© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Človekove pravice v primežu ideologije Jernej Letnar Černič Article information: To cite this document: Letnar Černič, J. (2017). Človekove pravice v primežu ideologije, Dignitas, št. 75/76, str. 5-6. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/75/76-1 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 5 DIGNITAS n Uvodnik Minevajoče leto je prineslo vrsto izzivov za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. Ponavljale so se težave in kršitve pri uresničevanju človekovih pravic, ki se vlečejo še iz prejšnjih let. Človekove pravice in temeljne svoboščine so se še naprej zagovarjale glede na ideološko afiniteto posameznih ak- tivistov in njihovih svetovnonazorskih preferenc, ki po naravi stva- ri posamezne kršitve poveličujejo, druge pa relativizirajo. V slo- venski družbi je težko najti strokovnjaka, ki bi enakomerno obrav- naval težave pri zagotovljanju človekovega dostojanstva prosilcev za mednarodno zaščito, kot Slovencev, ki domovino zapuščajo za- radi slabih socialnoekonomskih razmer in posledic klientalizma, nepotizma in nasploh ugrabljene oziroma globoke države. Zato v slovenski družbi še vedno pogrešamo enoten pristop k varstvu človekovih pravic. Žal takšno enostransko razumevanje varstva človekovih pravic izhaja tudi iz poročila Komisarja za človekove pravice Sveta Evro- pe, ki je slovensko državo obiskal med 20. in 23. marcem 2017. Slednje poročilo prednostno obravnava pravice prosilcev za med- narodno zaščito ter pravice Romov glede na revščino in socialno izključenost. 1 Ta vprašanja so seveda pomembna za učinkovitejšo varstvo človekovih pravic v slovenski družbi, a kaj, ko še zdaleč niso edina ali najpomembnejša. Nejasno je, zakaj uradniki Sveta Evrope niso v svoje poročilo vključili tudi obravnavo kršitev člo- vekovih pravic glede tranzicijske pravičnosti v slovenski družbi, vključno s tistimi o žrtvah povojnih hudodelstev zoper človečnost in njihovih sorodnikov; ali pa katastrofalne razmere pri zagota- vljanju poštenega, neodvisnega in nepristranskega sojenja sloven- skih sodišč, ali poskusov omejevanja svobode govora v slovenski družbi, in še številne podobne kršitve. Takšni in podobni primeri 1 Glej podrobneje Jernej Letnar Černič, Čigave človekove pravice?, IUS-INFO kolumna, 14. julij 2017. Človekove pravice v primežu ideologije Jernej Letnar Černič 6 DIGNITAS n Uvodnik kažejo, da si določene interesne skupine, blizu trenutni vladajoči koaliciji, želijo monopol pri razlagi človekovih pravic v slovenski družbi. Vendar takšne želje neposredno nasprotujejo temeljnim vrednotam človekovih pravic, kot sta denimo človekovo dosto- janstvo in pluralizem, ki zahtevata strpno izmenjavo mnenj o raz- ličnih zadevah javnega pomena. Človekove pravice ni mogoče varovati v primežu takšne ali drugačne politične pripadnosti, saj terjajo enak pristop in enako obravnavo vseh kršitev človekovih pravic in uvedbo preventivnih ukrepov za preprečavanje priho- dnjih kršitev. Druga letošnja številka Dignitasa – slovenske revije za človeko- ve pravice prinaša vrsto intelektualno spodbujočega branja in po- globljenih znanstvenih razprav. Številko odpira blok petih esejskih prispevkov o vprašanju prihodnosti Katalonije, kjer svoja stališča predstavljajo Dimitrij Rupel, Carles Boix, Dejan Steinbuch, Jordi Graupera i Garcia-Milà in Jernej Letnar Černič. V drugem bloku prispevkov Janez Čebulj, Boštjan Aver, Marijana Kunc, Alenka Te- meljotov Salaj in Breda Mulec poglobjeno obravnavajo različna področja upravnega prava in javne uprave od upravno sodnega varstva, kmetijskega prava do razvoja javnih uprav po Brexitu. Nji- hovim prispevkom sledi oddelek, kjer Boštjan Tratar, Uroš Rada- kovič in Dimitrij Rupel proučujejo izbrana vprašanja s področja varstva človekovih pravic, selitev in kazenskega prava. Zadnji del druge letošnje številke pa je namenjen znanstvenima razpravama avtorjev Marka Novaka in Anje Strojin Štampar s področja pravne zgodovine in gospodarskega prava. Slovenska revija za človekove pravice tako vedno znova iz leto v leto odpira forum za razprave, ki v slovenskem prostoru niso mogoče v številnih drugih publika- cijah. V želji, da bo revija Dignitas še naprej prispevala k uresni- čevanju in varovanju človekovih pravic v slovenski družbi, vsem bralcem želimo vse najboljše v letu 2018. Brdo pri Kranju, december 2017.