutrajšnji dan; premislite si: če mi obljubite molčati, vas bode obdajalo bogastvo, spoštovanje in celo čast; če mi bodete grozili, vas obsodim k onečaščenju.
,-— Vi, vskliknem, vi!
,— K večnemu, neizbrisljivemu onečaščenju l
, - Vi! ponovim. — O, povem vam, Felton, smatrala sem ga blaznim.
,— Da, jaz! ponovi.
,— Ah, zarrstite me, mu pravim jaz, pojdite ven, če nočete, da t pred vašimi očmi razbijem glavo ob steni.
,— Dobro, pravi on, vi hočete, torej na svidenje jutri zvečer!
.—-Jutri zvečer! odvrnem jaz, se zgrudim ter pričnem vsled jeze grizti preprogo.'
Felton se nasloni na mobilijo, in miladv spozna z vražjim veseljem, da mu odpove moč morda Še pred koncem povesti.
XXVII. Sredstvo za klasično tragedijo.
Po hipnem molku, katerega izrabi miladv v to, da opazuje mladega moža, ki jo je poslušal, nadaljuje:
,Skoro tri dni nisem niti jedla niti pila; trpela sem strašne muke: večkrat mi je bilo, kakor da tlačijo moje čelo oblaki ter mi zatirajo oči: bila je blaznost.
.Prišel je večer, bila sem tako slaba, da sem omedlela vsak hip, in kolikorkrat sem omedlela, sem se zahvalila Bogu, kajti mislila sem, da moram umreti.
,Tekom jedne teh omedlevic sem začula, kako so se odprla vrata; strah me je vzbudil vnovič k zavesti.
,V spremstvu zakrinkanega moža in zakrinkan tudi sam je vstopil v mojo sobo; toda spoznala sem njegov korak, spoznala njegov glas, spoznala njegov dostojanstveni pojav, ki ga je dalo peklo njegovi osebi v nesrečo človeštva.
, - Torej, mi reče, ali ste sklenila, priseči mi, kar sem zahteval od vas ?
,— Sami ste rekli, da vstrajajo puritanci pri svoji prvi besedi; mojo besedo ste slišali, namreč besedo, da vas bodem zasledovala na zemlji pred sodnim stolom ljudij, v nebesih pred sodnim stolom Boga!
,— Torej vstrajate pri tem ?                              *
i— To prisegam pred Bogom, ki me čuje: ves svet pozovem k pričevanju vašega zločina, in to tako dolgo, da najdem maščevalca.
telesno in Se bolj duševno izmučen stari mož, in" skušal vleči ga na volišče. Je to oni mož, o čegar očetu smo že povedali, da je županovemu očetu jamčil, da si je mogel vzeti na upanje — mernik sirka. Ta mož je sedaj glavno vsled županovih špekulacij priSel skoraj na beraSko palico. A to, vse to Se ni bilo dovolj našemu poštenjaku županu. Ni mu bilo dovolj, da je moža gmotno izkoristil, ne, da mu je izsesal njegove telesne moči, ne, to še ni bilo dovolj, Se dušo mu je hotel iztrgati iz telesa! .Pejte volit, ce ne vas vržemo s hiše* jecal je županov Mihec nad onim revežem in vlekel ga s postelje.
,Ti si moj suženj, zato moraS biti moj z duSo in s telesom« je županova parola in tej paroli se mora vsak njegov dolžnik ukloniti, ce ne gorje mu I V zadnjem času je sicer začel uvidevati, da s tem atrahovanjem ne pride daleč, da doseže le nasprotno od svojega namena, zato je začel ubirati sedaj drugo politiko, politiko prilizovanja. Ce s tem kaj doseže, je zopet drugo vprašanje. Ljudje so spoznali kačo, katera — naj bo Se tako priliznjena - astane vendar zmiraj kača. Radi tega «, tudi pred njo varujejo.
Otnie bi run nvk*.
Imenovanja v Justlčnl službi. — Poleg že naznanjenih imenovanj navajamo Se ta-te: Dež. sodna svetnika v Rovinju dr. Andr. Saucin in dr. A. Verona sta imenovana svetovalcema na deželni oziroma trgovski in pomorski sodniji v Trstu. Sodni tajnik pri tej slednji sodniji Viktor Garzon je imenovan svetovalcem pri isti sodniji. Drž. pravdn. namestnik v Rovinju dr. A. Sbisa in tajnik Jos. Luciani v Trstu sta imenovana svetovalcema. Deželno-sodnimi svetovalci in predstojniki okrajnih sodnij sta imenovana: okrajni sodnik Alojzij Msrtinelli v Poreču in Rihard Paulin v Podgradu. Oba ostaneta na svojih dosedanjih službenih mestih. — Okrajnimi sodniki se imenovani: sodni adjunkti Emil Renčel v Poreču za Gradišče, Ivan Gegnar v Labinju za LoSinj in Maks Čeme v Vbloskem za Erk. Sodnim tajnikom je imenovan okrajni sodnik dr. Marko Gosulich v Losinju za trgovsko in pomorsko sodnijo v Trstu.
Iapltl m učno usposobljene na ljudskih In meščanskih Šolah se prične pri komisiji v Kopru dne 9. maja 11. zjutraj ob 8.
Smrtna kosa, — v* sredo zvečer je izdihnil v Ajdovščini gospod Mihael P e z d i č, tamkajšnji c. kr. poštar. Kratka pa mučna bolezen, pljučnica, je potožila 62 let starega moža v grob. Pokojni Pezdič je služboval v Ajdovščini od leta 1899., kjer je bil povišan v poštarja prvega razreda. Pri poŠti pa je služil že od leta 1862., in sicer v Novem-mestu, na Razdrtem, na Permanih na Ka-stavSčini v Istri, odkoder je prišel leta 1877.
v Solkan, kjer jo služboval 21 let PoStar j Pezdič je bil dober mož, zategadel je bil povsod! priljubljen, kjer je služboval, zlasti je ostal v najlepšem spominu Solkancem izza dolgoletnega službovanja med njimi. lijegova družica v življenju je umrla v letu 1895. v Solkanu. Iz tega zakona sta hči Ljudmila, oraožen* Bratina v Bovcu, pa sin Anton, c. kr postni oficijal v Gorici. Pogreb v Ajdovščini je bil jako lep ter udeležba obilna, kar prav kaže na priljubljenost pokojnega poštarja. Bodi mu blag spomin l Preostalima izrekamo naše iskreno sožalje.
Vinogradnikom. — Prihodnji teden poučeval in razkazoval bodem podpisani v sledeči krajih trtno cepljenje v zeleno: Št. Ferjan v pondeljek ob 8. zjutraj (na pošti), Kojsko v pondeljek ob 4. popoludne (gostil-na Marinič), Šmartno v torek ob 8. zjutraj (Šola), Visnjevik v torek ob 4. popoludne (Šola), Fojana v sredo ob 8. zjutraj (Šola), HruSovlje v sredo ob 4. popoludne (sol*). Medana v četrtek po blagoslovu (Šola), Pod-sabotin v petek ob 8. zjutraj (šola), Pevma v petek ob 4. popoludne (šola), St M*ver v nedeljo po blagoslovu (Sola). Vse vinogradnike gornjih krajev vabim, naj se udeleže pouka. Posebno odrasla mladina naj ne zamudi dane ji prilike, da se izuri v cepljenju. Ce mogoče, naj prinese vsakdo dobro nabru-sen nož s seboj. Obenem s cepljenjem pojasnjeval bodem različna vprašanja, katera stavi labko vsakdo iz vseh kmetijskih panog. Anton Strekelj, potovalni učitelj kmetijstva. Za slovensko vseučilišče.. — Zadnjič smo poročali v razgledu, da se je vrSil na Dunaju lep shod slov. akademikov, na katerem so z nova povzdignili svoje glasove po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Akademik Žerjav je imel o tem naSem perečem vprašanju govor, iz katerega posnemamo to-le: Kolikokrat smo se že zbrali slovenski dijaki, da ponovimo svojo staro zahtevo po slovenski univerzi v Ljubljani, nikdar nismo tega storili pod utisom tako dalekosežaih dogodkov, kakor so se pojavili zadnji čas na dunajski univerzi, se nikdar nismo tega storili tako upravičeno kot danes, saj smo ne-posredno tangirani, ko se nam je ne-le od nemsko-dijaske, ampak tudi od uradne strani dalo čutiti, da nas tu le težko trpe. Začutili smo bridko, da smo tukaj tujci med tujci. Poleg vseh onih stoterih argumentov, s katerimi smo toli in tolikokrat dokazali možnost in upravičenost slov. vseučilišča, nam danes dejstvo, da se nam je namignilo, kje so vrata, polaga zopet na usta vzklik: dajte nam slovensko univerzo v Ljubljani I Zahteva po slov. univerzi po-menja toliko kot kulturno osamosvojitev, korak h kulturni avtonomiji Slovencev. Kot taka je nasprotna centralizmu, naj si bo že nemški ali avstrijski državni, kar je itak navadno eno in isto. Dunajska univerza je bila in je Se danes reprezentant avstr. državnega centralizma. Današnji ustroj vseh avstrijskih uni-
verz, ki so med sabo ločijo le po učnem, uradnem in morda Se po izpraSevalnem jeziku, bistveno pa v ničemer, je rezultat reformne dobe od I. 1849 do 1873, v glavnem po idejah grofa Thuna. Z reformo dunajske univerze je slavil zmago avstrijski centralizem: nikjer narodov, Ie dr ta v a in poleg nje malo avtonomije akad. senata. Reforma je izključila nemlki nacionalizem ravnotako z univerze, kakor vse druge narodnosti. Zgo-govinsko se torej da vse prej dokazati, kot kak nemSko-nacijonalni značaj dunajske univerze na saraodržavnem c. kr. temelju. Moč Slovanov je v tem času zrastla, in z njo upliv na državo, seveda se ne dovolj in sorazmerno. Danes kljub vsem nemškim naporom ni več možno reči,_da mora biti avstrijska vlada^ na vsak način nemška. Ponarodenje dunajske univerze pomeni toliko, kot popolno priznanje v kulturnih zadevah, da so imeli prav oni, ki so od nekdaj zahtevali, naj se ločijo narodi „od mize in postelje*. Mi Slovenci ¦ tem, da opozarjamo na avstnjanstvo in državni značaj dunajske univerze, nočenk zapuščeni prapor avstrijski, ki so ga Nemci vrgli od sebe, s tem vzeti nase. Če danes mi nekdanjega centralizma sad, to je anacio-nalizem in c. kr. temelj dunajske univerze branimo, ne delamo tega morda iz samega antagonizma proti Nemcem, ampak, ker smo v silobranu. Zgrabiti smo morali za srsd-, sivo, ki ga drugače nočemo jemati v roke, i a dovoljeno nam je, ker nam gre za kožo. Danes zahtevamo slovensko univerzo, dokler je pa ne dobimo, pa najdoslednejsi anacio-nalizem dunajske univerze, iz katerega sledi za nas popolna enakoveljavnost na njenih tieb. Mi bomo ovirali razvoj dunajske c. kr. avstrijske univerze v nemSkonarodno univerzo, dokler se ne izpolni nas ceterura censeo: univerza v Ljubljani. Že sto let se oglasa Slovenec, naj se mu da univerza. 7 zadnjih 50 letih je sorazmerno veliko izvršil, ko je stopil z uspehom med kulturne narode. Slovenskih višjih gimnazij Se ni. Malo več volje pri vladi, Se bolj pa malo več delavnosti na slovenski strani, in ta nedostatek je brž odpravljen. NaS narodni, kulturni pa tudi državni interes, dalje interes vseh onih, ki jih prenapolnjenje dunajske univerze ovira pri Študijah, torej potreba razbremenitve — vse to govori za slov. univerzo.
Narod slovenski potrebuje univerzo v Ljubljani, da povzdigne svojo kulturo, da si dobi zmožnih uradnikov, da mu ne bodo sinovi nosili milijonov drugam, nazaj pa prinesli tujinstva. Prepričani smo, da bi grešili na jugoslovanstvo, če bi pritrdili besedam, ki jih je rektor Escherich poSepeta! hrvatskim dijakom, da nimajo oni, kakor je čiial v nekem hrvatskem listu, interesa na univerzi v Ljubljani. Zavrnili so ga s poudarjanjem reciprocitete naSih interesov. Pre-dno končam in predložim resolucijo, povem Se nekaj, kar se Specijelno tiče slovenskega dijaštva. Vedno smo bili navdušeni bojevniki za slov. univerzo. Poleg manifestacije moremo
zanjo narediti se nekaj jako realnega. Če se nafii želji ugodi, in to mora priti prej ali slej, se moramo pripraviti,da zasedemo vseučilišče z domačimi izvežbanimi močmi. Tu je prilika, delati za univerzo: temelj Studirajmo, da se moremo kje usposobiti za docente in smo pripravljeni za ljubljansko univerzo. Naj je naSa politična moč le tako mala, in naj so Slovenci gmotno Se tako slabi, za taka koristna, resna in dalekosežna prizadevanja bomo lahko našli pomoči. To bo poleg nalih manifestacij najboljša pot, po kateri more dijak v veliki meri si pridobiti zaslug za prvo in najvišjo zahtevo Slovencev: za slovensko univerzo v Ljubljani.
Katoliški  duhovnik   dal  pokopati
človeka kakor paav-----V Marijacelji nad
Kanalom ob meji je Sel kmet Anton Znidar-čič dne 21. pr. m. iz hiSe. Ker ga le ni bilo nazaj, so Sli gledat za njim ter so ga našli obešenega na drevu. Ni znano, kake okoliščine so gnale ubogega mola v smrt, čuje pa se tudi glas, da je bil malce zmelan. Ali kratko rečeno: pravi vzrok nam se ni znan. Da je pa gnalo kaj posebnega Znidarčiča do tcg>, da se je obesil, to je gotovo. Bog ve, kaj je bilo, Bog ve, koliko je trpel, predno si je vzel življenje* Ko so naznanili duhov« niku, ki pastiruje v marijaceljski iupaniji ter včasih sliši na ime Šmid, včasih pa na nobeno, se je baje obrnil na nadškofijski or-dinarijat v Gorici radi pogreba. Ordinarijat je rekel, da se ga ne sine cerkveno pokopati, ali da se ga mora zakopati v zemlji na pokopališču, to pa je samo ob sebi umevno. Ali kaj je storit ta vestni duSoi pastir? Dal je pokopati nesrečnega moža izven pokopališča kakor psa. Pozneje je prišlo to, kakor se nam poroča, do uSes politične oblasti, ki se je začela brigati za to reč. N6, 23. pr. m. je bil .pogreb", ko so vrgli Znidarcica v jamo izven pokopališča, ker pa je prišlo Se neko pisanje iz ordinarijata pa ker je Cula o tem slučaju tudi politična oblast, je dal nune Šmid izkopati reveža ter ga zakopati na pc Kopališču dne 26. pr. m. — Tako ravnanje je zopet neCuvono ter se obsoja samo po sebi. Kaj pa politična oblast? Kako je pač prišlo do tega, da so sploh prvotno pokopali nesrečnika izven pokopališča? Sodimo, da bi bila morala vendar biti obveščena o nakanah nunčevih, ko je dal izkopati jamd izven pokopališča. Ali tako slabo funkcijonira njen aparat, da ne izve takih rečij pravočasno? Pa tudi sedaj mora kaj storiti, kajti dejstvo je, da je bil oni mož zakopan izven pokopališči toječi veljavni zakoni pa tega ne dopi: , in politična oblast je poklicana, da čuva nad njimi, da se izvršujejo. Kdor greSi proti zakonom, mora biti kaznovan, pa če je prav katoliški duhovnik! In to, kar so začenjali uganjati z mrtvimi, nad katerimi nimajo oni nikake sodbe, presega že vse meje. Eksemplaričnega postopanja proti njim je treba, kajti takega (Dalje v prilogi.)
,— Vi ste prostitutka, pravi z zvenečim glasom, in imate pretrpeti kazen prostitutke! Zaznanomava v očeh sveta, katerega kličete, se potrudite, dokazati temu svetu, da niste niti grešnica niti blazna.
,— Nato se obrne k možu, ki ga je spremljal, ter reče:
,— Sabelj, izvrši svojo dolžnosti*
>0, njegovo ime, njegovo ime !« vsklikne Felton, »Povejte mi njegovo ime!«
,Kljub mojemu kričanju, kljub mojemu upiranju — kajti pričela sem umevati, da gre pri meni za kaj britkejšega nego smrt — me pograbi nato rabelj, vrže na tla, in dušeča se vsled ihtenja, skoro brez zavesti, kličoč Boga, ki me ni g&Sal, sem vsled bolesti in sramote naenkrat silno kriknila: žareč ogenj, rudeče lezo, železo rablja se je dotaknilo moje rame.'
Felton^ žaru jove.
»Vidite/ pravi miladv, dvignivši se z veličanstvom kraljice, , vidite, Felton, kako se je izumilo za mlado, čisto deklico, ki je bila kljub temu žrtev brutalnosti doeraca, novo mučeništvo. Učite se na tem spoznavati1 srca ijudij in ne pustite se jim od zdaj naprej tako lakko izrabljati za orodje njihovega nepravičnega maščevanja.
,Hitro odpne miladv svojo obleko, raztrga batist, ki je zakrival njene prsi, in zarudela vsled umetne jeze in hlinjene sramežljivosti, pokaže mlademu možu neizbrisljivo znamenje, ki je onečaščevalo to tako lepo ramo.'
»Toda,« vsklikne Felton, *to, kar vidim, je lilija !<
,In baš to je najnesramnejše,' odvrne miladv. ,2a znamenje, katero bi mi vžgal angleški pečat, bi bilo vendar vedno treba imenovati sodišče, katero me je obsodilo k temu; mogla bi bila izdati poziv na vsa
sodišča. Toda znak Francije!... Ah, na ta način, na ta način sem res zaznamovana!'
To je bilo za Feltona preveč.
Bled, nepremičen, uničen od tega strašnega razkritja, oslepljen od nadčloveške lepote te ženske, ki se je razkrila pred njim z brezstidnostjo, katera se je zdela njemu vzvišena, pade končno pred njo na kolena, kakor so delali prvi kristjani pred onimi čistimi in svetimi mučenei, katere je prepustilo preganjanje cesarjev v cirkusu krvoločnosti ljudskih množic. Oskrumba je izginila, ostala je samo lepota.
»Oprostite, oprostite!« reče Felton. »Ah, oprostite !« —
Miladv je čitala v njegovih očeh: »Ljubezen, ljubezen!«
»Kaj naj oprostim?« vpraša ona.
»Oprostite, da sem se pridružil vašim preganjalcem.«
Milady mu poda roko.
»Tako lepa, tako mlada!« vsklikne Felton ter prične poljubljati to roko.
Miladv se ozre vanj z jednim onih pogledov, ki izpremene sužnja v kralja.
Felton je bil puritanec: izpusti torej reko te ženske, da bi poljubljal njene noge.
Ni je več ljubil, ampak že oboževal.
Takoj ko je prešla ta kriza, takoj ko se je zdelo, da jo dobila miladv nazaj svojo hladnokrvnost, katere ni nikdar izgubila; takoj ko je začutil Felton, da so skriti pod zastorom čistosti oni zakladi ljubezni, kateri so se mu prikrivali, samo da bi tem bolj hrepenel po njih, pravi;
»Ah, zdaj vas Imam vprašati samo Še jedno, namreč po imenu vašega resničnega rablja, kajti za me živi samo jeden; drugi je bil samo orodje.«
,Kako, brat!' vsklikne miladv; .moram ti ga šele imenovati, in ti ga nisi uganil sam?'
»Kako!« odvrne Felton. On!... Vedno on!... Zopet on! Kako! Resnični krivec...«
,Pravi krivec,' pravi miladv, ,je opustoševalec Anglije, preganjalec pravovernikov, ničvredni zapelji vec tako mnogih žena, oni, ki pusti, da se po pljub-nosti njegovega srca preliva na Angleškem toliko nedolžne krvi, oni, ki Čuva danes protestante ter jih jutri izda../
»Buckingham! To je torej Buckingham!« vsklikne Felton ves H sebe.
Miladv si zakrije obraz z rokami, kakor bi ne mogla prenašati sramote, katere zavest je vzbudilo v njej to ime.
»Buckingham, rabelj tega angeljskega bi tj a, < vsklikne Felton. »In ti ga nisi ubil s svojo p*relo, moj Bog! Ti si ga pustil nam vsem v pogubo ddltfiega, čaščenega in močnega!«
,Bog zapusti onega, ki se zapusti sam,« pravi miladv.
»On torej hoče, da zadene njegovo glavo kazen, odločena prokletim!« nadaljuje Felton z rastočo razburjenostjo; »on torej hoče, da ga kaznuje mesto božje pravičnosti Človeško maščevanje!«
.Ljudje se ga boje in mu prizanašajo.'
»O,« pravi Felton, »jaz se ga ne bojim in jaz mu ne prizanesem...«
Miladvna duša se je kopala v peklenski radosti.
»Toda kako se je zapletel v vse to lord Winter, moj pokrovitelj  moj oče?« vpraša Felton.
,PosluSajte me, Felton,' odvrne miladv, ,poleg ničvrednih in bednih Ijudij živijo Še vedno velike in plemenito narave. Imela sem Ienina, moža, katerega sem ljubila in kateri je ljubil mene; srce, kakor je
Prilofla „SoCt" it. 31. i te 7. aaja 1904.
poCenjanja nikakor nismo voljni veC prenašati. To je že Škandal, da mu ga ni para. Rje pa zasluži on biti pokopan, on, katoliški duhovnik Sraid s s svojo Široko kosmato vestjo ?! Naj malce premišljuje o tem, in če ne pride do pravega zaključka, mu lahko pomagamo mi, saj poznamo tega Čednega popa od mnogih stranij 1
Bralno in pevsko društvo v Brjah priredi, kakor je bilo že naznanjeno, slavnost razvitja zastave dne 5. junija t f. Sedaj razpošilja društvo vabila do drugih društev, katera naj bi se ako mogoče z zastavami udeležila slavnosti. Odbrani veselični* ofttek se vrlo trudi, dr hi bilo tse čim popolnejše. J^rftfe „Mtove_**-. bo vrSilo na prostem blizu Kasovelj, drugi del veselic* namreč ples pa v veliki dvorani v Kasovljah, katero je gospa Terpinova blagodusno odstopila zh ta dan društvu brezplačno, N»tar jcneji program objavimo pozneje. Z inaSamo se na veliko vdeležbo, ker so sedaj po naši lepi Vipavski pse ugodne vezne zveze. Priporočil« je vredno, da se udeleži take slavnosti obilo občinstva od vseh stranij, kajti taka slavnost na deželi je velikega vsestranskega pomena. Obrtno nad. 5ola aa aldarje v Rentah je imela 1. maja 1.1. sklep Sol. leta, združen z razstavo izdelkov. Slavnost so počastili gg. c. kr. vladni svetnik G, Heakjr, nadzornik obrtnih so), c. kr. nadzornik F. Finžger, c, svetnik Fr. Vodopivec in mnogo gg. profesorjev učiteljišča, gimnazije in realke in mnogo domačega občinstva in druge gospode.
Ob 3l/t je otvorit voditelj g. R. Vt-žintin slavnost s kratkim nagovorom ter poročal o stanju Šole v min. letu. Šola ima 3 razrede in tri učitelje. Šolo je obiskovalo 57 učencev, 39 domačinov in 18 iz drugih krajev v starostni dobi 14—18 let. Odlikovanih je bilo 18 učencev, Po voditeljevem poročilu je povzel besedo c, kr, okr. Sol, nadzornik, kt je v daljšem govoru pohvalil učitelje in učence na doseženih vspelrh ter jih unemal do čedalje večje pridnosti tudi kada* izstopijo ter začno pridobljeno si spretnost praktično izvrševati. Na poziv gosp. govornika so zbrani zaklicali aslava" njega Veličanstvu, nakar se je s cesarsko pesnijo za-ktjučil oftcijeln! del.
Navzoči so potem ogledovali razstavljene izdelke ter se teraževalt o njih jako laskavo. Vsak je zapustil dvorano z utisom, da zidarska šola imenitno napreduje ter da je velike r XnosU za strokovno izobrazbo.
?o ogledovanju se je zače la prosta zabava v dvorani g. R. Žnidarčič«, pri kateri so sodelovali člani atamburaSkega in pevskega društvi .Svoboda*.
Na Vipavski leleintel se uvedejo s 1. junijem vozne karte s 6. in li-me3ečno veljavo. — Natančneje določila je možno do-znati na obratnem vodstvu v Ajdovščini, na vseh postajah železnice Gorica-Ajdovščina i * pri načelniku postaje v G rici.
. ŽelMsnlškl stroj zadel t dva vagona v bližini Tržita. — V sredo zvečer je bil strašansk vitar. Ta vihar je pognal v tek s postaje v Tržiču tri železniške vozove, ki so drdrali proti Nabrežini. V istem času je Sel Železniški stroj iz Nabrežina v Tržič ter zadel kaka dva kilometra od Tržiča na vozove. Dva sla se zrušila, tretji je skočil iz tira. Stroj^e*3^^o*kQdovi»ltl#4ieznatn«iJ8rzovlak iz Trsta ob 8.40 se je moral, obveščen o tem, umakniti do Bivia ter počakati tamkaj vlaka, ki odide iz Gorice ob 849, da je mogel potem iti po istem tiru, ker po drugem niJbilo. mogoče. Prišel je v Gorico z zamudo d*eh ur,
800.000_ ssrdel so ujeli ribiči v Gra-dežu tekom dneva 3. t. m. Ker vsega tega bog tega lova ne morejo spraviti v delo v tamk-MSnjib treh tovarnah, so poslali 200.000 sardel v tovarno v Istro.                                j
Padel  Iz prvega nadstropja. — V
Mrtek popoludne je prijela božjast 18-letnega J »sipa Pavlina v Dolgi ulici, ko se je nahajat na hodniku prvega nadstropja. Padel je na dvorišče ter si zlomil desno nogo. V težkem stanju so ga prenesli v bolnišnico.
Ii Tržiča poročajo, da je odnesla nevihta v sredo po noči kakih dvajset ribiških čolnov ter jih raztresla in raznesla po morju kdo ve karo. Ne ve se, če se je zgodila kaka nesreča.
Živinski trg. — Ker bo prihodnji četrtek praznik, odpade na ta dan živinski trg, ki pa se bo vrSil nastopni dan v petek 13. t. m.
Hoda nevihta je besnela v sredo zvečer nad Gorico, okolico in tudi drugod! po naši deželi, kakor nam poročajo. Padala je vmes tudi toča in sneg je Sel. (hven je bil bel in sn*g je segel daleč doli proti dolini. Nevihta je provzročila tuintam Škode na hišah, na drevju in njivah, v Gorici je ropo-rala zlasti po telefonih. Okoli 25 tekfoničnih postaj ni imelo v četrtek zveze, Ali vse se je hitro popravilo.
Padel med kamenje. — 14 letni Jos. Gruden iz Senipaske občine dela pri gradnji železnici blizu Dolgenjive. Pri delu je padel med kamenje Jer ae močao poškodoval na d' vnem očesu in po telesu, da so ga morati priviti y tukajšnjo bolnišnico.
Vol poginil na centi. — V četrtek popoldne je gnal neki R. Maslen po TržaSki nesli v Gorico dva vola. V bližini domobranske vojašnico je en vol kar nenadoma padel na tla ter ostal mrtev. Živinozdravnik je konstatiral, da je poginila žival za neko nevarno boleznijo (anthnx.)
Tešek kamen je padel na M. Brajdo, delavca pri železnici v Solkanu ter ga poškodoval po telesu in po levi nogi tako, da so gi morati pripeljati v Gorico v bolnišnico.
Kolesar podrl žensko. — Na Starem-(rgu je podrl na tla neki mlad kolesar neko 26 letno omoženo Briko, in sicer ko je zavila
s Stolnega trga na Stari trg. Sicer je zvonil, ali ker je bilo dosti vozov in ljudij, ona naj-brže ni Cula, pa je padla na tla pod kolesom. Dva redarja sta jej hitro priskočila na pomoč, na kar so jo spravili v žensko bolnišnico. Tožila je, da čuti bolečine v .i. Treba vedeti, da bo čez mesec dnij mati. Popoludne je sla domov.
Iz rosni trg. — Ker obeta biti letošnji izvoz jako velik ter je bil prostor, določen za izvozni trg, že dosedaj pretesen, se je obrnil tukajšnji magistrat do vojaške oblasti, da bi mu odstopila kos zemljišča, spadajo-čega k provijantnemu magazinu, da se tako razširi izvozni trg ter opomore nedostatkom
Prve smokilce In češnjeuni trgn,^— V sredo so prinesli na trg v Gorico prve smokvice in čeSnje. Snsokvice so prodajali po 4 K kilo.
Otrok padel t« drugega nadstropja.
-- V Tržiču je padel 3-letni ofrok Ivan Pi-činjak skozi okno iz drugega nadstropja. Ko je bila mati v kuhinji, je otrok odprl okno ter gledal na trg, pri tem pa je prišel ob ravnotežje ter padel skozi okno kakih 8 m globoko. Otrok je pobit in polomljen, ali baje mu vendar rešijo življenje.
Vprašanje staroslovenskega bogoslužja. — Te dni se imajo sniti, kakor poročajo razni listi, Škofje iz naših južnih dežel na posvetovanje v Zagrebu, na katerem imajo prt tresti vprašanje staroslovenskega bogoslužja ter o tem poročati v Rim. — Ce pomislimo na razna imena med škofi pa ta klerikalna stremljenja, ki se pojavljajo na jugu v vedno večji meri, potem že skoro lahko rečemo, kak da bo izid tega posvetovanja. Ali vendarle počakajmo poročili
K prvemu majnlku na Vipavski žo-
loznlol. — Gledč na notico pod tem zaglav-jem v zadnji številki smo se Se točneje informirali o stveri ter se prepričali, da glavni krivec na odstranitvi slovenskih zastav je bil postajenačelnik, znan pangerman. Policija je Sla gori, ali ni vedela točno, za kaj gre, ker je bilo telefonično pozvanje prikrojeno tako, da se ni dalo spoznati, kaj se pravzaprav godi na kolodvoru. Zaslave so odstranili, na pritisk postajenačelnika, ker baje po opravilniku ne sme bili na vlaku takih rečij, ki bi vedle lahko do napačnih signalov. Zastavice so bile b*je tako velike, kakor rudeči signali ter ae je moglo od daleč videti beloinrudeče kakor signali in bi se utegnila vsled napačnega tolmačenja pripetiti celo kaka nesreča. Tudi je na kolodvoru prostor za promet nedosta-ten, pa nedelja je bila in prvi maj z obilim prometom. Tako sodijo na postaji pa na policiji. Mi to beležimo, da se čuje glas z več stranij ter da spozna naše občinstvo, kak duh vcie zlasti na goriškem kolodvoru. Zaključek je le-ta, da ako bi se ne bil .vstrasii« postajenačelnik .ruskih zastav", potem bi se ne bilo zgodilo nič, tako pa so naSli nevarnosti, in na kolodvoru niso
smele vihrati slov. zastave. Ali gori navedeno nase sporočilo kaj spremeni ali nič, o tem si lahko napravi sodbo vsak sam.
Nesreča. — Na Kočni pri Dobrovi je vžigae LudovikStravsiz Gerknega ravnal s krampom tako neprevidno, da je eksplodirala dinamitna mina. Stravs je smrtnone-varno poškodovan, povrh so pa ranjeni še trije drugi delavci.
Nesreča na morju. — Jednojarbolna barka »Benvenuto«, lastnina Petra Fidau, je odplula v sreč j ob 1. uri in pol iz ustja reke Tagliamento ( v Furlaniji), noseča v Milje 30 tonelat peska. Ko je začel divjati vihar, je bila barka že pri takozvani Tanki osti (Punta sottile). Vihar je vedno naraščal, morje je postajalo vedno groznejše, in v tej besnosti elementov se je »Benvenuto* nagnil na eno stran. Krmilo mu ni služilo več. Tako nagnjena je barka Se nekoliko časa plovila ob bregu, a slednjič jo je valovje zagnalp na obrežno plitvino poleg ladjedelnice pri Sv. Roku v Trstu, kjer se je pogreznila. Na barki so bili trije mornarji in lastnik Peter Fidau. Da si rešijo življenje, so splezali po vrveh jedinega jarbola ter začeli na vse grlo upiti klicaje na pomoč, Slednjič so slišali njih vpitje v neki bližni hiši, A predno je mogla prihiteti ubogim mornarjem pomoč, je prešlo dokaj časa. Mej tem so se pa Štirje reveži krčevito držali za vrvi. Antonu Grego-retti iz Gradeža je zmanjkala moč; roki, trudni, otrpnjeni, zmrzli ste se mu odprle, spustivsi vrv, za katero se je držal, in padel je v morje, kjer je nesrečno poginil. Malo za tem je pa priSel čoln pomorske oblasti iz Milj s pristaniSčnimi pazniki (piloti), kateri so one tri preživele mornarje rešili iz njih skrajno nevarnega položaja.
»Društvo aa podporo rokodelcev v Ajdovščini" vabi na slavnost 25.•letnice obstanka in blagoslovljena prenovljene društvene zastave, ki se bo vrBila v nedeljo dne 15. t. m. Vspored: 1. Ob 8. uri zjutraj se zberejo udje v društveni sobi. 2. Ob 8. in pol uri se podajo udje v župno cerkev, kjer se bo blagoslovilo zastavo. 3. Ob 9. uri pojde društvo pes z zastavo in godbo na čelu v cerkev Matere Božje v Logu. 4. Ob 10. uri se udeleži tam sv. maSe z zahvalno pesmijo. 5. Po sv. masi v istem redu zopet v društveno dvorano. 6. Ob 3. uri popoldne se poda društvo z zastavo in godbo na vrt g. Ivana Ša-pla v Šturijah, kjer bode prosta zabava s slavnostnim govorom, petjem in godbo. 7. Ob 8. uri zvečer bakljada in obhodniea pc Šturijah in Ajdovščini, ter sprejem zastave v društveno sobo. K obilni udeležbi najuljUdoeje vabi odbor. V slučaju slabega vremena, se vrši sv. maša v Ajdovščini in prosta zabava v notranjih prostorih g. šapla.
Javen ples priredijo fantje v šempo-laju dne 12. maja t. L na dvorišču gostilne Josipa ZidariC. Pri plesu svira veteranska' godba iz Mavhinj, broječa 20 mož. Vsak komad 20 vin.
vaše, Felton, moža, kakor vi. Sla sem k njemu in mu vse povedala; poznal me jo ter ni dvomil niti treno-tek. Bil je odličen moi, ki je dosdgal Buckinghama v vsakem oziru. Rekel ni ničesar, samo opasal je svoj med, zavil se v svoj plašč ter šel v Buckinghamovo palačo.'
=Da, da,« pravi Felton, »razumem, dasi se nad take ljudi no sme iti z mečem, ampak z bodalcem.«
.Buckingham je odpotoval dan preje kot poslanec na Špansko. Imel je snubiti za kralja Karola I., ki je bil tedaj seveda Me princ vraleški, roko in-fantinje. Moj ženin se je vrnil,
,— Čujle, mi reče, ta mol je odpotoval ter torej ušel za trenotek mojemu maščevanju. Med tem se nočeva poročiti, kakor je bilo določeuo prej, in potem prepustite lordu Winterju, ohraniti čast svojo in svoje lene.*
»Lordu Winterjtt!c vsklikne B^elton.
,Da»* pravi miladv, ,lordu Winterju, in zdaj razumete vse, ali ni res ? Buckingham je bil odsoten skoro jedno leto. Osem dnij pred njegovim prihodom je naenkrat umrl lord Winter ter me zapustil kot svojega jedinega dediča. Od kod je prišel udarec? Bog, ki ve vse, ve gotovo tudi to; jaz ne dolžini nikogar...*
»O, kakšno brazdno, kakšno brezdno!« reče Felton.
,Lord Winter je umrl, ne da bi kaj povedal dvojemu bratu. Strašna skrivnost je imela ostati vsem skrita, dokler ne zadene kakor blisk glave krivca. Vaš pokrovitelj je gledal poroko svojega starejšega brata z mlado deklico brez preranoženja le z nevoljo. Spoznala Sem, da v Človeku, ki so ga varali njegovi načrti glede dedščine, ne morem pričakovati pomočnika, Preselila sem, se na Francosko, odločena, ostati tam ves čas svojega ostalega življenja.  Toda moje
premoženje jo bilo na Angleškem. Ker je preprečila vojna ves promet, mi je manjkalo vsega; to me je prisililo, da sem se vrnila semkaj; pred šestimi dnevi sem se Izkrcala v Portsmouthu.'
»Torej ?« pravi Felton.
»Torej, Buckingham je izvedel Bkoro gotovo za moj povratek, govoril z lordom Winterjem, ki me je sovražil že tako, ter mu rekel, da je njegova svakinja prostitutka, zaznamovana ženska. Čistega in odličnega glasu mojega soproga ni bilo več, da bi me branil. Lord Winter je verjel, kar se mu je povedalo, in sicer ttm lažje, ker je imel dobiček od tega, da je verjel. Dal me je zgrabiti, pripeljati semkaj ter me izročil vtšemu varstvu. Ostalo vam je znano: pojutranjem me pošlje v prognanstvo, pojutranjem &e pahne v občestvo oskrunjenih. O, načrt je izvrsten ! Spletka je izborna, "m moja čast tega ne preživi. Zdaj pač vi-{ , Felton, da moram umreti; Felton, dajte mi ta nož!«
In pri teh besedah omahne miladv, kakor bi bile izčrpane vse njene moči, slabotna in onemogla v roke mladega častnika, ki jo vjame, pijan ljubezni, jeze in nepoznanega razkošja, ter jo pritisne z radostjo na svoje srce, zgražajo se pri dihanju teh tako lepih ust, popolnoma v oblasti ljubezni pri dotikanju teh tako dvigajočih se nedrij.
»Ne, ne,« pravi; »ne, ti bodeš živela v časti in Čistosti, ti bodeš Živela, da bodeš triumfirala nad svojimi sovražniki,«
Miladv ga potisne z roko lahko na stran, dočim ga vleče s svojim pogledom na se. Toda zdaj jo potegne Felton na se, častS jo kakor, božanstvo.
»O, smrt, smrt!« pravi ona s svojim hlinjenim glasom in zaprtimi očmi, »o, rajše smrt nego sramoto!
Felton, brat moj, prijatelj moj, rotim te, daj mi ta nož!«
»Ne,« vsklikne Felton, »ti bodeš živela in ti bodeš živela maščevana!«
»Felton, jaz onesrečujem vse, kar me obdaja ! Zapusti me, Felton, pusti me umreti!«
»Potem umrjeva skupaj!« vsklikne on, pritiskajo svo;o ustnice na ustnice jetnice.
V tem hipu potrka nekdo večkrat na vrata; to pot ga miladv res potisne od sebe.
»Čuj,« reče, »poslušali so naju, zdaj prihajajo! Ce je tako, sva izgubljena!«
»Ne,« pravi Felton, »straža me opozarja, da prihaja ronda,«
»Potem hiti k vratom ter jih odpri sam.«
Felton uboga; ta ženska je bila že vsa njegova misol, vsa njegova duša.
Pred seboj je imel podčastnika, ki je načeljeval patrulji.
»Torej kaj je?« vpraša mlf ii poročnik.
»Rekli ste mi, če bodem slišal klicati na pomoč, naj odprem vrata,« pravi vojak, »toda pozabili ste mi pustiti ključ; vsekakor sem slišal klicati, ali nisem vedel, kaj ste rekli. Hotel sem odpreti vrata, ki so bila pa zaklenjena od znotraj, in poklical sem podčastnika.«
»In jaz sem tukaj!« pravi podčastnik.
Felton je stal pred njim zmeden, skoro kakor blazen, in ni našel nobene besede.
Miladv spozna, da mu mora pomagati ona; po-hitevši k mizi, zgrabi nož, katerega^ je pustil tam Felton, ter reče:
»In s kako pravico se mi hoče braniti umreti?«
»Veliki Bog!« vsklikne Felton, ko zagleda, kako se lesketa nož v njeni*roki.                 (Dalje pride.)
Interpelacijo radi konsumnlh dni- j Ster so vložili dunajski krščanski socialci dr. Weisskirchner, dr. Pattai, Axmann, dr. Gess-mann, Liechtenstein, dr. Scheicher i. dr. v državnem zboru v seji dote 3. t. 1. V tej interpelaciji naglašajo, da so neštevilna kon-sunvja društva ne samo konkurenčna podjetja malim obrtnikom, temveč da naravnost uničujejo malo obrtništvo, Raditega zahtevajo interpelantje, da trgovski minister predloži zakon, s kojim naj se kon-sasma društva omejijo, oziroma sploh prepovedo.
Kaj pravi*, -mu slov. klerikalna stranka, katere kos življenja so prav konsumi in sliCna društva?! Od napredne strani se razkrinkuje to strašno igospodar3ko* poCetje klerikalcev, po sodnih dvoranah se izreka uničevalno sodbo o katoliški gospodarski organizaciji, sedaj so prišli pa Se dunajski krse. socialci, ki zadostno obsojajo ničvredno delo klerikalcev na gospodarskem polju. Polagoma menda le sprevidi vsakdo, kako pogubonosna našemu trgovstvu in obrtništvu pa kmetom je klerikalna gospodarska politika!
,\ Imenu brezmadežue Device Muri je".... se zahvaljuje kapucinski pater Vili-bald, katehet v »Šol. Domu«, dobrotnikom, ki so mu pomagali postaviti v ,S. d." kip Matere Božje. Ne bomo razpravljali, Ce je prav neobhodno potreben ta kip v »S. d.* ter Ce bi ne bili lahko v boljše s vrhe porabili potrošeno lepo svoto denarja, tu nas zanima v prvi vrsti dejstvo, da nastopa kapu-cin kot nekak zastopnik Device Marije ter govori v njenem imenu. Ali se mu je morda prikazala kakor grgarski Uršiki ter mu dala pooblastilo, govorit! v njenem imenu?! Nekaj paC mora biti. Ali je pa pater Vili-bald le usiljiv kurator Device Marije?! Ali se je kar tako osmelil, govoriti v njenem imenu? Bomo videli. Ako bo molčal, potem se je vsilil za kuratorja; drugače pa nam razloži, kako stoji v zvezi z Materjo Božjo, in mi kot verni kristijani mu bomo morali verovati.
Pevsko In glasbeno društvo naznanja, da bode vaja ženskega zbora v ponedeljek od 6—7 ure zvečer v Soli, v torek bode mešan zbor v telovadnici. Prva vaja z orkestrom bode t sredo v dvorani Dreher-jevi točno ob 8. uri; druga vaja je spet v petek  istoiam tudi z  orkestrom.  Prosi  so
Vojaški nabor. — 4. maja: Anhovo, Ajba, BanjSice, Lokovec; priglašenih 103, potrjenih 19, 10 v nadomestn. res.
5. maja: Avče, Deskle, Ročinj, Kal, Bate; 125 priglašenih, potrjeni 18, I- v re~ servo; prigl. 7 ptujcev, 3 potrjeni.
Nesreča t rudniku t Logu. — Dne 5. t, m. je ponesrečil v tem rudniku Matija Kravanja, 25 let star, edini sin bovškega sta-rašine Eravanja. Prijel je za žico električnega toka ter ostal takoj' mrtev. Tovariš ga je moral odbiti od toka z dolgim polenom. Naš poročevalec vpraša prizadete, ali bode Se vedno žica odprta?
Porotne obravnave. — Doslej so določene 3 obravnave, in sicer proti Fabr. Gecchini radi goljufije, proti V. Peniču radi težke telesne poškodbe in proti Jak. Stano-nikovi radi poneverjenja.
Cerkven tat. — V Gradišču ob Soči se je bil priklatil v vikarijatsko cerkev neki tat, ki je pa je odšel praznih rok, ker so bili baš poprej izpraznili nabiralnike milodarov. Šel je v Romans, kjer je ouprl dva nabiralnika. Ali tu ga je zapazila neka ženska pa ga je naznanila obč. redarju. Tat pravi, da se imenuje Anton Trinajstič ter da je doma z Voloskega.
Na ribjem trgu je bila okradena včeraj stara žena Magdalena Konjedic, in sicer jej je ukradel neznan tat 31 K.
Ponesrečil pri dela* •— 50 letni Val. Tel iz kraljestva je padel, ko je praznil ma-terijal iz voza pri delu na boh. železnici blizu Plavij, tako nesrečno, da se je nevarno potolkel po prsih ter je tudi po drugem životu pobit. Prenesli so ga v Gorico v bolnišnico.
Bralno društvo •Jubilej" v tfayhin-Jah vabi na veliko veselico s plesom, katero priredi v nedeljo 15. maja ob 3. uri pop. na krasno odičenetn dvorišču g. Iv. Terčona s sodelovanjem pevskega zbora pod vodstvom g. učitelja Viktorja Škof. Vspored je jako bogat — Pri ples« svira domača veteranska godba. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Javni ples priredijo fantje v Skopem dne 15. maja t. 1. v gostilni Ivana Živic.
Iapred sodnlje. — Santo Makor iz Ogleja je bil obtožen žaijenja Veličanstva ter zaničevanja vojaške obleke. Prve obtožbe je bii oproščen, glede druge pa je dobil mesec zapora. Obravnava se je vrtila pri zaprtih durih.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni.
Proti protlnu In revmatlzmu, na kateri bolezni trpi na tisoče ljudij ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta.
Napačno prebadanje Je Tarok mnogih bolezni. — Stalao uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!     1
Prispevki
¦a aastavo   .Go r lšk egs So k ol a"
in novo telovadnico. (Dalje.)
Doslej so darovali: Gosp. Oskar GabrSček, drž. posl.,
Tolmin.........K    50 —
,    Ivan Golja, fin. svetnik v po-,
koju, Gorica .......»    30*—
.    Ferd. Seidl, prof.  v Gorici  »    20'— »    Ivan Bednafik, Gorica, nabral
v veseli družbi med orožniki
zadnjega aprila......,    10.—
»    Saunig & Dekleva, Gorica . »    10*—
»    Ivan Hausner. Gorica ...»    10*—
»    J. Znideršič, prof., Gorica . ,    10'—
N. N., Gorica......»      5'—
,    Josip Kutin, trgovec, Gorica »      5.— ,    Martin Poveraj, kroj. mojster,
Gorica.........»      5*—
,    Jikob Šuligoj, urar. Gorica . ,      5— »    Emil Kavčič, pisarn, vodja v
dež. hip. banki, Gorica   . . »      5*—
,    Josip Zornik, trgovec v Gorici »      5.—
,    Gabrijel Devetak, Kobarid  . »      5'—
N. N., Gorica......»      5*—
»    Dominik Puc, odvetn. koncip,,
Gorica.........»      5-—
,    Anton Savnik, velep., Bilje . »      5*— »    Vekoslav Lokar, Ajdovščina . ,      5*—-,,    Jakob Maraž, Vrtojba ...»     5'— a    Ant Monari pl. Neufeld, Župan, Sempas....... »      4*—
»    F. KovačiC, Gorica, .....      4*—
Neimenovan, Gorica. . . . »     4-—
Gca.   Savica, Gorica   .......      4*—
Gosp. M. Rutar, sodni svet., Gorica »     4*—
»    Ante, trgovec, Gorica ....      3*—
„    Jakob Gril, pek. mojster, Go-,,      3-—
rica    ........• • »      3-—
.Tarok", Gorica.....,      3*~
-'-„    Lucijarr Kovačič, Sv. Lucija . ,      3'— ,    Karol Favetti, c. kr. davkar,
Sežana.........,      3'~-
,    Fran Vidmar, c. kr. avskul-
tant, Gorica ........      250
,    Josip Orel, naduč., Prvačina ,      %'—
.    Miha Potočnik, pečar, Gorica ,      2*—
,     Mihael Malik, trg., Ajdovščina ,      2'-—
N. N., Gorica......,      2-—
N. NM Gorica.......      2 —
»    Alojzij Urbančič, nadučitelj,
Miren..........,      2-—
,    Emil Komel, učitelj  glasbe,
Gorica...... . . . »      2'—
Razdrški, Gorica.....,      2*—
,    Ahac Miha, gostilničar, Gorica »      2*—
»    Anton Jerkič, fotog., Gorica .      l*—
»    M. Zornik, Gorica.....,      1 —
N. N., Gorica   .......      p—
.    Podgornik Karol, odv. konci-
pijent, Gorica......,      l«—
»    Rajko Knific, Gorica   ...»      i*—
»    Alojzij Miklus, Pevma ....      1,—
.    Rolf J., Gorica......,     l»—
K  262 50
Po prejšnjem izkazu darovali  ,  49621
skupno K  75871
Razgled po svetu.
Žlindra iz mtnlsterstva. — .Slovenec' je naznanil, da je ministerstvo dovolilo »Zadružni zvezi" 1 3. G 0 0 K podpore. Informirali smo se na Dunaj in od poslancev izvedeli, da je res poljedcljsko ministerstvo storilo ta velikanski škandal in za pokritje »revizijskih in upravniskih stroškov" bivše •Gospodarske zveze" dovolilo za nazaj  13.000 K, in sicer za 1. 1902 —
6000 K, za i. 1903 — 8000 L. Ta žlindra 12 ministerstva smrdi do oblakov. »Slov. Far."
Kako Jo t Istri. — Po veljavnem za-konuse morajo vsako leto vršiti uradne učiteljske konference. V koprskem okraju je bila zadnja konferenca — pred iettimi leti, namreč 4. julija 1898. Letos, po preteku 5 e s t i h I e t, je okrajni Šolski »vat vendar sklical tako konferenco, a jo minoli teden spet preklical, ker — ni denarja za pokritje sUoškov.
Anton Dvofak. — Umrli slavni čeiki glasbenik Anton Dvofak 36 je rodil dne 8. sept 1841. v Nelahozevsi. Ofis njegov je bil mesar; obrt mu je šla dobro, zato je želel, da se je poprime tudi sin Anton. Zato nikakor ni hotel dovoliti s.:nčkur da bi Sel v Prago učit se glasbe. NO, končno, ko je videl oče, da ni drugače, se je uial, in sin je odšel v Prago, 16 let star. Leta 1857. je vstopil v orgljarsko šolo, ko jo je skončal, pije začelo zanj težko življenje. Sodeloval je kot violinist pri gledališkem orkestru, pozneje je dobil mesto organista v cerkvi sv. Vojteha v Jirhačih. Po treh letih je zapustil to službo ter se bavit s podučevanjem v glasbi. Težko si je služil vsakdanji kruh. Javnost ga je spoznala dne 9. marca 1873., ko so sijajno sprejeli njegovo .Himno*. Tej so sledili .Slovanski, plesi", s katerimi je zaslovel kar čez noč. Nato se je napotil v svet. V Londonu in v Biriuinghamu je žel prave triurote. Oi I. 1890. do 1892. je bil profesor na konservatoriju v Pragi. Nato je sel v Newjsrk. Sijajne vspehe je dosegel na polju simfonij, komorne glasbe, opere, oratorija, cerkvene glasb napevov itd. Bil je jako plodovit. Za svoje zastuge je dobil mnogo odlikovani, bil je član češke in srbske akademije, vitez reda železne krone, častni doktor vseučilišča v Pragi in Cham-bridgeu. Njegovo ime se slavi po celem svetu, s svojimi deli si je postavil nevenljiv spomenik.
Kapica Antona Dmfaka. — Ko je slavni Dvofak služil v Jirchafih v cerkvi sv. Voteha za organista, je moral biti ob 5. uri zjutraj v cerkvi, tudi v najhujšem mrazu. Sedeti je morai po celo uro za orgijami. Ker ga je mrazilo v glavo, si je devat na njo kapico. To pa župniku ni bilo po volji, zate-gadei ga je kaznoval tako, da mu je izplačal mesečno plačo, celih 15 goldinarjev, v samih krajcarjih v — kapo. Ta plača je bila tako težka, da se je kapica pod njeno težo predrla!
Dvofak — naveden Ceh. — Pokojni skladatelj Anton Dvofak je bil jako zaveden Čeh in ponosen na svoj rod. Nekoč je rekel, kako mu je ljubo, da se ne zove n. pr. Smetana. »Pa zakaj* so ga vprašali prijatelji. .Smetana* — je rekel Dvofak, .more v svetu zveneti tudi ruski ali drugače, dočim zveni Dvofak vedno le čeSki. Veste, zakaj P Radi one kljukice nad »r". Današnji dan so redki taki ljudje, zato je prav, da se tudi ta okoliščina Šteje Dvrfaku med kreposti.
Prva slovenska obravnava pri trg. In pom. sodnljl r Trdtu. — Te dni se je vrSila pod predsedstvom, svet Dajaka prva slov. obravnava na tej sodniji v Trstu, in tudi razsodba je bila slovenska. Tako je le prav, tako bi bilo moralo že zdavnaj biti. Da je »Piccolo" radi te Slovencem se le sedaj dane pravice ves iz sebe, ni treba dostavljati.
Neigoda Llovdovega parnika. — Liojdov parnik .Urano", ki se nahaja na potovanju v Aleksandrijo, je v noči 3. t. m., radi goste megle obtičal na plitvini poleg rta Gallo blizu mesta Brindisi. Parnik ni trpel nikake Škode. Da mu pomorejo s plitvine, so mu prišli na pomoč Llovdov parnik »Gleo-patra", italijanski »Montenegro* in neki en-gležki remorker. Ravnateljstvo avstrijskega Llojrda javlja, da je bil parnik »Urano" potegnjen s plitvine s pomočjo društvenega parnika .Amphitrite".
V Polju je pogreznil vihar v sredo dve mali ladji. Poškodovanih je kakih 100 čolnov. Na bregu je izruval vihar več dreves ter napravil mnogo poSkodeb povsodi.
Razkrit nmor. — Dne 10. marca 1901. so na železniškem tiru blizu Vodnjanu v Istri našli železniškega paznika Franca Rumiča povoženega in mrtvega. Raztelesenje je pokazalo, da je bil Rumič zaboden v srce in ko je bil mrtev, vržen pod vlak. Najprej je sum radi tega umora letel na nekega železniškega paznika in njegovo ženo. Potem js padel sum na vojaka 87. pefipolka Frana Skoruška iz Slovenske Bistrice, ki ie bil Usti čas dezertiral iz Pulja. Toda tudi preiskava
proti temu je bila brez uspehi. Lani je Sko-rulka spet dezertiral in bil v Trstu vjet. Sedaj je v zaporu in je priznal, da je res on umoril Rumiča, ker ga je spodil z železniškega tira, potem pa truplo položil na Ur, da je bilo povoženo.
Državne železnice. — Skupna svota, katero je porabila uprava državnih železnic v dobi od 1. januvarja do konca marca 1904. za investicije, znaša 23, 980. 627 kron, pri čemur je prometna svota za januvar in fe-bruvar definitivno, ona za marec provizoricno izračunjena. Od tega zneska potrosilo se je 8,601.495 kron za nabavo prometnih sredstev na glavnih in krajevnih železnicah.
Maurus Jokat, slavni ogrski pisatelj, je umrl 5; t. m.
LaŠkt mlnlster-slepar Nasf je pobegnil v Švico, Bržčas so mu pustili, da je ušel, da se ne bodo znslale njegove sleparije pred občo javnost.
Na Japonskem sta dve veri: Sin-to, najstarejša narodna vera, kateri pripada tudi cesarska rodbina, in budizem, kateri je bil vpeljan v Šestem stoletju po K. r. iz Koreje. Sin-to je čeSčenje narodnih junakov in naravnih močij. V svetiščih (mija) ni malikov, ampak priprost oltar, nad katerim visi okroglo zrcalo (kagami) kot pripodoba čistosti duše. Koncem devetega stoletja se je zmešal Sin-to z budizmom v novo vero (rigobu-Sin-to ali pa zoku-3in-to). Sedaj so vstopili v svetišče tudi maliki, nad katerimi je bilo Se vedno zrcalo. Pred kakimi štiridesetimi leti se je začelo gibanje, da se odstranijo maliki kot pridevki budizma, da se zopet vrnejo Japonci k svoji stari veri. Budizem Šteje 207.700 avscenikov iboncev), in sicer 148.8^0 menihov in 58.860 nun. Svetišč (tera) imajo 98.914. Sin-tonisti imajo pa 128.120 svetile (mija). Obe veroizpovedanji Štejeta ena to Število vernikov. Sin-tonisti pokopujejo, budisti zažigajo svoje mrliče. Žalna obleka pri obeh je bele barve.
Srbski kralj Peter kronan. — Kakor se poroča iz B^legagrada, bodo kronali kralja Petra dne 15. junija [t. 1. v samostanu &č* v bližini Krajeva, starosrbskem kraju za kronanje. 15. dan junija, je obletnica izvo-| litve Petra I. srbskim kraljem. J           Protest papežev. —  »Tribuna" piše,
; da je doznala it dobrih virov, da je papež za časa, ko je bival francoski predsednik Loubet v Rimu, poslal vsem apostolskim nuncijem v Evropi oster protest proti razžalitvi vrhovnega glavarja katoliške cerkve.
»Svinje ste ia ne ljudje 1* — Lansko jesen je Slo v neki zapadno-pruski vasi več Šolarjev po cesti pojoč poljske pesmi. Učitelj Tesche je drugi dan vprašal v Soli učflnca Vilczevskega, kdo mu je dovolil poljsko, peti. Na dečkov odgovor, da mu je to dovolil njegov oče, zaupil je ucilel: .Svinje ste in ne ljudje 1* Dečkov oče je učitelja tožil zaradi razžaljenja. Prvo sodišče je učitelja oprostilo. V sodn«~a utemeljevanju je bilo rečeno, da so obtoženemu učitelju mora priznati, da si prizadeva, da ugodi zahtevam, ki jih stavi vlada vanj kot učitelja. Učitelj v teh pokrajinah stori le tedaj svojo dolžnost, ako se ne potrudi samo, da priuči otroke nemški jezik, temuč ki si ob enem prizadeva, da pospešuje nemitvo v Soli in ittotako izven iste. Na priziv je tele druga instanca obsodila nesramnega učitelja v globo — 3 mark.
Feboint Maara. — Kakor znano se je nahajal španski ministerski predsednik v Barceloni v veliki življenski nevarnosti. Kmalu bi ga bil zabodel smrtno nož napadalca, Maura je vsled tega one dele svoje obleke, ki je bila razparana in poškropljena s krvjo, poklonil pred oltar Gospe »de Ia Mercedes". On pripisuje Materi božji svojo srečo, da ni bil smrtno ranjeni Pobožen mož 1
Švedski kralj, ki je bival v Opatiji 5 tednov, je odpotoval od tam. Peljal se je na jahti »Pelikan" v Polj, od tam v Trat, odkoder odide po železnici preko Milana domov.
Uvedenje Jeinltov t Hrvatsko. —
Službeni list hrv. vlade od 2. t. m. je naznanil, da je Njeg. Velič. z rešitvijo dne 12. aprila t. 1. dovolilo uvedenje jezuitskega reda v Hrvatsko. Na podlagi tega dovoljuje vlada nastanjenje jezuitov v Zagrebu. ,Novi list" na Reki pravi na to: .Gorje Hrvatski, kadar jo prekrije ta črna tuja jata t Prvi sadovi njihovega »duševnega" in »kulturnega* dela sta brez dvoma magjaronsko-klerikalno »Hmtstvo" pa magjaronsko-klerikalna stranka. Ce bo hodil ban Pejačevid po tej poti, po kateri je začel, potem bo njegovo vla-
danje bolj ubijevalno za hrvatski narod nego je bilo ono njegavegaprednik« grofa Khuenal* Visoki ,C* — Da so plače junakov visokega „C" zelo velike, je vsakomur znano, Neki imeniten tenorist je zaslužil, kakor je izračunala brihtna glavica, ki najbrže n\ imela drugega posla, da je bil plaCan vsak njegov glas s tremi kronicami, kar je seveda prišlo koj v jasnost. Vkljub-temu je-bH tenorist zelo ekonomičen. Nekoč je kupoval kravatno iglo v neki prodajalni; toda cena — 10 kron — se mu je zdela vendar le previsoka. Zlatar je menil: »Oprostite, gospod, keko.se raortte spodtikati na tej ceni, ko je pse vsflk glas iz vaSega grla vreden tri krone !¦ Mirno je vzel tenorist iglo, stop*I k blagajni in zapel: ,C — D — E — F — to je skuprj 12 kron, prosim, da bi mi dali dve kroni ven.*
PokopallS«* a»*lvaH. — V Londonu imajo dve pokopališči za živali. Pi.-kcipalisci ! sta Jepo oskrbovani, ««j skrbi o i* nju n j- j veC dame, ki so se težko IoC;!o cd s*oj:h psičkov io mačkov. Ni grobih so znamenj*. in na teh napisi, n. pr.: Tukaj pobita Fox, sin psa izbrane rase, ljubil je n d vse ko- . lace, bil je n« glasu izvrstnega .in uljudopga \ psa. Sedaj je združ«! Ura gotovo svoj glts z zborom angel ev, Ali pa: Frir, rojen leta j 1890., umrl ISO!. V svojem dolgem Življenju so gn ljubile vse psice v okolišu. Ostaja številen zarod, ki ovekoveCuje njegov spomin. Stara narodna nafta Japoncev vedno bolj pojema. V uradniških in viaj-h krogih jo nadomeščajo z cvropejsko nošo. Narodna nosa pri moških in ženskih je dolga suknja stokih rokavov, navadno moJre barve, volnena ali pa zidana in se imenuje »kimono-. Pritrjena je z v«C ali manj širokim psom (obi). Po zinii nosijo tesne hlače (mome-nike) in visoke, gantripam podobne noga-v'ce, pri katerih ima palce (t;>b) poseben prostor, da lažje prime slamnate sandale. .Vuraji" se imenuje volneno blago. Pokrivalo je okroglo in sicer iz bambusa ati iz slame. Dežni plasC je izdelan iz oljnat-ga papirja. Na Japonskem se lasje zelo negujejo, in znan* so frizure japonskih dur*.
Vpliv rusko-japonske vojne na zdravila. Nekatera zdravila dobivamo samo iz Ja-
da so Rusi pustili topove treh baterij, ker je bilo veči del topničarjev in konj ubitih. V bolnišnico v Fenghvangčeng je bilo prenesenih dosedaj 800 ranjencev, med temi 14 Častnikov. Prevažanje ranjencev je zelo težavno. General Sasulič je poročal, da niso Cele zgubile poguma vzlic znatnim zgubam. Zgube Japoncev so velike. Kakor ppjEožajo ;X°jpkj|kijiojBe udeležili boja, je le*-žalo na bojiŠCu^^^lTO^fliCev."***^
Angležkl glas o zadnjih bojih.
.Morning Post* opaža, da se zdi, da nj ruski poveljnik niti poskušal na reki se vzdržati,leraveč se je želel umakniti, dokler je bilo še to mogoCe. Zgube, o katerih se je poročalo* niso velike. _Rusi so zgubili malo niožtva. Na to so se Rud umaknili proti FtnghvangCengu, vzlic temu da je hotel japonski poveljnik to preprečiti. Ruski poveljnik se je torej pravočasno umaknil .,Dai!y N^W3f izražajo mnenje, da so dogodki ravno minolih dni popolnoma brezpomembni zakoneCni iz d vojne. Operacije <ia reki Jdu se nikakor nf more primerjati z prvimi bilkami v nem-sko-frs»ncoski vojni oziroma s prvimi boji v začetku aroerikanske domaČe vojne. Vse te velike bitke niso imele ua koneent izid vojne nikakega vpliva, Velike vojaške države ne oslahč radi takih nevspehov. Rusko japonska vojna je enaka boju med Anglijo m Napoleonom L Tudi ce imajo Japonci zabilježiti 20 takih vspe hov kakor so jih dosegli na reki Jalu, z a more trajati vojna mnogo let, ako se umaknejo Rusi od reke Jalu in pro-derejo Japonci v Mandžurijo. Japonce bo oviralo v njihovem delovanju dejstvo, da so razvrščeni v dolgi operacijski Črti in strate-gicni položaj se obrne v prilog Rusom,
U Port-Ajtiirja.
Admiral Ateksejev je brzojavil nadad-tairalu velikemu knezu Alekseju iz Pori Ar-rturja: PoroCam Vaiej Visokosti, da je bil napad, s katerim je sovražnik poskulal v noti 3. t. m. zapreti uhod v portartursko luko ,junasko odbit. Ob 1. uri zjutraj se je opazilo z vztoCnih baterij 5 torpadovk, katere so se pa vsled streljanja baterij iz straž
ponske. Tem zdravilom so zadnji čas cene ne- j '•»> ^dij  umaknile proti jugu. Ob t. uri45
i...    ___l.vi.   .—   r^    ..^.i..,.    .„,,»..;«     T«t.i   i   minul   «a in nri'::tzitl  nriifololr  tnrnnHnult * urin
nadno poskočile ter 5e  vedno  rastejo.   Taki
zdravili sta predvsem kafra in mentol. Središče
industrij« za kafro je Formoza. Na tem otoku
rase v gorovju kafrino drevje v visokosti 2000 | ,jjic tOtvažni" .Giljak* in »Grcrujač* in ob-
ccvljev.  Kafra se izvaža surova.  Ker pa se že j n žoa baterija so s silnim strejjanjem pogre-
li linul se jo prikazal oddelek torpedovk ž eno
i ladjo pož;galko  na Čelu. Proti tej poslednji
so začele streljati naše baterij} in ladje. Lu-
dalje časa ne izvažajo nikake surovine, so bile čistilnice navezane le na svojo zalogo. Odkar je vojna dejansko napočila, rastejo cene kafri od dne do dne, istotako je z mentolom in njegovim oljem. Pa tudi nekaterim ruskim pridelkom se v kratkem zvišajo cene, predvsem lanenemu semenu.
Pariški želodec. Leta 1902 je Pariz pojedel 3 milijone štirinogotih živali, in sicer 317.712 govedi, I7&242 Met,- 1,996.107 ovac, 503.091 svinj, 402 kozi. 31.790 konj, 485 oslov in 49 ; samo neki mornar mul. Posebno značilno je veliko število ovac; dasi daje Francoska na leto 2,447.306 ovac, ne more sama zadostiti pariškim potrebam. Iz Al?ira dobi Pariz še 421340 ovac. iz Nemčije 25.893, iz Avstrije 101.008. iz Rusije 6319, iz Črnegore 2441 in iz Kanade 800 ovac.
Človeška koža ima, kakor se je pred kratkem dognalo na kliniki prof. Thiersch-a na Lipskcm, lastnost, da izpremeni svojo barvo. Zamorcu so izrezali košček njegove črne kože
in postavili na to mesto košček bele kože Čez .         ^ u     ,k je ^ gvojo ml
nekaj časa je postajala prvotno bete koža : mha m ^.^ 9ttnnvttAn.ka Riiai ttft „ temnejša in temnejša, dokler m postala tako črna kakor njena črna okolica. Tudi naspotni poskus se je posrečil. Belokoicu so postavili košček črne kože. Nekaj tednov pozneje mu je začela zamorska koža bk ieti in se ni razlikovala po 14em tednu v ničemur od bele kože Evropejca.
ker je doSla vest, da je portartuski pristan zaprt.
Rusi odbili Japonce. Sinočnja poročila govore o bitki pri Tangčiangčeng, ki je morala biti huda. Japonci so zgubili 10.000 mož, Rusi 7 tisoC. Japonci so bili strahovito odbiti. Podrobnosti še niso znane.
.-..--.„ Današnja nekatera poročila pravijo, da je zmaga Rusov nad Japonci na reki Jalu le plod fantazije. Japonci se trudijo izkrcati vojaštvo v bližini Port-Artarja ter ga napasti s kopnega. Na poluotok Liatong izkrcavato vojake. —
znile osem ladij. Tudi dve torpedovki ste potonuli. Okolo 4. ure zjutraj so ustavile baterije in ladje streljanje. Vse ladje požigalke so bile oborožene s hitrostrelnimi topovi, iz katerih je sovražnik neprestano streljal. Trideset Japoncev je bilo rešenih, med temi dva smrtno ranjena Častnike. Radi moCnega valovja je bila rt Si te v Japoncev zelo težavna« Mi nismo zgubili nobenega moža, ranjen je torpedovkš »Bojevoj*.
O bitki pri KJuljcnčengu.
General KaStalinski je poslal obširno poročilo o bitki pri Kjuljenčengu. fe tega poročila je posneti, da se je 12. polk prebil med japonskimi vrstami in rešil svojo zastavo. Druga baterija ni s preostalimi konji mogla ni hrib — zate je zavzela prejšnjo pozicijo in je podpirala 11. polk, kisi je po dve uri trajajočem boju z bajoneti napravil
Dostikrat se nudi priložnost, da se iftče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajSujoCega učinka zabranjuje, vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domaČe mazilo iz lekarne B. Frsgner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali. izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
Vojna med Rusi in Japonci.
Knropatkln o zadnjem boju ob Jalu.
Brzojavka generala Koropatkina o bo u 1. t. m, potrjuje v bistvu že znana poročila,
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje.
(Ponatis dovoljen le proti naznanilu vira). Mal prispevek k presojanju gospodarskih  razmer Bosne. (Kosec). Krvna osveta je bilo zanesena v Hercegovino iz Albanije, ali se ni posebno razširila. Statistika pa dokazuje, da v Albaniji je le 40% umrlih naravne smrti,  vsi drugi so zapadli krvni osveti, Predaleč bi Sel, Ce bi slikal podrobneje vse te sodbe, vse to se dobi v spisih dr. C. Truhelke.
članku pa se pomenimo o kmetijskem gospodarstvu ter'* o financijeini podpori Bošnjakov.
I. Rollett.
Opito kolesarenja na zdraue in bolne žtoce.
Kolesarenje je, kakor sploh vsak šport, namenjeno le zdravim ljudem: Pri teh po-množuje tek in celo presnovo telesa. Radi: energičnega telesnega delovanja kroži kri hitreje po žilah, izplove strupovey prer snovne produkte, ogljeno kislino itd. popolnejše, priskrbi organizmu JSistejše sokove;:
gubi! pa svojrga zapovednika. Rusi so vsega skupaj izgubili kacih 2000 in 40 oficirjev. Izgube Jiponcev morajo biti velikanske. Umikanje se je izvršilo v redu. V boju z 11. polkom so prišli J tponci baterijam tako blizu, da te niso mogle naprej. Topničarji so izgubili zapovednika Moravskega. Prva linija s puškami na stroj je izgubila polovico moštva in vse konje. Ppskusilo se je topove z ljudmi spraviti na hrib, a to ni slo. Ruski topovi so oddali 35.000 strelov.
Port-Artur.
Rusko teleg. agenslvo javlja iz Porl-Arturia dne 4. maja zvečer; Sovražnik križa v bližini Port-Arturja. Pri zadnjem naskoku so Japonci, kakor se je sedaj dognalo, pripeljali dvanajst branderjev, dva sta pobegnila ; kje se jih je osem potopilo, je natančno znano, kje pa sta se ostala dva potopila, se ne ve. —L-sti trde, da se je Japoncem posrečilo, zapreti vhod v port-arturski pristan, — Najnovejša poročila javljajo, da zapirata dva japonska branderja vhod in izhod iz portarturskfga pristana. — Iz Tokio se poroča, da so bile tam velikanske manifestacije,
s pomnoženim tekom, obilnejšo brano je združena boljša hranitev našega organizma. Koristne posledice se prikažejo pri deležnih mišicah kakor tudi pri živčevju, Boljša kri napaja živce z bogatejšimi redilnirni snovmi in jih s tem okrepčuje; hitrejša presnova skrbi za zopetno prenovitev živčne tvarine. Kolesar čuti koj blagodejni vpliv svojega športa, njegova razpenjavost se mu veča iti gibčnost njegovega živčenja mu vidno raste.
Kolesarenje pa vpliva tudi na možgane,
- duh in duševno razpoloženje zelo ugodno. Pospeši se tem podjetnost in hladnokrvnost,
i Ne samo urno gibanje in osvežujoča pre-memba zraku, ampak tudi lahkota, eleganca in igrača tega gibanja provzročuje prijetne posledice. Kolesarenje učinj zabavo in veselje irt kar je v veselje človeku, to mu je tudi zdravo.
Med pešcem In kolesarjem dobimo pa Še drugo razliko, Prvi se izprehajajo me-haniški in večkrat ne ne more otresti mučnih
Da je BoSnjak dober človek, dokazuje njegova velika ljubezen do otrok. Zakon brez otrok se smatra za nesrečo, in BoSnjak  se | trudi v tem oziru pomagati si. Zakon se Bosni spoštuje jako visoko. To spoštovanje >
je tako, da je svetost in nerazdružljivost za- | skrbij in misli; zasledujejo ga pri vsakem kona v ljudstvu sploh pripoznana. Celo tam, koraku in zaželjeno razvedrenje izostane, kjer dovoljuje pravoslavna cerkev ločitev, se , medtem ko mora kolesar paziti, da ne pride
J
rocitev, Razmerje zaročenega do zaročene je v južnem delu dežele strožje nego na severu, ali zaročitvi sledi v največ slučajih poroka, akoprav se na jugu drži zaroCitev včasih na poseben nafin. Ako pa se je poroka izvršila, tedaj se jo smatra za nerazdružljivo, celo če j ni otrok, kar smatra BoSnjak za veliko ne- j srečo, tudi ta okoliščina ne vede do ločitve. ' BoSnjak, ki je praktičen, si zna tudi tu po- j magatt. V Hercegovini so se pripetili slučaji, ! ko je vzel mož k sebi drugo ženo, ali radi : tega ni zavrgel svoje prave žene, marveč je ostala v hiši in v gospodinjstvu, aH prišlo je ' med njo in možem do novega razmerja,  in sicer do pobratimstva. Žena je postala posestri- ' ma, mož pobratim, in od tega trenotka je nehalo '
pešcem, ali drugim kolesarjem, izogibati se | mora slabih potij in kolesu pretečih nevar-j nosti. Taka pazljivost pa ni utrudljiva, i marveč odvrača vse skrbi vsakdanjega boja j za obstanek, in spošni učinek: raztresenost duha in okrepčava živčevja.
Kako pa vpliva kolesarenje na ijudi z
t bolnimi Živci? Odgovor nato vprašanje je ža-
I visen od načina in teže bolezni. I zdravniške
\ autoritete i ozdravljeni bolniki pričujejo, da
kolesarenje koristi pri takozvani nervoznosti.
\ Dr. Hemmond pravi, da je za nervozne
1 ljudi kolesarenje večje koristi od električnega
lečenja. Živčni zdravnik prof. Eulenburg po-
jasnuje, da je v slučajih različne nervoznosti
večkrat   predpisal   kolesarenje,   katere je
vsako zakonsko občevanje. Te posebne raz- ' ugodneje vplivalo od vsake druge telovadbe; mere so seveda le redke, ali Se pred 14 leti j Posebno potrebna pozornost ni brez poje spoznal dr. Civo Truhelka pri Gacku j mena neurastenikom (bolni prenapeti živci), kmeta, ki je živel v takem razmerju, katero j ker jim zabranjuje, da bi se udali svojim je pripoznavala cela okolica za pravo. Kakor stalnim slepilom. Seveda se mora kolesariti je v življenju Bošnjakov marsikaj, kar se vidi j s prepotrebno pazljivostjo, kajti bolnih posebno in tuje, tako se razločuje tudi za- živcev ne ozdravijo strastni objemi s kakim roCitev jako od naSega nazora. Tako se na- ¦ debiom ob cest;, krvaveči poljubi s kakim haja v krajih okoli Bekije, to je v onem kosu j zidom in ne baš prijetni počitki v obcestnem dežele ob dalmatinski meji, ki sega od Grud jarku, in naj si je še tako blatno-mehka po-do Imotskega v notranjost do PosuSja, te- ! steljica. meljno različno naziranje o zaročitvi. Žaro-             Pa ne samo pri nervoznosti, katera
čenča se zatečeta za nekaj noči v kako tujo hišo, o čemur pa atarisi nič ne vedo, ali zato pa vsa vas. Zaročena deklica spravi v svojo tajnost kako starejšo ženo, in pod njenim varstvom preživi dvojica nekaj nočij. Po tem občevanju dvojica nikakor ni vezana drug na drugega. Zgodi se celo, da večkrat dekleta odnehajo nego mladeniči ter se obrnejo do novega razmerja. Ako pa je imelo
izvira iz prenapornega telesnega dela, tudi pri nervoznih glavobolih, kateri slede napornemu duševnemu delu, je kolesarenje blagodejnega vpliva. Kako okrepčujoče mora biti za onega, kateri je presedel cel božji dan v zaduhlem uradu ali pa z dimom napolnjeni učilnici in napenjal sveje možgane, ako lahko pohiti zjutraj in zvečer za urico časa na svojem jeklenem konjičku v lepo,
razmerje posledice, tedaj mladenič ni obve- I čisto naravo! Sveži kisik mu oživi kri, zan, poročiti deklico, ali poročiti pa se tudi ! oprosti možgane nanje pritiskujočega bre-ne sme z drugo, dokler se ne poroči ona s ! mena tako, da se vrne telesno in duševno
kom drugim ali dokler ne umrje. Pri tem pr je pripomniti, da si dekleta v Bekiji kot dekleta pač dovoljujejo velike prostosti, ki bi se pri nas smatrale  za hude nenravnosti, ali
okrepčan in preživljen, in z novimi močmi zopet začenja .svoje delo.
Nervozncst je pa slednjič tirdi  posledica brezdeinosti, ko se sicer mnogo uživa,
kakorhilro se pororijo, ni na celem  svetu I pa se ta hran;: ne prebavi.   Kolikokrat do<
zvestejsih   in udanejsih žena kakor baS Bekiji.
Počasi se spremenijo tudi tu naziranja ter približajo nam Bošnjaka, ki se je tudi že privadil, zatekati se k okrajnim sodnijam (kjer se nahaja poleg sodnika Se 1 konceptni uradnik, I dlstriktni zdravnik, i gozdarski ) uradnik, 1 vodja zemljiške knjige, 1 mani-pulacijski uradnik, 1 davčni u.adr:« ?n Uidi 1 Serijatni sodnik), katerih ima na razpolago 54, ako se mu pripeti krivica; le-te ne zamude izrekati mu hitro in pravično razsodbo.
S tein sem navedel nekaj podatkov iz ljudskega Življenja Bošnjakov. V prihodnjem
bimo gospo t višjih slojev, katera je zelo dražljiva in k rvozna, ne da bi se morda silila k duševnemu ali telesnemu delu, čeprav si privošči lahko spanja, počitka, dobre hrane in pijače, izlete in izprehode. Vsako živo bitje, žival i človek, postane pri premnogem miru in hrani ohlapno in leno, ako se krvi z energičnim telesnim gibanjem ne printora do hitrejšega kroženja iri s tem poveča presnovo. Kakor ne more počasi tekoča voda v jarku nikdar odstraniti blata, gnilih in strohnelih tvarin, tako tudi po žilah leno se pretakajoča kri ne zmore odstraniti popolnoma onih razkrojil, katere tvori presnova.   Dokazano je pa, da ravno
ta razkrojila zastrupljajo Živčevje. Tako sa- ' mozastrupljenje je glavni vzrok nervoznosti pri gori omenjenih damah. V tem slučaju je najboljše sredstvo: pospešitev krvnega teka in presnove. To se pa doseže z telesnim gibanjem, kakoršno nudi kolesarenje, medtem ko vplivajo poseti zračnih zdravilišč le začasno in mimogrede.
Pa tudi med moškimi najdeš nekaj odstotkov nervoznih. Omenimo samo zasebnike, ki vedno tožijo, kako hitro se utrudijo, kako slabo spe, kako se vedno boje, kako slab tek imajo i. t. d. Kolesarjenje bi jih ozdravilo, kakor ozdravi tudi častilce alkohola in nikotina, katerim preide leto za letom zaužiti strup v živce.
Skoraj vsi nervozni ljudje postanejo s časom hipohondrični, v svesti so si, da jim manjka samozavesti v nastopu in delovanju. »Kolesarenje«, pravi dr. Kaun, »potrebuje vso eneržijo bolnikovo k njegovemu ozdravljenju, in mu vzbuja ponosno čuvstvo, da lahko premaga z lastnimi močmi neprijetno zlo. Zavest dobrega dela ojači izgubljeno samočutje. Poprej se je zbal vsake stvari, sedaj nudi jasnega obraza svetu, njegovi nadležnosti in svojim nekdanjim tova-rišem-hipohondrom svoje Celo.«
Kolesarenje vpliva torej ugodno na različne vrste nervoznosti, ako ni ravno bolezen že prehuda in ako ne izvira iz kake di uge organične bolezni To seveda razsodi zdravnik. Najbolje je, ako se obrne bolnik do zdravnika, kateri sam kolesari, kajti s kolesarenjem je ravno tako, kakor z drugimi medikamenti: ako se jih vžije v preveliki količini, so strupov*, v skrbno odmerjeni porciji pa zdravila. Vsakemu nervoznemu človeku bodi glavno pravilo: vozi raje prehitro kot pa prepočasi! Najbolje je, da si nabaviš najprej trokolo, ker provzroča balanetranje na majavem kolesu kaj rado strah in razvnetje. Tudi ni dobro, ako razdražuje nervozni kolesar svoje živce z alkoholičnimi pijačami, kavo in smotkami, ako se vozari po prašnih, zelo obljudenih cestah in ulicah. Ako hoče imeti mir in počitek, tedaj ven v samoto, v prosto, svežo naravo. Najprimernejši čas za kolesarjenje, posebno po leti, so jutranje ure; večerni izleti na kolesu kaj radi provzročijo pri nervoznih ljudeh vsled hitrejšega krvnega gibanja slabo spanje. Zgodaj v posteljo, zgodaj ven s kolesom, vozi se pol ure ali celo uro, umij si telo z mokro cunjo, in odpočij se potem nekoliko. Prijetne posledice ne izostanejo. Na kolo in ven v vse ozdravijajočo naravo! Porudela vam bode trudne obraze, navdahnila vas z novim življenjem, in zapodila bode vašega mučitelja, nervoznost, vam in vaši okolici v veselje in radost
Iz »Knajpovca**
Olažnastanouanja.
Suhe stene in suh pod so temeljni pogoji, katere nam mora nuditi sleherno stanovanje z zdravstvenega stališča. To se ne nanaša samo na podzemeljska stanovanja, na poslopja v močvirnatih krajih, ampak tudi nL. nove stavbe. Mokrota v stanovanjih provzroča in povečuje na različen način nagnenje k bolezni. Mokre stene lahko primerjamo mokrim oblekam. Vodene kapljice, katere zamašijo luknjice v stenah, ovirajo s tem naravno ventilacijo, in o važnosti take prezračitve se lahko prepričamo, ako pomislimo, da je edina, posebno pri nižjih slojih, kjer se odpre le tu pa tam skozi celo zimo kako okno. V vseh onih stanovanjih, kjer ni nikakega prevetrovanja, se nabere vodeni, gorki zrak, ker ne more zapustiti notranjih prostorov skozi nevidne luknjice v steni vodna para, katera je nastala vsled dihanja in vsled domačih opravil, kakor kuhanja, umivanja in pranja. Gorak in mo-kroten zrak pa omehkuži pljuča, sapnik, ce-organizem. Ako pa stopi kdo s svojim omeh kuženim telesom na prosto, kjer je zrak mrzlejši in sušji, se koj prehladi, kakor se tudi koj prehladi, ako stopi iz gorke kopelji na prosto.
Mokrotne stene vplivajo tudi na gor-kotne razmere stanovanj zelo občutljivo. Stene porabijo namreč mnogo gorkote, katera jim služi pri izhlapenju vode v stenskih lutafiah; sobni zrak se pa s tem ohladi, začenja se vsled tega hitro pregibati, in to je posebno v mrzlem letnem času navadni vzrok katarjev.
Iz mnogih preiskavanj slavnih bakte-rijologov vemo, da je potrebna za razvoj in razplodbo najmanjših organizmov dolo-
čena stopinja mokrote. In res, v vlažnih stanovanjih se zaredi zelo hitro in lahko preobilica plesnivcev in gnjilobnih kalij, katere vplivajo raztvarjajoče in uničujoče na hranila, pohištvo, tramove in stene in katere škodujejo tudi zdravju prebivalcev s svojim neprijetnim, plesnjivim duhom. S prahom preidejo na vlažne stene tudi človeškemu organizmu neposredno škodljive bakterije, zapiodč se silno hitro in provzročajo, kar se je že večkrat lahko opažalo, hude bolezni.
Ako nočemo škodovati svojemu zdravju, ako si nočemo okrajšati življenja, je neobhodno potrebno, kolikor možno hitro izvršiti vse naredbe, da se stanovanja posuše. Tu bodi koj omenjeno, da se pri visoki talni vodi brez Škode lahko naseli v gorenjih nadstropjih, ker talna voda ne prekorači pritličja. Isto velja tudi o poslopjih v poplavljenih pokrajinah. Naj si je tudi vdrla voda v nadstropja, se vendar ocedi mokrota in vlažiiost radi svoje teže v spodnje zidovje, vkljub iemu se mora seveda vedno pustiti vstop solncu in vetrovom s tem, da se odpro" okna in duri, kuriti se mora noč in dan v takozvanih koaksovih železnih koših aH pa v železnih pečeh, nikakor pa ne v lončenih. Tu namreč, kakor tudi pri novih stavbah je prvi pogoj večinoma žareča toplota. Ako se postavi železni koš napolnjen z žarečim koaksom v bližino vlažne stene, se ta koj ogreje z žarenjem, voda izpuhteva kar vidno, in vodno soparo odganja prepih. Iz še vedno vlažnih delov stene se pomika voda radi kapilamosti v že suhe partije, in posušenje se posreči bolj gotovo in hitreje na ta način, kakor pa z lončenimi pečmi, pri katerih se bi dosegla velika gorkota le s tem, da so take peči zelo velike, ali pa, da se porabi pri tem ogromnega kuriva.
Ako provzroča v podzemeljskih stanovanjih mokroto talna voda, se je ne more nikdar odpraviti, ker prihaja vedno nova voda iz bližnje zemlje v stene. Take prostore bi morala sanitetna policija kratko malo prepovedati   in odstraniti prebivalce.
Kdaj pa je nova stavba dovolj suha, da se lahko vanjo naselimo? Prej smo že omenili, da curlja voda po zidovju navdol. Torej ne moremo soditi cele hiše po po-sušenju gorenjih nadstropji, posebno ker so zraven tega gorenja nadstropja pristop-nejša solncu in Vetrovom. Ako pa zapazimo, da je prostor, ki je v pritljičju obrnjen proti senčni ali vetreni strani, dovolj suh, tedaj sklepamo lahko z gotovostjo, da so tudi vsi drugi prostori hiše dovolj suhi.
Večkrat se dogodi, da se prikažejo v navidez že suhih novih stavbah in sicer, ko se je že človek vanje naselil, najraje ravno pri kurjenju, zopet temne, vlažne lise na steni. Ako ni bila stena popolnoma, skozi in skozi že suha, kar se večkrat dogodi pri novih poslopjih, ni treba ravno mnogo vode, da bi se ž njo zaprle luknjice tu pa tam na površju stene s kapljicami, in prikažejo se omenjene vlažne lise, katere so navadno posledice vlažnega zraku, vsled česar se pojavljajo ravno vsled kurjave omenjene lise. Gorkota v peči ogreje namreč najprej najbližjo okolico, voda izhlapi, tako da je kmalu zrak v sobi nasičen s parami. Kjer je pa stena bolj oddaljena od peči, in vsled tega tudi mrzlejša od s soparami nasičenega zraku, nastani se na istem prostoru sopara, in ako je ostalo že od zidanja kaj vode v stenskih luknjicah, ni treba ravno mnogo, da se iste luknjice zopet napolnijo. Tudi tu je torej na mestu vedno prenovljenje zraku potom odprtih oken in vrat pri sočasnem kurjenjem v koaksovih železnih koših in železnih pečeh.
Iz .Knajpovea*.
Vsaka rodbina
Daj bi ˇ ivoj f.ri-1 riibil* !•
Kcihreinerjč1 o
Krui,3povo sladno kavo
k«l  prime« v«%» danjl kavai pijičL
pinnnnnnnri;i
Gorica $ Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem »rodišču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo.
2   leti  star,  se odd&   radi   preselitve j
zastonj v dobre roke.
PovpraSati je med 12. in 2. uro pop. v holelu Tiroler-Hof v Gorici.
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja, da bodeta odslej v Štanjelu na Krasu vsako leto dva nova semnja, in sicer eden dne 21.   msja,    drugi   pa  22.
avgusta.
Županstvo v Štanjelu na Krasu
dne 1. maja 1904.
Službe išče
orožniški posta je vod j a v pokoju,   vešč
slovenskega,  hrvatskega in nemškega
jezika v govoru in pisavi.
Pamdke na naie vpravniitvo.
Razpis  stavbe.
Podpisano županstvo oddd ponudbenim potom zgradbo
»Obeinskega doma" v k Ferjanu.
v proraSunjeni skupni svoti  12.793 K 40 vin.
Pismene ponudbe, ki naj bodo kole* kovane z 1 K, zapečateno in od zunaj kot take označeno, morajo obsegati ime, priimek, poklic in stanovanje ponudnika..
Ponudbi je priložiti b% varščine od zneska oiuh del, na katera se ponudba glasi, ali pa za skupno delo.
Ponudbe se bodo sprejemale do dne 19. t. m. ob 10. predpoldne; na kasneje došle ponudbe se ne bode oziralo.
Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si lahko ogleda vsakdo v navadnih uradnih urah pri podpisanem županstvu.
Županstvo v Št. Ferjanu,
dne 5. maja 1904. Župan : Kfanjičak, s. r.
Pf aff-ov i šivalni stroji
gW* so najboljl. ""^fl
To uliti kupec sicer o vsakem iidelku in od v-*akoga agenta, ki navadni niti n« ve kaj je Šivalni »troj, in le ne v« kako 9« upelje nit v šivalni utroj, tem manj kako isti živa, toda mi smo po naii vei kot 30-letni posluinji raiaih tovarniških strojev se prepričali, da so res Ptatfovl šivalni stroji najbolj trpeini, ter se uvedli da a« ne dela x nobenim drugim strojem tako natančno kot s UmUmnlm.
Pfaffevi itahi stroji 0^«mno°.po ,0"Utoi ,,obi *veJno Vfatfevl iivahi stroji iSTSS1 " *HM'°nhQ w
ffafhvi iivalii stroji EJfS " dob™u /wk0 '°mno
(rečamirenja) ter se poučile brezplačno. —-'¦"i^jo  n«  dobroti se sa 10 .eL
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati ffafifov* šivalne stroje.
a Ffaffovih šivalnih in drugih stoje? t Borici via lunicipio slav. l SAUNiG & DEKLEVA,
FanravlJalaJea Hralalfc strejev, dvekel«* »trnka allea 14
Naznanilo.
Podpi3anec si usojam naznanjali slavn. občinstvu, da razun posla z nakupom in prodajo in vzajemno trgovino, sem ustanovil na tukajšnjem trge
trgousko agenturo
(z dovoljenjem c. kr. naraestništva tržaskoga)
v Gorici, tekaliillo Josipa Verdi it. 45.
za posredovanje pri nejerasčinah, vposljenja shizftbntetva itd.
V to svrho vabim gospodarje, h*šne oskrbnike in vse one, kateri irnaio sobe za oddati v najem, da se javijo pri meni.
Z ozirora na zaupanje, katero sem užival doslej, pričakujem, da me bo el. občinstvo tudi v tej stroki podpiralo ter se zaupno obračalo na-me. V tej nadi biiježim z odličnim spoštovanjem                    Jakob Tomfni.
Tr^oVjko - obrtqa re^ijtroN/arja zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
Hranila« vlog« obrestuje po **,*>       velje stalne, naložene nuj manj p.n jedno
leto, po 5%.   - Sprejema hrtnOne knjiiice drugih aavodov bre* izgube
obreati. — Rentni davek plačuje zadruga same PcMjjlla daje na poroltvo aH zastavo na  5-iatno odplačevanje t tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi variSine tudi na 10-Ietno odpis* avanj Satfraiaiki vplačujejo xa vsak delei po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja snaia vrednost deleža 800 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Oalsil: a) podpisani.........K 1,110.300*-
b) vplačani.........»    405.188--
0«ae pAS«)lla........• • »  1,631.154--
Vlag«.................' . » 1,203.438-
Anton PofionVo
Vrtna ot.ca 8 ~ GORICA - Vfc ftardinu 8 prlporofia
prlstaabala Affaff »*>•«¦, dal-lairaavlna ;||tfSp atatlaaklh in i z vipavski h, ^PSKr lataraklli furlanskih,            ¦*           vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici ua vse kraje avatro • ogerske monarhije t sodih od 56 litroT naprej. Ra zahtevo poiilja tndi ozoroe.    .
ter na deieli.
|Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo b
Smekalovimi = = uiizgalnica li
nove sestave, koje od de le in leve strani vodo vlečej« in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brugalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
! ! 129 odlikovanj ! I
.Bpžfast.
Kdor Upi na božjasti, krčih ia drugih nervozni' boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobha se zastonj in franko r priv. Schirauneu-Apoteke, Frank fiirt a. M
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStrlja 7.
TR60VINA NA 0R0BN0 IN DEBELO
Najoeaeis kapevatiis nlmbirikefa Ia drebnega Masa Ur tkaaio, preja Ia altlj.
POTREBŠČINE
21 pitarnice, kadilce [i popotnike.
Najboljšo šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za Arojaie in ševljarje.
SvetinjIce. — Bolni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena m zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, tcrolnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
-Najboljša reklama
za   Ilirske testenine je fakt,  da jih slovenske dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se i        druge testenine nikakor niso mogle vdomačiti.
Gorica  -sHs-   Gorica
Klimatično zdravišča.
Hotel Siidkilin
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. ~ Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Josip Marmolja
v Mlrnu,
trgovina na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih conah
kolonija!no blago.
Zaloga moke,  otrobov   prvih  mlinov.
Potrebščino /a čevljarje.
Obiima zalaga mavca (škajole) prve vrste.
Razna vrtna semena, zelenjave, cvetlic, detelje in t^ave za umetne, stalne seri ožet I.
Posebnost: Novolznalll    prah,    ki   unlču|o
predilnico (las), ki ne Škoduje detelji, ampak provzroCi, da na istem mestu kjer se je nahajala prediltvca detelja Se močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od S do 5 kg po zmerni ceni.
Prva  kostcesijoninuia  delavnica z mo-[ tornlm obratom za lino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, liuo bruSenje ia poliranje itd. Vpeljava strelovodov,   brzojavov,   hišnih   telefonov, plina in vode.
Poprave se izvršujejo hitro in po eenl.
taPoioit&lIp]
Gorica, za fojatnico.
Prtcizijska delavnica predmetov za merjenje.
Bogata zaloga raznih predmetov t* razsvetljavo za pUnovo In električno luč. Posame«'H deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pumpe, Železc; in kovinske eevi.   Zaloga  mesarskega   orodja,  kuhi jskih _ uoiev, brivskih britev, Škarij itd.                        L
Razp slljatev na deželo  so   Izvrši hitro in  > — p© ceni. —                           t
Josip Rovan - Gorica,
RabatišGe štev. 20 in 22.
Priporoča se gg.   gostilničar jam  in  zasebnikom iz mesta in dežele v svrho cenj. naročil na  izborno eksportno
marčno pivo
I«   prva   kranjska ek*portne   pivovarne  in  aladovna  na   par
T. Frohlich na Vrhniki.
Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na (Borlftlcl pri Rebku.
Ob enem opozarja uljudno, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochntann iz Ajdovščine. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pSeničen in turSčin zdrob (Gries) in drobni otrobi.
i
Jakob Suligoj
urar c. kr. železnic
v Gorici Gosposka ulica 25.
prlporofia
raznovrstne ure
posebno sedaj za
birmance
po Jako nizkih cenah i
srebrna ura za dečke od 4 gld. In   pol naprej, zlata od 20
gld. naprej srebrne ura za deklica od 6 gld. naprej In zlato
od 11 gld. naprej.
Išče se
pridne delavce za tolčenje
grupeža pri grad bi ceste Gmund-Renmveg   na  Koroškem.   Ponudbe na gradbeno vodstvo — Eisentratten,
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik i več kakor 500 podibaml od ar, zlatih, are-hraih li narikallealh predmetov, katerega poiuja zaataij in ptitalae prtati
Hanns Konrad,
tvornioa  ar   in   eksportaa   biia Mast it. 248.   — (CeSko).
C. kr.
priviligirani
spirati za-krojiti obleke
M. Poveraj
v Gorici, na Travniku  štev. 5.
Civilna,  vojaška in uradniška krojač?-niča I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke is inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan. „Sokolska" kompletna obleka popred-pisu K 35-. K a obroke K 86--. Obleke za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 8—9 let od 2 kron naprej; za
.gospode od 17 kron naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreškareže obleko v 40 velikostih. Cena le 10 kron.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
= Anton Krušič =
trgovec In krojaikl mojster
v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar aveža anglozko In avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za
bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov za  pomladansko  sezono. Za izdelek ii lastnega blaga jamčim.
l^arol prašciK,
pekovski mojster in  eladčičar v Gorici na Korau št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Proti protinu in revmatizmu
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zoiianovo mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporciilja tudi pri takih boleznih, kjer ccič dolgoletne kopelji niso mogle pomagati.
Cena steklenice 2 It
v lekarnah.
Direktna poštna raz-pošiljatev izdelova-
tejja: lekarnarja
Bčla Zoltan
Budimpešta.
T Biroji k svojim T
Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega gospodarja, da edina hrvatska zavarovalna zadruga               __* -            ^   ^^
„CROATIA"
stoječa  pod  pokroviteljstvom  slob.   in   kralj,  glavnega   mesta   Zagreba
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
snreiVmlie vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tevame) in premienin (kakor pohištvo, gospo-darskTKeTsJojt blago,  Kto, U   slamo,   blago zloženo  na  prostem ali v skladih) v zavarovanje
Ista posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance pri prvih denarnih zavodih. Dolžnost je v.akag. dobrega Slo«««« zavarovati se pri doa.ac.ai ..»od«, že da ne gre denar v tujino
Slavno zastopstvo za Trot, Soriško in Istro je izročilo ravnateljstvo gosp. Imbu Gorno-a
(Trst, ulica Miraniar t:) svojim pravnim   konzulentom v teh pokrajinah je imenovalo gosp.  dr. Otokarja Rffiara,  odvetnika v Trstu.
T Svoji k svojim T
frhovno povegeništvo za  Bonsko  in  BradKSansRo  v Gorici  ulica laHBlM štev. 22. =
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrnili na
Agenturo Zwilchenbart
v Buchsu sil Baslu (Švica)
Vožnja čez morje samo 6 dni.
,je>       jja vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila,    ^j
P r o si
v a  iiit a v a t I   i Is t k ali
Najvefija zaloga vseh stavbnih patrebMla, eaaest, •Uvbae nastelje, vsakovrstne okove, ielesje, stresna okna, eevi sa stranlMa itd. Ima v zalogi §ro4Je za tm rokodelstva iz najbolj Blovečih tovarn. Opozarja na bvojo bogato izber
kuhlnjskaia In  hlinaga
oradja, pačlj, štadll-      /^ ^
lllkOV po brezprimerno nlsklk cenah.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
BrizgalnJce za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brtzgalnfce (strcaljke) za sadjino drevje z natanjko nanierjeno petrolraešanico,
1 svefilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za viu h nitje s iifereMijalui« pritiski«, stroje z« drobljenje, stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
nore priprave proti peronosporl Is za žveplanje,
sesalKe za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse droge stroje za poljedelstvo kot
zbiralnike (trlenre), mlatllnlee, vitale (gepel) t. t. d.
razpoSilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49.
CeaUnlkl zastonj In franke.
Vopisnjei se v vseh jezikih.
zelo znižane vozne cene v
Ameriko
Prej gl 105
Ravno ista vožnja.in postrežba kakor prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohto, Illinois,  Minnesota, Montana, Californija itd. toliko višje kolikor je tarifo« cena po ameriški železnici; s piiznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se rau dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
I I s t k sil
Christofle & CČ
c. in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dunaj I- Opern RlnG 6.
Težko posrebrnjono
namizno orodje In posodjo vsah vrat
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbira Mjlepšib modelov.
Št*- Ilustrovau cenik na zahtevanje.-%d
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti viisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
•   O   Ohranitev zdravega želodca   L    #
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju ta uravnavi p-ehavljanju in odalranjcnja ntidlein« zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdrnvilskih zeliif skrbno priprav jeno, tek vonjajoče, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoča d niačc sredstvo, ki ozdravi znane posledic« nezmernostl, pogreške v dieti, prehlajanja In nadležno zaprtost, kakor zgago, napenjanj« preobilno kislino In lajša krčevite bolezni je zdravnika Ros« balzam Mit talodae Iz lekarne B. Fragner v Pragi.
Svarilo
Glavna zaloga ,Pri  črnem  orlu'
Vsi deli omota imajo postavno deponirano varal eno znamko, lekarna   B«   FragnOl*,   e. kr. dvorni  založnik
Praga   Mala strana na voglu  Spornerove ulice č. 30Ž?.     XLg»tl
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K ž 56 se požijc velika steklenica in za K 1*50 majhna steklenica franko na vse p« staje avslro-ogerske monarh je. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
V tJoricl t lekarnah: Cristofolottl, Gllublch, Pontonl in Gireiteell.                          1
Edina slovenska kleparska delavnica
: v Gorici
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po nsjraznovrBtnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, I ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje fa smrt % zmanjfinjočimi •e vplačili.
Vsak dlan ima po preteku petih let pravico do dhrideude.
vzajemno zavarovalna banka t Pragi.
Remvii nradl: 25,000.000 K. Izplačano odikedslie la kaoitalljs: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
a vaaafcoaf slavaMkaaarerfae opravo.
zsstop v LJubljani, gtgtr pisaru so r IistoiJ butitj Mi
Gospodskih ulicah štev. las.
Karoi fiufer
ulica Sv. Antona št. 1.
Se toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave Itd. Prevzame tudi vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdeluje tudi zlate napise za trgovine.
¦ssascsesagsttsssattassoessasast
j   Andrej Fajt
| pekovski mojster
|    v Carici 8ia teatra št. 3.
! Sprejema naroČila vsakovrstnega ; peciva, tudi najfinejega, za nove > mase in godove, kolače za bir-I mance, poroke itd Vsa naročila | izvršuje točno in natančno po želji
naročnikov. I     Ima tudi na prodaj različne moke, ; fino pecivo, fina  vina in  likerje i po zmernih cenah. ' Zs veliko   noč   priporoma   goriSke I               plnce, potice Itd.
Zavaruje poslopja in premičnine I proti požarnim škodam po najnižjih I cenah. Škode cenjuje takoj in naj-T kulantneje. Uživa najbolj« b1ovcs,| koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristne I
lalMM mati: tJMO,
LMMEIT. GrTSICICSIPIS.
ti lltollwfiW* IMSTM V PreffJ
pripoznano kot Izvrstno b«l nblftJoJeee ¦uile; za ceno 80 h, kron 140 in S kroni a« dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splolao priljubljeno domače idra-Tllao sredstvo vedno le r orla-, stekle« aleak z naio zaščitno znamko a ..SIDROM" namroC, iz R1CHTEHJKVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako ateklenico, ki je previdenci a to zaiSitno znamko.
RleMftjm libra ,jri liitm tar _^ |f PRAGI. BUmbethgabie ikS-B^ffl
Dobi m t lekarni               ILTil
tw žimiim« nurt umir. Ttm.   ^yj