H. Številka. T LJifeljani, i tiMifc, 18. Iimarli NIZ XIV. leto. v Ljubljani na dom dostavi ter.: celo leto.......K 24- pol eta .12* — četrt leta ....... 6'— na mesec . •..... .Slovenski Narod* vel)« v upravnlštvu prt jemati: celo »eto.......K 22*— pol leta........ licem leta ...... . 5*50 na mesec.....» 1*90 Dopis« naf 8C frankiraio. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Enaflora ulica it. 5 v nntl čiu 'evoi telefon «1 34. Ishala vsak *aa svečar tivzeaUl mM!« ta praialaa. laserati vehaio: neterostopna netit tntfi za enkrat no 14 vin., za dvakrat no 12 fin., za trikrat ili večk it no 10 vin Partc in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri vefflh »nsercijah no dogovoru Upravniitvu naj se pošiljalo naročnine, reklamacije, mserati itd. to e administrativne s+van številka velja 10 rtnar •*# ■ Na pismena naročila brez istoddnne vno-datve naročnine se ne OZira. .Narodaa tiskarna" teleten it tS. .Slovenski Narod* velja po pošti celo 'eto pol teta . četrt leta na mesee ra Avstro-Ogrsko. K 25*- . 13-- . 6*50 . 2-30 za Nemčijo; celo leto.......k 2S-— za Ameriko m vse drage dežele: celo leto......K 30— Vnrašanfem glede lasentov se nat priloži za odgovoi dopisnica ali znamka. Upravnis vo- Knaflova alloa it. 5 spodaj, dvorišče levo) tel9X9*a SLSS Na ponovne napade na deželne poslance narodno - napredne stranke, češ, da so odgovorni za pisavo ncŠ3ga lista in zlasti za našo stvarno kritiko deželnega gospodarstva, izjavljata opravil] svet »Narodne tiskarne« kot lastnice in izdajateljice »Slovenskega Naroda« in naše uredništvo sledeče: »Slovenski Narod« je vsestransko neodvisen list, ki ni v službi nobene politične stranke in ki je za svojo pisavo odgovoren edinole upravnemu svetu »Narodne tiskarne«. »Slovenski Narod« bode v popolnem soglasju z upravnim svetom »Narodne tiskarne« prej kot slej zastopal vedno in dosledno, krepko in odločno narodno - napredna načela, ker morejo edino ta načela dovesti naš slovenski narod do boljše in srečnejše bodočnosti. Kot neodvisen list bode pa »Slo-veuski Narod« na gospodarskem polju odobraval in podpiral vsak pojav, ki je našemu narodu koristen*, nasprotno bode pa z vso odločnostjo in rezkostjo kritikoval, grajal in pobijal stvarno tudi vsako nezdravo gospodarsko gibanje, zlasti nezdravo špekulacijo, naj bode prizadet pri tem kdorkoli hoče in ne da bi se glede deželnega gospodarstva delala kaka izjema. V Ljubljani, dne 18. januarja 1912. Za upravni svet »Narodne tiskarne«: DR. ALOJZIJ KOKALJ 1. r. podpredsednik. Za uredništvo »Slovenskega Naroda«: MIROSLAV MALOVRH L r ff itni stolp." Statistična pripomba k nemškim volitvam. Dunaj, 17. januarja. »Centrnm stoji kakor skala iz granita«, »sijajno se je izkrzal«. — S temi besedami poroča »Slovenec« svojim častitim bralcem o resultatu nemških volitev. Ob skalnate mandate nem&Ve klerikalne stranke so za manj butale »fraze svobodomisel-stva«, »Centrnm je zopet dokazal, da se ne da omajati.« Pod tem »Slovenčevim« motom je interesantno pobrskati po statistiki nemških volitev, katero bnš pri-občuje uradni »Reicbsanzeiger«. Če pogledamo mandatni uspeh, nam nemške volitve dokazujejo, dn klerikalizem nazaduje. V letu 1903. je bilo pri prvih volitvah izvoljenih 88 klerikalcev, 1. 1907. še 89, letos pa jih je vkljub konzervativm klerikal ni alijanci prodrlo le 81! Toda sil- nost in jakost stranke se pri splošnih in enakih volitvah ne kaže toliko v številu pridobljenih mandatov, kakor v številu oddanih glasov. Cen-trum je letos pridobil takoj pri glavni vol 11 vi sicer 81 poslancev, to je okroglih 38% od vseh definitivno oddanih mandatov, število njegovih g'asov pa ne z~a*a niti Vr.» ka.'ti od 12,188.337 volileev, ki so letos stopili na volišče se j»h je le 2.011.090 izreklo za klerikalne knnd:date. V letu 1907. so dobili klerikalni kandidati ?r 2,179.743 glasov, nazadovali so torej za 176.753 in sicer krt eiMna nemška stranka, pri kateri je radio število vol'lcev. kar jh tem značilnej-še, ker je š*evi*o vseh neonskih volil-cev od 1. 1907. sem seveda znatno poskočilo. Če upoštevamo to dejstvo, smemo trditi, da znaša klerikalna izguba najmanj '/a milijona ulasov. S centrom zvezani k^nzervativci so sicer v številu svovfo trlasov poskočili za okreg^ 80.000 glasov, kar odgovarja naravnemu prirastkn, 7gnhili r>a na mandat:h: še leta 1907. se jim je posrečilo dobiti v prvih volitvah 41 poslancev, 1912. pa le 27. Z vsemi »malimi prijatelji« vred je k^eri1 a'no-konzrvatvna al::an°a sicer pridobila od 207 oddanih mandatov 131, toda to je prvič za 27 mandatov fr*anj kakor 1. 1907 , drugič pa je to od vs-h 12.188 337 oddanih glasov le ponižna tretjina, namreč 4,662.J«0 erln*ov! »L:beralizem je na vsej črti ka-tesfmfalno rogove1«, t^ko j"*sa »Slovenec« pred svojimi bravci. Kaže pri tem na dejstvo, da so pri prvih volitvah predrli le maloštevilni me-šeanskonanredni kandidati. »T*e v kaki kurji vasi. kakor n. pr. v Ljubljani capi "a še uradn'k. profesor in del nezavednega obrtništva ter trc*ov-stva za prepe**elo zastavo«. Nemška kurja vas vi=ai lahko reče. da ima precej prehiva^v. za deber mi'i.ion vec namreč kakor prosvitliena klerikalna trdnjava. Le 2 011.990 ljudi je bilo za kleriknlcv*, meš/^net-'m nn-prerln;m strankam pa je 3 25r'.981 volileev izkazalo svrje zanikanje. Klerikalna luža na Nemškem pojema, m-nredni val pa sHno narašča, v letu 1912. je b:lo na Nemškem 38r>.398 naprednih volilcev več, kakor leta 1907! In pri tem so celi polki naprednega volilstva odkorakali na levo. Ne trajno, niso se izneverili naprednemu prrgramn meščanskih strank, niso no^tali «oci^alr»i demokrati, tem- več v gnjevu ziad neznosnim pritiskom klerikalno-reakeij^narnega režima so se odloČili ojačiti revoluci-jonarno stranko, da tem sigurnejše in hitrejše pride reakcija v sm'sln naprednej&s smeri v nemški politiki, kakor nač človek včasih pos že po najrad;kalnejših sredstvih, kadar se mu zdi zdravstveni proces prepočasen. Ne p:škavost in preperelost meščanske napredne misli, temveč teror in nazadnjaštvo črno-modre*?a bloka sta oiačila socijalno demokracijo, da je pridobila nad 1 milijon glasov ter odnesla volilni rekord z 4,236.919 glasovi. Klerikalno - k^nzervrt^vni granitni stolp je sezidan iz 4,664.480 npek, napredni nrsprotniki pa so n°ni postavili stavbo iz 7,523.857 trdih kamnov in pod to težo s** bo prej-koslej razsul tudi stolp nečimrnosti, s kater*m se sedaj ponaša vesoljni k1er:T aT;zem kakor nekdaj Babilonci pred Gospodom. Gradnja novih ohrajnih cest na Spodnjem Štajerskem. V Celju, 16. januarja. Š^ajers1*i d že'ni zbor je naročil v seji dne 3. januarja 1905 deželnemu odboru, naj sestavi nekak program za subvencioniranje okrajnih zastopov za g' adnjo novih in popravo star:h okrajnih cest 1. in 2. razreda na Štajerskem. Okrajni zastopi so kasneje na povabilo deželnega odbora sestavili nekak cestni program za bodočih 10 let in poslali proračun v Gradec. Deželni odbor je na to izdelal že za prvo zasedanje sedanjega deželnega zbora jeseni leta 1909 na podlagi doposlanih načrtov in proračunov poseben program subvencij okrajnim zrstonom za ceste v prihodnjih 10 letih. Te deželne subvencije bi zahtevale okroglo vsoto 4 milijonov kron, od katere bi rr'šla na Sp. Štaier močna tretjina. Ker je bilo že 1 1909 dovoljenih v dež. proračunu ped tem pog'avjem 300.^00 kron in ker nekateri okraji svcj;h načrtov itak ne bi popolnoma izpeljali, ni zahteval deže'ni odbor za ta namen m benih novih kreditov. Subvencije bi se delile tako, da dob'* okraji, ki imajo manj ko 40% okrajnih doklad. za ceste 2. razreda Vs, mi ki imajo višje doklade, pa Vs deželnega prispevka pri gradnjah in popravilih. Na spodnještaJTske okraje bi odpadle sledeče podpore: 8.000 2.670 •kra i i L2fh 2. rciraj skiiti strtifa ttt pSJ. Okraj Celje: Vojnik-Šmart. v R. d. 80.000 26.670 Višnja vas-R-zgorče 55.000 18.340 Cernolica-Grobelno 25.000 8.340 Draža vas-Medlog 20.000 6.670 Gaberje-Tehar'e 35.0C0 11.670 Žalec Migojnica - Zabnkovje 100.000 33.340 Arja vas-Zalog 12.000 4.000 Lopata-Galicija 70.000 23.340 Podkrai-F-rvega 35 000 11.670 Socka St. IIj 50.000 16.670 Korektura ce^te iz Teharja na Ponikvo v Prose-niškem Preložitev ceste iz Št. Jurja v Planino 180.000 60.000 Okraj Kozj«*: r^sično-Prev. Slivn. 160.000 80.000 Prelož-tev ceste §t. Peter-Podsreda 100.000 50.000 Preložitev okr. ceste 1. razr. Podčetrtek - B*-e - žice r Srebrniku 170.°00 85.000 Močn. graba-Ppčica 40.000 20.000 Okraj Vransko: Ojstrc-St. Jur ob Tab-ru 5^00 2.65h Grajska vae-Gomilsko 8.000 4.000 Bras1ovče - Rakole • Pariz/je 10.000 5.000 Sanek - Sn. Gorče - Parižlje 12.000 — St. II j n-d Vele- njm-Prlz^^a 35.000 17.500 Okraj Ormož: Sv. Bolfank-Vuzme- tinci 70.000 23.330 Grabe - ftalovci 120.000 40.000 Okraj Konjice: Konj'ce-Oplotn Sv. Rnpert-Jablanci 45.000 15.000 Sv. Bened.-Šeavnica 71.000 23.676 Senovo - Sv. Anton v Slov. gor. 113.000 37.676 Okraj Laški trg: Korektura Jurklo- šter-Loke 90.000 30.006 Okra.i Slov. Bistrica: Črešnievec - Prager- sko 60.000 30.006 Jvrizna gora - Št. J*»mej-Sv. Duh- Koniiee 80.000 40.006 Tinje - Šmartin na Pohorju 60.000 30.006 Slovenj^grasJci okraj ni izrazil nobenih želj, o cestah v brežiškem okraju pa smo že govorili. Docela v lastni režiji sta gradil* este tačafl le ormoški in ptujski okraj. — Kakor je iz tega načrta razvidno, gra za gradnjo mnoirh važnih ce-st, ki si jrh sp^dnještaier^ko prebivalstvo ž« dolgo časa žeM. Ne gre za nikako novo pokritje, gre le za dovol?en-*c pro» računa In deželni odb^r lahko po-maca okrajem pri gradnji naštetih važn:h prometnih zvez. Ta se ja vsled obstrukcMe itak že mersikj« zavlekla, zato je želeji čimpreie rednega, vstramega dela v deželnem zbom, da bo m^gla rtver naprej. Ako bi pa kler;ka*ci os*aM trmoglavi, bi imeli že zaradi teh e~st sTla tež*»k obračun s nreMvalstvom. Zata so tudi kar umolknili, ko smo jih nedavno na shodih po+inali na tei žilici. Nočemo dvomiti o politični zavednosti in izobrazbi klerikalnih volilcev: ali ne vemo. če bi ne i^eli raje marsikje dobr'b cest vel:ko raje, ko s'abo dr. Koroščevo polit:ko v de-že^nom zboru, od katere ničesar nimajo! __ Atentat na Juanšihaja. London, 17. januarja. O atentatu ra Juanšikaja se izra še sledeče: Juanšikaj je prišel zgodaj LISTEK. Risnzi, zadnji tribunoi. Zgodovinski roman. Spisal Edvvard Lytton - Bulv?r. Prva knjiga. (Dalje.) IV. A ven tura. Umikajoč se razdeljeni reki odhaja ječi h ljudi je šel Adrian Colon-na naglo po ozki ulici, vodeči do njegove palače, ki je bi'a precej oddaljena od prostora, kjer se je vršila najnovejša rabuka. Njegova vzgoja mu je vstvarila živo zanimanje ne samo za razpore in boje njegove domovine, nego tudi za nastop, kateremu je ravnokar prisostvoval, in za Rienzijev vpliv. Adrian, sirota iz mlajšega, a bogatega kolena Colonnov je bil vzgojen pod skrbnim varuštvom lokavega, a hrabrega Štefana Colonne, ki je bil pri papežu v posebni milosti in je bil vsled števila obroženih najemnikov, ki mu jih je njegovo bogastvo d v ljevalo imeti, naj'^ogočnrjši med vsemi rimskimi plemiči. Za pojme takratnega časa je Adrian že zgodaj pokazal izredne dušne snosrb-nosti in si je bil osvojil kolikor j? blo mogoče to malo, kar se je takrat vedelo o starem joziku in o zgodovini njegove domovine. Dasi je bil &p deček v času, ko je bil čitatelju prvič predstavljen, ko je bil na" reč priča R'enzij vih čustvenih izbruhov povodom smrti njegovega brata, je vendar njegovo srce prevzelo sočutje s Colovo bolestjo in sram zaradi brezr*utnosti svojega sorodnika pri posledicah njegovih bojev. Namenoma si je skušal pridobiti R-enzijevo prijateljstvo in je vzl'c svoji mladosti sooznal moč in kropkovoljnost njegovega značaja. Četudi se je zdelo, da Rienzi po kratkem Časn ne misli več na smrt svojega brata, četudi se je zopet prikazal v Colonnovih dvoranah in vno-rabljal njihovo porogljivo ponosno gostoljubnost, se je vendar držal v neki oddaljenosti in se vedel zadrž-ljivo. kar .je celo Adrian mogel le deloma premagati. Zavračal je vsako ponuđeno mu službo ali milost in več kot navadni dokazi Adrianove vstrežljivosti so le pomnožili njegovo hladnost, namesto da bi ga naredili zanpljiveišega. Vesela šaljivoat in živahna zabavnost, ki sta ga v zreetkn delali dobrod^š-^gagosta tist»h, v katerih življenju so se vrstili boji in pojedine, sta se umaknili ironične- mu, ciničnemu in grenkemu razpoloženju. Vendar je neduhovitim plemičem ugajala njegova dovtipnost in Adrian je bil skoro edini, ki je zapazil nod usmevom 6urito kačo. Mnogokrat je sedel Rienzi molčeč in opaznjoč pri teh «lavlj:h. kakor bi prežal na vsak pogled, tehtal vsako besedo ter meril in preračun jal razum, razboritost in temperament i vsakega gosta, če je bil zadovoljen, so se poživili nj^gnvi življenjski dn- I hovi, njegove besede so naglo tekle j in če je njegov sijajni aH u jedi j i vi dovtip nžaral hrupno družbo, ni nihče zapaz!l, da je to neveselo bl»^ka- ; nje napovedovalo bližajoči se vihar. Ves ta čas pa n' zamudil nobene prilike, se pojavljati med nižjimi meščani, razburjati njihova čnstva. nži-gati nvihovo domišljijo in razvnemati njihovo Častihlepnost s popisovanjem sedanjosti in pripovedkami iz preteklosti. Ljudska naklonjenost do njega in niegova veljav* sta rasM in njegova oblast nad množico je postajala čedalje večja, ker mu je tndi ' plemstvo izkrzovalo sp^kovanje. Morda pojasnjuje to, zakaj je še da lje ostal gost Colonnov. I Ko je Seat let poprej krpltol Cezarjev videl Petr^rcovo slavlje, tedaj je mlademu Rie«zijn g1«« njegove nčenesti pridobil pe«nikryo . prijateljstvo. To prijateljstvo je s kratkim presledkom trajalo dolgo, navzlic raz!;čnim potom, po katerih sta hodila. Vdela s*a s*e 5e pozneje v Avignonu, kamor je prišel Rienzi kot eden odn^slane°v Rimljanov prosit papeža Klementa IV. naj sv. stolico iz Avignona zopet premesti v Rim. Pri tem poslanstvu je prvič dokazal izredno moč svoje zgovornosti in svojega pregovarjanja. Papeža, katerem n je bilo več za njegovo udobnost, kakor za slavo, sicer razlogi niso prepričali, a govornik »a je očaral in Rienzi se je vrnil v Rim, od;čen s časfmi in z dostojanstvom visokega odgovornosti polnega nradnišketra mesta. Ki bil več brezdelen očenjak in vesel družabnik in pridobil si je vsled tega naenkrat še večji nnpv na svrje someščane. Nikdar poprej ni bila postavna oblast izvrševana 6 tako strogo mravičnrstjo, s tako čisto vnemo. Poskns'1 je vcepiti svojTm tovarišem taista sveta načela, toda zaman. Ker je zdaj imel trdno stališče, se je zač'1 očitno naslanjati na ljudstvo in se je krialo, da nre&nja rimsko prebivalstvo nov duh. V tem, ko je Rim to doživel, je bil Adrian dMgo ločen od njega in odsoten od Rima. Colonni ao bili po svojih načelih zves*i privrženci cesarske stranke in Adrian se je bil odzval povabila na cesarski dvor. Pod tem vladarjem so je izvežbal v rabi orodja in se je od nemških vitezov naučil, zdrnžrtvati a Italijanom prirojeno lokavostjo plemenito hrabrost. Zapnstivši Bavarsko se je kratek črs mudil v samoti enega svoji k posestev ob najlepšem jez?ru saver-nc Italije. Od tod ie z duhom, ki se> ga dejanja in učenja poplemenitila, obiskal več itaUianskib svobodnim držav, se z manjšimi predsodki kakor so bili navadni v njegovem stanu navzel novih nazorov in si meei tem, ko je študiral značaje in dejanja drugih, pridobil zgodaj ugled. V njem so bile združene odi ion s lastnosti italijanskega plemstva. Strrstn# nd*n prončevaniu znanosti, fin ii globok v politiki, mehkega prikupnega vedenja, je ljubezen do zabava dvignil v reko vjvišeno rživrnje. Obenem je bil plemen;t v dejanju ia nehanju, je zan;čeval grozovitosti tako, kakor je vedno pri Italijan i k in na kar so p^zrb'ii tn-M vitezi ■ ae-vera. Če so prišli v dotiko s ono sistematično prekanjencstio in onim preziranjem poštenosti, ki js lasten rca-bnrHivemu, a lekavemu južrem« prebivalstvu. S temi odličnimi lastnostmi so se v njem spajale mirnejša stresti n:e?^vih ro'aVov — molil je lepoto in si ljubezen naredil za svoja božanstva zjutraj ▼ cesarjev© palačo ter imel tam konferenco zaradi odstopa dinastije in termina za sklicanje narodne skupščine v Peking. Ko se je pripeljal voz iz vrat tiotranj \«ra mesta, je nekdo vrgel proti njemo pločevinasto škatljo. Bomba pa ni zadela Juanš. kate in se je razletele za vozom. Nrs*ala je strašna panike. Juanšikaj, ki ni b;l ranjen, je ostal mirno se smehljajoč t vozn in je za> povedal, da gn ropelj?jo nazaj v cesarsko pa'rčo. Od njegovega spremstva sta bila dva vojaka na mrstn razmesarjena in več drn^ih rs^b težko r^n:eaib. Komaj je dospel Juanšikaj v cesarsko palačo, je dal takoj alarmirati vojaštvo v Vreli vojašnicah in zasfraž:ti dotični del mesta. Atentator je sknšal naj^r j pobegni ti, pozneje so ga pa vendar vjelt. Atentator, Hurank Tni Fenv, ki je 21 Jet^astT. je *^ri zasMšrnju izpovedal, da .je izvršil atentat po naročilu re volne: jonarjev. Po'ieijt se je pozneje pcsr čil^ zasačiti dva sokrivca in najti tverni-eo za bombe. Aretirala je več es^-h. Kma'n po atentatu je dobil Jn°nšP*aj od vseh st-ari, tudi od poslanikov srčne čestitke. Razen onih nVrli vojakov, ki sta bila raztrgana od bombe rr« atentatu, s4a nn^rla d s Vai Ša n ki častnik in neki voiak. Vojak, ki je sedaj umrl je h;t b^ie prt atentati v neposredni bl"ž:ni Jnan*iVanL ftert drugih oseb. med njimi štirje vojaki, se bori 6 smrtjo. Italijansko - imfa vo'no. B e n g h a s i . 16. jan. Pol polka kaValerije je pri rekrjmoreiranja naletelo na Bedninee. Od Paltjattovje bil en mnž fa&ko ranjen. Beduinci so imeli pet mrtvih. Carigrad. 17. jan. Iz turških vi rev po^eč0 j >. da je šaik Senn-sijev proklamiral sveto vojno proti Italijanom. Dunaj, 17. jan. Kakor poročajo od dcbro poučene strani, smatrajo predlog ruskega zunanjega min'stra S-«ennva, da 5"» ns*»vi sovraštvo m^d Pnli.jo in Turčijo, za zdaj kot neizpeTjiv, ker turška vlada noče priznati aneks*je. Navzlic temn se na nadaljujejo n^sr^jnn ia med ve-levlastmi. Velevla ti. ki so vs« za mir, se b^lo še nadalje dogovarjale, prenričane. da mere le Sknnna akcija dov sti eventualno do cilja. SttlfgFSiiO. Štajerski deželni zbor. Iz Gradca, dne 16. januarja. Danes se je otvorilo drugo zasedanje sedanjega deželnega zbora na običajen način. V zbornici je prevladovalo upanje, da bo šlo; pogajanja sicer še niso oficijalno pri koncu, ali zdi se mi, da manjka samo že likof. Namestnik grof Clary je imel precej ostro po in t i ran govor, v katerem je izvajal med drugim: »Deželni zbor se je danes zopet sestal. V Zadnjem njegovem zasedanju smo pogrešali pri njem tiste delavnosti, po kateri se je odlikoval prejšnje čase. jerska dežela je vsled tega veliko trpela. Uprava deželnih financ je bila ves ta čas nepostavna in nevzdrž-ljiva; zato pričakuje vse. da bo to stanje, ki hudo škoduje kreditu dežele, čimpreje končano. Vlada je vedno priprav'jena, podpirati delazmožnost štajerskega deželnega zbora. V ponovnih pogajanjih se je sestavilo delovni program, v katerem se je po možnosti upeštevalo kulturne in gospodarske želje od raznih strani. Ta program pomenja v sedanjih razme-—1 '— - - 11 'r"~ .-__am Prava in neprava ljubezen. (Povest. — Spisal Blaž Poli J in.) CDatJej VI. Oee Jevčevec, posestnik četrt grunta na Gorjuši, je bil nekega dne po Velkem Šmarnu zelo slabe voJje. Za kosilo mu je prin sla potovka opomin posojilnice, naj plača za< stala dva obroka obresti svojega dolga, kakor mu je prebrala Marijanica došlo pismo, kmalu nato se je pa oglasil fre sodni sluga z opominom za »fronke«. Jevševic je bil torej po pravici in v resnici slabe volje in jezen in parkrat že se je pridušil, da »človek dela samo za te proklete ikrce.« Jezen je bil, da bi se bi kar Stepel z vsakim, kdor bi mu kaj nasprotoval in ko je stopal v hlev in se mu je zvesti hišni čuvaj jel dobri ka-ti ter skakati pred njem, brcnil je nbogo žval z okovanim čevljem, da je bolestno zacvilila in potrto odšla v svoje počivališče ne vedoč, s čim je razžalila hudega gospodarja. Jevšcvcc je pos'av'1 pod hruško zraven drvarnice klepalni stol, «ncl koso s kcsšča, vzel klepalno kladivo, se vsedel na stol in jel klepati koso za košnjo drugara dne, da so trdi udarci krep!:o odmevali v bližnjem ajezdu. Vmes je klel in se jezil nad rab edino pripravno sred njo fjef Is različnih težkoč. Na vas je sedaj, da ae odločita aa skupno dalo v intereau dežele.« — Nato sta se volila zapisnikarjem dr. Neffri in dr. Veretovšek. Med štirimi Izvoljenimi verifikatorji za nadomestne Volitve se nahaja tudi dr. Benkovle. Posl. Reitler je predlagal, z ozirotn na dnevni fed prihodnje seje, naj se izvoli v odseke, ki M ime-! šteti 9 članov, 15 členov. Sprejeto. Prihodnja seja v petek ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Volitve odsekov in prvo čitanje raznih predlog. — Interesantne podrobnosti se slišijo sedaj iz tabora, lahko skoro rečemo, bivših slovensko - klerikalnih ob-strnkcijonistov. Potemtakem Je bil dr. Korošec z osmimi svojimi pristaši odločno za to, da se obatrukcija konča; odločno pa mu je nasprotoval sle* žel ni odbornik Kobič z dvema koi ser* vntivnejšinia članoma Slovenskega kluba, češ, da je eedaj rajneugodnej-ši čas za končanje obstrukcije, ker Sta deželni odbor in mesto Gradec v takih financijalnih težkočah, da bi ee mo-ra*a udati tudi dalekosežnejšim slovenskim zahtevam. Katera struja bo končno zmagala, se še trdno ne ve, najbrže dr. Koroščeva vsled vpliva dr. Šusteršiča in ker si Robič spit h trajno ne upa Korošcu nasprotovati. — O pogajanjih pise graška »Tages-pest«: »Med strankami, izvzemsi nemško - nacijonalni in veleposestniški klub, se ne vrše nobena pogajanja. Zaraditega so govorice o kakem odkupu obstrnkcije popolnoma neresnične. Sedaj gre le za to, da se združijo vse želje in zahteve posameznih strank v ekvir skupno določe ega delovnega programa, ki morr iti naravno tak, da no ho ime1 nobena stranka vzroka za odpor. c tem j 4 jasno, da ni nobenega govora o kakih enostranskih gospodarskih koncesijah. Nemški naeijonalci so izjavili, da stere vse, kar je potrebno za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora, samo njihova »narodna čast« ne sme biti prizadeta in nemške želje ne zapostavljene. Z eno besedo: večina jc pripravljena privoliti v nevtralni delovni program. Ta ted n še najbrže ne bo znan rezultat pogajanj, temveč šele začetkom prihodnj ga tedna.« Pripominjamo k temu samo, da so šc pogajanja za dela zmožnost štajerskega dežel, zbora docela v istem stadiju kakor meseca maja 1910. Ce se bodo srboriti branitelji nemško-npci-jonnlnih in slovensko - klerikalnih interesov sporazumeli sedaj — zakaj ne že pred dvema letoma* Iz Gradca. (Deželni poslanec dr. Korošce v smrtni nevarnosti!) Pišejo nam: Nemški naeijonalci imajo svojega junaka dr. Hochenburger-ja — zakaj bi ga imeli tudi njihovi najhujši sovražniki, slovenski kleri-ka'ci? Ta vloga gre med njimi v štajerskem deželnem zboru etlinole slovitemu politiku in vodji klerikalnih bojnih trum dr. Korošcu. Mož si hoče dobiti pa slavo na cenejši in manj nevaren način ko Hochenburger. Zato si je dal poslati pismo, na katerem je naslikana strahotna črna glava in se pravi v njem, da so vsi sovražniki regulacije učiteljskih plač obsojeni na smrt in prvi pride na vrsto dr. Korošec. Pa šalo v stran! Dr. Kop š c j3 faktično v posesti takesra pisma in je že govoril okrog, da se boji v zbornici kakega revolverskega atentata na svojo osebo. Gre tu vsekakor za in-fainno osnmničenje vsega štajerskega učiteljstva brez raz'ike narodnosti in političnega prepričanja. To osnmničenje so si naročili in pripravili slovenski klerikalci za eventualni dežcl-nozborslci volilni hoj. Dasi ravno je učiteljstvo v žalostnem gmotnem položaju in dasiravno je baš dr. Koro- iec najbolj Mirile* sovrstnik njegovi* pravičnih stanovskih zahtev, Je vendar jasno in amo trdno prepričani o tem, da se nobeden učitelj ne bo spozabil teko delee. de hI hotel e revolverjem v roki Izsiliti izboljšanje svojih S/motnih razmer. Sovražniki učiteljstva so hoteli ne ta način njegove pravične težnje komproftlitirati in v očeh prebivalstva oeovraiiti. Ker se je že letos enkrat v parlamentu streljalo, so mislili slovenski klerikalci, da bi bila taka grožnja tem verjetnejša. ObTasti imajo Itak v rokah pismene poizkušnje vseh Štajerskih učiteljev in nčiteljie — naj s* ♦or*M do-ž ne, če je kdo izmed njih dotično grozilno pismo pisal,če so klerikalci toliko nesramni, da si upajo s takim rgi-t a tori en i m orožjem na svetlo. Dotično pismo se naj isroči državnemu pravd-nistvu, ki bode ukrenilo nadaljne korake. It Gradca« Pišejo nam: Prvi uspeh slovenske klerikalne obstrnkcije se je že pokazal. Namesto nemškega klerikalca je bilo tokrat izvoljen za zapisnikarja sovenski klerikalce dr. Verstovšek. Ce bi bilo v slučaju eventualne daljne obstrukeije s tem ustreženo klerikalcem, ne vemo. Vsekakor je to dober začetek in je upeti še na več enakih uspehov, ki so za spodnještajerske Slovence velike narodne in gospodarske važne sti. Iz Celja. Minulo nedeljo so uprizorili naši vrli diletantje Ludvik Thomovo »Lokatro železnico«. Pr listava se je vršila popoldne in je bila razmeroma slabo obiskana; pri popoldanskih predstavah vlečejo pač bij IjndsVe igre. »Lokalna že'ezni-ea« je izborna satira na politične razmere v Nemčiji, kjer se da takozvani srednji stan politično in g' spodar-sko ravno tako pritiskati ob steno kakor pri nas. Politično lenobo, hu-ra-pntrijotizem, malenkostno dobič-karijo. popolno nepoznanje javnih razmer, kuđenje 1< kalnim velikašem — vse te lastnosti, ki jih t( liko in tolikokrat vidimo nri meščanstvu, je izborno nasekal Thoma v »Lokalni /.♦i^znici«. Kdor je hotel slišati, je z"dm*o nedeljo lahko mnogo slišal. Celjska uprizoritev je b'la izvrstna; tflavne vlegp so bile podane zares mojstrsko. So to FridoHfc Kozl^vT-ar, -«romelj-ki župan (Salmič), KtpI K^f>T^evČBT, major v nok^jn Mr. Kari Kode rman) in Adolf Medvešcek. ?e-nin Kozlevč^rieve hčere (prof. Fr. Mravljah). Tudi z damami in z ostalimi manjšimi vlogami smo bii pav zadovoljni. Naše lepo uspevajoče dramatično drnštvo io»a v svojem hvalevrednem delovanju lep uspeh več. Središč^. Na kostnmnem venčkn Ciri!-Metodr'Ve podružnice je nabra-*n tukajšnja učiteljica gdč. Tončka ReboTj 9 K 10 v zn -re'?*š* e-a Sokola. Prisrčna ji hvala in krepak Na zdar! A kad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu ima svoj izredni občni zbor v sobe to, 20. prosinca ob pol 8. zvečer pri Mnrsi. Drobne novice, Uradniške spremembe pri Južni železnici. Prestavljeni so: prov. asist. Filip Kurent iz Slov. Bstrice v Rimske toplice in prov. asist. Edvard Valončič iz R;mskih toplic v Slov. Bistrico; v Ribnico-Brezno prideta uradmška aspiranta Viktor Miiller in Janez Gult^ch. — Iz Laškega trga poročajo, da je neznan nzmovič ukradel gostilničarki Rnnnik s podstrešja gramofon s 30 ploščami, vreden 120 kron. Osumljeni so neki delavci, ki so v bi&; stanovali in sedaj iz Laškega izginili. — Bombardiranje žnpniŠča. V Razboru pri Slovenjeradcu so te dni pobili žnpnikn Lovrenkn neki mladi ljudje s kamenjem okna. Sreča, da stoje zavedni Razborčani složno v taboru slovenske kmačke zvene — drngače hI bili tega čine krivi eamoobsebi umevno brezverski liberalci. — Iz Laškega trga. Posestnih Jože Oerovšrh v Morije Gradcu Je sprejel te dni nekega mestno oblečenega postopača pod streho. V zahvalo mu je nkradel postopač lOf) kron denarja In trei rno uro a verižico. — Iz Celje. lOletni hlapec Miha Filipič il Tolstega vrhe v konjiškem okraju je bil obsojen zaradi prntinaravnega nravn~s*nega zločina, storipnefc* i živalmi, na 6 tednov teiVe ječe. — I z p o 1 i t i č n o s 1 n ž h e. Kot praktikantie za politično službo so vstopili na Štajerskem absol. jnristi Aleksander Kropsch, Otmar Pirkmaier in Peter Vaupotič. — Ženska podružnica Ciril -Metodove drnžbezaRe-čico ob Pak i, Letuš in Šmartno priredi v nedeTjo, dn° 21. januarja ob 3. popoldne svoj drugi občni zbor v gostilni crosp. Goričnika. Na zborovanju govori potovalni učitelj Ciril - Metodove družbe g. Pre-koršek. — Tatvina. Najemniku Zinauerjeve gostilne na Pesnici je ukradel nekdo ponoči več denarja in smotk iz gos*iln:ške sobe. Vzel je se-boi fneH godbeni aparat v vrednosti IGO K. Koroško. Koroški deželni zbor je imel včeraj četrto seio. Predložen1 h je bilo več zakonskih načrtov glede regn-lacje razn;h vodnih in vrdoeestttih naprav, ki so bli oddani odseku. Končno je d želni zbor dovolil pobiranje zvišnnih rioklad na žganje v posameznih obč'n°h. Doklade znašajo v prsarneznih rbr**nah od 5 do 12 kron pri hektolitru. Prihodnja seja se vrši dan^s popoldne. Nezgode. Pri gradbi nekega mos'n pri Šentvidu nb Glini je raTel raz visok oder delavec Franc Pfeifer in «u zlomil obe roki in desno nogo. Odpeljali so era v bojišnico v Celovec. — .Turi Skoda v Podgorju je pri snaženju svoje pnš.Ve ravral tako neprevidno, da se mu je puška izpro-žila. Strel ga je zadel v glavo, poškodba Je smr^non^varna. — Topni-Čar Janda iz Dnna'a. ki se je, kakor smo že poročali, ustrelil s svojim službenim samokresom v trebuh, je včeraj v v^ja«ki bolnišnici v Celovcn umrl. — V Berneei se je ustrelila 20-letna hči skladiščnega moistra I. Rumpfa. Vzrok samomora neznan. — V Betiakn v hotelu Lam™ se je zastrunila z rpiiem Ivana H 'Ika iz Šentvida ob Glini. Vzrok neozdrav-j Ijiva bolezen. Nagrade m nničcnie stropenth kač. Deželni zb^r koroški je določil za lansko Teto 1000 kron za nairrade za uničenie strnnenih kač. Deželni odbor je določil za vs-»ko strnneno kačo 1 krono nagrade. O 1 tega dovo-Ijenesra zn^«ka je porabil letos deželni odbor 330 kron. Tndi za letošnie leto je določenih za te nagrade 1C00 kron. Primorsko. Nova podzemeljska jama. Kakih 10 minut od vasi Padrič so odkrili novo, veliko in lepo podzemeljsko jamo, ki se posebno odlikuje z jako čistimi in krasnobarvanimi kapniki. En del te jame so odkrili sicer že 1. 186G, vendar pa je takratni posestnik vhod v jamo zasul in ni dovolil nikomur vstopa, vsTed česar gosposko, za katero molimo celo v li-tanijah, pri tem pa ubogega kmeta pritiska z davki, da bi skoraj duao iz-dihn:l pod njimi. Premišljevanje in klepanje mu prekine divje lajanje in žagan jan je domačega psa. Ko se Jevševec ozre. vidi prihajati iz f^c7.ča proti sebi Ma-tižarja, ki je vodil seboj na vrvici dva p^a. Ped hruško se je Mat i žar ustavil, Jevševec je pa svojega psa zapodil v kot s tem. da je vrgel vanj kratko poleno izpred drvarnice. »No, pasja griva, kaj pa ti nosiš?« vpraša Jevševec svojega gosta, ki se je zleknil pred njim po tleh, psa pa privezal ob drvar nično steno, zbilo iz količrv. »Ali si spet koga obr-nažil s kakšno pasjo mrho?« »Koga spm pa še obrnažilT« se postavi Mat i žar za svojo kupČijsko čast. »No, no, jaz le misl:m, da ti dobro nese to barantanje s psi in da pri vsakem vtakneš par peš^k v malho!« pomirju'e Jevševec. boječ se, da ne bi razdražil Matižarja, ki pin je sicer ^ri vsakem sestanku ponudil kos to-bačje k h base za čika nje. »Hudiča nese!« zavpije Mati žar, vendar ni videti jeze v njem, *za-menjajva, če češ. boš videl, koliko boš na boljšem! Zima bo prišla, pa re boš imel nobenega okl ščka za v peč, ampak boš smrzoval s psi vred.« »Pa se vendar okrog skricev sn-Češ in zmerom njameš kakega bezjaka, o katerem veš. da nisi prelil zanj nobene srage!« nuni Jevševec. »Škric je sam berač!« odvrne trdo Matižar, »škric nima nič kakor tisto, kar mn dado na meerc. Še toliko nima, da bi lahko pljunil na svoje, razumeš? Tisti krj ima, ki je t-am svoj gospodar, ki na svojem dela, ki po svojem hodi. Škr'c se pa še enkrat ne more prestopiti, da bi mogel reči, da na svojem stoji. Tisti so gos pod-! je, ki imajo visoke hiše in polja in travnike in boršte okrog, kakor na primer tale Borec. On je gos|K>d, tak je gospod, ki lahko vsem fige kaže, ne pa tista mestna golazen, ki bi od lakote poginila, če bi en mesec ne dobila tistih soldov, ki se ji pravi mesečna plača, ki je pa ie vsa naprej zajdena, zato pravijo, da je škric prišel en mesec prekmalu na svet.« »Kdo pa meni de mesečno plačo?« vpraša jezno Jevševec, ker ie je Matižar po njegovem mnenjn tako vlekel za lačne škrice in ker mu še ni ponndil nič tobaka. »Ljube duša. ti imaš pe posestvo in če ga pridno obdeluješ, ti obrodi zemlja zmerom toliko, da ti nI treba trpeti pomanjkanje. Sicer pe kakor veš in kakor naš fajmošter oče po svetem pisni n in naši veri, nismo ustvarjen*, da bi ee nam na tem -ve-i tu dobro godilo. Naš cilj Je večnoei in smo na ta svet prišli samo prenočevat ali pa še tisto ne. Naše življenje na svetu je tako kratko, da se še ne izplača ne, da bi se človek pehal, da bi se m n boljše godilo. V par letih te reši smrt, potem se ti bo pa neumno zdelo, da si se po svetu motovilil in morebiti se boš moral še • po vicah dolgočasiti, ker si bil tako \ nečimern, da si hotel tu imeti boljše življenje, ko si vendar vedel, da če več trpiš, toliko lepši sod ž d< hiš v nebeškem kraljestvu. Jaz tudi zmerom tako pravim: Rupert, kar v božjo voljo se vdaj, vse prepusti Bogu, fajmoširu in tistim, ki imajo oblast nad nami, pa jo boš gotovo v nebesa priribal. Ali bi ne bilo neumno, da bi si človek mučil možgane s premišljevanjem in gruntanjem, kaj bi naredil, da bi se mn boljše godilo? To bi bilo, če se natanko vzame, tudi greh zoper božjo previdnost, ki je oden najzopernejših grehov pred božjim obličjem. Ali se hočeš upirati božji volji in volji tistih, ki so od B* ga postavljeni in od Boga poslani? Ce so fajmošter rekli pred volitvami, da moraš voliti katoliške može za poslance, k r so jih sam &\of priporočili in si jih ti kot veren katoliški kristjan tudi volil, potem moraš ravnotako ponižno in vdano prenašati nove davka, ki ti jih nakladajo ti poslanci. Ako si zoper te davke, si a zoper te katoliške poslance, ee si so- se je jama popolnoma pozabila. Vzrok temu je bil ta« da se je takrat v neki sosedni jami ponesrečilo 8 domačinov, katerih niso izkopali. Jama je nad 40 m globoka, največji oddelek meri v premem 400 m, je pa še več še nepoznatih Oddelkov, v katere te bode moralo vhode šele potom rrzstreTbe odpreti. Jama je lest posestnika Frana Grgira v PadriČu. Avtomobilska Sveza med Bovcem In Sv. Lrcljo. Med Bovcem in Sv. Lucijo se je ustanovila redna avtomobilska zveza za prevažanje oseb in pošte. To zvezo vzdržuje velepo-sestn'k Joftko V Bovcu. Delavsko gibanje v Trsta. Delavci v skladišču proste luke vzdržujejo že vedno stavko. Včeraj so se vršila pogajanja zaradi urrditve plačil za čezurno delo, vendar še niso dosegla ta pogajanja sporazuma, ker delavci odločno vstrajajo pri svo-j*h zahtevah. — Delavci južne železnice so sicer stavili termin do danes, da ostanejo pri delu, vendar je te včeraj več delavcev izostalo, češ da Železnica ne namerava ugoditi njihovi zahtevi in ne bo odslovila društva ključarjev. Družba se namreč opravičuje, da opravlja svoje nesle na skladišču južne žalrzn'c^ v T s*u že 7 let, in se še ni pripetil podoben slučaj. Pred kratkim pa je nastavila kot čuvaja namestnika nekegi Primožiča, ki so ga zalotili pri tatvini in ga oddali takoj policiji. Jutri dopoldne se bode odTočilo, alt ostanejo železničarji pri deln, ali prično s stavko. Komercialne pripravljalne kur- ze za uradniške aspirante, ki š> niso napravili komercijalne skušnje, je uvedla državna železnica pri raznih ravnateljstvih. Za okraje Inomost, B'l.rk in Trst se i* otvoril tak kura v Trstu v prnertapek. Knrz je otvoril ravnatelj državnih železnic Gala m bes, za voditelja knrza pa je določen ces. svetnik inspektor dr. pl. Santer. Knrza, ki bo trajal 10 tednov, se udeleži 32 poslušalcev. Tatvine v tržfški mestni bolnišnici. V tržaški mestni bolnišnici so prišli na sled velikim tatvinam raznega perila, posebno rjuh. Aretirali so več oseb, škoda znaša več 1000 K. Zima. Včeraj je zapadel v Trstu sneg par centimetrov visoko, ki je obležal. Pritisnil je kljub temu hud mraz. Tudi v Gorici je zapadel sneg in je padla temperatura ped ničlo. V bližnji Rožni dolini so otvorili drsališče. Cerkvena tatvina v Pulju. Uprava stolne cerkve v Pulju je naznanila policiji, da je neznan tat vlomil predsnočnjem v cerkev in odnesel vel:k Marijin kip, ki je bi bo jato pozlačen. Kip cenijo nad 2000 K. O storilcu nimajo še nobene sledi. Tat se je pustil zakleniti zvečer v cerkev, kako pa je odnesel precej velik kip, je dosedai še nepojasnjeno. Sledov kakega nasilstva v cerkvi ni-t>o našli. Dnevne vesti. -f- Instalacija ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja bo v soboto ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani. -f- Najbolje informirani list na slovanskem jugn je »Slovenec«, vsaj tako se on sam baha. Pri tem pa seveda čisto nič ne dene, ako izve »Slovenec« najvažnejše vesti, ki se tičejo slovenskh dežela, šele iz našega lista. Seveda to »Slovenčevo« gospodo jezi in ker si svoje jeze ne morejo drugače ohladiti, skušajo vzbujati dvoma o verodostojnost naših vesti. Kakor je znano, smo že dne 10. t. m. nmjAi_j ii 11 ■! iijj. mi ■ ___l _—— »g per te poslance, si zoper škofa in faj-moštra, ki sta ti jih priporočila in če si zoper škofa in fajmoštra, si zoper vero, ki jo ta dva oznanjujeta. Ce si torej zoper davke, si zoper vero!« Jevševec je začudeno poslušal Matižarjeve besede, ki so ga tako zanimale, da je pozabil na tobak, ki ga še zdaj ni dobil od svojega gesta. »Ali poslanci delajo davke?« vpraša in obdrži usta odprta. »Kdo pa, ei mislil?« »Škrici.« »Kateri škrici?« »Tisti, ki denar pobirajo pri davkariji!« »Kakopak!« reče Matižar videč, da se mu odpira novo polje, ki je je treba preorati nevednemu Jevševcu. »Tisti škrici so t ki reveži, da bi ti vsakemu prinesel latvico mh ka, kadar neseš fronke plačat, če bi vedel, kako slabo se jim godi. Ko se starajo in jim dajo nekoliko več plače, pa morajo državi toliko plačati nazaj, da so na slabšem, kot so bi'i preje. Kako ti bo torej tak človek delal davke, ki mora zapisati, koliko moraš plačat!, koliker dr ločijo naši katoliški poslanci, ki smo jih izvolili, da smo branili ncSo sveto vero! Zato pa prav!m ša enk-at: Škric je berač In če sva še midva brača, smo pa vsi trije -berači!« (Dalje prihodnjič.) priobčili poročilo, da jo cesar potrdil izvolitev dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. »Slovenec« seveda o tej stvari še ni vedel ničesar. Čakal je torej, da uradna »Laibacher Zeitung« priobči vest o potrditvi. Ker pa do ponedeljka te vesti ni bilo v uradnem listu, se je »Slovenec« ojunačil in je napisal v svoji nein-foriuiranosti notico, v kateri poziva občinstvo, naj »Narodovim« poročilom nič ne verjame, češ da si je vest 0 dr. Tavčarjevi potrditvi enostavno izmislil naš dunajski urednik in da bo zanesljivo poročilo o županovi potrditvi samo ono, ki je priobči »Slovenec«. Na to »Slovenčevo« notico jDio odgovorili že včeraj. Da pa postavimo »Slovenčevo« »informira-l:, si« v še jasnejšo luč, se je naš dunajski urednik potrudil v ministrstvu notranjih del, da dobi na najzanesljivejšem viru točne informacije o potrditvi dr. Tavčarja- In tu je pri avorneni svetniku Pinschoffu izvedel, da nosi akt o potrditvi datum 10. 1. to je, da je cesar podpisal akt o potrditvi dr. Tavčarja isti dan, ko je o tem poročal »Slovenski Narod«. Toliko v vednost in ravnanje slovenskemu občinstvu in — »Slovencu«. + Predlog o nepotrditvi Reis-nerjeve in Ribnikarjeve izvolitve so iderikaici predložili deželnemu zboru v včerajšnji seji. To je tisti predlog, zaradi katerega je Šuklje vrgel svoje dostojanstvo pod klop in ube> m\ na Kamen, ker ni hotel zagrešiti uasilstva, ki so ga zahtevali cd nje-jn klerikalci. Predlog tudi ne nosi Sukljetovega podpisa, kakor druga poročila deželnega odbora iz Šukije-tove dobe, marveč podpis — dr. Lampeta, ki je podpisan kot — »namestnik deželnega glavarja«, in je datiran z dne 3. januarja t. \. Pred-g, da se razveljavi Reisnerjeva in Bibnikarjeva izvolitev, utemeljuje klerikalni deželni odbor s tem, da je protizakonito, da se v volilne imeni- okoličaai, to je oni »davkoplačevalci ljubljanskega mesta, ki v okolici tt;; nuje j o.« To naziranje je zavrnila deželna vlada z odlokom z dne 17. aprila 1911 št. 944/pr. in z raz-- en z dne 6. oktobra 1911 številka 3676/pr. Vrhu tega pa je o isti stvari meritorno spregovorila že tudi višja instanca — upravno sodišče, ki je v isti zadevi v Kamniku odilo, da imajo pri deželnozbor-*-kih volitvah v mestni kuriji volilno pravico samo občani, to je občinski domačine! in občinski dmžniki. Klerikalci so se torej postavili nad za-kon, češ, da jih zakonite določbe nič ne brigajo, -ker je pri presoji tega vprašanja bolj gledati na efekt, ki za je nameraval postavedajalec drt-seči, iu na dejansko vsebino kakor pa na besedilo.« Klerikalcem se gre torej samo za — efekt, zaken in zagonske določbe pa naj vzame vrag. v kolikor le-to niso po klerikalnem okusni S strankarskega stališča bi Vilo to naziranje prav koristno in komodno tudi. samo to je vrag, da -M^.io pri takih stvareh govoriti tudi drugi, ki na zakone vsaj nekaj . — Predlog o razveljavijenju 3 isnerjevega in Ribnikarjeveg^ /nandata je š?l v odsek in tu se odloči trova usoda. Ali bn zooet prišel v re'ni >bliki pred zbornici• ali mi pokopan, kdo bi to vedelIIPa bodimo proroki in povejmo v naprej, da oni predlog v odseku ne bo doživel vstajenja, ker. no, ker vemo, da so gotovi gospodje 'prevzeli na Dunaju čisto striktne in gotove — obveznosti, ki se nanašajo tudi na — ^ važe vanje zakonov .. . »Jugoslovanske težnje po združitvi.« List, v katerega so še lani odlagali naši kler'kalci svojo de-nnneijaeije, »Dputsches Volksblatt« se je letos prelevU iz krŠčansko-soei-jalnega glasila V nemšlio-nacijonal-no. V tem listu, kjer so še lani Terse-glav in drugovi denuncirali naprednjake kot nevarne panslaviste in veleizdajnike, se označujejo sedaj slovenski in hrvaški klerikalci kot elementi, ki teže po narodni združitvi, ki se absolutno ne da izvršiti v okvini avstro-ogrske države in ki kaže r,čitno stremljenje po odpadu in ločitvi od skupnega državnega organizma.« Je pač vedno resničen oni izrek velikega nemškega pesnika: »AUe Schuld racht sieh auf Erden«. Luni so naši »Slovencevci« še slikali ' »Deutsches Volksblattu« slovenske naprednjake kot državi nevarne ju-g slovanske iredentiste, ki stoje baje na Čelu celo velikosrbski propagandi, danes pa označuje isti list svoje ' eerajšnje prijatelje dr. Šusteršiča in tovariše v članku »Siids^avische ^ehlschusae« — »politične eksaltade in nejasne glave, kat?rim lebdi pred očmi ustanovitev samostojne jugo-ilovenake države.« Ni dvoma, da bo-rJr> Klerikalci ogorčeno protestirali pred takimi infamnimi očitanji in Podtikanji ter s sveto jezo zavračali £rda in neupravičena natolcevanja. Toda drugo vprašanje j°, Če bodo s svojimi protesti in zavrnitvami kaj "pravili. Snj je znano, da na obreko-vancu vselej vendarle nekaj obvisi. ako je tudi obrekovanje še tako neopravičeno in iz trte izvito. Obreko- valeem se pač ne more zamašiti gobca in »Deutsches Volksblatt« bo klerikalce vkljub njihovim protestom vedno še dolžil, da so elementi, ki teže po odcepitvi od Avstrije in po ustanovitvi samostojne jugoslovanske države. Ni nobenega sredstva in nobene pomoči proti temu! Tudi mi smo bili brez moči, ko so nas klerikalci na isti način in v istem listu »Deutsches Volksblatt« denuncirali in natolcevali. Danes so se karte nekoliko spremenile in uresničil se je rek; Danes meni, jutri tebi! -f- »Voditelj a vezanimi rokami«, tako imenuje sedaj dr. Šuster-sača, ker je sprejel dostojanstvo deželnega glavarja kranjskega, vodja slovenskih klerikalcev na Štajerskem dr. Anton Korošec pišoč v svojem mariborskem glasilu »Straži« doslovno tako-le: »Nas člane slovensko ljudske stranke je Šusteršičevo iinenove.nje — iznenadilo. Njegove roke kot voditelja ne smejo biti vezane na nobeno stran. Zato beležimo z zadovoljstvom vest, da bo dr. Šušte ršič samo provizorično obdržal mesto deželnega glavarja. Prav umestno pripominja k tej Koroščevi izjavi »Hrvatski Pokret«: »Evo, tudi poslanec Korošec se strinja z našim pisanjem o imenovanju dr. Šusteršiča. Niti Korošcu ne gre v glavo, da bi vladin »nasprotnik«, ki mora imeti nevezane rok»\ mogel vladi oponirati z baržunastega stolčka deželnega glavarja, Implicite se v tem članku priznava, da so sedaj Susteršičeve roke vezane nasproti vladi in da se komaj čaka na čas, da se mu z odstopom z mesta deželnega glavarja zopet razvežejo roke ...« -f- Madžari so razburjeni in protestirajo ogorčeno, da je po>tal dr. Šufctcr.sic kranjski deželni glavar, češ, sovražnik dualizma je, ki hoče združiti jugoslovanske d-žele. Vso to brezplačno reklamo si je preskr-bel dr. Šusteršič z enim samim telegramom na hrvaško stranko prava. Res, dr. Snsteršič ima srečo. Tudi najnedolžnej^a fraza — in kar je te-'°grafiral v Zagreb, to so vendar iz njegovih ust same fraze, ki se jim on sam na tihem najbolj smeje — mn prinese kako korist. Madžari naj bodo prepričani, da jim je dr. Šuster-sio jako hvaležen, da se zaradi njega razburjajo in ga s tem priporočajo tam zgoraj, kjer delajo lepo in grdo vreme. + Tiste revne »Denteche Stim- men«, ki jih priobčnje »Grazer Tag-blatt«, kadar mu manjka drugega gradiva, so storile grdo hudobijo, ki jo je treba pribiti. V Trstu je bil zadnjič zaradi oderuštva obsojen Kornelij vitez Gorup, podjetnik, o katerem še živa dnša ni slišala, da bi se bil kdai le količkaj udeležil na-i rodnega dela ali za narodno stvar kaj žrtvoval. To vedo prav dobro tudi sotrudniki »Deutsche Stimroen«. Da bi pa mogli z obsodbo tržaškega Gorupa postaviti Slovence sploh in zlasti Ljubljano v slabo luč, so na-i menoma zamenjali tržaškega Goru-I pa z reškim Gorupom, in pišejo, da ; /e bil obsojen častni meščan ljubljanski, po katerem je celo imenovana neka ljubljanska ulica. Ljubljanski Častni meščan, po katerem je imenovana ljubljanska ulica, kateremu se imamo zahvaliti za mnogo ustanov in za dekliški licej je Josip vitez Gorup na Reki, gospod visoke starosti, ki ni bil nikdar zapleten v n ibeno nmazanost. Ostudno je, da hočejo »Deutsche Stimmen« staremu jrospo-du Josipu vitezu Gorupn na R Vi zamenjajte ga namenoma s tržaškim Gorupom omadeževati čast. -p C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu vprašamo tem potom vljudno, ali je res dovoljeno njenim uslužbencem nas Slovence na naši slovenski zemtii na tako krvav način žaliti in rabiti proti nam najsramotnejše izraze, kakor to deta v Boh. Beli nastavljeni železniški mojster France Ažman? Ta mož je prišel do svoje službe samo po protekciji, kajti po svojih zmožnostih bi moral še vedno koze in ovce pasti na gorjanski planini. Ažman je sicer rojen v Gorjah in njegova mati ne zna niti besedice nemški, a mož se je vendar prelevil v Nemca, samo da se prikupi svojemu predstojniku sekcij-skemu načelnikn na Jesenicah, znanemu nemškemu izzivaču Grunwal-du. Će je Ažman postal nemškega mišljenja, naj bo. ali da bi ta mož psoval našo narodnost in nas Slovence vse, tega ne bomo trpeli. Ta mož .ie na progi ppričo delavcev in čuvajev govoril ne samo da Slovenec ni za delo, da je samo Nemec za delo itd., ampak se je tudi izrazil, da so vsi Slovenci svinje itd. Tu pa se vse neha. C. kr. ravnateljstvo v Trstu, kakor tudi poslance prosimo, naj preskrbe, da bo mož nemudoma premeščen od tod, kajti ljudje 60 razžaljeni in razburjeni in vsled tega lahko nastanejo posledice, za katere bo odgovorno ravnateljstvo. Upamo, da bo to zadostovalo, sicer pa imamo glede tega može še dosti gradiva In marsikomu ne bo ljubo, Če pridemo ž njim na dan- '+ Radi narodnega kolka »20./ IX. 1908.« obtožen v Pragi. Neki trgovski akademik v Pragi je 4. marca 1910. poslal v Trst razglednico,-na katero je prilepil narodni kolek »20./IX. 1908.« Na pošti so to razglednico zaplenili in jo izročili državnemu pravdništvu. Državno pravdništvo v Pragi pa je proti imenovanemu slušatelju trgovske akademije dvignilo obtožbo, češ da je zakrivil pregrešek po § 24. tiskovnega zakona, ker je širil prepovedane tiskovine. Da je r»riš1o do obtožbe, temu se čisto nič n'*- čudimo, čudimo pa se, da je obtožnica, ki jo je vložilo alr-žavno pravdništvo v- Pragi, sestavljena v nemškem jeziku, dasi j** državno pravdništvo iz stvarnega položaja samega moralo vedeti, da se gre za slovensko stvar in da je obtoženec Slovenec. Čeran je potem državno pravdništvo v Pragi vložilo nemško obtožnico mesto češke? Iz navedenega je razvidno, da tudi pri sodišču v Pr^gi Prevladujejo germa-nizatorske težnje, prav tako, kakor pri nas. O obravnavi bomo evoječas-no poročali. -f- Iz državno železniške službe. S 1. januarjem so napredovali v statusu I. sledeči uradniki: H. Schmidt, stavbni nadkomisar pri oddelku za vzdržavanje železnic na Jesenicah; Prid. Linhard, stavbni adjnnkt, oddelka za vzdržavanje železnic Ljubljana I.; Franc Voseokv, stavbni adjnnkt, oddelka za vzdržavanje železnice Ljubljana II.; H. Lampel, kon-cipist pri obratnem uradu na Jesenicah. Imenovan je za strojnega asistenta uradniški aspirant kurilnice v Ljubljani R. Uhl. Dalje so napredovali Viktor Cretnik, oficijal pri obratnem uradu v Ljubljani; Ivan Zupane, oficijal in postajenačelnik v Lescah; Josip Repar. adjunkt in postajenačelnik v Kamniku; E. Wal-zak, asistent pri obratnem uradu na Jesenicah in Anton Rupar, asistent pri obratnem uradu v Ljubljani. Za oficijala je imenovan adjunkt. Peter Slegel. posta jena čelnik v Vižmarjib, j za adjunkta pa asistent Franc Roz- j ; mau v Grosupjein. V statusu železniških zdravnikov je napredoval dr. Alojzij Vacek v Bohinjski Bistrici. + Iz Ijudskcšolske službe. V drugi plačilni razred je prišel Kornelij Iglic, učitelj pri Sv. Trojici pri Brdu in v tretjega učiteljica v ■ Senožečah Satarina S m e r d u. Za provizorično učiteljico in za voditeljico enorazrednice v Strugah je imenovana absolvirana kandidatinja Jo-r ;nina O b e r m a n. Snplentinja v !'rečni Viktorija Z a g o r j a n pa je imenovana za provizorično učiteljico na istem mestu. + Odlikovanje. Posestnik in deželni poslanec Oton Apfalterer je bil odlikovan z redom železne krone. — Krasna oprema perila je v izložbah znane tvrdke gosp. Antona Šarca v Šelenburgovi ulici št. 5 razstavljena. Vidi se, kako dobro in okusno je to perilo izdelano. Vsa čast tej tvrdki in priporočamo občinstvu, da domaČih izdelkov ne prezira, temveč podpira domačo obrt. odslovi pa tuje, nadležne agente, ki s pretiranimi cenami in površno izdelanim perilom po celi deželi zlate gore obetajo. Lepe novice. »Dolenjske Novice«, glasilo kanonika Zlogarja. poročajo o klerikalnem lopovstvu v zadevi zadnjih občinskih volitev tako-le: V Pre-čini so ga pa pri občinskih volitvah preveč polomili, volili so kar po »hrvaško« pod bajoneti, seveda po zaslugi liberalcev, ki so tako nesramno lagali in farbali volilce, da me je sram povedati, kar sera izvedel, je bolje molčati, ker bodo 1> sramoto gotovo popravili do sedaj dobri, a zapeljani volilci. Kaj bo sodna preiskava spravila na dan, bomo šele izvedeli. — Na tako nesramen način pljuvati resnici v obraz! Klerikalno lopovstvo hočejo oprti ti naprednjakom. Seveda vele-umnega kaplana jezi. da je dal vladni komisar poklicati 4 orožnike, ker je s tem kolikortoliko zavezal kaplanu roke, da mn ni bilo mogoče vsaj v neposredni bližini volišča, postopati protizakonito in tako predrzno, kakor je pri držav^iozborskih volitvah, ko je vsled njegovega nastopa naraščalo ogorčenje med volilci, da bi jih bil kmalu izkupil. Nadalje pravi, da ga je sram povedati, kar je izvedel. To pa popolnoma verjamemo. Gotovo ga je sram povedati, da so klerikalni župan in njegovi kompanjoni obhajali praznike v špebkamri okrožnega sodišča, ker so delali z glasovnicami in z uradno zapečatenim zabojem in sobo prav po »hrvaško«. Tako zavijanje resnice je lep dokaz za resnicoljubnost kanonika Zlogarja. Is Novega mesta. Poročalo se je že, da so se zadnje dni v Novem mestu in okolici pogosto dogajale tatvina in da ni bilo možno izslediti ali zasačiti tatov. Posrečilo pa se je gosp. Jakše-tn. gostilničarju in posestniku vjeti tatu v gostilni, ko je hotel okoli 11. ponoči iz kleti odnesti zaboj pivnib steklenic, a se je v temi iz podtaknil iu je ropot zbudil hišnega gospodarja, ki je tatu zagrabil in ga s pomočjo domačega hlapca izročil policiji. Tat je še mlad fant, piše se Kavčič in je doma is Železnikov. Njegov kompanjon, ki je držal zunaj vrečo, je bil tudi isto noč aretiran od policije v konjskem hlevu g. Košaka. Oba so izročili tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Nesreče. Med Suhorjem in Metliko se je včeraj smrtno ponesrečil hlapec J. Dihur. Splašili so se mn konji. Voz je zadel ob obcestni kamen s tako silo, da je hlapec z vso silo priletel v bližnji obcestni kamen in obležal na mestu mrtev. Nesrečo je neposredno provzročil ravno zapadli sneg, ki je povzročil drčanje voza. Velikodušni dar. Gospa Minka HraŠovec je darovala v imenu tvrdke Fric H o m a n v Radovljici 50 K »Društvu za oskrbo in varstvo sirot za sodni okraj Radovljica« mesto običajnih novoletnih koledarjev. — Za ta velikodušni dar se ji najtop-leje zahvaljuje — odbor. Gluhonemi Jakob. Meseca aprila leta 1906 se je pojavil v mestu neki okoli 30 let star gluhonemi moški, ki je od hiše do hiše beračil. V marsikateri hiši so se ga vsled njegovih kretenj usmilili, mu podarili obleke, vrhu tega pa Še obdarili z denarjem. Gluhonemi Jakob pa je tudi živel precej razkošno. Prodajal je namreč brez vednosti davčne administracije medene prstane za zlate. Ko je pa o tem izvedela policija, je nekega dne gluhonemega Jakoba arfctovala, kateri se je pa tako obnašal, da se je dvomilo, da je res glubo-mutec, a se policiji ni takoj posrečilo, da bi ga razkrinkala. Ko so ga takrat izročili sodišču, je naenkrat postal epileptičen. Po dolgem poizvedovanju se je pa vendar policiji posvrečilo dobiti osebe, katere so Ja-kooa slišale govoriti, je nato tudi sam priznal, da se zove Jakob Verban, ter da je rodom od Sv. Juraja na Hrvaškem. Po prestani kazDi je bil Verban odurna n v domovro občino, a se vedno še vrača! v Ljubljano. Včeraj zjutraj pa je bil v neki gostilni v Kolodvorski ulici zaradi tatvine nekih čevljev aretovan. Ker pa je sumljiv, da se je udeležil vloma pri trgovcu Lipohu v Dobrnnjah, kjer je biln ukradenih 1000 K denarja, so ga izročili deželnemu sodišču. Aretovan vlomilec V sredo je policija izsledila in aretovala 251et-nega dninarja Frana Pustovrha, katerega sodišče proganja v policijski tiralici zaradi vloma. Možakar je bil nekaj Časa -zaposlen prt delu v Gruba rje vera prekopu. Odda!i so ga tukajšnjemu deželnemu sodišču. Preprečena pot. Včeraj sta ae hotela z južnega kolodvora v Ameriko odpeljati ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti ISletni Anton Nov-šak in 201etni Matevž Fiolran oba iz FToma, občina Bočna pri Celju, pa jima je tam službujoči stražnik Veče-rin preprečil nakano s tem. da ju je aretoval. Oba so izročili sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Maeedoneev in 5 Hrvatov, iz Nemčije je prišlo pa 36 Črnogorcev. Na Dolenjski cesti je našel stražnik I. ljubljanskega društva za zaklepanje in st ražen je koc. Lastnik ga dobi v društveni pisarni, Kolodvorska ulica št. 28. Društvena naznanila. Dramatično društvo v Ljubljani ima odborovo sejo v petek, 19. t. m. zvečer ob pol 7. v pisarni deželnega gledališča, pritličje. Ker sta na dnevnem redu dve izredno važni točki, se prosijo čč. gg. odborniki in tudi gg. intendančni člani, da se blagovolijo te seje polnoštevilno udeležiti. — Predsednik. »Žensko telovadno društvo t LJubljani« ima svoj XII. redni občni zbor v ponedeljek dne 22. t. m. ob 6. zvečer v damski sobi Narodnega doma s sledečim dnevnim sporedom: Nagovor staroste. Poročila tajnice, blagajničarke in načelnice. Volitev odbora. Slučajnosti. Uradniško gospodarsko društvo v Ljubljani je sklicalo snoči v salonu restavracije pri Levu na Marije Terezije cesti izreden občni zbor z dnevnim redom: 1. Sklepanje o razdružitvi društva in 2. eventualna volitev likvidacijskega odbora. Zbor je bil zaradi malenkostne udeležbe nesklepčen in se vrši prihodnji občni zbor v četrtek 25. t. m. ob istem času v salonu restavracije pri Levu na Marije Terezije cesti in bo občni zbor sklepčen glasom pravil brez ozira na število udeležencev. Ples Krajevne skupine mornarič-nega d-^štva v Ljubljani v soboto dne 20. t. m. bode elitni ples prve vrste, vsled česar imajo vstop na ples dame in gospodje le v plesnih toaletah. Na galeriji je prirejenih le malo število sedežev za gledalce in je plačati za vstop na galerijo članom po 2 K, nečlanom pa po 5 K. Za vstop ne galerijo plesna toaleta ni predpisana, Za vstopnice se poeetniki prav pridno priglašajo. Predprodaja vstopnic se vrši v pisarni gosp. c. kr. svetnika I. Matjana na Dunajski cesti. Že- leti je, da kupijo posetniki vstopnice že v predprodaji, da ne bo na večer pri blagajni prevelikega navala in morda neprijetnega presenečenja, če bo zmanjkalo vstopnic. Na Škofljico. Kdor se hoče v nedeljo pošteno nasmejati in neprisiljeno zabavati, naj pride na Škofljico pogledat igro »Brat Martin«. Sokol v Rlbniel. Ob veliki udeležbi se je vršil dne 4. t. m. v Sokolski telovadnici pri Cenetu občni zbor. Odbor se je sledeče konstituiral: Dr. Anton Schiffrer, starosta; Bog. F i -š e r, podstarosta; Stanko O r a ž e m , načelnik; Emil P a k i ž, blagajnik; Ivan Klun (Bukovčen) tajnik. Odborniki: Lipe Peterlin, France Krizman, Ivan Klun (kovač) in Vilko Pisanskv. — Velike priprave se delajo za letošnji originalni Sokolski ples, kateri se bode vršil dne 4. februarja t. 1. v Sokolski telovadnici pod imenom »Vsak po svoje«. Prosveta. Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. Danes, v četrtek, se igra veiezabavna burka »Vražji Rudi« (za nepar), ki je zbujala pri svoji slovenski premijeri cele salve smeha. Za pred pustno dobo torej prav primerna burka. — V soboto se igra prvič sen-začna noviteta »Gardist« (za par), ki je izvrstna komedija iz igralskega življenja na Dunaju. Anton Franc Mol nar je najodličnejši živeči mad-jarski komediograf, duhovit, originalen in eleganten v svoji tehniki. Dejanje se godi na stanovanju igralca (g. Nučič) in igralke (ga. Set f ilova) ter v loži v Dvornem gledališču med predstavo. Ta komedija ima povsod izreden uspeh ter se je igrala tudi v Gradcu in na Dunaju izredno mnogokrat v največjo zabavo publike. — V nedeljo popoldne ob 3. se igra pri znižanih cenah izborna burka »Vražji Rudi«, zvečer pa se poje prvič Karla Weisa opereta »Revizor«. Dejanje je prirejeno po Gogoljevi slavni komediji »Revizor« ter so dialogi posneti deloma dobesedno iz ruske igre svetovnega literarnega slovesa. Opereta se godi v ruskem mestu, kjer vladata korupcija in nered. Tja zaide s svojim ►Jogo veseljak Hlestakov, ki ga smatrajo vsi uradniki za carskega revizorja ter gi obsipajo s častmi, z denarjem in mu ponujajo celo svoje hčerke. Vsi komični tipi so vzeti iz ruske komedije. Weisova glasba je zdrava, brez dunajske osladne sentimentalnosti ter temelji na narodni pesmi. Javno predavanje. Jutri, v petek, ob 8. zvečer, predava v veliki dvorani Mestnega doma gosp. dr.Fran 11 e -š i č, predsednik Slovenske Matice, o našem ženstvu v Prešernovih časih. — V ponedeljek se vrši istotam predavanje gosp. dr. Fr. Ilešiča o organizacijah jugoslovanskega ženstva* Opozarjamo na ti dve predavanji, h kterima ima vsakdo pristop. Pričakovati je zlasti velike udeležbo našega ženstva in mladine. Razne stvari. * Stavke na Angleškem. London, 17. januarja. Do zdaj se je 282.000 angleških rudarjev izreklo za stavko, 67.000 pa proti. * Nezgoda pri sankanju. Lipsko, 17. januarja. Na novem sankaliŠču v Bienitzn je izgubila trgovčeva soproga Ana Miiller ravnotežje in je padla s sank s tako silo na glavo, da je bila na mestu mrtva. * Železniška nezgoda, Benetke, 17. jannarja. V Spinazolli je zavozil posebni vlak v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Šest potnikov je bilo ranjenih. Materijalna škoda je zelo velika. f Morilci v drugič oproščen L Budimpešta, 17. januarja. Po večdnevni razpravi so porotniki brata Zsilinski, ki sta umorila voditelja ogrske agrarne stranke Achima, v drugič oprostili. • Zima. Dunaj, 17. januarja, Vsled velikega mraza so danes na Nižjeav-strijskem zmrznile tri osebe. Blizu. Badna je zmrznil neki 651etni dela> vec, kateremu je na cesti prišlo slabo; pri Scheibbsu je zmrznil neki 39-letni delavec in pri Marija Taferl pa voznik Rosenkranz. * Eksplozija. Slebuš, 17. januarja. Danes okoli ene popoldne se je v pralnici tovarne za izdelovanje dinamita zgodila eksplozija. En delavec je bil težko, več pa lahko ranjenih. * Cerkev se je podrla. Genova, 17. januarja. Cerkev Santo Stefano, ki je bila sezidana v devetem stoletju m v kateri je bil baje krščen Kolumb, se je podrla. * Velika tatvina. Milan, 17. januarja. Jnvelirju Introviniju so ukradli iz brzo v laka med vožnjo med Milanom in Turinom kovčeg, v katerem je imel dragocenosti v vrednosti pol milijona lir. * Drago lepotllo. Monakovo, dne 17. januarja. Prav drago lepoti lo sto dve tukajšnji maserki prodali neki oficirski dami. Pripravili ste demo do tega, da je &JU sa tri 4i*v*od»e. kozmetična sredstva 60.000 mark. «—-I)amo so dali pod kuratelo in v neki sanatorij. Maserki ste pa dobili dve leti ječe. * Nesreča pri plavio. Franko-brod, 15. januarja. V Saargemtin-dti so s plavža padli tVirji monterji in so bili na mestu mrtvi. * Rclcgirani rusinski vseučllišč- ■iki. Lvov, 17. januarja. Vseučiliški senat je relegiral 101 ukrajinskega vseučiliščnika. ki so bili od sodišča obsojeni zaradi ekscesov v preteklem letu. Nekateri so bili relegirani za dva semestra, nekateri za štiri senie-atre, ostali pi za vedno. * Spomini iz Censtohova. Bero-lin, 17. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Varšave: V Lnb'inu so pri nekem trgovcu izvrši M hišno preiskavo. Našli so bisere in dragocenosti, ki so bili nedvomno ukradeni leta 1010. v pavlanskem samostanu v Censtohovu. Trgovca so zaprli. * Roparji napadli vlak. Varšava, 17. januarja. Na železniški progi proti Kijevu so udrli štirje roparji v kupe 1. razreda brzovlaka ter napadli posestnika \Vielskega, kateremu so ukradli 45.000 rublje v. Nato so kloro-foTinireli \Vielskega ter pobegnili. 0 storilcih nimajo nobenega sledu. * Linčanje. Lvov, 17. januarja. Iz Borvslava poročajo: Par oseb, ki ao se vračale iz kinematografa, se je začelo prepirati s tremi, nekoliko pijanimi delavci. Kmalu je prišlo do pretepa. Delavci so eno osebo ubili. Orožni št vo je aretiralo de.avce. Toda množica je napadla aretirane delavce ter jih linčala. Enemu so razbili črepinjo, drugemu zlomili več reber, tretjega so tudi težko ranili. * Milijonar morilec. N e w jrork, 17. jaguarju. Brz jav.^a iz trun jave \Vorth ('leksas) poroča, da je mr. Snead, eden izmed najbogatejših pusestniKov v Teksasu, nekega drugega veleposestnika po imeuu Kov e** v sprcjemn.ci hoteia »Metropol« ustrelil. Sin Boveeja je pred kratkim odpeljal soprogo Sueaaovo t WiBipeg, ki ae je pa zopet vrnila k svojemu soprugu. hnead je stopil v h<:ui. ne ua bi rekel kako Leseuo, potegnil revolver ter ustrelil 13oy-ceja. * Samomor pri pojedini. Z o m -bor, iT. januarja. Na piav originalen način 5« je usmrtil Luduvik luvu&v, ravnatelj bezdauske hranilnice. Povabil je K sebi večjo uruzuo Ur jo ptgust.l. Med pojeuino šel neopazen v stransko sjoo. V jeuilui-ci so pri uajuuij6cm razpoloženju jedli in piii. Uovor za govorom &e je vrsiil iii navdušeno s*o nap a vali gostitelju. Kar naeiiKi at se zasliši iz sezone sobe pok in ječanje. ootsLje bu prestrašeni liiieli v sošeuno sobo, kjer so našli gostitelja v krvi ležati. Tu vasy je zapustil veliko premoženje. h%.aj &a je vodilo v smrt, ne vedo. * Ateniat v gimnaziju v Suczawi. Suczavva, li. januarja. Revolverski atentat ua proiesoija matematike No-kianske^a je posleuica komplota celega razreda. Predno je počil strel, je dooii proiesoT pismo, ki se začne z be-eedanu: »Gospod profesor! jdašcevanje se bliža!« uijak Ureezuk je bil baje izžreban, da izvidi atentat. Ze dva dni prej so drugi oijaki streljali skozi Okno v prolesorj*?vo stanovanje. Lijaki so si izprosili od kattheta uo-voijenje, da s>e uueiežijo pogreba GieczuKovega. Profesorjeva runa je »eziiaiua, * 1'iavž sc je podrl. Berolin, 17. januarja. O uebreči v Miihiiieiuiu ob liuii poročaj j: Na do zdaj še nepojas-neu način so popokale stene plavža, stavba se je puuna iu velikanska masa teitočega železa se je rabina po de-lavciii, Ki so bili v obližju. Devet delavcev je mrtvih. Plavžni mojster Frank, oče dvanajstih otrok, in pred-de.avec Piuscu, Kakor tudi še šest drugih delavcev so dobili grozne opekline. Lden teh je včeraj dopoldne umri. Več delavcev pogiešajo. is i dvoma, da so tudi ti popolnoma zgoreli. Ogromni zunanji oder še stoji. Trije delavci so skočili s plavža ua tla ter obležali tam mrtvi. Smrt je pri vseh takoj nastopila. * Letni semenj za lase v Limo-g<~a. V t>aKo leto se siiajajo evropski trgovci z lasmi v Limcge&u. Tam se Vibi veiiai letni semenj za lase, kamor pr^na^i žensko prebi v a,sivo tvoje lase. A'o tri dni se pogajajo trgovci s kmeticami za njihove težke, krabiie kite. Letos so povpraševali posebno po belih in rdečkastoplavih laseh. Za take kite so plačevali po 300—ooU frankov. Neki pariški tr-gi»\ec je naćulili 81i kilogramov las v najrazličnejših barvah ter plačeval po 120—loU frankov za kilo-giaiu. Ponudba je biia letos precej velika. Proualo, oziroma kupilo se je okoli 10U0 kilogramov, od katerih so jih 800 plačali po 130 frankov za kilogram. * Grozen umor v Berolinu. Berolin, 17. januarja. Danes dopoldne so odkrili tu grozovit čin. 501etnega ju-veiirja Schulzeja iu njegovo soprogo so našli ležati v krvi, s težkimi ranami od strelov* Poleg njiju je leža,a njuna lSIetua hči s razbito črepinjo. — Berolin, 17. januarja. Najbrže j* bil izvršen roparski umor. Poizvedovanja ao dognala, da manjkajo bri-ljanti, zlate in srebrne ure in razne druge dragocenosti. Miza v prodajalni je bila vlomljena. Morilci so ukradli najbrže tudi večjo vsoto denarja. Za prodajalno mizo je bilo polno krvi, iz česar se da sklepati, da je morilec že v prodajalni izvršil napad. Ko je napadeni zbežal v sosedno s* bo, mu je morilec sledil ter tam pobil še ostala dva. Naš1 i so klobuk morilcev. * Požari. Zakopane, 17. januarja. V Novem trgu je danes na Glavnem trgu izbruhnil ogenj, ki se je hotro razširil. Tudi vojaško municijsko skladišče se je užgalo. Gasiti so morali zelo previdno, ker je bilo v skladišču več tisoč patron in velike zaloge smodnika. Več patron in zalog smodnika je tudi eksplodiralo. V mestu je nastala velika panika, ki je trajala vso noč. Šele ko so zgorele vse zaloge municije, so mogli lokalizirati požar. — Sillein, 17. januarja. Od 4. popoldne je v ognju tovarna za ogljikovo kislino in umetni gnoj »Hunga-rla«. — Vratislava, 17. jan. V rud- Inikn Mvs'ovice je danes ponoči v 152 metrov globoki jami izbruhnil ogenj. Štirje delavci so zgoreli. * Poroka sufragetke. Hčerka angleškega komanderja Edvarda Dug-c!n*e se je hotela poročiti z nekim Viktorjem Duvalom v S"vobi. Oni je bila priznana sufragetka in se je več let posebno odlikovala kot pred-s"dn:ea, odbornica ali voditeljica v raznih ženskih društvih. Posebno poudarjala je vedno enakopravnost j ženske z moškim tudi v zakonu, in je j odločno zagovarjala stališče, da je j neopravičeno — da naravnost nasi-i lje — če se ženo zaveže pod slovesno obljubo, da mora biti možu pokorna. ! Ko se je zvedelo o n:eni mož:tvi, je ona v več ženskih klubih slovesno obljubila, da hoče te svoje nazore dokumentirati tudi z lastnim izgledom. Sporazumno s pa-torjem, očetom in ženinom je dosegla, da se pri nj^ni poroki izpusti ceremonijalna obljuba, da mora biti možu pokorna, k^kor tudi vprašanje: »Kd^ da to ženo temu možu za soprogo?« S tem je hotela javno pokazati, da žena ni primorana biti pokorna m°žu, in da nima nikdo pravice, tudi oče ne, žensko oddajati. Bila je vesela, da je to dosegla in je, ker je tudi Duvala rada imela — težko erkela dneva poro-k^.Toda čakala jo je bridko razočaranja. Malo pred poroko je vprašal neodločni pastor, ki bi imel izvršiti poroko, nadškofa v Canterbnrv, če sme irpnstiti pri poroki od neveste navedeni vprašanji. Dnn pred poroko je dobil pastor odgovor, da tega ne ?mc storiti, tudi te so vsi udelrž nci zadovoljni, ampak se mora strogo držati predpisanih ceremonij, ker bi h«' s;cer zakon neveljaven. 2e pred aUarjem je stala srečna nevesta s svojim ženinom, ko ji je sporočil pastor nenričakovano vest o nadSkofo-vem ukazu. Položaj je bil jako mučen in posebno za nevesto, vneto su-fragetko. silno težaven. Stn^a ie pred odločitvijo, ali naj pusti Tinbljenega ženina a'i naj se uda nadšikofovemn ukazu, iu se s tem izpostavi zasmehovanje sovrstnie in raznih ženskih klubov. Po kratkem premišljevanju se je odločna snfraeretka uda-'a in dovolila eeremonijelno poroko. Očp jo je oddal ženinu in skesana je obljubila, da bo m°žu povorna /zrna. da ga bo ljubila in spoštovala n da mu bo zverta *n ndana tovarišiea do konca življ-nia. Ko so snfregetke. trene tovarišice o tej kapitulaciji niThove prvoboriteljice izvedle, so se tiho udale v usodo in n^so prav nič poskušale napadati ali osmešiti svojo bivšo tovarišico. Sklenile pa so, da bodo zastavne vse si^e, da do«eže zahteve, ki j'h je stavila na pas'or»a žena Duva'ova, enotna zveza angleških ženskih klubov, ki ne bodo pre-?e odnehali, dokler ne dosežejo zaže-Ijcnega uspeha. * Tarnovska II. V V'adikavka-zu se bo v kratkem vršil senzačni proces proti mlademu gardnemu poročniku, knezu Davidu Dadijaniju. V Kutaisu je ž"vel knez Dad?6 Kelia-na s svojo soprogo. Bila sta srečna, dokler se nista seznanila s knezom Dadijanijem. 44!etua kneginja se je zaljubila v lep ga gardn ga poročnika ter začela ž njim intimno znanje. Razne okolščine so prisilile njenega moža, da se je naselil na svojem posestvu na kmetih, kamor mu pa -\neginja ni hotela slediti, češ da morajo otroci obiskovati šole v Kutaj-su. Kmalu nato je dobil knez Dadeš par anonimnih pisem o zvezah kne-ginje z mladim poročnikom. Knez je ta pisma poslal sve ji soprogi, ki pa je odgovorila, da so vse te trditve zlagane. Da bi zakrila sveja ljubavne stike, se je pr s lila k svoji sorodnici, princezinji Kristovi. Toda to je tnalo pomagalo. Celo mesto je poznalo njen roman. Končnose je tudi prevarani mož sam prepričal o nezvestobi svoje soproge, vendar pa ni hotel povzročiti javnega škandala. Ko pa anonimna pisina niso prene- I bala, je knez kategorično zahteval, ! naj poročnik ne hodi več v hišo Kristovih. Kneginja se je pridružila tej želji svoj ga soproga, vendar ga pa od tega čase ni mogla vec videti in je povsod javno kazala svoje sovraštvo napram njemu. Razžaljeni krez Dadijani je pripravljal maščevanje. Vedno se je še shajal s kneginjo v hiši neke druge njene sorodnice, kneginja A baši d ze. Ko je knez Dadeš Keliaui u videl, da pride zopet do škandala, je pozval svojo soprogo, nuj pride takoj k njemu na posestvo, sic^T se ji bodo vzeli otroci. Kneginja je še bolj pritiskala na zaljubljenega poročnika, naj uresniči svoje musčevanje. Na njeno prigovarjanje je najel dva moža ter jih poslal na knezovo posestvo, da umorita kneza Kelianija. Eden od najetih, Kahidze, se je v zadnjem trenotku skesal in pisal knezu, kaj se pripravlja. Knez Dadijani je kmalu di.lrl drrgega človeka, za svoj načrt, kateremu je obljubil 500 rubljev, če umori kneza. Kneginja ni odšla k svojemu soprogu. In ko je ta prišel po njo, mu je ta •»poročita, da je bolna. Knez jo je od-vedel v neki sanatorij, kjer se je zopet shajala s svoj'na ljubimc m. V tem času je umrl brat kneza Dadeša Keliana. Knez je odšel na pogreb v Svanoto. Pri povratku se je u-tavil v Kutajsu, da vzame soprogo s seboj. S kneginjo Ahašidze se je odpeljal v sanatorij, kjer mu je soproga k njegovemu iznenađenju sporočila, da pojde ž njim. Ves vesel je šel iz sanatorija. Komaj pa je bil pred sanatorijem, sta počila dva strela in knez se je mrtev zgrudil. Trije Grn-zini, ki so izvršili narad na kneza, so odnesli mrtvega kneza v sanatorij. Policija je prijela kneginjo in poročnika. Obtožena sta kot intelek-tuelra povzročitelja smrti kneza. Cez 200 prič je pozvanih k procesu. Ruska aristokracija z velikim na-petjem pričakuje resultata senzačne-ga procesa. * Ruski carji — mongolski bogovi. V Mongoliji na ruski meji živi mnogoštevilna sekta budistov, ki ea-sle boginjo z imenom »Žagan • Dara-Lehe«, ki se more ipremeniti v človeka. Ti Mongolci so imeli za tako boginjo rusko carico Katarino Veliko. In ker je v ruski monarhiji vse dedno, so podelili ta naslov ruskim carjem. In tako je tudi sedanji »beii car« včloveeeni bog »Žagan - Dara-Eche«. * Samomor v umetniški akademiji. Na Dunaju se je ustrelil v umetniški galeriji nekdo v oddelku za od-tiske v maveti. V samomorilcu, ki se je zadel v plavo, so spoznali OŽletnega arhitekta Rajmunda Gottwalda. Doma je bil iz Ona ve in jt* živel že dali časa na Dunaju. V zadnjem času ni imel dela in je že dolgo časa živel v najhujših stiskah. Pri njem so našli listek, na katerem je mož, ki je bil jako nadarjen umetnik, prosil društvo inženirjev in arhitektov, naj se pobrigajo za njegov pogreb. * Volinl trik. Angleški politik R. G. \Vebster je izdal pred kratkim zelo zanimivo knjigo o volilnih trikih in izkušnjah pri volitvah ter dal brezskrbnim volilcem razna navodila. Med drugim pripoveduje nasled-no malo dogodbo: Četrt ure prod knncom volitev pride dobro rejen vo* lilec v svoj volilni lokal. Neposredno pred vhodom mu pride nasproti elegantno oblečen gospod, pristaš nasprotne stranke, in začne pripovedovati flegmatičnomu volilcu razne politične novosti. Zanletel ga je v interesa nten pogovor, ki se je končal s tem, da je tn^ec, povsem verziran politik, pohvalil možakarja z laskavi-mi besedami: »Ja gospod, vi imate prav in priznati vam moram, Ha ste izvrsten političen mislec.« »No, no preveč me pohvalite, gospod«, je odgovoril ves radosten skromni volilec. »Ros nekaj vem, toda pres:m vas oprostite me, oddati moram &e svoj gla«.« — Nato pa mn je odgovoril elegantni tujec z zlnkobavm nasmehom: Predragi mi prijatelj, ni se treba več truditi, kaj1 i vol;tev ste že zamudili. Prepozno je, ker je že d\ minuti čez 6. uro..... Poročil se je v ponedeljek v župni cerkvi pri sv. Petru gosp. Milan Plut z gdčno. Marijo Veselv iz Ljubljane, ad kriza v Srbiji. Precitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrševalo i odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek precitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (VVolfova ulica 10/1.1 aH naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva precitane časopise v svojem okraju« Telefonsko in brzojavna poročila. Soeijalnodemokratična obstmkelja v graikem občinskem svetu. Gradec, 18. januarja. Socijalno-demokratiČna obstrukcija v graškem mestnem svetu je trajala celo noč. Seja je bila zaključena šele danes ob 1. popoldne. Prihodnja seja se vrši jutri. Med tem se bodo vršila med večino in opozicijo pogajanja. Aebrenthal. — Izprememba v skup* nem ministrstvu. — Tržaški namestnik. Dunaj« 18. januarja. V serijoznib parlamentarnih dobro podučenih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da želi grof Aebrenthal, da naj se vrši delegacijsko zasedanje že meseca februarja. V tem slučaju bi imel grof Aebrenthal se en ekspoze ter bi razložil svojo politiko. Nato bi se poslovil iz aktivnega političnega življenja. Na njegovo mesto zatrjujejo, da bi prišel avstrijski poslanec pri Vatikanu grof Szeczen, ki je Madžar. Istočasno z odstopom grofa Aehrenthala bi 6e izvršile tudi izpremembe v skupnem finančnem ministrstvu. Baron Burian, ki v Belvederu nikakor ni več priljubljen, bo odstopil. Na njegovo mesto pride najbrže namestnik v Trstu, bivši ministrski predsednik princ Hobenlohe. Za namestništvo v Trstu pride v poštev svak nadvojvode prestolonaslednika grof Chotek ali pa sedanji šlezki deželni predsednik Koudenhove. Te vesti je smatrati kot zelo resne. Konferenca vojnega ministra. Dunaj, 18. januarja. Ogrski domobranski minister Zhazaj se je danes dolgo razgovarjal z vojnim ministrom Auffenbergom. Nuncij Barona. Dona j, 18. januarja. O zdravstvenem stanju nuncija Bavone je bil danes opoldne izdan nasledni buletin: Nuncij je noč zelo slabo prestal, proti jutru je padel v nezavest, sedaj leži v agoniji. Pričakovati je tekom današnjega dneva katastrofe. Sladkorni kartel. Dunaj, 18. januarja. Sladkorni kartel je zvišal ceno za sladkor za 1 K 50 v pri 100 kg brez liberacije. Mednarodna petrolejska komisija. Dunaj, 18. januarja. Včeraj dopoldne je bila otvorjrna seja mednarodne petrolejske komisije, katere se se udeležile skoro vse evropske države in tudi mnogo zastopnikov ameriških držav. Minister za javna dela, Trnka, je izjavil, da se avstrijska vlada živo zanima za pogajanja in želi konferenci najboljšega uspeha. Vsesokolski zlet v Pragi. Praga, 18. januarja. »Narodni list y« poročajo, da pride na vsesokolski zlet v Pragi tudi deputrcija pariškega sveta. Iz Prage nadaljuje zastopstvo francoske metropole svoje potovanje v Varšavo, Petrograd, Moskvo, Sofijo in Bel grad. Novi predsednik osredne banke čeških hranilnic. Praga, 18. januarja. »Union« poroča, da je bil za predsednika osrednje banke čeških hranilnic izvoljen češki minister Za ček. Kriza v Srbiji. Bclgrad, 18. januarja. Vsled slabega parlamentarnega položaja se je odločila večina kabineta za demisijo. Vsled tega bo kabinet Milovanovič, takoj ko se sestane skupščina, odstopil. V tem slučaju bo skupščina raz-puščena in bodo nove volitve razpisane na začetek marca. Volitve bi vodil koalicijski kabinet, sestavljen iz članov obeh radikalnih strank. Bclgrad, 18. januarja. »Politika« pravi, da bo ministrstvo Milovanovič odstopilo že prihodnji teden in da bo vodil nove volitve koalicijski kabinet. Bclgrad, 18. januarja. V oficijoz-nih krogih se dementira vest o ministrski krizi. Tudi pravijo, da je izmišljena vest, da bo skupščina razpu-šeena. Poneverjenje. Delgrad, 18. januarja. Pol kovni blagajnik 8. pešpolka, Mihajlo Ilić, je uoneveril pol kovni denar ter nato pobegnil. V Belgradn so ga prijeli in našli pri njem še 2000 dinarjev. Vojaških dokumentov in tajnih zapiskov pa, ki jih je odnesel, še niso dobili. Zaprli so tudi njegovo ženo. Atentat ne profesorja, Černovlee, 18. januarja. V gimnaziji v Sučavi so oblasti po natančni preiskavi dognale, da obstoja mod dijaki komplot, katerega poverjenec je bil atentator. Po izvršenem atentatu niti drugi, niti tretji razred ni hotel več v svoje učne sobe ter sta oba razreda zahtevala, da se sobe prej, prodno vstopijo zopet učenci — blagoslovijo. Položaj v Turčiji. Carigrad, 18. januarja. Senat je odobril razpuat parlamenta s 30 gla- sovi proti 5 glasovom. Danes ali v soboto bo dekret o razpustu zbornice t parlamentu prečitan. Pred nevihto. Bukarešta, 18. januarja. List »Opinia« piše, da je brezdvomno« pri-čakovati spomladi na Balkanu zelo nevarnih in pomembnih dogodkov. Bolgarska mora biti pripravljena na vse eventualitete in tudi Romunska mora biti na vse pripravljena. Trozveza. Berolin, 18. januarja. Merodajni krogi demrntirajo vest lista »Secolc«. da se v kratkem sestanejo grof Aeh-renthal, marki San Giuliauo in Beth-mann-Hollweg, da obnove trozvezo. Iz istib krogov prihaja tudi vest, da za obnovitev trozveze ni treba sestanka vodi-nih državnikov, ker je tako Nemčija kakor Avstrija in Italija od. ločena trozvezo leta 1914. obnoviti Formalna obnovitev se izvrši pismenim potom. Volitve na Nemškem* Berolin, 18. januarja. Napredna stranka je izdala oklic: »Povsod proti črno-modrem u bloku!« Umor v Berolinu. Berolin, 18. januarja. K nmoro nad zakonskima Schulz in njih hčerke se še poroča: Med roparji in žrtvami se je nioral vršiti obupen boj. Žrtvam so bile črepinje prebite in cela soba je plavala v krvi. Kri je brizgala do stropa. Hčerka je umrla med transportom v bolnišnico, oče je umrl popoldne, žena pa danes. Policija storilcev še ni izsledila. Nečloveška mat!. Draždane, 18. januarja. V R5nY ravu so odkrili grozen zločin. V goz. du so našli llletnega dečka obešenega za noge tako, da mu je g*ava v> sels v mravljišče. Deček je bil mrtev. Na truplu je bilo vee polno ran, ki jih je prizadejala dečku njegova mati. Mater so aretirali, žena je bila blazna. Nizozemska kraljeva rodbina brei potomcev. Amsterdam, 18. januarja. Kraljica Vilbelmina Nizozemska je upala, da dobi v kratkem potomstvo. To upanje 6e ji je izjalovilo in kraljica je težko zbolela. To je že četrtič, da so splavala upanja 11 let poročene kraljevske dvojice. Dragocenosti iz Censtohova. Varšava, 18. januarja. V Lublina so našli pri hišni preiskavi pri nekem trgovcu bisere in dragocenosti, ki so brezdvomno last pavlanskega samostana v CenstohovL Trgovca so zaprli. Zaplenjen parnik. Marseille, 18. januarja. »Transat-lantska kompanija« poroča iz Caglia-rija: Včeraj zjutraj se je peljal 17 milj oddaljeno od otoka Sardinije izven italijanskih voda, v Algir, francoski parnik »Carthage«. Ustavila ga je italijanska torpedovka s slepimi streli in nato preiskala, nakar je za-povedal poveljnik torpedovke kapi* tanu ladje »Carthage«, da mora pristati v Cagliariju, kjer so ladjo zaplo-nili. Pariz, 18. januarja. Dejstvo, da je italijanska torpedovka zasegla francosko ladjo »Carthage«, na kateri se je nahajal tudi francoski armadni nadzornik Gaillard, vzbuja na Francoskem splošno ogorčenje. Listi pravijo, da je zaseženje te ladje popolnoma proti mednarodnem pravu. Francoski poslanik v Rimu je že posredoval pri italijanski vladi. V ofieijoznih krogih se zatrjuje, da bo spor skoro mirnim potom poravnan. Prek! sod. London, 18. januarja. V Lavrenci pri Bostonu je bil zaradi stavke proglašen prek i sod. Vlada je postavila po ulicah in trgih topove ter je pripravljena storiti najskrajnejše, če se izgredi ponove. Grozeča revolucija na Kubi* New York, 18. januarja. Iz Havane poročajo, da grozi na Kubi izbruhniti revolucija. Državni departement je sklenil kubansko vlado posvariti ter ji zagroziti z oboroženo intervencijo Zedinjenih držav. Zedinjene države bi poslale v tem slučaju 5000 do 0000 mož tekom petih dni na Kubo. VVashlngton, 18. januarja. Grožnja Zedinjenih držav je napravila na Kubi globok vtisk. Predsednik Gomez je izjavil, da lahko sam napravi red. Revolucija na Kitajskem. Peking, 18. januarja. V provinci-jab Sensi in Honan vlada popolna anarhija. Med 10.000 osebami, ki so bile pomorjene v Sianfu, so tudi otroci misijonskih šol. Peking, 18. januarja. V Tengčov pri mestu Cifu je dospelo na nekem japonskem parniku 300 revolucionarjev iz Dairena in zavzelo mesto. London, 18. januarja. Cesar i ca-vdova je baje že izdelala cesarski edikt, ki proglasa kitaj.- republiko. V prihodnjih dneh se vrže konference med njo in princi. Zatrjuje se, da je odstop dinastije popolnoma gotov. Poslano.*) 240 |i3rnga ce4arj:v v I obijani pasarla ravnateliatvo oziroma sa], reloraato prisila a dala vnlao a ie davno obi ubijeno in v defcrlnem -rtv napram deputaciji zajamčeno iz-da se Čevljarski obrti ne bo več ofikoriralo. Konstatiramo, da smo bili le od reč strani obveščeni, da se če dno konkurira milim obrtnikom 7a«1o5ti nam že Sktdujeio konlekcije rnamo aovob; doka o v, da se delo do-,avlta na dom i" istotako se bodi tudi o delo domov. B Ojst^rca, kot delo-odja T prisilni delavnici pa priporo-arno obrtni oblasti, naj se ona zanima, « |l je on ci^vkoplačdvalcc in če irra brtni list omenjenemu gospodu gvliarska konkurenca dela toliko ve ilja, naj bi dal izučiti svoje otroke gvljarske obrti me-to kovinske in da j prenašajo delo, kar se ga izjjotovi v risani delavnici. Toliko za dane« [Zadruga čevljarjev v Ljubljani. • Za VBebino tega spisa je uredništvo Ljgovoroo le toliko, kolikor določa -rakon \U šolsko mladino. Da mnogo otn k v šoli bi more z drug mi n?prc Morati, da so nepazljivi in Utrujeni, je prav pogosto ksrok nežna telesna konstitucija. Po-peševanje večkrat pr:,ti»o »n» • S^ublienejra sel ta do jedi «° ,n;,mko — n boljša prehrana sta tukaj Scnan kot jako dober in se razlikuje »d drugih takih vin po svojem dobrem okusu. Lahko je prebaven in hitro učinkuje. Berkovitza. 13. oktobra 1908. Dr. M. Kohenoff. Samo vsakdanja uporaba m wm MctcoroloiluTO norouto. JI »»val IMS »•-71 a« 17 18 t. pop. ?4t S 0.av. t 7460 7. tj. 748 7 -74 ir. jvah. —98: si. aaah —06 si., svsh »neg ob laćao* Štednja včerajšnja temperatura — 8 5\ norm —2 5' Padavina v 24 urah IS mm StareJJI pomočnik samostojen delavec, 230 želi spremeniti svojo službo. Dopisi na upravništto »Slov Naroda« irilfli knilal Želi službe tako] ali pozneje. Ponudbe pod: 231 B., poštno lelefie, Moste. z veflelno prakso ifte mesta. Naslov v upravn^tvu »S ovenskrga Naroda« pod S fro ffF. K. 30.M 242 S Najboljši In nalpopoinelsl klavirji in planini Brazay krepi mišice in zkce. Dobiva se povsod orma poročila. Lfttblfaaatea „Kreditna banka v Ljubljani*. Oralti isrtl isialste Hrtt 18. januarja !»i£ 4*U malev« renta . . . . iT • trezni« rentu . . . . I*/, avatr. kronska renta . . o«r. „ , . #• t kranlsto rle'elno ootojtlo «•/. k. o. češke dež. banke . Sraatra, Srecae ti 1.1W V* . . . rt m «i 1864 • • • • , n tfsSt« ...... „ seraeltske I.ladaje . r« » t* • „ oprsje hlpotečnc • . m dnn. komunalne • „ avatr. kreditne . . . „ HuMtanske . . . . „ avstr. rdeč. krita • . haa»'fka..... (j *«»a?. Blag*.«* ro-75; 937S j PO 70 I P040I 92 90J •no - 607 0 I 291."0 2^50 273-247 50 503 — SOaV-| 79 50J ep o 35*65 nrlke ... I 24840 • •««tloa. I.}al..i|anake kred i ne banke . i \€A'— Avjtr. kreditneera zavoda . . p'3 0 Dtina)ske bančne druiae . . | 34 r30 iažne žt!€m»ce.....B : 11 50 iHravne »elesnlce .... I ??&•— A!p!ne-Monlan.....v3 50 »l ladkorne družba . . ^9150 ^vaoatenakc banke. • . . i 26d-co Vatata» Cekini........ U37 ^»rk«........117-62* run«........D 95 60 L,fe.........I t Riblfl.........R 233 75 90Q5 ^* 9C9~ 003^ 03 2 93 90 412-6^9 M) 30>50 301 50 279- 253 SQ 515 — 518 — 8 50 74 fm 39 6S 251 40 472 — f.54 50 c46f0 11 5 0 729 — *87 5f 3^4 e0 23450 II 40 117 82* 95 75 95 20 254 .O Žili v Budimpešti Dne 18 januarja 1912. Termin* Pšenica za april 1912 PScnica za oktobei 1912. J* 2a april 191/. . . . J^ruza za maj 1912 . . Oves za april 1912 . . za 50 ke; 1181 za 50 kg 10-9.L za SO kg 10 J* za M) k" 8-72 za 50 kg 10 60 t* kupijo najceneje proti ra' ••..« . plačilo aH a> najuninj^c obroka (turl't u provincije kitio n«rt'nost --- o ?.v*2* u UnVja I Jlarofina i knjigama v Ijubljani frelernova ulica stev. 7. 3 prnorota hrapavosti^ kataru in zasia* senju, krćnemu in oslovok*. mu kadiju, nc^o slasdie liiserjeie prs^3 karamelo s M tre m I je!kami<49 not poi/erjenih izpričeval od zdravnikov in zascbnf.kov za-fantfnje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonbonu Zavitek 20 In 40 vin., ftkatlfa 60 v. Prodala Sin ▼ L|val!ani: Ubald pl Tmkcciv, ieit»rn.. Rilr^ Sušnik, t*-ksma. Dr. G Piccol«. lekarna. Deželna le-K.ma Mr. Pil. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph Jot, č»fmar, lekarna. Arit. Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija" Daniei Pire, lenima Idrija. J. IMrgmann. lekarna. Novo rne«to. C Andrijanćić. lekarna, Novo mesto. Jut Hui. lekarna pri Mar. P. VI- Eava. Milan V.\zU^, lekarna, Metlika. A Rolet, lekarna. Radovljica mr-k-. BrtUi, lokama. Litija. Karel Šavntk, letkarna pri .Sv Trojici*. Kran-,. Fi Baccarcich, >ek., Podc-na. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik:, £. BardvcH, lekarna v Sk Loki H. R«>blek, lekarna. Trfić Pk. Mr. E. Koietj. lekarna. Jesenice. V. Arkc, trpovec, Senožeče Joa. RudoU drog;. Litiia J. Kan 1ušar. trs MenceS-Jo* Ancik. 1-kama v Rib t' >1W 'MRI l I P* l 't /, c E kar* M, " •■"••pilil, tokn-menbv sirski, pisemski, oviii is barvaai papir xnse!e i plsemifelm mtitiM. Inntkt tajil« v vseh velikost b. crtane a eno ali a dvema kolonamn, vezane v papir, platno ali po>usnje. Oaicmalnc knjižice ^ ce^enih Zalaoga sclsih rni m in risank. Zavitke za nra9e • vseh velikostih _ Velika Wer — vas ta alaaralslilli vHitraattln, avtaaalkav, nares. Mraanlaav, raaUrk, kamanCkov, tanlie sobic, traJU Iti. Jane sa Sole in umetnike - Razffie9nit€ no^ralinske. humorist črre. ume! niske vseh vrst od najpreprostejših do najt nejših. f\h*m\ n stike in Itpisiiiee, vezane v plift ia v asnje i. a -poezilske knift. —- fodotice za otroke. Ceseni okvirčki za razglednice. Usalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tale, -bpice. Kolesi in tintnikL I z I l I I I I \ I I f « aj i I \ I M S ? i i J I Pt mm mM lan a ® iaiiiSt.a;3iiiili!n3aWtari!la 41. c. kr. državna loterija za civilne čobrodeine namene v Srž. zbera aastopaaih kraljestev ia dežela. Ta denarna loterija. | edlaa t Intrijl zak. dantina. i« 21.143 Ssiltkn r gafa.inl i tnan nato 125.600 R Glavni dobitek 200.000 K. Javno žrebanje bo 15. februarja 1912. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vor-dere Zoilamtsstra-;se 7. v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalec srečk lastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. Od c. kr. loterij, dohod, ravnateljstva (ođđ. ta dri. loterija). It o st mm paV" harcerji P n »Hba pod nlari11 glavni peita Trat 241 Lokali zelo pripravni za obrt in trgovino, posebno pa za odvetniške pi-arne 31. M Natančnejše podatke daje najemnik Ivam Skutrio, tr^evfaa s meke v Sp. .taški, ali pisarna Jos. Zidar. Dnnafsks- oesta stev. 31, kjor se prostori lahko ogiedao. 236 obstoječi iz lokala za trgovino, skladišča, kleti in pisarne, so takoj za oddati, na Dolenjski cesti Št. 48, preje špecerijska trgovina Jos. Jeba^in. Najemnik dobi na željo v istem poslopju prijazno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, kakor tudi hlev za živino. 186 Ponudbe pod Jnta hml Ugljana. . nafsAfidnejŠe Iz-10 vrsitve. po naj-*rw a Zjlh ivorniski i ceaah. St. 8003. Fina ro-2ena pipa z leseno glavico z rjarimi t lami poslikano, konec cer.se oko-raa s kovino, kar zabranjuje zoprno napelje. 2 roženo čerjo, roženo odtočno cevjo 21 cm do1?o K l*S>. Pipe elegantna izvršene K 1*80,230,2*80, 3*50 in nanrei. Pri naro-iitvi naj se polije denar naprej vštevši poštnino ali požlfe po povzeto c ia kr. S«orni dobavitelj Jam Konrad, Most Stsv. 1163 (Ceskc). Br.: rlaSTaJ.1 Semena d.T.l!.na alf denar sazTšf. ilaiii i« lisi s 4080 Ji fesi u uitm tnlis is 'mit ■ e \f Zaanji t as je, da naročite saazasasssaa Mtkv za lastiroefea Spisal J. Legvart. rbj' v Stritarjevi in Rib;i ulici. Točil bodem vedno le dobro in pristno fino in pivo iz soda ter postrežem vedno cenj gostom z dobro d*rna^o kuhinjo. G- rka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube. Zmerne cene. :: 198 Tučna postrežba. Za mnogobrojne obiske se priporoča Emil BCenžišnik, gDstilničar pri „Zlati ribi**. . _ Sposoben kolporter dobi o?3ilo zaslužka nri razpečavi obče priljubljenega in zanimivega spisa, ki bo izhajal v zvezkih v s ovenskem jeziku. Za to mesto naj se oglase samo taki. ki imajo zi to potrebne zmožnosti. VpoStevali se bodo sam» resni refle^tanti, ki se morajo osebno predstaviti. Natačneje v upravniStru lista »Laibacher Zeituig" v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. ker je le Se milo iztis^v v za!o^i. Naroča se pri Ivan Bonacu» hmm'- Varčne gospodinje! D^tim d-ntp za vsa iru\>a "troćj * rrrfiins r^ristva 1—3 krone, velja ,#Sl2dtn" a i dr nI Trn»-6czy- a „Slađnl ĆaJ" 1 zavoiček V4 kg ^mo 5t) vž^: na Pun* i u v lekarnah "Trn'ioczv* Vid, J9ssiiti4torsiri*ja stav. 25; in.. Bede i^y-p a z. stev. 4: /. Soaonaranaeralrasaa it. lOtj v 0-adcu: SacU8tr?ase 3. 0'3mni>5! UrAttlJl t>riZ rnašCobc, kpotiio prve vrste, ic najbol Se in najuspes-i»lil|fl a. KI CllllL ne $c brt dstvo za odstranjenje vsakovrstnih ko?ni napak, Kakor so pene. izpuščaji. IvSaii, mcoli itd. Mali ionček K 1*2 ', veliki lonček K 2- . 01 imrrti ■ *y nurlor rožnat, be! in creme,daie licu svežo in posebno sijajno m!a-Iimpi a puuer dostnopolt. injeporolnomincSkodliiv. 5k tulja 1 K 60 h. Potnada za rast las ItZ«?k% \zabranjujc izpadanje la$ OSIpalO orasek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h Mazilo zoper ozebline. f^T f SSta k. loneek Aft-rkct-rk moTiln 'c za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom virobKo mazno ¥ n tucat 4 K mi Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, natnoiUanfe po noati. Prva raajveć a eksportna tvrdka. Preizkušeno >-karalako b.ano. Droglfske cena. Mastia ta ii vin ore ee. Telelon štev. 190. Prešernova ulica štev. 7 v s Ljubljana združena s Prašeraova ulica štsv. 7 j priporoča slovenskemu občinstvu svo'o bogato zaSogo kanceli-skesja, ■ ■ ■ komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga > ■ • gUST" najboljše kakovosti In po na;niž;ih cenah. -^BB Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah "si ■ Papir kanceliiski. koneeptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek, rastriran z eno in z dvema kolonama, papir za pisalni stroj; mali in vi liki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpnprostejših do na-fincjših vsake velikosti Mape xa shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti ia beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo Šolski zvezki vaeh vrst, domačega izdelka in ic drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte oajpriprostejŠe in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape ta platna m \l usnia ter jermena za knjige. Mape za zvezke. s pi«emslHm papirjem avstrijskega in Inozemskega izvora v vseh velikost h, za damo in za goapode, za navadno rabo m tudi za darila. Albumi am slike, razglednice in poezijo. Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjsko. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jfarodna knjigarna sprejema trii naročila na pisalne strofe • vseh sistemov ------ po tova niških cenah; dalje naroČila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, oznanila, takture9 trgovao* pisma itd. ud. Lastnina ia tisk »Narodne tiakarae«. 9866 82 0179 8^16 06 4659