GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 13 —CENA 10 DIN SOBOTA, 30. JANUARJA 1960 i ■ a ■ I VSi! ostave Jutri bo minilo 14 let odkar je Ustavodajna skupščina FLRJ, dne 31. januarja 1946, proglasila in objavila narodom Jugoslavije novo ustavo. To je bila pravna registracija ljudske revolucije, ustvarjalen predpis, ki je omogočil nadaljnji razvoj naprednih socialističnih sil. Zato nosa ustava nikakor ni nekaj stalnega, marveč le temelj za dialektično, gibljivo prilag ijevanje nenehnemu boju za napredek in ustvarjanju boljše bodočnosti. Že v dosedanjih 14 letih se je mnogo spremenilo. Tako je ustava prvotno opredelila splošno ljudsko premoženje kot državno lastnino, kar je značilno za državni kapitalizem. Toda samo dobre 4 leta kasneje, ko so dozoreli pogoji za družbeno in delavsko samoupravljanje, je temeljni zakon dodelil ta sredstva samim proizvajalcem. Takih sprememb je veliko. So posledica novih uspehov, posledica hitrega razvoja in napredka naše družbene ureditve. Najznačilnejša, temeljna poglavja ustave pa so ostala nespremenjena. Eno izmed teh, ki predstavlja temelmi kamen revolucije je, da vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu. Prav tako ie bistveno načelo o enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije, načelo o enakopravnosti žene in njene zaščite kot matere, načelo federativne ureditve in priora samoodločbe narodov, načelo političnih svoboščin itd. To je prva ustava, ki je jugoslovanskem-* človeku dala vse pravice svobodnega člove ka — samonpravljalca. Zato je *Por' ki so prihajali na občinski gostinskemu osebju, da z nagaaje- ljudski odbor, bodisi v upravo varujem po učinku doseže še višje ali do predstavnikov občine za- zaslužke kot doslej. Osnovna teža- radi najrazličnejših upravnih organizacij 1419, po "privatnih ke, ki so jih v 14 dneh popisa ugotovili. Skupno število strank, ki so v tem času prišle na občino, je 7946. Od tega je takih, ki so prišle kot zastopniki drugih uradov oziroma gospodarskih va pa je nesposobnost samih ko- in tudi osebnih zadev. Ta popis lektivov, da uvedejo pravilen sistem nagrajevanja po učinku. — so pripravili zato, da bi ugotovili, kdo so stranke, ki priha- Zato predvideva Okrajna gostinska jaj0 na občino in koliko strank zbornica ustrezno svetovalno pravno pomoč pri uveljavljanju nagrajevanja po učinku v vseh gostinskih podjetjih. To bo tem laže, ker so letos tudi v tej dejavnosti že določene izkušnje. Lani, na začetku, so povsod uveljavljali neke vrste skupinske norme, kar bodo letos skušali odpraviti. Zlasti mod natakarji. Ta vzpodtoudnejši način nagrajevanja po učinku bo prav gotovo je takih, ki so zaposlene v gospodarstvu in zaSčajo delo zato, da odidejo po opravkih na občino. Namen tega popisa in analize dobljenih podatkov je bil organizirati upravne službe občine tako, da bi bilo to najbolj primerno za državljane, zlasti pa za ljudi, ki so zaposleni v proizvodnji. opravkih pa je prišlo na občino 6527 strank. Od skupnega števila strank je bilo 712 takih, ki so zapustile delo in odšle po privatnih opravkih. Drug značilen podatek, ki ga je posredovala ta anketa, je ta, da je v 14 dneh prišlo v občinsko upravo 1327 zastopnikov podjetij in zavodov kot uradne stranke. Brez dvoma so mnogi opravke v precejšnji meri najbrž lahko reševali brez izgubljanja časa — svojega in občinskih uradnikov. Ugotovitev, da je v 14 dneh obiskalo občinsko upravo 7946 strank, nedvomno daje misliti, da tudi uprava ne funkcionira tako, kakor je treba, da so ljudje prisiljeni intervenirate za razna potrdila, rešitve, odločbe itd., kar bi pri povečanju ekspeditivnosti, točnosti in strokovnosti dela uslužbencev mogli v precejšnji meri ©d-pasti. Glede na to, da se omogoči številnim delavcem v proizvodnji in ostalim državljanom, za- od teh prišli na občino po ne- poslenim v zavodih, uradih ali .potrebnem (razne intervencije, ustanovah, opraviti službene razgovori z referenti, načelniki zadeve na občini izven svojega Oglejmo si na kratko podat- in tako dalje) in bi »uradne« Posvetovanje o kmetijstvo Občinski komrte Zveze komunistov v Zireh je sklical posebno posvetovanje kornuniistov, ki so za-posieni na področju kmetijstva. Gre za konkretno uresničevanje smernic o razvoju naše politike na vasi. -1. c. rednega delovnega časa, s čemer bi tudi uprava ljudskega odbora dala svoj prispevek k naporom za uresničenje letoS-njega zelo visokega plana proizvodnje, je Svet za občo uprava in notranje zadeve ObLO Kranj na seji v četrtek, dne ————————mmmmm——————>^__M_— ^ januarja proučil vprašanje JESENICE, 29. januarja. — Danes popoldan ob 15. uri sedanjega zdravstvenega doma, organizacije delovnega časa in je bila pri Jelenu na Jesenicah 30. seja občinskega zbora kot upravno organizacijske ustano- sprejemanja strank tako, da bi 5 seje ObLO Jesenice Zdravstveni objekti na prvem mestu in 32. seja zbora proizvajalcev. Na dnevnem redu je bilo ve, danes praktično združeno vso med drugim poročilo o stanju zdravstvenih objektov in preventivo in kurativno zdravstve- o investicijah za nove objekte. Nadalje, sprejem poslovni- no službo v občini, razen bolnične kov obeh zborov, potrditev ustanovitve stanovanjske skup- službe in obratne ambulante Žele- nosti Blejska Dobrava in drugo. Po ločenih sejah je bila zarne Jesenice ter zdravstvene prav tako pri Jelenu na Jesenicah 32. skupna seja obeh službe jugoslovanske železnice, ka-zborov. Na dnevnem redu skupne seje so imeli sprejem poslovnika skupnih sej ljudskega odbora ter nekatera imenovanja. Osrednja točka današnjega dnevnega reda je bilo prav gotovo poročilo o stanju zdiravstvenih objek- tov in o investicijah za nove objekte. Znano je, da so ljudski odbori dolžni skrbeti za vsestransko dejavnost zdravstvene službe kot tudi za ustanavljanje zdravstvene s4užbe, zdravstvenih domov, postaj, lekarn in drugih ustanov. Zlasti pa morajo skrbeti za skladen razvoj in zakonito ter lokalnim potrebam primerno delovanje in širjenje zdravstvenih ustanov. Tudi na področju jeseniške občine se je zdravstvena .služba neprestano izboljševala. Takoj po osvoboditvi so nastopale precejšnje težave, ki so se v začetku po- bilo to v največjo korist nemotenemu delu v gospodarski!« organizacijah, zavodih, ustanovah, na drugi strani pa čimbolj uspešnemu in nemotene«« delu uprave občinskega ljudskega odbora. Na seji so sprejeli sklep, da se za začetek uvede enkrat na teden deljen delovni čas, in sicer v sredah od 7. do 12. ure dopoldne in od 14. do lG.ure popoldne. Upravni organi občine bodo odslej sprejemali stranke v ponedeljkih in petkih dopoldne ia v sredah popoldne. kor tudi lekarne In rešilne postaje. Vse te ustanove namreč ne sodijo v okvir zdravstvenega doma, temveč so upravno in organ'zacijsemu po'rebnn, zdravstven:h objektov. Pazon zdravstvenega doma bo potrebno zgraditi zdravstveno postajo v Kranjski gori, 'le^atno na Jesenicah, rešilno postajo na Jeso-n;cah in zdravstveno postajo v Žirovnici. Vsekakor je na prvem mestu gradnja novega je-eniškega zdravstvenega doma, saj imajo v okviru razkropljenost resna ovira za nemoteno delo. Spričo teke neurejenosti in razkropljenosti so tudi cene zdravstvenih storitev relativno visoke. Razen tega pa je še veliko izgube delovnega ča*a pri de'avc'in in uslužbencih, «ki morejo hoditi na zdravljenje iz ene ustanove v drugo. Ob upoštevan i u naveden'h okolnosti smo si lahko t'koj na jasnam, da je gra^Vra novega zdravstvenega doma ne le upravičena, marveč trdi nujno potrebna. Zaradi tena so že zabeli s pripravami z-a gradnjo doma. Seveda pa ne vtamno pozab'ti še ostel'h zdravstvenh objektov, ki jih bo v jeseniški obč:oi treba zgraditi, na zdravstveno posta;o v Kranjski gori, lekarno na Jesenicah, zdravstveno postajo v 2;rov-nici in rešilno postajo na Jesen;rah. M. 1. te po možnosti prilagodijo svoje poslovanje v zgoraj omenjenem smislu, upožtevaioč pri tem, da stranke ne prihajajo po opravkih le na občino, temveč tudi na druge urade. Gre predvsem za sodišča, zavod za socialno zavarovanje, banke (predvsem zaradi finančnega poslovanja s hišnimi sveti), vojni odsek itd. Svet za občo upravo bo poslal opozorilo tudi vsem gospodarskim organizacijam, da je uveden v upravi občine tak delovni čas, da delavcem ne bo potrebno zapuščati proizvodnjo, in opozorilo, da nameščenci gospodarskih organizacij omejijo obiske in razgovore na občini le na najbolj nujne primere. 6 OBRAZI IN POIAVI NEPLAČANA PREVIDNOST Gosta megla. Nekateri so ugotavljali, da je gostejša kot londonska, čeprav so London videli le v reviji ali časopisu, ali morda le del Londona na fotografiji. Ob takem vremenu pri nas večkrat pravimo, da se ne vidi niti pedi pred nosom. In v tej gosti megli, seveda ti-stikrat ne prvič, je moral šofer sesti za volan. Na avtobusni postaji v Ljubljani je med potniki odmeval glas iz zvočnika — avtobus proti Kranju ima odhod, potniki vstopite. Sprevodnik je moral uporabiti vse moči, da je tudi za sebe dobil prostor v vozilu in da je sploh lahko Zaprl vrata. Ljudje so bili nabiti v avtobusu kot vžigalice v škatlici. Sicer pa opozorila — toliko in toliko sedišč in stojišč — ki so v vsakem avtobusu, že dlje ne veljajo več. Praksa jih je razveljavila, le odstraniti jih še ni nihče utegnil. Skozi okenska stekla avtobusa ni bilo moč videti niti roba široke ceste — megla je bila tako gosta. Ljubljanski trolejbusi so obstali. Ob cesti so stala tudi vsa motorna vozila in šoferji so čakali, da se bo megla dvignila. Avtobus proti Kranju pa je močno brnel in kolesa so se le počasi vrtela. Šofer je bil že utrujen, utrudila ga je nadpovprečna zbranost. Previdnost zaradi goste megle je zahtevala največjo pozornost. Šofer si je že nekajkrat obrisal pot z nagubanega čela. In potniki? Precej jih je bilo nervoznih. Niso videli kje so in strah jih je bilo pred nesrečo, ki bi se tokrat res lahko pripetila. Toda te so prevpili drugi, ki to zabavljali nad »sodobnim* prometom. »Vedno zamude. Na nobenega se človek ne more več zanesti,« so godrnjali. To je šoferja v gosti megli še bolj vznemirjalo. Tudi on bi rad ugasnil motor, kot so jih drugi šoferji, toda želel je ustreči potnikom. Zamude so mu že od nekdaj neprijetne. Zato je bil na cesti, edini med številnimi motornimi vozili. Razumljivo, gosta megla je povzročila, da je avtobus pripeljal v Kranj z več kot polurno zamudo. Potniki so bili zaradi tega razburjeni. V5/ od prvega do zadnjega so godrnjali. Nihče ni več pomislil na nevarnost, ki je pretila vso pot. Nikogar ni bilo, ki bi se šoferju zahvalil, ker je kljub megli, ki je zaustavila domala ves promet, varno pripeljal avtobus v Kranj, čeprav z upravičeno zamudo. Nekaj nesramnežev je bilo, ki so se hoteli celo norčevati iz šoferja. Le-ta je mirno prenašal vse žaljivke. Ne vem, če so tisti, ki so s svojim nesramnim obnašanjem dajali kaj slab zgled mnogim dij*f»Qffts \ zbranim na postaji, kaj pomislili na posledice, ki bi jih lahko imela prehitra vožnja. Če bi pomislili na to, bi se verjetno ne obnašali tako pobalinsko. In prav bi bilo, da bi razmišljali o tem. Sploh bi bilo prav, da bi ljudje vedno govorili o stvareh šele tedaj, ko jih dodobra ocenijo in razmislijo o njih. Potem ne bi Bilo nepotrebnih prerekanj in žalitev. Nam pa gre predvsem za nove, boljše, človeške odnose med ljudmi, mar ne?! B. iz naših krajev r PREDAVANJA O NASTANKU IN RAZVOJU OF Mladinska organizacija na Godešiču pri Škof j i Loki pripravlja predavanja o nastanku in razvoju Osvobodilne fronte na tem področju od 1941. do 1945. leta z namenom, da mladina ne bo pozabila tega velikega in pomembnega dela, ki ga je organizacija OF Godešič opravila in doprinesla za osvoboditev. Vas sama je dala 54 aktivnih borcev, da ne navajamo članov OF na terenu. Predavanja vodi dolgoletni borec za delavske pravice France Križ-nar. -an no rešil. Z uvedbo poravnalnih vali tudi na redni letni občinski svetov so postopki mnogo krajši konferenci ZB v Skofji Loki. kakor pred redriirni sodišči, saj —an tako odpadejo vse nepotrebne formalnosti. ' ZOBNA AMBULANTA NA JEZERSKEM OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV „ ri i-rprVu.' Kmetijska zadruga na Jezer-RETECE skem in Zdravstveni dom v Minuli občni zbor osnovne or- Kranju sta sklenila pogodbo o ganizacije Zveze borcev Reteče prostorih, ki naj bi bili do meje bil po svoji vsebini zelo za- seca junija gotovi za potrebe nimiv. Organizacija šteje okoli ZODne ambulante v stavbi Za- Ž I V - Ž A V j VZGOJA MLADINE Prva skrb komunistov terena »Središče-« na Jesenicah Ko so se' pred dnevi zbrali člani osnovne organizacije Zveze komunistov terena »Središče« na Jesenicah na letno konferenco in poslušali poročilo dosedanjega sekretarja Tihomirja Coniča, so veliko govorili o dosedanjem delu, še več pa o prihodnjih nalogah. Posebno so poudarjali dolžnosti komunistov pri vzgoji mladine in osposabljanju mladih ljudi za prevzemanje funkcij v družbenih organih. Od lanske konference so sprejeli v ZK 10 novih članov, med temi večinoma mladince. To so na konferenci ocenili kot uspeh, zlasti v primerjavi s prejšnjimi leti. Hkrati pa so tudi menili, da še niso izrabili vseh možnosti in da je treba v tem smislu delati še naprej. V programu dela za prihodnje poudarjajo tudi ideološko izpopolnjevanje članstva, pomoč mladinski in drugim organizacijam na terenu, zlasti pa naloge komunistov pri sodelovanju v samoupravnih organih, društvih in organizaci jah, na terenu, kjer živijo. Za novega sekretarja je bil na konferenci izvoljen Zvone Ažman. K. R. VRSTE ČLANOV ZK SE MNOZE V torek, 26. januarja zvečer, je imela osnovna organizacija ZKS Predoslje redno konferenco, ki je bila izredno dobro pripravljena. Zlasti zanimiva je bila razprava o delu posameznih organizacij na tem področju, predvsem o delu TVD Partizana, strelske družine, gasilcev, KUD Gorenje, mladih zadružnikov in podobno. Precej so govorili o kmetijstvu. Delo SZDL so ocenili kot zelo dobro, saj je v organizacijo vključenih kaf 98 % 60 članov in zajema delovno področje vasi Godešič, Reteče in Gorenja vas. Med člani pa je precej borcev iz leta 1942 in 1943, ki danes zaradi različnih okoliščin delajo na posestvih kot kmetovalci. Le-ti nisi nikdar deležni ugodnosti in pozornosti, kakor tisti, ki so drugače zaposleni. Zato so o tem na zboru tudi mnogo razpravljali. Govorili so tudi o priznavanju dvakratne dobe za pokojnino, o zdravljenju, letovanjih, o socialnih prispevkih tistim, ki so v rednem delovnem razmerju itd. Sprejeli so sklep, da bi ta vprašanja rese- r- KOPICA USPEHOV RAZGOVOR Z AKTIVNIM ČLANOM AVTO-MOTO DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI TOVARIŠEM MAKSOM ZADNIKOM volivcev, zadnjih volitev pa se je članstvo udeležilo 100 odstotno. Na konferenci so v organizacijo sprejeli 7 novih članov, od tega 6 iz vrst mladine. —an USPEH PORAVNALNEGA SVETA Minuli teden je poravnalni svet v F'reddvoru obravnaval tri sporne primere med državljani in jih po štiriurnem delu sspeš- »Koliko članov je v vašem društvu in kaj ste lani v okviru društvo napravili?« »Avto-moto društvo v Škofji Loki šteje okoli 450 članov in ima dva centra svojega delovanja, in sicer na Trati in v samem mestu. Lani, v avgustu smo organizirali republiške av-to-moto dirke; za mopediste pa smo pripravili 5 tečajev, za katere se je prijavilo 170 kandidatov. Razgovor v znanju prometnih predpisov pa je imelo v našem društvu že 400 oseb. Tudi s šolo pmo se povezali in tam ustanovili avto-moto krožek, ki ga obiskuje 60 pionirjev.« »Kaj trenutno delate in kaj imate v načrtu?« »Prav sedaj imamo tri tečaje za voznike - amaterje motornih vozil, in sicer tečaj za učitelj-stvo loške občine, avto tečaj za oficirje JLA in isti tečaj za ostale voznike-amaterje. V vseh treh tečajih smo zajeli 75 ljudi.« »Kaj pa denarna sredstva, prostori in motorni park?« Naše društvo se samo vzdržuje. Imamo dva avtomobila, ki sta že stara ^n nerentabilna. V kratkem ju bomo lahko razbremenili, ker bomo dobili novo vozilo. Za svoje potrebe smo uredili učilnico z novim inventarjem. Ker pa rabimo večjo dvorano, bomo skupaj z delavsko univerzo le-to uredili in jo opremili za potrebe obeh ustanov. Občina nam je naklonjena, to se je videlo posebno ob organiziran ju lanskoletnih republiških avto-moto dirk. Konec januarja bomo imeli občni zbor, na katerem bomo razpravljali o še večji utrditvi naše organizacije.« V. R. V___ družnega doma na Jezerskem. Kmetijska zadruga se je obvezala, da bo preskrbela prostore, Zdravstveni dom v Kranju pa opremo za te prostore. Razen zobne ambulante bodo tam uredili tudi prostor za ordinacije splošnega zdravnika, potrebne čakalnice in druge pritikline. —1. c. MED KRANJSKIMI RADIOAMATERJI Na minulem občnem zboru radio kluba Kranj, ki šteje 62 članov, so ugotovili, da so bili v preteklem letu izredno delavni. Seveda pa so sprejeli tudi obširen program dela za tekoče leto. Ena najpomembnejših nalog bo delo s šolsko in pošolsko mladino. Zastopnik Okrajnega komiteja mladine je na zboru obljubil klubu pomoč mladin-organizacij pri njihovem delu. TELEVIZIJSKI APARAT ZA PIONIRJE IZ PREDOSELJ V teh dneh bodo pionirji pionirskega odreda »Crni« iz Pre-doselj dobili nov televizijski aparat. Največ — 100.000 din — je zanj prispeval delovni kolektiv tovarne »Iskra«, nekaj sta prispevala ObLO in OLO Kranj, pa tudi pionirji sami so zbraii nekaj sredstev. Ob poučnih in pomembnejših oddajah bodo pionirji odstopili televizor tudi ostalim vaščanom, ki se bodo zbirali v obliki nekakšnih vzgojnih krožkov. —an REDNA PARTIJSKA KONFERENCA V ŠENČURJU V petek zvečer bo imela osnovna organizacija ZKS Šenčur redno partijsko konferenco, na kateri bodo razpravljali o organizacijskih in krajevnih problemih in sprejeli v članstvo eno mladinko in dva člana SZDL. In kljub temu, da je avtobus že do Od dveh do treh popoldne, pa tu- zadnjega kotička natlačen, potniki di sicer, je na avtobusni postaji v še vedno vstopajo. »Saj je še do-Krainju vsak dan zelo živahno, volj prostora!« vpije sprevodnik, predvsem pa v dneh, ko dežuje »po sredi se pomaknite le malo na-ali sneži, ker ljudje ne morejo na zaj, pa bo!« Če se v taki gneči delo s kolesom. Na sliki: ura manj- vozite vsak dam, potem boste raka približno deset minut do treh; zumeli tisti znan pregovor s kaj po zvočniku se zasliši glas: »Avto- čudno logiko, da tržiški avtobus bus v smeri Naklo, Duplje, Tržič sprejme lahko neomejeno število ima odhod. Potniki vstopite!« ljudi... Ko avtobus za Tržič odpelje, čaka za njim že cela vrsta drugih avtobusov... za Cerklje, Golnik, Šenčur, Visoko, Ljubljano itd. 21 ieoo limon Vprežna vozila in kolesarje bo treba počasi odstraniti s cest prvega reda SVET OD TEDNA DO TEDNA ALŽIRSKI PUČ je bil najbolj senzacionalni, a . tudi najbolj nesimpatični zunanjepolitični dogodek tega tedna. Kolonialisti v Alžiriji so z njim skušali na silo ustaviti tok dogodkov, ki se je bil začel /. odločitvijo predsednika francoske republike de Gaullea, da odpokliče iz Alžirije generala Massuja. Pohod alžirskih »ultra-kolonialistov« na barikade, naj bi bil odpor proti sedanji politiki francoske vlade do Alžirije, vštev-ši predvideno pravico za samoodločbo, ki jo je napovedal predsednik de Gaulle. Ob izbruhu puča se je postavila francoska javnost na predsednikovo stran, prav tako pa so tudi iz drugih dežel prihiteli glasovi, ki so odobravali stališče francoske vlade. Tako je ugledni neodvisni londonski »Times* že v torek zapisal, »da Britanci podpirajo alžirsko politiko generala de Gaullea, ker so prepričani, da je odločen in ima dovolj moči, da bo našel pot za samoodločbo Al/.iri- na afriških tleh, o gospodarskem in družbenem razvoju Afrike in o afriški enotnosti. Predsednik Tito je konferenci s posebnim sporočilom zaželel plodno delo. — V torek se je v maroškem mestu Tan-gerju začelo posvetovanje ekonomske komisije NZ za Afriko. Vse članice komisije so poslale nanjo svoje predstavnike (Etiopija, Gana, Gvineja, Liberija, Libija, Maroko, Sudan, Tunizija in Združena arabska republika ter Belgija, Francija, Italija, Portugalska, Španija in Vel. Britanija), otvoritve pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Dag Hammerskjdld. Posvetovanje se je najbolj ukvarjalo z vprašanjem, kako pospešiti gospodarski razvoj Afrike. — Pogovor za okroglo mizo o Kongu v Bruslju se je nadaljeval, ker se je belgijska vlada nenadno odločila, da bo dovolila voditelju levega krila nacionalnega gibanja Konga Lumumbi (zaradi njegove odsotnosti se afriški voditelji niso Pisala smo že, da bodo zaradi prevelike ovire, ki jo predstavljajo za promet na cesti I. reda, na odseku od Jeperce od Bistrice odstraniti s ceste vprežna vozila in kolesarje. Prav ti povzročajo največje število prometnih nesreč. Še posebej pa to velja za Kranj, in sicer na odseku od Zlatega polja do Labor. Naj navedemo samo nekaj podatkov o prometu skozi mesto Kranj in o gibanju nesreč v kranjskem okraju lani. Skupaj je bilo lani na Gorenjskem 537 nesreč. Od tega jih je NA KUBI je prišlo do nevsak- bilo lani 192 na cesti I. reda, 164 danjega dogodka, ki ga podobne- na cestah H. reda, 125 na cestah ga ne pomnijo diplomatska zgodo- m. reda in 55 na cestah IV. reda. vina. Španski ambasador v Hava- je konferenca nemoteno nadaljevala delo. je.« Podobne spodbudne besede je udeleževali sestankov) udeležbo pri >New razgovorih. — Tudi ustavna konferenca za Kenijo v Londonu je doživela podobni zastoj. Afriški predstavniki so teden dni odklanjali sodelovanje na konferenci. Šele nato, ko se je britanska vlada odločila, da bi kenijski voditelj Peter Koinange, kot posebni svetovalec sodeloval pri razgovorih, izrekel tudi komentator York Timesa«. AFRIŠKO LETO dan za dnem potrjuje, da je vredno svojega imena. V ponedeljek se je začela v Tunisu druga vseafriska konferenca, da bi razpravljala o osvoboditvi vsega afriškega kontinenta, o boju proti novemu kolonializmu ni je namreč vdrl v televizijski studio, ko so tu prenašali govor ministrskega predsednika Fidela Castra, da bi z njim javno polemiziral. Posledica tega nenavadnega izpada je bila, da je kubanska vlada španskega ambasadorja izgnala s Kube kot nezaželeno osebo. Tudi kubansko-ameriski odnosi so se zadnje čase zaostrili. Kubanski premier je namreč obtožil ameriško vlado, da omogoča s svojega ozemlja kontrarevolucio-narne akcije proti Kubi. Na drugi strani pa ameriški lastniki vele-posestev in kapitala, ki so bili prizadeti s konfiskacijo na Kubi, skušajo vplivati na ameriško vlado, da bi zavarovala njihove interese. Nekateri zagovorniki »politike sile« 90 zato predlagali gospodarski pritisk na Kubo. ZDA so namreč glavni kupec kubanskega sladkorja, tobaka, sadja m zelenjave; vendar pa morajo ZDA ostati glede odnosov s Kubo v mejah previdnosti zlasti zdaj, ko se predsednik F.isenbozver pripravlja na potovanje po deželah Južne Amerike in ko ZDA skušajo utrjevati svoj položaj v organizaciji ameriških držav. Pa tudi v svetu bi morebitni pritisk ZDA na Kubo sprožil negativno oceno. J. T. Iz teh podatkov je razvidno, da je največ nesreč (35 odstotkov) bilo prav na cesti I. reda. Morda še bolj zanimiv podatek pa je ta, d« je bilo na odseku ceste I. Teda od Zlatega polja do Labor lani 47 prometnih nesreč. Od tega je bila ena smrtna, 14 jih je bilo s hudimi telesnimi poškodbami in 15 lažjih. Od tega so vprežna vozila zakrivila kar 9 težjih nesreč. Zanimiv je bil lani tudi promet skozi mesto Kranj. Tako je 3. ju- nija skozi Kranj peljalo 7313 vseh vozil in 4. avguste 10.224 vozil. Od tega je bilo 3. junija 3580 kolesarjev, 384 mopedistov, 297 vprežnih vozil, 667 motornih koles, 1163 osebnih avtomobilov, 319 avtobusov in 297 tovornih avtomobilov. Cesto I. reda nn Gorenjskem pa ne koristijo samo domačini, amipak precej tud>i tuji turisti. Tako je peljalo lani po tej cesti 56.469 inozemskih vozil. Na cesti skozi Kranj je vsekakor najbolj kritičen Jelenov klanec, kajti tu se ne sme na zavoju na vrhu klanca prehitevati. Včasih se zgodi, da prav na tem mestu vprež-no vozilo zaustavlja promet in za njim se zvrsti cela kolona motornih vozil. Zato tu obstaja večja nevarnost za prometno nesrečo. Prav zaradi tega je že skrajni čais, da se vprežna vozila in sčasoma tudi kolesarji odstranijo s ceste I. reda vsaj na odseku skozi Kranj. Tako bo začel veljati še ta teden Odlok o odstranitvi vpre/ivih vozil s ceste I. reda na odseku od Zlatega polja do Labor. Za tranzitni promet vprežnih vozil pa bodo veljale naslednje prometne zveze: Od ustja škofjeloške ceste v smeri centra Kranj in vsa severovzhodna naselja po Škofjeloški cesti, Šolski in Delavski ulici, Savskem logu, Stari cesti z izvozom na cesto I. reda, nato pa po Kidričevi ulici, Cesti JLA, Cesti Staneta 2agarja ali Stritarjevi ulici. Od ustja Škofjeloške ceste pa bo potekal promet v smeri Cirč po Škofjeloški cesti, šolski in Delavski ulici, Savskem logu in Savski cesti. Od ustja Stošičeve ulice v smeri škofje Loke, Drulovke in drugih naselij ob desnem bregu Save, pa po Stari cesti, Savskem logu, Delavski cesti, šolski ulici in Škofjeloški cesti s priključkom na cesto I. reda. Od ustja Stošičeve ulice v pmeri Cirč pa bo šel promet vprežnih vozil po Stari in Savski cesti. Prečkanje ceste I. reda je dovoljeno le na križiščih pri savskem mostu ter ob ustju Stošičeve ulice, Kidričeve ulice in Škofjeloške ceste. Zato bodo pristojni organi postavili na odseke cest za to ustrezne prometne znake. Nujno pa bi bilo potrebno, da se še v letošnjem letu odstranijo s ceste I. reda vsa vprežna vozila na odseku od Bistrice do Jeperce. Prav tako bo potrebno odstraniti tudi vse kolesarje, kajti le na ta način se bo še bolj nemoteno razvijal promet motornih vozil. M. 2. fPromet od Zlatega polja tlo Labor jo vsak dan večji Izdaja ČP »Goren|ski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Odgovorni urednik Vo|ko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-13.1 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naročnina 900 dinar|ev, mesečna 75 din 3375 SOBOTA, 30. JANUARJA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »GLAS GORENJSKE« 3 Obrtništvo je zelo važna dopolnilna gospodarska dejavnost in bistveno posega v življenjsko raven prebivalstva. V našem okraju pa je obrtništvo še posebno važno spričo razvoja turizma. Zadnja leta občinski ljudski odbori z vedno večjim razumevanjem podpirajo razvoj obrtništva. Tako se je samo v lanskem letu povečala površina prostorov obrtnih delavnic v našem okraju za več kot 6000 kvadratnih metrov. V teh rekonstrukcijah je 78 obrtnih podjetij porabilo okroglo 2S0 milijonov dinarjev. Ko so pred kratkim govorili o obrtništvu na seji Glavnega odbora SZDL Slovenije, so med drugim ugotavljali, da je pri tem treba bolj prisluhniti stvarnim potrebam prebivalstva. Ta ugotovitev je točna tudi za naš okraj. Pri nekaterih občinah velja ugotovitev, da se razvija obrtništvo le s stališča rentabilnosti in manj s stališča potreb prebivalstva. O nastajanju ali prenehanju posameznih obrtniških delavnic preveč razpravljajo samo davčni organi in premalo druge organizacije. Da je temu res tako, morda nekaj povedo tele številke: Lani )e v našem okraju prenehalo delovati 21 krojačev, čeprav te dejavnosti hudo primanjkuje. Prav tako je prenehalo z obrtno dejavnostjo 7 šivilj, 8 čevljarjev, 3 sedlarji itd. Vzporedno s tem pa je bila registrirana vrsta drugih obrtniških dejavnosti, ki so bolj donosne, tako za obrtnika kakor tudi za ljudski odbor oziroma za davčni organ. Prihodnji torek bo o problemih obrtništva razpravljal okrajni ljudski odbor. Zbrani podatki kažejo velik uspeh pri razvoju te dejavnosti v zadnjih letih pri čemer imajo predvsem ljudski odbori svoje zasluge. — Toda posamezne pomanjkljivosti še zmeraj Zavirajo večji uspeh. K. M. S posvetovanja ObSS Radovljica in predsednikov DS in UO Obisk V podjetji! »Klepar- stvo - vodne instalacije -ključavničarstvo« Tržič M porasli izobraževanju članov DS V ponedeljek, 25. januarja je bil v prostorih ObLO Radovljica posvetovalni sestanek Občinskega sindikalnega sveta Radovljica, ki so se ga udeležili tudi predsedniki DS in UO gospodarskih organizacij občine Radovljica. Analizirali so razvoj družbenega samoupravljanja. V razpravi so ugotovili tudi, da je dvoletna mandatna doba DS zelo pozitivna predvsem za tiste člane, ki so se sami že v Lep primer, kako iz majhnega raste veliko, je majhen kolektiv podjetja »Kleparstvo« v Tržiču. V pisarni podjetja smo poiskali tovariša Franca Kodra, ki nam je povedal marsikaj zanimivega Ugotovili so, da je delavsko upravljanje, predvsem v zadnjih večkrat prepovršno obravnavajo posamezne sklade, nadurno štirih letih, v radovljiški občini delo, družbene in proizvodne na- začetku mandatne dobe pričeli o njihovem delu izobraževati. Na žalost v občini doslej ni bilo primera, da bi kak celi z delom in kako?« -Le štirje smo začeli aprila znatno napredovalo. Delavski sveti in upravni odbori eo v glavnem zelo pozitivno razpravljali in sklepali o tarifni politiki, pravilih podjetja, družbenem standardu, družbenih načrtih, zaključnih računih, investicijah in investicijskih programih itd. V tovarni Veriga so v zvezi z investicijskim programom izvedli posebno anketo, prav tako v Plamenu, kjer je celotni kolektiv zavestno še v rekonstrukcijo, zavedajoč se posledic glede na to, da skoraj z vsemi sredstvi sodeluje pri najetih posojilih. Kljub temu pa so na posvetu ugotovili, da še ne morejo biti v celoti zadovoljni z delavskim samoupravljanjem. Na zasedanjih se v posameznih primerih še vedno prevladujejo želje posameznikov in premalo gospo-darsko-politična načela, ki eo jih postavili sindikati. Priprave za seje DS in UO so v večini primerov prepuščene operativnim organom. Pri sestavljanju dnevnih redov sicer sodeluje predsednik DS in UO, vendar posamezne točke največkrat nimajo prave obrazložitve ali pa so zelo skope in nejasne za večino članov DS. Na sejah črte itd. medtem ko so razprave o osebnih dohodkih, o posameznih objektih družbenega standarda, o razdeljevanju stanovanj in nagrad skrbnejše. Tudi obveščanje o delu DS in UO še ni povsem zadovoljivo. Poudarili so tudi, naj bi bili objavljeni na oglasnih deskah vedno tudi sklepi UO, da člani DS in tudi celotni kolektiv že pred zasedanjem DS vedno lahko da svoje dopolnilne predloge. Kolektiva Almire v Radovljici in Verige v Lescah sta pričela izdajati Biltene, ki enkrat mesečno seznanijo člane kolektiva vsaj o najnujnejšem. To je brez dvoma zelo pozitivno, zato naj bi jih posnemali vsi večji kolektivi Plamen, Elan itd.). kolektiv takoj po izvolitvi novega DS roganiziral tečaj ali seminar za člane, zato bi bili taki seminarji zaželeni letos, ko bomo volili nove DS in UO. V večjih kolektivih (Plamen v Kropi, Veriga v Lescah, Elan v Be- gunjah) so imeli nekaj preda- bro gospoda,.;^ smo s prisiuže vanj, ki so v glavnem zajela le tolmačenja posameznih zakonskih določb. ObSS je v preteklem letu imel 4 seminarje le za vodilne člane delavskega upravljanja, ki so se seznanili predvsem s sistemom delitve dohodka, s kadrovsko politiko, z odnosi komuna-podjetje, z vodenjem sestankov, z metodo dela in podobno. ObSS Radovljica bo priredil 4 take seminarje tudi letos v mesecu februarju. C. R. jetju smo se lotili dela. Z lastnimi idejami in načrti smo uspeli osvojiti proizvodnjo tudi teh, tako važnih strojev za čevljarsko industrijo. Lani smo ustanovili še ključavničarsko delavnico in naba-»Kdaj ste, tovariš Koder, za- vili nov brusilni in električni vrtalni stroj. Prostori so postali premajhni in graditi smo začeli nove prostore za ključavničarsko delavnico in pisarno.« »Koliko delavcev pa imate zaposlenih?-« »V podjetju je 23 delavcev in vajencev. Lani smo imeli več kot 39 milijonov prometa. Čimprej pa bi radi nabavili še več novih strojev in orodja, tako, da bi bili naši uspehi še večji. V. E. smo 1948. Težko je bilo, vendar nismo klonili. Nove težave so nam vlivale še več delovnega poleta. Opravjlali smo vsa uslužnostna dela kleparske in vodno-insta-laterske stroke in ker smo do- bolje nim denarjem začeli opremljati delavnice.« Kaj pa delate danes? »Sedaj sprejemajo vsa kleparska in vodno-instalaterska dela na novih hišah, ki jih gradijo v tržiški občini. Delamo tudi pri tlačnem vodovodu Zegnani stu-denec-Naklo. Pa ne samo to! Edini v Sloveniji smo osvojili proizvodnjo patentnih dimnih cevi in kolen. Tovarna »Peko« je potrebovala sesalce za prah za čevljarske stroje in v pod- Oradija mIhiii [PROBLEMI PRED ZBORI ZAVAROVANCEV Rajonski zdravnik Pot k uspešnejši preventivni službi Te teden so začeli zbori zavarovancev v okolici Škofje Loke. Prav tako so predvideni zbori zavarovancev v drugih občinah. Te V Škof ji Loki Kakor smo že poročali, gradi renjskem. Kljub temu, da grad-na Trati pri Skofji Loki veletr- nja še ni v celoti končana, skla-govina »Loka« veliko in eno naj- dišče, ki ga vidite na sliki des- V mnogih krajih v škofjeloški občini še ni vodovoda in so ljudje vezani le na kapnice in delno na studenčnice. Zato ni prav nič čudno, če so v teh dneh pričeli z obširno akcijo za zagra-ditev vodovoda in sicer na Trati, Starem Dvoru, Novi Vasi in Grenc pri Skofji Loki. Na sestanku so izvolili gradbe-zbore sklicujejo organizacije SZDL datkov. Pri tem je v prvi vrsti ni i6.članski upravni odbor, ki po svojih območjih v sodelovanju stvar organizacije zdravniške služ- bo vodjI celotno gradnjo vodo-z organi socialnega zavarovanja. be. Kljub tolikim uspehom v zad- voda Anketa z vprašanji o Zbori zavarovancev so bili prvič njih letih so vsakodnevno vidne gradnji vodovoda in samopri-lansko leto. Razpravljali so o iz- tudi posamezne slabosti. Precej jih spevki, ki jo je odbor izvedel, je pokazala, da so prebivalci 100 % zainterisirani, da se vodovod čimprej zgradi. Prav tako vanja zavarovancev pri zniževanju lahko izboljšalo z notranjo organi- ^ ysi pripravljeni pomagati s ten stroškov v korist skupnosti in zacijo dela. podobno. Naslednja stvar je preventivna. 2e več let se govori o tem, da zdravnik ne bi smel čakati v ambulanti na bolnika, marveč odhajati tja, kjer delavec dela in živi, in datkih socialno-zdravistvene službe, je v tem, da še ni dovolj zdrav-o možnostih varčevanja z zdravili, nikov, zobotehnikov an drugega o potrebi kar največjega sodelo- osebja. Toda marsikaj bi se še Tudi letos ao na zborih zavarovancev na dnevnem redu ta vprašanja. Še zmeraj izdatki naraščajo. Odstotek obolenj in nesreč je še zmeraj visok. V prvih devetih me- boljših trgovskih skladišč na Go- no, ki so ga odprli za občinski praznik v Skofji Loki, že služi svojemu namenu. V njem je prostora za 100 vagonov prehrane. Ima tudi dva hladilna prostora za južno sadje in hitro pokvarljive predmete. Dokončujejo še upravne prostore, garaže za avtomobile in stanovanje za hišnika. Po potrebi bodo skladišče lahko povečali še za 100 vagonov. Z izgradnjo tega skladišča se bo izboljšala zaloga in kakovost prehrambenih predmetov ne samo na Gorenjskem, temveč tudi v nekaterih delih ljubljanskega okraja, ki ga podjetje s prehrambenimi predmeti pre- teh problemih bodo prav gotovo secih lani je bilo od 50.717 aktiv- skušati preprečiti preden zboli in nih zavarovancev 42.811 bolnih. — pride v ambulanto. Tu naj bi bilo Njihova odsotnost z dela cnaša torišče dela zdravstvenega delavca, iskupno 6d3.522 dni, kar pomeni, ° preventivnem varstvu zavarova- da je bil vsakdo bolan približno nih oseb govori tudi zakon o 14 dni. Razen tega je bilo lani do zdravstvenem zavarovanju. Okrajni konca septembra 6615 nezgod, za- svet za zdravstvo je že dal tudi radi katerih so ponesrečenci izostali ustrezna priporočila občinskim or- z dela 111.388 dni. Iz teh podat- ganom. Predvideno je med drugim, kov sledi, da je na vsakih 100 de- naj bi se pri zdravstvenih domo- lavcev bilo v tem času približno vih postavili rajoni, ki bi zajemali 5 delavcev na bolezenskem dopu- eno ali več stanovanjskih skup- stu. — Zato je bilo lani samo za nosti oziroma krajevnih odborov, zdravstveno službo porabljenih mi- Za tak rajon naj bi odgovarjal lijardo in 113 milijonov dinarjev, eden ali več zdravnikov, in sicer Za celotno zdravstveno in socialno za vso kurativo in preventivo, ali (Službo pa je bilo izdanih okroglo po domače povedano, z« zdravlje- miMjardo in 672 milijonov dinar- nje in preprečevanje bolezni, jev. Ko bodo zavarovanci govorili o Veletrgovina »Loka« v Skofji Loki gradi eno največjih skladišč. Desni del skladišča že uporabljajo skrbuje. Veletrgovina »Loka« ima letno okoli 800 milijonov din prometa. —an začeli pri konkretnih, znanih primerih in pri tem skušali nakazati tiste probleme, ki bi lahko bistveno prispevali k zniževanju teh iz- NAGRAJEVANJE PO UČINKU tudi v obrtnih gospodarskih organizacijah Svet za industrijo in obrt Okrajnega ljudskega odbora je pripravil obširno poročilo o obrtništvu v okraju Kranj in o izvajanju načel in smernic ter petletnega perspektivnega plana razvoja obrti za rtldoOje od 1957. do 1961. leta, ki bo ma dnevnem rodu skupne seje OLO Kranj v torek, 2. februarja. Iz poročila povzemamo neka) podatkov o uveljavljanju nagrajevanja po učinku v obrtnih gospodarskih organizacijah. V letu 1959 se jo število podjetij obrtne stroke, ki nagrajujejo po učinku, skoraj podvojilo in znaša 32 odstotkov od vsega števila obrtnih podjetij v kranjskem okraju. Po oceni Sveta za industrijo in obit pa je Ui odstotek še najmanj *a K) odstotkov višji. , Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so tudi podjetja uslužnost-nih strok v večji meri prešla na delo po učinku. Doslej je namreč Prevladovalo mnenje, da v teh strokah ni mogoče normirati. Vendar drži prav nasprotno. Prav izrazito uslužnostne otroke, n. pr. pleskarji, frizerji in ključavničarji, so zabeležili že lepi uspehe z delom .po učinku, kar lahko ugotovimo iz poročil o uspešni uvedbi ta-*eg,i nagrajevanja v nekaterih podjetjih, Nasp.loh se je zaradi uvajanja lagi,.\ ,ui d po ličink n <\v ign da storilnost, dohodek podjetja, in s tem v zvezi tudi dohodek delavcev *a približno 12 odstotkov. GORENJSKA OBLAClLNICA ima že uvedeno nagrajevanje po učinku za vse delavce in Uslii/hcuce. Delavce nagrajujejo po normah, mojistre delavnic za prekoračenje norm v svojem oddelku, uslužbence za preseganje plana proizvodnje, trgovino pa po realizaciji -plana prodaje. Uspeh tega načina nagrajevanja se je v lanskem prvem polletju pokazal v tem, da je bil plan proizvodnje pie.se/.« u /,i 10%, plan realizacije uvedena kolektivna norma. Za nagrajevanje uslužbencev je osnova preseganje norm delavcev in preseganje plana bruto prometa. Kolektiv je na ta način dobil v ■zadnjih treh mesecih lani po 10 do 15% večje osebne prejemke, kot bi ti znašali, če bi bili obračunani po času. Prav tako pa se je dvignil tudi dohodek podjetja. PLESKARSTVO KRANJ ima od začetka maja lani normiranih približno 75% del. Normirana so vsa zunanja soboslikarska dela, niso pa normirana črk osli kar ska dela. Podjetje je izdelalo cenik za kvadratni meter raznih soboslikarjkih pa za 3,4%; norme presegajo de- del. V zadnjih treh mesecih lani lavci povprečno za 7 %, najvižje So delavci presegali normo pri- preseganje pa znaša 40%. bližno za 20%, za toliko pa se jim Delavci, ki delajo v skupinah, |e povečal potem tudi zaslužek imajo skupinsko normo. Znotraj nad tarifno postavko. Tudi usluž- skupine si zaslužke delijo po vi- benci so nagrajeni po učinku s š-ini svojih tarifnih .postavk, ki so tem, da so vezani na preseganje jih postavili z novim tarifnim pra- plana dohodka. avgustu lani za 14,53%. Zaslužek delavcev se je precej povečal. Zaradi preseganja norm jim je bilo izplačano 22,9 % več kot bi prejeli za isto število opravljenih ur, če bi delali po času. Obrtna delavnica ima posebno komisijo, ki sproti kontrolira gotove izdelke, da ne bi zaradi dela po normi trpela kvaliteta. Dohodek v prvem polletju lani kaže, da je obrtna delavnica poslovala zaradi dela po učinku p precej večjim uspehom kot v istem obdobju leta 1958. KOVINSKA DELAVNICA BLED ima uvedeno nagrajevanje za vsa večja dela in proizvode, in sicer na podlagi pismenega, delovnega naloga, ki vsebuje opis izdelka, normne ure, ki so potrebne za tako delo, tarifno postavko osebe, kateri je izdan nalog, in znesek, ki bo izplačan za opravljeno delo oziroma izdelek. Podjetje je na ta način us-pešno preseglo plan realizacije za 38 %, čiste osebne dohodke za 12 %, ,sklade pa za 130 %. Razen nagrajevanja ima podjetje uvedeno nagrajevanje celotnega kolektiva za povečanje dohodka Glavni cilj te nove organizacije je, da bi zdravnik spoznal ljudi na svojem področju, spoznal njihovo življenje in razmere. Zato bi laže razumel njihovo morebitne težave in potrebe, uspešneje bi opravljal preventivno zdravstveno dejavnost. Ob tem pa je tudi predvideno, da bi se prebivalci določenega območja v primeru bolezni morali zatekati prvenstveno k določenemu, svojemu, rajonskemu Edravniku. Taki so nekateri predlogi, kako naj bi v daljšem obdobju sistematično zavrgli sedanji nenehni dvig izdatkov za socialno-zdravstvene namene in tako prihranili milijone oziroma jih porabili za stanovanja, za komunalne ureditve — skratka za izboljšanje življenjske ravni. -1. c. NORMIRSKI SEMINAR ZA MOJSTRE V Planiki so organizirali nor-mirski seminar za mojstre in zaradi zmanjšanja stroškov na eno nadmojstre, ki se je pričel v vihiikom. BRIVSKO-PRIZERSKI SALON — KRANJ je z novim tarifnim pravilnikom uvedel nagrajevanje? po učinku za vse delavce in uslužbence v podjetju. Osnova za nagrajevanje delavcev je bruto promet, ki ga ustvari delavec - posameznik. Norma, oziroma promet pa en dan znaša za brivca lOflO din, za frizerja pa 2000 dinarjev. Za kolikor ta promet presežejo, to 1 i - KAMNOSEŠTVO — KRAN.I je uvedlo nagrajevanje po učinku pri izdelavi cementnih izdelkov in pri brušenju ter poliranju kamna. Zaradi uvedbe takega načina nagrajevanja so delavci, ki delajo po normi, dosegli v zadnjih treh mesecih lani do 10% večje osebne prejemke kot bi jih dobili za delo po času. OBRTNA DELAVNICA »MIZAR«, GORENJA VAS je z uvedbo de'.a ko se jim sorazmerno poveča tudi po učinku dvignila pri istem števi-zaslužek; v ženskem oddelku je lu delavcev svoj bruto produkt v režijsko uro. REMONT CERKLJE je z novim tarifnim pravilnikom uvedlo nagrajevanje po uMnku za vse zaposlene, in sicer 'takole: če podjetje ustvari mesečno na enega zaposlenega 27.000 dinarjev, potem prejme vsak osebni dohodek, obračunan po tarifni postavki. Za vsak odstotek povečanja dohodka na enega zaposlenega pa se poveča osebni dohodek za 2 %. Na ta način so se lani v prvem polletju osebni dohodki že povečali za 22 %. ponedeljek 18. januarja. Seminar bo trajal predvidoma 15 dni. Seminar je razdeljen na dve grupi, eno obiskujejo mojstri, drugo pa nadmojstri in ostali vodilni uslužbenci. Seminar so organizirali v ta namen, da seznanijo vodilni kader s tehniko normiranja, o nastanku sodobne industrijske proizvodnje ter z raznimi sistemi normiranja pri nas in v tujini itd. samoprispevki in prostovoljnim delom. Občina bo prispevala h gradnji po 3000 dinarjev na prebivalca. Prispevek pa bodo dala tudi podjetja Jelovica, Gorenjska predilnica, Gradiš in še nekatera druga. Nov vodovod bo priključen k že obstoječemu vodovodnemu omrežju Škofje Loke. Na več mestih bodo postavili hidrante v primeru požara. Brez bojazni bodo sedaj lahko izsušili takozvano Traško lužo na Trati, iz katere so poleti črpali vodo, ko jim je le-te zmanjkalo v kapnicah. Ta luža je bila smrdljiva in okužena, zaradi česar je večkrat obolela živina pa tudi ljudje. —an r-^ Gospodarske vesti 0 V Beogradu so 21. janu- aTJa ustanovili jugoaslovansko-maroško družbo za gospodarsko sodelovanje — SIAF. Stalni sedež družbe bo v Casablan-ci. £ Zagrebška tovarna cementa »Sloboda« izdela letno nad 150.000 ton cementa. Ker pa je povpraševanje po cementu v Jugoslaviji in tudi za izvoz čedalje večje, bodo povečali zmogljivost te tovarne. Računajo, da bodo prihodnje leto izdelali nad 350.000 ton cementa, ali 200.000 ton več kot doslej. £ V reški ladjedelnici »3. maj« so splovili v morje veliko tovorno ladjo »Paean« z nosilnostjo 13.000 ton, ki so jo naredili za grško pomorsko družbo »Laca Liras« iz Londona. £ V Beogradu so se 25. januarja začeli (razgovori med vladnima delegacijama Demokratične republike Nemčije in FLRJ zaradi sklenitve sporazuma o letalskem prometu med tema dvema deželama. 9 Tovarne obutve v Bosni in Hercegovini so lani izdelale okoli milijon parov čevljev, .ie-tos pa se bo proizvodnja povečala za nadaljnjih 200.000 parov raznovrstne obutve. Najbolj bodo povečali proizvodnjo v usnjarskem kombinatu v Visokem in pa v tovarni obutve v Derventi, kjer bodo letos izdelali več kot 200.000 parov čevljev. % Na Sljemenu so začeli postavljati 82 m visoko jekleno konstrukcijo televizijskega stolpa. To je prvi tako velik televizijski stolp v naši državi. )f> V Markovcu pri Lapovu so dogradili največji silos v Pomoravju. Visok je 50 metrov r'n ima 6 stolpov, v katere lahko »pravijo 400 vagonov pšenice. Za gradnjo silosa so porabili 120 milijonov d imanje v. V__l 7- 4901 46 OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI Sprejmemo vajenca, moškega, za mešano trgovino, takoj ali pozneje, »Krvave« Šenčur 264 Spakiico, skoraj novo, ugodno prodam zaradi preselitve. Naslov v oglasnem oddelku 303 Kupim dvosobno stanovanje v Krauiju ali okolici ali nedograjeno hišo z zabetonirano kletno ploščo. Naslov v oglasnem odddelku 306 Sprejmemo takoj v službo kuhinjsko pomočnico za Dom na Krvavcu. Planinsko društvo, Kranj 308 Grem pomagat po službi 3 do 4 ure popoldan v administracijo. — Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Takoj« 310 Trgovsko pomočnico — mlajšo — sprejme takoj ali po dogovoru Poslovalnica »Peko«, Titov trg št. 13, Kranj 311 Ugodno prodam travnik v bližini postaje Globoko (Mišače). Eventualno dam košnjo v najem. Informacije lahko pismeno dobite pri Andreju Bohincu, Ljubljana, Rimska 25 314 Prodam Vespo z vetrobranom, po ugodni ceni, zaradi vojaščine. Naslov v oglasnem oddelku 316 Zaposlenemu dekletu, ki se razume na gospodinjska dela, nudim stanovanje. Vili Recek, Polica, Gramoznica 4, p. Naklo 325 AMD Šenčur obvešča člane in ljubitelje avtomoto špoTta, da se vrši v soboto, 30. januarja ob 19. uri v dvorani »Svobode« v Šenčurja redni letni občni zbor društva. — Po končanem zboru bo članska zabava. Vabi AMD Šenčur 329 Prodam polovico hiše, zlato žepno uro z verižico im čisto novo električno pečico. Trojarjeva 1, Kalvarija, Kranj 330 Prodam žensko kolo »Diamant«. Naslov v oglasnem oddelku 331 Ugodno prodam stre j od motorja za kompresor. Naslov v oglasnem oddelku 332 Prodam moped Colibri, skoraj nov, gumi voz na peresih, nosilnosti 1500 kilogramov, vrtno seno in deteljo-lucerno. Spodnji Brniki 47, Cerklje pri Kranju 333 V Kranju prodam hišo v zelo dobrem stanju s stanovanjem, poslovnimi prostori in lokalom. Vse-ijivo. Naslov v oglasnem odd. 334 Prodatm plemenskega vola, 400 kilogramov težkega. — Zalog 43, Cerklje 335 Prodam 4-sedežni avtomobil v voznem stanju. Cena 160.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 336 Prodam 2 gumi voza 15 in 20 co.1. Naslov v oglasnem oddelku 337 Prodam motorno slamoreznico, dobro ohranjeno. Ilovka 3, Kranj 338 Kupim 3-deiao rabljeno omaro. Naslov v oglasnem oddelku 339 V dopoldanskem času bi pomagala v gospodinjstvu ali poučevala osnovnošolce do 8. razreda. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 340 Sprejmemo gospodinjsko pomočnico. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogtlasnem oddelku pod1 »Okolica Cerkelj« 341 Po službi grem pomagat v gospodinjstvo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 342 Nekvalificiranega delavca za skladiščna in priložnostna dela sprejme takoj ali po dogovoru »Delikatesa« Kranj. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo 343 Tkalke, vešče dela z listovko, žakard in revolver stroji, sprejme takoj Delavnica Tehniške tekstilne šole Kranj 344 Službo želi spremeniti strojni ključavničar VK, vešč vseh del, z dolgoletno prakso. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vesten« 345 Intelektualec išče opremljeno ali prazno sobo v Kranju ali okolici. Najemnino plača dobro in vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 346 Upraviteljstvo Vajenske šole za trgovinsko stroko v Kranju vljudno naproša vse one prebivalce, ki bi mogli za dobo 4 mesecev odstopiti skromen kotiček — posteljo, kaki naši učenki, da javijo naslovu, Cankarjeva ulica 2 347 Upokojenec z ženo išče opremljeno sobo, eventualno prevzame varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 348 Samostojen kmečki fant, srednjih let, želi poznanstva s poštenim kmečkim dekletom, starim do 35 let zaradi ženitve. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Planinski cvet« 349 Preklicujem št. bi. 39658, izdanega v Komisijski trgovini v Kranju, dne 22. decembra 1958. Zakelj 350 Preklicujem št. bi. 42801, izdanega v Komisijski trgovini v Kranju, dne 17. novembra 1959, Janko Gubane, Kranj 351 JAVNA ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujeva Dr. Karli Grebenšek in ostalemu strežnemu osebju ZD »Otološikega oddelka« Kranj za uspešno opravljeni operaciji najinih otrok Milana in Marije. Hvaležna oče Jože in mama Ivanka Zaplotnik, Labore, Kranj 352 Prodam radio »Hlerenc« in krojaški šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 353 Prodam 4 rabljena okna 75X118 z nadsvetlobo m elektromotor 7,5 KM in 2.800 obrati. Šetina, Zbilje št. 55, Smlednik 354 Prodam vola za pleme. Podbrezje št. 61, Duplje 355 Prodam skoraj novo NSU Primo novejšega tipa. Proletarska 20. Tržič 356 Prodam elektromotor 4 KM in krožno žago. Košir Anton, Kovor, Križe 357 Prodam »Vespo« (1959 letnik). — Naslov v ogl. oddelku. 358 358 Prodam dvosobno stanovanje, vi- sokopritlično, v novejši hiši, po želji vrt. Naslov v oglasnem oddelku 359 Prodam vrtno uto iz mecesnove-ga lesa. Naslov v oglasnem oddelku 360 Kupim zapravljivček. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v Turistično društvo Tržič 361 Dve dekleti iščeta sobo v Kranju ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 362 V službo sprejmemo mlajšega delavca vojaščine prostega iz okolice Kranja. Nastop takoj ali po dogovoru. »Železnima« 'Kranj, Koroška c. 11 -{poleg gimnazije) 363 Inštruktorja matematike dn angleščine za VIL raz. osemletke iščem. Naslov v oglasnem oddel-ku 364 OBVESTILO! Gostilna pri »Zlati ribi« v Kranju obvešča vse potrošnike in odjemalce vina, da prodajamo dobro pristno črno in belo vino po 150 din čez ulico. Se priporoča gostilničarka 365 Štiri ključe, na verižici 3 vert-hai.m in navadni, najdene v Kranju, dobi lastnik v oglasnem oddelku Prodam zazidljivo parcelo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku OBJAVE Na podlagi 50. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16/1959) Svet stanovanjske skupnosti HRUSlCA« Jesenice RAZPISUJE delovno mesto tajnika Pogoj: Ustrezna šolska izobrazba ter praksa v poslovanju razpisa. — Plača in drugi pogoji po dogovoru. Ponudbe z dokazili in opisom dosedanje zaposlitve poslati na naslov: Stanovanjska skupnost, H r u š i c a Pošta Jesenice Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuje tale delovna mesta pri upravnih organih OLO Kranj: 1. 1 referenta za zadeve invalidov in borcev — z višjo strokovno izobrazbo — socialni delavec 2. 1 referenta za izvenarmadno in predvojaško vzgojo — s srednjo strokovno izobrazbo 3. 1 katastrskega referenta v katastrskem uradu Kranj — s srednjo strokovno izobrazbo 4. 1 pisarniško moč pri oddelku za družbene službe — z nižjo strokovno izobrazbo 5. 1 tehničnega risarja pri Katastrskem uradu Skofja Loka z nižjo strokovno izobrazbo. Razpis bo zaključen v 15 dneh po tej objavi. Kolikor mesta po razpisu ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe teh mest. — Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din, navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Jožeta Novaka iz Retenj pri Križah se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in sosedom, kolektivu »Elektro«, Sava Kranj, prijateljem z Golnika, ki ste ga polno.številno spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste izrazili sožalje in kakorkoli izkazali pomoč. Sin Jožko Novak, Golnik VABILO NA 28. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN 30. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ. Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89^) sklicujem 28. sejo Okrajnega zbora in 30. sejo Zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 2. februarja ob 8.30 v sejnih dvoranah Okrajnega zibora oziroma Zbora proizvajalcev. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo o ustanovitvi zveznega centra za usposabljanje inštruktorjev v tekstilni stroki v Kranju in sklepanje o pogodbi o finansi-ranju izgradnje tega centra; 2. razprava in sklepanje: a) o razglasitvi okrajne posredovalnice za delo za samostojen zavod, b) o pravilih okrajne posredovalnice za delo, c) o sistemizaciji okrajne posredovalnice za delo. Po končanih ločenih sejah bo v sejni dvorani OLO 34. skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvajanju smernic za razvoj obrti v okraju Kranj; 2. poročilo o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev; 3. imenovanje upravnega odbora okrajne posredovalnice za delo. Predsednik: Vfnko Hafner 1. r. LJUBITELJI TENISA — POZOR! 7.v letos bomo končno vsi lahko igrali na novih teniških igriščih, ki bodo zgrajena v sklopu novega stadiona. Pridite zato vsi, ki imate veselje dO tenisa, na naš OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, dne 6. februarja ob 17. uri v stranski dvorani Sindikalnega doma. Cim več nas bo, tem laže pe bomo pogovorili o vseh problemih in o bodočem delu in tem laže bomo prepričali vodstvo SD Triglav, da je nujno in pametno začeti najprvo z gradnjo ravno naših igrišč; nujno zaradi velikega števila igralcev in ker smo praktično brez igrišč in pametno, ker bodo ta že letos uporabna. NE POZABITE! Dne 6. februarja ob 17. uri VSI NA OBČNI ZBOR TENIS-SEKCIJE! PRIDITE! VSI STE VLJUDNO VABLJENI! Odbor ar j a ob 22. uri premiera francoskega barvnega cinemaseope filma »LEPOTICA IN CIGAN«; 31. januarja ob 10. uri ameriški barvni cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«, ob 13. in 21. uri pa ameriški barvni cinemaseope film » DIRKA ZA SONCEM«. »SVOBODA«, Straižišče: 30. januarja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«; 31. januarja ob 14., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »VISOKI TUJEC«, ob 16. uri pa ameriški barvni cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«. »TRIGLAV«, Primskovo: 30. januarja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni cinemaseope film »PRINC ŠTUDENT«; 31. januarja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«. Naklo: 30. januarja ob 19. uri ameriški barvni cinemaseope film »VISOKI TUJEC«; 31. januarja ob 16. in 18. uri ameriški barvni cinemaseope (film »POHLEP PO ŽIVLJENJU«. »KRVAVEC« Cerklje: 30. januarja ob 19. uri ameriški barvni cinemaseope film »DIRKA ZA SONCEM«; 31. januarja ob 15., 17. in 19. uiri pa ameriški barvni cinemaseope film »PRINC ŠTUDENT«. »RADIO«, Jesenice: 30. januarja do 1. februarja ameriški barvni cinemaseope film »PLESALKE«. »PLAVŽ«, Jesenice: 30. januarja do 1. februarja ameriški baorvni film »KOMU ZVONI«. Žirovnica: 30. januarja ameriški barvni film »TRI URE DO ODLOČITVE«, 31. januarja japon. barvni film »STREHA JAPONSKE«. Dovje-Mcijstrana: 30. januarja japonski barvni film »STREHA JAPONSKE«, 31. januarja ameriški barvni film »TRI URE DO ODLOČITVE«. Koroška Bela: 30. in 31. januarja francoski film »VELIKA ILUZIJA«. Bled: 30. in 31. januarja italijanski barvni cinemaseope film »HER-KULES«. Radovljica: 30. januarja ob 19.30 ter 31. januarja ob 14.30, 17. in 19.30 uri ameriški barv. vistavision film »KOMU ZVONI«. 1. februarja ob 17.30 in 20. uri francosko-ma-džarski barvni diaskop »LEPOTICA IN CIGAN«. Ljubno: 30. in 31. januarja jugo-blovansko-francoski film »KO PRIDE LJUBEZEN« — predstava v soboto ob 19.30, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. Kropa: 30. januarja ob 20. uri angleški film »TIHOTAPCI«, 31. januarja ob 15. in 19.30 egiptovski barvni cinemaseope film »ZEMLJA SANJ«. »SORA«, Škofja Loka: 30. in 31. januarja francosko-nemški kopro-duikcijski film »POT V RAJ«. »PREDILEC«, Škofja Loka: 30. ;n 31. januarja ameriški barvni cinemaseope film »ZABRANJENA PLANETA«. »DOM«, Sovodenj: 30. in 31. januarja ruski film »NESMRTNI GAkNIZON« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Ziri: 30. in 31. januarja ameriški film »TROMiBE OPOLDNE«. »SORA«, Poljane: 30. in 31. januarja pustolovski cinemaseope film »BELO PERO«. Domžale: 30. in 31. januarje jugoslovanski barvni cinemaseope film »NEVIHTA« (3 uro) — predstava v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. »DOM«, Kamnik: 30. ki 31. januarja ameriški barvni cinemaseope film »20.000 MILJ POD MORJEM«. Duplica pri Kamniku: 30. in 31. januarja francoski film »ŽALOSTNA ZMAGA« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 31. januarja ob 10. uri dopoldne »URA PRAVLJIC« — Zaradi generalke odpade! Nedelja, 31. januarja ob 16. In 20. uri Schiller — »MARIJA STU- ART« ..... gostuje gledališče Tone Cufar z Jesenic. Nedelje., 31. januarje ob 15. Iti 19.30 Lutovski: »DEZJJRNA SLUŽBA« — Gostovanje na Jesenicah. »STOR2IC«, Kranj: 30. januarja ob 16., 18. in 20. uri ter 31. januarja ob 15., 17. in 19. uri angleški barvni vistavision film ». . . KER VETER NE ZNA BRATI«; 30. janu- V KRANJU Fižol 70 do 80, ajdova moka 70 do 75, koruzni zdrob, koruzna moka in koruza 40, ješprenj 70 do 120, kaša 70 do 80, krma za kokoši 35 do 40, proso 35 do 45, oves 20 do 25, krhlji 40 do 60, čebulček 180 do 200, orehi 80 do 90 in smetena 250 din liter, Korenček 40 do 50, čebula 35 do 40, krompir 18, sladko ze'je 30 do 35, kisflo zelije 45 do 50, ohrovt 40 do 50, solata 90, radič 140, pesa 30 do 50, kisla repa 30, redkev 30, jabo'ka 50 do 85 din za kilogram. Peteršilj i« zelena 10 din šopek, por 10 do 20 din kos, česen 5 do 15 din glavica, jajca 22 do 26 din kos, kokoš 500 do 700 din, piščanci 300 din, sir- V,. POHITITE Z NAROČILI:1 ŽREBANJE KONEC FEBRUARJA. Od 1. januarja dalje izhaja »Glas Gorenjske* vsak drugi dan — v ponedeljek, sredo in soboto. Če vplačate zanj vsaj 300 dinarjev naročnine, boste lahko sodelovali na velikem tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo konec februarja na Jesenicah. Ce pa plačate celoletno naročnino (900 din), boste pri žrebanju sodelovali s tremi glasovi. Vrednost nagrad znaša preko pol milijona dinarjev. ~Glas Gorenjske-« Vas po Novem letu trikrat tedensko seznanja z vsemi najvažnejšimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki doma in v svetu. Zato naj ta list postane tudi Vaš prijatelj in svetovalec. NAROČAJTE IN BERITE »-GLAS GORENJSKE«! skuta 100 do 120 din kilogram in surovo maslo 520 do 560 din kilogram. V SKOFJI LOKI Krompir 18, solata 80, kislo zelje 40, fižol 80 do 120, cvetača 80 do 90 in jabolka 70 do 80 din za kilogram. Kisla repa 20 din merica, motovileč in radič 30 din merica, jajca 27 do 28 din kos, krvavice 60 din kos, sirček 15 din, smetana 20 din zajemalka. Poročila poslušate vsak dam ob 5.05, 6., 10., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA, 30. JANUARJA 8.05 Iz arhiva zabavne glasbe; 9.30 ZoHam Kodalv: Sedem klavirskih skladb; 10.10 Znani pevci — znane melodiiije; 11.00 Pol ure pri skladate liju Blažu Arniču; 11.30 Pionirski tednik) 12.15 Kmetlijslki nasveti — d>r. Rajko Rakovec: Zakaj jo treba zatirali zajedavce domačih živali; 12.45 Zabavni ortke-ster RTV Ljubljana; 13.30 Arije iz oper G. Verdija; 14.25 Zanimivosti i Obmejno poverjeništvo na 2a leto 1960 in izvajanje sklepov Jesenicah je tudi letos organiziralo OLO na osnovi poročil o stanju jezikovne tečaje za svoje uslužben-kulturno-prosveuie dejavnosti v ce. Uče se nemščine in angleščine, okraju. saj sta jim ta dva jezika pri delu grame osnovnih organizacij in % Razstavo »Dejavnost resta- najbolj potrebna. Kakor vsako leto predlagali, da se tam, kjer so vratorske delavnice Mestnega muzeja v Kranju« si je od otvoritve, *i je bila 21. januarja zvečer, do četrtka, 28. januarja zvečer ogledalo že okoli 1470 ljudi. % Delavska univerza v Tržiču je v sredo, 27. januarja zvečer pripravila predavanje o novih slano- OBSEŽEN PROGRAM DELA JESENIŠKE MLADINE Na zadnjem plenumu občinskega komiteja na Jesenicah, ki je bil pretekli petek, 21. januarja, so med drugim obravnavali program dela Občinskega komiteja L.MS na Jesenicah. Prav tako so obravnavali pro- je tudi letos največ zanimanja za bili programi slabše ipriprav-nemški jezik. — Na ta način se ljeni, še izpolnijo. 2e v začetku februarja nameravajo organizirati trimesečno politično šolo za mladinske aktiviste iz osnovnih organizacij. Program šole j« zelo obsežen in bodo med drugim obravnavali naslednje teme: Sta- komisija za šolsko mladino in sežen program. Seveda bodo komisija za mladinske delovne nastale v delu komisij še mar- uslurbenci Obmejnega poverjem-štva v nekaj zimskih sezonah nauče tujega jezika. tj) Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela deluje od leta 1947 In sodi med najdelavnejša tovrstna vanjskih najemninah. Predaval je društva na Gorenjskem. Člani skr-načelnik oddelka za gospodarstvo bijo r.a planinsko postojanko na tržiške občine. % Oba zbora Občinskega ljudskega odbora ista že izvolila nove člane svetov ljudskega odbora, ki jim je potekla enoletna mandatna dooa. © Lani je bilo v tržiški občini registriranih 150 motornih koles, '7 osebnih avtomobilov, 37 tovornjakov, 2 specialna avtomobila in dva traktorja. % Mesarsko podjetje Tržič proda vsak mesec približno 93.300 kilogramov mesa, od tega 11.500 kilogramov govedine, 5300 kilogramov Lani so v Krmi zgradili novo planinsko postojanko, razen tega pa oskrbujejo še Staničevo kočo pod akcije. Organizacijsko kadrovska komisija bo predvsem skrbela za utrditev osnovnih organizacij v Ratečah-Planici, Gozdu Martuljku, Hrušici, Javorniku, Žirovnici, Bolnišnici, Zarji, Središču in Kluba mladih zadružnikov v Žirovnici. Ustanoviti nameravajo krajevna mladinska komiteja v Kr. gori in Žirovnici. Razen tega pa bodo ustanovili osnovne organizacije še v okviru stanovanjskih skupnosti, in sicer v Podme-žakli in na Savi ter Plavžu. — Vključili bodo tudi še več mladine v organe družbenega upravljanja, v delavske svete, šolske odbore, komisije in svete pri ObLO. Med drugim so na plenumu tudi ugotovili, da je sikatere težave, ki pa ne bodo vzele poguma in zavrle poteka mladih ljudi. M. 2. PREDKONGRESNA DEJAVNOST ORGANIZACIJ SZDL teteftom BERLIN — Prvi podpredsednik vzhodnonemške vlade Wal-ter Ulbricht je te dni na sestanku z novinarji govoril o pismu, ki ga je pred nedavnim poslal zahodnonemškemu kanclerju Adenauerju. Ulbricht je povedal, da je predlagal, naj bi se v roku 15 dni začela pogajanja med predstavniki vzhodnonemške in zahodnonemške vlade. MOSKVA — Sovjetski premier Hruščev bo obiskal Indijo v času od 11. do 16. februarja. Iz Indije bo odpotoval v Burmo in Indonezijo, nato pa še v Afganistan. NEW DELHI — V okviru indijskega narodnega 'praznika, Žiri, 29. januarja. — Na seji dneva republike, so v sredo v Plenum SZDL ¥ Žireh Pristavi v Javomiškem Rovtu. - tu in Programska načela LMS, program Zveze komunistov Jugoslavije, osnove družbene in ekonomske ureditve Jugosla-Triglavom. Do leta 1962 namera- viJe; ™loge političnih organi-vajo zgraditi triglavsko žičnico iz zaciJ v sistemu neposredne de-Krme skozi gorsko tesen med Rja- mokraći je; vloga, uspehi in na- danes v jeseniški občini 90 od-vino in Pršivcem pod Staničevo lo§e ljudske mladine v občini stotkov organizirane mladine, kočo. Planinci z Javomika in Ko- in tako dalje. v razna društva y jeseniški roške Bele se zdaj marljivo pri- V okviru politično ideološkel občini je vključeno preko 70 pravljarjo na občni zbor, ki bo 6. ga dela nameravajo ustanoviti odstotkov mladine. Zato se bo februarja. na jeseniški gimnaziji in me- komisija povezala z vsemi vod- * Pred kratkim je bil občni talurški srednji tehnični šoli stvi društev, tako da bodo lah-zbor aktiva mlač«*. zadružnikov državi Bihar slovesno položili temeljni kamen ter moelektrar-ne Baraumi, ki jo bo gradilo jugoslovansko podjetje. BRUSELJ — V Bruslju je bila v četrtek sedma seja kon- bodo v glavnem razravljali o na- «„„„_^ . ...»__ , „ 6. .. .» , terence »za okroglo mizo«, na Občinskega odbora SZDL, ki je bila včeraj, so določili, da bo občinski plenum SZDL 5. februarja, občinska konferenca SZDL pa 21. februarja letos. Na plenumu \ah Socialistične zveze pri izpol- kateri razpravljajo o prihodno- Podljubelju nad Tržičem, ki je zelo teletine, 6000 kilogramov svinjine dobro uspel. Med drugim so spre- m 400 kilogramov ovčjega mesa. f> Jutri, V nedeljo, 31. januarja bo gledališče »Tone Čufar« Jesenice gostovalo v Prešernovem gle- jeli plan za letos, ki je zelo obši- ren. Sklenili so še bolje urediti misije, delajo še organizacijsko marksistične krožke. Izdelali pa ko vključili še več mladine, bodo tudi program dela za vse Kot posebno društveno dejav- osemletke. nost bodo v jeseniški občini or- Razen politično ideološke ko- ganizirali tudi klub mladih do- Kam v nedelje? kranj Ob 16. in 20. uri bodo v Prešernovem gledališču gostovali člani gledališča »Tone Čufar« z Jesenic s tragedijo v 5 dejanjih Friedricha Schillerja MARIJA STUART. JESENICE Dramo Lutowskega DEŽURNA SLUŽBA si bodo Jeseničani lahko ogledali ob 15. in 19.30 uri v Čufarjevem gledališču. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. V soboto zvečer bo ob 19. uri na drsališču pod Meiakljo ena največjih prvenstvenih tekem v hokeju na ledu, in sicer med Jesenicami in Ljubljano. V soboto popoldne in nedeljo dopoldne bo na omenjenem drsališču državno prvenstvo v umetnem drsanju. Prvenstva se bo udeležilo 32 tekmovalcev. BOHINJ Ob 10. uri bo podzvezno prvenstvo v smučarskih tekih. planica Na 50-metrski skakalnici bo podzvezno prvenstvo v skokih s pričetkom ob 13.30 uri. krvavec Športno društvo Trglav bo ob 10. uri priredilo klubsko prvenstvo v slalomu. Škofja loka V »Domu Svobode« bo ob 16. uri pravljična igra RDEČA KAPICA, dh 20. uri pa komedija »LJUBICA NA PODSTREŠJU*. Obe predstavi uprizore člani »Nove scene« iz Ljubljane. drevesnico, skrbeli bodo za pra vilno rast živine, zatirali bodo koloradskega hrošča, skupno s KZ uredili vrl ob Zadružnem domu in podobno. NEZGODE f) M. M. iz Golnika je stroj poškodoval sredinec desne roke. <$ K. K. iz Jame si je pri padcu ranila desni komolec. £ Z. K. iz Kranja se je opekla z vrelo mastjo po nogi. G J. B. iz Suhe se je v službi urezal v drugi in peti prst na levi roki. #3 J. G. iz Ilovke si je pri padcu s kolesom poškodovala desno nogo. O L J. iz Kranja si je pri padcu na cesti zlomil levo roko. kadrovska, nadalje komisija za društveno življenje mladine, pisnikov. Vsako leto bodo ob obletnici odkritja spomenika sekretarja SKOJ tov. Milova- njevanju letošnjega družbenega sti Belgijskega Konga. Delega-načrta in o nekaterih problemih ti političnih strank Konga, po- kmetijstva, oziroma odnosov na vasi. Prav tako so na seji odbora govorili o letošnjih programih osnovnih organizacij SZDL, ki jih organizacije pripravljajo. Hkrati so govorili tudi o nekaterih organizacijskih težavah. Menili so, da bi kazalo ustanoviti samostojne organizacije v Selu in v Ledincu. slanci belgijskega parlamenta in člani vlade so obravnavali načrte o notranji organizaciji neodvisne države Konga. Na seji v sredo so namreč sprejeli predlog, naj hi neodvisnost Konga proglasili 30. junija letos. RIM — V četrtek je bila seja italijanske vlade. Proučili so komisija za delavsko mladino, novica v Završnici organizirali _ srečanje mladine Gorenjske s planinskimi drušvtvi in tabor- SVOBODE IN PROSVETNA niki Poskrbeli bodo tudi film- DRUŠTVA NAJ BODO POBUDNIK sko' vzgojo mladine V ta na- IN ORGANIZATOR LIKOVNE men bodo imeli razne filmske VZGOJE krožke. Svet za likovno vzgojo pri okraj- Tako si je mladina jeseniške nem Svetu Svobod in prosvetnih občine za letos pripravila ob_ desni društev Kranj je organiziral eno- Vendar bi bila slednja organizaci- več nujnih ukrepov, med dru- ja, dasi ima določene specifičnosti, ki kar narekujejo njeno ustanovitev, vendar premajhna. Z.ato so predlagali, naj bi jo priključili k Stari vasi. Končno se bodo o tem vprašanju posvetovali in sporazumeli odborniki vseh treh organizacij in skušali najti najboljšo rešitev. -1. c. cira tudi državni proračun, ki ga morajo še do konca meseca predložiti parlamentu. ■ WASHINGTON — Poučeni \vashingtonski krogi pravijo, da so ZDA pripravljene sprejeti sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov. dnevni seminar za vodje likovnih krožkov. Seminarja, ki je bil v prostorih Ljudske univerze v Skofji Loki, se je udeležilo 14 likovnih delavcev z Jesenic, iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke, Poljan, Reteč, Lesc in Podnarta. Uvodno predavanje o pomenu likovne vzgoje v Svobodah in prosvetnih društvih je imela akademska slikarka Alenka Gerlovič iz Ljubljane. V razpravi, ki je sledila, je bilo ugotovljeno, da je likovnikov-amaterjev na Gorenjskem precej, treba je le najti organizatorje, ki bi jih povezali. Vsekakor naj bi bila pobudnik in organizator likovne vzgoje prosvetna društva in Svobode. -an da bomo imeli več učiteljev petja Sporočili smo že, da sta Svet Svobod in prosvetnih društev ter Svet za šolstvo okraja Kranj pripravila tečaj za zborovodje društvenih pevskih zborov in za učitelje petja na osnovnih šolah. S ljev v Planiki. Seminar organi- tečajem so pričeli v četrtek, 28. t. žira center za strokovno izobraz- m., in siceT v Tržiču v prostorih bo. Za pridobitev kvalifikacije Dijaškega doma. Za tečaj se je .s'> lahko prijavijo delavci s pet- prijavilo 30 zborovodij iz vseh letno prakso v čevljanski stroki, krajev Gorenjske. 2e prvi dan so m'dtem, ko morajo imeti za vi- tečajniki pokazali izredno zanima-soko kvalifikacijo 7 let prakse, nje za predavania, ki jih vodijo Po končanem seminarju bodo sami strokovni glasbeni delavci, vsi laliko polagali izpite. -an r PREŠERNOV PEVSKI ZBOR NA GODEŠIČU Minulo nedeljo je pevski zb.vr »Franceta Prešerna« iz Kranja pod vodstvom dirigenta Petra Liparja nastopil na Godešiču pri Skofji Loki s samostojnim koncertom narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Poslušalci iz Godešiča in okolice, ki tokrat žal niso povsem napolnili dvorane, so izvajanje gostov navdušeno sprejeli. STROKOVNI SEMINAR V PLANIKI T« dni se bo začel strokovni seminar za kvalifikacije in visoke kvalifikacije v tovarni čev- Naš razgovor rs O dejavnosti mladih organizacij na Bledu Delo in odgovornost v širšem krogu V zadnjem času je bilo v nekaterih krajih blejske občine opaziti večjo delavnost mladinskih aktivov; pa tudi razne pobude so vznikle prav iz vrst mladih, kar je vredno še posebne pozornosti. — Spričo tega dejstva in zavoljo reorganizar cije, ki so jo izvedli v vrstah mladine v minulem obdobju, smo naprosili sekretarja občinskega komiteja mladine tovariša Vinka Iskro, da nam je povedal nekaj o delu in programu mladinskih aktivov v obči- »V naši občini imamo 18 mladinskih aktivov, krajevni komite v Gorjah in občinski komite na Bledu. Lani smo imeli le 6 aktivov. Po zadnji občinski konferenc: smo ubrali novo pot. Vso dejavnost občinskega komiteja smo prenesli na komisije. Teh ije sedem: med njimi ideo- loško-poHtična, komisija za delavsko mladino, za kmečko mladino, za organizacijska vprašanja, za družbeno dejavnost, za mladinske delovne brigade itd. S tem smo prenesli delo in odgovornost na širši krog ljudi in menimo, da bo na ta način vse delo bolje potekalo. Na zadnji občinski konferenci smo namreč ugotovili, da so mladinske organizacije prešibke in da je prav zato tudi dejavnost mladine v organih družbenega upravljanja in v javnem družbenem življenju manjša kot bi bila lahko. V zadnjem času se je sicer stanje nekoliko zbolj-šalo. Zlasti v krajevne odbore SZDL je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih tudi precej mladih ljudi. V prihodnje nameravamo predvsem razširiti ideološko politično delo v mladinskih organizacijah. Ze nasled- nji mesec bo začela delovati politična šola za mladinske aktive. Od februarja meseca naprej bomo izvedli več mladinskih poučnih in zabavnih oddaj. Prirejali jih bedo tudi aktivi po okoliških krajih. Meseca maja pa bo Mladinski teden. Nalog in načrtov imamo dovolj, potrebna bo le dobra in trdna organizacija, iznajdljivost in delavncist čimširšega kroga mladine,« je zaključil tovariš Iskra. H koncu je še povedal, da so pred nedavnim razdelili nagrade šestim mlad;n-skim aktivom, ki so sodelovali na lanski poučno-zabavni prireditvi »Ali veš?«. Prvo nagrado je prejel aktiv Komunalne banke Bled, in sicer radijski aparat. Manjša darila po so prejeli tudi aktivi Bohinjska Bela, Gorje, Vezenine Bled in aktiv v Zasipu. ijb V »O tem se vsekakor ne govori. Mesto Vscmircev hoče na vsak način prebivalce Zemlje prepričati o koristnosti takih robotov, vsekakor pa ne v njihove slabosti.« ►►Zakaj potem to pripoveduješ meni?« R. Daneel je pogledal svojega sodelavca. »Midva skupaj delava, Elijah. Vsekakor je prav in dobro, da poznaš moje slabosti in pomanjkljivosti.« Bale? je zakašljal in ta trenutek ni imel kaj reči. m-V tej smeri,« je rekel nekoliko pozneje, »in midva bova kmalu v bližini najinega stanovanja.« To je bilo izredno mračno in slabo stanovanje. Majhna soba I dvema posteljama. Ni bilo umivalnika niti naprav za kuhanje in gretje vode. V enem izmed kotov v sobi jc bila majhna cev za odpadke. Bale.v je skomigni! z rameni: »Mislim, da bova izdržala.« R. Daneel je stopil k cevi za odpadke. Njegova obleka se je razdelila na dotik na dvoje in odkrila gladko in mišičasto površino njegovih prsi. ►►Kaj delaš,« je vprašal Balcv. »Odstranil bom hrano, ki sem jo pojedel. Ce bi jo pustil, bi »e u s m rad i hi in zelo neprijetno bi bilo v moji bližini. R. Daneel je pazljivo položil dva prsta pod eno izmed bradavic In pritisnil na poseben način. Njegov prsni koš se je odprl Do vsej dolžini. R. Daneel je segel vanj /. roko in iz kaosa ble-ščočoga jekla izvlekel tanko, prozorno plastično vrečico, ki je bila deloma napolnjena. Odprl jo je. Medtem ga je Baley I odporom opazoval. R. Damel je okleval. Rekel jc: »Hrana je popolnoma čista, •laz ne izločam slino in prav tako ne žvečim. Hrana je šla sko. i plastično ce? In Jc dobra.« »Hvala lepa." je rekel prija/.no Halev, »Nisem lačen, kar vr/i... Raley je sedel na postelio in slclu-l irftjCO. Mislil je: »Kakšna škoda, ko se uničuje hrana. Jutri zjutraj bova morala zgodaj na Pot.« »Ali Je za to kakšen poseben vzrok?-« »Naši sovražniki zaenkrat še ne vedo, kje je najino stanovanje, toda vsaj upam. Cim bolj zgodaj bova odšla, tem bolj bova varna. Ko bova v stavbi Mestnega sveta, bova odločila, če je še potrebno najino sodelovanje.« »Ali misliš, da ni?« B;Ucy je skomignil z rameni in kislo dejal: »Tako ne moreva vsak dan.« »Toda meni se dozdeva . ..« R. Danccla je prekinil rdeč blesk hišnega signala. Baley je tiho vstal in pripravil pištolo. Signal na vratih se je še enkrat zasvetil. Počasi jc stopi! k vratom. Kazalec na roki pa mu je sam od sebe poiskal sprožilec na pištoli. Istočasno je polagoma vključi! napravo za enostransko opazovanje prišleca. Ta naprava ni bila nič posebnega, toda prišlec ni mogel videti stanovalca. Pred njim se je pokazala nekoliko izkrivljena slika, ki pa je bila vseeno še toliko dobra, da je Baley v osebi pred vrati spoznal svojega sina Bena. Baley je hitro deloval. Hitro je odprl vrata in zagrabil Bena za zapestje prav v tistem trenutku, ko je že dvignil roko, da bi tretjič pritisnil na signal in ga surovo potegnil v stanovanje. Le počasi jc izginil iz Benovih oči izraz strahu in začudenja. Naslanjal se je na zid in drgnil zapestje, ki ga je bolelo zaradi močnega očetovega prijema. »Oče,« je rekel žalostno, »ne bi me bilo treba tako zagrabiti.« Baley je še vedno gledal skozi opazovalnico, kolikor je lahko videl, je ugotovil, da je bil hodnik prazen. »Ben. Ali si koga videl zunaj?« »Ne. Prišel sem samo zaradi tega, da vidim, če si zdrav in cel.« »Zakaj naj bi ne bil?« »Ne vem. Mama je jokala in mi rekla, d j pij te najdem. Če ne pojdem jaz, bo šla ona, toda potem ne ve, kaj se bo zgodilo. Moral sem iti, oče.« Balcy je rekel: »Kako si me našel? Ali je mama vedela, kje sem?« »Ne, ni. Klical sem tvoj urad.« »In tam so ti povedali?« Ben je začudeno pogledal, ko je slišal povišan očetov glas. Tiho je odvrnil: »Seveda. Ali mi ne bi smeli povedati?« r.ilev in R. Daneel sta se spogledala. Balcy je nervozno vstal. Rekel je: »Kje je mama, Ben? Ali je doma?« »Ne, šla sva k stari mami na večerjo in sva kar tam ostala. Sedaj se moram vrniti. Tako mislim, če si ti zdrav, oče,« »Tukaj boš ostal. Daneel ali si morda opazil, kje je hišna govorilnica?« Robot je rekel: »Da. Ali nameravaš zaradi tega iti iz sobe?« »Moram. Vsekakor moram govoriti z Jessie.« »Ce lahko povem, bi bilo mnogo bolj logično, da to naredi Bentley. Seveda je to rizik, toda on nam manj pomeni.« Baley se je zagledal. »Kaj, ti.. .« Takoj zatem pa je pomislil: »Le zakaj se jezim?« Mirneje je nadaljeval: »Tega ti ne razumeš, Daneel. Mi nimamo običaja, da oče pošlje svojega sina v nevarnost, četudi bi bilo to potrebno in logično.« »Nevarnost?« je mirno rekel Ben, čeprav je bil v resnici preplašen, toda istočasno srečen. »Kaj se dogaja, oče? Kaj, oče?« »Nič, Ben. To se tebe ne tiče. Ali razumeš? Spat boš šjel. Ko se bom vrnil, moraš biti v postelji. Ali si me slišal?« »Kakšen si! Lahko bi mi vse povedal! Nikomur ne bi nič izblebetal.« »V posteljo.« »Ali vidiš, kakšen si!« Ko je stal v hišni govorilnici, je Baley odpel suknjič, da bi bil pripravljen in tako v slučaju potrebe lahko vs^k trenutek potegnil pištolo. V slušalko je povedal svojo osebno številko. Moral je počakati toliko časa, da elektronski stroj, ki je bil oddaljen petnajst milj, prekontrolira, če sploh sme klicati. Ni mu bilo treba dolco čakati, ker ima detektiv pravico na neomejeno število službenih razgovorov. Potem je povedal številko stanovanja, kjer je bila njegova žena. Majhen zaslon na aparatu se je zasvetil in videl je obraz ženine mame. Rekel je: »Mama, rad bi govoril z Jessie.« 2c Je bila tukaj Jessie. Najbrž je pričakovala, da jo bo poklical. Balev je pogledal njen obraz, potem pa je zatemnil zaslon aparata. »Vse jo dobro, Jessie. Ben je tukaj. Kaj si hotela?« Njegove oči so stalno begale sem in tja, ko je opazoval okolico. »Kaj je s teboj? Ali si zašel v nevšečnosti?« »Vse je tako, kakor mora biti, Jessie. Prosim te, da s tem nehaš.« KULTURA IN PROSVETA Srednja glasbena šola - prvi korak k reformi glasbenega pouka v okraju Kranj Sodobnejši način izobraževanja narekuje med drugim tudi neodložljivo nalogo — reformo glasbenih šol, ki naj z razširitvijo svoje dejavnosti, z odpiranjem oddelkov za odrasle in odddclkov za vzgojo pevovodij in dirigentov za ljudsko-prosvetno dejavnost, opravičijo svoj obstoj. Izredno pomanjkanje strokovnega kadra na splošnoizobraževalnih in na glasbenih šolah ter reforma glasbenih šol, vse to zahteva ustanovitev srednje glasbene šole. — Ustanovitelj šole naj bi bil Okrajni ljudski odbor s soustanoviteljstvom vseh občinskih ljudskih odborov, ki naj bi sorazmerno s številom gojencev prispevali tudi sredstva. V kranjskem glasbenih šol, ki ljali iz potrebe, da ise mladini, ki ima veselje in smisel za glasbo, ob rednem šolanju omogoči ee glasbena vzgoja. Kljub slabim materialnim in kadrovskim pogojem so se glasbene šole v okraju in število gojencev v njih stalno množile. Težko je reči, da je temu porastu sledil tudi kvalitetni dvig, razen Glasbene šole v Kranju in v zadnjem času tudi Glasbene šole na Jesenicah, in da so se šole bolj približale družbenim potrebam. Jasno nam mora biti, da glasbene šole niso in ne smejo biti same sebi namen, temveč da so to ustanove, ki razen vzgoje glasbenih kadrov za našo amatersko dejavnost, pa tudi kadrov za prednje in višje šole, morajo razširiti tudi svojo vzgojno nalogo, saj se v njih povprečno letno vzgaja preko 800 mladine in tudi ostalih. V glasbenih šolah je vse preveč enostran- okraju deluje 6ske strokovne vzgoje, medtem ko so jih ustanav- je zelo zanemarjena estetska pa tudi druga vzgoja. Dejstvo, da v republiškem merilu komaj 16 odstotkov gojencev glasbenih šol nadaljuje šolanje na srednji glasbeni šoli ali na akademiji in da 84 odstotkov gojencev skozi 6 let obiskuje te šole samo zaradi neke osebne ambicije ter da le-ti dobijo samo povprečno glasbeno vzgojo, ki stane družbo za enega gojenca r 6 letih šolanja 110.000 dinarjev, vse to nujno zahteva reformo glasbenih šol. V reformirani splošno-izobraževalni šoli dobiva glasbena vzgoja vse širši razmah in so jo deležni vsi šoloobvezni otroci. — Razvoj bo tudi v osnovne šole vnesel poučevanje posameznih instrumentov, in to nedvomno predvsem za tiste, ki so pri redni glasbeni vzgoji pokazali posebno veselje in nagnenje do razširjene ali specializirane glasbene vzgoje. S tem pa se z vso resnostjo postav- lja potreba po reformirani glasbeni šoli, ki bo razen mladinskih oddelkov morala odpirati tudi oddelke za odrasle s skrajšanim študijem in širšim učnovzgojnim konceptom. S sedanjim stanjem glasbenih šol nikakor ne moremo biti zadovoljni. Ce bi se vsak drugi gojenec, ki konča nižjo glasbeno šolo in ki ne nadaljuje šolanje na prednji glasbeni šoli ali na akademiji, vključil v amatersko kultur-no-umetniško dejavnost, bi morali imeti v vseh krajih, kjer so sedaj glasbene šole, kvalitetne, mlade pevske zbore in instrumentalne ansamble. Dejansko stanje pa je precej drugačno. Neodložljiva naloga glasbenih šol je predvsem odpiranje oddelkov za odrasle povsod, kjer za to so potrebni pogoji. S takim delom bo predvsem razširjen koncept dela nižjih glasbenih šol in upravičen njih obstoj. Se vedno občutno 'pomanjkanje strokovnega glasbnega kadra, zlasti pevovodij in dirigentov za amatersko dejavnost, narekuje razširitev dejavnosti glasbenih šol tudi v tej smeri. V zadnjih letih so ponekod že organizirali krajše tečaje, ki pa niso dali takih rezultatov, ki jih ljudsko-prosvetna dejavnost zahteva. — Na tečaj so prihajali ljudje z nezadostno šolsko izobrazbo ali z nezadostno pripravljenostjo, da bi pomagali glasbeni amaterski dejavnosti. Nujno je, da v prihodnje prevzamejo skrb za vzgojo strokovnega kadra »a ljud-gko-prosvetno dejavnost glasbene šole, ker tovrstni študij zahteva daljšo študijsko dobo in predvsem tudi kvaliteto. Poročilo o stanju in problemih kulturno-prosvetne dejavnosti v okraju Kranj, ki je bilo na dnevnem redu zadnje seje Okrajnega ljudskega odbora, ugotavlja, da je ustanovitev srednje glasbene šole neodložljiva, zahteva pa od ustanovitelja precejšnja finančna sredstva. Zato bo Svet za kulturo in prosveto skupaj z občinskimi sveti do sprejema proračuna za leto 1960 proučil možnost ustanovitve srednje glasbene šole po načelu soustano-viteljstva vseh občinskih ljudskih odborov. Občinski ljudski odbori naj bi k vzdrževanju šole prispevali sredstva v sorazmerju s številom gojencev iz njihove občine. Ob razstavi o restavratorski dejavnosti v Mestnem muzeju v Kranju Ohraniti najbolj ogrožene umetnostne spomenike naših prednikov FILM - FILM - FILM - FILM - FILM ne ker veter zna brati Čeprav piše »Ne trgaj cvetja!«, je to zaman . . . ker veter ne zna brati. Veter zaveje mi potrga nežne rdeče cvetove... In čeprav so angleški vojaški zakoni v drugi svetovni vojni prepovedovali angleškim vojakom v Indiji ljubiti ali poročiti japonska dekleta, je bilo tudi to zaman . . . ker človekova čustva ne znajo brati tistega, kar jim ie tuje, nasprotno. Ne znajo, nočejo ali ne morejo . . . Angleški barvni film v kinoskop-ski tehniki . . . KER VETER NE ZNA BRATI (produkcija: J. A. Rank organisation, 1958; režija: Ralph Thomas; scenarij: Richard Mason po svojem istoimenskem romanu; v glavnih vlogah: Dirk Bogarde, Yoko Tani, Ronald Levvis) je zgodba o prepovedani ljubezni med poročnikom angleške vojske Michaelom Ouinnom (Dirk Bogarde) in Japonko Suzuki San (Yoko Tani), ki je v New Delhlju poučevala angleške vojake japonščino. Čudoviti barvni posnetki New Del-hija, njegovih arhitektonskih zanimivosti in življenja ljudi, indijske ter korejske pokrajine z nevarnim puščavskim peskom in vetrom ter živopisanfcm cvetjem in nenavadnimi živalmi, to so posebne odlike filma, ki hoče biti v neko- Prizor iz filma SAYONARA, ki smo ga v preteklih dneh gledali v Kranju Četrt leta Delavske univerze v Tržiču Lani oktobra je bila v Tržiču ustanovljena Delavska univerza z namenom, da nudi možnost izobrazbe vsem tistim, ki se za to zanimajo. V okviru Delavske univerze deluje sedaj politična šola, ki ima 20 slušateljev in ima pouk dvakrat tedensko. Univerza sodeluje s centrom za izobrazbo Bombažne predilnice in tkalnice in je pripravila seminar za mojstre te tovarne. Skupaj s Klubom gospodarstvenikov in Občinskim sindikalnim svetom prireja predavanja iz gospodarstva, ki se jih udeležujejo tudi odborniki Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora. Sedaj pripravlja predavanja za člane Zveze komunistov iz tovarne Peko. Precej ljudi se udeležuje predavanj, ki jih pripravlja Delavska univerza za vse Tržičane. To so predavanja iz gospodarskega življenja in notranje politike. — Po okoliških vaseh so v polnem teku vzgojna predavanja in predavanja o izbiri poklica, za mladino pa pripravlja predavanja o spolni vzgoji in lepem vedenju. Največje zanimanje je za tečaje tujih jezikov. Dva tečaja za angleščino in tri za nemščino obiskuje osemdeset ljudi. 25 obiskovalcev ima tečaj za strojepisje, pripravljajo pa še seminar za uporabo lo-garitmičnega računala za delavce, ki potrebujejo to znanje za pridobitev višje kvalifikacije. V. E. V teh dneh je v Mestnem muzeju v Kranju odprta zanimiva razstava o restavratorski dejavnosti muzeja v preteklih letih in o različnih postopkih dela restavratorja pri ohranjevanju in restavriranju umetnostnih spomenikov naših prednikov. Ob tej priliki smo obiskali restavratorja Mestnega muzejo Kranj, akademskega kiparja Borisa Sajovica in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kdaj ste, tovariš Sajovic, ustanovili pri muzeju lastni restavratorski oddelek in kaj vas je napotilo do tega?« »Ogromno število najrazličnejših muzejskih predmetov, ki smo jih zbrali po vsej Gorenjski, je bilo v tako slabem stanju, da smo morali nujno pričeti misliti na ustanovitev lastnega restavratorskega oddelka, ki je pričel z delom leta 1958. Naša prva naloga je bila ohraniti najbolj ogrožene razstavne predmete.« »S katerim delom ste najprej pričeli?« »Najprej smo restavrirali skoraj celotno zbirko najkvalitetnejših slikarskih del, predvsem Laverja in njegove šole ter slikarjev 18. in 19. stoletja. Ob posameznih razstavah smo pregledali in restavrirali tudi vse druge eksponate.« »Katera pa je bila vaša najzahtevnejša restavratorska akcija?« »Brez dvoma restavracija celotnega inventarja najvažnejših gotskih plastik, ki so za. našo kultumo-umetnostno zgodovino zelo pomembne. Po končani restavraciji smo pripravili tudi razstavo »Gotska plastika na Gorenjskem«, ki jo je omogočila Komisija za spomeniško varstvo pri Svetu za prosveto in kulturo OLO.« »Kaj pa ostali predmeti ljudske umetnosti?« »Propada smo rešili tudi redke primerke rezljanih izdelkov iz 17. stoletja, ki so bili najdeni v povsem razpadlem stanju. Restavrirali pa smo tudi Iz filma LEPOTICA IN CIGAN, ki ga Iididi) danes zvečer gledali v Storžiču liko prikriti obliki le obsodba rasne (liskr;;niua( lic. V prikriti obliki /liko VI). — Končno narejeno letalo, po dolgem preganeš. — Prijeti ga moraš pri točki S — glej sliko V — s palcem 'n kazalcem in ga zagnati po zraku. 34. Kalne vode so se zlile z gorskih pobočij. Sonce je stalilo snežno odejo. Nastopili so lepi dnevi. Boštjan je drvaril v Suhadol-čevem gozdu, nedaleč pod kočo. Velike bele iveri so letele od debelih bukovih vej pod silnimi zamahi sekire. Misli na Minko so ga nenehno obsedale. Privlačila ga je kakor nedostopna stena, ki vabi, da bi jo premagal, in ki grozi, da ga bo pogubila. Okoli poldneva se je z volićem primajal kmet Suhadolc, 60-letni mož. Rad je imel Boštjana. Z njegovim očetom sta si bila dobra prijatelja. 35. Sedla sta pod drevo, se krepko namali-cala klobase in jo zalila s hruševcem. Suhadolc je prinesel Boštjanu pozdrave od Minke. To je fanta močno vznemirilo. Zelo si je želel snidenja z njo, zdaj pa ga je še bolj vleklo v dolino. Kmet je ostal pri njem do noči. Ko je odhajal, mu je namignil, da tisto o lesu in svetu za bajto, kar mu je bil obljubil nekoč, drži. Večkrat ga je že nagovarjal, naj se neha potepati po gorah in naj se loti mirnega in urejenega življenja v dolini. Boštjan se mu je smejal, in mu prinesel v zahvalo gamsovo stegno. 36. Cez nekaj dni je Boštjan v Robeh ujel dve podivjani ovci in ju gnal mimo Za-slapa Požgajnarju v dolino. Upal je, da bo videl Minko. Zaman se je ob domačiji ustavil. Namesto dekleta je na prag priro-bantila mati Neža, in Boštjan se je razočaran vrnil v gore. Pod Golobnikom pa ga je, ko je opazoval sokola, ki so ga napadale vrane, presenetila Minka. Vesela sta si podala roke. Pokazala mu je košarico temnorjavih jesenskih gob. Boštjan pa ni mogel odtrgati pogleda od nje. Bila je vedra in nasmejana. Kolonizacija Meseca Brigitte Bardot je dobila sinčka in tako odigrala svojo največjo vlogo. Njeni priljubljeni filmski pristaši jo imenujejo »najlepša mati sveta«. Človekov polet na Mesec, ki je oddaljen 230.000 milj od Zemlje, bo iz tehničnega stališča mogoč v 1970. letu. Znanstveniki že govore o »kolonizaciji Meseca«, vendar menijo, da bodo prve baze, ki bi bile vzpostavljene po prvih raziskovanjih čez 10 let, zelo siro-mačne in bodo morali biti ljudje glede prehranjevanja odvisni od Zemlje. Napredna kolonija, pravijo znanstveniki, bi bila lahko zgrajena čez 40 let in bi omogočila človeku zrak, vodo in hrano. Direktor Oddelka za satelite in vesoljna vozila družbe »General elektrice« Robert Havilan je izjavil, da bi moral človek živeti v hermetično zaprtem prostoru z rezervnim zrakom, ker na Mesecu atmosfere skoraj ni. Ta oklop bi moral biti dvojen, da bi nudil za- ščito pred meteoriti, prav teko pa bi moral bili človek varen pred sončnimi žarki. — V tem zračnem V men spoji Sttu&iba odhiti® bO IMll BfiiSll le 7,730.000 kvadratnih kilometrov gole Sahare bo morda nekega dne postalo plodna zemlja. To predvidevanje so opisali v najnovejši številki mednarodnega poljedeLske- GLAVNE PRIHODNJE NALOGE SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV NA PODROČJU MEDICINE Časopis »Izvestija« je pred nedavnim objavil naslednje glavne naloge, ki jih po izjavi akademika V. Parina postavljajo pred sovjetsko medicinsko znanost: iznajdba novih metod za zdravljemje do sedaj neozdravljivih bolezni, pcfseb-no živčnih obolenj; iznajdba metode za zdravljenje tumorja, iznajdba seruma proti raku in nove vrste antibiotikov in ustvaritev možnosti za povečamje obdobja, v katerem se pacient po nastopu »klinične smrti« lahko ponovno vrne v življenje. KLAVIRSKI KONCERT NEKDANJEGA ZAPORNIKA Znani italijanski pianist in skladatelj Arnaldo Graziosi, kj je bi! oktobra 1945. leta obsojen na 14 let zapora zaradi uboja svoje žene, je imel v teh dneh v Rimu zelo uspel klavirski koncert, na katerem je med drugim igral tudi svojo sonato. Graziosi ni nikdar priznal navedbe v obtožnici, v preteklem letu pa je bil pomiloščen. NOVI PROJEKT »LETEČEGA KROŽNIKA« Nekdanji italijanski letalec Ricar-do Vaccari, ki sedaj živ.i v Mehiki, je pred kratkim izdelal načrt za svoj prototip »letečega krožnika«, ki bo lahko sprejel štiri pOtailM in katerega upravljanje bo zelo preprosto. Po njegovem načrtu bo ime! »leteči krožnik« obliko krojne ploskve s premerom 4 m in bo opremljen s 4 bencinskimi motorji po 240 konjskih moči. Maksima'na hitrost bo znašala 100 km na uro. ga časopisa »World Crops«, objav-1 j enem v Londonu, na osnovi slučajnega odkritja nekega britanskega inženirja kemije. Pravijo, da je ta kemik dodal vermiculite področju puste in peščene zemlje. V nekaj mesecih je dobil tod gosto travo. Melioriranje Sahare, da se ■le-ta spremeni v produktivno in plodno področje, bi do,seg!i s tremi etapami. V prvi fazi bi morali Saharo osposobiti, da zadrži vodo. Vermiculite — po 9 ton vsak dan — bi lahko doibili iz bližnjega Transvaala in ga razporedili po terenih s pomočjo letala in helikopterja. V drugi fazi bi bilo treba dovesti vodo, ki bi jo celo saharsko sonce težko absorbiralo. Vermiculite bi vpil vodo v vsaki odprtini svojih zrne. V tretji fazi bi morali posojati travo, ki bi preprečevala dviganje peska z zemlje v času puistinskih viharjev, ko pa bi trava rasla in izumirala, bi ustarjala osnovni sloj zemlje - humus. IZGRADNJA KANALA V TURKMENISTANU kratkem bodo dogradili ogro-kanal v Turkmenistanu, ki bo 1 tokove rek Amu-Darja in Murgaba, v območju Karakuaia. Kanal bo omogočil, da se bodo veliki puščavski predeli spremenili v obdelovalno zemljo, na kateri bodo gojili predvsem bombaž. Del kanala rje že zgrajen in že sedaj plujejo po njem ladje do 500 ton. Po dograditvi tega kanala bodo pričeli z gradnjo novega, ki bo povezoval reko Murgab s Kaspijskim morjem. OBLEKE IZ »STEKLENIH« VLAKEN Ameriški tehnologi so proizvedli posebne vrste steklenih vlaken, katerih odlike so povsem nasprotne tistim, ki so za steklo značilne. So neprozoma, mehka in elastična. Iz njih lahko proizvajajo tkanine. Vlakna lahko barvajo, prav teko kot ostali tekstilni materal. Obleke iz ^steklenih tkani«« so zelo trpežne in se ne mečkajo, MINIATURNA ELEKTRIČNA CENTRALA V nemški tovarni »Bosch« v Stut-gartu vso zgradili agregat, ki se sestoji iz 50 kubičnega bencinskega motorja in majhnega generatorja. Motor poganja generator, ki ustvarja tok napetosti 220 V. Premer te naprave zmasa le pol metra, težka pa je 27 kg. Ta miniaturna centrala je namenjena gradili-ščem na terenih, kjer ni priključka za električno mrežo. SKRIVNOSTNA PODMORNICA 'Na ježem Camo v Italiji so preizkusili model po-62. NK, 63. P-aslav, 65, in, 66. W kiz, 67. omemba. Navpično: 1. Ostvvald, 2. boj*1' 3. in, 4. l.KK, 5. or6. umik, 7> dic 8. bli. 9, nart, 10. avtom*'" 13. Uban.gi, 16. a'tair, 18. Sew«rA 20. to, 22. ga, 24. gb, 25. LR, 2'-erat, 29. akuti, 30. Emine, 32. ka«>' ba, 37. vsak, 39. hiba, 41. affroflt' ««2. Atol, 43. Fngels, 44. klas, 46-turbiaa, 48. nr.iv,