UST LJUDSTVU ¥ POUK iN ZABAVO 57. letnik MAKIHOH, rine lsi aprila 192H Kaj bo? i V pondeljek, 16. aprila ob 9. uri dopoldne imajo novoizvoljeni poslanci prvo sejo v narodni skupščini (državnem zboru) v Beogradu. Vse je radovedno, kaj bo »edaj. Ali je upati, da se uresničijo zahteve naših volilcev? AK bo parlament deloval? Na ta vprašanja kratek odgovor: Ako ima Pašič s svojimi radikali resen namen, da v naši državi pride do sporazuma med tremi brati, ako se bo upoštevalo upravičene zahteve Slovencev in Hrvatov, potem bo prišlo v parlamentu do resnega in rednega dela in po-?em pridejo tudi narodi med seboj do sporazuma. Glavni dve naši zahtevi sta: avtonomija, red v državnem gospodarstvu in pa kruh trpečim stanovom. Vse to pa ni odvisno le od nas, ampak od dobre volje Pašičeve radikalne stranke. Če je staremu Pašiču za sporazum, mir in ,-ed ter blagostanje in zadovoljnost stanov v državi, potem bo moral poslušati kralja Aleksandra, ki po poročilih iz Beograda sam želi, da se sporazumejo vsi trije narodi v državi. Kakor smo namreč izvedeli iz zanesljivega vira, so se na kraljevo željo zbrali te dni v mestu Brod ob Savi odposlanci vladne radikalne, Radičeve, Koroščeve in Spa-hove skupine poslancev, da se posvetujejo o sporazumu. Oasiravno z ozirom na centralistično stališče do Pašičevih radikalov nimamo prav posebnega zaupanja, da bi se dosegel sporazum, vendar izražamo željo, da se sedanjim brezupnim razmeram v državi napravi konec. Ako hoče vlada napraviti konec neznosni draginji, če hoče dvigniti valuto (vrednost denarja), zadovoljiti Slovence in Hrvate in s tem zagotoviti obstoj naše države, potem bo Pašič moral od-lefeati in se sporazumeti z nami in Hrvati. Poslanci SLS so pripravljeni za pameten bratski sporazum, a le pod pogojem, da se našemu narodu zagotovi zahtevana svoboda in pravice. Samo plačevati, samo hlap-cevati'pa ne maramo! Za kakšne drobtine ali častna mesta ali osebni dobi-gcek siti vlada, niti kdo drugi Basih zastopnikov ne dobi. ff^mfn-irffffi^Tir-iiMirm-- Sijajno zborovanje nase strank« v Mariboru. Na belo nedeljo se je zbralo v Mariboru iz vseh delov Slov. Štajerske vkljub skrajno slabemu vremenu lepo število naših pristašev. Po končani sv. maši so se podali zboro-valei h Garabrinu, kjer se je vršil shod. Zborovanje je otvo-ril poslanec Vesenjak in predlagal za predsednika dr. Les-kovarja iz Maribora. Kot prvi govornik je nastopil poslanec Vesenjak, ki je v navdušeno jedrnatih besedah poročal o političnem položaju v naši državi od volitev pa do danes. Zmage Slovencev in Hrvatov, ki so se strnili po volitvah v skupni b'ck, je strah sedanje vlade, je povdarjal govornik ia radi tega raznašajo v javnost razne grožnje, s katerimi bi radi preplašili Slovence in Hrvate, ki zahtevajo samostojnost. Takoj po volitvah je poslal Pašič svoje posredovalce k Slovencem is Hrvatom. Ti Pašičevi odposlanci so obljubljali Slovencem in Hrvatom razne ministrske stolčke in velike župane, a dobili so od obeh odgovor: Slovenci in Hrvati odklanjajo vse Pašičeve koritarske cukerčke in bodo sK v vlado le tedaj, ako se jim od najvišje strani zasigura samostojnost. K» Pasičeva vlada ni nič dosegla s cukerčki, pa začne groziti, da bodo Slovence in Hrvate odrezali od Jugoslavije in pred odrezanjem jim še to pobrali, kar imajo. Vsi trezni Slovenci in Hrvati pa vemo, da nas srbski radikali ne morejo odrezati, ampak da spada to vprašanje pod svetovno razsodbo. Z ©dreza* j cm Slovencev in Hrvatov pa bi si Srbi odrezati žep, iz katerega so doslej le vedno jemali, a v njega pa prav nič devali. Ker grožnja z odrezanjem ju držala, pa pravijo, da bodo nasilnim potom: s policijo, bajoneti, razbojniško Orjuno in Sokoli ugnali Slovence in Hrvate. A tudi sHe se ne bosta ustrašila Slovenec in Hrvat, ampak ne bosta odnehala od zahteve po samostojnosti. Bumo pozdravljen je končal gospod poslanec svoj jedrnati govor s pozivom »a zborovalce k zvestobi in vstraj-nos ti. Za poslancem Vesenjakom je govoril o gospodarsko-finančnem stanju poslanec Pušenjak. S številkami je dokazoval, koliko plačuje Slovenija več davkov, nego jej jih predpisuje državni proračun in celo več nego Srbija. Za gosp. Pušenjakom je omenil razbojniški nastop orjuncev v Slovenski Bistrici poslanec Zebot, ki je še v kratkih besedah povdaril, kako so potom volitev Slovenci izvršili zedinjenje slovenskega delovnega ljudstva v okvir-ju SLS. Nato sta bili sprejeti in sicer enoglasno sledeči dve resoluciji: 1. Zbor SLS mariborskega okrožja zbran dne 8. 4. 1923 v Mariboru, naroča izvoljenim poslancem SLS, da pod nobenim pogojem ne odnehajo od glavne zahteve SLS, oii zakteve po zakonodajni avtonomiji Slovenije in da odklanjajo sodelovanje v vsaki vladi, ki ne bi dala zadostnega jamstva za izpolnitev le zahteve. Zahtevamo, da vlada takoj potrebno ukrene, da odstrani grozečo gospodarsko propast Slovenije, ki grozi kmet-skemu ljudstvu in da zboljša naravnost neznosen položaj vseh delovnih slojev, posebej državnih nameščencev in železničarjev, invalidov in drugih trpečih, ki postaja vsled brezbrižnosti vlade tako kritično, da ogroža objektivnost in nepristranost naše državne uprave in s tem tudi avtoriteto državnih oblasti. Zbor SLS zagotavlja Jugoslovanski klub, da je slovensko ljudstvo voljno vstrajati v boju za te svoje zahteve do skrajnosti in da se ne plaši nobenih žrtev pri dosegi teh svojih zahtev. 2. Zbor pozdravlja blok Slovencev in Hrvatov kot parlamentarno zvezo. Po sprejetih resolucijah so še govorih poslanci: Davorin Krajnc, Falež, Bedjanič in prekmurki poslanec Geza Šiftar, katerega so zborovalci najbolj navdušeno pozdravljali. Po več kot dveurnem zborovanju so se zborovalci mirno razšli. Belonedelisko zborovanje nam je zopet lep dokaz navdušenja našega ljudstva za poglavitno zahtevo Slovencev in Hrvatov, ki je in ostane: dajte nam samostojnost In šele potem vas bomo podprli pri vladi I OrjunaSko divjaštvo v Slovenski Bistrici. Našim bralcem je dovolj dobro anano, da je prosto zidar in velesrb Pribičevič ustanovil društvo, s katerim hoče strahovati, pobiti in uničiti vse, kar diši po krščan skem, slovenskem ali hrvatskem. Ta organizacija se imenuje Orjuna. Tudi v naše slovenske kraje so zanesli to cigansko Pribičevičevo kugo. Uničenje strojev Girilove tiskarne, napadi na posamezne osebe, divjanje, grožnje in vse take ljubeznjivosti so v naših krajih na dnevnem redu. To divjaštvo so v naše kraje zanesli Kukovčevi ih Žerjavovi demokrati z namenom, da bodo naše ljudi s silo privedli v Kukovčevo stranko. Orjuna je velesrbska in prostozidarska organizacija. Zategadelj bi rada uničila vse, kar se protivi po-srbljenju in razkristjanjenju. V tej organizaciji so povečini potepuhi, ljudje, ki se hočejo z lenuharenjem in političnim rokovnjašlvom služiti kruh. V Orjuni najdemo ljudi sumljive preteklosti. Ker so demokrati in orjunci pri volitvah 18. marca propadli, kakor so dolgi in široki, se pripravljajo tem huje za bodoče volitve. Računajo s tem, da bo prišel na vlado zopet njih oče Pribičevi« in bodo tedaj s silo in krvjo vodili volitve in prišli na krmilo v državi, kakor fašisti v Italiji. Bog nas varuj teh divjakov! Orjuna v Slav. Bistrici. V Slov. Bistrici bi si tamošnji demokratski uradniki in učitelji ter nekateri trgovski nastavljenci radi že pred tedni ustanovili Orjuno, ¿a bi ž njo «straho-vali« naše pošteno prebivalstvo v mestu in po okraju. Prvo in drugokrat se jim je ustanovitev Orjune preprečite. Naši so prišli v takem številu, da so morali orjunci pobrati svoja šila in kopita. Orjunci od vseh strani prihajajo v Slev. Bistrico. Duševni vodja mariborska Orjune, advokatski pisar dr. Reisman je sestavil načrt za pohod Orjune v Slov. Bistrico. Pozvali so orjunce iz Ljubljane in iz Zagreba ter Maribora za soboto, dne 7 .aprila zvečer, ko Bistričani na to niso bili pripravljeni. Iz jnga so se pripeljali orjunski razbojniki z vlakom, a ia Maribora s tovornimi avtomobili. Oboroženi so bili z ročnimi granatami, revolvarjl, gorjačami in drugim razbojniškim orožjem. Napadli so na cesti vsakega mirnega človeka: kmete a vozovi, kolesarje in potnike. Na Tržaški cesti so streljali aa poljčanskim organistom, nadalje za g. Vregom, v mestu pa so divjali za posestnikom g. Jerovšekom. Bliz* Juhartove hiše so se brez povoda lotili mirnega fanta i» ko jim je ušel, so streljali za nji«. Gostilna «Beograd«, orjunski brlog. Zbirališče orjuncev je bila zopet gostilna «Beograd« (prej »Avstrija). Gostilničarka je vedela, da s tem, ako da divjakom-orjuncem na razpolago prostore, nastopi proti poštenemu domačemu ljudstvu. A kljub temu jim je dala prostor. S tem je izjavila, da »e mara več denarja naših ljudi. Za predsednika Orjune bil izvoljen dr. Dernovšek, koncipijent pri advokatu dr. Pučniku. V odboru so:, okrajni živinozdravnik Skofič, ključavničar Gumzej, štirje učitelji, tajnik hra nilnice Sajko ter trgovca Pinter Alojz mlajši in Rudolf Železnik. Divjanje orjuncev po nlicah. Po občnem zboru Orjune so orjunci — bilo jih je okoli 300 — priredili divjanje po bistriških ulicah. — Temna noč je bila kakor nalašč za te divjak«. Omenimo, da so vse dohode v mesto zastražili. Oroiništvo je bil brez moči. Sam orožniški poveljnik g. major Bunc je bil priča orjunskega divjaštva. Orjunci so se razdelili v čete in so hodili oboroženi z revolverji, ročnimi granatami in okovanimi gorjačami po ulicah in od hiše do hiše. Streljali so na vse strani, metali kamenje in pobijali šipe poštenim a neljubim jim meščanom. Kričali so kakor obsedeni. Posebno je divljal neki Škerjanc (železniški uslužbenec iz Maribora). Tuljenje je bilo podobno glasovom lačnih volkov in hijen. Bomba. — Žrtve. Gostilna Neuhold v sredi mesta je bila tako srečna, da je dobila orjunsko bombo (ročno granato). Roparska orjunska druhal se je kričaje ustavila okoli pol 9. ure zvečer pred gostilno. Tam je pred gostilno stalo nekaj ljudi, ki so se pred divjaki umaknili in odšli v vežo. Divjaki so navalili na velika vrata. V tem trenutku je že tudi padla bomba v vežo in eksplodirala. Od bombe je bilo ranjenih 6 oseb, 4 od teh težko, da so jih morali prepeljati v bolnico. Imena ranjenih so: Iv. Soršak iz Vrhloge (smrtnonevarno ranjen), Podplatnik Anton, kovaški pomočnik pri g. Verniku v Kovačivasi (tudi težko ranjen), I. Pečovnik p. d. Marot iz Šmart-na (ki se je vračal iz dela domov), Lunežnik Filip iz Kovače vasi, Pole Simon iz Bistrice (rodbinski oče, slabotna in mirna oseba). Orjunci se za ranjence in žrtve niso zmenili, temveč so divjali naprej kakor obsedeni in stekli. Pridrveli so celo pred cerkev in so streljali ter metali kamenje na vse strani. Prebivalstvu celega slovenjebistriškega okraja javljamo, da so divjake pri njihovem razsajanju po Bistrici vodili: trgovec Alojzij Pinter mlajši, trgovec Batič, učitelji Čeh, Kar-baš in Metlika, tajnik Sajko, mladi Novak in pisarji advokata dr. Pučnika, ter živinozdravnik Škofič. Pri divjanju so bili udeleženi tudi župan in trgovec Omer-zu, ključavničar Gumzej, klepar Podhraški, trgovec Že leznik in pek Žurman. Ranjence pri Neuholdu je obvezal in jim nudil pr-vo pomoč zdravnik dr. Jagodic. Odhod divjakov. Kakor so divjaki pridrveli, tako so tudi odšli iz i Slov. Bistrice kot rokovnjači. Odpeljali so se s tovornimi avtomobili okoli polnoči v Maribor in na druge kraje. Pri odhodu so orjunci tako kričali, tulili in streljali, da je še drugi dan bilo prebivalstvo razburjeno in zbegano, posebno mladina. ; Učitelji, uradniki in trgovci vodje Orjune. Ljudstvo se z začudenjem povprašuje, kako more vlada dopustiti take divjaške organizacije. Še večje začudenje pa vlada med poštenim prebivalstvom, da so Orjuno v naše kraje zanesli ljudje, ki žive in so plačani od ljudstva: demokratski učitelji, uradniki in trgovci. Za konec povdarjamo soglasno sodbo vsega poš-! tenega ljudstva: Divjaški Orjuni se mora napraviti konec. Ako oblast in vlada tega noče, bo ljudstvo samo napravilo ljudsko sodbo. Bojni klic, ki bo zadonel, bo hujši, nego si ga predstavljajo voditelji Orjune. ZOPET PRITOŽBE NAŠIH VOJAKOV. V parlamentu je bil lansko leto aprila meseca velik boj za naše fante-vojake. Naši poslanci so tistikrat tako odločno nastopili, da s eje vojni minister general j Vašie končno vendarle udal in izdal strogo naredbo, da bo vsak oficir, ki grdo ravna s fanti, strogo kaznovan in odpuščen iz armade. Nekaj časa so se razmere v garnizijah res obrnile na bolje. Sedaj pa prihajajo zopet v veliki meri pritožbe, da • sa v nekaterih vojašnicah v Makedoniji, Srbiji, Bosni in Vojvodini tako ravna z našimi mladeniči, da to ravnanje ni vredno človeka. Gotovo je nekaj teh pritožb pretiranih, a velika večina je resnična. V «Slovenskem Gospodarju« ne smemo priobčevati teh pritožb, ker bi bili sigurno zaplenjeni. Resnica v Jugoslaviji bode v oči. A starše in vojake samo prosimo, da pošljejo vse pritožbe našim poslancem ali pa naravnost na naslov: «Jugoslovanski klub, Beograd, Narodna skupščina«. — Navesti morate natančne podatke: ime vojaka, njegov polk, garnizijo, ime oficirja ali podoficirja, ki je surovo ravnal z vojakom, dan dogodka in vse druge podrobnosti. Ako ni natančnih podatkov, tudi poslanci ne bodo mogli kaj resnega ukreniti. PRED VOLITVAMI SO NAS POZNALI. Pismo viničarja iz Slov. gor.). Pred volitvami so prihajali iz Beograda neki ljudje, ki so se imenovali radikalci. Pozneje smo izvedeli, da je to stranka, ki bi rada našo domovino spremenila v Veliko Srbijo. Za agenta ali hlapca te srbske stranke se je udinjal neki Verlič od Št. Petra niže Maribor«. Ta je dobil od srbskih radikalov 100.000 K, kakar se je sam hvalil. Zakaj? Da bi bil nas viničarje premotil in nas k srbski radikalni stranki zvabil. Obljubljal nam je tik pred volitvami breje krave in še 1 milijon 400 tisoč kron. Celo okrajno glavarstvo je pomagalo pri tem poslu. Izdalo je namreč dne 14. marca naslednji odlok: «št. 10971-23. Pomoč viničarjem. Gospodom občinskim predstojnikom! Vlada v Beogradu je danes nakazala znesek 1,400.000 K za bedni viničarski stan v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj in Ljutomer. Ta denar bo nakazovala komisija, ki se že danes sestavi na sedežu okrajnega glavarstva v Mariboru in obstoja iz večine viničarjev. Denar je že naložen pri davkariji v Mariboru«. Župani so sestavili sezname viničarjev in jih takoj poslali na okrajno glavarstvo. Do danes, ko to pišemo, (7. aprila), pa še ni ne duha ne sluha o teh podporah in tudi Verličevih brejih krav ni od nikoder. Ali so nas srbski radikalci ter njihova hlapca Verlič in radgonski Jurkovič samo za norca imeli? Mogoče pa so ta denar pobasali samo agitatorji srbske radikalne stranke. To je škandal! V veliki bedi živimo! Če je že vlada denar določila za nas, ga moramo biti deležni vsi, ne samo kaki Verliči ali Jurkoviči. Sedaj še le vidimo veliko nepoštenost, ki so jo uganjale nasprotne stranke. Naša Slovenska ljudska stranka nas ni podkupovala, ne obljub dajala, za to jo tudi spoštujemo. Naše poslance pa prosimo, da povprašajo v Beogradu, kaj je z obljubljenimi kravami in podporo. olitični ogled. DRŽAVA SHS. Vlada je končno le začela misliti na potrebo sporazuma, ko je videla, da nikakor ne more dobiti večine in da bi vladanje z nasiljem lahko imelo hude posledice in močen odmev v svetu. Z demokrati se radikalci niso mogli zvezati, ker so Davidovičevi demokrati proti vsaki zvezi in ker je Pribičevičeva struja stavila zahteve, ki jih radikalci ne morejo sprejeti. Pribičevič je hotel imeti toliko ministrskih mest kot so jih imeli demokrati poprej in še skoraj polovico vseh važnih upravnih mest. Na to radikali seveda niso šli in če bi tudi šli, bi na ta način še ne nastala vladna večina, ki bi lahko delala. Za sporazum so se začeli oglašati tudi gospodarski in bančni krogi, nekateri listi so začeli naglašati potrebo, da tudi krona posreduje in sedaj se vidi tudi na srbski strani več volje in vneme za sporazumno ureditev države. Vršijo se pogajanja in v nedeljo bode veliko zborovanje v Zagrebu, na katerem se bode poročalo o uspehih. V javnosti vlada za to silno zanimanje. Potem se bodo vsi hrvatski, slovenski in muslimanski poslanci skupno podali v Beograd k otvoritvi narodne skupščine. Vršijo se dogovori med našo in italijansko vlado glede nadaljevanja opatijskih pogajanj. Italija vstraja na tem, da bi se pogajanja vršila v Rimu. RUMUNSKA VLADA z nasiljem in protinarodnim delom vedno bolj izziva k nemirom in uporom. Vlada nemire sicer taji, v svet pa pride le dovolj o silno napetih odnošajih med narodom in vlado. Vlada je zagrešila že celo vrsto nezakonitih in protiustavnih činov in sedaj je celo prepovedala delovanje in bivanje vseh redovnikov, razven pravoslavnih. Sedaj bodo morali Rumunijo zapustiti poleg frančiškanov, kapucinov in drugih tudi usmiljeni bratje in usmiljene ter šolske sestre. . V FRANCOSKO-NEMŠKEM SPORU je nastopil francoski politik Loncheur s posredovalnim predlogom zmernejše rešitve odškodninskega vprašanja in poskusil, za ta predlog pridobiti tudi Angleže ter tako izravnati vsa nesoglasja med Anglijo in Francijo. OBNOVITEV ORIENTSKE KONFERENCE. Iz uarigrada poročajo, da je turška vlada izročila medzavezniškim višjim komisarjem posebno spomenico ali noto kot odgovor na zadnje predloge antan-te. Ta nota je pomirljiva in predlaga ponovno otvoritev orientske konference za 23. aprila. Končno pov-darja nota ,da bo izločitev gospodarskih vprašanj, pospešila sklep miru. Tedenske novice. -}- Smrt vzornega duhovnika. Minulo soboto nam je ugrabila smrtna roka bivšega dekana in upokojenega župnika Jožefa Dekorti. Blagopokojni je pri občni priljubljenosti kaplanoval na več kaplanijah lavan-tinske škofije in slednjič postal župnik in dekan v Lučah. V Lučah se je veliko trudil za popravo cerkve in za javni posvetni blagor pa je deloval dolgo let pri okrajnem zastopu. Ko je stopil v pokoj, se je preselil iz Luč k Sv. Frančišku, kjer je tudi umrl in bil pokopan minuli pondeljek, Blagopokojnemu vzor-duhovniku svetila večna luč! Kaj hočejo? Orjunci svoje divjaštvo in krvopreli-tje v Slov. Bistrici zagovarjajo s tem, da so jih naši in Nemci «hoteli napasti«, ali celo «napadli.« Vse to je izmišljeno. V soboto ni bilo od naše ali nemške strani prav nič organizirano. Orjunci bi radi zakrili sramoto in divjaštvo, ki so jo učinili nad lastnimi slovenskimi brati. Radi tega kričijo po Kukovčevem «Taboru« in Žerjavovem «Jutru«, češ: klerikalci in Nemci so vrgli bombo. Lažejo, da se kar kadi. Vsak otrok ve, da so orjunci kot Luciferji tulili po Bistrici, oddali nad 2000 strelov, gotovo je, da so orjunci vrgli bombo med nedolžne ljudi, a kričijo, da so naši ljudje vrgli bombo. iTako postopajo največji falotje! Orjunec v Svcčini. V našem skritem kotu tudi i-mamo enega orjunca. To je šolski vodja Mohor. Ne- davno je v dr. Kukovčevem «Taboru« napisal, da bo začel razsajati s pasjim bičem in loparjem. Tega človeka nihče več ne mara. Podoben je garjevemu koštru- j nu. S prstom kažejo ljudje za njim, češ, to je tisti, ki je spravil našo nekdaj dobro šolo v slab glas. Čudimo [ se, da g. okrajni glavar in šolski nadzornik še sploh ' trpita tega človeka v šoli. Strahovit nered v šoli, podivjana mladina, nesnaga v razredih, nobene discipli- : ne ne pri učiteljstvu, ne pri otrocih, vse to svedoči j Mohorjevo orjunsko vzgojo. Kje je neki šolska oblast pograbila tega zgagarja? Občuje z najhujšimi tihotapci in agitatorji za nemško stranko, a poštene Svečinčane pa sramoti po «Taboru« in pri oblastih. Hvali se oko- , li, da je osebni prijatelj g. okrajnega glavarja, da do- ! bi za «zaupna« poročila mesečno 2000 K, da lahko on i povzroči, da se bode kakemu njegovemu neprijatelju predpisalo visold davek. Šolsko oblast samo opozarja- i mo, naj pošlje nepristranskega raziskovalca v Sveči- j no. Ta naj skliče vse člane krajnega šolskega sveta in župane, pa bo dobil značilno Mohorjevo fotografijo. Podrobnosti še danes zamolčimo, a če bo Mohor še naprej na orjunski način izvrševal službo šolskega voditelja, bomo govorili drugače. Šola je naša, mi davkoplačevalci plačujemo učitelje, zategadelj si prepovedujemo Mohorjevo komando in divjaštvo. Učitelji na deželi so po večini demokrati. Zadnje tedne ti ljudje, ki so plačani od slovenskega ljudstva, organizirajo divjaško Orjuno. Prosimo zaupnike in starše, da tajništvu SLS v Mariboru Sporočijo imena takih učiteljev, ki bi radi upeljali v naše kraje orjunsko rokovnjaštvo. Spoštujemo pošteno učiteljstvo, a tako, ki zastruplja našo mladino z orjunskim strupom, si naj išče kruha pri divjakih. Mnogi trgovci in obrtniki so pri volitvah strastno agitirali za Kukovčevo demokratsko stranko in sedaj šuntajo ter z denarjem podpirajo orjunce. Ker je najmanj 99 odstot. prebivalstva v Sloveniji proti roparski Orjuni, taki trgovci in obrtniki sami kličejo našim ljudem: Ne nosite nam denarja! Ne kupujte pri nasl Izogibajte se naših trgovin! Res je tako! Z našim denarjem so si nabasali žepe, a z našim denarjem tudi hočejo smrt Slovenije! Somišljeniki! Pomnite! Vaš denar samo trgovcem in obrtnikom, ki so pošteni in ki gredo z ljudstvom, orjuncem in demokratom ne vinarja več 1 Mariborska Mestna hranilnica in Posojilnica v Narodnem domu podpirata orjunce. Mestna hranilnica (šparkasa) v Mariboru in Posojilnica v Narodnem domu sla darovali v zadnjem času velike svote za Sokola. Do malega vsi Sokoli pa so v razbojniškem društ vu «Orjuna«. Člani Orjune sami izjavljajo, da je Sokol odstopil velik del darov, ki jih je dobil od Mestne hranilnice in Posojilnice v Narodnem domu, Orjuni. To vest prinašamo v vednost tistim našim ljudem, ki nosijo svoj denar kot hranilne vlode v ta zavod. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru je imela dne 12. aprila svoj XV. občni zbor. Zavod se krasno razvija. Denarni promet je znašal v letu 1922 68 milijonov, 935.631 dinarjev. Hranilne vloge znašajo 5 milijonov, 486.749 dinarjev 50 par. Ta naš denarni zavod je eden najbolj varnih posojilnic. Hranilne vloge so varne, ker ima Spodnještajerska posojilnica lastno posestvo, močan rezervni zaklad ter nad 1000 de-Iežnikov-članov. Svetujemo in priporočamo našim ljudem v mariborskem okrožju, da svoj odvišni denar naložijo v naši Spodnještajerski ljudski posojilnici. — Uradni prostori naše posojilnice se nahajajo v Mariboru v Stolni ulici št. 6 (med Cirilovo tiskarno in stolno cerkvijo). Z lastnim denarjem si pletemo bič! Naši kmetski ljudje imajo naložen svoj denar mnogi v najhujših liberalnih hranilnicah, posojilnicah in bankah. Še sedaj ga mnogi nosijo tje. To se pravi pljuvati v lastno skledo! Denarni zavodi Kukovčeve in Žerjavove stranke so dali stotisoče za volilno agitacijo in so nas hoteli še bolj vkovati v verige centralizma. Po volitvah napravimo konec napakam, ki smo jih storili dosedaj. Naj si naši zatiralci in protivniki sami polnijo kase svojih zavodov, naš denar pa v naše posojilnice, v naše hranilnice, v našo Gospodarsko-zadružno banko! — Ker hočejo nasprotniki boj, ga sprejmemo. Radi tega naj velja klic vsem našim: Prihranke, hranilne vloge vseh naših ljudi v naše posojilnice in druge denarne zavode! Ta glas naj doni od vasi do vasi! Povolitveni glasovi iz Frama. Velikonoč so tudi pri nas naznanjali kresovi po hribih in goreči križi po vinogradih. Pa tudi streljanje s topiči nas je klicalo k vstajenju. Naši fantje so le še drzni za streljanje, da-si se je ravno v preteklem postnem času zgodila ravno pri streljanju velika nesreča. V pondeljek tihega tedna so obhajali gostijo v pravoslavni družini g. Josefoviča, katerega hčerko je ta dan na dom prišel poročat pravoslavni duhovnik. Ob tej priliki so sosedni fantje streljali s topiči, pa ravno zadnji strel je zadel 20 letnega Jožefa Breitenebner tako nesrečno, da je na mestu ostal mrtev. Ta nesrečni strel tihega tedna je zahteval človeško žrtev. — (Odmevi po volitvah). Tudi pri nas so volitve 18. marca krasno izpadle, tako, da nad svojimi razvalinami tarnajo zadnjič še tako močni samostojni in socijalni demokratje. Naravnost veselili smo se 18. marca — saj so posamezni vaški shodi, posebno veličastni v Morju in Lokmercah, pa tudi po vseh drugih i vaseh celega volilnega okrožja kazali toliko navdušenja za SLS. Ravno te podrobne agitacije so se neznosno ustrašili kolovodje Samostojne.: Štern (po domače Vrhovšek) in Predan (po domače Žaklnek) iz Planice in Potočnik (po domače Kokol) iz Loke. Hitro po naših shodih so se podali od hiše do hiše za božjo voljo ! prosit in r~tit. naj volilci vendar nikar ne verjamejo | SLS, naj nikar ne poslušajo župnika itd.! Tako sta v trudu in trpljenju prehodila Vrhovšek in Žaklnek Planico in Pohorje, Kokol pa vso Loko in Kopivnik — zastonj. S svojimi pretnjami so ti goreči mogotci upla-šili le nekaj malo volilcev, da so na dan volitev rajš: ostali doma. Pač pomilovanja vredni strahopetci, ki se zbojite mogočnega «rihterja«, ki bi vam morda pri tem ali onem vsled vašega osebnega prepričanja ponagajal! Imenovana navdušena samostojna trojica je pri vsej svoji splošni, obče znani skoposti toliko žrtvovala celo iz svojega žepa, da je zbrala večje denarne svote za samostojno časopisje in ga po vsen močeh širila med ljudi. Planinski Vrhovšek se je v agitacijo poslužil celo svojega malega sinka — nadebudnega šolarčka prvega razreda in mu je naročil, da mora vsem učencem in učenkam cele planiške šole razdeliti časopis «Kmetsko moč«, katero naj vsi nesejo na svoje domove. Dobri sin ček je to poverjeno mu nalogo v šoli prav vestno izvršil, ne da bi mu bil gospod učitelj to zabranil. Ko smo 18. marca okoli 7. ure zvečer zvedeli veseli izid volitev, so sicer mogočni, pa tako pogoreli gospod loški rihtar v spremstvu rančkega župana jezni odšli iz Frama k svojemu vinogradu, da bi pogasili svoje pogorišče in nekoliko pri vincu pozabili veliko polomijo svoje Samostojne, zraven pa skovali novih načrtov za maščevanje nad onimi, ki jim nočejo biti pokorni — saj^ maščujejo se tako radi! Tudi nemško škrinjico si je izbralo par pristnih Nemcev iz Pohorja, ravno takih, ki nemško čisto nič ne znajo. S posebnim ponosom na primer je nesel v 6 škrinjico svojo krogljico možek iz loške občine, ki uganja svojo politiko tam pri peči pri kolovratu in se z vso strastjo jezi na dr. Korošca, češ. da nas je Srbom prodal in težko pričakuje, da bi njega — prodanega — Nemci zopet odkupili! — Zdavstveno stanje je letos pri nas izvanredno dobro. Že nad 100 let se v Framu ni zgodilo, da bi v dobi cele tretjine leta, in to še v zimskem času, noben odrasli, ne moški, ne ženska, ne bil umrl naravne smrti. Letos, hvala Bogu, smo tako srečni. Volilne zanimivosti pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Za našo SLS je bilo oddanih od 367 krogljic 357. Samt» 10 glasov je bilo raztresenih, ali glej čudo: ravno v samostojno škrinjico, ki je pri zadnjih volitvah dobila nad polovico glasov, se nobeden volilec ni zmotil. I» ravno tako tudi ne v škrinjico g. Schnuderla, ki je prirejal tukaj sestanke od hiše do hiše. Demokrati so sicer dobili 7 krogljic, pa ne po zaslugi financarja in mladega g. učitelja, ki sta se veliko trudila s plakati in Se drugače, ampak so še tri volilci takoj pri 1. Skrinjici izjavili, da so njim krogljice ušle v 1. škrinjico in niso imeli namena jih tjekaj izpustiti. Obžalovanja vredno je pa tudi bilo, ker črez 50 volilcev ni moglo voliti, ker so po zasluga g. nadučitelja bili izpuščeni iz volilnega imenika. Opravičene so torej bile besede, ki so jih izustili na njegovo zdravje. Vsa čast pa tistemu, ki je največ pripomogel do tega, da lahko s ponosom rečemo: Sv. Jakob je in ostane slovenski in katoliški! Novice iz Tinja na Pohorju. Na predlog g. Gradišnika so gostje na sedmini Matija Smogavec darovali za Dijaško večerjo 103 din. Bog povrni. Občina Tinje je 83. letnega odbornika Matija Pongračič, kmeta v Tu-riški vasi imenovala častnim občanom. Slavljenec je odločen naš pristaš, vzgleden krščanski mož — in še precej krepek za svoja letal Bog živi! — 40 letnico svojega službovanja na Tinju je 1. aprila obhajal naduči-telj Janez Tomažič. Ob zvokih bistriške godh ^a m« v imenu občine in župnije čestitala g. župan iti w»spoi župnik. Ljudstvo svojega dobrega, krščansko mislečega nadučitelja spoštuje. Še na mnoga leta! Na Pohorju visoki sneg. Prijatelj s Pohorja nan» sporoča, da leži tam na nekaterih mestih do 2 metra visoki sneg. Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Bolfcnku v Slov. gor. Preteklo nedeljo smo obhajali z vso slovesnostjo blagoslovljenje svojih novih zvonov. Že celo zimo so delale pridne roke po vseh treh občinah venca, cvetlice, zastavice, trakove in drugi kinč za cerkev, slavoloke in vozove. Zadnje dni pa je bilo vse na nogah, da čim sijajnejše in slovesnejše sprejmejo svoje nove, ljube prijatelje. Vsaka občina je postavila po en slavolok. V soboto zjutraj se je odpeljala dolga vrsta s cvetjem in zelenjem bujno okinčanih vozov z godb® na čelu v spremstvu botrov, županov, odbornikov ia številnih, belooblečenih svatovc na železniško postaj» v Pluju, kjer so zvonovi čakali na nas že 4 dni. Bog nam je dal krasen solnčni dan, navdušenje je bilo zato vsesplošno, veselje neizmerno. Doma ostali župljani pa so se popoldne zbrali pri slavoloku na farni meji, ki je nosil napis: «Pozdravljeni tisočkrat mili zvonovi — srčno pozdravljeni!« Tam je nove zvonove pozdravila mladenka, med neprestanim pokanjem topičev smo jih potem pripeljali pred prazniško okinčano cerkev. Drugi dan nam je sicer prinesel dež in sneg, pa hva ležni smo Bogu iz vsega srca, da smo jih vkljub slabemu vremenu spravili srečno in še celo zelo naglo in točno v cerkveni zvonik. Cerkveno opravilo je izvršil preč. gospod p. gvardijan od Sv. Trojice v Slov. gor., slavnostni govor je pa imel č. g. p. Mihael, ki je spretno porabil v ta namen svetopisemsko zgodbo, kako so Izraelci po vrnitvi iz sužnosti na razvalinah prekrasnega prvega tempeljna zidali s solzami v očeh novi tempelj, lako nam je tudi divja vojska uničila dragocene zvonove v naših zvonikih, a nove ustvarja naša ljubezen in požrtvovalnost. Pred blagoslovljenjem so zvonove pozdravili vsi štiri stanovi. Zvonovi pa naj spominjajo na naše stanovske dolžnosti. Zvonovi, zvonite, nas k Bogu vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes! Kaj je novega v Ormožu in Ljutomeru? Vsem Or-možancem znani Kočevar je pri zadnjih volitvah agi-tiral za Nemce, pri volitvah v šolski svet meščanske šole pa je s svojim glasom pripomogel, da je prišel v šolski svet liberalec Ban. O naših ormoških trgovcih treba pribiti, da so skoro vsi volili s policajdemokrati. Naši ljudje naj bodo sedaj po volitvah tako pametni, da jih ne bodo odslej več podpirali s svojim denarjem. Naši kmetski ljudje bi morali sedaj po volitvah obrniti hrbet vsem demokratskim denarnim zavodom, kateri so v celem okraju 3, in se okleniti naših, katerih je v okraju vse polno. Somišljeniki ormožkega o-kraja, ki ste pri zadnjih volitvah tako lepo dokazali svojo politično zavednost, uničite sedaj vaše policaj-demokratske krvosese še gospodarsko. V Ljutomeru se vršijo predpriprave za zidavo nove bolnice usmiljenih bratov iz slovenske province. Ljutomeržani že komaj čakajo, da dobijo to bolnico in vseh okoličanov Ljutomera je dolžnost, da zidavo bolnice tudi po močeh denarno podpirajo. Kako je z Urekom po volitvah? (Dopis iz Brežic.) It davno pred volitvami je začelo policajdemokratsko nezakonsko dete Samostojna tudi v Posavju bolehati na smrti. Nekdanji kum Samostojne g. Urek iz Globokega je zadnje dni pred volitvami po noči in po dnevu naganjai še preostale mu izvedence, ki so res zastavili vse svoje moči, da bi pomogli na smrt bolnemu samostojnemu otroku na noge. Na praznik sv. Jožefa se je peljal mogočni general brez armade Urek v Brežice, da bi še izvedel tamkaj: ali je bolezen samostojnega otroka ozdravljiva ali ne. r-a oh, groza, tukaj so mu povedali, da je politični nebogljenček za vedno zatisnil svoje oči na neozdravljivi sušici. Pri tej žalostni vesti so postala Urekova sicer rdeča lica kar na mah zelena, srce mu je začelo biti počasneje, razkoračil se je po svoji stari navadi, pljunil pred se in vzdihnil: O ti lju-Avguštin, vse je hin! Nato je še zapovedal zapreči svoj voz in potrt do skrajnosti se je odpeljal v svojo novo vilo v Globokem, kjer premišljuje samotno tako hitro minljivost Samostojne. Iz ene kmetske hiše 11 glasov za Slovensko ljudsko stranko. V Šmartnem pri Vurbergu je hiša vrlega našega somišljenika g. J. Klemenčiča, bivšega dolgoletnega župana in veleposestnika dala naši stranki 11 glasov. Slava pošteni slovenski hišil Živeli zavedni Dobrnčani! (Dopis iz Dobrne pri Celju). Zavedni Dobrnčani so volili kakor en mož SLS. Kar je bilo v ostalih škrinjicah krogljic, jih niso vrgli domačini. Imamo tri Nemce, vsak ve zanje, imamo 6 radikalov, za to, da se ne bi Srbi preveč bali priti poleti v toplice, če bi ne bilo radikalov. Eno samostojno, je pa glasoval gospod komisar sam. Živeli zavedni Dobrnčani! Skušajte v soglasju ohraniti svojo mogočno vrsto! Pobožnosti pri Sv. Jožefa nad Celjem. Tretjo nedeljo po Velikinoči na praznik varstva sv. Jožefa bo tukaj, kakor vsako leto velik cerkveni shod. Prva sveta maša bo ob 5. uri. Ob 6. uri je jutranje opravilo: sveta maša in pridiga; zatem pa darovanje okoli oltarja za prenovitev cerkve. Ob 10. uri je drugo opravilo. Sv. maša in pridiga v cerkvi in tudi zunaj cerkve. Potem pa zopet darovanje za prenovitev cerkve. Častilci sv. Jožefa, pridite v obilnem številu in pomagajte z darovi za popravo cerkve. Novi zvonovi v Braslovčah. Dobili smo dva nova zvonova, večji tehta 2147 kg, manjši, spominski zvon padlim vojakom, pa 808 kg. Večji zvon nosi na eni strani podobo Marije Vnebovzete in napis: «Ime mi je: Marija Vnebovzeta«, na drugi strani pa podobo Srca Jezusovega in napis: «Srce Jezusovo, župnija Braslov-ška je Tvoja.« Spominski zvon nosi na eni strani imena padlih rojakov-vojakov, na drugi pa podobo sv. Minaela in napis: «Vojni bron, spominski zvon, junake rajne reši spon, Vojščak pa sv. Mihael, vodi pred nebeški tron.« Na velikonočni ponedeljek je ob obilni udeležbi ljudi od blizu'in daleč med igranjem godbe in med petjem šolarjev in domačega pevskega društva na meji župnije slovesen sprejem. Nova zvonova sta pozdravila deklica-šolarka in mladenič. Med pokanjem topičev, godba naprej, zvonova na okusno okrašenih vozovih, domača društva, botri in duhovščina na okrašenih vozovih, se je počasi in mogočno premikal sprevod proti domači župni cerkvi. Tam je imel domači g. dekan pozdravni govor. Pevci so zapeli, godba je zaigrala in z večernicami v cerkvi se je slovesnost končala. — Na belo nedeljo je je bilo slovesno blagoslav-Ijanje. Vkljub slabemu vremenu so verniki prihiteli od vseh strani v velikem številu. Veselje jim je odsevalo iz obrazov, ko so videli nova zvonova, svoja prijatelja in spremljevalca skozi življenje. Zvona je blagoslovil mil. g. kap. vikar in prošt dr. Martin Matek iz Maribora, ki je tudi ob številni asistenci duhovščine daroval slovesno levitirano sv. mašo in imel cerkveni govor. — Zvonova donita močno, lepo in blagodoneče. Največji poje: c, spominski (3) pa: f. Manjkata še dva, srednji (2) in najmanjši, es in g. Daj Bog dobro letino in izpopolnjeno bo braslovško zvonenje! Obesil se je pri Sv. Križu tik Slatine dne 17. marca v Rjavici v obupu 24 letni veleposestnikov sin Mirko Ogrizek. Polagoma se je zdaj zvedelo, kaj je nesrečnega mladeniča gnalo v smrt. Imenovani je imel že dalje časa ljubavno razmerje z lepo, a revno sosedovo hčerko. Ta mu je porodila čvrstega sina, vsled česar se je trdno odločil, da povede svojo izvoljenko pred oltar in si ustanovi lastno gospodarstvo. Na svoje bogastvo ponosni materi pa nikakor ni bilo po godu, da bi stopila v sorodstvo z ubožnejšim, če tudi pošte-»im sosedom. S prva sta s starejšo hčerko odgovarjali pokojnemu, naj se nikakor ne poroči z dekletom, ki nič nima, ker pa to ni nič pomagalo, sta ga začeli obdelovati z najgršimi priimki in mu slednjič zaklenili pražno obleko, da tudi z doma ni mogel. Fant je bil aiirna in rahla duša, pestal je obupan in ke mu je slednjič sestra svetovala, naj se raje obesi na vrv, kakor pa na revno žensko, je to tudi storil. Tako je brezmejni pohlep po denarju vzel staršem sina, sestri bra-< ta, zaročenki ženina in nedolžnemu otroku očeta. Neznano utopljenko so našIL Od Št. Janža na Dr. polju poročajo: V pondeljek, dne 4. t. m., so našli v Loki v Dravi žensko truplo. Utopljenka je stara okrog j 20 let. Našlo se je pri njej nekaj denarja in en recept z dne 7. 4. t. 1. od dr. A. Biašiča. Čudno, da ni bilo imena na receptu, kakor je to navadno. Recept še tudi ni i | bil uporabljen. Sumi se, ker je bila v drugem stanu, da je nesrečnica sama šla v smrt. Bridek je pač sad j i greha! Krščanska ženska zveza v Maribora naznanja, da | se vrši v nedeljo, dne 6. maja v mariborski stolnici slovesnost blagoslovitve nove društvene zastave. Spored bo približno našlednji: zjutraj ob šestih imajo članice KZZ v stolnici pridigo nato sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Ob četrt na deset slovesen vhod v cerkev, (zbirališče za članice v stolnem župnišču, za goste ua Slomškovem trgu pred župniščem) na to slovesna blagoslovitev zastave, za tem slavnostna pridiga in po pridigi pontifikalna sv. maša. Popoldne bo s pričetkom ob 2. uri veselica pri Gambrinu, natančen spored se bo še | pravočasno objavil. Jutri zvečer ob pol osmi uri nadaljuje veleč. gosp. ravnatelj Zidanšek svoje predavanje v Slov. kršč. soc. zvezi. Vabimo vse, ki ste potovali s poljudnim predavateljem dosedaj po sveti deželi, da pridite zopet in pripeljite še znancev s seboj. Marijina družba v Št Jurju ob juž. žel. priredi v soboto zvečer ob 7. uri in v nedeljo popoldne ob 4. uri j v dvorani Kat. doma igro «Goslarica naše ljube gospe«, j Na sporedu je tudi petje in v nedeljo pred igro se vrši občni zbor bralnega društva. Pride govornik iz Celja. Uljudno so vabljene tudi sosedne Marijine družbe. Bralno društvo v Račah priredi dne 15. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v skladišču g. Hvaleča veseloigri: «Bratranec« in «Trije lički.« Čisti dobiček je namenjen za nabavo knjig, zato pričakuje obilne udeležbe — odbor. bospooarstvo. IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE. Dne 29. marca, na veliki četrtek, je bila sklicana seja glavnega ouiiora iunetijske družbe za Slovenijo. Razun treh opravičencev so bili navzoči vsi odborniki. Blagopokojnemu odborniku g. dr. Karelu Verstovšeku, ki je ležal ta dan v Mariboru na mrtvaškem odru, je g. predsednik v vznesenih besedah podal zadnje slovo ter v lepih besedah orisal njegovo neumorno delo v prid Slovenije. Navzoči odborniki so v znak sožalja stoje poslušali predsednikova izvajanja ter zaklicali dr. K. Verstovšeku trikrat «Slava!« Še pred 1. točko dnevnega reda je odbornik Bren-čič predlagal, da se naj z ozirom na sodnijsko tožbo g. predsednik Pire razreši predsedstva do konečnega raz-čiščenja vseh afer. Predlog je bil dan na glasovanje in je bil odklonjen od večine v razmerju 7 naših proti 9 SKS. Ker so naši na to izjavili, da ne morejo več sodelovati, dokler se razmere nc razčistijo ter so hoteli od iti, pustivši samo enega odbornika za kontrolo v dvorani, je predsednik Pire odstopil ter prepustil predsedstvo prvemu podpredsedniku g. prof. Jarcu. Nato je odbornik Bajnk (SKS) prebral neko resolucijo svoje stranke v zaščito g. Pirca, ki pa ni prišla na glasovanje, ker se je reklo, da bomo sodili pozneje. Prva točka dnevnega reda — overovi j en je zadnjega zapisnika odborove seje — je trčila na splošen odpor. Dokazalo se je, da je predsednik samolastno, kljub enoglasnemu sklepu odbora po 40% povišanja uradniških plač, povišal plače posameznim uradnikom za 80 do 120%. Tozadevni njegovi ukrepi so se zavrgli. Ko smo po daljših in temeljitih razpravah, podrob nih informacijah in zaslišanju uradništva razmotrivali o galični aferi, nakupu 70 vagonov sena in 30 vagonov slame, koje količine še ležijo večinoma neprodane, ko smo izvedeli o nakupu emajlirane posode in posnemal-nikov, smo rekli: Tako se ne sme več dalje gospodariti, ker bi sicer propadla naša starodavna Kmetijska družba, na katero so bili Kranjci vedno ponosni. Odbornik Košar je izjavil, da nas ne zadene nobena krivda pri tem načinu gospodarstva, za kojega niti vedeli nismo. Izvolil se je odbor, da vse navedene zadeve še enkrat preišče. Nočemo podrobneje razpravljati o teh stvareh, niti iskati posrednih ali neposrednih krivcev — ad akta, ako se take reči ne bodo več dogajale in ako bo naša Kmetijska družba služila odslej samo svojemu vzvišenemu namneu. Nove kmetijske podružnice. Ako se hoče ustanoviti nova kmetijska podružnica, se morajo vprašati stare kmetijske podružnice okoliša, jeli so s tem zadovoljne. Anarhija v ustanavljanju novih kmetijskih podružnic je s tem prenehala in prišli smo zopet nazaj na stari gospodarski tir. Plemenski merjasci, ki nam zelo primanjkujejo, se bodo delili meseca julija ali avgusta. Kdor pa ima dobrega plemenskega merjasca doma, naj ga da preiskati po živinozdravniku, da dobi subvencijo od Kmetijske družbe. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca aprila t. 1. sledeča poučna predavanja na Štajerskem: V nedeljo, dne 22. 4.: V Ribnici na Pohorju, o zadružništvu in o pospeševanju živinoreje, Wernig. V Gornji Polskavi, o kmetijst- vu, Šterkelj. V Hotiži v Prekmurju ob pol 14. uri, o boleznih in škodljivcih rastlin, Vojsk. V Šalomoncih v Prekmurju, v šoli, ob 14. uri, o izboljšanju kmetijstva. Pavlica. — V pondeljek, dne 23. 4.: V Cvetkovcih, o travništvu in govedoreji, Matjašič Fr. — V nedeljo, dne 29. 4.: V Dravogradu, o zadružništvu, Wernig. V Žižkih v Prekmurju ob pol 14. uri, o škodljivcih in boleznih rastlin, Vojsk. V Kupšincih v Prekmurju v šoli ob 14. uri, o živinoreji in o škodljivcih sadja, Pavlica. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 10. aprila 1923. Prignalo se je: 3 konje, 2 bika, 87 volov, 122 krav, 1 tele in 1 kozo. Skupaj 216 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 50—58 K, polde-beli voli 40—48, plemenski voli 36—39, biki za klanje 50, klavne krave debele 40—45, plemenske krave 30—38, krave za klobasarje 26—29, molzne krave 29—37, breje krave 29—37, mlada živina 33—50. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem 6. t .m. se je pripeljalo 136 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 900—950 kron, 7—9 tednov 1200—1400 K, 3—4 mesece 2500—3000 K, 5—7 mesecev 3500—4000 K, 8—10 mesecev 4500—4800 K, 1 kg žive teže 95—100 K, 1 koza 1000 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 76 do 80 K, meso od bikov, krav, telic 70 K, telečje meso 70 do 76 K, svinjsko meso sveže 120 do 140 K 1 kg. Cene goveji živini so na mariborskem živinskem trgu dosegle v posameznih slučajih višino 50 do 58 K za 1 kg žive teže. Najnižja cena za krave-buše je znašala 26 K. Kupci so pokupili do malega vso živino. Seno v ceni pada. V Mariboru je bila na zadnji tržni dan cena za 100 kg sena 650—750 K. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 97 in pol do 98, francoski frank stane 6.65—6.70 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1395 do 0.1410, za 100 čehoslovaških kron 297 in pol do 299, za 100 nemških mark 0.4725—0.4750 in za 100 laških lir 492—495 dinarjev. Vrednost dinarja v Curihu 5.45 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja pa 15 točk poskočila. V libijski puščavi. Roman, Angleški spisal A. Conan Doyle. (Dalje). «Nikar preveč ne obupujte, gospodična Adams!« jo je tolažil. Naš položaj je trenutno tak, da si ne moremo pomagati, proti takemu nasilju smo brez pomoči, toda prav nič ne dvomimo, da bodo oblasti storile vse potrebne korake in spravile stvar v red. Prepričan sem, da nas ne čaka druga ko kvečjemu začasne neprilike. Da ni bilo tistega izdajalskega Mansurja, bi vas sploh ne bili našli!« Žalostno je bilo gledati, kako zelo se je izpremenila postarana gospodična iz Bostona. Njena lica so upadla in njene oči so divje-plašno žarele iz svojih globokih zatemnelih jamic. Njeni pogledi so neprestano počivali na nečakinji. Zdelo se je, da je nase popolnoma pozabila in da misli le na ubogo dete svoje sestre. In enaka nesebična poteza se je pojavila tudi pri njenih sopotnikih.Čudno, kako nesreča očisti človeško dušo! Tile posvetnjaki, vase in v uživanje zaljubljeni, občutljivi, sebični, na videz brez plemenitih čuvstev — kako so se izpremenili, komaj da je usoda malo položila svojo težko roko nanje! Sadie ni mislila več na sebe — le za svojo ubogo, slabotno, postarno teto se je skrbela, njena teta je pozabila na lastno revščino ia mislila le na to ,kaj čaka njeno nečakinjo, Cochrane, Brown, Belmont se niso brigali za svojo usodo, edina skrb so jim bile slabotne ženske, ki so z njimi delile nesrečo, Belmont posebej je mislil na svojo ženo — in mislil je tudi na nekaj drugega in obdeloval je s petami svojo kamelo, dokler je ni prignal trdo ob gospodično Adams. «Tule imam nekaj za vas!« je šepnil. «Utegne se zgoditi, da nas bodo kmalu ločili, in treba je, da se pripravimo na to!« «Ločili —?« je tarnala gospodična Adams. «Nikar ne govorite preglasno, da nas tale pro-kleti Mansur kje zopet ne izda! — Upam, da nas ne bodo ločili, pa utegne se zgoditi. Pripraviti se moram« na najhujše. Lahko bi si na primer tile ljudje izmislili, da spravijo nas moške s poti, vas pa obdržijo —.« Gospodična Adams je zatrepetala. «Kaj naj storim —? Za božjo voljo, kaj naj storim, gospod Belmont? — Stara sem in moji dnevi so šteti. Mirno bi gledala smrta v oči, ko bi šlo samo za mojo osebo. Ampak Sadie —I Zblaznela bi, če mislim nanjo —! Njena mati čaka nanjo doma in jaz — oh!« Pokrila si je obraz z rokami in zajokala v obupu svojih strašnih misli. «Vtaknite roko pod svoj površnik!« je pravil Belmont in pognal kamelo tesno ob njeno stran. «In trdo primite, da ne zgrešite —! Takole —! Sedaj pa skrijte pod obleko —! To bo ključ, ki vam bo odprl vsaka vrata —!« Gospodična Adams je potipala stvar, ki jo ji je stisnil Belmont v pest, pogledala ga je in v njenih očeh se je zazrcalilo začudenje. Stisnila je ustnice ter strogo in resno odkimala. Njen zagoreli obraz je kazal globoke nevoljo. Pa vkljub temu je vtaknila samokres v notranji žep. Misli so se ji zavrtele v glavi, ko je jezdila na- P«j—• ........ir, 1 Vabilo na izredni občni zbor Kmetijske zadruge * Račjem, r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 29. aprila 1923 Ob treh popoldne v gostilni Lašič v Račjem. Dnevni red: 1. Določitev najmanjšega zneska, za katerega se nepremičnine smejo prodati. 2. Slučajnosti. V slučaju, da bi »bčni zbor ob napovedani uri vsled premale udeležbe ne bil sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje na istem me-* štu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih 2adruž-> alkov.. 373 Vabilo na izvanredni občni zbor Ormoške posojilnice v Ormožu, ki se vrši v sredo, dna 18. aprila 1923, ob 2. uri popoldne v pisarni Ormoške posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti ob določeni uri se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo. 378 Vabilo na redni občni zbor Vinarske zadruge «Lju-tomerčan«, r. z. z o. z. za ljutomerski in ormožki okraj pri Sv. Bolfenku pri Središču, ki se bo vršil 3. maja 1923 ob 10. uri dopoldne v prostorih g. M. Rakuša v Obrežu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1921-1922. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. V smislu § 31 se vrši v slučaju, da bi bil •bčni zbor ob napovedanem času vsled premale udeležbe nesklepčen, pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. — Načelstvo. 383 Vsa čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domač izdelek «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Gospodinje, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine «Pekatete«. So najcenejše- ker se zelo nakuhajo. Važna novost so Berson gumijevi podplati, ker je vsled tega nepotreben podplat iz kože. Ker so Berson gumijevi podplati znatno cenejši, kakor tudi dalje časa izdržijo, kakor isti iz kože, si že sami ob sebi zasigu-rajo prednost pred podplati iz kože, osobito ker se Berson gumijevi podplati pregibajo in popolnoma za-državajo mokroto in mraz; pri hoji so tudi jako elastični, vsled česar se pri hoji ne čuti nikaka utrujenost. «©«»«j« in irolftija so kakor «»»«mial MalboiJ« varsîwo f»ir«itä vSngi 9 »s»®xa Ï tfnnS kovi'a I Štiri tednom llvllj, staiim žrenetom «e prota. I Mariborski dtlavska pekarn«, Tržaška e. }8. 1- 23S6 D e psici «mef zelo^čuječe, se prod,te Z ff, Pobiežje, Ob Dravi št. 1. 1 3 357 Trgovski utrne 14 do 6 let star, z dobrim spri-č;v>lom. pošten in pr.drn se takoj sorejne v trgo umetno vez»nje, maš en je perila, nogavic i. t. d. Zgasiti se je do 15. aprila 1923 pismeno ali ust-meno pri učiteljici ga Justina Pavser, Ce je, Gosposka ul. 25 1-2 374 Na prodaj Halj posestvo Lešaik, Sp. Voli čina 40, p. Sv. ge proda. Cesta na Brezje 51a Lenart v Slov gor,_36» p0brež|e pri Mariboru 348 H:*, t rez ah z nekaj osem 153 lja se išče v najem. — Naslov v np avništvu. 363 |£|«f| trgovski pomoč sik, vešč l*ii«U maaufaktuie in ipvce-rijske stroke, želi dobiti kako primerno službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na npra>o lista pod »Tigorski pomočnik«. 3SS Služkinia dela se proti dobri plači, hrani in stanovanju takej sprejme. R. Sisaoriše«, trgovina, Hrastnik ob Savi. 3 9 Trgovski lokal ^ in skt dišči na zelo prometnem krsju se odda v najem pod sel« «godninl pogoji. Ponuibs ca poštno ležečeCelje pod >Prillič, strojno mizarstvo, Spod. •'skava, pošta PragerskO. .64 Opazovalni panj prodam. Kupim dobro ohranjeno stiskalnico ia umetno satje — F. Miki, Sv. Marjeta pri Mošks-njcih. 351 se kupi večjo mnoiiio II vrste U,>r«va gornjegrajskih pisestev ljubljanjste ¿k fije v Marijinem gradu, p Mjzirje. 259 2*-3 M Sv. Barbari v H dozah se proda vin gradno pos-stvo ki meri okroglo 3 oraie, ob*to ječe is vinograda z mladim, prvovrstnim nasadom, s&dono-snik», njive in iepe 2 iše s krasno kletjo rodi preselitve za it-vanredno nizko ceno K 380 oso. Navnčna pojasnila uttmena ali pismena daje učitelj Feliks G.«¿i pri Sv. Barbari v Halozah. _3~3 1U_ na prodaj. Obstoječa iz l1l5a 4 stanovali, električna racsvetljava, pri glavni cesti 1o minut od mesta Celje, Gaberje, zraven je čez en orkl zemlje ali še več, kakor je kup in ugodneje, nekaj gospodarskega poslopja, pnpra?no za kakega obrtnika; proda se po ugodni ceni zavoljo preselitve. Zve se pri Jos. Verbnik, teharski mojster, Gaberie '34, Celje 4-I83 JABOLKA vel vagonov za eksport za Ale-ksandrijo kupi po najvišji dnevni ceni RUDOLF PEVEC, Mozirje. Slovenija. 2—7 150 Cmavnlrti vkoreninjena se Jlllaillliia dobi pri Anton Turin, Modraie, p. Studenice pri Potjčanah. Znamke za odgovor. 2-3.8 Ifiinim ?,g0' mlin "t* k*k" nUJJtlll sno posestvo, Kupim tudi dobro ohranjeno motorno kolo. Ponudbe z na ančnim popisom in cs2io na Gornik, Li-beličc, 4—5 i8s in P _f pošten h in delavnih ž« lilll urnrlik s ar; še v, 8 let car, se da za svojegs. Mlinska nlica 3!, isjzribzr. 38I hiša v Mariboru se iz proste proda. Naslov pjveupravništvo, 1-2 169 $aio posestvo Mm zbomSir vrši 39. aprila t 1. ob 3. uri pcp. pri g. Pungeriek. V»poied: Rač. zaključek za 1. I921, slučajnosti 362 Org^nisl s!n£bo premesiti. Nastop takoj. Več v upravni-štvž. 1—2 370 S mvmimmm 39 takoj žagmoj- s^rejme stšt se pri Franc Lesaovšek, Gaberj« 11, pri Celjn. 3M Denarja ni! hočete s prodajanjem nekeja izdelka na