Odvisnost od iger na srečo narašča Hasan Nuhanovic opozoril na genocid, ki ga je v Srebrenici zagrešila srbska vojska /^14 V Ljubljani predstavili slovenski šport v sosednjih državah Caudek www.caudek.it 40 let... Primorski ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 2008 št. 270 (19.360) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Molk vlade in desne sredine SandorTence Kdor molči, devetim odgovori, pravi pregovor, ki je obveljal tudi sinoči v poslanski zbornici. Poslanec Ettore Ro-sato je zaman pozval vlado in desno sredino, naj - če že krčita prispevke slovenski manjšini - vsaj utemeljita svoje početje. Apel je naletel na molk, ki je za nas boleč, čeprav je bil po svoje pričakovan. Minister Tremonti je ukazal poslancem vladne koalicije, naj sistematično zavrnejo vse proračunske popravke opozicije. Varčevanje javnih izdatkov se je prelevilo v nedi-skriminirano krčenje oziroma klestenje, saj v primeru slovenske manjšine lahko mirno govorimo o klestenju na levo in desno. Rosato je sinoči izpostavil dva po našem pomembna politična aspekta zadeve. Opozoril je, da utegnejo takšni udarci proti manjšini negativno vplivati na sicer dobre odnose med Italijo in Slovenijo ter da krčenje prispevkov Slovencem direktno prizadene tudi deželno upravo FJK. Slednja bi morala dvigniti glas proti takšnemu početju rimske oblasti, dejansko pa molči, je mnenja tržaški poslanec Demokratske stranke. Po nekaterih napovedih naj bi v senatu vlada pokazala nekoliko razumevanja do predlogov leve sredine, kar bo glede slovenske manjšine treba preveriti z dejanji. V poslanski zbornici smo bili vsekakor sinoči priča klavrni predstavi, ki žal ne obeta nič dobrega. rim - Finančni zakon in državni proračun Poslanska zbornica potrdila krčenje prispevkov manjšini Desna sredina zavrnila popravek Demokratske stranke Poslanska zbornica je včeraj z glasovi desne sredine potrdila vladno namero o znižanju finančnih prispevkov za slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini RIM - Poslanska zbornica je sinoči potrdila vladno namero o krčenju državnih prispevkov slovenski manjšini. Če bo senat potrdil sinočnji sklep, bodo manjšinske kulturne ustanove v letu 2009 dobile od italijanske države več kot milijon evrov manj prispevkov. Desna sredina je zavrnila popravek Demokratske stranke. Tržaški poslanec Ettore Rosato je prepričan, da bo proračunski ukrep negativno vplival na odnose med Italijo in Slovenijo. Manjšini bi morala sedaj pomagati Dežela FJK, ki pa za to ne kaže nobenega zanimanja, pravi Rosato. Na 3. strani Na SAZU proslavili 70-letnico Na 2. strani Tržaški raziskovalci o svojem delovanju Na 8. strani Tržaški sindikat Cgil proti vodstvu doma za ostarele Na 10. strani V Štandrežu odklanjajo »izgovore« družbe Autovie Venete Na 16. strani Mladi gledališki mentorji ZSKD-ja na delu po vaseh Na 18. strani ITALIJA - CISL jutri ne stavka Zvezni sindikati vse bolj neenotni RIM - Razdor med zveznimi sindikati se širi. Po torkovem srečanju s šolsko ministrico Mario-stello Gelmini je namreč sindikalna zveza CISL včeraj sklenila, da ne bo sodelovala pri jutrišnji stavki univerzitetnih uslužbencev in raziskovalcev. Neenotnost pa je prišla do izraza tudi v dejstvu, da sta se voditelja CISL Bonanni in UIL Ange-letti v torek »tajno« sešla z vlado in z industrijci, kar je prvi mož CGIL Epifani (na sliki) odločno obsodil. Vodstvo CGIL včeraj oklicalo 4-urno splošno stavko za 12. december. Na 7. strani tržaško sejmišče - Po včerajšnjem seminarju o proizvodnji kave Danes odprtje mednarodnega sejma Triestespresso Expo TRST - Po včerajšnjem uvodnem seminarju z naslovom »Rast svetovne porabe in prihodnost proizvodnje kave - nestabilno ravnovesje,« ki so ga oblikovali svetovni poznavalci oz. proizvajalci kave, bodo danes ob 11. uri na sejmišču pri Montebellu uradno odprli četrti mednarodni sejem kave Trie-stespresso Expo. Gre za najbolj odmeven sejemski dogodek v Trstu, ki ga vsaki dve prireja tukajšnja sejemska družba Fiera Trieste Spa v sodelovanju z združenjem Associazione Caffe Trieste. Mednarodne prireditve za operaterje sektorja kave se bo letos udeležilo 209 razstavljavcev iz 25 držav. Na 6. strani 2 Četrtek, 13. novembra 2008 ALPE-JADRAN / ljubljana - Jubilej Slovenske akademije znanosti in umetnosti Najvišja znanstvena in umetniška ustanova proslavila 70 - letnico Predstavili tudi jubilejni zbornik akademije z naslovom Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. LJUBLJANA - Na včerajšnji dan pred 70 leti so se na ustanovni skupščini zbrali prvi slovenski akademiki, nastala je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Obletnice so se njeni člani spomnili na slovesnosti, ki jo je zaznamovala tudi predstavitev jubilejnega zbornika akademije z naslovom Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. Predsednik SAZU Jože Trontelj je v svojem govoru priklical v spomin nekatere mejnike ustanove. Njene korenine namreč segajo daleč v preteklost - v leto 1693, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Academia operosorum, prva slovenska in tudi prva slovanska akademija. Delovala je dobrih trideset let, podobno kratkoživa pa je bila tudi njena naslednica, Academia operosorum "rediviva", na novo ustanovljena leta 1779. Od konca 18. stoletja dalje Slovenci nismo imeli akademije, čeprav želja ni nikoli zamrla. Uresničila se je šele po dolgih prizadevanjih v času prve Jugoslavije: 12. novembra 1938 je bila ustanovna skupščina, malo pred tem je bilo imenovanih prvih 18 članov, slaba dva meseca pozneje pa tudi prvi predsednik. V burnih časih svetovne vojne je, kot je dejal Trontelj, skrbno pazila na dostojanstveno, odmaknjeno držo, primerno domovinskim čustvom v razmerah sovražne okupacije. Tudi po vojni je kljub močni odvisnosti od politične oblasti delovala ustvarjalno, z osamosvojitvijo države pa je doživljala nadaljnji razcvet. Danes je SAZU "živa, vitalna ustanova, polna načrtov in snovanja", je prepričan. In kakšen je pogled v prihodnost? Pogled na dolgoročne strateške cilje razvoja, ki sta jih definirali zadnji dve vladi, po Trontljevih besedah vliva optimizem, mnogo manj navdušuje praktična resničnost. "Opraviti imamo in bomo imeli z naraščajočim plazom interesov, pretežno kratkoročnih, ki pa vsi tekmujejo za iste dragocene dobrine, za isti omejeni prostor, za isto in edino naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda." Toda akademija je, kot pravi njen predsednik, neobremenjena s kratkoročnimi in zasebnimi interesi, zato je prav, da je navzoča tam, kjer nastajajo ključne odločitve. "Tako smo ravnali doslej in tako bomo tudi v prihodnje," je zatrdil. Kot zgled takšnega sodelovanja je omenil odločitev akademika PALMANOVA Na avtocesti poškodovana Tržačana PALMANOVA - Včeraj nekaj pred 15. uro je bila avtocesta A4 prizorišče slikovite prometne nesreče. V bližini Pal-manove, na odseku Vileš-Pal-manova, je v smeri Benetk prišlo do silovitega trčenja, v katerem sta se poškodovala Tržačana. K sreči so bile njune poškodbe lažje. Po poročanju avtocestne prometne policije je avtomobil tipa SUV znamke Chrysler trčil v zadnji del tovornjaka. Veliki avtomobil iz Trsta je zabil pod prikolico tovornjaka, voznik in sopotnica chryslerja (79-letni Guido Tabucchi in 37-letna Tanja Krušovič) pa sta ostala ukleščena v pločevini. Reševanje je bilo zapleteno, poškodbe pa so bile lažje. Dvojico je v vi-demsko bolnišnico prepeljal helikopter službe 118. Do hujših zastojev baje ni prišlo. Slovesnosti ob 70-letnici ustanovitve Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta se udeležila tudi Borut Pahor (levo) in Pavel Gantar (v sredini) sta Boštjana Žekša, da sprejme kandidaturo za enega od ministrskih mest v novi vladi. Akademiki si bodo 70-letnico ustanovitve svoje ustanove zapomnili tudi po knjigi, ki jo je ob tej priložnosti predstavil razred za umetnosti. Izšel je namreč tretji del jubilejnega zbornika, ki popisuje vse člane tega razreda od ustanovitve akademije dalje. V razred za umetnosti SAZU je bilo od njene ustanovitve do danes izvoljenih 65 članov, od tega devet glasbenikov, 30 književnikov, 14 slikarjev, štirje kiparji in osem arhitektov. Prvi del trilogije - Slovenski skladatelji akademiki, je izšel leta 2003, drugi del - Slovenski pesniki in pisatelji akademiki leta 2004 v slovenščini in leta 2007 v angleščini, zadnji del pa zajema slovenske slikarje, kiparje in arhitekte akademike. Vsak avtor je, kot je povedal akademik Andrej Jemec, predstavljen v besedi in z izborom reprodukcij, spremljata jih uvodni študiji dr. Milčka Komelja in dr. Petra Kreči-ča. Slovesnosti, ki sta jo z glasbo in recitacijami obogatila flavtistka Irena Grafenauer in dramski igralec Aleš Va-lič, so se med drugim udeležili predsednik državnega zbora Pavel Gantar, mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. (STA) dunaj - Dialog Visoko priznanje Vrbincu in Wakounigu DUNAJ - Avstrijska ministrica za pouk, umetnost in kulturo Claudia Schmied je konec preteklega tedna odlikovala več osebnosti za njihovo delo na področju medkulturnega dialoga. Med nagrajenci sta tudi koroška Slovenca, ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Miha Vrbinc in znanstveni raziskovalec za vzgojo in izobraževanje na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Vladimir Wakounig. Ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Miha Vrbinc je prejel zvezni častni znak kot pedagog in vodja projektov o večjezičnem šolstvu oz. izobraževanju, Vladimir Wakounig pa za projekte in pobude za integracijo migrantov in manjšin v Avstriji. Poleg njiju so bili odlikovani še Georg Gombos za evropske projekte, s katerimi si prizadeva za spoštljiv odnos do jezikovne in kulturne raznolikosti, Diem-tar Larcher kot znanstevnik in vodja projektov na področju dvojezičnosti, Werner Wintersteiner pa kot pedagog, znanstvenik, publicist in organizator na področju mirovne vzgoje v prostoru Alpe-Jadran. (I.L.) avstrija - Pismo SKS Faymannu in Prollu Poziv novi vladi, naj hitro v« v • ■ • «v - ■ ■ reši vprašanje dvojezičnih tabel Werner Faymann CELOVEC/DUNJA - Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je v pismu, ki ga je naslovil na mandatarja za sestavo nove avstrijske vlade in predsednika socialdemokratov (SPO) Wernerja Faymanna ter na predsednika ljudske stranke (OVP) Josefa Prolla, zahteval, naj se v koalicijsko pogodbo zapišejo tudi jasna določila glede rešitve vprašanja dvojezične topografije. Koalicijski dogovor naj temelji na osnovi razsodb ustavnega so- Josef Proll dišča in že izdelanih kompromisnih modelov oz. predloga, ki je bil soglasno sprejet s strani vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem, Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in SKS, poudarja Sa-dovnik. Slednji v pismu nadalje meni, da rešitev vprašanja dvojezične topografije ne bi smela blokirati rešitev dodatnih pomembnih vprašanj v zvezi z nadaljnjim razvojem narodnih skupno- Bernard Sadovnik sti v Avstriji in pospeševanja večjezi-čnosti. Ob tem je posebnega pomena pospeševanje jezikovnega znanja in jezikovne kompetence prebivalstva na narodnostno mešanih ozemljih ter krepitev sožitja in medsebojnega zaupanja - tudi v smislu ustavnih določil. Sadovnik se v pismu nadalje zavzema za »bistveno povečanje finančne podpore Republike Avstrije narodnim skupnostim, da si lahko sploh zagotovijo najnujnejše strukturalne in vsebinske potrebe«. (I.L.) celovec - Poudarki v oddaji koroškega radia o jedrski energiji Djani Brečevič: Krške nuklearke^ nikakor ni mogoče primerjati s Černobilom CELOVEC - Kako realna je nevarnost, ki izhaja iz nuklearke v Krškem, kakšne so alternative za jedrsko energijo nasploh? O tem so v zvezi z načrti za gradnjo drugega bloka pri JE Krško - v posebni oddaji koroškega radia (ORF) razpravljali ugledni strokovnjaki iz Avstrije, njihov sogovornik pa je bil tudi direktor slovenske- ga inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji v Ljubljani, Djani Bre-čevič. Slednji je dejal, da nuklearko v Krškem nikakor ne gre primerjati z napravo v Černobilu, kakor to skušajo nekateri nasprotniki nuklearke. Pri JE Krško gre za tip zahodne tehnologije (Westinghouse), medtem ko je treba Černobil uvrščati v zasta- JE Krško je povsem varna in je ni mogoče primerjati s Černobilom relo rusko tehniko. Glede morebitne gradnje drugega bloka pri nuklearki Krško pa je Brečevič zagotovil, da bo ta blok zgrajen na najvišjem tehničnem in varnostnem nivoju nasploh. Kot je znano, naj bi - po neuradnih načrtih nove slovenske vlade - v Krškem gradili še nadaljnji reaktorski blok, v dogovoru koalicijske vlade pa je tudi zapisano, da bi o gradnji drugega bloka - kakor pred 30 leti v Avstriji v primeru nuklearke Zwentendorf -, odločili državljani Slovenije na referendumu. Kakor je Brečevič v radijski oddaji še povedal, je dejstvo, da iz leta v leto narašča potreba po energiji, narekuje pospešeno produkcijo energije. Pri tem zagovorniki jedrske energije ugotavljajo, da so nuklearke najcenejša pot do cilja, nasprotniki pa opozarjajo predvsem na hude posledice, in celo na katastrofo, ki bi jo lahko povzročila nesreča v nuklearki. Na Koroškem so vse deželnozborske stranke že napovedale odločen boj proti morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ter pri tem upajo tudi na pomoč zvezne vlade na Dunaju. Dru- gi namestnik koroškega deželnega glavarja Reinhard Rohr (socialdemokratska stranka - SPO) je od avstrijske vlade zahteval »vso podporo«, da se prepreči gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško, prav tako podaljšanje obratovanja za nadaljnjih 20 let, predsednik poslanskega kluba zavezništva BZO v koroškem deželnem zboru Kurt Scheuch pa je dejal, da je treba gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško in podaljšanje obratovanja preprečiti. Pri tem je poudaril, »da gre za varnost Koroške«. Namestnica deželnega govornika koroških Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, pa je izrazila upanje, da bi referendum o drugem bloku JE Krško postal »drugi primer Zwentendorf«. Avstrijci so namreč 5. novembra 1978 na referendumu preprečili zagon jedrske elektrarne Zwen-tendorf. Izid je bil s 50,4 odstotka proti izredno tesen, toda (politično) obvezujoč. Zato je tedanji kancler Bruno Kreisky odločil, da nuklearke ne bodo priključili na omrežje. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Četrtek, 13. novembra 2008 3 RIM - Finančni zakon in proračun 2009 Poslanska zbornica potrdila krčenje prispevkov za slovensko manjšino Ettore Rosato: To je dejansko sramota za Italijo in za Furlanijo-Julijsko krajino RIM - Poslanska zbornica je sinoči sprejela vladni predlog za krčenje državnih prispevkov slovenski manjšini v obdobju 2009-2011. Skupščina je z glasovi desne sredine zavrnila popravek Demokratske stranke (podpisniki Ettore Rosato, Alessandro Maran in Ivano Strizzolo), ki se je zavzemal za vzpostavitev prvotnega stanja. Slovenska manjšina je v tem letu dobila iz Rima 5,25 milijona evrov prispevkov. Če bo senat potrdil sklep poslancev, bo manjšina v letu 2009 dobila 4,13 milijona evrov, v letu 2010 4,06 milijona evrov in v letu 2011 3,12 milijona evrov. Prihodnje leto naj bi torej Slovenci dobili od italijanske države kar 1,12 milijona evrov manj prispevkov, ki jih deli deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. Demokratska stranka je zahtevala od vlade vsaj ohranitev prispevkov iz leta 2008, to se pravi, da bi manjšina prihodnje leto dobila 5,25 milijona evrov. V imenu podpisnikov popravka je Ro-sato pozval desno sredino in vlado, naj pred poslanci vsaj javno utemeljita špeter Danes začetek Beneških kulturnih dni ŠPETER - Danes zvečer se začenjajo Beneški kulturni dnevi, ciklus predavanj z naslovom »Odkrivajmo naš jezik«, ki ga prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm. V petih večerih bo enajst strokovnjakov iz Italije in Slovenije poslušalcem predavalo o slovenščini in njenem zgodovinskem razvoju, narečjih, dvojezičnosti, identiteti in vplivu, ki ga imajo manjšinski jeziki na razvoj teritorija. Prva dva predavatelja bosta univerzitetna profesorja Giorgio Ziffer (Univerza v Vidmu) in Marko Stabej (Univerza v Ljubljani). V občinski dvorani v Špetru bo Ziffer ob 18.30 poslušalcem predstavil staroslovanščino in prve slovenske rokopise, Stabej pa bo v svojem posegu spregovoril o tem, kako se je razvijal slovenski jezik od reformacije, ko sta izšli prvi slovenski knjigi, do današnjih dni. (NM) Ettore Rosato krčenje prispevkov. Njegov poziv je naletel na molk. Tržaški poslanec je obtožil Ber-lusconijevo vlado, da krči za slovensko manjšino življenjske finančne podpore. »Nastradale bodo manjšinske kulturne institucije, ki resno opravljajo svojo vlogo ne samo v korist manjšine, temveč širše skupnosti. Slovenci smotrno in pametno izkoriščajo javni denar, zato si ne zaslužijo takšnega krčenja,« je poudaril Rosato. To ni udarec samo za Slovence, ampak tudi udarec dobrim odnosom s Slovenijo ter nenazadnje klo- futa tudi za Deželo Furlanijo-Julijsko krajino ter njeno desnosredinsko večino. Slednja bi morala dvigniti svoj glas proti temu krčenju, saj so ta »klestenja« vključena v krčenje državnih prispevkov Deželi FJK. »Molk vlade in desne sredine v poslanski zbornici se mi zdi sramoten,« nam je po sinočnjem glasovanju dejal Rosato. Desna sredina je tudi včeraj, kot v torek, zavrnila vse popravke opozicije k finančnemu zakonu 2009 in državnemu proračunu 2009-2011. To je počela tudi v poslanskih komisijah, kjer so Ivano Strizzolo zastopniki večine na priporočilo ministra Giulia Tremontija glede Slovencev zavrnili ne samo popravke Demokratske stranke, temveč tudi dopolnila Juž-notirolske ljudske stranke (SVP). Skratka sistematično zavračanje vseh dopolnil leve sredine. Po odobritvi v poslanski zbornici se bo s finančnimi dokumenti (torej tudi s prispevki slovenski manjšini) ukvarjala senatna skupščina. Senatorka Tamara Blažina napoveduje popravke in parlamentarni boj, ki bo zelo zahteven. S.T. maribor - Tridnevni mednarodni znanstveni simpozij Je večjezičnost v Evropski uniji lahko tudi dvorezni meč? MARIBOR - V Mariboru se bo danes začel tridnevni mednarodni znanstveni simpozij o večjezičnosti v Evropski uniji. Mariborska univerza ga pripravlja skupaj s slavističnimi oddelki še treh evropskih in ameriške univerze. Kot je povedal dekan filozofske fakultete Marko Jesenšek, gre za prvo takšno srečanje, postalo naj bi stalnica. Na simpoziju bodo po Jesenško-vih besedah strokovnjaki s poljske univerze v Bielskem-Biali, madžarske ELTE iz Budimpešte, praške Karlove univerze, ameriške univerze v Kansa-su ter mariborske univerze predstavili svoje najnovejše raziskave s področja literature in jezika. Gre za konzorcij raziskovalcev z omenjenih univerz, ki so lani skupaj ustanovile mednarodno humanistično založbo in skrbijo za širjenje in objavljanje humanističnih raziskav v vseh uradnih jezikih EU. Pri tem poudarjajo skrb za razvoj strokovne terminologije ne le v angleškem, pač pa tudi v vseh ostalih nacionalnih jezikih povezave. Večjezičnost v EU je aktualna tema, zlasti v času, ko edini sporazu-mevalni jezik na tem prostoru postaja globalizirana angleščina. "Ta nikakor ne bi smela onemogočati razvoja ostalih jezikov v smislu izgubljanja njihovih posameznih funkcijskih zvrsti, na kar jezikoslovci že dolgo opozarjamo, a se v Evropi dogaja prav to," je enega od namenov simpozija pojasnil Jesenšek. Opozoril je na nevarnost izgube slovenske strokovne in znanstvene terminologije, kar se lahko primeri tudi vsem ostalim evropskim jezikom. S simpozijem želijo med drugim tudi pokazati, da je lahko večjezičnost dvorezeni meč in da lahko ozko gledanje na večjezičnost pripelje do razmer, s katerimi smo se Slovenci srečali že v času nekdanje Jugoslavije. "Takrat smo imeli več uradnih jezikov, pri čemer pa je bil eden od njih bolj uradni od ostalih. Zato bi bilo prav, če bi jezikoslovci znali opozoriti javnost na zagate in rešitve iskati v sme- ri, da ta ne bi na koncu pripeljala do rezultatov, kakršni so se zgodili v naši nekdanji skupni državi," je še pojasnil Jesenšek. Sicer pa tokratni simpozij ni pomemben zgolj z literarno-zgodovin-skega in znanstveno-raziskovalnega vidika, pač pa je po mnenju predstojnika slavističnega oddelka mariborske filozofske fakultete Mirana Štuheca pomemben tudi za promocijo mariborske slavistike. Ta dokazuje, da je sposobna tudi velikih projektov in da pridobiva tudi na mednarodni veljavi. Organizatorji pričakujejo velik odziv tudi v znanstveni javnosti, saj je danes slovenistika v evropskem univerzitetnem okolju vse bolj razvita, zlasti na Poljskem, kjer se na omenjenih programih na univerzah v Bielskem-Biali, Katovicah in Lodžu izobražuje več kot sto študentov. Številčna je tudi izmenjava študentov in profesorjev omenjenih univerz z Univerzo v Mariboru. ssk Čestitke Vajglu, Petku in Brulcu TRST - Deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin je pismeno čestital Ivu Vajglu, predsedniku Odbora za mednarodne zadeve, Miru Petku, predsedniku Komisije DZ za Slovence po svetu in v zamejstvu, in no-vogoriškemu županu Mirku Brulcu, podpredsedniku omenjene komisije. Terpin je v čestitki zapisal, da si SSk od svojega nastanka leta 1975 prizadeva, da bi s samostojnim nastopanjem zagovarjala pravice Slovencev v Italiji, spodbujala njihov vsestranski družbeni razvoj ter uveljavljala načelo združenega, enotnega in avtonomnega političnega delovanja. Tajnik SSk je poudaril, da je splošno stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji zadovoljivo, kar zadeva odnose z Republiko Slovenijo, »saj smo v zadnjih letih dobili dober zakon, v katerem je dana pravna podlaga za solidno institucionalno raven. Toliko bolj pomembno pa je dejstvo, da je zakon določil tudi posebni ministrski resor, ki ga je sedanji mandatar za sestavo nove vlade tudi upošteval. Popolnoma drugačno pa je stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poleg že kroničnega zamujanja in zapletanja pri izvajanju zaščitnega zakona 38/01, je sedaj nastopilo krčenje finančnih sredstev, namenjenih slovenski narodni skupnosti ter racionalizacija šolskega sistema. V tem trenutku se je še pojavilo vprašanje dvojezičnih napisov ob odprtju avtocestnega odseka pri Trstu, kjer se izvajajo hudi pritiski proti kakršnikoli dvojezičnosti, kar je tako proti določilom zaščitnega zakona 38/01, kot tudi proti mednarodnim obvezam, ki jih je podpisala Italija. Še posebno hudo bi bilo, da bi tako stanje pozdravila predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi in nemška kanclerka Angela Merkel, ki naj bi 19. novembra prisostvovala slovesnemu odprtju avtocestnega odseka,« še piše Terpin. Izrazil je še pričakovanje, da bo Republika Slovenija odločno posegla na vseh nivojih in predsednika komisije DZ povabil, da skupaj s komisijo obišče naše kraje in ljudi, ki n njih živijo. MANZANO - V torek zvečer umrla Tatiana Tulissi, partnerka podjetnika Paola Calligarisa Zagonetka o umoru v razkošni vili Morilec je petkrat streljal z revolverjem - Zaslišali mnogo ljudi, pregledovali park okoli hiše - Primer bo obravnaval tudi oddelek RIS iz Parme MANZANO - Karabinjerji iz Vidma so se včeraj ves dan mudili v vili Paola Calligarisa, na pobočju manjšega griča ob Manzanu. Na pragu razkošne hiše je v torek zvečer umrla 37-letna Calligarisova partnerka Tatiana Tulissi, na katero je nekdo petkrat streljal z revolverjem in jo zadel v hrbet. Z delovnega mesta se je vrnila domov med 17.45 in 18. uro, ob 18.30 pa jo je mrtvo našel Paolo Calligaris, lastnik večje kmetije pri Ogleju in nečak Alessandra Calligarisa, lastnika svetovno znanega podjetja, ki proizvaja stole. Preiskovalci včeraj niso izključevali nobene možnosti, niti poskusa ropa. Dejstvo je, da morilec ni ukradel ničesar: v hiši je bilo vse na mestu. Videm-ski državni tožilec Antonio Biancardi je pozval vse, naj posredujejo katerokoli koristno informacijo v zvezi z umorjenko. Karabinjerji so včeraj zjutraj v iskanju in-dicev pregledovali zasebni park, ki obkroža vilo. Hišo ločujeta od ceste 300 metrov dolg drevored in gosto zelenje, tako da naj bi se morilec zlahka in nemoteno prikradel do hiše. Po prvih domnevah naj bi Tatiana Tulissi prišla domov nekaj pred 18. uro, prižgala ogenj v kaminu in odšla po drva v zunanjo drvarnico. Morilec naj bi se pojavil na dvorišču pred hišo: Tulissijeva je bržkone bežala proti hiši, na pragu pa jo je neznanec ubil. Z revolverjem je streljal petkrat. Dva strela sta jo zgrešila, trije pa so jo zadeli v hrbet. Preiskovalci so v noči na sredo in včeraj zasliševali razne informirane osebe - sorodnike, prijatelje, znance, sodelavce. Med prvimi je bil Paolo Calligaris, ki je živel s Tulissijevo od leta 2006. Oba sta imela za sabo neuspešna zakona. Preiskovalci so zaslišali tudi sedanjega partnerja Calligarisove žene. Obdukcijo bo sodni zdravnik opravil danes zjutraj, dovoljenje za pokop bi lahko izdali že popoldne. Vse najdene predmete, vključno z izstrelki (revolverja niso našli), bodo karabinjerji danes poslali v Parmo, kjer jih bo pregledala skupina za znanstvene preiskave RIS. Slednja bo šele zatem ocenila, ali je potrebno, da si njeni specialisti ogledajo kraj umora. Zgoraj Tatiana Tulissi, desno karabinjerji na delu v torek ponoči pred vilo v Manzanu ansa 4 Četrtek, 13. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Nekega Obame pa ni nikjer na obzorju Jo2e Pirjevec_ Ameriški liberalci so po pravici ponosni zaradi zmage Baracka Obame na volitvah pred tednom dni. Čeprav je znano, da so ZDA ena od zahodnih držav, v katerih je socialna mobilnost nadvse skromna, je pa vendarle res, da bi nikjer drugje ne bil mogoč takšen vrtoglav vzpon, kakor se je posrečil štiriinštiridesetemu predsedniku največje velesile na svetu. Ne samo, da je sin revnega emigranta iz Kenije, temveč je tudi »zagorel«, kot pravilno ugotavlja Silvio Berlusconi, čeprav ima poteze belca, zahvaljujoč se svoji »kavkaški« materi. Poleg tega je poročen s stoodstotno črnko, potomko sužnjev, in ima dve ljubki hčerki, ki sta od babice bolj malo podedovali. Dejstvo, da je takemu človeku uspelo priti v Belo hišo, je zgovoren pokazatelj, kako zelo se je velik del Američanov naveličal Georgesa W. Busha in njegove pogubne notranje in zunanje politike. Še več, kaže, v kolikšni meri je inteligentnejše ameriško javno mnenje premostilo rasne predsodke, ki so bili še pred nekaj desetletji del vsakodnevnega življenja povsod tam, kjer je bila črnska manjšina številčno močna. To seveda ne pomeni, da sta rasizem in rasna neenakost izginila. Ni mogoče namreč spregledati dejstva, da marsikje v ZDA v tem trenutku brusijo nože proti Obami in to ne samo v metaforičnem smislu. Tudi ni mogoče pozabiti, da črnci povprečno zaslužijo krepko manj od belcev, da je prejšnji mesec število nezaposelnih črncev doseglo 11 odstotkov, skoraj dvakrat toliko, kolikor je bilo nez-poselnih belcev, in da je na deset črnih otrok kar sedem nezakonskih. O razširjenosti kriminala med črnci, ki je neizogibno povezan z bedo in skromno izobrazbo, o njihovi množični prisotnosti v ameriških ječah, o številu tistih, ki so obsojeni na smrt, ni potrebno posebej govoriti. Toda prav zato, ker je razkorak med dejansko stvarnostjo velike večine ameriškega temnopoltega prebivalstva v takšnem kričečem nasprotju z bliščem Bele hiše, ni vseeno, da se bo vanjo vselila družina Obama. Ob tem ugotavljanju, mi je prišel na misel tisti stavek iz poročila političnega svetovalca generala Terencea Aireyja, ki je bil napisan v času zavezniške vojaške uprave v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, V njem je prikazan odnos med Italijani in Slovenci našega prostora, češ, prvi gledajo na slednje nekako tako, kakor belci na jugu ZDA na črnce. Ne pozabimo, da so bili ti v petdesetih letih v državah kot sta Alabama ali Misisipi povsem diskriminirani, saj niso smeli stopiti v iste javne prostore kot belci, niso se smeli pomešati z njimi v tramvajih in avtobusih, v bistvu niso smeli politično nastopati. Ali se je v Trstu in v Gorici položaj slovenske manjšine v zadnjih desetletjih vsaj približno tako radikalno spremenil, kot se je spremenil položaj črncev v ZDA? Ali si je mogoče predstavljati, da bi Slovenec postal župan enega od obeh mest, da bi zasedel znotraj lokalnega upravnega življenja kakšno pomembnejšo funkcijo? Mislim, da lahko preštejemo na prste ene roke primere, ko se je kaj takega zgodilo. V Trstu in v Gorici se moramo še vedno soočati z rasistično miselnostjo, ki ne dovoljuje nikakršne vidne slovenske prisotnosti. Na zadnji primer, ki potrjuje to ugotovitev, me je nedavno opozorila Lojzka Bra-tuž. Poslala mi je časopisni izrezek pisma neke italijanske Goričanke, vznemirjene zaradi doprsnega kipa Simona Gregorčiča, ki so ga postavili v javnem parku v času župana Brancatija. Da "slavizi-rajo" Gorico, seveda. Omenjena gospa trdi, da Gregorčič z mestom nima nič skupnega, da je v odi "Soči" vabil rojake, nas se postavijo v bran svoji zemlji, da je treba njegov "kipec" izločiti iz mesta in ga ponuditi njegovi rojstni vasici "Ursno" kjer da ga bodo brez dvoma veseli. V svoji neprikriti mržnji do vsega, kar je slovensko, v svoji neprilagodljivosti do kakršnekoli etnične drugačnosti, se mi zdi to pismo nadvse zgovoren pokazatelj razmer, v katerih živimo. Nekega Obame pa ni nikjer na obzorju. VREME OB KONCU TEDNA Jutri popoldne bo fronta zapustila naše kraje Darko Bradassi_ Po pričakovanjih je naše kraje v zadnjih dneh zajelo izrazitejše poslabšanje. Po dolgotrajnem toplem in razmeroma vlažnem vremenu s prevladujočimi jugovzhodnimi tokovi, se vremenska slika bistveno spreminja, naše kraje bo v prihodnjih dneh dosegel hladnejši severnoatlantski zrak. Vmes pa se bodo pojavljale, kot je običajno, ko se zračni masi precej razlikujeta v temperaturi in v ostalih značilnostih, dokaj močne padavine in bo občasno lahko tudi zagrmelo. Ozračje bo po daljšem času spet nestanovitno in dinamično, jakost padavin bo zato občasno kar velika. Po poslabšanju pa bo proti nam v nižjih plasteh od severovzhoda pritekal hladnejši in bolj suh zrak. Fronta je dosegla naše kraje šele pozno sinoči, pred njo pa so zaradi njenega vpliva že od martinovega popoldneva pritekali proti nam šibki toda zelo vlažni jugozahodni tokovi. Obsežna višinska dolina s severnoatlantskim zrakom, ki se je spustila proti Sredozemlju, je že v preteklih dneh delno vplivala na vreme pri nas. Občutno se je povečal odstotek vlage, ki se je marsikje v nižinah približal stopnji rosišča, zato je ponekod nastala megla. Temperature pa so bile v primerjavi s preteklimi dnevi zaradi prizemnega obrata nekoliko nižje. V najnižjih slojih se je zadrževal zelo vlažen in razmeroma hladen zrak, višji sloji pa so bili nekoliko toplejši. Zaradi velike stanovitnosti se je tudi povečala zračna onesnaženost. Ob fronti je že sinoči nad Tirenskim morjem začelo nastajati ciklonsko območje, ki se bo nato kar nekaj časa, predvidoma do jutrišnjega večera zadrževalo v naši neposredni bližini, ker ga bo podobno kot pred dobrim tednom, na vzhodu zaustavljalo solidno anticiklonsko območja. Prva njegova posledica bodo nekoliko izrazitejše, pogostejše in predvsem dolgotrajnejše padavine, druga pa burja, ki bo zapihala že danes proti večeru. Nad Alpami se bo odcepilo manjše območje hladnejšega zraka. Na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo v najbolj severnih predelih dežele temperature malo nad lediščem. Ob povečani jakosti padavin to pomeni, da se bo meja sneženja lahko spustila do kakih 1000 metrov. Kanin, Višarje in predvidoma Zoncolan bo predvidoma pobelila več centimetrov debela snežna odeja. Tudi v nižjih predelih bo hladneje kot v preteklih dneh, toda niti ne toliko zaradi temperatur, kolikor zaradi burje. Temperature so bile namreč, kot rečeno, že v preteklih dneh zaradi prizemne inverzije ponekod že razmeroma nizke. Danes bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, ponekod bodo lahko obilne. Vmes bodo lahko posamezne plohe in nevihte. Proti večeru bo zapihala zmerna do občasno močna burja. Jutri bo še povečini oblačno, povečini bo predvsem v dopoldanskih urah še deževalo. V popoldanskih urah se bo vreme postopno izboljšalo in od severozahoda delno razjasnilo. Pihala bo zmerna burja. V soboto in nedeljo bo precej jasno, več sonca bo ob morju. Še bodo prevladovali severovzhodni tokovi, ki nam bodo prinašali bolj suh zrak. Na sliki: sinoči je dosegla naše kraje vremenska fronta, nad Tirenskim morjem pa je nastajalo ciklonsko območje PISMA UREDNIŠTVU Paritetni odbor Na kritične pripombe o delu paritetnega odbora mi je predsednik dr. Bre-zigar postregel s plazom samohvale. Mestoma si je pripisal tudi zasluge svojega predhodnika dr. Rada Raceta. Ne bom se spuščal na isto raven, ker svojih uspehov ne obešam na veliki zvon. Bili so sad kolektivnih naporov mnogih tovarišev in organizirane manjšine, da jih še danes, po skoraj dvajsetih letih, brani pred krčenjem in poskusi ukinjanja, saj gre za njeno preživetje. Nisem se strinjal z izločitvijo območja Katinare iz seznama krajev, kjer velja vidna dvojezičnost. Tu je namreč bolnišnica in največje avtocestno vozlišče. Tudi nisem soglašal s sklepom, da se strokovni sodelavki poveri naloga, da v šestih mesecih prouči, katere ustanove na ozemlju Tondovega (še nepodpisanega) dekreta naj dvojezičnost spoštujejo. Je med njimi tudi ANAS? To bomo izvedeli v najboljšem primeru prihodnje poletje, na kar naj bi jih paritetni odbor vključil v nov seznam, da ga podpiše predsednik deželne vlade. Morda spet Tondo ali pa kar njegov naslednik čez nekaj let... Upal sem, da bo imel paritetni odbor več poguma in zavzel odločnejša stališča. Nič več. To je moje osebno mnenje. Večina v paritetnem odboru ima o izvajanju zaščitnega zakona drugačno mnenje. Izbrala je drugo pot, po kateri ji ne morem slediti. Zato si pridržujem vsaj pravico do javne kritike. Stojan Spetič Poučevanje jezikov Z zanimanjem sem prebrala članek, ki ga je napisala Suzana Pertot v Odprti Tribuni glede poučevanja jezikov v večjezičnih šolskih sistemih, ki se odvija po principu »en človek - en jezik«. Po tem načelu naj ne bi v naših šolah učitelj, ki poučuje slovenščino, učil tudi italijanščine, za katero mora biti poverjen drugi učitelj. Vprašanje, ki se mi je porodilo ob branju članka se pa nanaša na poučevanje angleščine na osnovnih šolah. Zdi se mi, da je tu načelo »en človek - en jezik« še vedno neuresničeno. Celo nova reforma mini- strice Gelmini predvideva kot edinega drugega učitelja, poleg razrednega, učitelja za angleščino. V resnici pa je poučevanje angleščine navadno poverjeno tisti učiteljici, ki se v vseh drugih okoliščinah in pri učenju ostalih predmetov pogovarja z otroki v slovenščini. Otroci se zlahka učijo in širijo svoje znanje, če se lahko zanesejo na neko pristno in učinkovito komunikacijo v odnosu s svojim učiteljem, tako da svoje misli in čustva posredujejo preko tistega jezika, ki ga spontano uporabljajo z njim in ki je sestavni del njihovega odnosa. V tem smislu se sprašujem, kako naj otrok začuti pravo motivacijo in željo po spoznavanju in uporabi tujega jezika, če temelji učenje tega na nekem umetnem sporazumevanju, ki izpade forsirano in nenaravno. Šolska ura angleščine lahko postane na tak način nekaj zgolj teoričnega, neka sterilna domena, ki ima le delno opravka z resnično potrebo in željo po komunikaciji. Sprašujem se, ali ni nevarno, da tako zasnovano učenje tujega jezika v otroku vzbudi le občutek dolgočasja in nekoristnosti, vsekakor pa ne spodbuja otroške vitalne radovednosti po spoznavanju novega in drugačnega. Veronika Lokar Izjave na kongresu SSk »V svojem govoru na kongresu SSk sem dejal, da so ZDA z izvolitvijo temnopoltega Baracka Obame dokončno odpravile z rasno in etnično diskriminacijo, medtem ko je je postavitev par dvojezičnih tabel na Krasu še vedno problem. Vse ostalo so fantazije g. Kodriča, ki ga na kongresu naše stranke ni bilo. Obžalujem pa, da se g. Kodrič čuti le za pripadnika nekega plemena. Damijan Terpin, deželni tajnik SSk 60-letnica »klasične« V nedeljo, 9. novembra t.l. je Primorski dnevnik objavil članek ob 60-letnici nastanka slovenske klasične gimnazije v Trstu. Članek opisuje obisk, na katerega smo bili prijazno povabljeni nekdanji prvi maturanti, in nas tudi poimensko navaja. Tisti seznam pa je treba dopolniti z imeni še drugih sošolcev, ki so bili prisotni na oni davni prvi šolski dan 16. oktobra 1948. Točen seznam ob rojstvu naše klasične je tako naslednji: Leander Cunja, Anica Gri-lanc, Dora Gruden, Dušan Gruden, Dušan Jazbec, Maks Kozina, Nadja Kreševič, Marta Legiša, Aljoša Logar, Aleksander Martelanc, Lojze Paljk, Elda Pangos, Gregor Pertot, Erika Pojavnik, Maruška Ravnik, Jurij Slama, Ines Tence. Študijska oziroma življenjska pot teh sedemnajstih začetnikov je bila kasneje raznolična, tudi emigracijske daljave so se pripravile in žal tudi bolezen in smrt. Kar se nas je pretolklo do mature 1953, se ob obletnicah srečujemo in se vseh spominjamo s čustvi prijateljstva iz dragih mladih let. Vnaprej se zahvaljujem za objavo tega dopolnila. Izrabljam priložnost, da se »v imenu vsega razreda« zahvaljujem za prijetno in praznično razpoloženje na jubilejnem srečanju z ravnateljico, profesorskim zborom ter dijakinjami in dijaki sedanje klasične. Posebej gre poudariti, da nas je mladi rod očaral s svojo resnostjo, sproščenostjo in kultivirano govorico. Saša Martelanc Zakaj pod okriljem SSk? Zakaj bi moralo biti združevanje slovenske mladine podrejeno stranki Slovenske skupnosti? To je vprašanje, ki smo si ga postavili v Krožku Stranke Komunistične prenove Občine Dolina ob prebiranju pisma na PD iz dne 30.10.2008, v zvezi s pobudo Mladi za mlade. Pobuda bi bila pohvale vredna, če bi res združevala vso slovensko mladino v nadstranskarsko organizacijo. Tega pa dejansko ni! V pismu naše prijateljice Nataše Žerjul je bilo zapisano, da je skupina Mladi za mlade de facto »Mladinska sekcija stranke Slovenske skupnosti«. Iz tega izhaja, da je to prava mladinska politična organizacija, ki deluje pod okriljem SSk. Dodano je bilo tudi, da glede organizacije in programskih smernic deluje skupina avtonomno. Zakaj sta torej, na pokrajinskem kongresu istoimenske stranke, bila izvoljena dva predstavnika mladinske skupine, kljub trditvi podpredsednice, da v skupini nima nihče politične izkaznice?? Tudi v naši stranki smo pred kratkim prenovili tajništvo krožka in ožji odbor, ter s tem mladim odprli pot v politično življenje, ker menimo, da ima mladina veliko moč in željo po spremembah, tudi na občinski ravni. Naj omenimo še, da ožji odbor naše stranke na občinski ravni sestavljajo izključno mladi Slovenci, kar je lahko vsem nam v velik ponos! Stranka Slovenske skupnosti ne more biti torej edina stranka, ki združuje vse Slovence in od katere bo odvisna vsa slovenska mladina! Veliko mladih zamejcev, ki jih veže narodna pripadnost slovenski manjšini, se namreč vključuje tudi v druge levosredinske politične stranke, kar pomeni, da jih Stranka Slovenske skupnosti sploh ne more predstavljati! Slovenska mladina potrebuje skratka organizirano politično gibanje, ki bi dejansko delovalo pod okriljem vseh strank demokratične družbe in v kateri bi nastopali vsi mladi, ki jim je pri srcu slovenska zamejska stvarnost, ohranjanje vrednot NOB in antifašizma ter lokalno politično dogajanje. S tovariškimi pozdravi, Krožek SKP občine Dolina Monopola nad slovenstvom nima nihče Kako prav je imel slovenski generalni konzul Jože Šušmelj, ko je med nedavnim poslovilnim obiskom v uredništvu Primorskega dnevnika povedal sledeče: »Slovenska manjšina je pri reševanju svojih življenjskih vprašanj kolikor toliko enotna, ta enotnost pa bi lahko bila še učinkovitejša, če ne bi v manjšini obstajal strah, da bo ena stran prevladala nad drugo.« Njegove besede sem si priklical v spomin ob priliki deželnega kongresa Slovenske skupnosti in skoraj istočasne časopisne polemike o (ne)samostojnosti skupine Mladi za mlade. Bojazen pred prevlado je znotraj manjšine že stalnica, trajala pa bo vse dotlej, dokler bodo tisti, ki spadajo v številčno šibkejši tabor, a se naslanjajo na edino etnično stranko, prepričani, da so bolj Slovenci kot tisti, ki jih je veliko več, a se prepo- znavajo v drugih strankah. Izjava deželnega tajnika SSk novinarju Pd je glede tega nedvoumna: »Na stežaj smo odprli vrata vsem v manjšini, ki jim je slovenstvo vrednota.« Ali naj to pomeni, da za vse, ki niso ali ne bodo v tej stranki, slovenstvo ni vrednota? Če naj bo ta teza tudi popotnica Mladim za mlade, ki so se rodili pod okriljem iste stranke, potem je zadeva res zaskrbljujoča. V omenjeni pisni polemiki sta me sicer vznemirili obe strani. V Pismu uredništvu, ki je bilo objavljeno 1. novembra z naslovom Mladi za mlade je stranka, je David Peterin, sklicujoč se na prijatelja Iztoka Furlaniča, zapisal: »Raje se politično združujem z Italijani, ki mislijo 90% podobno meni kot s Slovenci, ki mislijo 10% podobno meni.« Ne vem, koliko je takšno razmišljanje, ki ga sicer popolnoma razumem, dialoško plodno. Mislim, da bi se bilo treba pogovarjati z vsakomer, Slovencem ali Italijanom, da je le odprt za tvorno izmenjavo mnenj in da me kot Slovenca tudi ceni; družiti se s skoraj enako mislečimi je morda prelahko, kje je potem dialektika? Vznemirjujoč je bil tudi odgovor Daria Bertinazzija Peterinu (6. 11.) tam, kjer piše takole: »Po tvojem mišljenju pa bi morali vsi enako misliti: to me spominja na stare čase (nacizem, fašizem, komunizem...).« Da v komunističnih režimih ni bilo tako kot v režimu parlamentarne demokracije, drži, vendar komunizma ne moremo enačiti s fašizmom in nacizmom; če ga, potem osvajamo teze najbolj zakletih revizionistov. To pa je še slabša popotnica Mladim za mlade. Verjamem, da želijo »nuditi svoj doprinos naši skupnosti na narodnostno mešanem območju«, morali pa bi upoštevati zgodovinsko dejstvo, da se brez odločilnega deleža komunistov v NOB danes Slovenci še kregati ne bi mogli, ker nas preprosto ne bi bilo. Drago Gašperlin / MNENJA, RUBRIKE_Četrtek, 13. novembra 2008 5 odprta tribuna Brez konstruktivne in umirjene dialektike ni mogoča kulturna rast slovenske narodne skupnosti Prepričan sem, da je konstruktivna in umirjena dialektika bistvena predpostavka za kulturno rast katerekoli demokratične družbe in torej tudi naše. Soočanja in diskusije pa morajo seveda sloneti na jasno izpostavljenih in dosledno spoštovanih tezah in antitezah, drugače pa stalno spreminjajoča stališča in izhodišča ne peljejo v nobeno možno sintezo ali dogovor. Mnenja sem, sicer je to zgolj osebni vtis, da se prevečkrat med nami ne razumemo in povzročamo nepotrebna in neproduktivna konfliktna stanja prav, ker nam ni jasno katera stališča sogovornik sploh zagovarja. To velja tako za področje strankarsko-političnega soočanja kot tudi civilne družbe, kjer bi sicer moralo biti veliko lažje doseči dogovore in zaželene sinteze. Nanizati želim samo nekaj enostavnih dejstev: imamo dve krovni organizacij SKGZ in SSO, ki zasledujeta popolnoma enake cilje, in sicer uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji z utrjevanjem in razvojem slovenskega jezika in kulture na vseh področjih in v odnosu do vseh možnih sogovornikov, tako javnih kot zasebnih. Krovna organizacija SKGZ se je javno opredelila za združitev oz. spojitev z drugo, v logiki strnjene povezave vseh subjektov, ki delujejo na tem področju, s sprotnim udejanjanjem sinergij in posledičnega postopnega odpravljanja tudi finančno zahtevnih dvojnikov (glej npr. Glasbeno šolstvo na Goriškem!). Glede tega vprašanja, ki je dokaj jasno nastavljeno (navkljub sicer določeni zahtevnosti uresničitve) mi še niso znane oprijemljive antiteze, razen sicer spoštovanja vredne obrambe stanja status quo, ki je lahko tudi razumljivo za, poenostavljeno povedano, konservativne kroge. Ampak tudi »konservativci« imajo etično dolžnost, da izpostavijo vse možne pozitivne posledice njihovih stališč, saj imamo vendar vsi določene odgovornosti do naših članov, predvsem pa do naše širše skupnosti. Pri vsem tem pa seveda ni nikoli napačno, da se čim bolje opremimo s strokovnimi pristopi in temu primerno metodologijo, kar nam naposled omogoči zavedanja realnega stanja, v katerem delujemo, in ne samo naših želja. Še danes pa si vse prevečkrat prekrivamo oči in obračamo hrbet stvarnosti, ki nas obkroža, v upanju, da bomo itak vzdržali navkljub vsemu in če tako ne bo, bodo itak krivi »drugi« v značilno manjšinskem slogu. Poglavje zase predstavlja strankarsko-po-litična arena, v kateri nastopajo etnična stranka SSk, ki bi želela biti zbirna stranka vseh Slovencev, pred kratkim ustanovljena slovenska komponenta Demokratske stranke in pa posamezni Slovenci v raznoraznih strankah. Določeno neznanko pa predstavlja levo-zelena stran, ki je v izoblikovanju in ki vsekakor še vedno priv- lači lep del Slovencev v Italiji. V tem segmentu naše družbe še danes žal nismo dosegli osnovnega spoštovanja, ki naj bi ga bil vreden vsak slovenski politični subjekt, ki si vse do danes prizadeva in deluje v dobrobit naše skupnosti. Tudi tu bi bile svari lahko veliko bolj jasne, če bi enostavno preverjali, kdo je kaj dosegel za slovensko manjšino v tem povojnem času,v smislu konkretnih dejstev in ne praznih besed. V zavesti, da je vsak dosežek zahteval neverjeten (prevelik) trud posameznikov in skupin, ki so ga dosegle, ne prezrimo bistvene diskriminante med enostavnim tarnanjem in vsakdanjim naprezanjem v iskanju možnih rešitev za doseganje tudi najmanjših uspehov. In ne pozabimo tudi na dodatno enostavno dejstvo, da ni dovolj imeti prav oz. biti prepričani v to, potrebno je prepričati vse ostale: bolje povedano večino. Kdor tega ne upošteva, bo lahko uspešen v naši notranji dinamiki, ne pa v logiki uspešnega političnega delovanja, ki dejansko privede do pozitivnih premikov tudi za našo skupnost. Samoumevno izhodišče pa bi moralo tudi biti, da v političnem udejstvovanju si zasluži spoštovanje tako tisti, ki zasleduje samo etnično uveljavitev kot tudi tisti, ki ob etnični pripadnosti skuša uveljavljati tudi širša prepričanja in ideale, kar ga seveda pelje v izbiro dotične strankarske opredelitve. V kolikor sam prepričano podpiram levo-sredinsko politično opcijo tako v Italiji kot v Sloveniji in nasploh v svetu, pa s težavo razumem tiste, ki so npr. v Italiji z levo sredino, v Sloveniji pa podpirajo desno sredino. Seveda mislim na strankarsko-politično podporo in ne pa na odnos do institucij! Vse to in ne samo to, pa se verjetno tudi odraža v določenih nejasnostih v odnosu med SSk in slovensko komponento DS. Oba subjekta nedvomno delujeta v korist naše skupnosti, prvega predstavlja v javnih institucijah neodvisni kandidat deželni svetnik Gabrovec, drugega senatorka Tamara Blažina, torej oba subjekta sta institucionalno dobro opremljena (seveda ob številnih pokrajinskih in občinskih predstavnikih). Ob normalnem obojestranskem spoštovanju, ki sloni na priznavanju enakega dostojanstva, naj se torej preveri, kje bosta ta dva subjekta tvorno sodelovala in kje pa si bosta v pametni in konstruktivni kompeticiji, brez odvečnih polemik in predvsem brez vsakršnih neumestnih natolcevanj . Livio Semolič P. S.: V to strankarsko-politično dinamiko nisem vključil tudi bolj levi del manjšine, ki si seveda zasluži vse spoštovanje in pozornost, v kolikor se kar nekaj časa razvija razprava predvsem o odnosih med slovensko komponento DS in SSK. (L.S.) odprta tribuna Vezni členi Proslavili smo 50-letnico prvega Slovenskega športnega dne. Snidenje je bilo prisrčno in stvarno. Časopisna priprava nanj tudi. Oboje pa prežeto tudi z nekaj odtenki mitiziranja, ki jih sama prazničnost ne opravičuje. Na primer odtenki o miselnih in čustvenih povezavah s sokolstvom in Sportnim udru-ženjem. Ta del zgodovine smo tedanji udeleženci uzavestili precej kasneje, ko si je pred-mejska telesna kultura privoščila tudi poslušanje predpretekle generacije in raziskovanje, poleg vadbe in tekmovanj. Da je ZSŠDI nadaljevalec nekdanjega Udruženja, je bilo javno potrjeno šele leta 1974 (formalno leta 1970 v listini prof. Bojana Pavletiča ob oblikovanju ZSŠDI) s postavitvijo spomenika v Sovodnjah in tedanjimi priložnostnimi in manifestativni-mi štafetami, ki so prepredle Primorsko. Nasprotno pa, razen v stvarnem poročilu Milana Pahorja v Narodnem domu, ob tem proslavljanju prav nič o gibanju in izročilu Zveze društev za telesno vzgojo, ki smo jo samo šest let pred prvim Dnem (a seveda tudi prej) doživljali z neposrednimi nastopi prav na istem stadionu »Prvi maj« in še prej na stadionu pri sv. Soboti. Eni pač prihajamo od daleč. Sedaj pa se čudimo, da višješolci ne vedo ničesar o SŠI. Prav imajo, če pa so petdeset in šestdeset-letniki prav tako »nevedni« (a so res?) glede »fizkulture«. Pa saj je sam stadion, ki smo ga nekateri udeleženci Dnevov, Tednov in Iger že leta 1949 pomagali graditi, bil izraz volje po obdržanju pri življenju ZDTV po katastrofalnem zgodovinskem rezu leta 1948 ob Resoluciji Inform-biroja. Ob potrditvi izraza katastrofa (ne more biti nobenega dvoma, da sem od sedmega leta dalje »titovec«) pa menim, da je »pogumna« in v občinstvo Narodnega doma vržena trditev, da je Kominform povzročil med nami več škode kot fašizem, del sodobne tekmovalne panoge zgodovinskega revizionizma, ki blagim dušam tako dobro de. Neverjetno, kdaj in kje najde Berlusconi svoje epigone. Sedaj niso izrastki komunizma več enaki fašizmu, temveč »veliko slabši«. Seveda! Saj so mnogi (ne trdim tega o pričevalcu v Narodnem domu) še vedno prepričani, da smo pod fašizmom postali bolj kleni in uspešni, kot smo zadnja desetletja. Zabrisala pa se jim je tragedija, da smo ob diamantni uporni špici na krilih izgubili dve tretjini asimiliranih. Izraz volje po obnovitvi duha in prakse ZDTV, to se pravi vezni člen med to Zvezo -ki se je v svojem zdravem jedru dokončno razkrojila zaradi prihoda Italije v Trst, ne pa zaradi kominformistov, ki ji niso mogli do živega - in nastalimi novimi okoliščinami, je bila te- lovadna skupina, ki je začela vaditi na stadionu Prvi maj na istem orodju in blazinah, na katerih so vadili Miloš Stergar, Marjan Dolgan, Ennio Reinhardt, Marjan Zerjal... in Olga Gor-jup, Devana Lavrenčič, Lili Misculin, Neva Suban... Vezni člen je bila v novih okoliščinah in zgolj štiri leta po zadnjem množičnem športnem prazniku na Prvem maju Slovenska prosvetna zveza. Ta organizacija je poskrbela, da smo prejeli iz Begunj povsem novo orodje (ne pozabimo na vlogo neumorne Tončke Čokove!). Od telovadbe je skupina prešla dopolnilno na odbojko in pod ne le operativnim, temveč tudi miselnim vodstvom prof. Bojana Pavletiča ter ob pomoči žene Olge Perišic za ženski del, so bile nastavljene okoliščine za prehod na nekaj številčnejšega - ne pa še množičnega. Vezni člen med jedrom na stadionu Prvi maj in terenom za prvi in nekaj naslednjih Slovenskih športnih dni pa so bila prosvetna društva včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, Dijaški dom z ravnateljem Dragom Pahorjem, kjer so prebivali dijaki iz okolice (domov so odhajali le enkrat na teden ali pa niti ne), in Rod modrega vala, katerega člani so se prvo leto celo odpovedali nastopanju za svoje barve, da so raje sestavljali skupine udeležencev po drugih krajih tržaškega predmestja in ozemlja. Da je šlo za nekakšno splošno navdušenje med »našo zdravo mladino«, je primer mitiziranja. Nič ni nastalo slučajno. Nasprotno, kar nekaj krogov znotraj narodnostne skupnosti je z zavistjo in opozorili odvračalo mladino od sodelovanja. Slednje je v pravem pomenu besede prišlo kasneje, mnogo kasneje. Izjema, ki potrjuje pravilo, je bil Klub slovenskih izobražencev s četico namiznoteniških igralcev, ki jih je povezoval Oton Berce (učil nas je filozofijo na realki). Nekajkrat je bila omenjena skavtska organizacija. Članom te organizacije je vodstvo kar nekaj let prepovedalo, da bi na SŠI nastopali organizirano. Ko pa se je to zgodilo, glej ga zlomka, je leta 1973 goriško društvo Olympia izstopilo iz ZSŠDI, ker ni sprejelo odločitve večine ostalih, da se Združenje včlani v tisto krovno organizacijo, ki ga je ves čas po svojih močeh podpirala. V brk razmišljanjem o povezavah, zbirnih strukturah itd. Nekaj let kasneje se je zadeva pomirila in uredila. V telesni kulturi. Drugod pa skoraj da ne. V okviru organizirane manjšinske skupnosti prihajajo iz raznih smeri in v raznih zgodovinskih okoliščinah pozivi k enotnosti, povezavam, skupnemu nastopanju, enotni krov-nosti in zbirnim političnim strukturam. Koristno je, da poznamo vezne člene. Aldo Rupel LJUBLJANA - 20-urno usposabljanje Seminar za poučevanje slovenščine kot tujega jezika Prijave zainteresiranih sprejemajo do ponedeljka, 17. novembra LJUBLJANA - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL vabi na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Gre za 20-urni izobraževalni seminar, ki je namenjen profesorjem slovenščine na OŠ in SŠ, študentom 3. in 4. letnika slovenisti-ke, absolventom in diplomantom slove-nistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot tujega jezika in njenega poučevanja. Potekal bo ob sredah popoldne od 16.30 do 19.30 v predavalnici št. 3 v nekdanji Tobačni tovarni (prostori FF; v bližini Tobačnega muzeja). 19. novembra bo dr. Nataša Pirih Svetina predavala o slovenščini kot prvem (J1), drugem (J2) in tujem jeziku (TJ), o učenju jezika in jezikovnem znanju in o tujih govorcih slovenščine in značilnostih njihove slovenščine. 26. novembra bo Tanja Jerman govorila o osnovah poučevanja slovenščine kot TJ ter spregovorila besedo, dve o učitelju. 3. decembra bo Mihaela Knez predstavila učbenike za učenje slovenščine, priročnikih in drugem uporabnem gradivu, dr. Nataša Pirih Svetina pa bo predstavila komunikacijski pristop pri učenju in poučevanju slovenščine kot TJ in učenje slovnice; delo z učbenikom A, B, C ... 1, 2, 3, gremo. 10. decembra bo Mihaela Knez govorila o štirih sporazumevalnih dejavnostih in delu z besedilom pri pouku slovenščine kot TJ, 17. decembra pa bodo Tanja Jerman, Mihaela Knez in dr. Nataša Pirih Svetina govorile o opazovanju in analizi posnetka učne ure , o delu pred odhodom v razred, odprtih vprašanjih, izmenjavi mnenj in evalvaci-ji programa. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 17. 11. 2008, na elektronski naslov: n.pirih@ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 200 EUR, za študente 100 EUR. Kotizacijo je treba poravnati po prejemu računa do pričetka seminarja z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Kopijo potrdila o vplačilu kotizacije je treba predložiti na prvem srečanju. Ob prijavi je treba obvezno navesti, kdo je plačnik računa in njegove podatke. Če je plačnik fizična oseba: ime, priimek, poštni naslov. Če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): polno ime, poštni naslov, davčna in matična številka ustanove. Račun bodo organizatorji poslali na e-naslov udeleženca seminarja. Omejenemu številu udeležencev bo kotizacijo krilo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, zato je obenem prijavo potrebno poslati v vednost tudi pedagoški svetovalki na Zavodu RS za šolstvo, prof. Andreji Duhovnik Antoni na naslov - an-dreja.duhovnik@zrss.si. Seminar bodo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. SLOVENIJA - Nagradni natečaj Natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo o Slovencih v izseljenstvu in zamejstvu Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu ali Slovenci v izseljenstvu.Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaju lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela zagovarjanja v obdobju od 1.11.2007 do 31.10.2008. Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in fonda 4.000 evrov. Komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljen-stva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana s pripisom »ZA NAGRADNI NATEČAJ« pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 1.12.2008, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca marca 2009. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma v spomladi leta 2009. Dodatne informacije na tel. (00386) 01 430 28 55 (vsak delavnik med 9. in 15. uro). ljubljana Predstavili knjigo Erike Jazbar o Gorici LJUBLJANA - Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšla knjiga z naslovom Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti Erike Jazbar in Zdenka Vogriča. O tem smo že poročali, včeraj pa so knjigo predstavili tudi v Ljubljani. Pisec spremne besede Jurij Paljk je na predstavitvi poudaril, da knjiga ne opisuje le slovenskih sledov, pač pa vse institucije, ljudi in stvari v Gorici, ki jo delajo slovensko. Paljk je opozoril, da imajo v Gorici "prevečkrat občutek, da se osrednja Slovenija premalo zaveda pomena celotnega goriškega območja, kaj šele Gorice". Nezave-danje po njegovem mnenju temelji na nepoznavanju. Kot enega izmed razlogov je navedel dejstvo, da Gorica nima morja, ki prispeva k večji prepoznavnosti kraja. Opomnil je tudi na napačno navajanje Gorice - kot italijanske Gorice, ki se pojavlja v slovenskih medijih. "Italijanska Gorica ne obstaja, obstaja le Gorica v Italiji, kjer je živo prisotna skupnost Slovencev," je še povedal Paljk. Novinar Ivo Jevnikar, ki je h knjigi poleg Paljka napisal nekaj uvodnih besed, je povedal, da vodnik bralca na vsakem koraku opozarja na pomembne slovenske osebe, ki so kdaj živele v Gorici. Avtorica knjige Erika Jazbar je povedala, da se je od prve izdaje knjige, ki je izšla leta 2002, za Slovence v Gorici marsikaj spremenilo. Navedla je vstop Slovenije v EU, v schengenski prostor in politično desno usmerjeno ter Slovencem manj naklonjeno italijansko upravo v Gorici. 6 Četrtek, 13. novembra 2008 GOSPODARSTVO TRIESTESPRESSO EXPO - Na sejmišču danes uradno odprtje mednarodnega sejma kave Trst si prizadeva za promocijo kulture kave Na Pomorski postaji je včeraj potekal seminar z uglednimi mednarodnimi proizvajalci kave TRST - Danes ob 11. uri bodo na sejmišču pri Montebellu odprli četrti mednarodni sejem kave Triestespresso Expo, slovesnosti pa bo sledil voden ogled paviljonov. Gre za najbolj odmeven sejemski dogodek v Trstu, ki ga tukajšnja sejemska družba, Fiera Trieste Spa, prireja vsaki dve leti in ki privablja proizvajalce kave, predelovalce in trgovce iz vsega sveta. Trst, ki ima najpomembnejše pristanišče za surovo kavo v Italiji, je v teh dneh prava izložba te surovine, saj se sejem seli tudi na mestne ulice in trge, spremlja pa ga tudi vrsta prireditev, kot je bil včerajšnji uvodni seminar z naslovom Rast svetovne porabe in prihodnost proizvodnje kave - nestabilno ravnovesje. Da se Trst vse bolj uveljavlja kot prestolnica kave in da je tržaški specializirani bienalni sejem postal prava svetovna vitrina espresso kave oziroma cvet v gumbni-ci delovanja družbe Fiera Trieste, je včeraj poudaril njen predsednik Fulvio Bronzi, ki je z veseljem napovedal, da se bo letošnje izvedbe udeležilo 20 odstotkov več razstavljavcev, to je 209 iz 25 držav. Predsednik Trgovinske zbornice (ki finančno sodeluje pri pobudi) Antonio Paoletti je pozval domače in tuje podjetnike, naj investirajo v tem našem prostoru, ki sprejema čedalje več novih izzivov in stremi za razvojem. Tako občinski kot pokrajinski odbornik Paolo Rovis oziroma Mauro Tommasini sta izpostavila mednarodno poslanstvo mesta Trst, ki se zavzema za širitev kavnega sektorja in v katerem danes deluje 54 podjetij. Predsednik tržaškega združenja za kavo Associazione Caffe Trieste Vinko San-dalj pa je ponovno opozoril na prostorsko stisko in na neprimernost tržaškega sejmišča. Svoj pozdrav pa je včeraj prinesel tudi predsednik dežele Renzo Tondo, ki se zavzema za snovanje širše, čezmejne in mednarodne skupnosti vključno z deželo Veneto, s Koroško, Slovenijo in Hrvaško, ki bi zasledovala rast in razvoj prostora na podlagi inovacije in razvoja infrastruktur. Protagonisti včerajšnjega seminarja pa so bili ugledni predstavniki držav proizvajalk kave z vsega sveta oziroma njihovih inštitucij. Direktor Mednarodne organizacije za kavo Nestor Osorio, predstavnik brazilskega združenja izvoznikov kave Luiz Otavio Araripe, ekspert za plantaže na vietnamskem ministrstvu za kmetijstvo Nguyen Quang Huy, predstavnik indonezijskega inštituta za raziskovanje kave in kakava Surip Mawardi, predstavnik srednjeameriškega združenja Anacafe Max Quirin in pa predsednik indijskega ministrstva za kavo Shri Krishna Rau so občinstvu predstavili to pomembno surovi- Seminar je oblikovala skupina predstavnikov proizvajalcev kave iz vsega sveta kroma no, ki predstavlja za mnoge države celo glavni prihodek od izvoza. Tako smo izvedeli, da ohranja Brazilija vodilno mesto v pridelavi kave, takoj za njo pa najdemo danes Vietnam, Indonezijo, Indijo ter Gvatemalo oziroma Kolumbijo, ki pridelujejo predvsem kavo sorte arabica in robusta. Kaže, da sektor kave pogumno kljubuje svetovni krizi, ki je zajela skoraj ves svet, »predvsem zato, ker je danes ta pijača vse bolj popularna in le redki so tisti, ki dnevno ne spijejo vsaj skodelice tega opojnega, črnega napitka.« Res pa je tudi, da se je proizvodnja znatno zmanjšala in se je cena kave posledično dvignila. Sicer se, kot smo se lahko včeraj prepričali, v vseh državah srečujejo z enakimi težavami, se pravi s pomanjkanjem delovne sile (mnogi se izselijo s trebuhom za kruhom) in primernih stimulacij, z naraščanjem cen proizvodnih sredstev, z nihanjem menjalnih tečajev in naposled še z učinki tople grede, pravzaprav z vse prej kot stanovitnim podnebjem oziroma muhasto klimo, ki v nekaterih predelih sveta povzroča predčasno zorenje kavnih zrn in s tem povezane probleme. Tridnevni dogodek v znamenju kave bo spremljala tudi vrsta vzporednih dogodkov, med temi velja omeniti London Bus, ki je že od ponedeljka prisoten na Gol-donijevem oz. Borznem trgu in na Trgu sv. Antona Novega; v njem si lahko vsakdo privošči brezplačno degustacijo odlične in nezamenljive črne kave. (sas) vino - Od 19. do 21. novembra Prihodnji teden Slovenski festival vin LJUBLJANA - Prihodnji teden, od 19. do 21. novembra, bo v Ljubljani potekal 11. Slovenski festival vin. Letos ga bo spremljal tudi prvi festival kulinari-ke, predstavilo pa se bo 220 slovenskih in tujih vinarjev in vinskih kleti, ki bodo ponujali 599 vin, je povedal direktor in vodja festivala Rado Stojanovič. Poleg slovenskih se bodo na festivalu predstavljali tudi vinarji iz Hrvaške, Srbije, Črne gore, Italije, Francije, Portugalske, Španije, Nove Zelandije in Argentine. Prireditev bo letos potekala v Hotelu Slon, atriju Pošte Slovenije in v Gostilni Šestica. Festival kulinarike bo združil izbrane slovenske in nekatere tuje proizvajalce delikatesnih izdelkov, npr. sirov, pršutov in drugih suhomesnatih proizvodov, olja, kruha, kisa, medu, tar-tufov in čokolade. Program festivala vin in kulinarike bodo dopolnjevale delavnice, letos jih bo 23, ki jih bo vodilo 27 vinskih in kulinaričnih strokovnjakov. O kakovosti letošnjega letnika vin je po besedah predsednika pro- gramskega odbora festivala Mojmira Wondre preuranjeno govoriti, ker »gredo vina zdaj na pot šolanja, na pot zorenja«. Letošnji letnik je količinsko nekoliko manjši, tudi vreme ni bilo naklonjeno. Razen na Primorskem, kjer je letnik dober, je zaznamovan s slabšo do-zorelostjo grozdja. Ob tem je poudaril, da bo letošnje leto velik izziv za vinarje, ker bo to letnik, ki bo od njih zahteval veliko pozornosti. »To bo velika preizkušnja, ki bo pokazala, kdo bo letos dober kletar,« je poudaril. Predsednik uprave Deželne banke Slovenije, ki je zlati pokrovitelj prireditve, Draško Veselinovič, pa je na pol za šalo ocenil, da je v času, ko prihaja kriza, verjetno vinska panoga tista, ki ne bo utrpela nobene krize. Sicer pa ima banka približno dveodstotni tržni delež in uspešno raste, trenutno je 13. banka med 24 v Sloveniji. Bliža se tudi magični meji, milijardi evrov bilančne vsote, kar jo potem uvršča med mednarodne banke, je pojasnil. (STA) energija Slovensko gospodarsko združenje Na Koroškem zanimiv posvet o obnovljivih energetskih virih Prireditelj je SGZ s sodelovanjem Japti, SDGZ in Deželne komisije za obrt FJK TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča zainteresirane člane, da bo v ponedeljek, 24. novembra, zanimiv posvet o obnovljivih virih energije v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem. Posvet prireja Slovenska gospodarska zveza na Koroškem s sodelovanjem Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) in SDGZ. Obe manjšinski stanovski organizaciji namreč sodelujeta kot »slovenska poslovna kluba v tujini« pri spodbujanju gospodarskih dejavnosti in stikov Japtija med podjetji v Sloveniji in v sosednjih državah. Predviden skupni odhod s Fernetičev (Bar G) je ob 7. uri, z vožnjo po slovenski strani. Ob 10. uri bo najprej na vrsti ogled obrata Solarakademie GREENoneTec, po delovnem kosilu, ob 14. uri, pa bo posvet. Po uradnih pozdravih bodo šli v srž vprašanja ugledni strokovnjaki in predstavniki gospodarstva. Mag. Gerhard Rabensteiner, predsednik Kioto Clear Energy AG in predsednik ESTIF, bo imel uvodno poročilo o evropskem pogledu na sončno energijo. Direktor Kelag Waerme GMBH, inž. Guenter Zweiner, bo orisal obnovljive vi- re energije, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike inž. Franko Nemac pa s tem povezano investiranje v Sloveniji. Posvet bosta sklenila dr. Franc Zlahtič in Andrej Sršen z ministrstva za gospodarstvo RS s poročilom o doseganju energetsko-podnebnih ciljev in o zakonskih možnostih za uvajanje obnovljivih virov energije v praksi. Delovna jezika posveta bosta slovenščina in nemščina. Sledila bo predstavitev nekaterih dobrih praks, razprava in sproščen klepet ob družabnosti. Tako jutranji kot popoldanski del bosta nedvomno dragocena priložnost za projektante, trgovska in obrtna podjetja iz FJK, ki se zanimajo za tovrstno perspektivno dejavnost in bi želeli navezati stike s slovenskimi in avstrijskimi partnerji. Zato se je SDGZ za organizacijo udeležbe iz naše dežele poslužilo tudi sodelovanja Deželne komisije za obrt FJK (CRA FVG), ki namenja posebno pozornost in sredstva internacionalizaciji obrtnih podjetij na raznih področjih. Za prijave in informacije se lahko pokliče na tajništvo SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 0406724824 in 0406724828. Prijave pričakujemo do ponedeljka, 17.novembra. EVRO 1,2530 $ -1,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 12.11. 11.11. ameriški dolar japonski jen 1,2530 121,81 1,2747 124,77 ruski rubel 34,4759 8,7000 34,8350 7,4428 britanski funt 0,82310 0,8147 norveška krona 8,7825 8,7440 25,350 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,4868 15,6466 271,00 3,7658 1,4978 15,6466 266,66 3,7485 kanadski dolar 1,5193 1,5168 bolgarski lev 1,9558 3,8563 1,9558 3,7876 slovaška krona 30,495 3,4528 30,460 3,4528 latvijski lats 0,7091 2,8484 0,7092 2,8069 islandska krona 202,00 2,0601 200,00 2,0205 hrvaška kuna 7,1500 7,1449 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,40875 2,1325 2525 2,6825 LIBOR (EUR) 3,885 4,27375 4,3325 4,40125 LIBOR (CHF) 1,24167 2,17833 2,38333 2,61 EURIBOR (EUR) 3,914 4,286 4,345 4,412 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.252,78 € -547,51 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. novembra 2008 sejmi - Od jutri v Vidmu Letošnji 20. prodajni sejem Idea Natale v znamenju ustvarjalnosti VIDEM - Na videmskem sejmišču se bo jutri (ob 11.30) začel 20. sejem Idea Natale, ki bo do vključno ponedeljka, 17. novembra obiskovalcem ponujal ideje za praznična darila, katerih skupni imenovalec je kreativnost. Predstavilo se bo tristo razstavljalcev iz Italije in tujine, ki se bodo trudili izraziti nove pomene darila, ki danes bolj kot kdajkoli postaja tudi čustveno zatočišče in pozitivno sporočilo zase in za druge v odgovor na nelahek ekonomski trenutek, v katerem pa se kljub vsemu ne želimo odpovedati darovanju. Predlogi za božična in novoletna darila tako postajajo več kot zgolj predmeti, saj pridobivajo tudi tisto neotipljivo vrednost, po kateri se razlikujejo. Gre za zamisel in njeno uresničitev z lastnimi rokami, za sodelovanje pri fazah priprave, za razumevanje tehnik in skrivnosti, kar nas tudi osebno obogati. Mnogi razstavni prostori bodo tako prave delavnice, ena od sejemskih tem pa bo ustvarjalnost kot sestavina in kot instrument za preseganje krize. Združenje Sono donna scelgo donna (Zenska sem in izberem žensko) bo prav na to temo organiziralo posvet, ki bo v soboto ob 11. uri v konferenčni dvorani videmskega sejmišča. Sejem Idea Natale bo odprt v petek, soboto in nedeljo od 10. do 22. ure, v ponedeljek pa od 10. do 20. ure. Vstopnina znaša 6,50 evra po redni in 4,50 evra po znižani ceni (npr. za obiuskovalce, ki so starejši od 65 let), z 10 evri je mogoč nakup dvodnevne vstopnice ali pa družinske vstopnice za dva starša in otroke. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 16,24 IMTTIDCI IDDDA T) AO -1,28 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,50 32 21 -2,95 -0,44 -0 19 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 190,52 32844 -3,19 TELEKOM SLOVENIJE 173,93 -2,20 -1,73 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 58,00 AERODROM LJUBLJANA 41,94 DELO PRODAJA - CTni +0,14 +0,60 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 AA AQ .5 7C NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 13,59 -1,66 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 51,73 16,68 -5,60 +2,96 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 266,51 +1,43 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 129,90 24,67 -0,69 -0,88 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. novembra 2008 -2,32 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,525 5,06 146 +1,06 -1,08 +111 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 8,2 1 47 -5,75 +1 03 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,4 -5,58 -7 81 EDISON ENEL ENI 1,121 5,16 16 75 -2,64 FIAT FINMECCANICA 5,65 -3,24 -3,99 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,65 19,00 -3,46 -0,84 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,255 2,3425 182 -4,04 -6,86 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,16 -3,29 -2,70 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,99 9,115 -5,00 -0,38 -1 09 PIRELLI e C PRYSMAN 1,27 0,293 -2,33 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,765 14,65 41125 -5,75 -2,92 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,165 -0,66 -1,28 TENARIS TERNA 0,96 8,65 -0,83 +3,97 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,375 0,77 1198 -3,65 -1,66 UNICREDIT 1,872 -0,42 +0,65 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 55,62 $ -0,96 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.923,16 1.125,88 -1,27 -1,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.050,39 1.168,99 -2,91 -0,32 DlrvS, Dal llalUKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.228,64 676,71 -0,17 -1 58 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 331,84 2.547,26 -1,64 -0,40 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.089,65 2.848,17 -2,36 -4,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.309,50 1.504,03 -4,33 -4,86 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 856,88 906,284 4.620,80 -4,68 -3,66 -2,96 -1 52 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.182,02 3.233,96 1.869,91 -3,07 -6 185 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 825,5 2.400,74 -4,73 -3,34 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.695,51 1.784,01 13.939,09 1.859,11 9.536,33 -1,291 -1,27 -0,725 +0,84 -3,08 / ITALIJA Četrtek, 13. novembra 2008 7 sindikati - UIL bo dokončno stališče zavzel danes, CGIL stavko potrdil Zvezni sindikati neenotni glede univerze: CISL jutri ne stavka Tajni sestanek vlade z industrijci, CISL in UIL - CGIL oklical splošno stavko za 12. december RIM - Razdor med zveznimi sindikati se širi. Po torkovem srečanju s šolsko ministrico Mariostello Gelmini je namreč sindikalna zveza CISL včeraj sklenila, da ne bo sodelovala pri jutrišnji stavki univerzitetnih uslužbencev in raziskovalcev. Sindikalna zveza UIL bo dokončno stališče sprejela danes, medtem ko je vodstvo CGIL stavko potrdilo. Pojasniti velja, da sta CISL in UIL za razliko od CGIL na torkovem srečanju z Gelminijevo podpisala dokument, s katerim se je ministrica obvezala, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za ureditev staleža nekaterih vrst nestalno zaposlenih v šolstvu in za preklic nekaterih sklepov o krčenju sredstev na tem področju, pa tudi za odprtje širšega soočenja o reformi univerze. O zadevi bi se sicer morala dokončno izreči vlada v celoti. Za CISL je Gelminijeva v torek konkretno dokazala, da hoče dialog, zaradi česar naj bi bila stavka v tej fazi neprimerna, UIL še ko-leba, CGIL pa je mnenja, da je premik nezadosten. Neenotnost med zveznimi sindikati je prišla do izraza tudi v nekem drugem dogodku. V torek zvečer so se namreč v zasebni rezidenci predsednika vlade Silvia Berlusconija v Rimu z njim srečali minister za delo Maurizio Sacconi, predsednica zveze industrijcev Emma Mar-cagaglia ter generalna sekretarja CISL Raffaele Bonanni in UIL Luigi Angeletti. Nepovabljeni voditelj CGIL Guglielmo Epifani je včeraj odločno protestiral, češ da vlada ne spoštuje svojih sindikalnih sogovornikov, še zlasti tistih, ki izražajo »zanjo neprijazna« stališča. »Namesto, da bi se transparentno soočala z vsemi pristojnimi sobesedniki, vlada ruši sindikalno enotnost, kar je izredno hudo,« je pristavil. »Tajni vrh« je obsodila tudi voditeljica zveznega sindikata UGL Renata Polverini, ki je sicer politično blizu desni sredini. Na Epifanijevo kritiko se je takoj odzval minister Sacconi. Dejal je, da je šlo za neformalno srečanje, kakršna so vselej bila in vselej bodo. Sicer pa je izrazil prepričanje, da se CGIL vse bolj izolira. V tem izredno napetem ozračju je vodstvo CGIL včeraj potrdilo, da bo to soboto stavka zaposlenih v trgovinskem sektorju, predvsem pa je sklenilo, da bo 12. decembra 4-urna splošna stavka proti politiki vlade na gospodarskem in socialnem področju. O organizacijskih podrobnostih bo tajništvo CGIL odločalo prihodnji ponedeljek, vsekakor pa bo splošna stavka kapilarno organizirana in ne bo skupne vsedržavne demonstracije. Voditelji zveznih sindikatov UIL Luigi Angeletti, CISL Raffaele Bonani in CGIL Guglielmo Epifani ansa statistika - V Rimu predstavili Istatov letopis Italija je vse starejša, revnejša in bolj nezadovoljna Italijani so vse starejši in revnejši arhiv RIM - Prebivalci Italije so vedno bolj revni, nezadovoljni, stari in brez zaupanja v prihodnost. Ta nezavidljiva podoba izhaja iz Italijanskega statističnega letopisa, ki ga je včeraj objavil zavod Istat. Več kot osemsto strani številk je rezultat statističnih ugotavljanj pretežno v letu 2007, deloma pa tudi v letošnjem letu. Številke razodevajo, da je petina prebivalstva, ki raste samo po zaslugi dotoka priseljencev, starejša od 65 let, znatno obubožana in globoko nemotivirana. Lani je bila zabeležena rahla rast števila rojstev, saj se je rodnost italijanskih žensk povečala na 1,37 otroka na žensko (leto prej je znašala 1,35 otroka) in dosegla najvišjo raven v zadnjih letih. Vzpenja se tudi krivulja porok, saj je lani dahnilo usodni da 250.041 parov, leta 2006 pa 245.992. Cerkvena poroka ostaja še naprej najbolj razširjena s 65 odstotki, čeprav se število civilnih porok nepretrgano viša. Izrazito se povečuje tudi število državljanov, ki niso zadovoljni s svojim gmotnim položajem. Na jugu države je takih ljudi 64,2 odstotka, v srednji Italiji 53,5, na severu pa je delež nezadovoljnih 45,9-odstoten. Kot smo omenili, se prebivalstvo hitro stara, o čemer priča tudi delež državljanov, ki so starejši od 80 let in ki predstavljajo 5,3 odstotka celotne populacije. 1. januarja 2008 je indeks starosti (kaže razmerje med deležem oseb, ki so starejše od 65 let, in tistih, ki imajo manj kot 15 let) spet zrasel in dosegel vrednost 142,6, največjo med državami članicami EU. Italija podpira polno članstvo Turčije v EU IZMIR - Včeraj je v Izmiru potekal prvi turško-italijanski medvladni vrh. Najprej so se ločeno srečali ministri za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za obrambo, za infrastrukture in prevoze ter za gospodarski razvoj obeh vlad, potem pa je bilo na sporedu zaključno plenarno zasedanje, ki sta ga vodila turški premier Recep Tayyip Erdogan in italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Kot je poudarjeno v zaključnem tiskovnem poročilu, sta vladi pregledali vse pomembnejše zadeve skupnega interesa na bilateralni in mednarodni ravni. Posebno sta se po-mudili pri procesu približevanja Turčije Evropski uniji. Kot je dejal Berlusconi, se je Italija obvezala, da bo med češkim in švedskim predsedovanjem EU (se pravi v teku leta 2009) pripomogla k bistveni pospešitvi tega procesa, ki bi ga moralo v doglednem času kronati polnopravno članstvo v povezavi. Prav kar zadeva to vprašanje, pa je bilo v Italiji slišati razglašeno noto. Predstavnika Severne lige, poslanca Gianluca Pini in Giovanni Fava, sta namreč potrdila, da je Bossijeva stranka slej ko prej proti vstopu Turčije v EU. »To bi bila za Zahod strateška napaka s težko predvidljivimi posledicami,« sta dejala. Unicredit v 3. četrtletju z upadom dobička MILAN - Banko Unicredit, ki je prisotna v 23 državah, tudi Sloveniji, je svetovna finančna kriza prizadela najhuje med vsemi kreditnimi ustanovami v državi. Kot so včeraj sporočili iz banke s sedežem v Milanu, se je dobiček v letošnjem tretjem četrtletju prepolovil. Obremenitve in odpisi zaradi finančne krize so v tretjem četrtletju znašali 1,3 milijarde evrov. Pri tem je koncern upošteval nekoliko milejša računovodska pravila glede vrednotenja določenih vrednostnih papirjev, ki so bila uveljavljena v oktobru, v nasprotnem primeru bi bil poslovni rezultat še precej slabši. Med julijem in septembrom je tako Unicredit ustvarila 551 milijonov evrov dobička, kar je 54 odstotkov manj kot pred letom dni. Dobiček pred davki se je znižal za 46,7 odstotka na 1,116 milijarde evrov. Na dosežene rezultate so vplivali "dramatični pogoji" na finančnih trgih, je vodstvo Unicredita zapisalo v četrtletnem poročilu. Objavljene številke na tečaj delnic banke niso vplivale. Delež temeljnega kapitala je konec septembra znašal le 5,67 odstotka. Iz Uni-credita so že v začetku oktobra sporočili, da pripravljajo več milijard evrov vredno dokapitalizacijo. Banke, združene v skupino Unicredit, so konec septembra zaposlovale 177.393 ljudi, kar je 7577 več kot konec lanskega tretjega četrtletja. evropska unija - Družba pa mora državi vrniti 300 milijonov evrov nezakonite pomoči Bruselj odobril privatizacijo Alitalie bela stavka Včeraj odpovedali 50 letov RIM - Včeraj so bili že tretji dan zapored hudo moteni letalski prevozi v Italiji. Po ponedeljkovi in torkovi divji stavki se je namreč včeraj nadaljevala bela stavka pilotov in stevardes Alitalie v znak protesta proti delovni pogodbi, ki jo ponuja družba CAI za novo Ali-talio. Protest se je v resnici celo razširil, saj je zajel tudi del družb Air One in Itavia, ki bosta prav tako sestavni del nove italijanske letalske družbe. Skupno je bilo včeraj odpovedanih približno 50 letov, sicer pa je letalski promet beležil zamude in druge nevšečnosti. BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila načrt italijanske vlade za privatizacijo letalskega prevoznika Alitalia, saj naj bi bila ta v skladu s pravili EU o državnih pomočeh. Obenem pa so v Bruslju odločili, da mora družba državi vrniti 300 milijonov evrov nezakonite državne pomoči. Po prepričanju Bruslja privatizacija italijanskega nacionalnega prevoznika ne predstavlja nezakonite državne pomoči, če bo privatizacijski načrt izpeljan tako kot je zastavljen. Največji italijanski letalski prevoznik, ki je 29. avgusta razglasil stečaj in zaprosil za izredno upravljanje, bo po uradni odobritvi načrta s strani Evropske komisije lahko prevzel podjetniški konzorcij CAI (Italijanska letalska družba), skupina italijanskih podjetnikov, ki so v donosni del Alitalie pripravljeni vložiti milijardo evrov. Po načrtu vladne svetovalke za rešitev krize v Alitalii banke Intesa Sanpaolo naj bi se "nova Alitalia" združila z drugim največjim italijanskim letalskim prevoznikom Air One, manjšinski deleži Alita- lie pa so na voljo tudi tujim partnerjem. Zanimanje za odkup teh sta izrazila fran-cosko-nizozemski prevoznik Air France-KLM in nemška Lufthansa. Alitaliin dolg bi medtem zajeli pod družbine ostale dejavnosti, ki jih bodo likvidirali. Konzorcij CAI, ki mu predseduje direktor italijanskega proizvajalca motornih koles Piaggio Roberto Colan-nino, bi ponovno zaposlil okoli 12.500 zaposlenih, medtem ko bi odpustili okoli 3000 delavcev. V celoten projekt bo konzorcij sicer vložil milijardo evrov. Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je v začetku oktobra v Bruslju vložil pritožbo zoper italijanski načrt za rešitev italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. V Ryanairu so namreč mnenja, da je omenjeni načrt prerasel v nezakonito zaščito neuspešnih podjetij s strani države. Po mnenju komisije pa načrt ni nič drugačen od drugih primerov prodaje premoženja podjetij po tržnih pogojih, še posebej v luči posebne narave letalskega sektorja in regulatornih omejitev, ki veljajo na tem področju. AntonioTajani Predviden postopek predvideva tudi nadzor na več ravneh, ki naj bi zagotovil, da bo privatizacija izpeljana po tržnih pogojih. Vseeno bo nad njim bdel še poseben skrbnik, katerega naloga bo zagotoviti skladnost z odločitvijo komisije in zavezami iz privatizacijskega načrta. Ta bo imenovan že v dveh dneh. Na podlagi njegovega poročila bodo v Bruslju presodili, če je bil postopek izpeljan korektno in če ne bodo zadovoljni s kakšnim vidikom privatizacije, lahko še vedno ponovno odprejo primer. Po besedah evropskega komisarja za promet Antonia Tajanija bo včerajšnja odločitev pomagala razjasniti usodo Alitalie. "Prepričan sem, da bo odločitev pripeljala do bolj dinamičnega trga letalskih prevozov v Italiji," je dejal italijanski komisar. Alitalia, ki je v 49,9-odstotni državni lasti, se v zadnjih petih letih spopada z visokimi izgubami. Trenutno prevoznik beleži okoli tri milijone evrov izgube na dan in ima okoli 1,2 milijarde evrov dolga. Po neuspelem poskusu prevzema s strani družbe Air France-KLM aprila je Alitalia prejela premostitveno posojilo v višini 300 milijonov evrov. Evropska komisija je državno posojilo letalskemu prevozniku Alitalia označila za neskladno z zakonodajo EU. Komisija je po zaključku preiskave, ki jo je sprožila 11. junija, ocenila, da navedeni ukrep pomeni gospodarsko prednost za Alitalio, do katere ob normalnih tržnih pogojih ne bi imela dostopa. Alitalia je državno pomoč dobila že 2001 in nadaljnjih deset let do nje ni upravičena. (STA) 8 Četrtek, 13. novembra 2008 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it znanost - Medtem ko se univerza pripravlja na petkovo stavko Raziskovalci na Borznem trgu o pomenu svojega delovanja Prisotnim je govorila tudi znanstvenica Margherita Hack - Torkova avdicija rektorjev v deželnem svetu Iz osnovnega raziskovanja se razvijajo pomembna odkritja in izumi ter na splošno vse, kar nas danes obdaja, je sad raziskovanja naših prednikov. Če temu odvzamemo potrebna sredstva, izgubimo možnost izdelovanja lastnih patentov in jih moramo kupiti v tujini, pri čemer se postavlja vprašanje, ali nam bodo tujci prodali res dobre patente. To je bilo slišati med včerajšnjo popoldansko pobudo z naslovom Znanost se pripoveduje na trgu, s katero so tržaški raziskovalci želeli predstaviti lastno dejavnost in nevarnosti, ki jih za slednjo predstavljajo ukrepi italijanske vlade na področju univerze in raziskovanja v obliki krčenja sredstev, ki ga predvideva zakon št. 133 oz. »zakon Tremonti«. Občani so imeli na Borznem trgu možnost seznaniti se z nekaterimi dosežki in delovanjem tržaških znanstvenih in raziskovalnih ustanov. Tržaški raziskovalci so zaslužni, da je marsikateri izum postal realnost oz. je prišel v rabo, kot npr. sateliti in naprave za merjenje količine prašnih delcev. Prav tako je prvi dostop do internet-nega iskalnika (spletno mrežo so izumili v laboratoriju Cern v Ženevi) bil opravljen na tržaškem astronomskem observatoriju. A vladni ukrepi utegnejo vse to preprečiti, prav tako pa utegnejo prekiniti tudi vse tiste projekte, ki potekajo že več let. Pri tem je naravnost absurdno, da se s tem blokirajo tudi tisti projekti, ki se financirajo z evropskimi sredstvi in torej ne bremenijo italijanskega proračuna. Da ne govorimo o že itak negotovem položaju raziskovalcev: skoraj 40-letna raziskovalka, ki je po dolgih letih trdega študija in dela še vedno pre-kerna, prejema 1.600 evrov mesečne plače, ravno toliko kot njen 22-letni bratranec, ki je po samo dveh letih začasne službe bil sprejet v redno delovno razmerje. K pobudi je pristopila tudi znanstvenica Margherita Hack, ki je zbranim spregovorila, kako si človek od vedno postavlja filozofska in religiozna vprašanja o tem, kdo sploh smo in od kod prihajamo, s pomočjo znanstvenega raziskovanja pa je mogoče najti veliko odgovorov. Morda bomo tako nekega dne izvedeli, ali so v vesolju tudi druge civilizacije. Medtem se svet univerze in raziskovanja pripravlja na petkovo stavko proti vladnim ukrepom. Med pobudami je treba omeniti tudi »dan zaprtih vrat« visoke šole Sissa, katere znanstveniki bodo v petek od 9.30 dalje na Velikem trgu občanom predstavili raziskovanje v Italiji. Že danes pa bo na sedežu fakultete za izobraževalne vede tržaške univerze v Ul. Tigor ob 11. uri študentsko zborovanje o zakonu št. 133. O slednjem je v torek v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine potekala tudi avdicija rektorjev tržaške in videmske univerze, Francesca Peronija in Cristiane Compagno, ter ravnatelja visoke šole Sis-sa Stefana Fantonija, katerim so prisluhnili člani šeste komisije. Za Peronija je krčenje nevzdržno in ga ne bo mogla nadomestiti racionalizacija stroškov, omejevanje nadomeščanja osebja, ki se bo upokojilo, pa bo prizadelo predvsem raziskovanje. Compagnova je opozorila, da bo zaradi napovedanega krčenja sredstev in že zdaj pomanjkljivega financiranja leta 2010 njeno vseučilišče imelo težave pri izplačevanju plač zaposlenim. Za visoko šolo Sissa stanje sicer ni tako dramatično, je dejal Fantoni, vendar se že kažejo prve težave na področju raziskovanja, zato so potrebne usklajene reforme. Pozitivno pa je, da Dežela želi povečati delež za univerze v prihodnjem finančnem zakonu. Svetnike je zanimalo predvsem vprašanje morebitnih sinergij med tržaško in vi-demsko univerzo, ki jih je npr. za odbor-nico Alessio Rosolen še vedno premalo, drugi so se zanimali za ukrepe univerz s ciljem omiliti posledice pomanjkljivega financiranja, tretji, zlasti iz leve sredine, pa so pozvali deželno upravo, naj nemudoma poskrbi za potrebe univerz in šole Sissa. Protest raziskovalcev je podprla tudi znanstvenica Margherita Hack kroma TRST - Odprtje akademskega leta konservatorija Koncert orkestra študentov pod taktirko Stojana Kureta i ^ r ■ t.i W1 r', - E MMW iijrl % aii um / /AikL ¡\ t1 m i i » L E¡n ■ I ■»■ ■ - i _ . md?. ¿I JrjSW Posnetek s predsinočnjega koncerta Otvoritveni koncert akademskega leta 2008/09 tržaškega konservatorija Tartini se je letos pričel s slovesno fanfaro Henquelet Brass Ensambla (sestavljajo ga Alessio Cristin, Alessandro Maras, Corrado Moratto in Valentina Pieri, ki so med drugim, v dneh protesta proti reformi postali nekak simbol šole), ki je publiki v pozdrav zaigral Rondeau Henryja Purcella (v aranžmaju A.Marasa) in skladbo Quadrabones še živečega ameriškega jazz pianista, skladatelja in aranžerja Dicka Hymana. Veseli in nadvse prijetni izvedbi kvarteta pozaven pa je sledil veliko manj vesel pozdrav direktorja Massima Parovela, ki je orisal težave s katerimi se srečujejo glasbeni inštituti v Italiji že veliko let; težave, ki se bojo po novi šolski reformi še povečale, kot smo v prejšnjih dneh brali tudi v našem dnevniku. Vzdužje se je nekoliko izboljšalo, ko so na oder stopili dobitniki posebnih študijskih priznanj, ki so jih dode- lile številne inštitucije in fundacije, med drugimi so nagrade podeljevali tudi predsednica Tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa-Poropat in prefekt Giovanni Balsamo. Sledila je performance enega izmed nagrajencev, Murizia Goi-ne, ki je razvil zanimiv informatiziran sistem EGGS. Elementary Gestalts for Gesture Sonification se, v grobih obrisih, poslužuje kamere, ki lovi infrardeče žarke in računalnika, ki spremenita gib v zvok. Sistem pa je, v tem primeru s pomočjo luči, sprožila plesalka in koreografinja Sarah Taylor. Po krajšem premoru se je na oder predstavil glavni akter slovesnosti - Orkester študentov konservatorija pod taktirko Stojana Kureta, z dvema glasbenima točkama. Najprej smo prisluhnili manjši komorni zasedbi, ki je izvedla Vivaldijev Koncert za dve trobenti in godala s solistoma Mitjo Bobičem in Dejanom Markovičem; oba trobentar-ja sta odlično, čisto in briljantno odi- kroma grala tri stavke koncerta v C-duru, katerega je komorna skupina izredno ubrano spremljala. Torkov večer pa je dosegel svoj glasbeni višek z izvedbo obeh suit scenske glasbe LArlesienne, ki ju je za istoimensko Daudetovo dramo sestavil George Bizet. Kar smo z zanimanjem in veseljem zasledili je dejstvo, da je naša družba tudi v glasbenem svetu vedno bolj raznolika; orkester sestavlja svetovno pisana družba mladih študentov in le nekaterih profesorjev ter zunanjih sodelavcev, ki so izvedli štiri-stavčni suiti francoskega skladatelja na interpretativno doživet in profesionalen način, tehnično skoraj brezhibno, z veliko tankočutnostjo v počasnih stavkih in izredno eleganco v hitrih in bri-ljantnih delih, ki jih je dirigent Stojan Kuret kot po navadi mojstrsko oblikoval, polnoštevilna dvorana pa je zahtevala še ponovitev zadnjega stavka Farandole. Marko Sancin Danes predstavitev knjige Mussolini in Jugoslavija V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo št. 20 bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo italijanskega zgodovinarja Massima Bucarellija Mussolini in Jugoslavija (1922-1939), ki je izšla pri založbi B. A. Graphis iz Barija. Delo bosta predstavila docent na tržaški univerzi in predsednik deželnega inštituta za zgodovino FJK Irsml Gian Carlo Bertuzzi in docent na tržaški univerzi in podpredsednik Irsml Raoul Pupo. Bucarelli je zgodovinar, ki je dolgo proučeval zgodovino mednarodnih odnosov in poučuje zgodovino mednarodnih sporazumov ter mednarodno politiko na univerzi v Lecceju. Bucarelli je avtor številnih esejev o italijansko-jugoslo-vanskih odnosih v 20. stoletju. V knjigi Mussolini in Jugoslavija je obravnaval prvotno prijateljsko politiko fašistične vlade in sodelovanje z jadranskim sosedom, pa tudi poskuse notranjega razkrajanja Jugoslavije, pri katerih je imel svoje prste vmes tudi Mussolini. V Nabrežini javni natečaj za taksi službo Občina Devin-Nabrežina obvešča, da je razpisala javni natečaj na osnovi listin za dodelitev 5 dovoljenj za opravljanje taksi službe z vozilom, 2 dovoljenj za opravljanje taksi službe s plovilom, 7 dovoljenj za opravljanje storitve najemodajanja vozila z voznikom in 2 dovoljenj za opravljanje storitve na-jemodajanja plovila z voznikom. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba predložiti najkasneje do 10. decembra letos. Dodatne informacije, ki so na razpolago tudi na spletni strani www.comune.duino-aurisina.ts.it, ali celoten izvod razpisa lahko zainteresirani dobijo pri Službi za trgovske in proizvodne dejavnosti v občinski palači na naslovu Nabrežina Kamnolomi št. 25 ob sredah in četrtkih od 9.30 do 11.30 in ob sredah popoldne od 15.30 do 17. ure, lahko pa tudi pokličejo na tel. št. 040-2017406 ali 040-2017425. Prispevki za nakup učbenikov v nabrežinski občini Občina Devin-Nabrežina sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008-2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih letni dohodek ne presega 10.632,94 evra, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavka, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo na Občini Devin-Na-brežina (tel. 0402017371). Izlet v Ljubljano za osebe, starejše od 65 let Občine Zgonik, Repentabor in Devin-Nabrežina organizirajo izlet v Ljubljano, in sicer v petek, 12. decembra. Izleta se lahko udeležijo osebe, starejše od 65 let in s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se lahko obrnejo na upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin-Nabre-žina v Naselju Sv. Mavra št. 124 - Se-sljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040-2017389). Srečanje DS o vlogi železnice Mestni krožki Demokratske stranke prirejajo jutri javno srečanje na temo Mobilnost v Trstu in v FJK: vloga železnice. Srečanje bo ob 18. uri na sedežu DS v Ul. Donota št. 1 (3. nadstropje). Na zasedanju, ki ga bo vodil deželni svetnik DS Sergio Lupieri, bodo govorili ravnatelj tržaškega železniškega muzeja v Ul. G. Cesare Roberto Carollo, pooblaščeni upravitelj tovornega terminala pri Fernetičih Claudio Grim in član deželnega vodstva Demokratske stranke Lodovico Sonego. / TRST Četrtek, 13. novembra 2008 9 MANJŠINA - Pred sredinim odprtjem odseka Padriče-Katinara KZKV Avtocesta: danes bo morda Odprto jasna usoda cestnih tabel Zakaj ne bo otvoritve v torek, ko bo na obisku ministrski predsednik Berlusconi? pismo Angeli Merkel Danes bo morda jasno, če bo na novem avtocestnem odseku med Pa-dričami in Katinaro stala kakšna dvojezična tabla. V prejšnjih tednih so na tem 5,5 kilometra dolgem odseku postavili le enojezične table, za katere pa nihče ne odgovarja, kar je neverjetno. Nekdo je vsekakor table postavil in to je dejstvo, vse ostalo so izgovori. Prefekt Giovanni Balsamo se bo danes dopoldne srečal s senatorko Tamaro Blažino in s predstavniki Demokratske stranke, popoldne pa bodo o tablah razpravljali zastopniki slovenske manjšine, javni upravitelji in Koordinacijsko združenje kraških vasi. Ocenili bodo situacijo in preverili kaj narediti, v primeru da se do srede (dan uradnega odprtja avtoceste) ne bo nič zgodilo. Tržaški župan Roberto Dipiaz-za glede dvojezičnih tabel vztraja na stališču, da je zanje nujno potreben odlok predsednika deželnega odbora o t.i. vidni dvojezičnosti. Slednjega še ni, čeprav ga predsednik Ren-zo Tondo napoveduje že nekaj tednov. Tržaški župan je v torek med obiskom na Proseku ob priložnosti martinovanja ponovil to svoje stališče z oceno, »da se mu zdi problem dvojezičnih tabel odraz starega in preživelega spora med levico in desnico.« Dipiazza je spomnil, da mestna uprava izvaja zaščitni zakon za Slovence in da na prošnjo občanov in občank izdaja dvojezične osebne izkaznice. Predzadnji odsek t.i. osimske ceste bodo uradno predali namenu v sredo, 19. novembra. Točnega sporeda slavnosti še niso objavili, kot tudi še ni jasno, če bodo isti dan odprli tudi avtocestni odsek do Škofij, ki teče v dolinski in v miljski občini, medtem ko se trasa Padriče-Katina-ra nahaja na ozemlju tržaške občine. Odgovorni pri avtocestnem podjetju Anas zagotavljajo, da je avtocesta do nekdanje italijansko-slovenske meje končana in da bi jo lahko mirno odprli že v sredo. Čudno je, da avtoceste, ki so jo gradili približno šest let, ne bodo odprli v torek, ko bo v našem mestu ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Slednji naj bi se skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel peljal po novi trasi in pod padriško-katinar-skim tunelom, uradna otvoritev pa bo vseeno dan kasneje. Pred nekaj tedni so na novem avtocestnem odseku med Padričami in Katinaro postavili le enojezične smerokaze kroma PADR1C1AH0 ✓f>[šPl]BASOVIZZA au tost rade [ft)^ TRIESIE Mm-^ RABUIESE (spI>^ AKTUALNO - Prošnja za srečanje s predsednikom vlade SKGZ in SSO opozarjata Berlusconija na številne probleme naše manjšine Ob napovedanem torkovem obisku ministrskega predsednika Silvia Berlusconija v Trstu ob priložnosti italijansko-nemškega medvladnega vrha sta predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, zaprosila predsednika vlade za srečanje. Spoštovani gospod predsednik - pišeta predsednika krovnih organizacij - želiva vas seznaniti z zdajšnjim položajem naše narodnostne skupnosti tudi ob dejstvu, da se odnosi med Italijo in Slovenijo utrjujejo. »Zato nas še toliko bolj skrbijo napovedana krčenja finančnih sredstev namenjena manjšinskim organizacijam ter vse-državni posegi na področju tiska, šolstva in gledališč, ki bi tudi močno prizadeli slovensko skupnost, Drago Štoka kot tudi nerazumljiva počasnost pri uresničevanju zaščitnega zakona (podpis dekreta, ki bi omogočil izvajanje 10. člena glede vidne dvojezičnosti) in kratenje že uveljavljenih manjšinskih pravic, « sta v pismu Berlusconiju napisala še Štoka in Pavšič. Italijansko delegacijo bo na torkovem vrhu, kot rečeno, vodil Rudi Pavšič Berlusconi, nemško pa kanclerka Angela Merkel. V italijanski delegaciji bodo ministri Franco Fratti-ni (zunanje zadeve), Giulio Tre-monti (finance), Altero Matteoli (prevozi) in Claudio Scajola (gospodarski razvoj). Govori se o možnosti, da bi predsednica nemške vlade ob koncu srečanja z Ber-lusconijem obiskala Rižarno. Koordinacijako združenje Kraških vasi je nemški kanclerki Angeli Merkel, ki bo v Trstu prihodnji torek, poslalo sledeče odprto pismo: Spoštovana gospa zvezna kanclerka. Ko boste v naslednjih dneh prispeli v Trst, da bi se sestali s predsednikom italijanske vlade, se nam zdi pomembno, da Vas seznanimo s tem, da tako v mestu, kot predvsem v njegovi okolici, že več stoletij živi slovensko govoreče prebivalstvo oz. slovenska manjšina. Za razliko od Nemčije, države, ki se - kot znano - zelo trudi, da deluje kot pravna država in kjer je javna oblast tudi zadolžena za to, pri nas spoštovanje zakonov za zaščito manjšine še ni doseglo želene ravni. Dan po Vašem srečanju z ministrskim predsednikom Berlusconijem bodo v Trstu predvidoma ob njegovi prisotnosti odprli nov odsek mestne avtoceste. V sklopu odškodninskih postopkov je bilo s predstavniki prizadetih vasi dogovorjeno, da bodo na avtocestnih izvozih imena vasi označena dvojezično. Toda v nasprotju z obljubami in zatrdili prefekta, torej najvišjega predstavnika države v tržaški pokrajini, doslej dvojezične table niso bile postavljene, ker se je proti njim izrekel župan mesta Trst. Takšno vedenje pomeni ne-spoštovanje meddržavnega dogovora in tudi nespoštovanje zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Sedem let po uveljavitvi zaščitnih določil se uresničitev in ude-janjenje v praksi še vedno zavlačuje! V zadnjih dneh je spodaj podpisano zastopstvo prizadetih vasi obiskalo župane mest Koper-Capodistria, Ljubljana, Sežana, ki vsi negujejo prijateljske odnose z županom mesta Trst, gospodom Di-piazzo, in jih ob tej priložnosti zaprosilo, da se zavzamejo za spoštovanje sprejetih dogovorov. Mnenja smo, da si Evropska unija, prav zaradi za vse države članice obvezujoče pogodbe, ne more privoščiti, da tole-rira takšna dejanja na jezikovno mešanih območjih. Gre za naše človeško dostojanstvo. Nočemo biti drugorazredni državljani! Zato Vas naprošamo, da uveljavite Vaš politični vpliv, da bo država s 60 milijoni prebivalcev pokazala več evropske odprtosti do nekaj desettisoč slovensko govorečih državljanov. Samo tako bo ta del Evrope lahko pustil za seboj stare razprtije in konflikte. Zato pa je potrebno dosledno pozitivno in v prihodnost usmerjeno vedenje, predvsem v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je pridobila status avtonomije prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine. GOLJUFIJA - Policisti aretirali Tržičana Nakupi z ukradenimi čeki Na domu aretiranca zasegli blago za 10.000 evrov - V trgovini v Ul. Dante se je pojavil z otrokom V trgovino Cose cosi v Ul. Dante je v petek zvečer, tik pred zaprtjem, vstopil klient z otrokom. Izbral je celo vrsto otroških majic najbolj znanih znamk in plačal s čekom v višini 2500 evrov. Neznanec je naglo odšel, lastnica trgovine pa ni imela časa, da bi ček podrobneje preverila. Svoje dvome je takoj zatem zaupala tržaški kvesturi. Policisti mobilnega oddelka so ugotovili, da je bil ček ukraden: nekdo ga je izgubil v Doberdobu. V manj kot 24 urah so policisti prišli na sled goljufu, 27-letnemu F. M., Nea-plejčanu s stalnim bivališčem v Tržiču. preiskali so njegovo stanovanje, kjer je bilo poleg otroških oblačil (na sliki Kroma) tudi nekaj vreč z dragulji. Skupna vrednost zaseženega blaga znaša okrog 10 tisoč evrov. Dragulje je moški s podobno zvijačo kupil junija letos v Milanu: takrat je uporabil ček, ki ga je nekdo izgubil v Trstu. Mladeniča so ovadili na prostosti zaradi suma goljufije in uporabe ukradenih čekov. COL - Mladi za mlade Potrebni so novi modeli združevanja V ponedeljek, 10. novembra, se je v poslopju Stare šole na Colu zbralo veliko število članov in somišljenikov novonastale skupine Mladi za mlade. Ta skupina, ki ne zastopa ideologij preteklosti, ampak si prizadeva, da bi združila vso slovensko zamejsko mladino v skupnost, ki bo energično zastopala zahteve po pravicah naše manjšine, ponuja mladim nov, izredno pozitiven pogled na politiko. Na sestanku na Colu je podpredsednica Nataša Zerjul izrazila zahvale vsem ustanovam in posameznikom, ki aktivno podpirajo skupino. Nato je Tomaž Špacapan, predsednik pobude, na kratko orisal opravljeno delo zadnjega meseca. Poleg organizacije ustanovitvenega kongresa v Nabrežini, udeležbe na pokrajinskem in deželnem kongresu, se je skupina povezala tudi z mladimi, ki so v Gorici ustanovili podobno pobudo. Ob kritični situaciji šol v Italiji je skupina Mladi za mlade aktivno podprla študentske zahteve. Govora je bilo tudi o bodočih projektih, ki so na delovnem programu: splošno slovensko mladinsko srečanje v Naborjetu s Slovenci iz Kanalske doline, Korošci in mladimi iz Slovenije, napovedana protestna manifestacija zaradi odsotnosti slovenskih napisov na novi avtocesti, organizacija družabnih srečanj, itd. Tajnik MzM Primož Sturman je novim prisotnim razložil cilje, namene in delovanje skupine. Potrebni so novi modeli, taki, za katere lahko po evropskih merilih rečemo, da so uspešni. Pomembno je povezovanje manjšinskih strank po Evropi, saj ima prav vsaka manjšina podobne težave, torej podobne potrebe. Ob tem je poudaril, da je Slovenska Skupnost edina slovenska stranka v Italiji, sploh pa edina, ki nudi možnost samostojne uveljavitve Slovencev na političnem področju. Prav z njeno podporo imajo Mladi za mlade veliko avtonomijo, ki jim ponuja izredne možnosti za bodoči razvoj v prid cele manjšine. Skozi cel večer so imeli mladi udeleženci možnost, da izrazijo svoje mnenje in predstavijo svoje ideje. Ob koncu zanimivega sestanka so se mladi preselili v prijazno osmico v Repnu in tam nadaljevali obravnavo načetih tematik. 10 Četrtek, 13. novembra 2008 TRST / Dom za ostarele Emmaus kroma KMETIJSTVO - Na turinski svetovni prireditvi Terra madre Mednarodni okusi kraških sirov Siri konzorcija Moisir predstavljeni na laboratoriju Salona okusov skupno s kraškimi vini - Mednarodna vitrina SINDIKAT - Nevzdržne razmere v domu za ostarele Emmaus, še zlasti ponoči Trije zaposleni za 122 nepokretnih gostov Cgil razglasili stanje pripravljenosti - Z dogajanjem bodo seznanili tudi prefekta Pet nadstropij in 122 nepokretnih gostov, od katerih je 35 obolelih za Alz-heimerjevo boleznijo. Vsem pa sledi dnevno samo 14 do največ 16 socio-zdrav-stvenih delavcev (t.i. Oss). Še najhujše je ponoči, ko so v strukturi en sam bolničar in le dva socio-zdravstvena delavca. To se dogaja v zasebnem domu za ostarele Emmaus v Ul. Svevo št. 34-36, ki ga upravlja socialna zadruga Comu-nita educative s sedežem v Trstu. Dom je eden izmed najpomembnejših v Trstu in je tudi edini, ki sprejema bolnike z Alz-heimerjevo boleznijo. Škoda le, da je novi direktor Luca Sibilla »zaradi ekonomskih problemov« v zadnjih dveh letih zmanjšal število zaposlenih za 25 odstotkov in torej tudi znižal raven kakovosti storitev. Dogaja se tako, da občasno oboleli za Alzheimerjevo boleznijo enostavno zapustijo strukturo in tavajo po mestu (neko osebo so npr. našli na Trgu Goldoni, k sreči nepoškodovano), ali da mečejo krožnike skozi okno na pločnik, kot se je to zgodilo pred kratkim. Kdo je v primeru nesreče odgovoren, ni jasno. Jasno pa je, da družine gostov plačujejo najmanj 1.680 evrov mesečno. Dejstvo je, da so socio-zdravstveni delavci oz. delavke na robu živčnega zloma, sta poudarila včeraj Marino Sossi in Virgilio Toso v imenu področnega sindikata Fp-Cgil na tiskovni konferenci, na kateri so obsodili početje vodstva doma za ostarele ob udeležbi nekaterih zaposlenih v strukturi. Če še ni prišlo do hujšega, je prav zasluga zaposlenih, so povedali, ki se kljub nizki plači (900 evrov) neutrudno posvečajo priletnim gostom. Vendar je stanje po dveh letih, v katerih je Cgil zaman iskal pogajanje z vodstvom, postalo nevzdržno. Nesprejemljivo je med drugim, da mora ena delavka hraniti z žličko 12 oseb v 30 minutah. Sindikat bo sicer zahteval ponovno srečanje z vodstvom zadruge. Toda včeraj so že razglasili stanje pripravljenosti in napovedali vrsto sindikalnih pobud. Cgil je že in bo spet zahteval zaposlitev novih delavcev, spremembo turnusov (trenutno dela vsak obvezno dva krat zapored ponoči) in tudi nadomeščanje osebja, ko gredo zaposleni na dopust. Prejšnja uprava, so poudarili, je v tem smislu jemala začasno v službo 4-5 oseb, medtem ko so danes velike težave in ostanejo so-cio-zdravstveni delavci večkrat brez odmora. Sindikat Cgil bo medtem tudi prosil za srečanje s prefektom Giovannijem Balsamom, na katerem ga bo seznanil z dogajanjem v domu za ostarele Emmaus. A.G. POLICIJA Za zapahe zaradi dveh obsodb Mobilni oddelek policije je v torek ponoči odvedel v zapor 33-let-nega Tržačana, ki je bil dvakrat dokončno obsojen, zaradi kaznivih dejanj iz let 1999 in 2007. Tržaško sodišče ga je najprej obsodilo zaradi ugrabitve mladoletnice (prijavili so ga starši dekleta), povzročanja poškodb in opustitve pomoči pri neki prometni nesreči. Druga obsodba ga je doletela, ker je kupil ukradeno motorno kolo. Skupna kazen znaša tri leta in štiri mesece zapora. Alpi Giulie Cinema v kavarni San Marco V kavarni San Marco bodo drevi ob 20.30 predvajali italijanski film Martha - Memorie di una strega in nemški film Schafskalte. To bo prvo iz niza srečanj v okviru prireditve Alpi Giulie Cinema 20082009. Vstop je prost. KRUT, ZSKD, SK popoldan z Mestom na Travniku V Gregorčičevi dvorani bo danes ponovno zaživelo srečanje iz niza Sre-čajmo se popoldne. Ob 16. uri bodo v priredbi krožka Krut, Slovenskega kluba in Zveze slovenskih kulturnih društev predvajali dokumentarec Mesto na travniku. Letos mineva namreč šestdeset let, kar so na jugoslovanski strani meje leta 1948 začeli graditi mesto Nova Gorica. Film traja približno eno uro, produciral ga je goriški Kinoatelje, posneli pa Anja Medved in Nadja Velušček. Gre za čudovit dokumentarni videoesej, za zgodbo o rojstvu nekega mesta, ki je nastal na travniku, na močvirju ob zapuščenem pokopališču na Frnaži. Okusi Krasa žanjejo uspehe širom po državi, zadnji uspeh domačih sirov pa je bil mednarodnegaodmeva, kot je bil mednarodnega pomena, z gosti z vseh koncev sveta, turinski praznik pristnih proizvodov Terra madre, v okviru katerega so bili kraški siri konec oktobra predstavljeni. Kraški siri in njihovi proizvajalci, člani Konzorcija za promocijo domačih sirov Moisir, so lani že sodelovali na turinski prireditvi, kar je bilo za sirarje že veliko priznanje. Letos so bili deležni še večje pozornosti. Združenje Slow food, prireditelj srečanja Terra Madre, je na lastno pest povabilo kraške sirarje k sodelovanju, in sicer v enem od tako imenovanih laboratorijih, nekakšni predstavitveni vitrini posameznih prehrambenih proizvodov, spremni prireditvi Salona okusov. Pomeni, da je bila za organizatorja lanska izkušnja s kraškimi siri zanimiva in zato vredna dodatne pozornosti. Slow food je svoje »laboratorije« (skupno jih je bilo kakih 80) reklamiziral v začetku junija na spletu. Razpoložljivih je bilo 65 mest. Konec junija so bila vsa razpoložljiva mesta za udeležbo v »laboratoriju« za kraške sire že oddana. To je bil eden prvih polno zasedenih letošnjih »laboratorijev«, kar tudi kaže na zanimanje in radovednost, ki so jo znali izzvati kraški siri na mednarodni prireditvi. Konec oktobra je v Turinu laboratorij stekel. Kraški siri niso samevali na katedru in na mizah udeležencev. Spremljala so jih kraška vina štirih domačih proizvajalcev, treh z italijanske, enega s slovenske strani, da je bilo tako mogoče posamezne vrste sira zaliti s primerno kapljico. Laboratorij so vodili eden od kraških proizvajalcev sira konzorcija Moisir, izvedenec vsedržavnega združenja pokuševal-cev sirov Onav in strokovnjak vsedržavnega združenja pokuševalcev vina. Med udeleženci so bili številni novinarji, gostinci in ljubitelji sirov z vseh koncev sveta; dvorano so napolnili do zadnjega kotička. Med dveurno predstavitvijo so izvedeli, od kod kraški siri prihajajo, seznanili so se z značilnostmi majhnega, a naravno bogatega kraškega ozemlja, s pripravo posameznih vrst sirov in z njihovim staranjem, pri čemer jih je najbolj prevzelo nevsakdanje staranje sira v tipično kraškem okolju, jami, od koder izhaja znani in priznani jamar. Besede proizvajalca o dobrotah kraških sirov je potrdila pokušnja, kraška vina pa so s svojo žlahtnostjo primerno zaokrožila ta pomemben mednarodni reklamni spot kraškega ozemlja in njegovih proizvodov. M.K. Kraški siri so bili deležni prestižne predstavitve na turinski prireditvi Salon okusov v okviru revije Terra madre KD ROVTE KOLONKOVEC - Repenci v gosteh S prijatelji društva Kraški dom doživeli nepozaben večer V prostorih Kulturnega društva Rovte-Kolonko-vec je bil pred dnevi prijeten večer, ki bo obiskovalcem gotovo ostal v lepem spominu. Člani Dramske skupine in moškega pevskega zbora Kraški dom iz Repna so s predstavo, po zamisli in v režiji Vesne Gu- štin, ki je tudi vodila pevski zbor, navdušili občinstvo, ki je s toplim ploskanjem podaljšalo napovedani spored. Silvana Blažina, Nataša Škerk in Giani Sobani so občuteno povezovali pesem s petjem. / TRST Četrtek, 13. novembra 2008 1 1 POMORSKA POSTAJA - Forum Demokratske stranke Na področju ločenega zbiranja odpadkov je še veliko dela Omero: V tržaški občini davki višji od stroškov - Okoliški župani opisali svoje stvarnosti Ločeno zbiranje odpadkov je zelo pomembna dejavnost, ki zahteva trud, stroške in pametno upravljanje. Zakon predvideva, da bi moralo ločeno zbiranje odpadkov do konca tega leta predstavljati 45 % celotne kvote, delež pa naj bi se do konca leta 2012 zvišal na 65 %. V naši deželi je marsikatera občina v zamudi, o tem pa je včeraj na Pomorski postaji razpravljal Forum Demokratske stranke. Največ kritik je letelo na račun Občine Trst, a predstavnikov občinskega odbora v dvorani ni bilo. Fabio Omero, načelnik DS v tržaškem občinskem svetu, je ugotavljal, da je priliv davka na smeti (TARSU) po podatkih iz proračuna za milijon evrov višji od stroškov za zbiranje odpadkov. »Davek je vse dražji, napredkov v zvezi z ločenim zbiranjem pa ni,« je zatrdil občinski svetnik. Občina Trst je daleč od cilja, ki ga krajevnim upravam zastavlja zakon, saj je njen delež ločenih odpadkov komaj 18-odstoten. Omero je povedal, da sežigalnica podjetja Acegas-Aps redno proizvaja energijo s sežiganjem ločenih odpadkov. S tem ustvarja dobiček, »medtem pa plačujejo občani visoke davke,« je bil polemičen. Načelnica DS v pokrajinskem svetu Maria Monteleone je orisala delovanje pokrajinske uprave, ki bi moralo biti po njenem bolj učinkovito, mnogo pa je odvisno od pristopa s strani Acegasa in tržaškega župana. Pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini je menil, da je ločenemu zbiranju potrebno posvetiti več sredstev, občanom pa nuditi več informacij in ekonomskih spodbud. Podobno je bilo mnenje načelnika DS v deželnem svetu Gianfranca Morettona. Situacijo v okoliških občinah so opisali župani Doline, Zgonika in Milj. Fulvia Pre-molin je dejala, da je dolinska občina blizu cilja, saj se delež ločenih odpadkov približuje 40 %. Občina Dolina je kot edina v pokrajini izbrala sistem zbiranja »od vrat do vrat«, pred tem pa ni izvedla predhodne študije. »Težav je bilo kar nekaj, a dosegli smo zavidljive rezultate. Naši občani plačujejo povprečno 100-120 evrov davka na smeti, družine v tržaški občini pa dobrih 100 evrov več. Naslednji izziv je doseči rešitev še za 16 stanovanjskih poslopij na občinskem območju,« je povedala. Z miljskim županom Neriom Nesladkom pa načrtuje Dolina skupen servis za predelavo odpadkov. Zgoniška občina se mora predpisom še prilagoditi, zato je naročila strokovno študijo, ki naj bi nakazala rešitev. Mirko Sardoč je dejal, da bo uprava najverjetneje ubrala neko vmesno pot in zbirala »od vrat do vrat« samo pri podjetjih. Trenutno ima Zgonik le 20-odstotni delež ločenih odpadkov, Sardoč pa je pristavil, da pri tem se ne upošteva dobrih 200 brezplačno nameščenih komposterjev. (af) Uvodno poročilo je imel načelnik svetniške skupine DS v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero kroma DOLINA - Torkovi večeri v sprejemnem centru rezervata Predavanje Livia Doriga in pokušnja tipičnih kraških pridelkov Livio Dorigo med predavanjem v sprejemnem centru kroma FILM - Festival znanstvene fantastike Drevi Palčičev Prehod: Snemali so ga v Trstu Na sporedu tudi filma metalskih ikon Brucea Dickinsona in Lordov Mednarodni festival Scienceplus-fiction ponuja tudi danes zelo bogat spored, na katerem je prvič tudi slovenski film. Celovečerec Prehod (Transitions) so snemali v Trstu in Ljubljani, režiser je Koprčan Boris Palčič, ki je tudi podpisal scenarij skupaj z Vladimirjem Nardinom in Francijem Slakom. Palčič, producent Bra-nislav Srdic in del igralskega ansambla bodo prisotni na drevišnjem predvajanju v Cinecityju (začetek ob 20.15). Film prikazuje umetnika, ki naslika portret neznane ženske, nato pa jo sreča na odprtju razstave. Za dekletom potuje v Trst, kjer ima opravka s skrivnostno organizacijo in serijo samomorov. Film so prvič predstavili na portoroškem festivalu slovenskega filma, v Trst pa je priromal v sodelovanju z združenjem Alpe Adria Cinema. Na današnjem sporedu so sledeči filmi: Les Revenants (fr., 2004, ob 15. uri), The Day the Earth Stood Still (am., 1952, ob 15.30), Artefacts (bel., 2007, ob 16. uri), Peut-etre (fr., 1999, ob 17.15), The Dead Outside (na sliki; brit., 2008, ob 17.30), Dark Floors (fin./isl., 2008, ob 17.45, nastopa glasbena skupina Lordi), evropski kratkometražni filmi (ob 19.30), Chemical Wedding (brit., 2008, ob 20. uri, scenarist je pevec Bruce Dickinson), Il pro-fUmo della signora in nero (it., 1974, ob 22. uri), El orfanato (meh/šp., 2007, ob 22.15) in The Mutant Chronicles (am. 2008, ob 22.30). V sprejemnem centru deželnega naravnega rezervata doline Glinščice v Boljuncu, ki so ga uradno odprli konec oktobra (sicer deluje že od začetka leta in ga upravlja družba Rogos, ki upravlja tudi naravni deželni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera), bodo do decembra torkovi večeri v Dolini Glinščice, in sicer vsaka dva tedna. Prvo srečanje so namenili najdbam iz Kvaternarija v dolini Glinščice v zbirkah mestnega naravoslovnega tržaškega muzeja, prejšnji torek pa je bil v znamenju zgodovine, filozofije in po-kušnje kraških pridelkov. Gost večera je bil priznani živinozdravnik Livio Do-rigo, dolgoletni univerzitetni sodelavec in veterinar iz severne Italije, ki se je pred 20 leti, odkar se je upokojil, preselil v Trst. Gost, ki je kljub 78 let starosti še vedno vitalen in aktiven, je predstavil svoje aktivnosti, ko je še pred 2. svetovno vojno sledil kmetijski politiki in tekom let opazil številne spremembe v kmetijstvu. Poudaril je, da se intenzivno kmetijstvo opušča ter se daje poudarek trajnostnemu razvoju kmetijstva. Dorigo, ki je bil tudi predsednik Kraške gorske skupnosti, pred dvema letoma pa tudi predsednik tržaškega konzorcija čebelarjev, je zaključil tudi študijsko delo o Čičariji. Pri tem je izvedel, da so ljudje zapuščali podeželje in se selili v mesta, a je prišel do spo- OBLETNICA Spomin na planinca dr. Viktorja Volka znanja, da je treba podeželje ohranjati tako iz naravoslovnega kot antropološkega vidika. »Človek je bil tesno povezan s hrano že od prazgodovine. Hrana mu pomeni preživetje, potrebo po druženju in ritual. Težimo po spoznavanju okusov. Hrana je tudi vez med človekom in krajem, kjer prebiva. Človek se je privadil na določen tip hrane. Na Krasu je obdelovanje zemlje zelo težko. Kljub majhnim količinam pa je hrana okusna in kvalitetna,« je poudaril Dorigo, ki se ukvarja tudi s čebelarstvom. Kot živinozdravnik je iz Padske nižine prišel na Kras, kjer je spoznal med in različne okuse. Obiskovalci so imeli možnost pokušati in zaužiti harmonijo različnih vrst medu pridelovalca Celestina Canzianija iz Doline v kombinaciji s kozjim sirom s Socerba ob kozarčku vitovske in terana vinarja Parovela iz Mačkolj. Prihodnji večer bo 25. novembra, ko bo naravoslovka Gaia Fior predstavila pomembnost in značilnost kraških kalov. Torkovi večeri pa se bodo zaključili 9. decembra s predstavitvijo krajinarskega parka se-čoveljske soline. V Sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, ki ga prav tako upravlja zadruga Rogos, pa bo Borut Peric iz Parka Škocjanske jame danes ob 20.30 predstavil zaščitena območja kot vir bogastva. Olga Knez V slovenski Istri, kjer tradicija planinstva ni zelo dolga, se Viktorja Vovka spominjamo kot utemeljitelja organiziranega planinstva. Bil je ustanovitelj planinskega društva v Kopru (kot podružnice Slovenskega planinskega društva Trst, leta1949), nato deset let njegov predsednik in do smrti ostal eden glavnih usmerjevalcev njegovega razvoja. Planinstvu je ostal zvest vse od dijaških let in v slovenskem planinstvu organizacijsko deloval že v Ljubljani med obema vojnama in kasneje tudi v Trstu. Bil je mož širokega duha: kultiviran, visoko izobražen, humanist ... Zato nas ne čudi, da je njegovo delovanje, poleg profesionalnega dela advokata in nato sodnika, zelo obširno in poleg širjenja planinstva sega še na mnoga druga področja: pisanje, imenoslovje, etnologija, geografija. Viktor Vovk se je rodil leta 1893 v Trstu in se kot otrok preselil s starši v Gorico. Tu se je šolal na nemški gimnaziji, zatem dokončal vseučeliške študije v Pragi in Zagrebu ter postal doktor prava. Po 1. svetovni vojni se je kot goreč domoljub preselil v Ljubljano, kjer je kot odvetnik ostal do konca 2. svetovne vojne. Že leta 1945 se je kot sodnik na Višjem sodišču preselil v Postojno, nato pa leta 1947 v Koper, kjer se je upokojil in živel do smrti 10. oktobra 1968. V slovenski Istri je s soplaninci opravil ogromno delo. Popeljal jih je v visokogorski svet, bil pa je tudi pobudnik skupinskih izletov po domačih hribih v Istri in Krasu. Krona vsega je bila gotovo postavitev koče na Slavniku, ki je prav na njegov predlog poimenova po dr. Henriku Tumi. Veliko je prispeval k podaljšanju slovenske planinske poti do morja. V zrelejših letih pa se je posvetil pisanju in imenoslovju ter nadaljeval delo dr. Tume. Prvi spis v Planinskem vestni-ku je leta 1958 posvetil prav našemu Slav-niku in okolici. Nadaljeval je s spisi o Karnijskih Alpah (1960-1965), in še o njihovem prigorju (1966-1968), kar mu je zagotovilo trajen ugled med našimi gor-niškimi pisci. Dr. Vovk je kot planinski pisatelj pravi leksikon za razna področja. Opisuje gore in pota do njih, svoja doživljanja pri njihovem spoznavanju, hkrati pa opisuje zgodovino, etnografske značilnosti in posebnosti teh krajev, predvsem pa ga je zanimalo vse kar je slovenskega izvora. Njegov jezik je skrben, bogat, prekipevajoče navdušujoč, na trenutke malce starinski. Poudariti moramo tudi njegovo čezmejno sodelovanje. Vseskozi se je povezoval z mnogimi kolegi, gorniki iz Fur-lanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije in z njihovimi planinskimi organizacijami in že takrat poudarjal pomen sodelovanja treh kultur. Italijanska planinska organizacija (CAI) mu je celo podelila častni znak. Bil je Evropejec, ki je ohranil svoj obraz. Obalno planinsko društvo Koper hrani del njegove zapuščine, predvsem korespondence s pomembnimi takratnimi raziskovalci na obeh straneh meje. Gradivo čaka še na primerno strokovno obdelavo in objavo ter ostaja dolg istrskih planincev možu, ki je dodal pomemben kamen v razvoju slovenske Istre. Maruška Lenarčič 12 Četrtek, 13. novembra 2008 TRST / kmečka zveza - Bogato publikacijo uredil Boris Pangerc Vodnik o 39 domačih proizvodih na Tržaškem Franc Fabec: Tipični proizvodi pomenijo poistovetenje z našim teritorijem Tipični proizvodi pomenijo poistovetenje z našim teritorijem, je naslovil predsednik Kmečke zveze Franc Fabec svoj prispevek v ta teden na Proseku predstavljenem vodniku Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini. »Imeti pred seboj domače jedi, zavedati se njihove vloge in njihovega pomena v naši skupnosti, pomeni imeti pred očmi velik del naše zgodovine - zgodovine nekega ljudstva in zemlje, na kateri živi,« je uvodoma zapisal. Ta zgodovina ima v vodniku okus žvaceta in kalandrake, hrena in jote, oljčnega olja, polente in mlincev, klapavic in garuž, potice in presenca ter vseh drugih jedi in poslastic, ki jih je predstavila priznana strokovnjakinja za domačo hrano Vesna Guštin. Urednik Boris Pangerc je hotel že s platnico nakazati, kaj vse ta bogati in potrebni vodnik predstavlja: oljke, vinograd, morje in ozemlje, na katerem živijo ljudje, ki so ga skozi stoletja soustvarjali in v potu svojega obraza pridelali to, kar še danes prijetno diši in vonja na pogrnjenih mizah. Vodnik so izdali Tržaška trgovinska zbornica, Kmetijsko pokrajinsko nadzorništvo za Gorico in Trst in Kmečka zveza. Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti je poudaril prizadevanje ustanove za zaščito in ovrednotenje tipičnih krajevnih proizvodov. Ravnatelj Kmetijskega pokrajinskega nadzorništva Roberto Cuzzi je pisal o težnji po iskanju kakovosti in promociji ozemlja. Luciana Pe-cile o normativni zaščiti tipičnih prehrambenih proizvodov. Mario Gregorič o vinogradništvu v tržaški pokrajini s poudarkom na malvaziji, vitovski, gleri, istrskem refošku in teranu. Boris Pangerc je sam prispeval zapis o oljkarstvu (predvsem o »belici kraljici...«), v sodelovanju z Da-riom Zidaričem prispevek o sirih, z Liviom Dorigom pa o medu. Vodnik bogati dolg seznam tradicionalnih proizvodov v tržaški pokrajini, od kraškega jagnjeta in pršuta do drugih mesnih proizvodov, olja, sirov, rib, školjk, sladic in vina. Skupno jih je kar 39. Pravi gastro-nomsko-vinarski kalejdoskop okusov in vonjav, za katere je Fabec zaželel, da bi jih »naši gostinci... resnično promovirali vsem tistim, ki raje vidijo sardone po barko-vljansko ali pa fanclje z dušo, kot pa njo-ke z bolonjsko omako ali pa sushi.« Oljka, trta, morje in ozemlje na platnici vodnika Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini dolina - Forum projekta Varco-Prehod Predstavil za turizem Občina Dolina organizira v sredo, 19. novembra 2008 ob 18.30 v Sprejemnem Centru v Boljuncu, skupščino Foruma projekta VARCO-PREHOD. Namen srečanja je predstaviti razpis za sestavo načrta o ohranitvi in razvoju (NOR) Naravnega rezervata doline Glinščice. Gre za dokument o načrtovanju v okviru rezervata, ki določa predpise za upravljanje zaščitenega območja. Občina je pri določanju kriterijev, s katerimi se bo moral omenjeni načrt skladati, zagotovila soudeležbo vseh dejavnikov, v petek Javno srečanje DS o draginji Krožek Demokratske stranke Devin Nabrežina prireja v petek, 14.novembra, ob 17.30, v dvorani Hotela Belvedere v Sesljanu, javno srecanje na temo podražitve življenja. Sodelujejo: Walter Godina, pokrajinski podpredsednik, odgovoren za Pokrajinsko opazovalnico cen; Antonio Ferronato, pokrajinski in deželni predsednik Adoc Paola Leonardi, predstavnik Skupine solidalnega nakupa; Francesco Bandelli, tajnik Sindikata upokojencev Cgil kraškega okraja. Prisostvovala bosta pokrajinski tajnik DS, Roberto Cosolini, in deželni tajnik DS, Bruno Zvech. Obenem bo to priložnost za srečanje in razpravo o pobudah DS. Krožek DS Devin Nabrežina ima sedež na trgu Sv.Roka 130 v Na-brežini, kjer sprejmajo vpisnine po dogovoru na telefonsko številko 347 2300397 ali po e-pošti na: info@pd-duinoaurisina.com. Od 17. do 28. novembra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. bodo nove projekte in varčevanje energije ki imajo za to interes, naj gre za pripadnike določenih skupin ali kategorij (srenje, združenja, itd.) ali pa za posamezne občane. »Pri oblikovanju kriterijev razpisa so bile upoštevane problematike, ki so prišle do izraza na številnih srečanjih Foruma«, ocenjuje občinska odbornica Stravisi, ki se zavzema za to, da je predvsem pri važnejših ukrepih javne uprave, kot je načrtovanje, čim širša soudeležba občanov. V teku napovedanega Foruma bodo poleg opisa kriterijev za sestavo NOR predstavili tudi druge aktiv- nosti v zvezi s tematikami, s katerimi se ukvarja uprava rezervata. Poleg tega bo predstavljen nov projekt Agende 21 »Partecipassieme-Sode-lujmo skupaj«, pri katerem sodelujejo, poleg občine Dolina, tudi občina Milje in Pokrajina Trst. Navedeni projekt si za izhodišče postavlja nadaljevanje že začetih postopkov tako s strani občine Dolina (upravljanje Rezervata doline Glinščice), kot občine Milje (trajnostna mobilnost), in udejanjanje novih aktivnosti v zvezi z razvojem turizma in varčevanja z energijo. prosek - Ob letošnjem martinovanju ni bilo tradicionalnega prašičjega sejma, temveč... Pujsek-market na Devinščini Nove norme preprečile prodajo »krulcev« na sejmu, zato si je brihtni živinorejec iz Furlanije izmislil prodajo... po katalogu Letošnje nadvse uspešno marti-novanje na Proseku se je izteklo ob prisotnosti bržda rekordnega števila prodajalcev in obiskovalcev, a - žal - tudi ob odsotnosti enega od tradicionalnih protagonistov: pujska. Domačini in gostje, otroci iz vrtca in osnovnošolci, vzgojiteljice in učiteljice, nonoti in vnučki so se sicer v dopoldanskih urah podali do Devinščine, kjer je v preteklih letih potekal prašičji sejem, čakalo pa jih je bridko razočaranje. Pred Orlovo domačijo ni bilo slišati običajnega kruljenja in cviljenja rožnatih živalic; nosnice niso zaznale prelestnih prašičjih vonjav; cestišče ni bilo tlakovano z rumeno slamo, ki je pretekla leta bogato uhajala iz prašičjih kletk in s furgonov. Skratka: prašičev ni bilo. Stoletna tradicija je bila pretrgana. Resnici na ljubo se je zadnja leta število prodajalcev prašičev močno znižalo. V šestdesetih, sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko so imeli ljudje po Krasu v hlevih še nekaj živine, se je na Devinščini trlo rejcev prašičev. Prihajali so iz Furlanije in so ob martinovem s prodajo lepo zaslužili. Ljudje so kupovali majhne pujske za rejo, ali pa velike tolste prašiče za zakol. Večje živali so imele na roza hrbtih s črno ali rdečo barvo zapisane številke: 80, 120, 150. Toliko kilogramov so tehtale. Bolj so tekla leta modernega sveta, manj je bilo na Devinščini prodajalcev prašičev in pujskov. Nekaj pa se jih je vendarle vsako leto pojavilo s svojim živim tovorom (na arhivskem posnetku), v veliko veselje predvsem najmlajših, in klape, ki je skupinsko kupovala srednje velikega krulca, da si ga je lahko kak teden pozneje slastno privoščila na pogrnjeni mizi. Pred dvema letoma se je na De-vinščini znašel le še eden, poslednji prodajalec prašičev. Letos je tudi pri- spel, a brez pujskov. Pripeljal se je iz pordenonske pokrajine s praznim fur-gonom, v katerem je le rumena postlana slama pričala, da je bilo vozilo (nekoč) opremljeno za prevoz prašičev. Letos bi jih tudi pripeljal, a jih ni smel, je povedal. Ker mu to prepoveduje zakon. Vzačetku leta so stopile v veljavo nove, poostrene varnostne norme za prevoz živali. Potrebno je dovoljenje zdravstvenega podjetja in še kak drug dokument, nov davek vedno bolj tolsti birokraciji. Prodajalecpa ni obupal. Namesto prašičev je prinesel s sabo nekakšen... katalog. V njem je bil seznam prašičev z njihovimi značilnostmi, med katerimi je izstopala predvsem teža. Nekaj ljudi si ga je ogledalo, kdor je izbral pujska na katalogu, ga bo -proti plačilu, seveda - dobil na dom. Skratka: kot je bil pred leti v modi Postal-market za kupoprodajo oblačil po pošti, tako se je na martinovo na De-vinščini udejanil... pujsek-market. Nekakšen vezni člen med očitno preživetim prašičjim sejmom in bodočo prodajo prašičev... po elektronski pošti. Vštevši s kruljenjem in cviljenjem po internetu... M.K. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 13. novembra 2008 NEVENKA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 16.18 in zatone ob 7.25. Jutri, PETEK, 14. novembra 2008 NIKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,9 stopinje C, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj C. Čestitke Na ljubljanski univerzi je uspešno diplomirala v novinarstvu sestra KRESNICA. Iskreno ji čestitamo taborniki Rodu Modrega Vala. Njegova kitara in nogomet, z njima danes IVAN SUPPANI praznuje 10 let. V Barkovljah že pojemo mi, naš dragi fantek naj srečno živi! Vsi v družini. Dobra volja je najbolja... pojemo ter iskreno dodajamo: še na mnoga zdrava leta dragi BRUNO!Bog te živi! veselo doni od ŽPS Trebče in od vseh, ki te imamo radi. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA »FRANCE PREŠEREN« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 17. novembra, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v torek, 18. novembra, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. 0 Mali oglasi IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 338-1910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 338-4360677. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercede-su, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 348-3047021. ODDAM takoj vseljivo in popolnoma opremljeno manjše stanovanje v Seslja-nu, v mirnem okolju in z dobro prometno povezavo, tudi za krajše obdobje. Tel. št.: 040-2036748 ali 339-1114852. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040-228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edil- kamin. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. TOYOTA CORO L LA verso 2,2, d4d, letnik 2005, full optional, z vgrajenim navigacijskim sistemom, prevoženih 56.000 km, v odličnem stanju, prodam za 16.000,00 evrov. Tel.: 333-4872311. M Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. / SVET Četrtek, 13. novembra 2008 13 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Calderdna de la Barca Režiser JANUSZKICA Produkcija SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad,Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper _SLOVENSKA PRAIZVEDBA V glavni vlogi SILVA ČUŠIN, dobitnica Borštnikovega prstana. Ob njej: IVO BARIŠIČ, PRIMOŽ FORTE, ROMEO GREBENŠEK, BRANE GRUBAR, LARA KOMAR, DANIJEL MALALAN,NIKLA PETRUŠKA PANIZON, JANKO PETROVEC, PRIMOŽ PIRNAT, ALEŠ VALIČ. in ii m ni 11 ■■ ■ ■ Petek, 14. novembra ob 20.30 - red f Četrtek, 27. novembra ob 19.30 RED K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok Sobota, 29. novembra ob 20.30 RED T, Italijanski nadnapisi Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Retronlo 4 - Tfet iliice lnfa@taaterssg.lt - www.teatarssg.lt CI3 Lekarne Do sobote, 15. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040) Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino Razstava P&ssion T&ndo Avtorica Tea Volk ' Predstavlja Christiana Viola (dd Magazine) Tango performance: Ester Orlando in Mauro Damiani Otvoritev IUTRL 14. nOVEMBM OB 20.00 v NAIMA Jazz caffe, Ul. Rossetti 6 - TRST_ Nord«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo fare«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Quantum of solace«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »High School Musical«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Giu al Nord«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Pride and Glory«. M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELJSKIH ŽENA organizira od 9. do 12. decembra izlet na Dunaj in v Bratislavo. Informacije in prijave na tel. št.: 040-291498 (Daria) in 040-200173 (Flavia). □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Quantum of solace«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 16.50, 17.50, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »High school musical 3: Senior year«; 15.50, 20.15 »Giu al Nord«; 17.50, 22.10 »Pride and glory«;. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Quel che resta di mio marito«; 18.00 »La banda Baader Meinhof«. FELLINI - 16.45, 22.20 »Wall-e«; 18.30, 20.20, 22.15 »Un gioco da ragazze«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 21.40 »Morilca na kolektivca«; 16.20, 19.00, 21.20 »Kvan-tum sočutja«;17.40, 19.40 »Divjaki-nja«; 17.10 »Muhice osvajajo Luno 3D«; 18.50, 21.00 »Na robu ljubezni«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30, 18.30, 20.30 »High School Musical«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu danes, 13. novembra, ob 16.30, v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico »Ko luna praznuje rojstni dan« bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA v sodelovanju z združenjem ACAT (Associazione dei Club degli Alcolisti in Trattamento -Združenje klubov alkoholikov v obravnavi), prireja danes, 13. novembra, ob 18. uri, v dvorani občinskega sveta, posvet na temo »Promocija in zaščita našega zdravja«. Predaval bo prof. Sergio Cecchi. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na izredni občni zbor, ki bo danes, 13. novembra, ob 19.30, v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v prostorih srenjske hiše v Groča-ni. Na dnevnem redu je: izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo o dejavnosti 2006-2008, izvolitev odbora 2008-2010, program dejavnosti 2008-2010 in razno. Vljudno vabljeni! ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo v petek, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska ulica,124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so naprošeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar - »Uganda, moj afriški biser...«, v petek, 14. novembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAn-nunzio 62-Milje. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita danes, 13. novembra, ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, na »Sre-čajmo se popoldne« z ogledom filma Mesto na meji, režija Anja Medved in Nadja Velušček. KULTURNI KROŽEK ISTRIA prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev knjige zgodovinarke Silvie Bon »La luce dentro le tenebre«. Srečanje, ki ga bo vodil Dario Matiussi, bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v Kamnarski hiši I. Gruden v Nabrežini. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. POSVET O PREPREČEVANJU ALKOHOLIZMA PRI MLADOSTNIKIH -Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo v sodelovanju z Zadrugo »La Quercia«, s prispevkom Pokrajine Trst in pokroviteljstvom Deželnega urada za šolstvo, posvet o tveganjih in učinkih uživanja in zlorabe alkoholnih pijač med mladimi, ki bo dne 14. novembra, od 17. ure dalje v športnem centru v Vižovljah. Sodelujejo ugledni gosti kot so: dr. Salvatore Ticali in dr. Rosanna Purich iz Oddelka za zdravljene odvisnosti od legalnih substanc, dr. Carla Piccini - operaterka As.Tr.A., Stotnik Fabrizio Pinori, dr. Sara D'Italia - operterka Hyperion, g.Nadia Passioni - operaterka ACAT, dr. Roberta Sulčič - psihologinja, dr. Eva Perizzolo - projekt Overnight. Projekt bo predstavila dr. Maria Antonella Celea referent projekta Info: 0402017387. Toplo vabljeni starši, profe-soriji, vzgojitelji in vsi operaterji, ki imajo stike z mladimi. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 14. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Postojni v soboto, 15. novembra, ob 18. uri. Odhod avtobusa za koncert v Postojni iz Padrič ob 16. uri. ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Narodnem domu (ul. F. Fil-zi 14) ta teden odprta še v petek, 14. novembra, od 10. do 15. ure. Možen je tudi ogled po dogovoru na telefonski številki 040-635627. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La Co.s.t.i.er.a.« organizirajo v soboto, 15. novembra, ob 16. uri v športnem centru v Vižovljah brezplačno gledališko predstavo za otroke »Pie' di pancia« - gledališka družina Il Mera-lancio iz Cunea. SKAVTI IN SKAVTINJE (Trst 3-4) vabijo na Dan odprtih vrat, ki bo v nedeljo, 16. novembra, od 9.30 do 16. ure. Delavnice bodo: postavljanje šotora, pot preživetja, priprava ročnih izdelkov, barvanje muralesa, taborni ogenj, plezanje, kuhanje na ognju in drugo. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da so še v teku vpisovanja na začetni tečaj v standardnih in latino-ameri-ških plesih. Lekcije potekajo vsak ponedeljek, ob 19.30 v društveni dvorani na štadionu 1. maja za vpis lahko pokličete na tel. št. 349-7338101 ali se predstavite direktno na vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na uro latino aerobike vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. V družbi koreo-grafinje Mateje Juvan si boste razgibali svoje telo, se spotili, sprostili in ob prijetni glasbi naplesali. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na predstavitev obsežne knjige »Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v mandatu 2005 - 2008«. O njeni pretresljivi vsebini bosta spregovorila njen urednik, sicer pa predsednik Komisije, zgodovinar in direktor Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani Jože Dežman ter kriminalist, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venč-kov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bodo 18., 20., 25. in 27.novembra (ob torkih in četrtkih) od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040-415176. MLADINSKI DOM BOLJUNEC bo v torek, 18. novembra, ob 20.30, gostil Oskarja Volpija, ki nas bo popeljal po svetu s fotokamero. Toplo vabljeni. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 18. novembra, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 de-gustacijo malvazije. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila Božični sejem 2008, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2008. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo vsak dan do torka, 18. novembra, na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30. Informacije 040-8329 213/282. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040-299632, 339-5281729). DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pilatesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »110 let rojstva prof. Ivana Rudolfa, Maistrovega borca, tigrovca, politika in organizatorja primorskih prostovoljcev v Afriki«. O liku in delu svojega očeta bo govoril časnikar Saša Rudolf. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29) v petek, 14. novembra ob 20.30. RAZSTAVA PASSION TANGO: avtorica Tea Volk. Otvoritev bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v Jazz kaffe'-ju »Naima«, ul. Rossetti 6 - Trst. Predstavila jo bo Christiana Viola, sledil bo Tango performance z Ester Orlando in Maurom Damijanijem. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Fulvia Cazzadorja Immaginaria. O avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena sprem- ljava Color Trio. Razstava bo na ogled do 5.decembra na Opčinah,Pro-seška ul. 131. KD MELODIJA IN SKD TABOR prirejata koncertni večer z Ano urco al pej dvej in gosti v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Op-činah. TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi ob 35-letnici delovanja na večer OD ŠAGRE DO OHCE-TI (Ljudsko izročilo po starem in novem) v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo plesalci in pevske Stu ledi, Godbeno društvo Nabrežina. Gost večera bo istrski glasbenik Rudi Bučar. SKD LIPA vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijsko kinodvorano v Bazovici na ogled veseloigre »Canta canta che te daro el pignol - 30 anni dopo« v izvedbi skupine »Gli amici di San Giovanni« tekst in režija Giulia-no Zannier. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 16. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Lutkovno gledališče iz Maribora bo nastopilo z igrico JAJCE. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v petek, 21. novembra, ob 20.30, na Po-klon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascot-to, Cristina Santin- klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lu-pinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje Tkšd Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 18.uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelanca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. Prispevki V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan daruje Marija Pirc 40,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na gospo Marijo Floridan daruje Ilse Schmidt 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Marijo Floridan daruje Gojmir Demšar z ženo 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na draga Črta Rapotca in Pepko Škrlj daruje družina Corbatti 50,00 evrov za PD Škamperle. V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan darujejo: Zvonko in Alenka 20,00 evrov, Igor in Darja 20,00 evrov ter Marija in Livio 40,00 evrov za MoPZ RZ. Gospa Vida Štoka por. Babič daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Ob 7. obletnici smrti dragega Mariota Košute darujejo žena Lijana ter sinova Fabio in Maurizio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob izgubi drage mame LUISE TESTA FURLAN izrekamo prijatelju Axelu iskreno sožalje. MeMlPZ Trst SKD Primorsko izreka svoji članici Emi Tul občuteno sožalje ob izgubi drage sestre ZOFKE. 14 Četrtek, 13. novembra 2008 KULTURA / gledališče miela - V okviru niza pobud Spaesati/Razseljeni Hasan Nuhanovic predstavil bošnjaško tragedijo v Srebrenici O pokolu muslimanov je Nuhanovic napisal knjigo Under the U.N. flag (Pod zastavo ZN) V torek zvečer se je v gledališču Miela odvijalo srečanje v okviru niza pobud Spaesati/Razseljeni, ki je privabilo veliko število poslušalcev. Tržaški javnosti je spregovoril Hasan Nuhanovic, ki je napisal knjigo »Under the U.N. flag« o mednarodni skupnosti in genocidu v Srebrenici. Avtor predstavlja ključno figuro v procesu, ki se odvija proti nizozemski državi, ker ta julija 1995. leta ni zaščitila civilnega prebivalstva v omenjeni bosanski enklavi. Kot je znano, je sledil pokol kakih 8 tisoč oseb, ki so ga izvedle vojaške sile bosanskih Srbov. O takratnem dogajanju in pomenu zgodovinskega spomina je na srečanju uvodoma spregovoril Marko Gabrijelčič z ljubljanskega zavoda Atol, ki si prizadeva uresničiti arhiv o tem »najtemnejšem poglavju« evropske zgodovine po 2. svetovni vojni. Zgodovinarka Marta Vergi-nella pa je v svojem posegu izpostavila vlogo, ki so jo glede razkritja resničnega polpreteklega vojnega dogajanja na bosanskih tleh odigrali umetniki, ter poudarila pomen »zelo dragocenega« Nuhanovicega osebnega pričevanja, tudi glede na primerjavo, ki jo je avtor opravil z uradno dokumentacijo, katero sta o pokolu v Srebrenici proizvedli nizozemska in francoska vlada. Nuhanovic je s pomočjo dokumentov in tega, kar je dejansko videl, spregovoril prisotnim na zelo skrupolozen način. Julija 1995. leta je bil zaposlen v Srebrenici kot prevajalec pri OZN (nizozemski vojski), ki bi bil moral zaščititi prebivalstvo pred Srbi. V enklavi Srebrenice, ki je merila 144 km2, je živelo brez vode in elektrike kakih 30-40 tisoč prebivalcev. Ko je vojska bosanskih Srbov napadla zaščiteno območje, so se nizozemski vojaki umaknili in pri tem niso izstrelili enega samega naboja. Tudi letal, ki so bila na razpolago v ameriški bazi v Avianu, ni Nato uporabil za uničenje srbskih tankov. Le bošnjaško prebivalstvo se je nekaj časa, brez uspeha, upiralo prodoru Mladicevih vojakov. Prebivalstvo Srebrenice se je tako odločilo za begunstvo in se ločilo v dve skupini. Ena od teh (20 tisoč ljudi) je skušala doseči nizozemsko bazo v Potočarih, kjer so pa vojaki - čeprav je bilo več kot dovolj prostora za vse - omogočili vstop le omejenemu številu (5-6 tisoč) beguncev. Naslednjega dne, ko je srbska vojska dospela do baze, jo je obkolila ter pričela množično trpinčiti in ubijati begunce, ki so ostali izven nje, so Nizozemci zapodili iz baze še tiste begunce, ki so jih bili sprejeli dan prej. Nuhanovic, ki je pri tem zadnjič v življenju videl svoje starše in brata, je zatrdil, da se je genocid v Srebrenici zgodil »pod pokroviteljstvom OZN.« Ko so bili begunci priseljeni zapustiti nizozemsko bazo in so dejansko hodili smrti naproti, sta na glavni palači vojaškega tabora plapolali zastavi holandske kraljevine in OZN: oblasti ju niso spustili z droga. Ko se je vse to dogajalo v Srebrenici (15. julija), je glavni komandant Unproforja za sile v BiH počitnikoval na Korčuli. Nuhanovic je zaradi vsega navedenega tožil holandsko državo. Na procesu pa odvetniki Nizozemske trdijo, da Nizozemci niso nikoli zapodili beguncev iz svoje baze, kar je čista laž. Ljudje, ki so zakrivili pokol v Srebrenici, niso doslej odgovarjali za svoje početje in mirno živijo v svojem rojstnem kraju ter srečujejo vsakodnevno na cesti tiste, katerim so pobili svojce. Ob koncu srečanja so se v razpravi oglasili nekateri, ki so skušali zrelativi-zirati Nuhanovicevo pričevanje ter pri tem izpostavili to, kar je v vojni utrpelo srbsko prebivalstvo. Avtor je v knjigi postavili na zatožno klop mednarodno skupnost. Matej Caharija Protagonist torkovega večera v Mieli je bil bosanski pisatelj Hasan Nuhanovic kroma glasbeni festival wunderkammer - Tokrat v ospredju čembalo Potovanja gospoda Couperina Belgijski čembalist Frederick Haas s svojim izvajanjem skladb francoskega baročnega mojstra očaral publiko François Couperin »Veliki« je avtor monumen-talnega opusa skladb za čembalo, s katerim je poglobil z vrhunskimi in edinstvenimi dosežki specifični zvočni in ekspresivni potencial tega glasbila. Njegova mojstrovina je sklop štirih knjig, ki so izšle med letoma 1713 in 1730 in v katerih so skladbe razdeljene v 27 enot (znani »ordres«). Couperin je preživel celo življenje v Parizu, z domišljijo pa je veliko potoval po sanjskih eksotičnih pokrajinah, o katerih so pripovedovali popotniki, kot tudi v mnoge odtenke bolj skrivnostnih pokrajin človeške duše. Zato je festival Wunderkammer posvetil velikemu mojstru monografski večer z naslovom »Potovanja gospoda Couperina«; vodič skozi čarobni svet te izvrstne glasbe je bil strokovnjak na tem področju, ki ima v tem obdobju dobesedno »v prstih« celotni sklop štirih knjig, saj ga je posnel na štirih cd ploščah, od katerih bosta prvi dve izšli decembra meseca. Mednarodno priznani belgijski čembalist Frederick Haas (na posnetku Kroma) se že vrsto let posveča poglabljanju umetnosti francoskega baročnega mojstra in je s svojim obvladanjem tega opusa očaral publiko v polsenci intimnega, zbranega okvira dvorane Costantinides muzeja Sartorio. Idealno potovanje je zaobjelo vse Couperinove knjige v štirih etapah, ki so uvajale v sugestije glasbe: Francoski in angleški dvor, Pastirski motiv, Narava in mitologija ter Poezija orientalskega sna. Haas je pred začetkom pojasnil svoj pogled na slog velikega mojstra, ki je odprl veliko inovativnih poglavij na področju uporabe glasbila, od začetne uporabe retoričnih kalupov do osvoboditve od vodilne vloge pevske govorice, in je dal francoski kulturi tistega časa najvišji poetični izraz. Ponotranjena, glo- boko poetična vizija zaznamuje tudi igranje Frederi-cka Haasa, pri katerem je poudarjanje retoričnih vzorcev, ki so tako značilni za francoski barok (imitacije žvrgolenja ptic, alegorične podobe, portreti in vtisi), sad čisto naravnega, neizumetničenega podajanja, ki ne nadgrajuje površinske lepote, temveč išče bistvo avtorjevega navdiha. Čembalist je na primer tako tankočutno dojel nežno naravo speva »Le Rossignol en amour« (Zaljubljeni slavček), da je njegova izvedba zazvenela ganljivo. Njegova zrela zavest je obarvala s plemenitim značajem hipnotično lepoto mojstrovine »Les Baricades Misterieuses« (Skrivnostne barikade), medtem ko se je mojstrsko gibal med radostno bukoličnostjo in ljubečimi vzdihljaji pastirskih vtisov. Njegovo intenzivno in sporočilno vodenje melodije ter skrbno oblikovanje ekspresivnih odtenkov skladb so pritegnili in ohranili pozornost poslušalcev od prve do zadnje note izvrstnega koncertnega doživetja. Čarobna skrinja festivala se bo letos zadnjič odprla v nedeljo, 16. novembra z zanimivim koncertom francoskega ansambla Le Baroque Nomade, ki bo ponudil orientalsko poslastico, glasbo jezuitov na pekinškem dvoru. Koncert s prostim vstopom bo ob 20.30 v cerkvi Blažene Device Rožnega venca v starem mestu. Rossana Paliaga mestna galerija piran in galerija loža - Do 16. novembra razstava Zotti in učenci Projekt se bo nadaljeval v Benetkah Poudarek profesorski vlogi Carmela Zottija - Ob njem razstavljajo tudi njegovi učenci iz Italije, Slovenije in Hrvaške Mestna galerija Piran in koprska galerija Loža gostita razstavo z naslovom »Carmelo Zotti in učenci«. Projekt, ki ga je omogočila soorganizacija Obalnih galerij Piran, Muzeja moderne i su-vremene umjetnosti Rijeka in beneške Akademije za umetnost v sodelovanju z znamenitim muzejem Correr, je bil v mesecu septembru predstavljen na Reki. V začetku naslednjega leta pa bo razstava premaknjena še v Benetke, in sicer v Muzej Correr in v skladišča soli. Osrednja tema pobude je obravnavanje profesorske vloge umetnika Carmela Zottija. Slednji je učil na beneški akademiji v obdobju med 1967 in 1990. Njegov profesorski pristop je označevala težnja po čim manjšem vplivanju na svoje učence, nasprotno pa je z njimi skušal vzpostavljati skupinsko vzdušje. Zotti se je posvečal striktno slikarstvu, ki se je oddaljevalo od katerihkoli prisiljenih shem in abstraktnih obrazcev. Ze od samih začetkov, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je avtor vzpostavil stalnico svoje poetike, in sicer nagonsko in mnogolično ekspresi-vno izraznost, ki jo lahko zasledimo v samih eksponatih. V koprski galeriji Loža je razstavljenih približno 15 del večjega formata v mešani tehniki na papirju prilepljenemu na platno. Razstavljene slike označujejo gestikulacijski barvni namazi različnih tonalitet in gostot. Izdelki pripadajo obdobju, ki gre od leta 1973 do leta 2006. Celoten opus se razvija okoli obravnavanja človeškega eksistencializma, ki se sega v atavistično preteklost. Osredotočenost na podobe ustvarja scene, ki se dotikajo nagonov, vedenja, hrepenenj in bojazni, ki pogojujejo sodobnega človeka. Vizije vzbujajo neko sanjsko dimenzijo, ki spodbuja raznovrstne pomene. Ni čudnega torej, če srečamo sklicevanje na svet mita, čarobnega spodbujevalnika nepričakovanih prikazni in nosilca antičnih in neodpovedljivih vrednot. Pred nami shajajo skrivnostne figure, kot so na primer poganska božanstva, biblijske oseb- nosti, sfinge, ženski akti. Interakcija teles se sklicuje na najrazličnejše intimne in domače tematike: želje, eros, ljubezen, skušnjave, dolgočasje in drugo. Zottijevo delo izžareva obširen spekter različnih teženj in navedb, ki nas spomnijo na delo De Chirica, Becona, Munc-ha in simbolistov. Dela Zottijevih učencev, ki so razstavljena v piranski Mestni galeriji, označuje izražanje preko različnih medijev. V tej priložnosti soočamo na primer prostorne postavitve, fotografije, figurativno in abstraktno slikanje ter video inštalacije. Po izboru je predstavljenih devet italijanskih umetnikov, Pope Galli, Giorgio Valvassori, Mauro Sambo, Mirella Brugnerotto, Daniela Rizzetto, Diana Ferrara, Davide Skerlj, Sergej Glinkov, Paolo Sandano, šest hrvaških Zdravko Milic, Mauro Stipa-nov, Miljenka Šepic, Zlatko Kopljar, Vlado Zrnic, Robert Sošic in pet slovenskih avtorjev, Zivko Marušič, Toni Biloslav, Bojan Bole, Slavko Furlan, Ljubo Ra- dovac. Vsak od teh je seveda ubral svojo samostojno ustvarjalno pot in razvil osebno poetiko. Ne glede na to pomen učiteljevega vpliva na svoje učence nedvomno igra važno vlogo v okviru njihovega razvoja. Ta odnos seveda teži na učiteljevi osebnosti in sposobnosti. IV -I 'i / * i t, Razstavo si je mogoče ogledati do 16. novembra. Piranska mestna Galerija in koprska Galerija Loža sta odprti od torka do sobote med 11. in 17. uro; v nedeljo pa med 11. in 13. uro. Štefan Turk / AVTOMOBILI Četrtek, 13. novembra 2008 15 subaru - Nekaj mesecev za ostalimi modeli hiše Tudi forester dobil pričakovani turbodizelski motor Šeststopenjski menjalnik in nekaj KM manj - Z enim rezervoarjem tisoč kilometrov Leta in leta smo pisali o tem, kako dobri so Subarujevi avti, pa naj bo to forester, legacy ali impreza, zaključka pa sta bila po navadi dva: oblika vseh teh avtov, vključno z outbackom, ki ga prej nisem omenil, je za marsikoga nesprejemljiva in to zadeva predvsem ženski del odjemalcev, in drugič, poganja jih odličen bokser, ki pa ima tudi napako, in sicer to, da je pač benci-nar. Pri Subaruju so dajali dokaj logičen odgovor: večina njihovih vozil se prodaja na Japonskem in v Združenih državah, število avtov, ki jih prodajajo na Stari celini, je v primerjavi s celotno prodajo, skoraj zanemarljivo, tako da se jim ne izplača vlagati v raziskave, ki bi pripeljale do turbodizla, enakovrednega bencinarju. Vse to se je porušilo pred nekaj meseci, ko je končno tudi Subaru postregel s turbodizlom, najprej na le-gacyju, sedaj pa je prišla vrsta tudi na foresterja. O novem dizelskem bokserju, ki poganja subaruje, smo sicer že pisali, in v foresterju ni doživel bistvenih sprememb. Ima sicer nekaj KM manj, vendar je to odvisno od dejstva, da ima sedaj šeststopenjski menjalnik, sistem filtra trdih delcev pa je pri dizelskem fo-resterju zaprt. Navor je ostal enak kot pri legacyju, 350 Nm med 1800 in 2400 obrati. Samodejni menjalnik za sedaj ni na voljo, prav tako je pri foresterju, zaradi večjega navora v primerjavi z bencinsko različico, izginil tudi reduktor. Motor je sicer enak kot pri legacyju, problem je edino v tem, da je treba zagotoviti zadostno količino zraka v in-tercoolerju, kar so Subarujevi inženirji rešili tako, da so na pokrovu motor- subaru ja oblikovali dodatno režo, skozi katero doteka svež zrak za turbinski polnilnik. S tem je forester diesel takoj ločljiv od bencinskega. Pri nizkih vrtljajih - do 1500 vrtja-jev - ima motor malo navora in je zato neodziven, nato pa se izkaže z zelo dobro prožnostjo in odločnim pospeševanjem. Do 100 km/h dizelski forester pospeši v 10,4 sekunde, največja hitrost je 186 km/h. S takšnimi zmogljivostmi je dizelski forester zelo dobro kos vsakdanjim zahtevam, ker simetrični stalni štirikolesni pogon avtomobilu zagotavlja zelo učinkovit prenos navora na kolesa. Avto je dokaj mehko vzmeten, zato se pri hitrejših vožnjah v ovinkih kar precej nagiba, a to ne vpliva na zelo zanesljivo lego na cesti. Glavna prednost dizelskega foresterja pa je seveda gospodarna raba goriva, saj je normna poraba goriva 6,3 litra na 100 km, kar ob 64-litrski posodi za gorivo pomeni, da avto lahko z eno posodo goriva prevozi več kot tisoč kilometrov. Novi forester 2.0D je na voljo v različicah X in (s popolnejšo opremo) XS: prva velja 31 tisoč evrov, druga 33 tisoč evrov. Mobilnik in pameten ključ istočasno Nissan Motor Co. Ltd, NTT Doco-ma INC. in Sharp Corporation so skupaj razvili mobilni telefon, ki ga je mogoče uporabiti tudi kot inteligenten ključ za avtomobile, s katerim so serijsko opremljeni številni Nissanovi avtomobili. Združitev avtomobilske tehnologije s tehnologijo mobilnih telefonov temelji na Docomovi domislenosti na področju trženja storitev mobilne telefonije in mobilnih telefonov, Sharpovem razvoju telefona in Nissanovi tehnični podpori, ki je omogočila, da ta inovativni ključ brezhibno deluje v njegovih vozilih. Od leta 2002 do danes je bilo samo na Japonskem z inteligentnim ključem opremljenih že več kot 950.000 Nissano-vih vozil. Ključ deluje na osnovi tehnologije dvosmerne, brezžične povezave za samodejno odklepanje in zaklepanje osrednje ključavnice in za zagon in izključitev delovanja pogonskega agregata. Nissan in Sharp sta združila tovrstni elektronski inteligentni ključ, brezžično povezavo in elektromagnetno tehnologijo v novo napravo. Glede na to, da so mobilni telefoni postali nepogrešljivi in jih ima večina ljudi nenehno s seboj, je povezava teh tehnologij in možnost nadaljnje razširitve delovanja sistema združila tri partnerje v projekt, ki ga bodo v bodoče še nadgrajevali. Stran pripravil Ivan Fischer Nissan, Docomo in Sharp so novo napravo predstavili na sejmu CEATEC Japan 2008. Družbe bodo nadaljevale z razvojem naprave, saj nameravajo končni izdelek poslati na trg v začetku japonskega davčnega leta 2009. citroen - Sistem Snow Motion C5 varnejši na snežni in poledeneli podlagi Citroën od oktobra v limuzino in kombi C5 vgrajuje nov sistem Snow Motion, ki je namenjen predvsem vožnji po snežni in zaledeneli podlagi. Sistem preprečuje zdrs pogonskih koles. Obenem izboljša tudi obnašanje vozila na mokri podlagi. novost - Namenjen predvsem ameriškim kupcem Električni mini kot prototip že kroži Po bavarski prestolnici se že vozijo prvi prototipi minija brez strehe in mi-nija na električni pogon, na katerih manjkajo klasične izpušne cevi, v motorni maski pa je opazen priključek za polnjenje. Izdelali naj bi 500 elektro minijev in skoraj vse izvozili v ameriško Kalifornijo, kjer vladajo strogi okoljski zakoni. Medtem ko bo e-mini težko dobavljiv, pa bomo že prihodnje leto lahko kupili v kateremkoli minijevem salonu povsem novega kabrioleta, katerega testiranje se počasi končuje, kar je opaziti po skoraj nezamaskiranih prototipih, ki ne skrivajo, da bo imel tudi novi Oxfordčan mehko streho. Mini cabrio ne bo imel več znamenitih fiksnih lokov, ki bdita nad varnostjo potnikov med prevračanjem, ampak so v Munch- nu izbrali bolj elegantno rešitev: skrite ščitnike, ki se med prevračanjem sa- modejno sprožijo, kar poznamo že tudi pri nekaterih drugih modelih. 1 6 Četrtek, 13. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it štandrež - Ureditev pešpoti in kolesarskih stez pod krožiščem Izgovori o pomanjkanju pristojnosti nesprejemljivi Brescia:»Zadevo naj reši deželni odbornik za promet in poverjeni komisar za avtocesto Riccardi« »Trideset let smo čakali, da bi pod krožiščem pri Štandrežu uredili pešpoti in kolesarske steze; zdaj, ko je gradnja avtoceste končno na obzorju, so zaradi tako dolgega čakanja izgovori o pomanjkanju pristojnosti nesprejemljivi«. Predsednik rajonskega sveta iz Štandreža Marjan Brescia ni nikakor zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel od predstavnikov podjetja Autovie venete glede ureditve prehoda za pešce in kolesa, ki bi povezoval ulico Tabaj, Tržaško ulico, bivši mejni prehod pri Vrtojbi in goriško pokopališče. Na javnem srečanju na goriški občini, med katerim so prejšnjo sredo predstavili načrt za prekvalifikacijo hitre ceste Gorica-Vileš v avtocesto, so namreč predstavniki podjetja Autovie venete povedali, da krožišče po zakonu upravlja ANAS in da torej njegova prenova ni med njihovimi pristojnostmi. Izgovori so po mnenju Brescie nesprejemljivi, zato pa štandreški predsednik poziva deželnega odbornika za promet Riccarda Ric-cardija, da naj poseže in reši zaplet. »Riccardi ima dvojno funkcijo; na deželi je odbornik za promet, hkrati pa je tudi poverjeni komisar za avtocesto Gorica-Vileš in zato je povsem pristojen za ureditev štandreškega krožišča,« poudarja Brescia in pojasnjuje, da morajo krajevni upravitelji pritisniti na Riccardija tudi za izgradnjo avtocestnega izhoda na Majnicah. »Ko so obnavljali most čez Sočo na hitri cesti, so morali urediti začasen izhod pri Fari, saj bi bili drugače zastoji v Gradišču neznosni. Zdaj morajo ponovno poskrbeti za izgradnjo izhoda, ki naj bo vkopan pod avtocesto. Brez njega bodo morali vsi avtomobili in tovornjaki, namenjeni v Podgoro, Ločnik in druge vasi z desnega brega Soče, voziti skozi Štandrež ali pa zapustiti avtocesto že v Gradišču in nato nadaljevati pot po državni cesti po Fari,« opozarja Brescia, ki glede krožišča zahteva tudi njegovo redno čiščenje in vzdrževanje. Po njegovih besedah je namreč rastlinje popolnoma zaraslo notranjost krožišča, drevje in grmi pa pogosto segajo tudi do cestišča. Seveda se Brescia obrača na Riccardija tudi s priporočilom glede ovir proti hrupu, saj je treba pri njihovem postavljanju upoštevati, da med Štandrežem in bodočo avtocesto teče tudi železnica. Štandreški predsednik nazadnje pojasnjuje, da bodo za širitev hitre ceste razlastili tudi nekaj zemljišč, ki so bile nekoč v lasti štan-dreške občine. Po njegovih besedah bi treba z zasluženim denarjem kupiti druga zemljišča, na primer parcele ob cesti, ki je speljana ob bregu reke Soče. (dr) Krožišče pri Štandrežu bumbaca gorica-vileš - Razlastitve Časovni roki točno določeni Kmetijske organizacije in podjetje Autovie venete skupaj pripravljajo protokol, ki bo urejeval razlastitvene postopke za potrebe gradnje avtoceste Gorica-Vileš. Z delom so kmalu zaključili, saj bodo jutri na pokrajini predstavili osnutek dokumenta pokrajinskim in občinskim upraviteljem. Pokrajinska odbornica Mara Černic bo z vsebino protokola seznanjena jutri, sicer pa že ve, da je v njem posebna pozornost namenjena časovnim rokom razlastitev. »V dokumentu bodo točno določeni časovni roki za izplačila razlaščenih zemljišč,« razlaga Černičeva. Medtem je v torek zapadel rok za vložitev ugovorov načrtu za gradnjo avtoceste. Lastniki parcel so svoje pritožbe morali odposlati podjetju Autovie venete, zaenkrat pa ni še znano, koliko ugovorov je bilo odposlanih. Odgovorni za goriški urad Kmečke zveze Walter Mikluz je pojasnil, da se na slovensko organizacijo ni obrnil noben kmet, ki bi potreboval pomoč za pripravo ugovora. nova gorica Odkrivajo značilnosti kozmičnih žarkov sovodnje - Poziv županu Nadvoz drugje in dvojezične oznake Klemše zahteva izboljšanje ukrepov proti onesnaževanju Občinski svetnik opozicije v Sovodnjah Vlado Klemše je po udeležbi na javnem srečanju v Gabrjah, kjer je bil predstavljen dokončni načrt širitve avtocestnega odseka Vileš-Gorica, naslovil na župana pismo. V njem pravi, da »je na srečanju ugotovil, da načrt predvideva tudi gradnjo nadvoza nad bodočo avtocesto, na odseku med nogometnim igriščem in železnico. Žal občinski svet doslej s tem načrtom ni bil seznanjen in torej ni imel niti možnosti se o tem izreči. Predlagam, da občinska uprava družbi Autovie Venete predlaga odpravo tega posega in denar, ki je predviden v skupnem izračunu stroška, nameni za izgradnjo drugega nadvoza (na v regulacijskem načrtu že predvideni vzporedni cesti ob nogometnem igrišču) oz. za izboljšanje načrtovanih ukrepov in del za omejevanje zvočnega in zračnega onesnaževanja«. Župana poziva tudi, da še pred izdelavo izvršilnega načrta komisarja z izrednimi pooblastili Renza Tonda opozori na spoštovanje zakonskih določil o nameščanju dvojezičnih oznak na teritoriju sovodenjske občine. Danilo Zavrtanik bumbaca Znanstveniki mednarodne kolabora-cije Pierre Auger, ki proučuje kozmične žarke ekstremnih energij, bodo jutri priredili slovesno odprtje južnega observatorija, ki je bil v argentinski Mendozi dokončan letos spomladi. Slovesnosti se udeležuje tudi predsednik Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik, skupaj z enim od znanstvenikov univerze, ki so tudi sodelovali pri tem projektu. Mednarodna kolaboracija Pierre Auger združuje več kot400 znanstvenikov, inženirjev in tehnikov iz 70 raziskovalnih institucij iz sedemnajstih držav sveta, ki so si med seboj razdelile stroške izgradnje južnega observatorija v višini 56 milijonov dolarjev. Finančno je izgradnjo observatorija podprlo več kot 40 državnih in drugih institucij, med njimi tudi Agencija za raziskovalno dejavnost in slovensko ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slovenijo v kolaboraciji zastopa sedemčlanska skupina raziskovalcev iz laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici in odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan. Slovenski raziskovalci so ključno prispevali k razvoju in izgradnji lidarskih sistemov observatorija, razvoju programske opreme za analizo in simulacijo plazov nabitih delcev v atmosferi ter pri analizah meritev, zbranih z južnim observatorijem. »V kolaboraciji uživajo velik ugled, saj sodelujejo na projektu od vsega začetka, Danilo Zavrtanik pa že drugi mandat deluje kot predsednik sveta kolaboracije,« sporočajo iz novogoriške univerze. Observatorij raziskuje lastnosti koz-mičnih žarkov ekstremnih energij, ki zadevajo zunanje plasti ozračja z 10 milijonkrat višjimi energijami, kot jih lahko dosežemo v največjih pospeševalnikih na Zemlji. Izvori in mehanizmi pospeševanja kozmičnih žarkov ekstremnih energij v vesolju pa zaenkrat še niso znani. (km) gorica - Zaradi spora s sostanovalcem iz Nigerije Skočil z balkona Pristal na asfaltu, osem metrov nižje, brez resnih poškodb - Oboroženi napadalec v zaporu podgora - Rebalans Rajonom manj denarja Goriška občina je s ponedeljkovim rebalansom proračuna namenila desetim rajonskim svetom dodatnih 10.000 evrov. Nad novico predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj ni nikakor zadovoljen, saj se je skupna letna finančna dotacija vsekakor znižala. »V primerjavi z lanskim letom se je vsota denarja, ki so nam jo dali na razpolago, znižala za 41,43 odstotkov,« pravi Bandelj in pojasnjuje, da se je za isti odstotek znižala finančna dotacija za rajonski svet Pevma-Štmaver-Oslavje, medtem ko je bilo znižanje za Štandrež še večje. Bandelj pojasnjuje, da so v zadnjih letih v Podgori prejemali 9.900 evrov; letos so jih prejeli 4.600, s ponedeljkovim dodatkom tisočih evrov pa so še vedno krepko pod lansko vsoto. »Ko je bil podžupan Fabio Gentile v opozicije, je vedno protestiral, da je župan Vittorio Brancati namenjal premalo denarja rajonskim svetom. Zdaj smo že novembra in smo doslej prejeli za 41,43 odstotkov manj kot lani,« zaključuje Bandelj. Sostanovalec iz Nigerije mu je grozil z nožem. Pred njim je državljan iz Gane zbežal s skokom z drugega nadstropja stanovanjske hiše v ulici Vittorio Veneto, z višine osmih metrov. Naravnost presenetljivo pa je, da si je pri padcu s tolikšne višine nakopal le nekaj lažjih udarcev in prask, tako da je kar sam peš pohitel do karabi-njerjev in vložil ovadbo zoper napadalca. Karabinjerji so ga aretirali in sedaj sedi v celici goriškega zapora. Ni še povsem pojasnjeno, kaj je zanetilo prepir in nasilno obračunavanje med dvema priseljencema z rednim bivališčem v Italiji. Nekoliko oprijemljivejša pa je slika včerajšnjega dogajanja v stanovanju v drugem nadstropju hiše v ulici Vittorio Veneto v Gorici, kjer redno prebiva priseljeni državljan iz Gane, 47-letni A.P. Na podlagi zbranih informacij naj bi le-ta sprejel na svoj dom Nigerijca, 34-letnega A.S., in mu zagotavljal začasno zatočišče. Moška sta se včeraj okrog 14. ure silovito sprla, morda zato, ker je možakar iz Gane sklenil, da mora njegov začasni gost zapustiti stanovanje, kjer je prebival brez ustreznega dovoljenja. Nigerijec se je nad njega najprej znesel s ključem avtomobila in nekajkrat z njim zamahnil ter ga lažje ranil po roki, nakar je potegnil na dan nož in mu začel groziti, da ga bo na smrt zabodel. Prestrašeni Ganec je zbežal do balkona stanovanja, skočil in pristal na asfaltu osem metrov nižje - nepoškodovan. Ko je dosegel karabinjerje, so ga - skoraj proti njegovi volji - odpeljali na pregled v goriško bolnišnico, napadalca iz Nigerije pa so našli v stanovanju in ga aretirali. Osumljen je nasilja v obtežilnih okoliščinah, groženj in povzročitve telesnih poškodb. Danes bo sodnik odločal, če bo mladenič ostal v zaporu. zdravstvo - Z današnjim dnem Zelena številka za izvide in preglede Z današnjim dnem bodo imeli prebivalci goriške pokrajine na razpolago enostavnejše sredstvo za naročanje izvidov. Odslej bodo namreč lahko zavrteli zeleno številko 800-423-445, ki jim bo omogočila naročanje izvidov, ne da bi se morali odpraviti v bolnišnico. Na novo številko bo mogoče klicati med ponedeljkom in petkom od 8. do 18. ure. Z receptom družinskega zdravnika bo mogoče naročati razne izvide in specialistične preglede, ki jih nudijo deželna zdravstvena podjetja. Hkrati bo mogoče naročati tudi nekatere privatne preglede in se prijaviti k raznim deželnim »screeningom«. Novo telefonsko številko bo mogoče uporabljati tudi za spremembo urnikov in datumov pregledov, seveda pa bo z njo mogoče tudi pravočasno preklicati preglede, na katere se zaradi drugih obveznosti ni mogoče odpraviti. Zelena številka, ki bo na razpolago vsak delavnik razen sobote, dopolnjuje storitev, ki je bila že aktivna v goriški pokrajini. Stara številka, katere klic je bil proti plačilu, bo ukinjena z današnjim dnem. Telefonska tajnica bo nudila vse potrebne informacije o novi zeleni številki, kjer bodo sprejemali naročila izvidov in pregledov. »Gre za pomembno storitev, ki bo vsem prebivalcem goriške pokrajine prinašala velike koristi. Z doma bodo namreč lahko naročili ali preklicali izvide, kar bo znižalo čakalne dobe,« poudarja direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. novembra 2008 17 nova gorica - Odvisnost od iger na srečo narašča nova gorica - Bernard Spazzapan Najmlajši pacient ima Slovenski 12 let, najstarejši 82 Zahtevajo sistemsko reševanje problema in financiranje hazarderji mlajši od italijanskih Marjan Pintar, direktor novogoriškega zdravstvenega doma, in Miha Kramli, vodja ambulante za zdravljenje bolezni odvisnosti foto k.m. Odvisnost od iger na srečo, tudi spletnega igralništva, narašča, zato bi jo morali sistemsko reševati, kar bi slovensko državo stalo pol milijona evrov letno, so prepričani v novogoriški ambulanti za zdravljenje bolezni odvisnosti. V ambulanti, ki deluje v okviru tamkajšnjega zdravstvenega doma, so letos opravili 3.187 različnih terapij, od tega 612 obravnav zaradi odvisnosti od iger na srečo. Številke kažejo na porast. Najmlajši pacient ima komaj 12 let, najstarejši pa 82. Novogoriška ambulanta v zadnjem letu intenzivno uvaja tudi zdravljenje odvisnosti od iger na srečo, čeprav jim tega država ne plačuje. »Ljudje, ki to pomoč potrebujejo, prihajajo na naša vrata tudi od zelo daleč, iz Maribora denimo. Pomagamo jim, ker imamo pomembne izkušnje na tem področju, saj v preteklosti nismo nikoli zaprli vrat nikomur,« pojasnjuje direktor zdravstvenega doma, Marjan Pintar. Da se lahko sploh lotevajo zdravljenja odvisnosti od iger na srečo, jim omogoča novogoriška mestna občina, ki financira polovico psihoterapev-ta ali 14 tisoč evrov letno. Od drugih lokalnih skupnosti, pa čeprav prihajajo pacienti tudi od drugod, ne dobivajo nobenega prispevka. Letos so v ambulanti pomagali štirinajstim odvisnikom od iger na srečo, skupaj z njihovimi svojci je pomoč iskalo preko 50 ljudi. Potrebe so vsak dan večje, tudi zaradi koncentracije ponudnikov iger na srečo, dodaja Pintar: »Brez sistemskega financiranja bomo to dejavnost težko opravljali.« Na podlagi izkušenj meni, da bi morali imeti tri centre za zdravljenje odvisnosti od iger na srečo; poleg novogoriškega, ki naj bi postal vodilna ustanova na tem področju, torej še dva. To bi najbolje storili tako, da bi dva od osemnajstih slovenskih centrov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti, nadgradili še s tem programom. »Ocenjujemo, da je na letni ravni v Sloveniji za delovanje takih treh centrov potrebno 500.000 evrov, kar je razmeroma majhen denar,« pravi Pintar, ki obenem opozarja, da se zdravljenja odvisnosti od iger na srečo hočejo lotevati tudi nekatere izobraževalne institucije in druge ustanove: »Nekateri vidijo v tem priložnost za zaslužek z javnim denarjem. Poudarjam pa, da je zdravljenje naloga zdravstva.« Novi sodelavec novogoriške ambulante za zdravljenje odvisnosti, Bernard Spazzapan, pojasnjuje, da se v ambulanti za nasvet sicer oglaša veliko ljudi, le majhen odstotek pa po prvem obisku tudi vztraja na terapiji. »Odvisnost od iger na srečo ustvarja velikanske konflikte v družinah in na delovnih mestih. Pri zdravljenju je najbolj uspešna skupinska terapija, uporabljajo pa se tudi psihoterapija in nekatera zdravila,« dodaja Spazzapan in opozarja, da zasvojenost z igrami na srečo zaradi igralnic zajema le okoli 30 odstotkov tovrstnih zasvojenosti. Vse ostalo odpade na loterije, športne stave in igranje na srečo preko interneta, kar je novost v velikem porastu. Raziskave pričajo, da je med igralci na srečo približno odstotek tistih, ki so patološki, pomoč pa jih poišče zelo malo. »V tem trenutku je ponudba veliko večja, kot je možnosti za odgovor na to patologijo,« je pred večanjem igralniške ponudbe še opozoril Spazzapan. Upoštevajoč mednarodne raziskave, naj bi bilo v Sloveniji med 10.000 in 15.000 patoloških in problematičnih igralcev, je pristavil. »Najmanjši odvisnik od iger na srečo, ki ga obravnavamo v naši ambulanti, ima 12 let, najstarejši pa 82,« navaja Miha Kramli, vodja novogoriške ambulante. Odvisnost od iger na srečo torej ni odvisna od starosti, niti ne od izobrazbe. Igre na srečo so dostopne povsod: mlajšim pretežno preko interneta, kar postaja že masoven pojav, starejšim pa v obliki loterije in športnih stav. »Spodleti lahko vsakemu od nas,« svari Kramli in dodaja, da odvisnost od iger na srečo je bolezen, ki prizadene človeka, njegovo telo in odnose z drugimi ljudmi. Zato je zapletena za zdravljenje, telesni simptomi pa so enaki kot pri ljudeh, ki so zasvojeni s kemičnimi snovmi: »Pojavljajo se spominske luknje, denimo. Nekateri odvisniki od interneta ne prenesejo dnevne svetlobe, žaluzij ne dvigajo več, po ves dan so prilepljeni na monitor računalnika.« Letos so v ambulanti zaradi kemičnih in nekemičnih odvisnosti obravnavali 713 oseb. Prav zaradi teh alarmantnih številk vsi trije sogovorniki poudarjajo veliko vlogo, ki jo lahko odigra preventiva. V pripravi je internetna stran, preko katere bi radi dosegli predvsem in-ternetne odvisnike, v prihodnjih mesecih pripravljajo tri strokovna srečanja na temo patološkega hazardiranja, 18. novembra pa bodo gostili psihoterapevta Rolanda De Luco iz Vidma, ki bo posredoval svoje izkušnje pri delu v skupinah. Že dalj časa deluje tudi SOS telefonska linija (051-662200), ki omogoča prvi stik s strokovno pomočjo. »Na področju kemičnih odvisnosti je pri tistih, ki so šli skozi preventivo, 30-od-stotni upad uporabe raznih snovi. Preventivo pa bi morali izvajati stalno, sicer se problem spet pojavi. Vključeni morajo biti tako izobraževalne institucije, starši in otroci oz. mladostniki. Krog mora biti sklenjen, da je lahko učinkovit,« opozarja Kramli in še dodaja, da bodo nekemične odvisnosti v kratkem po številu ujele kemične. Katja Munih Psihiater Bernard Spazzapan je bil do upokojitve v letošnjem februarju pri-marij SERT-a, oddelka za odvisnosti goriškega zdravstvenega podjetja. Kot pojasnjuje, je njegova poklicna kariera sledila razvoju zasvojenosti v Italiji. Ko je leta 1980 končal študij psihiatrije, se je stroka največ ukvarjala z alkoholizmom. V zgodnjih osemdesetih letih se je v Italiji začela pojavljati droga in s tem prvi odvisniki od heroina, leta 1990 pa so začeli nastajati oddelki SERT. »Tedaj sem iz ri-gorozne psihiatrije prešel na področje odvisnosti. V zadnjih osemnajstih letih sem se torej ukvarjal izključno z zasvojenostmi,« dodaja Spazzapan. Po številu pacientov je sicer daleč najbolj razširjena zasvojenost s tobakom, navaja sogovornik, na drugem mestu je alkohol - zaradi jetrne ciroze na leto umre v Italiji 30.000 ljudi, zaradi prevelikega odmerka droge pa od 700 do 800. »So pa droge v javnosti najbolj rigorozno prikazane. Po drogah so se nato začele uveljavljati nove droge, kot so amfetamini, kokain. V zadnjih desetih letih so se začele pojavljati odvisnosti od iger na srečo. Z razmahom igralništva v Sloveniji so se začeli pojavljati tudi prvi pacienti. Najprej niti nismo vedeli, kaj narediti v zvezi s tem. Nato smo začeli na to temo iskati stike s kolegi po svetu,« se spominja Spazzapan, ki ga v Gorici na dosedanjem delovnem mestu še ni nihče nadomestil. Razpis za novega primarija je že nekaj mesecev odprt, vendar nadomestila niso še našli. »Kar pa se tiče programa o igrah na srečo, s katerimi sem se tam osebno ukvarjal, temu sedaj sledi kolega, ki s svetovanjem pacientom nadaljuje to delo,« pristavlja. Po upokojitvi je Spazzapan postal sodelavec novogoriške ambulante za zdravljenje bolezni odvisnosti, s katero je že prej sodeloval v okviru skupnih projektov, kot je Interregova raziskava glede odvisnosti med mladimi na višjih srednjih šolah v Italiji in srednjih šolah v Sloveniji. Pa tudi pri vsakdanjem delu se je srečeval z novogoriškimi kolegi, saj so odvisniki z obeh strani meje zahajali v sosednji prostor: »Odvisniki od drog so tudi v časih, ko je še bila meja, zelo prehajali z ene strani na drugo. Veljalo je, vsaj v prvih letih, da Italijani hodijo v Slovenijo po heroin, od tukaj pa po kokain in ectasy v Italijo...« Sodeloval je tudi s podjetjem HIT, ki je za svoje uslužbence organiziralo izobraževanje za prepoznavanje rizičnih gostov. »Skozi vse te stike se je ustvarilo prijateljstvo, zato je bilo nekaj naravnega, da sem začel sodelovati z no- Bernard Spazzapan k m. vogoriško ambulanto.« Spazzapan je v Novi Gorici prisoten dvakrat tedensko. V ambulanti ne sprejemajo pacientov z druge strani meje, čeprav ti povprašujejo po tem. »Če se bodo rešile težave s financiranjem, ima novogoriški zdravstveni dom namen zaposliti še enega psihoterapev-ta, ki bi začel voditi skupine po zgledu vi-demskega psihoterapevta Rolanda De Luce, ki ima svojo zasebno prakso,« pojasnjuje Spazzapan in obenem opozarja, da v Italiji v smislu javnega zdravstva ne deluje noben center za pomoč odvisnikom od iger na srečo. V tem pogledu Slovenija prednjači na račun novogoriške ambulante, glede zdravljenja drugih odvisnosti pa ugotavlja, da se v Italiji uporabljajo nekoliko drugačni pristopi in predvsem več finančnih sredstev kot v Sloveniji. »Slovenski hazarderji so nekoliko mlajši kot italijanski. To so podjetniki oz. ljudje s samostojnim poklicem, taki, ki uspešno služijo denar. Hazard si izberejo kot obliko zabave, če ta preide v zasvojenost, pa je že treba ukrepati,« opiše sogovornik profil tipičnega hazarderja. Kar se tiče najpogostejših oblik zasvojenosti med mladimi, pa v prvi vrsti izpostavlja alkohol, predvsem pojav pitja velikih količin ob koncu tedna in hkrati mešanje z drugimi snovmi. »Nato pa sedejo še za volan, kar je izredno nevarno. To ni zasvojenost, gre za pretirano uživanje.« (km) gorica - Vdova vložila pritožbo Kazenska preiskava zaradi nenadne smrti Tarča zlasti šempetrski zdravniki - Danes obdukcija Danes bodo opravili obdukcijo na truplu 46-letnega Corrada Uccella. Po dosedanjih ugotovitvah je umrl zaradi posledic možganske kapi, ki ga je zadela med tekom po kolesarski stezi vzdolž meje, med Novo Gorico in Šempetrom. Gori-čan dotlej ni kazal posebnih težav z zdravjem, zato se s tragedijo, ki je prizadela njegove najbližje ter še zlasti 8-letnega sina in 5-letno hčerkico, ne more sprijazniti vdova, Daniela Cargnel. Obrnila se je na sodstvo. Zadevi želi priti do dna, zagotavlja, zato pa je na državno tožilstvo v Vidmu vložila pritožbo zaradi morebitne odgovornosti zdravnikov. Tarča naj bi bili zlasti zdravniki iz Šempetra. Sodnik je odredil zaplembo moževega kliničnega kartona, stekla je kazenska preiskava, ki jo vodi namestnik tožilca Lorenzo Del Giudice. Vdovina odvetnica Teresa Den-netta je tudi imenovala izvedenca, ki zastopa prizadeto družino in se bo udeležil današnje obdukcije. Uccello je umrl v petek v videmski bolnišnici, kamor so ga v sredo pripelja- Corrado Uccello bumbaca li iz Gorice, še pred tem - takoj po možganski kapi - pa so ga sprejeli v šempe-trsko bolnišnico, kjer so mu prvi nudili zdravniško pomoč. K njim so ga pripeljali nezavestnega, pri sebi ni imel dokumentov. Izdihnil je v Vidmu, po dveh dneh kome. Vdova sicer nikogar ne direktno dol-ži za moževo smrt, zahteva pa, da se razčistijo vzroki tako nenadne smrti. V pritožbi naj bi omenjali domnevno napačno diagnozo šempetrskih zdravnikov. Kaj se je zares zgodilo, naj bi vsaj deloma pojasnila že današnja obdukcija. nova gorica - Družba svari pred stagnacijo igralništva HIT opozarja na nujnost nove igralniške zakonodaje HIT-ov poslovni sedež bumbaca Za novogoriškim igralniško-zabaviš-čnim centrom Perla, s katerim je HIT septembra 1993 kot prvi v Evropi ponudil ameriški model iger na srečo, je petnajst let delovanja. V HIT-u ob obletnici delovanja opozarjajo na nujnost nove igralniške zakonodaje. Če ta ne bo sprejeta, bo sledila neizogibna stagnacija igralništva. V HIT-u si želijo igralniške zakonodaje, ki bo upoštevala spremenjene poslovne razmere in mednarodne trende ter bo dejavnost ob zagotavljanju družbeno odgovornega razvoja močneje integrirala v turistične strategije Slovenije. V nasprotnem primeru bo neizogibno prišlo do stagnacije igralništva, občutnega krčenja števila delovnih mest in ukinjanja razvojnih turističnih investicij, »kar bo v končni stopnji povzročilo veliko večjo gospodarsko škodo (v znesku), kot jo predstavlja nujno znižanje trenutne, za prihajajoče neugodne gospodarske razmere, previsoke obdavčitve igral-niških družb,« pravijo v HIT-u. Skupina HIT je prav s pomočjo no-vogoriške Perle, ki trenutno zaposluje 600 oseb, zrasla v enega največjih igralniško- zabaviščnih ponudnikov v Evropi, navajajo. Skupina HIT zaposluje skoraj 3.000 ljudi, v državni in lokalne proračune pa prispeva 120 milijonov evrov različnih dajatev in davkov letno, kar v letu 2008 predstavlja približno 1,5 odstotka prihodkov proračuna Slovenije. Perla je največje tovrstno zabavišče v Evropi, saj noč in dan neprekinjeno ponuja zabavo na kar 1.138 igralnih avtomatih in 69 igralnih mizah, so še sporočili iz HIT-a. Petnajstletnico delovanja bodo v družbi obeležili danes. V 15-letnem obdobju je center obiskalo več kot 11 milijonov predvsem italijanskih gostov, pri čemer je bil najbolj zadovoljen obiskovalec iz Veneta, ki je 27. septembra 2005 Novo Gorico zapustil bogatejši za936.400 evrov. To je največji dobitek v zgodovini Perle. Ta ob igralniškemu delu, v katerem bodo igralni avtomati kmalu v celoti delovali brezžetonsko, na igralnih mizah pa gostijo številne mednarodne turnirje, vključuje še hotel z 226 sobami in 24 apartmaji, tri restavracije in konferenčni center. V marcu prihodnjega leta v HIT-u napovedujejo še odprtje sodobnega SPA centra. 18 Četrtek, 1B. novembra 200B GORIŠKI PROSTOR / zskd - Po poletnem usposabljanju mentorji na delu gorica - Praznik kulture »Care Cassandre« Gledališko znanje Med gosti prenašajo na mlade Slavoj Žižek Delavnice so se že začele v Števerjanu, Podgori, Sovodnjah in Gabrjah Zveza slovenskih kulturnih društev je julija izpeljala gledališki tečaj za mentorje in mentorice dramskih skupin. Vodila ga je režiserka in pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič, namen tečaja pa je bil usposobiti mlade gledališke navdušence, ki bi zatem lahko vodili otroške in mladinske dramske skupine. ZSKD je s poletnim tečajem dosegla svoj cilj, saj so se mentorji in mentorice že lotili dela. Prva gledališka delavnica se je septembra začela pri kulturnem društvu Skala v Gabrjah, kjer Romina Cijan in Aleksija Antonič učita gledaliških prvin štirinajst osnovnošolskih otrok. Pri kulturnem društvu Sovodnje prav tako že pridno vadi gledališka skupina; sestavljajo jo učenci nižje srednje šole, za katere skrbita Maja Devetak in Anna Ro-versi. Prejšnjo soboto se je na sedežu kulturnega društva Briški grič pričela gledališka delavnica, ki jo vodita Petra Mi-klus in Aleksandra Maraž. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Na prvem srečanju so otroci začenjali spoznavati prostor, premikanje v njem in opazovanje ostalih oseb, ki se istočasno premikajo v prostoru. Vsakdo je lahko izrazil svojo ustvarjalnost z raznimi vajami, kot sta na primer »kipar in glina« in »romb«, kot jim pravijo v gledališkem žargonu. Poleg tega so udeleženci že na prvem srečanju preko igrice »zip« spoznali, kako je pomembno opazovati soigralca, biti koncentrirani in jasni pri gibu in govoru. Števerjanska gledališka šola bo potekala vsako soboto med 10.30 in 11.30. Otroci, ki se želijo preizkusiti v gledaliških prvinah, se lahko še vedno pridružijo skupini. Informacije nudi Petra (tel. 347-0335969). Gledališka delavnica z osmimi otroci se je v torek začela na sedežu kulturnega društva Andrej Paglavec v Pod-gori, vodita pa jo Tamara Peteani in Alex Devetak. »Tudi otrokom iz Podgore želimo ponuditi možnost, da spoznajo gledališke prvine,« je povedala Vesna Tom-sič in pojasnila, da je podgorska delavnica namenjena tudi otrokom iz Pevme; prvo srečanje je bilo v torek, odslej pa bo delavnica potekala ob sobotah med 14. uro in 15.30. V kratkem se bo gledališka delavnica za osnovnošolske otroke začela tudi v Jamljah, kjer bo potekala na sedežu športno-kulturnega društva Kremenjak. Vse delavnice bodo trajale do maja, ob njihovem zaključku pa bodo udeleženci na zaključni predstavitvi pokazali, kaj so se med letom naučili. (dr) Otroci v gledališki delavnici v Števerjanu (desno) in Podgori (spodaj) bumbaca Tretji kulturni festival združenja Ex Border, ki letos nosi naslov »Care_Cas-sandre«, bo od 20. do 23. novembra, priklical v Gorico pisatelje, pesnike, filmarje in likovne ustvarjalce krajevnega in svetovnega slovesa. »Lani smo na festivalu "Dis_Orienti" našteli pet tisoč obiskovalcev; uspeh prireditve je treba iskati v posrečeni formuli, ki daje sodelujočim umetnikom možnost, da se med sabo spoznajo in da se vživijo v mestno realnost,« je na včerajšnji predstavitvi festivala povedal njegov umetniški vodja Alberto Princis. Po njegovih besedah bo na letošnji izvedbi izstopalo več osebnosti, ki so znane po vsem svetu. Med le-temi je posebno pozornost namenil slovenskemu svetovno znanemu filozofu in psihoanalitiku Slavoju Žižku, ki bo v četrtek, 20. novembra, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu predaval na temo »Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija«. Princis je pojasnil, da Žižkovo predavanje prireja Slovenski izobraževalni konzorcij - Slovik v sodelovanju z združenjem Ex Border. Po zagotovilih Princisa bodo ob tem posebno zanimiva srečanja z neapeljskim pisateljem Francescom Duran-tejem, ki je svojo zadnjo knjigo »Scuor-no« posvetil odpadkom, s pisateljico Cin-zio Tani, ki je bila med drugim nekaj časa tudi sodelavka televizijske oddaje Mixer Cultura, s sirsko pesnico Maram Al-Masri, čigar pesmi bosta prebirali Mariolina De Feo in Tjaša Dornik, ter s pisateljem in gornikom Murom Corono. Festival bodo spremljale tudi razstave. Prvo bodo odprli že v soboto, 15. novembra, ob 18. uri na sedežu združenja Pro Logo v ulici Ascoli, kjer bodo postavili na ogled platna Francesca Im-bimba. V ponedeljek, 17. novembra, ob 17.30 v državni knjižnici bodo odprli razstavo fotografa Roberta Kusterleta, v torek, 18. novembra, ob 17.30 bodo v deželnem avditoriju postavili na ogled dela Dore Bassi, v sredo, 19. novembra, ob 17.30 na sedežu Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju pa fotografije Enrica Mascheronija. Princis je še pojasnil, da so že v začetku septembra v sodelovanju s festivalom Vilenica na goriškem gradu gostili uglednega kitajskega pesnika Yang Liana. Na včerajšnji predstavitvi festivala sta bila prisotna tudi goriški župan Ettore Romoli in občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki sta izpostavila pomen prireditve za kulturno in turistično promocijo mesta. Le-ta je še posebej pri srcu mestni upravi, sta poudarila. (dr) Alberto Princis bumbaca Slavoj Žižek kroma štandrež Ivanka Jermol dobitnica nagrade Klas Ivanka Jermol vd. Zavadlav je dobitnica letošnje nagrade Klas, ki jo podeljujeta štandreški rajonski svet in župnija. Njeno ime so odločili na torkovem rajonskem svetu, priznanje pa ji bodo podelili v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja, ki poteka konec novembra oz. v začetku decembra. Jer-moljeva se je rodila leta 1924 v Anhovem, po poroki pa se je preselila v Štan-drež. Pred 40 in več leti je sodelovala pri pripravi prvih gledaliških predstav v Štandrežu, ob tem pa je tudi pisala pesmi za otroke. Med rajonskim svetom so tudi določili, da bodo v okviru praznovanj zavetnika priredili okroglo mizo o okoljskih težavah. Potekala bo v četrtek, 27. novembra, na njej pa bodo posebno pozornost namenili vprašanju vode. Med drugim bodo projektirali fotografije Korna, Soče in goriške čistilne naprave. Okrogla miza je namenjena pokrajinskim in občinskim upraviteljem ter občinskim in pokrajinskim komisijam za okolje, seveda pa bodo dobrodošli vsi, ki jim je pri srcu narava,« pojasnjuje štandreški rajonski predsednik Marjan Brescia. gorica - Predstavili pobude ob 27-letnici delovanja Kulturnega doma Za rojstni dan KONS in Eroika Razstavo goriških in tržaških likovnih ustvarjalcev bodo odprli 18. novembra - Koncert pop glasbe in evergreenov z opernimi glasovi bo 27. novembra Kulturni dom bo proslavil svojo 27-letnico delovanja. Med včerajšnjo predstavitvijo obeleževanja je ravnatelj Igor Komel o minuli sezoni izjavil, da je bila zelo uspešna, saj so jo poleg običajnih prireditev, ki vsak dan polnijo prostore doma, zaznamovale tudi pobude na visoki kakovostni ravni. Med le-te je uvrstil tudi prireditve, ki niso potekale v njihovih prostorih, vendar je bil Kulturni dom glavni pobudnik zanje. To so odkritje spomenika Primožu Trubarju v Rubijah, koncert Tinkare Kovač v Krminu, nastop Slovenskega okteta na Gradini in koncert na meji z udeležbo ansamblov Avtomobili in I Nomadi. Omenjene prireditve so priklicale udeležbo več tisoč ljudi. Sedemindvajseti rojstni dan Kulturnega doma bosta zaznamovala dva osrednja dogodka, in sicer likovna razstava in koncert, o čemer sta podrobneje spregovorila umetnostni kritik Joško Vetrih in programski sodelavec Peter Gergolet. V torek, 18. novembra, ob 18. uri bodo v veži doma odprli skupinsko razstavo, ki jo pripra- vlja novoustanovljeno društvo za umetnost KONS. Člani društva so slovenski likovni ustvarjalci s Tržaškega in Goriškega. Gre večinoma za mlajše likovnike, med katerimi najdemo tudi umetnike, ki so že opozorili nase zaradi drznih pogledov in iskanja ino-vativnih likovnih prijemov. Na razstavi bo sodelovalo šestnajst slikarjev, dva fotografa in en kipar. To so Veronika Ban, Janina Cotič, Marko Faganel, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Robi Jako-min, Zvonimir Kalc, Danilo Košuta, Vili La-vrenčič, Claudia Marusic, Jasna Merkü, Živa Pahor, Jana Pečar, Deziderij Švara, Tatjana Tavčar, Franko Vecchiet, Andrea Ver-delago in Ivan Žerjal. Odmeven dogodek bo nedvomno koncert vokalnega tria Eroika, ki ga sestavljajo trije uveljavljeni slovenski operni pevci. Kot je povedal Gergolet, ne bo šlo za koncert opernih arij, temveč za predvajanje pop glasbe in evergreenov z opernimi glasovi. Skladbe bodo pevci odpeli ob spremljavi kitare oziroma na osnovi glasbenih posnetkov. Na odru doma se bodo predstavili Joško Vetrih, Igor Komel in Peter Gergolet bumbaca Matjaž Robavs (bariton) ter terorja Aljaž Fa-rasin in Metod Žunec; vsi trije so klasično izobraženi in šolani pevci, ki ob premišljeni kombinaciji talenta, uglajenosti, glasovnih zmožnosti in domiselne obdelave uspešnic, dajejo pečat pop opera žanru in uspehu Eroike. Koncert vokalnega tria bo v četrtek, 27. novembra, ob 20.30. Komel je napovedal tudi izid posebne številke informativnega biltena Kulturnega doma, med spremljevalnimi pobudami proslavljanja obletnice pa je izpostavil še gostovanje gospel skupine Anthony Morgan's Inspirational Choir iz newjorškega Harlema. Sestav temnopoltih pevcev bo v Gorico prišel 15. decembra. Ob koncu je Komel pripomnil, da je meja sicer padla, a ta padec še ni zares občuten na vseh ravneh. Zato je izrazil željo, da bi se vsak Goričan in No-vogoričan vsaj enkrat letno udeležila kake prireditve čez padlo mejo. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. novembra 2008 19 gorica - Kinoateljejev poklon viziji Filmski večer z dobitnicama nagrade Bratina gorica - SSO Zadovoljstvo ob Brulčevem % l.M +4 Bratinova nagrada, steklena kocka po zamisli Bojana Maraža V goriškem Kinemaxu bo drevi Ki-noatelje izročil letošnjo Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji. Najprej se je nagrada podeljevala znotraj pregleda Film Video Monitor, danes je to samostojna prireditev, namenjena avtorjem in delom, ki posvečajo posebno pozornost zgodovinskemu in družbenemu okolju in se hkrati zavzemajo za medkulturno komunikacijo. Z začetkom ob 20.30 bo najprej na ogled novi dokumentarni film Adele Peeva z naslovom »Divorce Albanian Style« (Raz-poroka po albansko, 2007). Gre za neznane zgodbe iz države, kjer se je diktator Hod-ja po Stalinovi smrti politično oddaljil od Sovjetske zveze. Čez noč so žene iz držav Varšavskega pakta in njihovi albanski možje postali sovražniki in domnevni vohuni ter tako prisiljeni v razporoko. Sledila bo podelitev letošnje nagrade Petri Seliškar, medtem ko bo Adela Peeva prevzela lansko nagrado. Naposled se bo zavrtel dokumentarni film letošnje nagrajenjke, Babice revolucije (2006). V njem Petra Seliškar avtobiografsko pripoveduje zgodbo svojih družin, izvorne pa tudi pridobljene. Film razširi svoj fokus od Jugoslavije pa do Kube, zazveni v svetovljanski ironiji in se zavzame za boljši svet, čeprav je čas revolucij že mimo. Oba filma se predstavljata v izvirniku (v angleščini oz. v slovenščini) z italijanskimi podnapisi. Kinoatelje namenja letos posebno pozornost tudi dimenziji znanja in izobraževanja, s čemer želi ovrednotiti spomin Darka Bratine kot profesorja in vzgojitelja. Danes ves dan bo v Gorici potekala delavnica z nagrajenkama - z Adelo Peevo in Petro Seliškar. Nagrada Darko Bratina - Poklon viziji se bo jutri preselila v Trst, v gledališče Miela, kjer bo v sodelovanju z zadrugo Bona-wentura ponovitev goriškega programa. Projekciji bosta ob 18. uri (Babice revolucije) in ob 20.30 (Razporoka po albansko); ob 19. uri bo posebno srečanje z obema avtoricama, ki ga bo vodil predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič, posebna strokovna gostja pa bo zgodovinarka Marta Verginella. imenovanju Svet slovenskih organizacij (SSO) za Goriško izraža zadovoljstvo ob imenovanju novogoriškega župana in poslanca v državnem zboru Mirka Brulca za podpredsednika komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za imenovanje mu čestitajo. »Odveč je poudarjati, kako dobro pozna zamejsko stvarnost in kako velik je njegov delež pri krepitvi sodelovanja med Gorico in Novo Gorico ter še posebej sodelovanja s tukajšnjo narodno skupnostjo v Italiji. Stike z zamejsko stvarnostjo bo lahko zagotovo poglobil in prispeval k nadaljnji gradnji skupnega slovenskega kulturnega prostora,« menijo pri goriškem SSO-ju. Orienteering v soboto Tekmo orientacijskega teka med Gorico in Novo Gorico, ki je bila napovedana za današnji dan, so zaradi slabih vremenskih razmer prenesli na soboto, 15. novembra. Prireditelji tekme so zveza UISP, deželni odbor FISO, Orientacijski klub in novogoriški Športni zavod, na njej pa bodo sodelovali učenci višjih srednjih šol iz Gorice, Nove Gorice, Vidma, Trsta, Sedegliana in Tolmeča. Požar v Eatonu Tovarno Eaton v Tržiču, ki doživlja težke čase in kjer se bo jutri začela dopolnilna blagajna, je včeraj okrog 5. ure zjutraj zajel požar. Vnel se je dimnik, iz katerega se je razširil gost oblak dima. Iz varnostnih razlogov so delavci nočne izmene zapustili obrat, dokler gasilci niso pogasili ognja. V dopoldanskih urah je proizvodnja ponovno stekla, ne glede na to pa so delavci in sindikalisti zaskrbljeni za prihodnost obrata. Pred dnevi je bila namreč potrjena novica, da družba Eaton bo zaprla tovarno v Massi, kjer je zaposlenih 345 delavcev. V Tržiču se bo 340 delavcev do božiča zvrstilo na dopolni blagajni, po novem letu pa upajo, da bodo dobili nova naročila, ki bi zagotovila nadaljnje življenje obratu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in So-vodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI SDZPI vpisuje na tečaj anglešči- ne osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov; potekal bo ob sredah in petkih od 19. do 21.30; informacije in vpisovanje na korzu Verdi 51, tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.tea-terssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 s prostim vstopom gledališka predstava »Il pane loro« (nastopa Ul-deric Pesce); informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v soboto, 15. novembra, ob 20.45 bo na sporedu Goldonijeva gledališka predstava »La vedova scaltra« v režiji Line Wertmueller. Nastopata Raffaella Azim in Gianni Cannavacciulo; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PUPPET&MUSIC: danes, 13. novembra, v palači Attems v Gorici bo ob 17. uri uradna otvoritev festivala, ob 17.30 projekt Ligeti »A tempo!«, ob 17.37 projekt Cage »Musica per caso«; v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ob 20.54 projekt Cage »Musica per caso«, sledila bosta »Puppet Parade« (Ruggero Rizzi & Scala) in »Fuori dalla norma. Devastazioni liriche« (Claudio Cinelli). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v sredo, 19. novembra, ob 20. uri gledališka predstava Miroslava Krleža Leda. U Kino Čestitke M Koncerti M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481390688) in Ana Kuzmin (tel. 048178061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRU-TA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Polhograjsko grmado (898 m) v nedeljo, 23. novembra. Sestanek z udeleženci bo v torek, 18. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030, takrat bodo sprejemali tudi vplačila. Izlet vodi Oskar Bir-sa (tel 041-656 6269). kaboranaj sku ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Režiser JANUSZNCA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna,ob 1920), Doberdob (cerkev, ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 1930), Tržič (S.p0i0,19.40-črpalka Shell, ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50),Jamlje (gostilna, ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekami,ob 20.15). GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: »Nagrada Darko Bratina« 20.30 »Divorce Albanian Style (Razporoka po albansko)«; 22.00 »Babice revolucije«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Si puo fare«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »High School Musical 3«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della solitu-dine«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Giù al Nord«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Il prezzo dell'onore - Pride and Glory«. □ Obvestila MIHA se je rodil, Gabrijelo, Ivana in sestrico Laro razveselil. Srečni družini iskrene čestitke!KD Briški grič DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. OB 50. IZVEDBI CECILIJANKE bo v torek, 18. novembra, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Quaggiata. Nastopila bosta MoPZ Musicum ter Vokalna skupina Grgar. O zbirki bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. SMUČARKI ODSEK SPDG organizira zimovanje od 2. do 6. januarja na Zon-colanu (hotel na smučišču po ugodni ceni). Vpisovanje v petek, 14. novembra, ob 18. uri na sedežu društva; informacije na tel. 0481-21417 (Loredana) in 0481-536104(Danja). KD SOVODNJE obvešča občane sovo-denjske občine, da bo v soboto, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Ga-brjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Domači kruh za blagoslov in pokušnjo sprejemajo na sedežu Kulturnega doma v Sovodnjah v nedeljo, 16. novembra, do 10. ure. DRUŽINSKI AKORDI, potekajo vsak četrtek od 17.45 do 18.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (Bukovje 6). Dejavnost je namenjena otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in staršem (mati ali oče). Gre za doživljanje, spoznavanje, odkrivanje, igranje, poslušanje glasbe s spodbujanjem prostega telesnega, vokalnega in instrumentalnega izražanja. Projekt vodi Tanja Gaeta (informacije na tel. 33428258583). OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 33428258583). DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata v nedeljo, 16. novembra, marti-novanje v Kobjeglavi z obiskom pršu-tarne in družabnostjo s kosilom; prijave pri odbornikih obeh društev. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Svetogorska ul. - danes, 13. novembra, 10.00-11.00. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. SPDG obvešča, da bo avtobus za mar-tinovanje v nedeljo, 16. novembra, odpeljal ob 13. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Udeležence naprošamo, da obveznosti poravnajo danes, 13. novembra, od 19. do 20. ure na sedežu društva. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE potekajo v telovadnici osnovne šole Du-ca dAosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15; informacije na tel. 3472471222. ZAHVALNA NEDELJA v Rupi bo v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 14.30 z blagoslovom kmečkih pridelkov, procesijo, nastopom mešanega in otroškega zbora Rupa-Peč na društvenem prostoru in družabnostjo. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 19. novembra, na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placu-ta v ul. del Santo 26 (na vogalu z ul. della Croce 8) v Gorici. v petek, 21. novembra ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi ■ II II II III IIHIll Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51, Mob. 340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00), sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302-pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. SS Prireditve V SKLOPU SREČANJ ZGODOVINE IN KULTURE v organizaciji krmin-skega združenja Austria bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v palači Lo-catelli v Krminu predstavitev knjige »1400 anni di contributi storici del popolo sloveno alla stabilita, pace e si-curezza d'Europa« Paola G. Parovela. AŠKD KREMENJAK prireja ob 15-le-tnici delovanja v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah predstavitev brošure s kulturnim programom. Govornik bo župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. V nedeljo, 16. novembra, bo ob 11. uri ex-tempore za otroke in ob 15.30 13. zamejski tekmovalni festival za godce diatonične harmonike Daiton 2008 - Glasba brez meja za pokal Alpe-Adria. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZSKD - GORICA vabita na predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa Med repom in glavo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v KB centru v Gorici. Ob avtorju bosta na srečanju Matejka Grgič in harmonikaš Aleksander Ipavec Ipo. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja družabno srečanje z ogledom diapozitivov in slik z izleta v Rusijo v letošnjem avgustu. Na srečanje, ki bo potekalo v društvenih prostorih danes, 13. novembra, ob 18. uri, so vabljeni udeleženci. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes ob 20.30 predaval Borut Peric iz parka Škocjanske jame o zavarovanih območjih kot vir bogastva in o primeru Škocjanskih jam. 0 Mali oglasi PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Ines Labile vd. Limoni iz bolnišnice na pokopališče. 20 Četrtek, 13. novembra 2008 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: jutri, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti DVORANA BARTOLI »La luce di dentro«. Spektakel Giulia-na Scabie v sodelovanju s Claudiom Misculinom in Accademio della Follia. Urnik: danes, 13., jutri, 14. in v soboto, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. novembra, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Carlo Goldoni: »Le smanie per la villeg-giatura«. Režija: Elena Bucci. Urnik: danes, 13., jutri, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. novembra ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 14. novembra, ob 10.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Cenerentola«. Jutri, 14. novembra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". Gledališka predstava: »Scene da un ma-trimonio«. Nastopa: Promocijsko združenje »OZ« (Trento). V soboto, 15. novembra, ob 21.00 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Tutto e vivo«. V nedeljo, 16. novembra, ob 16.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »A king listens«. Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 14. novembra, ob 20.45 projekt Ligeti »A tempo!«; ob 21. uri predstava »La leggenda di coniglio volante« in »I fili della musica«. V soboto, 15. novembra, bo 22.30 predstava »The Seed Carriers«. V nedeljo, 16. novembra, ob 17.45 projekt Ligeti »A tempo!« in »Aida«. 18. novembra ob 9.30 in ob 10.45 bo v veliki dvorani predstava »Pipi in Mel-kijad«, namenjena otrokom, ki obiskujejo abonma Mali Polžek. Gledališče Verdi V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ GABRJE Kulturni dom V soboto, 15. novembra ob 20. uri / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: danes, 13. (premiera), v soboto, 15., v nedeljo, 16. in v soboto, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. ob 17.00 in jutri, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Tartuffe«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 19. novembra, ob 11.30 in ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 13. novembra, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V soboto, 15. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnak: »Za naše mlade dame«. Jutri, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V sredo, 19. novembra, ob 18.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V četrtek, 20. novembra, ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Mala scena Danes,13. novembra, ob 10.00 in ob 12.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 James Prideaux: »Gospodinja«. Jutri, 14. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 15 novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 10.00 / Jasen Boko »Gledališka ura«; ob 20.00 Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 19. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. novembra, ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. Gledališče Rossetti: Thomas Bernhard: »Ritter/Dene/Voss«. Režija: Piero Maccarinelli. Na sporedu do 16. novembra GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 18. novembra, ob 20.30 / V komorni dvorani bo predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Qiaggiata. Prireditev spada v praznovanja 50. obletnice revije Ceciljanka. V soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Ceci-lijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 13. in jutri, 14. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovaške Filharmonije. Dirigent: Peter Feranec. Solist: Gustav Belaček - bas. V torek, 18. in v sredo, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« -ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. V četrtek, 20. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / In memoriam: Uroš Krek. Dirigent: Marko Letonja. Solist: Jože Kotar - klarinet V petek, 21. novembra, ob 21.00, Gallusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na Blažikova - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. V soboto, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: v torek, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: v sredo, 19. novembra, ob 20.30, otvoritev fotografske razstave Silvana Pittolija »Šte-verjan v zrcalu Brd«. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk. Nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V bivših konjušnicah palače Coronini na Drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pokrajinski muzej: do 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obno- vljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana do 21.11. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana od danes, 13.11. do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana od jutri, 14.11. do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana od 17.11. do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga- relija-Atelje Mikado Ljubljana od 20.11. do 5.12. »Miniatura 2008« / Gorenjski muzej Kranj do 30.11. / ALPE-JADRAN Četrtek, 13. novembra 2008 21 log pod magartom - Verska in nacionalna nestrpnost Mufti obsodil vandalizem na vojaškem pokopališču Policija dogodek še preiskuje - Oskrunili tudi pokopališče v Gabrjah pri Tolminu LOG POD MANGARTOM -Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je ob obisku vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, kjer so neznanci pred dnevi oskrunili grobove avstroo-grskih vojakov - Bošnjakov, obsodil to dejanje in izpostavil pomen strpnosti. V izjavi za STA je Grabus izrazil obžalovanje, da so bila v dneh, ko smo vsi skupaj obeležili konec prve svetovne vojne, obeležja muslimanskih vojakov na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom oskrunjena z nacionalističnimi znaki. V islamski skupnosti so se zato odločili, da obiščejo pokopališče, obsodijo dejanje ter opozorijo, da noben vandalizem v civilizirani družbi nikoli ni bil dobrodošel ter da je strpnost ena največjih vrednot. Gre za dejanje van-dalov, ki ne odraža vsakdanjega življenja in na podlagi katerega ne gre soditi o položaju islamske skupnosti nasploh, poudarja mufti, ki sicer ocenjuje, da je položaj islamske skupnosti v Sloveniji zadovoljiv, še odprta vprašanja pa rešujejo s pristojnimi organi. Ob tem se je mufti zahvalil upravni enoti Tolmin, da so bili mazaški napisi hitro odstranjeni. Da je neznani storilec (ali storilci) z barvo oskrunil 74 grobov na vojaškem pokopališču avstroogrskih vojakov - Bošnjakov iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, so bili bovški policisti obveščeni 7. novembra popoldne. Za zdaj še zbirajo obvestila, da bi lahko ugotovili vse okoliščine takšne oblike vandalizma, ter o svojih ugotovitvah sproti obveščajo novogoriško okrožno državno tožilstvo, so včeraj sporočili z novogoriške policijske uprave. V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili o podobni obliki vandal-izma istega dne ob 12. uri obveščeni tudi policisti v Tolminu, saj je neznani storilec s sprejem črne in bele barve oskrunil tudi kapelico iz 1. svetovne vojne v kraju Gabrje pri Tolminu. (STA) konec prejšnjega tedna - Mazaška provokacija Muslimanske grobove iz 1. svetovne vojne pomazali s srbskimi simboli LOG POD MANGARTOM -Namesto da bi z veseljem izrekli pohvalo, da kultura ruši vse zapreke med ljudmi, moramo včasih z grenkobo ugotavljati, da tudi nekultura ne pozna meja in pokaže zobe celo tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Pred nekaj dnevi so prijatelji iz zgornjega Posočja sporočili nič kaj prijetno novico, da so neznanci prejšnji teden opravili mazaški pohod na pokopališču iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom. Poleg pokopališča so se neznani storilci spravili še na nekatere druge spomenike v Posočju. Avstro-ogrsko vojno pokopališče v Logu velja za eno najlepših in najbolje urejenih na našem območju in ga radi obiskujejo tudi turisti iz drugih držav. Pokopališče krasi velik spomenik, na katerem sta upodobljena avstrijski in bošnjaški vojak. Do pred nekaj leti so grobove označevali železni križi. Ker pa je na zadnjem počivališču našlo svoj večni mir veliko bošnjaških vojakov, ki so bili muslimanske vere, so med vrste grobov dodali še lesene table, ki jih poznamo pod imenom nišani. No, in prav na te nagrobne nišane so se vrgli vandali, po-mazali imena padlih in naslikali srbske znake (štiri črke S v cirilici). Domačini, ki so ponosni na njihovo vzorno urejeno pokopališče, si ne morejo dati miru, da se je nekaj takega sploh moglo zgoditi na objektu, ki kot pomemben muzejski eksponat na prostem predstavlja tudi kraj zbranosti in spomina na padle junake. O dogodku so bile obveščene pristojne oblasti, ki so poskrbele za očiščenje oskrunjenih nagrobnikov in sprožile preiskavo za do sedaj še neznanimi storilci. Javnost je zgrožena nad dogodkom, zlasti še ob dejstvu, da je do mazaške akcije prišlo prav v dneh, ko celotna Evropa praznuje konec 1. svetovne vojne, ki je toliko gorja povzročila stari celini. VIP Letne vinjete na prodaj v prihodnjih dneh LJUBLJANA - Družba za avtoceste RS (Dars) jbo v prihodnjih dneh začela s prodajo skupno 1,5 milijona letnih vinjet za prihodnje leto za osebna vozila in 80.000 letnih vinjet za motorna kolesa. Letne vinjete za leto 2009 bodo veljale 14 mesecev (od 1.decembra 2008 do 31. januarja 2010). Točen datum začetka prodaje šeni določen, vsekakor pa bodo v prodaji pred 1. decembrom, ko začnejo tudi veljati, so sporočili z Dar-sa. Prodaja šestmesečnih vinjet za leto 2009 se bo začela predvidoma po 15. decembru, veljale bodo od 1. januarja 2009. Letna vinjeta za osebna vozila (oz. vsa vozila do 3500 kilogramov) stane 55 evrov, polletna 35 evrov, za motorna kolesa pa letna 27,5 evra in polletna 17,5 evra. V soboto in nedeljo smučarski sejem v Sežani SEŽANA - Člani Smučarskega kluba Sežana tudi v letošnjem letu organizirajo tradicionalni smučarski sejem s komisijsko prodajo smučarske opreme v prostorih stare telovadnice v Sežani. Sejem bo odprt v soboto, 15. novembra od 9. do 17. ure in v nedeljo 16. novembra od 9. do 15. ure. Sejem je namenjen vsem tistim, ki bi radi prodali rabljeno smučarsko opremo in tistim, ki bi radi kupili smučarsko opremo ugodneje. Poleg rabljene smučarske opreme bodo imeli na sejmu tudi bogato ponudbo nove smučarske in športne opreme po znižanih cenah. Za zdrava srca Krasa SEŽANA - Klub kraški dren, Društvo za zdravje srca in ožilja-po-družnica Kras in Društvo diabetikov Sežana prirejajo že 14. tradicionalno prireditev z naslovom Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa, ki bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri, v Kosovelovem domu v Sežani.Tudi letos so pripravili pester kulturni program, v katerem bodo nastopili malčki sežanskega vrtca, orientalski plesalki Vesna in Maja, učenci sežanske glasbene šole, plesno animacijske skupine Boom, Ice Angels in Break Dance, plesne skupine Štorovke in člani mešanega pevskega zbora iz Senožeč. O pomenu preprečevanja srčno-žilnih bolezni bo spregovorila predsednica kraške podružnice društva za srce dr. Ljubislava Škibin. Program se bo pričel že ob 15.uri, ko bodo potekale v preddverju Kosovelovega doma brezplačne meritve maščob v krvi s svetovanjem vred, po kulturnem programu bo sledilo druženje ob številnih stojnicah zdrave prehrane. Tudi tokrat vstopnine ni. (O.K.) ljubljana - Ostale stranke danes Svet LDS potrdil vstop v koalicijo LJUBLJANA - LDS je kot prva izmed štirih prihodnjih koalicijskih partneric na svetu stranke sprejela odločitev o vstopu v vladno koalicijo oziroma podpisu koalicijskega sporazuma. V stranki so namreč z izkupičkom koalicijskih pogajanj zadovoljni, je dejala predsednica LDS Katarina Kresal, ki pričakuje, da bo nova vlada kmalu sestavljena. Razprava na seji sveta stranke je bila po besedah o besedah Kresalove zelo pozitivna, saj so člani zadovoljni s tem, kar so dosegli. Glede ministrskih resorjev, ki bodo pripadli LDS, v stranki računajo, da "so to mesta, kjer lahko res pokažemo, da je LDS verodostojna stranka, ki ji gre zaupati", pravi Kresalova. Poudarja, da so v svojem programu pravno državo postavili visoko na lestvici vrednot in na dveh ministrskih položajih, ki jih bodo zasedli, bodo to lahko tudi izpeljali. V stranki so zadovoljni tudi z vsebinskim delom koalicijskega sporazuma. Kot pravi Kresalova, je namreč zelo veliko njihovih vsebin prišlo v koalicijsko pogodbo, med drugim praktično celoten DUNAJ - Slovenski zgodovinar Peter Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino bo danes na Dunaju prejel nagrado "Anton Gindely" avstrijskega Inštituta za donavski prostor in srednjo Evropo (IDM). V okviru podelitve bo imel bivši predsednik slovenske vlade, zdaj poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle predavanje o vlogi zgodovine v današnjem času. Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, je Peter Vodopivec "zagotovo vsestranski slovenski zgodovinar" in "znanstvenik, čigar delo je zelo zaznamovalo in zaznamuje zgodovinopisje, še več, tudi zgodovinsko in javno zavest v Sloveniji". "Njegove znanstveno in družbeno delovanje ga je v 70-ih in 80-ih letih pripeljalo v vrste kritične slovenske inteligence, ki je kot jedro novih civilnodružbe-nih struktur s kritično analizo pod vprašaj postavila socialistični sistem. Vodopivec je mednarodno priznan in ga ne cenijo samo v neposredni so- benikov in zgodovinskih atlasov. Njegova obsežna zgodovina Slovencev od 18. do 20. stoletja je izšla leta 2006 in je lahko standardno delo za novo zgodovinopisje in sodobno zgodovino Slovenije. Vodopivčeva knjiga o zgodovini Slovencev - Od Pohlinove slovnice do samostojne države - je prvič izšla leta 2006, v letu 2007 pa je izšel že tretji natis. Doslej je bilo prodanih čez 2000 izvodov, kar knjigo vsekakor uvršča med najbolj prodajane in uspešne naslove s področja slovenskega zgodovinopisja ne samo v okviru založbe Modrijan, temveč tudi širše, je za STA povedala Tina Jurkovič iz službe za odnose za javnostjo. Nagrado "Anton Gindely" za kulturo in zgodovino srednje, vzhodne in južne Evrope podeljujejo od leta 1997 dalje in je vredna 7200 evrov. Lani je nagrado dobil češki zgodovinar Jirži Koralka. Med dobitniki iz Slovenije so Sergij Vilfan, Vasilij Me-lik in Tamara Griesser-Pečar. (STA) program zdravstva in pravosodja pa tudi poudarki iz kulture, gospodarstva in šolstva. "Od začetnega malo širšega okvira smo prišli na zelo konkretne zadeve in smo absolutno zadovoljni," poudarja predsednica LDS. Ker bodo danes o podpisu koalicijskega sporazuma odločali tudi v ostalih treh strankah, SD, Zaresu in DeSUS, Kre-salova pričakuje, da bodo tudi njihovi organi sprejeli, kar je bilo v vsem tem času izpogajano. "Mislim, da bomo kmalu imeli novo vlado," je še prepričana predsednica LDS. (STA) dunaj - Petru Vodopivcu bodo priznanje izročili danes Nagrada Anton Gindely za slovenskega zgodovinarja seščini (Avstrija, Madžarska in Italija), pač pa tudi v zahodni Evropi in ZDA. Z avstrijsko znanostjo je vedno imel tesne stike, tako z univerzama v Celovcu in Gradcu kot tudi s komisijo za zgodovino Habsburške monarhije Avstrijske akademije znanosti (OAW)," so zapisali v utemeljitvi. Po koncu Jugoslavije in vzpostavitvi samostojnosti Slovenije se je intenzivno ukvarjal s preoblikovanjem pouka zgodovine ter se angažiral pri izdaji in pisanju šolskih uč- 22 Četrtek, 13. novembra 2008 SVET / evropska unija - V torek je javno podprl evroskeptično skupino Libertas, ki nasprotuje Lizbonski pogodbi Češki predsednik s podporo evroskeptikom ujezil irsko vlado Irski zunanji minister Micheal Martin je menil, da izjave češkega predsednika niso primerne za uradni obisk DUBLIN - Češki predsednik Vaclav Klaus je med obiskom na Irskem ujezil irsko vlado, ko je v torek javno podprl evroskeptično skupino Libertas, ki aktivno nasprotuje Lizbonski pogodbi. Češki predsednik, ki je pozdravil junijsko zavrnitev Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem, se je v torek zvečer v okviru obiska v Dublinu sešel z voditelji organizacije Libertas, ki jo vodi milijarder Declan Ganley. Večerja s predstavniki Libertasa, ki so dejavno sodelovali v kampanji proti Lizbonski pogodbi, naj bi bila po navedbah virov v češki delegaciji, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, "zasebni del" tridnevnega uradnega obiska Klausa na Irskem. Po poročanju irskega radia RTE je Klaus v torek dejal, da Lizbonska pogodba ne bo povečala svobode in demokracije, temveč ravno nasprotno. "S tega vidika se strinjam z gospodom Ganleyjem," je dejal in dodal, da Čehi menijo podobno kot Irci in da so referendum o Lizbonski pogodbi spremljali z velikim zanimanjem. Irski zunanji minister Micheal Martin je izjave češkega predsednika v pogovoru za RTE včeraj označil za politične in menil, da niso primerne za uradni obisk, še posebej ne v času, ko irska vlada z evropskimi partnerji razpravlja o izhodu iz krize, v katero je irski "ne" pahnil sedemindvajseterico. Klaus je v odzivu na očitke Martina dejal, da gre za hinavščino. "Če mi kdo ne bi bil všeč, bi mu to povedal v obraz in ne za njegovim hrbtom," je dejal v Du-blinu za češke medije. "Resnično sem menil, da težave z demokracijo v Evropi že izginjajo, vendar ob odzivih irskega zunanjega ministra in irskih medijev, vidim, da je celo huje, kot sem mislil," je dodal češki predsednik. Kako se bo razpletlo reševanje nove pogodbe EU na Irskem, sicer še vedno ni jasno. Premier Brian Cowen naj bi predloge za rešitev problema predstavil na decembrskem vrhu unije. Najpogosteje se kot možnost omenja nov referendumu, vendar pa je njegov izid v gospodarski recesiji, v katero je zapadla Irska, negotov. Tudi Češka še ni potrdila Lizbon-ske pogodbe, Klaus pa si prizadeva, da tega niti ne bi storila. Prav ta mesec o tem, ali je pogodba skladna s češko ustavo, odloča ustavno sodišče v Pragi. Razprava na sodišču je bila predvidena za ponedeljek, vendar so jo prav zaradi Klau-sovega obiska na Irskem preložili na konec meseca. (STA) Irska predsednica Mary McAleese in češki predsednik Vaclav Klaus eu - Zaradi kartelnega dogovarjanja Proizvajalcem stekla za avte najvišja kazen doslej BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj proizvajalce avtomobilskega stekla zaradi kartelnega dogovarjanja kaznovala z doslej najvišjo kaznijo 1,38 milijarde evrov. Kazen je naložila glavnim akterjem na tem področju v Evropi, najvišjo bo moral plačati francoski Saint-Gobain, sledijo britanski Pil-kington, japonski Asahi in belgijski So-liver. Omenjena štiri podjetja so po podatkih Bruslja obvladovala 90 odstotkov trga z avtomobilskim steklom v Evropi. "Podjetja so pet let goljufala avtomobilsko industrijo in kupce avtomobilov na tržišču, v zadnjem letu kar-telnega dogovarjanja vrednem dve milijardi evrov," je pojasnila komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Francoski Saint-Gobain bo moral plačati levji delež kazni - 896 milijonov evrov. Komisija je kazen temu podjetju dvignila za 60 odstotkov, ker je zakonodajo kršil večkrat. Britanski Pil-kington bo plačal 370 milijonov evrov, japonski Asahi 113,5 milijona evrov, pri čemer mu je Bruselj kazen zaradi sodelovanja prepolovil. Belgijski Soli-ver bo plačal 4,4 milijona evrov, v kar-telu pa je sodeloval le občasno. Komisija je preiskavo začela na osnovi anonimne prijave. Asahi s svojim evropskim partnerjem AGC Flat Glass je v preiskavi sodeloval s komisijo, zato mu je ta kazen znižala za 50 odstotkov. Iz Saint-Gobaina so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP že sporočili, da se bodo proti odločitvi Bruslja pritožili na Sodišču prve stopnje. "Prizivni postopek zaustavi plačilo kazni do sodbe sodišča v zameno za izdajo bančne garancije," so zapisali v podjetju "Predlagana kazen, ki predstavlja 95 odstotkov letnega prometa v proizvodnji originalne avtomobilske opreme podjetja Saint Gobain Vitrage v Evropi in več deset neto letnih dobičkov, je nedvomno pretirana in nesorazmerna," so še poudarili v skupini Saint-Gobain. (STA) eu - Evropska komisija preklicala oblikovne standarde Spet dovoljeni ukrivljene kumare in grčavo korenje BRUSELJ - V EU bo po novem - tudi v luči finančne krize - dovoljena prodaja ukrivljenega ali drugače nepravilno oblikovanega sadja in zelenjave. Evropska komisija je namreč razveljavila posebne tržne standarde za 26 vrst sadja in zelenjave. Nepravilno oblikovana sadje in zelenjava bosta na policah od 1. julija prihodnje leto. "Pravila, ki urejajo velikost in obliko sadja in zelenjave, bodo po današnjem glasovanju držav članic EU o predlogih komisije za razveljavitev posebnih tržnih standardov za 26 vrst sadja in zelenjave postala stvar preteklosti," je včeraj sporočila komisija. Stari tržni standardi bodo prenehali veljati za naslednjih 26 proizvodov: marelice, artičoke, beluše, jajčevce, avokado, fižol, brstični ohrovt, korenje, cvetačo, češnje, bučke, kumare, gojene gobe, česen, neoluščene lešnike, glavnato zelje, por, melone, čebulo, grah, slive, gomoljno zeleno, špinačo, neoluščene orehe, lubenice in belgijski radič. Ohranili pa bi se posebni tržni standardi za deset proizvodov, ki ustrezajo 75 odstotkom vrednosti trgovine EU: jabolka, Mariann Fischer Boel agrume, kivi, zeleno solato, breskve in nektarine, hruške, jagode, sladko papriko, namizno grozdje in paradižnik. Vendar pa bi lahko, poudarjajo v Bruslju, države članice tudi teh deset vrst izvzele iz standardov, če bi se v trgovinah prodajale z ustrezno oznako. Konkretno to pomeni, da bi se jabolko, ki ne ustreza standardu, lahko prodajalo v trgovini, če bi bilo označeno kot "proizvod, namenjen za predelavo" ali z enakovrednim besedilom. Drugače povedano: tovrstne prehrambene izdelke bi morali z ustreznim označevanjem razlikovati od sadja razreda ekstra, I in II. Nova pravila bodo tako nacionalnim organom omogočila, da dovolijo prodajo vsega sadja in zelenjave ne glede na njegovo velikost in obliko, poudarjajo v Bruslju. "To napoveduje nove čase za ukrivljene kumare in grčavo korenje," je ob tem dejala evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel. Po njenih besedah gre za "konkreten primer prizadevanj za zmanjšanje nepotrebnih upravnih formalnosti". "Tovrstnih zadev nam preprosto ni treba urejati na ravni EU. Veliko bolje jih je prepustiti upravljavcem trga. V časih visokih cen hrane in splošnih gospodarskih težav bi morali imeti potrošniki možnost izbirati med najširšo možno ponudbo proizvodov. Nesmiselno je metati stran proizvode, s katerimi ni nič narobe, samo zato, ker so 'napačne' oblike," je jasna komisarka. (STA) eu - Pred predsedovanjem Češka tarča kritik in dvomov BRUSELJ - Kmalu bo krmilo EU za Francijo in Slovenijo kot druga iz generacije novih članic prevzela Češka, ena najbolj evroskeptičnih držav v evropski družini. Evroskepticizem, sovjetska preteklost in notranja trenja v državi vzbujajo dvome, ali bo češko predsedstvo kos krizam, ki pestijo EU - finančni, gruzijski in težavam z Liz-bonsko pogodbo. "Zanimivo je primerjati Slovenijo s Češko. V obeh primerih se je na notranjepolitičnem prizorišču tik pred predsedovanjem pokazala velika nervoza, ki kaže na nezaupanje vase, a pri Sloveniji se je vedelo, da ni tako resno, pri Češki pa je to bolj tvegano," menijo visoki viri pri EU. Slovenska vlada je novembra lani pred predsedovanjem prestala glasovanje o nezaupnici, po enem letu pa se je podobna zgodba ponovila na Češkem. Desnosredinska vlada Mireka Topolaneka je konec oktobra komaj prestala glasovanje o nezaupnici, ki ga je zaradi afere z izsiljevanjem zahtevala opozicija. "Toda v Sloveniji so bile vse stranke bolj ali manj naklonjene EU, evroskepticizem na Češkem pa je resna zadeva," opozarjajo viri. Češka ima namreč izjemno protievrop-skega predsednika Vaclava Klausa, desnosredinski premier Mirek Topo-lanek pa v domačem parlamentu nima večine. "Vlada je z opozicijo sklenila dogovor o sodelovanju med predsedovanjem, tako da nas stabilnost koalicije ne skrbi," menijo češki diplomatski viri v Bruslju. Prav tako opozarjajo, da mediji preveč napihujejo vlogo predsednika Klausa, ki je v resnici zgolj obrobna politična osebnost in niti med ljudmi ni več posebej priljubljen. Slovenija je imela sicer v primerjavi s tem, kar se obeta Češki, po oceni političnih analitikov v Bruslju razmeroma mirno predsedovanje, ki sta ga najbolj pretresla razglasitev neodvisnosti Kosova februarja letos in zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem junija, ob koncu predsedovanja. "Kar čaka Češko, pa še zdaleč ni zavidljivo," poudarjajo viri. EU se sooča z globalno finančno krizo, z novo ero odnosov z Rusijo po vojaških spopadih v Gruziji ter z negotovo usodo Liz-bonske pogodbe, ki je po navedbah virov "še danes tako nepredvidljiva, da se sploh ne ve, kako bodo Čehi predsedovali". Kar se tiče finančne krize, vodilni evropski politiki opozarjajo, da država brez evra ni primerna za vodenje EU v času globalne recesije. Sedanji predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je tako že naznanil, da bi rad svoje "predsedovanje" evroskupini podaljšal za eno leto. Češka ima sicer precej kritična stališča do reševanja krize pod vodstvom francoskega predsedstva in Evropske komisije. Predsednik Klaus, po izobrazbi ekonomist, je predloge EU za reševanje krize opisal kot "stari socializem", poleg tega v Pragi opozarjajo, da bi morali biti ukrepi v skladu z veljavnimi pravili glede državnih pomoči in poštene konkurence. Pri soočanju z gruzijsko krizo pa mnogi opozarjajo, da je bila Češka nekdaj del sovjetskega bloka in bo prva država s takšno izkušnjo, ki bo predsedovala EU. Kritike, da Praga zaradi tega ne bo znala v pravem tonu govoriti s Kremljem, Čehi zavračajo z besedami, da po 40 letih pod sovjetsko vladavino "intimno poznajo rusko psiho". "To je prednost, ne slabost. Češka je razmeroma pragmatična in Rusija jo spoštuje bolj kot Litvo in Poljsko," menijo češki diplomatski viri v Bruslju. Češka prav tako ni ravno zgled v reševanju krize z Lizbonsko pogodbo, saj je ena redkih članic, ki je še ni ratificirala, predvsem zaradi bojazni, da bo dokument omejil vpliv malih držav v EU. Čeprav v Pragi obljubljajo, da bo pogodba do januarja potrjena, takšen odnos v EU ne vzbuja zaupanja. Prav tako v Evropi ne vzbujajo zaupanja tesni odnosi Češke z ZDA. Ameriko mnogi Čehi vidijo kot rešiteljico v prvi in drugi svetovni vojni ter v hladni vojni, zato so še danes prepričani, da je njihova edina prava zaveznica. Dokaz za to je sporno češko soglasje k namestitvi ameriškega pro-tiraketnega ščita na njihovem ozemlju. Mnogo Čehov vidi ZDA kot sposobno ukrepanja, medtem ko je EU zanje le "debatni klub". Predsednik Klaus je na primer ocenil, da bo češko predsedovanje nepomembno, saj imajo v EU resnično vpliv le Francija, Nemčija, Velika Britanija in Italija. "Češki politiki naj ne mislijo, da lahko na kar koli vplivajo," je menil. Praški grad, kjer biva Klaus in na katerem v znak evroskepticizma ne plapola zastava EU, je po mnenju političnih opazovalcev največja grožnja za češko predsedovanje. To je priznal tudi sam predsednik, ki je v eni od svojih izjav dejal: "Največ, kar lahko storim za češko predsedovanje, je, da se za pol leta umaknem." Češki zunanji minister Karel Schwarzenberg je sicer optimističen: "Tudi manjše države so že predsedovale EU, lahko smo boljši ali slabši, toda vsekakor bomo ostali v dobrem povprečju." Tudi češki diplomatski viri verjamejo, da bo Češka dobro izpeljala predsedovanje. "Spremljali smo delo Francije, Slovenije in Portugalske ter se veliko naučili. V primeru Slovenije predvsem z vidika organizacije, ki je bila brezhibna, bili smo navdušeni nad Brdom," so pojasnili viri. Diplomatski viri v Bruslju tudi opozarjajo, da večina kritik in dvomov glede Češke prihaja iz Francije, iz Eli-zejske palače, ker želi Sarkozy pač obdržati vajeti v svojih rokah. Na nedavnem srečanju sta Sarkozy in To-polanek po navedbah virov sklenila dogovor, v katerem je med drugim Češka pristala na francoske težnje po vodenju Unije za Sredozemlje. "Tako so se sedaj ti napadi iz Elizejske palače umirili," pravijo viri. Dobro obveščeni diplomatski viri pri EU še poudarjajo, da se Češka "vsebinsko, logistično in strateško zelo resno pripravlja na predsedovanje EU ter da dobro razume tako ustroj delovanja EU kot politični vidik". Politični trenutek je specifičen, a bo Češki kot predsedujoči uspelo vsaj deloma stopiti iz nacionalne kože," menijo diplomatski viri. Na predsedovanje Češke bo pomembno vplivalo tudi dejstvo, da se marca razpusti Evropski parlament in bo tako treba številne dosjeje obravnavati z dvojno hitrostjo, opozarjajo češki diplomatski viri. To zna biti problem predvsem za uveljavljanje podnebnih in okoljskih ciljev, če ti ne bodo potrjeni že med francoskim predsedstvom. Petra Miklavc (STA) / ŠPORT Četrtek, 13. novembra 2008 rusija - Neimenovani ruski predstavnik napadel Busha in napovedal pogajanja z Obamo Na Haitijuse je 23 Kremelj zavrnil ponudbo ZDA glede protiraketne obrambe Premier Putin prvič postavil gradnjo plinovoda pod Baltikom pod vprašaj MOSKVA - Kremelj je po poročanju ruskih medijev, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, predloge ZDA za sodelovanje v protirake-tni obrambi zavrnil kot nezadostne. Rusija naj bi bila sicer pripravljena sodelovati z Washingtonom pri vprašanjih evropske varnosti in se bo lotila pogajanj z administracijo novo izvoljenega predsednika ZDA Baracka Obame. Neimenovani visoki predstavnik Kremlja, ki ga povzemata ruski tiskovni agenciji Interfax in Itar-Tass, je administracijo sedanjega predsednika ZDA Georgea Busha tudi obtožil, da novi ekipi Obame ni prepustila nobene druge možnosti, kot da sprejme in nadaljuje z obstoječim programom protiraketne obrambe. "Ne bomo se strinjali s temi predlogi in se bomo pogajali z novo administracijo," je izjavil predstavnik Kremlja. Busheva administracija želi "za vsako ceno zagotoviti nespremenljivost te rešitve" in novoizvoljenega predsednika "spraviti v položaj, da ne bo imel nobenega izhoda in bo prevzel odgovornost za to, kar so si oni izmislili", je še dodal. Rusija načrtom ZDA glede postavitve delov ameriškega protiraket-nega ščita na Češkem in Poljskem že vse od začetka ostro nasprotuje. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je minuli teden napovedal, da bo Rusija v primeru dejanske postavitve ščita v svoji eksklavi Kaliningrad namestila rakete kratkega dosega tipa iskander. Washington je pred dnevi sporočil, da je predstavil nove predloge, s katerimi želi pomiriti pomisleke Rusije glede omenjenega ščita. Med njimi so tudi predlogi glede pogodbe, ki naj bi nasledila Sporazum o omejevanju strateškega orožja Start I, potem ko se mu decembra 2009 izteka veljavnost. Glavni ameriški pogajalec John Rood je ob tem dodal, da njihovi tokratni predlogi temeljijo na prejšnjih, v skladu s katerimi bi imele ruske oblasti dostop do ameriškega radarja na češkem in prestreznih raket na Poljskem. Ruski premier Vladimir Putin pa je včeraj je spričo kritik iz več evropskih držav pod vprašaj postavil izgradnjo plinovoda pod Baltikom. Če Evropa ne rabi toliko plina, kot lahko pošiljamo, potem "te povezave ne bomo gradili," je dejal Putin na srečanju s finskim premierom Mattijem Van-hanenom v Moskvi. (STA) Ruski premier Vladimir Putin in finski premier Matti Vanhanen zda - Po telefonu se je pogovoril tudi z drugimi voditelji Obama se je v telefonskem klicu zahvalil papežu za čestitke VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je v torek prejel telefonski klic novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki se mu je želel zahvaliti za sporočilo, v katerem mu je dan po izvolitvi čestital in zaželel veliko uspeha, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik Vatikan Federico Lombardi. Kot je pojasnil Lombardi, torkov klic sodi v niz telefonskih pogovorov, ki jih je Obama po izvolitvi opravil z več svetovnimi voditelji. S klicem papežu se je odzval na telegram s čestitkami, v katerem je Benedikt XVI. pozdravil "zgodovinski dogodek", ki ga predstavlja Obamova zmaga na ameriških predsedniških volitvah 4. novembra. Dan po ameriških volitvah so se sicer po navedbah AFP italijanski časniki razpisali o previdnem odnosu Vatikana do Obame, saj naj bi ta imel preveč "liberalne" poglede. Obama, ki pripada leta 1957 ustanovljeni protestantski cerkvi Združena Kristusova cerkev, namreč zagovarja pravico do splava in civilne zveze homoseksualnih parov. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Obama prav tako v torek poklical tudi brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo, indijskega premiera Manmohana Sing-ha, jordanskega kralja Abdulaha II., in predsednika Kenije, domovine svojega očeta, Mwaija Kibakija. V pogovoru se jim je zahvalil za izrečene čestitke ob izvolitvi. Obama je sicer že minuli četrtek, dva dneva po volitvah, po telefonu poklical voditelje devetih zaveznic ZDA, da bi se jim zahvalil za čestitke, ki so mu jih izrekli ob izvolitvi na torkovih volitvah. Obama je tako vrnil klic voditeljem Avstralije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Izraela, Japonske, Mehike, Italije in Južne Koreje. Barack Obama znova porušila šola PORT-AU-PRINCE - Pet dni po tem, ko se je v predmestju haitijske prestolnice Port-au-Prince zrušila šola in zahtevala najmanj 93 življenj, se je včeraj delno porušila še ena šola. Pri tem je bilo ranjenih devet ljudi. Po podatkih policije se je del šolskega poslopja sesedel po močnem deževju in ko so bili učenci na dvorišču. Sedem učencev je utrpelo lažje poškodbe, dva hujše, pod ruševinami pa ni ostal nihče. Minuli petek se je v predmestju prestolnice zrušila trinadstropna zasebna šola, kamor hodijo otroci v starosti od treh do 20 let. Umrlo je najmanj 93 učencev in učiteljev, 150 je bilo ranjenih. Iskanje morebitnih ponesrečenih reševalci nadaljujejo, čeprav so izgubili upanje, da bodo še našli preživele. Iran preizkusil novo balistično raketo TEHERAN - Iran je včeraj uspešno preizkusil novo, izboljšano verzijo balisti-čne rakete z dosegom okoli 2000 kilometrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. S tem dosegom raketa lahko zlahka doseže Izrael in celo jug Evrope. Kot je na državni televiziji povedal iranski obrambni minister Mustafa Mohamed Nadžar, je nova raketa sadžil natančnejša od dosedanje iranske rakete dolgega dosega. Raketa uporablja dvostopenjski pogon na trdno raketno gorivo, kar je novost v iranski raketni tehnologiji, saj so sedanje verzije iranskih raket dolgega dosega uporabljale predvsem tekoče gorivo. Tudi zaradi tega naj bi bila raketa bolj natančna. Minister je še povedal, da je raketa del "obrambne in zadrževalne strategije", vsekakor pa del "obrambe". Več podrobnosti o značilnostih rakete ni povedal. Niti ni pojasnil, ali je zmožna nositi jedrsko konico. Al Bašir napovedal prekinitev ognja v Darfurju KARTUM - Sudanski predsednik Omar al Bašir je včeraj napovedal takojšnjo in brezpogojno prekinitev ognja v Darfurju ter pozval k razorožitvi milic, ki pustošijo po tej pokrajini na zahodu Sudana. "S tem objavljam takojšnjo brezpogojno prekinitev ognja med oboroženimi silami in vojskujočimi se stranmi, pod pogojem, da se vzpostavi učinkovit nadzorni mehanizem ter da to spoštujejo vse vpletene strani," je sporočil al Bašir. Predsednik je tudi pozval k "takojšnji kampanji za razorožitev milic in omejitev uporabe orožja med oboroženimi silami", kar je očitno letelo na zloglasne milice džandžavidov, ki naj bi jih podpirale oblasti v Kartumu. "Potrjujemo našo zavezanost pogajanjem za dosego mirnih rešitev, ki zagotavljajo izkoreninjenje sporov," je še dodal. (STA) poljska - Zaradi pokojninske reforme in drugih ukrepov 200 delavcev zasedlo pisarno premiera Tuska VARŠAVA - Kakih 200 članov sindikata je včeraj iz protesta proti načrtovani pokojninski reformi zavzelo pisarno poljskega premiera Donalda Tuska v Varšavi. Tusk je bil tedaj v Frankfurtu na pogovorih s predstavniki Evropske centralne banke o načrtih Poljske za uvedbo evra. Delavci vztrajajo, da bodo odšli šele po srečanju s premierom. Gre za člane bolj radikalnega sindikata Avgust 80, ki se je odcepil od sindikata Solidarnost. Delavci so sicer zavzeli pisarne, ki jih Tusk uporablja kot član poljskega parlamenta, in ne prostore kabineta predsednika vlada, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Delavci vztrajajo, da bodo ostali v pisarni, vse dokler se ne bodo srečali s Tuskom. "Vemo, da ne bo na hitro pustil vseh svojih obveznosti ... Toda slej ko prej se bo moral prikazati v svoji poslanski pisarni," je za poljsko tiskovno agen- cijo PAP, ki jo povzema nemški dpa, povedal eden od protestnikov Krzysztof Labadz. Spodnji dom poljskega parlamenta je minuli teden sprejel zakon, s katerim se število zaposlenih, upravičenih do predčasne upokojitve, občutno znižuje. Gre za pravico kakih 750.000 delavcev, predvsem učiteljev in železničarjev, da se upokojijo pet let pred ostalimi poklicnimi skupinami. Zakon morata sedaj potrditi še zgornji dom parlamenta in poljski predsednik. Protestniki nasprotujejo tudi načrtovani privatizaciji poljskih bolnišnic in zaprtju ladjedelnic v Gdyniji in Szczecinu, ki naj bi jih poljska vlada v skladu z zahtevami Evropske komisije prodala do konca maja 2009 prodala ladjedelnici in z denarjem povrnila državno pomoč, ki je bila v nasprotju z evropsko zakonodajo namenjena tema ladjedelnicama. (STA) Donald Tusk ukrajina - Zaostritev politične krize Predsednik parlamenta odstavljen, volitve odložene KIJEV - Politična kriza v Ukrajini se je včeraj dodatno zaostrila z odstavitvijo predsednika tamkajšnjega parlamenta Ar-senija Jacenjuka, parlamentu pa ni uspelo izvoliti novega predsednika. Medtem je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko napovedal, da bodo izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev odložili na prihodnje leto. Jacenjuk je po izglasovanju nezaupnice dejal, da je to le dokaz, da je demokracija v Ukrajini ogrožena. Za njegovo odstavitev je glasovalo 233 od 450 poslancev, za tako potezo pa so se odločili proruski, proevropski in neodvisni poslanci. Juščen-ko je že od prejšnjega meseca vpleten v spor s premierko Julijo Timošenko in z razdvojenim parlamentom, predvsem zaradi časovnega načrta za izvedbo predčasnih volitev, pa tudi zaradi parlamentarnih ukrepov za okrepitev vse šibkejšega gospodarstva. Jacenjukovo izrazito nasprotovanje nekaterim predlaganim Juščenkovim ukrepom je spremenilo tudi razmerje moči v parlamentu. Juščenku lojalni poslanci so na- mreč včeraj podprli odstavitev Jacenjuka, zaradi česar je Ukrajina ostala brez predsednika parlamenta, čemur bo v prihodnjih tednih sledilo mučno iskanje Jacenjukove zamenjave. Opazovalci so spričo teh dejstev mnenja, da bo v državi močno oteženo sprejetje zakonodaje, potrebne za blažitev škode, ki bi jo na ukrajinskem trgu lahko povzročila svetovna gospodarska kriza. Volitve, ki so bile sprva predvidene za 15. december, sedaj onemogočajo prav poslanci. Ne želijo namreč potrditi sklepa o financiranju volitev, kar povsem tehnično onemogoča, da bi volitve tudi dejansko izpeljali. Jacenjuk je v zadnjih mesecih tudi odkrito pozival k preoblikovanju proevropskih strank, poleg tega je večkrat namignil, da bi v Ukrajini trenutno izredno nepriljubljeni Juščenko moral prostor odstopiti novi generaciji reformističnih politikov. Juščenko je tako včeraj že priznal, da volitev ne bo mogoče izpeljati decembra. Za rusko tiskovno agencijo Interfax je poudaril, da bodo te lahko potekale šele v začetku prihodnjega leta, ni pa želel komentirati odstavitve Jacenjuka. (STA) 2 4 Četrtek, 13. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - V osmini finala Videmčani izločili Reggino z 8:7 po 19 enajstmetrovkah Koprčan Koprivec pokalni junak Udineseja Tretji vratar moštva ubranil dva strela, enkrat pa sam zadel z bele točke Udinese - Reggina 8:7 po 11-m (0:0) UDINESE (4-4-2): Belardi 5, Nef 6, Zapata 5.5 (Lukovic 6.5), Sala 6, Felipe 5.5, Motta 5, Obodo 6, Asamoah 6, Paquale 5.5, Floro Flores 6 (Quagliarella 5), Sanchez 7 (Koprivec). Trener: Marino. REGGINA (4-4-1-1): Marino 6.5, Alvarez 5.5 (Ceravolo 6), Cosenza 6.5, Basso 6, Costa 6, Sestu 6, Tognozzi 6, Viola 6.5, Di Gennaro 6 (Rakic), Hallfredsson 5, Stua-ni 5 (Barilla 6). Trener: Orlandi. Enajstmetrovke: Lukovic (U), To-gnozzi (R), Obodo (U), Ceravolo (R), Sala (U), Barilla (R), Felipe (U), Costa (R), Nef (u), Rakic (R), Asamoah (U), Basso (R), Ko-privec (U), Marino (R), Lukovic (U). IZKLJUČENA: Belardi in Quaglia- rella. VIDEM - Po pravem maratonskem dvoboju v streljanju enajstmetrovk (streljali so jih kar 19) so se v četrtfinale državnega pokala uvrstili nogometaši Udineseja, ki so včeraj popoldne imeli tudi kanček sreče, saj je Reggina v drugem polčasu s Hallfreds-sonom zgrešila kazenski strel (isti igralec je bil nenatančen tudi pri loteriji enajstmetrovk), ki ga je zakrivil domači vratar Be-lardi, ki je tokrat zamenjal prvega čuvaja mreže Samirja Handanoviča. Udinese je del tekme igral celo z devetimi igralci, saj je sodnik poleg Belardija izključil še Qua-gliarello. Oba trenerja sta postavila na igrišče nekoliko spremenjeni postavi. Strateg vi-demskega kluba Pasquale Marino je na igrišče postavil Zapato, Oboda in Felipeja, ki so okrevali po poškodbi. Udinese se je v prvem polčasu le enkrat nevarno približal Regginovim vratom. Najlepšo priložnost za gol je v 43. minuti imel Motta, ki je nerodno zgrešil z zelo dobrega položaja. Reggina pa se je pred Udinesejevimi vrati nevarno predstavila v 75. minuti, toda Ceravolu ni uspelo premagati Belardija, ki je včeraj zamenjal slovenskega standardnega vratarja Handanoviča. V podaljških je Reggina za- Udinesejevemu napadalcu Quagliaelli je sodnik pokazal rdeči karton ansa dela še prečko, vedno s Ceravolo. Pri izvajanju enajstmetrovk pa se je izkazal 20-letni koprski vratar Jan Kopri-vec, ki je ubranil dve enajstmetrovki in še sam premagal nasprotnikovega vratarja Marina. Skratka, pravi junak tekme. Trener Marino je bil po tekmi zadovoljen s svojimi varovanci: »Trpeli smo vse do zadnje enajstmetrovke. Vseeno bi pohvalil vse svoje varovance, ki so se borili kot levi. Tokrat sem zaupal tistim igralcem, ki so med prvenstvom doslej manj igrali. Felipe in Obodo sta že v dobri formi. Zapata pa mora še veliko trenirati, saj ni še povsem okreval.« Udinese se bo v četrtfinalu (21.1.) pomeril s Sampdorio. OSTALA IZIDA: Sampdoria - Em-poli 2:1, Napoli - Salernitana 3:1. OSTALI SPORED: Inter - Genoa bo 13. 1.; Roma -Bologna bo 17. 12.; Milan - Lazio bo 21. 1; Fiorentina - Torino bo 17. 12.; Juventus -Catania bo 14.1. portret 20-letni vratar za Udinese do leta 2013 Junak včerajšnjega pokalnega uspeha Udi-neseja Jan Koprivec je po rodu Koprčan in je šele 15. julija letos dopolnil 20 let. Potem ko je letos poleti prekinil pogodbo s Ca-gliarijem, pri katerem je preživel eno sezono, se je nekdanji dijak nogometnega razreda na gimnaziji Ljubljana Šiška (posebne višje srednje šole za nogometaše), z videmskim prvoliga-šem dogovoril za petletno sodelovanje. Koprivec, ki je še prej igral za Koper, ima v Udineseju status tretjega vratarja in je hkrati član moštva Primavera ter slovenske državne reprezentance do 21 let. Visok je 188 centimetrov. Ob prihodu v Videm se je še posebej veselil tega, da bo igral v istem klubu kot že uveljavljeni Samir Handanovič. Mladi Koprčan v A-ligi ne lani na Sardiniji ne letos v Vidmu še ni stopil na igrišče, lani pri Cagliairju pa je dobil priložnost v italijanskem pokalu. Očitno je to tekmovanje, ki mu je še posebej pisano na kožo... kotalkanje Začelo se je SP na Tajvanu KAOHSIUNG - Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalklanju na Tajvanu so včeraj začeli z nastopi v mladinskih kategorijah. Kot smo že poročali so se na prizorišču prvenstva pojavile velike težave s tekmovalno ploščo, na kateri se zelo drsi. Včeraj so mnoge delegacije grozile z odhodom s prvenstva. Kot nam je povedal zvezni trener in trener Tanje Romano Mojmir Kokoro-vec so nato progo primerno obdelali in so se tekmovanja odvijala v malo da ne optimalnih razmerah, čeprav bo verjetno potrebno v naslednjih dneh progo vnovič prekriti z ustreznimi preparati. Po Kokorovčevi oceni so tudi vremenske razmere ugodne, saj je sicer toplo, vendar prijetno, hrana pa zadovoljiva. Nevšečno je predvsem to, da je hotel, v katerem so nastanjeni »azzurri«, uro oddaljen od športne dvorane, v kateri se odvija prvenstvo, tako da morajo vstajati že ob 6. uri zjutraj. Danes bo na Tajvan odpotovala tudi Poletova šampionka Tanja Romano, pristala pa bo jutri dopoldan. Prvi nastop bo imela prihodnjo sredo. odbojka - Liga prvakov Blejci po štirih setih strli odpor Dunajčanov LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Vol-leyja so v tekmi drugega kroga lige prvakov iztržili prvo zmago, potem ko so bili v Ljubljani s 3:1 (18, 22, -18, 12) boljši od dunajskega moštva aon hotVolleys. Blejci so se v skupini E povzpeli na drugo mesto, z enakim številom točk kot francoski Beauvais Oise, ki je že včeraj doma gladko z 0:3 izgubil z italijanskim prvakom Trentinom. Blejski klub je tudi na prvi tekmi v letošnji sezoni, tako kot na treh lanskih, napolnil tivolsko halo s 4.000 navijači, ki so sledili mestoma spektakularni, ne pa tudi vrhunski igri obeh moštev. Blejci so avstrijskega prvaka letos že premagali v srednje evropski ligi, zato pa so sinoči po vodstvu v setih z 2:0 dobesedno zaspali in tako so jih gostje prisilili k igranju četrtega seta, v katerem pa so bili Blejci spet oziroma še bolj prepričljivo boljši kot na začetku tekme. Kanadski strokovnjak Hoag je v bistvu tekmo zaupal v roke Slovencev, saj je bil portoriški podajalec Perez na začetku edini tujec v moštvu, center Delano Thomas pa je zaradi poškodbe tako in tako sedel na tribuni. Odlično sta začela tolkač Čuturič in korektor Gasperini, po porazu v tretjem setu pa je trener opravil kar precej menjav. Tako so na igrišče stopili še veteran Gadnik, podajalec Satler in kanadski tolkač Cundy in vnovič se je pokazalo, da ima Bled kar precej enakovrednih menjav, ali bo to dovolj za preboj v na- Jasmin Čuturič je bil najboljši igralec Bleda slednjo fazo, kar jim je lani spodletelo, pa bo verjetno pokazala že naslednja tekma prti francoskemu Beauvaisu. ACH Volley - Aon Hotvolleys 3:1 (25:18, 25:22, 18:25, 25:12) ACH: Čuturič in Pajenk 15, Cundy 10, Gasparini 9, Gadnik 8, Kamnik 7, Perez 2, Flajs in Satler po 1. AON: Patak 17, Porello 11, Nemeth 9, Schneider 5, Antunovic, Raiser 4, Binder in Kardoš po 1. OSTALI IZID SKUPINE E: Trenti-no Volley 4, Ach Volley Bled in Beauvais Oise 2, aon hotVolleys Dunaj 0. PRI- HODNJI KROG (10.12.): Trentino - hot-Volleys Dunaj in Ach Volley Blede -Beauvais Oise. Skupina D IZIDA 2. KROGA: Zenit Kazan - Paris Volley 3:0, Copra Pia-cenza - Zoomers Apeldoorn 3:1 (18:25, 25:17, 25:17, 25:16). VRSTNI RED: Zenit Kazan in Copra Piacenza 4, Paris Volley in Apeldoorn 0. Skupina C IZID 2. KROGA: Ma-cerata - Roeselare 3:1 (25:15, 25.17, 20:25, 25:20. Mallorca - Crvena zvezda BG bo danes. VRSTNI RED: Macerata 4, Roesela-re 2, Crvenza zvezda in Mallorca 0. tenis - Masters Švicar Federer še lahko upa ŠANGHAJ - Najboljši teniški igralec zadnjih let Švicar Roger Federer je na zaključnem turnirju najboljših igralcev sveta (masters) v Šanghaju zabeležil prvo zmago. Drugi z lestvice ATP je s 7:6 (4) in 6:4 premagal Čeha Radeka Štepaneka, ki je na turnirju zamenjal poškodovanega Andyja Rod-dicka. S tem je Švicar ohranil možnosti za napredovanje v polfinale.O tem, katera dva igralca bosta iz rdeče predtekmovalne skupine napredovala med najboljše štiri, bo tako odločal zadnji krog. Federer bo moral premagati Škota Andyja Murrayja, ki si je napredovanje že zagotovil po zmagi s 6:4, 6:2 nad Francozom Gillesom Simonom. Slednji ima tudi še možnosti za napredovanje, potrebuje pa zmago proti Štepaneku in hkrati zmago Murrayja proti Federerju. Nemčija prehitela Italijo na lestvici FIFA ZÜRICH - Nemška nogometna reprezentanca se je na najnovejši jakostni lestvici Mednarodne nogometne zveze FIFA s tretjega povzpela na drugo mesto. Še naprej vodijo evropski prvaki Španci, tretji pa so zdaj svetovni prvaki Italijani. Slovenska reprezentanca je po lestvici napredovala kar 15 mest in je zdaj 58. Na 4. mestu je Nizozemska, 5. je Brazilija, 6. Argentina, 7. Hrvaška, 8. Rusija, 9. Češka, 10. pa Anglija. Uspeh Lottomatice VITORIA - Rimska Lottomatica je v košarkarski evroligi dosegla sinoči zelo pomembno zmago s 93:90 (20:12, 49:39, 71:62) na gostovanju v Španiji pri moštvu Tau Vitoria. Sani Bečirovič je v 27 minutah dosegel 23 točk, Primož Brezec pa je v 20 minutah dosegel 18 točk in imel 4 skoke. Ostali izid: CSKA Moskva - Efes Pilsen 90:68 (Erazem Lorbek 11 točk, 7 skokov v 22 minutah za CSKA) Tretjeligaš izločil Real MADRID - Nogometaši španskega tretjeligaša Real Uniona so pripravili prvovrstno presenečenje v španskem nogometnem pokalu. V šestnajstini finala so v Madridu izločili madridski Real.Uspeh Real Uniona iz Iruna ni bil le trenutek sreče. Najprej so tretjeligaši dobili domačo tekmo s 3:2, nato pa v Madridu zabili kar tri gole. Izgubili so s 4:3 (1:1) in napredovali zaradi pravila o večjem številu doseženih zadetkov v gosteh. 41 točk LeBrona Jamesa CLEVELAND - Košarkarska ekipa Cleveland Cavaliers je v noči na sredo z 99:93 premagala Milwaukee Bucks, pri tem pa je prvi zvezdnik ekipe LeBron James dosegel kar 41 točk, s čimer je izenačil rekord sezone. Los Angeles Lakers so v gosteh s 106:99 premagali Dallas Mavericks, slovenski košarkar Saša Vujačic pa je v 12 minutah za Los Angeles nanizal sedem točk in ujel pet odbitih žog. Sacramento Kings so doma izgubili proti Detroit Pistons (92:100), Beno Udrih pa je v 37 minutah nanizal 18 točk, sedem skokov in tri podaje za Kralje. Šest golov Triestine V tekmi za trening je drugoligaš Trie-stina včeraj s 6:0 premagal Palmanovo, ki nastopa v elitni ligi. Novogoričanke naprej Kanalci izločeni DRAČ - Odbojkarice HiT Nove Gorice so v povratni tekmi drugega kroga pokala Challenge v Draču premagale Tirano s 3:0 (19, 22, 18) in si s skupnim izidom 6:0 priborile nastop v tretjem krogu. Končala pa se je pot fantov Salonita Anhova v šestnajstini finala pokala Evropske odbojkarske zveze (CEV). S finskim moštvom Pielaveden Sam-po so izgubili tudi v gosteh 0:3 (-19, -13, -19). Iz pokala Challenge so izpadli tudi Mariborčani. Izločil jih je turški Galatasaray. / ŠPORT Četrtek, 13. novembra 2008 25 košarka - Sinoči 8. krog v državni C-ligi Bor Radenska in Jadran Mark tesno izgubila Vodilni Roncade dosegel na 1. maju 15 »trojk«, za Jadran usodni prosti meti Bor Radenska - Texa Roncade 93:98 (18:26, 47:58, 65:71) BOR RADENSKA: Krizman 3 (1:2, 1:3, 0:1), Giacomi 25 (6:6, 8:9, 1:3), Babich 11 (6:8, 1:2, 1:5), Monticolo 18 (4:6, 7:9, -), Kralj 10 (4:5, 3:4, -); Furigo 13 (1:1, 6:10, 0:2), Cre-vatin 9 (- , -, 3:4), Štokelj 4 (-, 2:3, 0:2), Bole, Devcich nv. TRENER: Mura. SON:25; PON: Štokelj (39); SKOKI: 22 (17 v obr, 5 v nap). RONCADE: PM 19:25, 2T 17:29, 3T: 15:24; SKOKI: 20 (16 v obr, 4 v nap). Do zadnje minute je zgledalo, da bo peterka iz Roncad na Stadionu 1. maja doživela prvi poraz v letošnji sezoni. Davide Monticolo je namreč minuto in 44 sekund pred zvokom sirene uspešno izvedel oba prosta meta in Bor Radenska je v veselje številnih svojih navijačev znižal zaostanek na eno samo točko (85:86).Toda Roncade so v nadaljevanju potrdile, da ni naključje, da so na prvem mestu na lestvici in da so resnično najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo. V roku ene same minute so namreč s tremi zaporednimi trojkami dejansko zapečatili zmago. Sinočnje srečanje je vsekakor potrdi- C-liga IZIDI 8. KROGA Bor Radenska - Roncade 93:98, Marghera - Pool Venezia 85:68, Oderzo - Vicenza 65:49, Jadran Mark -Virtus Padova 78:80, Codroipo - San Daniele 80:74, Montebelluna - Caorle bo danes, Rovigo - Pordenone 72:67, Virtus Udine - Spilimbergo 86:79 Roncade 8 8 0 642:546 16 Caorle 7 7 0 555:517 14 Virtus UD 8 5 3 644:598 10 Virtus PD 8 5 3 583:575 10 Rovigo 8 5 3 615:614 10 San Daniele 8 4 4 598:576 8 Montebelluna 7 4 3 503:496 8 Marghera 8 4 4 568:543 8 Codroipese 8 4 4 606:602 8 Pordenone 8 4 4 564:539 8 Spilimbergo 8 3 5 568:588 6 Bor Radenska 8 3 5 632:664 6 Jadran Mark 8 3 5 558:606 6 Venezia 8 2 6 450:586 4 Oderzo 8 2 6 618:633 4 Vicenza 8 1 7 502:594 2 PRIHODNJI KROG Vicenza - Bor Radenska -(16.11 ob 18.00 v Vicenzi); Pool Venezia - Jadran Mark (16.11. ob 18.00 v Benetkah) lo, da Roncade razpalogajo z izrednim igralskim kadrom. Peterka, ki jo trenira Mauro Seno, je sinoči predvajala dopadljivo in predvsem zelo hitro košarko, kar je Salesu in soigralcem omogočalo, da so iz razdalje velikokrat metali iz izdelanih položajev in dejansko spravili na kolena domačo obrambo z meti za 3 točke, kot zgovorno kaže že sam statistični podatek: s trojkami so dosegli celih 45 točk (metali so z 62% 15:24). Največje težave je obrambi Radenske povzročal izkušeni Visintin, ki je na koncu dosegel 24 točk, iz razdalje pa je bil precizen kot pravi ostrostrelec (7:9 za 3T, kar pomeni 78%). Borovci so sicer srečanje pričeli zelo obetavno in povedli s 4:0, toda v nadaljevanju so pobudo prevzeli gostje, ki so takoj pritisnili na plin in si priigrali lepo prednost. Med tekmo so borovci sicer skušali nadoknaditi zaostanek. Večkrat so se približali na tri točke, kot na primer v drugi četrtini, ko je Crevatin dosegel fantastično trojko (37:40). Vendar so gostje v odločilnih trenutkih dosegli trojko in se znova oddaljili. V zadnji četrtini bi gostitelji s koši Giacomija in Monticola skoraj nadoknadili zaostanek, razplet pa žal ni bil tak, kot so upali v Borovem taboru in ob zvoku sirene so tokrat na tibunah na notah Brizgalne Brizge plesali gostje. Kljub porazu Borovi košarkarji zaslužijo pohvalo. »Od zmage nas je ločilo le 5 cm,« je upravičeno dejal trener Mura. (RAS) Jadran Mark - Broetto Padova 78:80 (10:17, 19:35, 40:51, 68:68) JADRAN: Oberdan 7 (2:2, 1:2, 1:2), S. Ferfoglia 30 (6:10, 12:19, -), Marusič 10 (4:7, 3:3,-), Franco 0 (-, 0:1, 0:4), Coco 18 (2:2, 5:9, 2:4), K. Ferfoglia 6 (2:2, 2:2, -), Semec 2 (0:5, 1:2, -), Madonia 4 (2:2, 1:2, 0:3), Malalan 1 (1:2, 0:1), Zaccaria n. v. TRENER: Popovič. SON: 27; PON: Franco (39), Marusič (39); SKOKI: 35 (29 obr, 6 nap). PADOVA: PM 21:30, 2T 22:52, 3T: 27:66; SKOKI: 35 (22 v obr, 13 v nap). Jadranovci so na domačem igrišču spet ostali praznih rok. Kar dvakrat so imeli Po-povičevi varovanci priložnost, da bi prevladali, a vsakič so odpovedali pri izvajanju prostih metov in skratka podarili obe razpoložljivi točki nasprotnikom. Uvodni dve četrtini so jadranovci zaigrali nezbrano. Veliko je bilo izgubljenih žog Jadran Mark je imel že po rednem delu prvo priložnost, da bi si priigral prvo zmago na domačem igrišču. Po osebni napaki nasprotnikov je Alen Semec imel na razpolago dva prosta meta, obakrat pa se je žoga odbila od obroča. Jadran je naposled moral igrati še petminutni podaljšek kroma (kar 15), naivne napake pa so dopuščale Pa-dovi, da je vodstvo iz minute v minuto večala. Tako je bilo po prvi četrtini že 10:17, v drugi četrtini pa so z delnim izidom 9:18 nasprotniki povedli tudi na 16 točk. Nezagrizeno in povsem nepovezano igro so Jadranovci v drugem delu srečanja izboljšali: od tretje četrtine dalje je bila predvsem obramba bolj učinkovita, v napadu pa so bili ostrostrelci zanesljivejši. V 25. minuti so se jadranovci približali na osem točk (31:39), ob koncu tretje četrtine pa so nepopustljivi nasprotniki (tudi po zaslugi napak Jadrana) spet povedli na 11 točk. Prava drama pa se je začela v četrti četrtini, ko so ja-dranovci s pravo mero borbenosti zaigrali še bolj prepričljivo. Zaostanek se je počasi, a konstantno manjšal, tako da je bilo v 35. minuti 51:57, le dve minuti pred koncem pa 59:65. Takrat je glavni protagonist v napadu postal Coco, s koši katerega se je Jadran približal le minuto pred koncem na eno točko (65:66). Peta osebna napaka Marusiča je omogočila, da so nasprotniki s prostima metoma povedli na tri točke (65:68). Trojka Coca pa je prednost v zadnjih sekundah izni- tenis Paola Cigui na Mallorci v osmini finala čila (68:68). Nasprotniki so imeli še napad, ki pa se ni izšel, tako da je Jadran imel še zadnjo priložnost. Ob zvoku sirene so gostje opravili osebno napako na Semca, ki je imel na razpolago dva prosta meta. Jadranovec pa ni zadel niti enega, tako da sta morali ekipi odigrati še petminutni podaljšek. Jadranov-ci (ki so zaigrali brez Franca in Marusiča, ker sta si nabrala 5 osebnih napak) se niso predali in še naprej predvajali dopadljivo igro: prvič so povedli v 2. minuti podaljška na 72:71, nato pa še v 4. na 78:75. Vodstva pa v zadnjih sekundah niso uspeli zadržati in dopustili nasprotnikom, da so povedli na 78:79. Le pet sekund pred koncem je Jadran s prostima metoma Saše Ferfoglie imel spet priložnost, da bi zmagal, a se je žoga obakrat odbila od obroča. V poslednjih sekundah se taktične izbire domačih igralcev niso izšle, tako da je zmaga odšla v Padovo. »Ključni za poraz je bilo 13 zgrešenih prostih metov. Obenem pa je nedopustna taka predstava v prvem polčasu,« je bilo po srečanju kritičen Popovič. (V.S.) DRŽAVNO PRVENSTVO U17: Ardita - Jadran ZKB 68:62. Paola Cigui kroma Gajevka Paola Cigui se je uvrstila v osmino finala mednarodnega ITF-tur-nirja na Mallorci z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Po zmagi v prvem krogu proti Španki Sheili Solsona-Carcaso-na je včeraj premagala tudi Slovenko Tajo Mohorčič. 19-letna slovenska teniška igralka iz Ljubljane sicer trenira na španski teniški akademiji, na svetovni ja-kostni lestvici pa je trenutno na 1053. mestu. Na Mallorci je svoje nastope začela šele v kvalifikacijah, včeraj pa je proti Cigujevi izgubila. Gajevka je srečanje osvojila brez večjih težav s 6:2 in 6:4: »Nasploh sem dobro igrala. V drugem nizu sem sicer že povedla na 4:1, nato pa zaključila šele s 6:4,« je pojasnila Paola, ki je na španskem turnirju osma nosilka. Danes se bo v osmini finala pomerila s četrto nosilko Elizaveto Tochilov-skaya. Rusinja ima prav tako 19 let, na lestvici WTA pa zaseda 449. mesto. Večinoma je letos nastopala na turnirjih višjega ranga (z nagradnim skladom 25.000 in 50.000 dolarjev). Najboljši rezultat je dosegla na turnirju v Rusiji maja z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, ko je izgubila šele v polfinalu, sicer pa je največkrat izpadla v šestnajstini finala. Ü] Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Narodnem domu (ul. F. Fil-zi 14) ta teden odprta jutri od 10.00 do 15.00. Možen je tudi ogled po dogovoru na telefonski številki 040-635627. SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske, kolesarske in športne opreme do 26. novembra v pristaniškem predelu v Tržiču pri Logistiki Eurocar - Ul. Grota del Diaul Zot, 5 od 10.30 do 19.00 po sledečem programu: še danes zbiranje opreme; od 15. do 23.11. prodaja; 25. in 26.11. prevzem neprodane opreme. nogomet - Deželni pokal za ekipe 2. amaterske lige Breg »zmlel« Azzurro Primorje izenačilo v 93. minuti Breg - Azzurra 4:0 (1:0) STRELCI: Pernorio, Zucchiati 2, Bursich. BREG: Barbato, Sestan (Medda), Cigui, Apollonio, Degrassi (Gustini), Erbi (Sabini), Gellini, Zucchiati, Pedarra (Suttora), Coppola, Pernorio (Busrich), trener Vitulič. Brežani so v drugem polčasu si-nočnjega drugega kroga deželnega pokala povsem strli odpor goriške Azzurre. Varovanci trenerja Davorja Vituliča so že po prvem delu vodili z golom razlike. Prvič je nasprotnikovo mrežo zatresel Francesco Pernorio, ki je lepo izkoristil Zucc-hiatijevo podajo. Vsi ostali zadetki so padli v drugem delu. Prav Zucchiati je najprej zadel v polno po lepi podaji Coppole, drugič pa še z glavo po podaji s kota. Piko na i je pred koncem tekme postavil še Mauro Bursich. Trener Vitulič je bil zadovoljen s svojimi varovanci. Pozitivno je, da so po dolgem času stopili na igrišče Medda, Coppola, Pedarra in Suttora. Prav gotovo bodo v veliko pomoč v nadaljevanju prvenstva. Romana - Primorje Interland 3:3 (3:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Rebez, Merlak in Jan Čok. PRIMORJE: Busan, Ferro, Mihich (Cheber), Ziani, Merlak, Candotti, Mania, Pipan (Makivič), Rebez (Pavletič), Ra-valico (Jan Čok), Tuccio (Aljoša Čok), trener Bidussi. Dolinčan v dresu Primorja Mitja Merlak je v Tržiču nasprotnikovo mrežo zatresel po strelu z glavo kroma Primorje je na blatnem in razmočenem igrišču v Tržiču iztrgalo točko. Pri-morjaši tako vodijo na lestvici v skupini D skupaj z Romano, ki pa ima boljši izkupiček v številu danih golov. V prvem polčasu gostje niso igrali prepričljivo in Romana je že vodila s 3:1. Po vodstvu z 2:0 je v 36. minuti znižal zaostanek Rebez, že minuto kasneje pa so domačini še enkrat premagali Busana. V drugem polčasu so Bidussijevi varovanci igrali kot prerojeni. Prevzeli so pobudo v svoje roke, čeprav so drugi zadetek dosegli šele po pol ure. Žogo v mrežo je z glavo preusmeril Mitja Merlak. Skupina D IZIDA 2. KROGA Breg - Azzurra Go 4:0, Romana - Primorje Interland 3:3 Romana 2 1 10 6:4 4 Primorje Int. 2 1 10 5:4 4 Breg 2 1 01 5:2 3 Azzurra 2 0 02 1:7 0 PRIHODNJI KROG (17.12.) Azzurra Primorje, Breg - Romana namizni tenis - Deželna prvenstva ŠK Kras Tretjeligaši niso zaslužili tako gladkega poraza Izenačujoči gol so rdeče-rumeni dosegli šele v podaljšku (v 93. minuti). Po strelu Makiviča je žogo potisnil v mrežo Jan Čok. Minuto kasneje bi lahko Primorje odneslo domov celotni izkupiček, toda Makivičev strel se je odbil od prečke. (jng) Moška C2-liga Krasova postava je doživela v gosteh težek poraz proti sicer boljši videmski ekipi, menimo pa, da naši fantje niso zaslužili tako čistega poraza. Namesto odsotnega Lubrana je prijela za lopar Jasmin Kralj, da bi se lahko pripravila na bližajoče tekme v B-ligi. Ekipa je odigrala povprečno in kapetan Edi Bole se je znašel v težavah zaradi komaj zamenjanih gum na loparju. Ostala dva člana ekipe sta se trudila doseči kako pomembno točko, a nista ujela pravega ritma na žogici. Rangers Udine Edelweiss - Kras 5:0 Petrani - Jasmin Kralj 3:0 (7,6,5); Mia-ni M. - Edi Bole 3:2 (9,-7-10,8,11); Miani C. - Tom Fabiani 3:0 (7,7,2); Petrani - Bole 3:2 (-9,-9,7,9,9); Miani C. - Kralj 3:0 (8,8,7). Moška D1-liga Tekma je šla povsem enosmerno v korist krasovcev. Nasprotniki iz Cervigna-na niso znali kaj bi storili, da bi lahko dosegli boljši izid. Napeto je bilo le v tekmi med Sandrom Ridolfijem in Priamom. Poleg tega ,da se je tekma končala z minimalno razliko, je prišlo do kratkega stika med igralcema. Šele ko se je vse končalo je začel nasprotnik protestirati zaradi nepravilnega izvajanja servisov in se je z grobim vedenjem obrnil do Ridolfija, kar za gotovo ni spadalo zraven. Kras - Fiumicello B 5:0 Guido Simionato - Immune 3:2 (8,-7,-9,7,8); Simone Giorgi - Milocco D. 3:0 (4,9,6); Sandro Ridolfi - Priano 3:2 (-8,3,- 15,7, 9); Giorgi - Immune 3:1 (6,8,-9,9); Simionato - Priano 3:0 (3,10,5). Moška D2-liga Pri goriški Azzurri je potekala tretja faza deželnega ekipnega prvenstva skupinskega značaja. Prva ekipa Kras A je slavila kar dvakrat in se tako povzpela na drugo mesto začasne lestvice, druga postava pa si je nabirala izkušnje in vsekakor pokazala rahel napredek v tehnični izvedbi. Posebno sta se izkazali Katarina Milič in Claudia Micolaucich pri dekletih, vsi fantje pa si bodo morali zavihati rokave in se med igro bolj koncentrirati, saj niso pokazali vsega kar so zmožni in kar delajo na treningih. Kras B - Kras A 2:4 Alen Corbatti - Claudia Micolaucich 0:3 (4,3,6); Mihael Piapan - Dana Milic 3:0 (2,3,5); Gabriel Legiša - Katarina Milic 1:3 (5,7,-8,12); Corbatti - Milic D. 3:2 (-4,8,5,8,5); Legiša - Ettore Malorgio 0:3 (8,7,4); Piapan - Milic K. (1:3 (-8,8,10,9). Kras A - Sakura Meja 4:2 Katarina Milič - Tuan 0:3 (8,8,12); Vi-nicio Divo - Moscatelli 3:0 ( 0,6,6); Ettore Malorgio - Ban 3:0 (6,12,7); Divo - Tuan 3:0 (3,6,2); Claudia Micolaucich - Ban 2:3 (6,-7,-8,5,9); Malorgio - Debiasio 3:0 (1,5,6). Azzurra A - Kras B 4:0 Leghissa - Tomaž Milič 3:2 (-5,9,8,5,11); Bressan L. - Mihael Piapan 3:0 (11,5,3); Bressan M. - Alen Corbatti 3:0 (6,3,8); Bressan L. - Milič 3:0 (6,5,2). (M.M.) 26 Četrtek, 13. novembra 2008 ŠPORT / ljubljana - Tradicionalna tiskovna konferenca za medije v Sloveniji Prikaz slovenskega športa v Italiji, Avstriji in na Madžarskem Predsednik ZSŠDI Kufersin opozoril na finančno ogroženost naših organizacij naše številke Martin Cheber • v • a a • w prvič in stotic proti Caprivi LJUBLJANA - Slovenski športniki iz Italije, Avstrije in Madžarske so se včeraj v Ljubljani predstavili slovenskim športnim novinarjem na tradicionalni tiskovni konferenci v Ljubljani, ki jo je v sejni sobi hale Tivoli organizirala Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Predsednica komisije Sonja Poljšak je uvodoma predstavila delovanje komisije, srečanje pa je s svojo prisotnostjo počastil tudi Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki si je zaželel, da bi tudi mediji v Sloveniji obravnavali slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah kot sestavni del slovenskega nacionalnega interesa, kar pa se, kot znano, praviloma ne dogaja. Danilo Prušnik, podpredsednik Športne zveze Slovencev na avstrijskem Koroškem (ŠZS), je prikazal pestro športno delovanje tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti, ki šteje 28 društev, lahko pa se ponaša z nekaj res vrhunskimi rezultati. Zahomčan Tomaž Druml je bil na mladinskem SP v nordijskem smučanju v Zakopanah najuspešnejši med vsemi, saj je osvojil naslov prvaka v nordijski kombinaciji v šprintu ter dve srebrni medalji. V Ljubljani so sicer predstavili mladega 22-letnega hokejista celovške ekipe KAC Paula Schellandera, nekdanjega dijaka slovenske gimnazije v Celovcu, ki je skupaj z Martinom Oražejem iz beljaške-ga moštva VSV že postal slovenski član avstrijske reprezentance in zabija gole tudi v ligi Ebel proti Jesenicam in Olimpiji. Poleg dveh hokejistov so se predstavili tudi člani košarkarskega kluba Koš, njihov špor- tni vodja Štefan Hribar pa je napovedal, da si je klub zadal ambiciozni cilj napredovanje v 1. avstrijsko ligo, že dvakrat v zadnjih sedmih letih pa je moštvo osvojilo naslov koroškega prvaka. Nastop predsednika ZŠSDI Jureta Kufersina je bil bolj »političen«, saj je opozoril na nevarnost še dodatnega poslabšanja finančnega stanja naše skupnosti. »Brez sredstev, brez gledališča in brez Primorskega dnevnika, bi slovenska skupnost v Italiji dejansko izginila,« je povedal Ku-fersin. Mateja Bogatec je s sabo na tiskovno konferenco prinesla veliki kristalni globus FIS, ki ga je osvojila kot zmagovalka svetovnega pokala na tekaških rolkah (je enak tistemu, ki ga ima smučarska tekačica Petra Majdič, je ponosno poudaril Kufersin), Udeleženci tiskovne konference v Ljubljani predstavila pa je svoje letošnje nastope ši-rom po Evropi. »Naša delegacija« je na srečanju predstavila tudi pro memoria, na katerem je (morda preskopo, op. pis.) nanizala letošnje uspehe Tanje Romano, jadralcev Jaša Farnetija in Simona Sivitza Košute, Lorisa Maniaja, namiznoteniških igralk Krasa, Jadranovih košarkarjev in te-nisačice Paole Cigui. Mario Šušteršič je predstavil svojo knjigo Sledovi, Branko Lakovič pa dvojezični Zbornik slovenskega športa v Italiji, ki je bil pravkar natisnjen. Znake rahlega prebujanja kažejo tudi Slovenci na Madžarskem, sta povedala Jože Hirnoek, predsednik Zveze Slovencev in Tomaž Časar, ravnatelj šole in vrtca v Gornjem Seniku. (ak) Ljubitelji: Zaslužen poraz Sovodenj v Vilešu Villesse - Sovodnje 3:1 STRELEC ZA SOVODNJE: Sartori iz 11-m v 20. min. LJUBITELJI SOVODNJE: Grimaz, Marco Peteani, Vasja Peteani, Tomšič (Mi-halj), Černic, Sartori, Adam Pahor, Cescutti, Korsič (Visintin), Fajt, Bellini (Ivan Pahor). IZKLJUČEN: Ivan Pahor v 80 min. Sovodenjski ljubitelji so v soboto zasluženo potegnili krajši konec na gostovanju v Vilešu. Začetek tekme je obetal dobro, saj so gostje igrali zbrano in prešli tudi zasluženo v vodstvo. Sartori je brezhibno izvedel enejstmetrovko, ki si jo je sam priboril. Po zadetku pa se je v moštvu plavobelih nekaj zataknilo. Sredina igrišča je »puščala« in domačini so večkrat spravili v težave obrambo Sovodenjecev, ki je proti koncu prvega polčasa tudi klonila. Tudi nadaljevanje igre je bilo podobno. Moštvo iz Vileša je zadelo še dvakrat in rezultat bi lahko bil se širsi. V soboto bo na sporedu ob 14.30 v Sovodnjah tekma proti Fincantieriju. Vrstni red: Pieris 15, Leon Bianco 14, Mossa 13, Sovodnje 10, Fossalon 9, Chiopris 8, Cervignano, Moraro in Porpetto 7, Staranzano 6, Turriaco 5, Villesse 4, Fincantieri 3, Domio 2. jadranje Moški razred 470 še, ženski pa izpadel iz OI Te dni poteka v Madridu konferenca Mendarodne jadralne zveze, na kateri so že sprejeli nekatere sklepe. Eden pomembnejših je tudi določitev klas, ki bodo prisotne na OI v Londonu leta 2012. Vse kaže, da na naslednjih olimpijskih igrah ne bo razreda 470 v ženski konkurenci, čeprav so ga lani na svetovnem jadralnem kongresu potrdili. Ženski olimpijski dvosed naj bi leta 2012 zamenjal razred 29er. Zadnjo besedo bo sicer imel vrhovni odbor, ki bo predlog komiteja za žensko jadranje obravnaval jutri. V enakem razredu, ampak v moški konkurenci, nastopata naša mlada jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta. Lani novembra sta se Čupina jadralca namreč odločila za to klaso, saj jo je svetovna jadralna zveza potrdila na olimpijskem programu. Moški dvosed naj bi v nasprotju z ženskim torej ostal na seznamu olimpijskih razredov, saj ga komisija ni obravnavala. Končni seznam olimpijskih razredov bo znan jutri. Odločitev o črtanju ženskega dvoseda bo zagotovo oškodovala slovenki sestri Černe, ki sta računali na nadaljevanje kariere v omenjenem dvosedu. Tudi mladi Tina Mrak in Veronika Macarol bosta morali temeljito razmisliti kako naprej. Obetavni Portoro-žanki sta namreč na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v tem razredu osvojili bronasto odličje. Najuspešnejši slovenski jadralki Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec pa sta se po nastopu v Pekingu razšli in športno pot bosta nadaljevali vsaka zase. Martin Cheber kroma V sezoni 2004/05 je nogometaš Martin Cheber (letnik 1987) iz mladinskih vrst Brega prestopil k Vesni in debitiral v članski ekipi v petem kolu elitne lige, ko so Križani gostili Caprivo. V nedeljo pa je v Križu prav proti Caprivi odigral stoto prvenstveno tekmo v vrstah Vesne. Krstni nastop je Martin opravil 17.10.2004. ko ga je takrat trener Vesne Fabio Sambaldi poslal na igrišče, da je zamenjal Dimitrija Battija. Tekma se je končala pri neodločenem rezultatu 2:2. Gole za Vesno sta dala De-grassi in Krmac iz 11-metrovke. V tej sezoni je Martin igral 21 tekem. V naslednji sezoni, vedno v elitni ligi, ko se je Vesna s 45 osvojenimi točkami v 30 odigranih tekmah povspela do četrtega mesta na lestvici, pa ga je trener Ruggero Caló poslal na igrišče 28-krat. V sezoni 2006/07, ko je Vesna spet odigrala odlično prvenstvo v elitni ligi (4 mesto, 46 točk), mu je potrjeni trener Caló zaupal 23-krat. V tej sezoni smo zabeležili tudi prvo izključitev in sicer 3.12.2006, Tricesimo-Vesna, ki se je končala 2:0 v korist Križanov. Oba gola je dal napadalec Zugna. V lanski sezoni sta ga Caló, katerega je zaradi slabih rezultatov 7.2.2008 zamenjal Marco Del-la Zotta, skupno poslala na igrišče 21-krat. Sezona je bila povsem neuspešna za Vesno, ki je s 32 osvojenimi točkami (19 doma in 13 v gosteh), končala prvenstvo na predzadnjem mestu lestvice in po šestih sezonah v elitni ligi je izpadla v promocijsko ligo. V letošnjem prvenstvu je Martin doslej bil odsoten le na tekmi proti Starazanu, tako da je s sedmimi odigranimi tekmami prišel do stotega prvenstvenega nastopa v članski ekipi Vesne. Bruno Rupel PLANINSKI SVET Martinovanje SPDT Naglo prihaja tiha jesen, listje v gozdu je obarvano v številnih odtenkih zlato-rumene barve. Ruj je zažarel ognjeno rdeče. Poljski pridelki in raznovrstno sadje so pospravljeni, v sodih je dozorelo mlado vino. Vsa narava je pripravljena na počitek. Tudi planinci v tem času spreminjajo svoj pristop v gorski svet. Posebej se pripravljajo na zimske vzpone ali pa raje izbirajo lažje cilje in krajše pohode. Tak pohod smo pripravili tudi za Martinovo, ki je že po tradiciji posebno zaživet praznik. Slovensko planinsko društvo Trst si je ob Martinovem, oziroma ob kostanjevi nedelji zastavilo nalogo, da povabi na Pot Sonje Mašera čim širši krog svojih članov in prijateljev, člane pobratenega PD Integral iz Ljubljane in člane PD Sežana. To čezmejno pot si jo je naše društvo zamislilo, jo začrtalo in ob sodelovanju z markacisti Planinskega društva iz Sežane tudi označilo. Nastala je v okviru projekta INTERREG III A Slovenija - Italija 2000-2007. Pot poteka po starih, davno obstoječih stezah, po katerih so hodili naši predniki, ko so iz Krasa nosili prodajati svoje pridelke v mesto, hodili po opravkih v Trst ali iz vasi v vas. Pot nudi poleg užitka ob sprehodu po raznolikem okolju, tudi možnost, da se soočamo z načinom življenja, ki sta ga v prejšnjih stoletjih nudila Kras in Kraški rob. V nedeljskem jutru, 9. novembra 2008 se je tako v Barkovljah zbrala skupina 30 planincev in se z avtobusom odpeljala v Orlek, kjer se začne naša pot. Tu se je tržaškim pohodnikom pridružila manjša skupina sežanskih planincev, ki so tudi pomagali pri markiranju poti na slovenski strani, ter skupina 25-ih članov pobratenega PD Integral. Skupno so se v lepem sončnem jutru podali na pot. Prav kmalu je prišla skupina do državne meje, jo neopazno prečkala in se pri jami »Labadnici« na- potila proti Banom. Med potjo so si ogledali še obnovljeni kal pri Banih. V vasi pa se je pohodnikom pridružila skupina tistih, ki so se zbali, da peturnega pohoda ne bi zmogli. Po gozdni poti so se nato planinci podali mimo vodnjaka Bada-lučka do sedla Banovski vrh, kjer so si ob uživanju razgleda tudi malo odpočili. Po stari tovorni poti so se nato spustili do Nove ceste za Trst, jo prečkali, nadaljevali pot do zaselka Cesarji in naprej do Piščancev. Pohod je nadaljeval po gozdni poti in nato prečkal Ulico Scala Santa, po kateri so še v začetku prejšnjega stoletja mlekarice s Krasa nosile mleko preko Opčin in Rojana v Trst. Preko potoka Martežina so nato izletniki prispeli do zaselka Trstenik. Tu se jim je pridružila skupina 25-ih pohodnikov, v spremstvu vodnikov Mladinskega odseka SPDT. To so bile v glavnem mlade družine z otroki, ki so se odločile za skrajšan pohod. Kot dolga kača je nato skupina prečkala kraški gozd nad Barko-vljami (na sliki spodaj) in dospela do zaselka Cijaki. Tu jih je čakalo prijetno presenečenje. Na dvorišču pred svojo vinsko kletjo je odbornik Franc Starec pogostil skupino z bogatim prigrizkom in odličnim mladim vinom. Po dolgi poti se je postanek res prilegel. Okrepljeni so se nato pohodniki sprehodili še do K.D. Barkovlje, kjer je bilo že vse pripravljeno za kosilo. Aleksij in Sil-vij pa sta že pekla kostanj. Ko je po kosilu Igor Šuligoj raztegnil svoj meh in je zaigrala harmonika se je vzdušje razživelo in prijetna družabnost je nadaljevala še v pozne popoldanske ure. (M.P.) Spominski pohod na Volnik V soboto, 22. novembra, se bodo člani in prijatelji SPDT spomnili na dolgoletnega odbornika Marija Miliča s kratkim pohodom na Volnik. Zbirališče v Zagradcu ob 14.00 uri. Vabljeni. (V.K.) SK Devin in ŠZ Sloga: pohod odpadel, ne pa martinovanje Deževno vreme je v soboto pošteno zagodlo članicam in članom planinskih odsekov društev Devin in Sloga. Približno triurni Martinov pohod v okolici Barke v Brkinih je tako odpadel in planinci so se zatekli v bližnjo turistično kmetijo v Varejih pri Barki, kjer so se zadržali in martinovali pozno v večer. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. novembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 20.00, 23.15, 0.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Raccontami - Capitolo II 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. San-toro) 23.25 Aktualno: Punto di vista 23.35 Variete: Artu' (v. G. Gnocchi, E. Ca-nalis) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Tg3 Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Non perdiamoci di vista 23.10 Variete: Parla con me Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 15.55 Film: Quel certo non so che (kom., ZDA, '63, r. N. Jewison, i. D. Day) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Don Camillo e l'onorevole Peppone (kom., It., '55, r. C. Gallone, i. G. Cervi) 23.25 Film: Psycho (triler., ZDA, '98, r. G.V. Sant, i. V. Vaughn) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Distretto di polizia 8 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nonsolomoda 1LIM0D Minis v Italia 1 6.20 Dnevnik, pregled tiska 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni šov: La Talpa ^ Tele 4 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: Lassie 13.15 Aktualno: Mettiamoci al lavoro 13.55 Inf. odd.: ...Mescola e rimescola 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Inf. odd.: La provincia ti informa 20.05 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Centennial 22.45 Il Rossetti 23.30 Inf. odd.. Mestieri che rimangono 23.55 Film: Paranoia La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Punto Tg - Due minuti un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Memphis Belle (vojna, VB, '90, r. M. Caton, i. M. Modine) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 21.10 Nan.: Stargate SG-1 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 23.40 Aktualno: Malpelo (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan. 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.20 Nad.: Čarodejev vajenec 10.50 Izobraževalna oddaja: Turbulenca 11.45 Sveto in svet: Samomor (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Otroška nan.: Franc Arko: Anica 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Kratki dok. film: Kot riba v vodi 16.25 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Oddaja za mladinsko kulturo: Dolgcajt 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Nad.: Komisar Rex 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Leo (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.25 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 9.00 11.45 Tv prodaja 12.00 Slovenci po svetu 12.30 Globus 13.50 14.30 50 let televizije 14.15 Prvi in drugi 15.05 Dok. nan.: Resnični Rommel 16.25 Evropski magazin 16.55 Lynx magazin 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Mladi virtuozi: pianistka Anja German 22.20 Film: Na odru življenja 23.55 Glasbeni dokumentarec: Planet Rock Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 15.15 15.45 16.15 16.45 17.15 18.00 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.30 23.00 23.25 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Odmev Srečanje z... Pogovorimo se o... Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) 22.30 Primorska kronika 22.05, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Film: Foxtrot Primorska kronika (ZDA'75, r. A. Ripstein, i. P. O'Toole) Izostritev Minute za... Vremenska napoved, sledi Čez-mejna Tv TDD Tv Primorka 11.30 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Brez panike 18.45 Primorski tednik (pon.) 19.45 Slovenska vojska 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski poslanci 21.30 Graška gora poje - 2008 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 19.35 Oddaja o umetnosti glasbe in plesa: Impromptu 20.00 Film: Niso bili vsi morilci 21.35 Nad.: Števike RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Skrb za zdravje in dobro počutje, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasb. razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila;15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in nape-vi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30 17.00 Minute za country; 17.40 Šport 18.00 Študentski val; 18.00 Študentski val 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite: 20.00 Galerija; 20.30 Košarka-evroliga: Ju-ventut vs. Union Olimpija; 22.00 Poročila; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.20 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS rii> Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 13. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 2/4 o GRADEC 6/9 CELOVEC O 6/8 TRBIŽ O 1/3 O 4/6 KRANJSKA G. VIDEM O 9/14 O PORDENON 10/13 EDAD O ",3 á». GORICA O 12/14 11/14 o I TRŽIČt 6/9 tifa o 6/8 S. GRADEC CELJE 6/9 O MARIBOR o 6/10 PTUJ o M. SOBOTA O 6/10 o KRANJ O N. GORICA N P O 9/11 LJUBLJANA 8/10 N. MESTO 7/10 ZAGREB 7/12 o GO,RI.CA O w ^"^postojna -■■-— ■■ ■-^ ^ PORTOROŽ O 12/15 NAPOVED ZA DANES' Oblačno bo s padavinami, ki bodo močne do obilne, tudi z nevihtami. Krajevno bodo lahko padavine zelo obilne, zlasti zjutraj in na zahodnem pasu. Nad 1500 m bo v Predalpah močno snežilo, v Alpah se bo meja sneženja spustila do 1000 m. Ob morju bo pihal jugo,ki bo močnejši ponoči in zjutraj, nato pa bo začela pihati močna burja. Danes bo oblačno s padavinami, najmanj dežja bo v severovzhodni Sloveniji. Meja sneženja se bo v severnih krajih do večera spustila na 900 do 1100 m nad morjem. Ob morju bo zjutraj in dopoldne pihal jugo, popoldne pa bo na Primorskem začela pihati burja. J Atlantska fronta vpliva na vreme pri nas. Danes bo nad Tirenskim morjem nastal ciklon zato bo v prizemlju začela pihati burja; v višjih plasth pa vsaj do jutri popoldne bodo pihali « vlažni jugovzhodni vetrovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 Dolžina dneva 9.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.18 in zatone ob 7.25 Nad severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim sistemom, ki preko Alp sega vse do zahodnega Sredozemlja. S šibkimi južnimi vetrovi doteka nad naše kraje razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 16,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.00 najnižje -29 cm, ob 9.08 najvišje 61 cm, ob 15.49 najnižje -66 cm, ob 22.16 najvišje 31 cm. Jutri: ob 3.36 najnižje -21 cm, ob 9.41 najvišje 56 cm, ob 16.26 najnižje -63 cm, ob 23.01 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............8 2000 m . 1000 m............8 2500 m 1500 m............3 2864 m . .1 . .-2 . .-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. TOLMEČ O 2/7 TRBIŽ O 1/6 o 2/6 KRANJSKA G. VIDEM O L_2) 9/15 O PORDENON 10/14 ČEDAD O 10/14 CELOVEC O 5/8 o TRŽIČ 6/7 O KRANJ o GRADEC 5/9 o 5/8 S. GRADEC CELJE 5/8 o MARIBOR O 9/8 PTUJ 0 A M. SOBOTA O 6/9 GORICA o 0 N. gorica/7postojna 12/15 w 10/13 fV£O7;IOJNA LJUBLJANA 7/9 N. MESTO 7/9 o ZAGREB 7/10 PORTOROŽ O A» 10/14 r——4V UMAG ^ OPATIJA PAZIN O REKA 10/14 Ú. NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Dopoldne bodo ob morju,po nižinah in na Trbiškem še možne šibke do zmerne padavine. Drugod bodo padavine ponehale. Popoldne bo dež povsod slabel. V Karniji se bo popoldne lahko delno razjasnilo. Ob morju bo pihala močna burja, ^zlasti zjutraj. Jutri bo sprva še oblačno, padavine bodo dopoldne povečini ponehale. Na Primorskem se bo popoldne delno razjasnilo, pihala bo zmerna do močna burja. V soboto bo na Primorskem precej jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. velika britanija - Čezoceanska ladja za križarjenje se poslavlja Queen Elizabeth 2 bo postala hotel v Dubaju LONDON - Ladja Queen Elizabeth 2 se je varno zasidrala v pristanišču v Southamptonu, potem ko je nasedla pred tem britanskim pristaniščem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Čezoceanska ladja za križarjenje je bila na poti v svoje matično pristanišče, ko je nasedla na peščeno sipino. Iz peska so jo rešili s pomočjo dveh vlačilcev in plime. V nesreči ni bil nihče ranjen, ladja pa ni bila poškodovana. Queen Elizabeth 2 se po skoraj štirih desetletjih plutja po svetovnih oceanih poslavlja, ponovno pa jo bodo oživili v Du-baju kot hotel s petimi zvezdicami. Preden bo ladja odplula proti Dubaju, jo je v torek še zadnjič obiskal britanski princ Philip, poroča AP. (STA) slovaška - Zaradi prezrelega sadja Nevarnost pijanih medvedov BRATISLAVA - Slovaške oblasti so prebivalce opozorile na povečano nevarnost pijanih medvedov, ki divjajo v nekaterih delih države. Medvedi namreč jeseni uživajo prezrelo sadje v bližini naselij, letos pa je zaradi vremenskih razmer takšnega sadja v izobilju. Strokovnjaki z raziskovalnega inštituta za gozdno ekologijo so posebej opozorili na medveda, ki je bil večkrat opažen, kako pijan blodi v bližini vasi Stare Hory. Med vrenjem zrelega sadja se sicer izloči razmeroma malo alkohola, a zaradi požrešnosti medvedov, ki lahko v kratkem času pojedo veliko količino sadja, lahko govorimo o pravem pijančevanju, pravi Miroslav Saniga s slovaške akademije znanosti. Tako pijani medvedi izgubijo nadzor nad obnašanjem, imajo težave z ravnotežjem, njihovega razpoloženja pa ne more pokvariti nič, niti bližina ljudi, zato strokovnjaki opozarjajo, da se je pijanih živali najbolje izogniti. (STA) zda 2. novembra prekinilo komunikacijo Vesoljsko plovilo zaključilo misijo na Marsu WASHINGTON - Znanstveniki ameriške vesolje agencije Nasa so v ponedeljek sporočili, da je vesoljsko plovilo Phoenix Mars Lander, ki je maja pristalo na Marsu, zaključilo svojo misijo. 2. novembra je namreč prekinilo komunikacijo z Zemljo, saj nima na voljo dovolj sončne svetlobe, ki jo potrebuje za polnjenje baterij. Phoenix je tako po petih mesecih, kar je dva meseca več od prvotno načrtovanega obdobja na Marsu, zaključil svojo misijo. Kot so še dodali na Nasi, bodo pozorno poslušali, če plovilo slučajno ponovno vzpostavi stik, vendar pa je takšen razplet zaradi vse slabših vremenskih pogojev - vse manj sončne svetlobe, padec temperatur - na rdečem planetu le malo verjeten. Ob tem ko je Phoenixovo delo dejansko zaključeno, je glavni znan- stvenik v okviru Phoenixove misije Peter Smith z univerze Arizone novinarjem povedal, da so zadovoljni z doseženim, obenem pa dodal, da se analiza bogate zbirke pridobljenih podatkov šele začenja. Phoenix je tako na Marsu med drugim našel sledi vode, ugotovil je, da je prst na planetu nekoliko alkalna, našel pa je tudi majhne koncentracije soli, ki bi lahko služile kot hranilo za življenje. 420 milijonov ameriških dolarjev vredno plovilo je zasnovano tako, da bi znanstvenikom pomagalo oceniti, ali so bili pogoji na polarnem območju na Marsu kadarkoli naklonjeni življenju mikroorganizmov. Opremljeno je s fotoaparatom in robotsko roko, ki lahko koplje do globine enega metra, segreje najdene vzorce in išče molekule ogljika in vodika, elementov, nujno potrebnih za življenje. (STA) POREČ