Stev. 186. Trst, v petek 5« julija 1912 Tečaj XXXVIf IZHAJA VSAK DAN torti ob nedeljah In praznikih ob 5., *b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične 8tev. Be prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po a avč. (10 stot.) OGLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgoviuski in obrtni oglasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, posiunice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« „V edinosti je moiP NAROČNINA ZNAŠA ■a celo leto 24 pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa- ročbe br z dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna a* ned*ljsk* lsAaaJ« „EDINOSTI" stan«: M oelo l*to Kron 5*20, z« pol lato Kron I SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so se sprejemajo In rokopisi ss ne vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni do»). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasto* konsorcij li*ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnltnl račun Stev. 841-652. TELFF0N It 11-57. BRZOJflUNE l/ESTI. Državni zbor. DUNAJ 4. (Izv.) Zbornica je vršila danes tik pred odhodom na počitnice naglo in jako uspešno delo. Skoraj brez debate le sprejemala zakon za zakonom, tako da je izčrpala največji del predpočitniškega programa. Jutri pride na vrsto le še nekaj poročil legltimacijskega is imunitetnega odseka ter razne gasilne akcije. Med zakoni, ki so bili sprejeti, so važnejši sledeči: zakon o zavarovanju mornarjev in pomorskih ribičev za slučaj nezgode in bolezni, nadalje zakon o jamstvu za slučaj trčenja ladij, oziroma o upravnih zahtevkih za slučaj pomoči v pomorski sili. O zakonu o razširjenju zavarovanja pomorščakov proti nezgodam je podal posl. dr. Rybar jako temeljito poročilo. Sprejet je bil nadalje zakon o regulaciji Donave, zakon o ustanovitvi inženirskih zbornic ter zakon o subvenciji podonavski paroplovni družbi. Medtem ko se je mirno razvijalo delo v zbornici, so se vršili doppldne v seji vodnogospodarskega odseka burni prizori, kakršni so se dogajali v zbornici le v časih najhujše parlamentarne obstrukclje. Ta nastop slovenskih klerikalcev in Malorusov pa se je v zbornici splošno obsojal. Popoldne pa so slovenski klerikalci in Malorusi izjavili, da so pripravljeni, da prekltčejo svo|e postopanje, vsled česar se skliče jutri popoldne forma'na seja vodnogospodarskega odseka, v kateri bodo podali poslanci Udržal, Šusteršič in Budiynovski primerne izjave, s čimer bo potem ta stvar končana in predpočitniško delo v odseku zaključeno. Vodogospodarskl odsek potemtakem ne pride do jeseni do meritorne razprave. Sejno poročilo. DUNAJ 4. (Izv.) Zbornica Je razpravljala o poročilu odseka za pomorsko plovbo in ribištvo. Poročevalec post. dr. R y b a f je poročal o zakonu v zadevi raztegnitve zavarovanja proti nezgodam na pomorsko-plovni obrat in pomorsko ribištvo, poročevalec posl. Pittoni pa je poročal o razteg-nitvi zavarovanja za slučaj bolezni na iste obrate. O mednarodni pogodbi v zadevi trčenja ladij in pomoči v pomorski sili ter o jamstvu pri trčenju ladij in zahtevkih za pomoč v pomorski sili je poročal posl. Bugatto. Posl. dr. Puzek je predlagal resolucijo, ki zahteva, da naj se vse ladje avstrijskega pa je"medtem raztrgal zapisnik. Hrup je bil Llcyda, ki vozijo po progah Trst—Carigrad»tak, da Je moral predsednik prekiniti sejo ter grško—tesalskih in grško—orjentalskih |n jo pozneje tudi zaključiti. Zlasti razburjen je bil dr. ŠusterŠIČ, ki je klical, da ob takih Dalmacijo ustanovitev podružnice zavoda za zavarovanje proti nezgodam s sedežem v Splitu. Posl. Forstner je utemeljeval resolucijo, ki poživlja vlado, naj predloži zakonski načrt, ki naj namesto takozvanega „editto po-litico" iz 1. 1774. uredi določbe o najemanju in delovnih razmerah ladijskega moštva, pri čemer se je posebno treba ozirati na zdravstvene razmere na ladjah. Po nekaterih izpremembah, ki sta jih predlagala oba poročevalca, je bila kcnčno predloga sprejeta. Nato je sprejela zbornica več manjših zakonskih načrtov, in poleg zgoraj omenjenih tudi še zakon o znižanju hišnonajem-ninskega davka. Na koncu seje je prišlo do burnih prizorov, ko je šlo za glasovanje o dnevnem redu jutrišnje seje. Predsednik Je namreč predlagal, naj pride na dnevni red kot prva točka zakon o prodaji državnih nepremičnin, kot druga sanacija blagovnega prometa na državnih železnicah, potem pa poročila legitimacijskega upravnega odseka, nikar je predlagal soc. demokratični poslanec dr. Adler z ozirom na nujnost zadeve, naj se postavi na predpočitniški zbornični dnevni red tudi zakon z epidemijah, katerega rešitev Je nujno potrebna. Vsled tega predloga je prišlo do burnega spopada med Malorusi in socijalnim! demokrati, ker so Malorusi glasovali proti predlogu dr. Adlerja. Socijalni demokrati so obkladali Maloruse z najostrejšimi priimki, kar je poslanca Petrickega tako razjezilo, da je skočil v socijalnodemokratičnega posl. Regerja in je prišlo skoraj do hudega pretepa med njima, da ju niso mirnejši poslanci potegnili vsaksebi. Dr. Adlerjev predlog je bil nato ob burnem odobravanju sprejet s 74 proti 70 glasovom, s čimer je torej predpočitniški delavni program razširjen za veliko predlogo, ki bi v normalnem času zavzela več dni. Zbornica jutri skoraj gotovo ne konča svojega dela in bo torej seja tudi še v soboto. Obstrukcija v vodno gospodarskem odseku. DUNAJ 4. (Izv.) V današnji seji vodnogospodarskega odseka so Malorusi nadaljevali obstrukcijo in prišlo je vsled tega do zelo burnih prizorov, posebno ker so se Malorusom pridružili tudi slovenski klerikalci. Poslanca dr. Šusteršič in dr. Korošec vojnega zbora. V političnih krogih Iaga ta čin nadvojvode s tem, da Je prišlo med njim in nekim drugim še merodajnejšim vojaškim faktorjem do gotovih konfliktov, iz katerih je sedaj nadvojvoda Evgen napravil svoje konsekvence. Cesar v Ischlu. ISCHL 4. (Kor.) Cesar je danes ob 1 28 dospel sem na ietovišše. Bil je slovesno sprejet. Cesar Izgleda zelo sveže. Delavski nemiri na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 4. (Isv.) Na Ogrsk.m dr. SusterŠiču, dr. Korošcu in Gostinčarju, | Odstop nadvojvode Evgena. zahvalo na krepkem nastopanju, ter je iz- DUNAJ 4. (Izv.) Splošno jej presenetila Javil, da Je pripravljen Ščititi svoje parla- [ javnost vest, da je nadvojvoda Evgen od-mentarne pravice, če je treba, tudi z naj- \0iu mest0 zapovednika 14, inomoščanskega skrajnejšimi sredstvi. Dr. SusterŠiču je klub vojnega zbora. V političnih krogih se raz-izrekel prav pisebno zahvalo. Italijanska pravna fakulteta. DUNAJ 4. (Izv.) Subkomite proračunskega odseka za italijansko pravno fakulteto je imel danes kratko sejo, v kateri se je nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti. V splošno začudenje je nemški posl. prof. dr. Waldner govoril v prilog italijanski zahtevi In poudarjal potrebo, da se ustanovi v Trstu italijanska visoka trgovinska šola, s katero naj bi se združila italijanska pravna fakulteta. Odsek je s tem končal svoje predpo- . . .. ... .. , . „ ... . čitniško delo In se snide zopet šele jeseni. !e1ve^no bolJ širi gibanje med poljede skimi n-. o«- ai,„l delavci ter je prišlo do burnih nastopo/ urustveni zanon. ?zlast| na posestvih veleposestnika Semseya DUNAJ 4. (Izv.) Edini uspeh med vsemi v haiduškem okraju, kjer so madžarski oe-cdseki more izkazati le ustavni odsek, v iavcl s sekirami in kosami nastopili proti katerem |e bila danes končana razprava o : slovaškim delavcem. Poklicati so morali novem društvenem zakonu. Za poročevalca; orožništvo, da |e napravilo mir. Pri celi v plenumu je bil določen posl. Pernerstorfer. | stvari gre, kakor zatrjujejo, za politično agi-Za uslužbence tržaških javnih skladišč, tacijo, ker delavci izjavljajo, da nočejo de-DUNAJ 4. (Izv.) Posl. dr. R y b a r je lati pri onih posestnikih, ki so bili z vlado, danes vložil predlog, da se uslužbencem Važna misija, javnih skladišč prizna na železnici prosta SARAJEVO 4. (Izv.) Tukajšnji turški vož|a ali vsaj vožnja po režijski ceni. konzul Bešad-efendi je poklican k dunajske- Inteperlacija posl. prof. Mandiča. [mu turškemu poslaništvu, odkoder odpotuje DUNAJ 4. (Izv.) Poslanec prof. Mandič' prihodnje dni v Jako važni misiji v Albanijo, je vložil interpelacijo v zadevi pomanjkanja Rešad-effendi Je rodom Albanec, tehničnega osodja pri državnih uradih na' Avstrijski vojaški atašć v Črnigori Primorskem. j DUNAJ 4. (Izv.) V najbližjem času se Sankcijonirani zakoni. 'aktivira mesto avstrijskega vojaškega ata- DUNAJ 4. (Izv.) Cesar je danes sank- šeja na cetinjskem droru in bo imenovan cijoniral proračunski provizorij in bo sank- na to mesto stotnik baron Nikolaj Uexkull. clja proglašena jutri, dočim pa bo sankci- j Burševska izzivanja v Pragi. Joniral brambne zakone šele prihodnje dni, j DUNAJ 4. (izv.) Kakor smo izvedeli, nakar se razglase. notranji minister baron Heinold ne odgovori Splošni nabori se bodo vr- na interpelacijo nemškega „Natlonal-Ver-šili v Avstriji dne 28. julija. jbanda" v zadevi praških dogodkov, a to Pogreb ministra dr. Brafa. [pa zato ne, ker nemški nacijonalci sami ne PRAGA 4. (Izv.) V smislu poslednje žele odgovora, kar vedo, da bi odgovor volje pokojnega, se Je danes brez vsake pomenjal le še novo blamažo zanje, slovesnosti vršil pogreb poljedelskega mi-! DUNAJ 4. (Izv.) „DeutchbOhmische nistra dr. Brafa. Pogreba se je udeležila Korrespondenz" poroča, da podajo nekatera izvanredno velika množica ljudstva. Cesarja burševska društva izjavo proti posl. dr. Ry-je zastopal najvišji lovski mojster grof Thun, baru, v kateri zanikalo, da bi bili vdrli na nadvojvodo Karol Franc Josipa komorni Pfikope, ko se je vršil slavnostni sprevod, predstojnik princ Zdenko Lobkovic, dalje so In v kateri tudi trde, da so se sicer neka- progah, opremijo z Marconijevimi aparati. Posl. Spadaro Je govoril za pospeševanje male pomorske plovbe ter o žalosnem položaju pomorskih ribičev, za katere je zahteval organizacije po inicijativi vlade. Pos!. dr. Pitacco je utemeljeval resolu- cijo, ki zahteva od vlade, da naj do tedaj, j politika žaljiva za slovenski narod, da se izreče njihova organizacija, omogoči DUNAJ 4. (Izv.) Hrvatsko - slovenski pomorskim ribičem zavarovanje proti ne-i klub je imel danes zvečer sejo, o kateri Je zgodam in za slučaj bolezni s primernimi j podal komunike, v katerem izjavlja, da je denarnimi podporami. 'današnje ravnanje načelnika vodnogospo- Posl. dr. Tresić-Pavičić je urgiral sko- darskega odseka pobudilo v slovenskih rajšnjo predložitev zakonskega načrta o za-1 klerikalnih vrstah jako mučno začudenje, _____________________________________ bili pri pogrebu domobranski minister Ge- teri Sokoli trudili, da bi pomirili občinstvo, sta razbijala po klopeh in kričala na vsetorgi, minister javnih del Trnka, železniški dočim so pa drugI Sakoli in pa občinstvo pretege. Maloruski poslanec Budzinovski t minister Forster, vrhovni dež. maršal princ napadli nemške dijake. Končno poživljajo . -------------- • — " - »- Lobkovic, mnogo dež. in drž. poslancev, nemški dijaki v svoji izjavi državno oblast, praški župan dr. Groš z dvema podžupa- na| v Pragi ojači policijo. Koliko vredno noma, rektorja nemške in češke visoke šole smatrajo v nemških krogih to izjavo, keže in mnogo drugih žalnih gostov. |asno zgornja vest, da notranji minister PrAti crrnfu Ti«i ne odgovori na interpelacijo nemških po- rrou groTu nszi. slancev. BUDIMPEŠTA 4 (Izv.) V političnih; Ado|f Ribnikar d sodi§Cem. krogih je razširjena vest, da obstoji posebna ,„«».»»» i « \ n organizacija, ki streže po življenju grofu x , LJUBLJANA 4. (Izv) Danes se je zi-Tiszi. Baje se Je policiji že posrečilo ujeti čela Pred tukajšnim deželnim sodiščem ka- nekega človeka, ki je prišel v Veliki Varadin, ze"ska razprava proti ljubljanskemu tržnemu da ubije ogrskega zborničnega predsednika, nadzorniku Adolfu Ribnikar u, katerega 'oži državno pravdništvo, da je aranžiral tro- Prepovedan shod v Pragi. temberske izgrede proti Nemcem 'eta 19OS, PSAGA 4. (Izv.) Za jutri so nameravali da |e bil voditelj demonstrantov in da Je prirediti narodni socijalci velik shod na hujskal množico proti Nemcem. Vadavskem trgu v svrho proslave Jana j Državno pravdništvo zahteva, da se razmerah prinese k prihodnji seji s seboj — revolver! Posl. dr. Korošec pa Je razmetaval knjige in psoval odsekovega predsednika posl. Udržala. Svoj nastop je utemeljeval s tem, češ, da je češka in poljska varovanju za starost in onemoglost za mor-1 češ, ker je bilo popolnoma protipostavno. j Husa, policija pa je shod prepovedala z ima Adolf Ribnikar kaznovati vsled hudo narje in pomorske ribiče ter je zahteval za Klub je izrazil svojim trem članom odseka, I ozirom na javni mir in red. delstva javne nasilnosti, kije v snfslu § 86 — i PODLISTEK i£ Rdeče ijiše. „Prijatelj moj, uveijen bodi, Da s smrtjo bližaš se svobodi." f rečem: „Dobro jutro, gospod Dixmer!" in „Ah, to je nekaj drugega," je rekel ...... __ ; porinem mu nož med rebra." Lorin in segel Mauricu v roko. , Lorin! je vzkliknil Maurice obupan. , „Lorin I" je vzkliknila Genevieva. ! „Čuj," je dejal nato sklonivši se k , „Kajneda, verz ni dober? Že od včeraj! „Pomirite se, draga prijateljica, vso Mauricu, „ker me niso preiskali — pri po-(Le chevaiier de Maison Rouge). 129 se mi noben ne posreči." , stvar je že uredila Previdnost. Mislite si, da vratku sem namreč rekel, da spadam k So m&a ix časov francoske revolucije. — Spisal! „Ah, nesrečnež ! Ti si se vrnil..." ; so se gledalci, ki so navadno stali pred Sansonovemu spremstvu — imam nož še Aleksander Dnmasatai. \ „Ali se nisva tako domenila? Čuj, to, Palačo» okreni,i nekoliko na desno in da so vedno pri sebi." --; kar Ti imam povedati, Te zanima ravno- se Postavili k obrežju. „Ah I- sem si dejal Maurice je pograbil z velikim veseljem . . ; tako kakor Genevievo." i samemu sebi, „gotovo je pes, ki se po- za nož. „Resen je; raztrgali so mu vstopnico, j i tapija; zakaj naj bi ne bil Dixmer zraven?" „Ne," je dejal, „prehudo bi bilo zanjo." ne more se vrniti več; tudi če bi se vrnil, K08 • moJ • i Približal sem se ograji in zapazil tik ob In vrnil je zopet nož Lorinu. bo razprava že končana; če se vrne šele ob! „Pustite me, da govorim, sicer ne bom ' rekj kup ijudi> ki so dvigaii kvišku roke in; Prav si storii« ,e dejal Mauricev pripetih, sva že mrtva." j utegnil vec pripovedovati o stvari. Hotel se sklanjali, kakor da bi hoteli nekaj vi- jatelj in zalučal nož med obsojence. Genevieva je vzdihnila in vztrepetala.! sem oditi, da si kupim v Rue de la Ba- deti. pri tem so vzklikali, da bi bila lahko, Nekdo ga je pobral, si ga zabodel v „Oh, skleni me v svoje naročje in ne rillene noz." . §eina jzst0pila. Približal sem se, in ugani srce in se zgrudil, zapustiva se več," le dejala. „Moj Bog, ko „Kaj si nameraval z nožem?" : kaj je bilo..." V tem rrenotku se je Genevieva zge- bi bilo mogoče, da naju skupno kaj zadene, f „Hotel sem umoriti Dixmeija." ! „Bil je Dixmer," je odvrnil Maurice z nila in glasno zavpila. Za njo je stal rabelj da lahko združena izdihneva dušo!" j Genovievo je spreletela groza. 'žalostnim glasom. Šanson, ki ji je položil roko na ramo. Nato sta se umaknila v ozadje temne „Ah," je vzkliknil Maurice, „sedaj ra-: „Da. Kako si mogel uganiti kaj ta- i .v dvorane; Genevieva je sela prav poleg1 zumem." kega? Da, bil je Dixmer, ki je prerezali Maunca in se oklenila njgovega vratu : skle- j „Kupil sem ga. Čuj, česa sem si dejal trebuh samemu sebi I Nesrečnež si je vzel i Naj živi Simon! njena v tesnem objemu in vdihajoča lastno samemu sebi, in videl boš, kako bistroumen življenje brezdvomno zato, da se pokori za1 Ko je Maurice začul Genevievin vzklik, sapo, ju je omamljala moč njiju ljubezni, je tvoj prijatelj. Kmalu bom mislil o sebi, svojo krivdo." je spoznal, da ima pričeti boj. tako da nista niti čutila bližajoče se smrti, da bi bilo bolje, ko se bi bil učil matema-! „Ah !" je dejal Maurice z mrkim na- j Ljubezen lahko tako navduši človeka. Tako je minulo pol ure. j tike, mesto da sem postal pesnik. Žal je smehom, „to si mislil ?" j da postane junak; ljubezen nas večkrat Naenkrat je nastal velik šum. Skoz prepozno. Cuj, česa sem si dejal: Gospod1 „Da, to sem mislil, ker je bil njegov proti lastnemu nagonu pritira tako daleč, mala vrata so vstopili orožniki, za niimi —------- - — —* »- — — ——- —•— — -»---------------- - ---•• • *—• — • Samson „Oh. nevieva, mi dela pred očmi." j bo stopila v rabeljski voz, zlasti, če jo žila na to, svojo suknjo in pokazal Loiinu da umre ž njo tudi Maurice. Toda udanost „Nimate prav", se je naenkrat oglasil spremimo mi. Poiščem ga torej v prvi vrsti svoj okrvavljeni telovnik in svojo krvavo!ne izključuje trpljenja, in kdor se loči s Lorinov lepo doneči glas: med gledalci; smuknem k njemu, mu srajco. tega sveta, se obenem pogrezne v prepad, Stran II. ,,EDINOST" št. 186. V Trstu, dne 5 julija 1912. k. z. kažnjiva z ječo od 6 mesecev do enega leta. Ribnikar je izjavil, da ni krivt da ne-le ni množice hujskal, temveč je na njo še celo pomirjevalno uplival. Priče, ki so bile danes zaslišane, so, Jzuzemši odpuščenega ljubljanskega mestnega stražnika Pusta, vse izpovedale ugodno za obtoženca. Izžrebane srečke. DUNAJ 4. Pri današnjem žrebanju srečk državne loterije so bile izžrebane sledeči dobitki: Glavni dobitek K 200.000 je dobila srečka št. 59.452, drugi dobitek K 50.000 št. 126.523, tretji dobitek K 30.000 št. 324.418, četrti dobitek K 20.000 št, 423.577 in peti dobitek K 10.000 štev. 424.625. _____ _ Polom v Puli. Pula, dne 3. julija. Pred nekaj dnevi se je vršila razprava pred okrožno sodnijo v Rovinju proti nekemu Chlco, ki je bil svoj čas zaposlen kakor delavec v tukajšnji mestni plinarni. Moža so obsodili na 3tedne strogega zapora radi krive izpovedbe na korist prejšnjemu voditelju mestne plinarne, inženirju Lebanu. Na tej razpravi je prišlo marsikaj zanimivega na dan, in govori se, da bo tudi bivši g. ravnatelj pozvan na odgovor. Iz službe je itak že dva meseca odpuščen. „Edinost- je svoj čas že dovolj poročala o tem gospodu in pride čas, ko bo še govora o nJem. Sploh mislimo, da prično sedaj slednjič pometati z „velikim". Imenujejo se razna zveneča imena. Prejšnji župan dr. Vareton, ki se nahaja sedaj v nekem sanatoriju na Stajarskem, pa je baje dobil sodni nalog, naj se vrne takoj v Pulo. Največ ima sodnija posla z aretiranci iz plinarne in pa iz stavbenega oddelka. Predvčerajšnjim je bilo okolo 15 delavcev (zidarjev) zaslišanih od preiskovalnega sodnika. Ti delavci so namreč zidali hišo aretlrancu Broziniju, a plačilo so dvigali vsake sobote na — občini! 1 Temu slg-noru so torej davkoplačevalci zidali lepi hišo ! I Lepa banda to — ali ne davkoplačevalci! O da : čuli bomo Še marsikaj zanimivega, ie škoda, da moramo tudi danes za ključiti s staro tožbo: da preiskava tako počasi napreduje. Vojaški upor v Turčiji. Glasom poročil, ki prihajajo iz Turčije, zavzema ustaško in uporno gibanje v turški armadi vedno večje dimenzije. Mi j smo od začetka vojne v TripoJitaniji, pa do da ies, obsojali italijansko akcijo. Italija nima v Trlpolitaniji niti sence pravice in njen upad v to deželo je čisto navaden rop. Trditev Italije, da je Turčija deželo gospodarski popolnoma zanemarila, je sicer resnična, a Italija zato še ni imela nikake pravic^ da si deželo prilasti proti volji njenega prebivalstva. — Po naših modernih nazorih je edino-le ljudstvo samo., ki ima p/avfco, da se otrese nesposobne in tiranska vlade, nima pa tuja država pravico, da bi na mesto enega t^ranstva postavilo dugo — svoje lastne — tlranstvo. Iz tega stališča smo ml presojali italijansko iripolitansko akcijo in jo — obsojali! Italija je s to akcijo prišla v past, iz katere ne ve izhoda; ona danes čepi s svojimi sto tisoč vojaki v Trlpolitaniji, kjer „naprej ne ve In nazaj ne sme". Pa tudi z zasedanjem turških otokov v Egejskem vsakomur nepoznan. To je ravno, kar povzroča bolesti. Maurice je s pogledom premeril vso sedanjost. V sredi dvorane je ležalo truplo, iz čigar prs, je bil potegnil orožnik nož, ki ga je bil prej zalučal Lorin med obsojence. Orožnik se je bal, da bi se ga utegnil poslužiti še kdo drug. Okoli njega so stali ljudje, nemi od obupa, ne da bi se brigali zanj. Pisali so v listnico razne besede ali pa si medsebojno stiskali roke; nekateri so kakor blazni venomer ponavljali draga imena, pretakali solze nad slikami svojih dragih, opazovali prstane, kite las in jokali pri tem; drugi so zopet besno preklinjali t i r a n s t v o : beseda prokleta pO vsem svetu, večkrat od samih tiranov. Sredi teh nesrečnikov se je kretal San-soo, ki ga ni toliko težila starost — bilo mu je štiriinšestdeset let — temveč, ki si je bil v svesti svoje žalostne službe : Šanson, mehak in tolažeč, kolikor mu je pač dovoljeval njegov resni posel; na vse strani je dajal svete, bodril s krščanskimi besedami in nastopal proti obupu kakortudi proti ba-haštvu. „Občanka," je dejal Genevievi, „prosim da odložite ruto in da si zvežete ali pa od-strižete lase." Genevieva je trepetala. „Le pogum, prijateljica," je dejal Lorin z mehkim glasom. morju, ni Italija čisto nič dosegla; saj milijone frankov starih slik, kipov, pohištva tako ne ve, kaj naj bi začela s temi in vaz, je postavil s svoji pariški palači vso otoki I ! to starino v red in preživel svoja stara leta Položaj torej, v katerem se nahaja Ita-jv občudovanju svojega muzeja. Muzeji so lija, gotovo ni ravno prijeten, a nasproti! pa na vse zadnje dolgočasna stvar in gosp. temu treba priznati,^ da Je položaj Turčije Jakob Doucet se Je svojega kmalu naveličal, naravnost obupen. Že sama vojna v Tripo-; Naznanil je visokemu Parizu, da proda v litaniji in zasedenje otokov v Egejskem treh določenih dnevih vso svojo staro kramo, morju od strani Italije da Turčiji mnogo In sedaj nima gospod Doucet svojepa mu-posla in veže vsaj velik del njenih gospo-j žeja, pač pa je napolnil svoje žepe s 14 darskih sil. Vendar navsezadnje posledice te j milijoni ... V mojem žepu cvenkajo le sre-vojne same na sebi ne bi bile take, da bi; brni franki, ali da vidim vajček milijonov, to moglo imeti kake trajne posledice na' sem obiskal tudi jaz to dražbo. Med vso to razvoj in obstanek Turčije. Hujša je notranja j družbo blaziranih milijonarjev, pariške ele-razruvanost Turčije. V bolezni bolnika ob gance, newyorŠkih in londonskih frakarjev, Bosporu je zopet enkrat nastopila kriza,; Id bi morda vsi skupaj mogli kupiti pol Ev-tako, da se že govori celo o likvidaciji rope, sem imel občutke ponižanega in uža-Turčije. | ijenega, kakor vsakdo, ki mu cvenka med Poleg neprestanih konfliktov na zunaj tako družbo le par frankov v žepu . . . Pod — enkrat v Evropi, drugič v Aziji, tretjič v neko sliko Je stala cena: 300 000 frankov, Afriki, tako da takorekoč ne mine leto, da in debela gospa Jo Je občudovala z zlato ne bi imela krvavega konflikta s kakim so- j Iornjeto. N' est pas cher! NI drago 1 Začel sedom — razjedajo državni organizem; sem jo še Jaz občudovati, seveda ne debelo pred vsem večni notranji nemiri. Ustaja v Arabiji, ustaja v Albaniji, četaško gibanje v Makedoniji in konečno še upor v armad!, vse to bi moralo v svojih koreninah izpod-Jesti Še močnejši državni organizem, nego je oni, turške države. Le sreča Je za-TurčiJo, da so države, ki bi želele deliti otomansko državo, popolnoma needine med seboj, sicer bi se moglo cb sedanjem položaju v Turčiji povsem resno prerokovati, da je prišel čas njene likvidacije. Tako pa bi bilo tako prerokovanje prezgodnje. More se pa reci, da živi Turčija danes le Še na račun medsebojnega prepira in zavisti svojih malih in velikih, posrednih in neposrednih sosedov. V naslednjem podajamo najnoveje brzojavke o dogodkih v Turčiji. Častniki izstopajo iz armade. CARIGRAD 4. (Kor.) V turških krogih se širijo govorice, glasom katerih je več nego 20 častnikov bitoljske garnizije izstopilo iz armadne zveze. Gibanje med častniki je delo liberalne entente. CARIGRAD 3. (Kor.) Glasom avtentičnih vesti ni nikakega dvoma več na tem, da je gibanje v armadi delo emiserjev stranke liberalne entente, ki je bila pri 1 gospo, ampak dragoceno sliko, a nazadnje oboje . . Slika je prišla na dražbo in cena se ji Je venomer višala in višala. 590.000 frankov Je zaklical nekdo poleg mene z mrzlim glasom, „600000" je zvenil trd glas iz naslonjača. Tam je sedel star gospod, sa| ste že čuli njegovo ime: Henti R o t s c h i 1 d. Pred tem gospodom se tresejo vsi denarni trgi na vsem svetu, zagrozil je nekdaj Braziliji in Brazilija se mu je uklonila, zaklical je z energičnim glasom iz naslonjača in poskrile so se pred njegovimi milijardami vse druge mošnje . . . Prišel je na vrsto 30 cm visok doprsni mramornat kip deteta in Doucet je dobil zanj pol milijona frankov I Za to svoto bi moral delati tovarniški delavec 500 let; umetnik ga je izklesal v par tednih. Imam sicer veliko spoštovanje do velikih umetnikov, ali če pomislim, kaj bi napravil delavec v 500 letih za isto ceno, se mi zdi to razmerje gorostasno. Maroški sultan Mulai Hafid je smešen človek. Ko so ga slekli Francozi do nagega, ko so mu vzeli vso krasno deželo in vse podanike in mu Je ostala le apanaža in harem, se prišteva še vedno vladarjem z vso brezbrižnostjo orijentalsklh padišahov. V pismu, naslovljenem na francoskega ministra zunanjih stvari, piše sultan: „Na?e Veličan- zadnjih volitvah popolnoma poražena. Šef te! stvo blagovoli obiskati Pariz kakor tudi stranke je upokojeni polkovnik Sadik bej. Položaj je tem resnejl, ker baje 80% častnikov bitoljske garnizije, da celo višji častniki, druga francoska mesta. Vemo, da vas ta vest jako razveseli in da napravite Našemu Veličanstvu sijajen sprejem." No, gospoda simpatlzujejo z gibanjem. Vlada se do sedaj De Selvesa je ta vest tako razveselila, da ni upala začeti z represali|ami. Dve stotniji. ki sta bili odposlani, da preganjata upornike, sta dobili nalog, da se v nobenem slučaju ne smeta spustiti v boj. Mejtem se s posredovanjem dveh častnikov vrše pogajanja z načelniki beguncev. Natančno število vseh do 27. junija pobeglih znaša iz Bitolja 5 častnikov in 80 vojakov, od katerih se jih je 8 vrnilo, iz Perlepa 5 častnikov in 15 vojakov, iz Gorice 27 vojakov, iz Dibre 5 častnikov in j 120 vojakov, ki so pred begom napravili nerabne tri gorske baterije, ter Šest odlič-njakov. Iz Ohride je pobegnilo 7 mož in iz Krušena 10 mož. Gibanje v armadi pospešuje tajni odbor „Hifzi Vavan", ki misli sklicati v Bitolj velik shod. Gibanje je začelo posegati tudi na sosedne vojne zbore. Pismo iz Pariza. Pariz 30. VI. 12. Gospod Doucet se je vse svoje življenje bavil z nakupom starin, imel je par milijonov na razpolago, prepotoval je v ta namen pol sveta in ko si je nabavil za tri „Ali Vam smem jaz zvezati lase?" je vprašal Maurice. „Da, on," je vzkliknila Genevieva, „prosim Vas, da to dovolite, gospod Šanson." j gUkobakter, „Naj bo," je dejal starec in se obrnil v I sladkorja stran. ni dal najbrže odgovora na to pismo, oddano že 12. novembrO 1911. Za take sprejeme nima minister zunanjih stvari dovoij denarja. To je sprejem, ki čaka take vladarje. V Parizu je vratar nekega hotela zamorec, sin bivšega dahomejskega kralja, ki mu je Francija snedla državo. In Pariz je napravil njegovemu sinu tak sprejem, da ga je postavil pred vrata hotela druge vrste; ali ni velika hvaležnost tega sveta? Slavni zdravnik dr. Mečnikov, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, je imel te dni v akademiji znanostij senzacijoneino predavanje : „kako se lahko paralizira učinke starosti." Preko različnih študij je prišel ta učenjak do prepričanja, da se pobija lahko Človeško starost z bacilom, Ki živi v čre-vesih naše najzvestejše živali — psa. Dokazoval je, da deluje v našem debelem črevesu, v možganih in jetrih neke vrste strup, ki jih razjeda in ki povzroča polagoma starost. Po njegovem mnenju ne povzročajo nabiranje tega strupa v naši telesni notranjosti jedila, ki imajo veliko množino sladkorja. Debelo črevo jo vir vseh bcleznlj, v tem črevesu deluje posebno te vrste strup, ki zastruplja in uničuje ves organizem Ne-možno pa je ustaviti delovanje tega strupa z zadostno množino sladkorja, ker nam ci možno užiti tolike množine. Radi tega je treba uvesti v debelo črevo pasji bacil, takozvnn ki povzroča ravno formacijo Ako bi predaval pred drugim Genevieva ž občinstvom o tem predmetu kak drugi je pokleknila pred mladim j zdravnik, bi ga menda takoj možem in mu ponudila svojo krasno gla-j ngnico, dr. Mečnikov je pa slaven učenjak vico, ki je bila v trpljenju lepša, nego kdaj in radi tega je treba počakati nadaljaih vs-prej v veselju in radosti. ;pehov njegovih senzacijonelnih poizkusov. Ko je bil Maurice opravil svoje ža- j - lostno delo, so se mu roke tako zelo tresle, ! Otim^lftft VA&ti njegov obraz je zadobil tako bolesten izraz, to&u« da je Genevieva vzkliknila: j Poroka. Jutri v soboto se poroči go- „Oh, saj sem pogumna, Maurice." ; špica Milica Godina iz Skednja z gospo-Medtem se je Šanson ozrl. j dom Vladkom G r u b i š o iz Belovara. — „Kajneda, gospod, da sem pogumna?"; Mnogaja ljeta ! je dejala. ! Socijalni demokratje proti slovenski „Gotovo, občanka," je odgovoril rabelj, šoli. Prejeli smo iz delavskih krogov : ganjen, „to je res pogum." t Socijalni demokratje so s predvčerajšnjo Medtem je bil prvi Fouquierov pomoč-^ stavko pokazali, kako sovražijo Ciril-Meto-nik prečital doposlani mu imenik. \ dove šole Iz dna duše. Ko bi imeli v svojem " srcu le koliČka| ljubezni do narodnih šol, bi ne napravili kaj takega. Oai bi morali Štirinajst," je dejal. Šanson je preštel obsojence „Petnajst, vštevši mrtvega, Šanson, „kako to?" Lorin in Genevieva, prešinjena od enake bodo morali v Šole. je dejal pač znati, da stavke zakasnijo stavbo Clril-Metodove šele. Bliža se jesen in otroci Bržkone imajo ti so- misli, sta dejala: „Pravite, da je samo jencev, a v resnici nas je petnajst?" „Da, občan Fouquier se je bržkone pomotil." cijalni demokratje pri stavbi Martelanc na-štirinajst obso- logo od Puecherja in drugih sovražnikov slovenskih narodnih šol, da stavkajo, da,se šola ne bo mogla tako hitro otvoriti. Žalostno je le, da se slovenski delavci puščajo „Oh, ti si lagal," je dejala Genevieva tako daieč zavajati, da stavkajo pri zidanju Mauricu, „tebe niso obsodili." (Dalje.) vzgojevališča za slovensko deco. Ko bi bili zaposleni samo italijanski delavci pri tej stavbi, bi ne bilo bogvekaj tako hudega. Saj italijanski delavec — fanatičen nacijo-nalist namreč — smatra vendar za svojo dolžnost, da nasprotuje slovenskim šolam. Da pa slovenski delavci uganjajo tako gnusno gonjo na korist italijanskemu nasprotniku in na škodo našega teptanega naroda: to pa je že višek nezavednosti. Slovenski delavci! Ne puščajte se zlorabljati od socijalnih demokratov! Ali ne vidite, kako sovražijo slovenski narod ? Ali ne znate, da je tržaška socijalna demokracija Ie kamora z drugim naslovom ? Ker naslov kamora več ne vleče, so ga izpremenili v : »socijalna demokracija". Kaj je z žensko slovensko ffgovsko šolo v Trstu? Slišali smo, da namerava kuratorij naše trgovske šole otvoriti tudi nižjo trgovsko šolo za deklice. Taka šola bi bila za nas vsekakor velikega pomena In da je potrebno, kažejo prenapolnjeni trgovski tečaji za deklice, ki ne glede na to, da njenih izpričeval država ne priznava, nikakor ne morejo nuditi takšne trgovske naobrazbe, kakor urejena trgovska šola. Stavimo torej gorenje vprašanje merodajnim činiteljem in prosimo, na] pojasne zadevo, da se bo starišem mogoče pravočasno odločiti. Več interesentov. Popotni golobi. Komen, 3. jul ja. Naknadno k tukajšnjemu dopisu z dne 1. julija, z naslovom : „Popotna goloba", poročam, da je pisal „Triester Tagbfatt* v svoji letošnji 9859. štev., pod napisom : „Brieftaubenvvettfiug* sledeče: „Odbor dunajskih pismonosnih golobjih gojiteljev je uprizoril v poneddjek letalno tekmo od Trbiža (Koroško) na Dunal, katera je zelo ugodno uspeia. — Stotnik v pokoju Jožef Dreihorst je izpustil iz 16 transportnih košov 455 golobov-pismonoŠev ob 6. zjutraj pri oblačnem obnebju na piano. Takoj, ne da bi bili krožili v zraku, leteli so v smeri proti Dunaju. — Prvi golobi-pismonoše so dospeli že ob 10 uri 3 min. na Dunaj; dosegli so torej povprečno brzino 1148*3 m na minuto. Do 4. ure je došlo 323 golobov v domače (dunajske) golobnjake". Iz tega je razvidno, da se Je od 455 golobov potoma pozgubilo 132. Morda so došli nekateri kasneje na Dunaj, ali pa tudi, da so padli v plen raznim pticam-ujedam ali drugim nezgodam. Morda sta omenjena goloba, ki sta došla v S.eto, it dunajskega goiobnjaka in sta bila med drugi ni izpuščena na Trbižu. Golob-pismonoša ima —kakor Je znano — lastnost, da, izpuščen na tisočkilometer-sko oddaljenost, dospeva v kratkem ča^u v svojo domačijo. L. V Gorico! Dne 14. julij se bliža! Le par dni še in popeljemo se v Gorico Tega dne priredi „Narodna delavska organizacija* izlet s posebnim vlakom v Gorico. Izlet se bo vršil z godbo NDO in društveno zastavo. Vkljub hujskarijam italijanskih nacionalističnih časopisov gremo v Gorico. Korakali bomo po goriških ulicah z godbo in društveno zastavo. Odhod iz Trsta: južni kolodvor, ob 8 30 zjutraj. Prihod v Gorico ob 10. dopoldne. Po prihodu takoj obhod Potem velik manifestacfjski shod. Popoldne bo veselica, ki prične ob 4. Odhod iz Gorice ob 11 predpoinočjo. Prihod v Trst ob 1215 popolnoči. Vožnja znižana ; tja In nazaj stane K 2 30. Vstopnina k veselici v Gorici 20 stot. za osebo — samo za izletnike je tako znižana cena. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se zglasi takoj v uradu N. D. O., da ne bo prepozno. Zanimanje je veliko, priglasilo se je že veliko Število. Ravnateljstvo „Slovenske trgovske šole v Trstu" prosi vse one, ki nameravajo imeti prihodnje leto na hrani in stanovanju ali samo na stanovanju dijake „Slovensku trgovske šole" naj se mu čim prej javijo, da mu bo mogoče sestaviti imenik priporočljivih stanodajalcev. V poštev pridejo vsekakor samo oni, ki razpolagajo s primernim! zračnimi, svetlimi in snažnimi stanovanji in jim bo mogoče oskrbovati dijake redno z zdravo, tečno in snažno hrano. Opozarjamo, da g. Ivan Debevec ni več član našega uredništva. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršila na vrtu društva „Jadran" velika vrtna veselica, katere čisti dobiček je nam-.njen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Ni trtba poudarjati, kako velikega pomena bo otroški vrtec v najbolj ogroženem ŠentjakobŠkem okrožju, kjer nam raznarodujejo našo deco poleg „Krematorja" laške Šole in Salezijam. Nujna je potreba ustanoviti ta otroški vrtec in ker smo, žai, Slovenci prepuščeni sami sebi, si m >ramo tudi pomagati sami, ako nočemo, da nas potepta tujčeva peta. Žito pripravite se za to veliko veselico. Darujte kaj za srečolov. Daril? Je izročati v gostilni društva Jadran". Tržaška slovenska mladina bo imela v nedeljo 7. julija ob 10. dopoludne važen sestanek v gostjlni „Kosič* pri S/. J ikobu, ulica Sv. Marka 19. Na sestanek Je vabljena vsa mladina — trgovski pomočniki, obrtniški ia drugi od 14. leta naprej. Nadejamo se obline ude!ežbe. Sklicatelji. očete imeti dobro obleko m po ceni? stcts Armondo Levi, s&sss V Trstu j dne 5. julija 1912. „EDINOST" št. 186. Str. n III. „Dramatično društvo" v Trstu odpre' inteligent, česar ne moremo reči o prejšnjih dne 15. t. m. dramatično šolo. Pouk bo publikacijah na polju socializma, zvečer in sicer po trikrat na teden. Vsi, ki j Kolikor poznamo Abditusa iz njegovih refiektirajo na ta brezplačni pouk, naj se pri-: spisov v „Naših zapiskih", ga lahko prište-javijo v gledališču med 7 in 8 zvečer. ! varno k slovenskim revizionistom-evoiucioni-Ustavljanje brzovlaka št. 303 v Ro- stom, predstavnikom modernejše stroje slo- diku. Brzovlak št. 303, ki odhaja iz Divače ob 5*36 dopoldne, se bo od 15. Julija do vključno 15. septembra v svrho venskega socializma. V pričujoči knjigi nam pisatelj ne podaja nikakega novega sistema, temveč POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TMT - VIA MALCANTON - TR8T ■■■■■RMimmmmmnm vstopanja potnikov ustavljal na postajališču lotil se Je vprašanj, ki so v najtesnejši ^ O^/^itr m n rA IlItTO^n Hfl irnolla i tuot! c cnpblirmnm Knliara Ip 73THplIpna u ^ Rodik med postajama Divača—Herpelje-Kozina. Iz Rodika odhod ob 5 49. Društvo Jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu. V sredo dne 10. t. m. se bo vrši v zgornjih prostorih revstaracije „Balkan" izreden občni zbor, zvezi s socializmom. Knjiga je zazdeljena v dva dela. Prvi nosi naslov: Kultura in socializem, drugi: Problem. Knjiga obstoji torej iz zbirke zanimivih esejev, ki morajo zanimati vsakogar, ki se bavi s socializmom in socialnimi vprašanji. <; s sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje za- V meritum knjige se danes ne spušča-! pisnika II. občnega zbora, 2) Poročilo od- mo. To storimo o prvi priliki. Za sedaj Jo bora, 3) Poročilo preglednikov, 4) Dopolnilne toplo priporočamo zlasti naši Inteligenci, ki volitve, 5) Slučajnosti. ima o socializmu večkrat popolnoma na-< Odbor .Društva jugoslov. uradnikov pačne in krive pojme. F. P. denarnih zavodov". Brez dvoma je in odlični Slovenci priznavajo, da ima »Slov. Ilustrovani Tednike za slovenski narod velik kulturen pomen ter da je Slovencem tak list res potreben. Glonar, ki je eden prvih slov. kritikov in ki je gotovo najbolj strog, piše v 4. zvesku > Vede« : »Slovenski Illustrovani Tednik« si je postavil lepo nalogo in ima možnost, da se razvija in bo imel za naše kulturno življenje kdaj Še velik pomen.« Izgubila je neka gospa srebrno veri- ; gteVilu Na zdar žico s 3 priveski in pihalko najbrže na , všem sestram Sokolicam naznanjam] Prošeku v gostilni ob cesti. Pošten najditelj'tem pot da se ^g, teiovadba ženskega je naprošen, da prinese najdeno v uredni-; ociseka še nadalje vsak torek in četrtek štvo .Edinosti", kjer dobi primerno nagrado. od 7-30-8 30 zvečer. Ker bo nastop na; w w Bledu že 15. avgusta, prosim točne udeležbe. Tržaška mala kronika. Sprejemajo se nove članice. Nazdar! Za vaditeljski zbor ženskega odseka Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" i v Skednju priredi v nedeljo, dne 7. t. m. povodom veselice združenih društev Brega peš-izlet v Bol junec Zbirališče v društveni telovadnici ob 1*30 popoldne. Odhod točno ob 2. Bratje so pozvani, da se i udeleže tega izleta v kolikor možno velikem' Mnenje g. dr.a Barberowskega ladijskega zdravnika pri avstrijskem Lloydu Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Že na svojem potovanju v Japonsko s par nikom „Nippon" sem konstatoval skupno s potnik:, da je Vaše ŽELEZNA 7 O KINA - V /NO SERAVALLO (Vino d i China Ferruginoso Serravallo) izborno tudi pospeševanje prebavljanja, zlasti v tropičnih krajih. Port Said, 18. 2. 1910. Dr. BAR BERO WSKY. Samomor. V Rojanu št. 563 stanujoči j 25letnl pek Jakob Hussu si Je pognal vče- Poštno pošiljko j 3 kg netto, franko po vsej monarhiji, ---pošilja--- (5. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti povzetja K 5 60. ■ Zaloga tu- In inozem. vin špirita likerjev Ib i razprodaja na drobno in debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 6, Trst (Nasproti Caffž Centrale) I j Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih deatrV I nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaai I Bargunder, renskih vin, Meaella in Ohianti. Rom, J konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinoveo, I alivovec in brinjevec. Izdelki L vr-te, doSli iz do- raj popoldne bog.|o iz revo.ver|a v desno sWiclVe* VaJs^ ! sence. S pomočjo rešilnega voza so ga*™"1.6.,? p™, L vse DrizadeTe da se prepeljali v bolnišnico, kjer Je umrl včera udeleže orav eotovo te seie zjutraj ob 8. uri - Vzrok samomoru nij"'^Trst". P e veli Požar. Sinoči ob 10 Je začelo goreti Rant!S Slavna skušnja za izlet v Sežano,! v stanovanju podpredsednika pomorske ' kjer sodelujemo.na Clrii-Metodovi slavnosti. vlade grofa Attemsa v palači Carciotti na ■Pesci so naprošen^ da se vsi in prav go-, obali Carcioitl št. 9. Požar ie prouzročil 0™ "d^ze današnje vaje. - Ženski zbor slabo zgrajen dimnik gostilne „Al ponte lma 5.V0J0 *al? Y s r .. _ J verde-, ki ie nahaja pod stanovanjem grofa I . Tržaško kolesarsko društvo „Balkan", Attemsa. Na lice mesta došli ognjegasci s<>:Prire.d' ^eslovansko d.rko in slavnost na morali razrušiti pod, da so uaaciii 0£yeni :avonscu g.e urasciK na upeman. uirsa se — Škoda zaaša 1000 kron r°Va Minulo noč ob pol enih je začelo go- Ciril-Metodov obrambni sklad, je umevno, reti v ateljeju fotogrofa Wulza na Corsu 19. da ne P?*1« zfKeska »z Članarine,; Zgoreli so nekateri fotografični aparati: škoda nad^a ^^uštveni cdbor, da bodo vsa i še ni ugotovljena ldru8a drugtva upoStevala to prireditev.;----- Lepa hči. - Aretirana je bila 281etna . ?rug{vo je dovolilo članom, da s posebnim ... . . , , , to~ton:nn Antonija poročena Rončevič iz Splita, ker" dovoljenjem in podpisom predsednika na; MO MIC J8S11 MM UODrO teSt8ninO jo je njena mati Antonija Kir, ovadila ! PO« nabirajo prispevke. Vsa s prispevek bo j zahtevajte samo eno iz to va-ne da jo Je napadla s sekiro, ter jo pri tem ^ ^njjv^jo h varnostjo sprejet Pripominjamo rarila s'.ednlič. da nodn darila mnopn stAln • snloh tirnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo ia franko. Razprodaja od pol litra naprej. m3 Redk kupna p (500 kosv samo K 4 70. c* Ena krasna pozlačena prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna svil nata kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežai prstan za gospode zim. prar. k m, 1 nežna eleg. garnitura Jamskega kinča, obstoji iz 1 kras. Ugasili Ogeni. i uvur'&tu &l/hm wC. .yr„fi A ^Vr« MAVFU koljerjj. iz orient. biser, mod ženski kinč s patent. ki le zava-'Se b° vršl,a za vseslovansko prvenstvo I AI^jM©. JlAI^n - iliM zatvorom, 2 elegant. brarleti za dame, 1 par uha- ' ' ! (100 km). Ker se je društvo priglasilo za i nov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo /a ; Ciril-Metodov obrambni sklad, * le umevno, I ZKtStl-lE^^r sa C ' t0ulet0v 1 usn denarnica, 1 par mani gumbov. TELEFON 1743. Np.jbojžl vir za dobivanje pečene ka . c Danes: Ciril slednjič, da bodo darila mnogo stala ; sploh iETMII Ifl I^IIPCI/ASJ bodo slavnostni troški veliki. L« ITI I L I U l\UUL VMn Koledar in vreme. — , . . X4 . . in Metod. - jutri: Izaija. i 7"i, !lern naznfnia dTf}™> da Pfiredl! Temperatura včera ob 12. opoldne v Dedeli°' dne A7'.L lum' lz,e*v ®oi^nec + 27- C«. - Vreme včeraj: Lepo. ,slavnost pruženih pevskih društev. I Vremenska napoved za Primorsko : ij?30,! so pozvani, da se je slavnosti pulpo- j Spremenljivo, veter. Trstu, ul, Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadonl. 3 gradni duble zlato s patent zatvorom, 1 veleel. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh /.a mlade in stare, prakt. seznam k ljubavnih pisem za gospode in dj«me, 20 predmetov za korespondenco, in še Čez 5 v hiši potrtbnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta dinar vredna, stane le kron 4 70. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša: P. LUST, Krakov št 266. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne ugaja, se vrne denar. .Mi- Porotno sodišče. EKSISTENC Novi dohodi za pomlad in leto! številno udeleže. Zbirališče v kavarni nerva" ul. Acquedotto ob 1 popoldne. Odbor. | Pevsko društvo „Zarja* v Rojanu Danes prične pred tukaišnjo poroto ima svoj redni občni zbor jutri v soboto ob razorava proti francozu Josipu Basso 8. zvečer in ne v nedeljo. Po izvršenem j in Federico Gaspar-ju, Annunziati Ranzatto sporedu bo pevski večer s svobodno zabavo, je potrebno 9000 K v gotovini. — Ponudbe d ter Enanuelu Nani radi zločina ponarejanja j Prijatelji in člani druStva se uljudno vabijo; _ denarja (Josip Basso) in razpečavanja p ona- na obilno udeležbo. - rejanega denarja (ostali trije). Razprava bo • trajala dva dni. Glavnega obtoženca Josipa Naf, de!, OrqanSZaO§ia. Basso brani dr. Josip Mandić. Josip Basso 9 ima na svoji vesti že 16 let težke Ječe. Bij; — Odborniki vseh skupin so vabljeni je kaznovan Štirikrat radi ponarejanja de- na sestanek, ki se vrši danes ob 7 zvečer v narja. Leta 1903. ga je tržaško porotno so-1 v društvenih prostorih NDO ul. sv. Fran-dišie obsodilo zaradi tega zločina na 5 let člška št. 2. — Dnevni red: „Izlet v Gorico", težke ječe. Drugi soobteženci so 6 obtoženi — z ozirom na važnost predmeta je upati da so vzdržali stike s Josipom Basso ter obilne udeležbe. da so skušali razpecati od Bassa ponujani — Skupina NDO .Plavži" v Skednju jim denar. Razpravi predseduje svet. Claricl, sklicuje za jutri 6. julija 1912 ob 7 zve-oMožbo postopa dr. Tomicich. Cer javen shod v .Gospodarskem društvu-- v Skednju. l^nii^avtiAcf «« fimnftiAti I Tovariši, delavci I Ta shod |e za vas ivnjizevnobl in umeinosi. velike važnosti. Zato se ga udeležite vobll- Socialni problemi. Eseji. Spisal Abdi- nem številu. tun. V LJubljani 1912. Založil L. Schvventner.' — Zidarji! Naznanite najmanjšo krivico, Str. 232. — Slovenci se v zadnjem času ki se vam pripeti na delu vodstvu NDO ul. prtcej pečajo s socialnim vprašanjem in sv. Frančiška št. 2. njega teoretično rešitvijo: sodalizmom. Po — Skupina .Mestna plinarna" NDO. Krekovem že nekoliko zastarelem .Socia- Jutri ob 6 zvečer sestanek v društvenih Uzmu", smo pred par leti dobili izborno prostorih, ul. sv. Marka 19. Ušeničnikovo knjigo .Sociologija", kmalu — Pripravljalni odbor skupine „Sv. nato nam je napisal znani slovenski publi- Marko" vabi na se-tanek, ki bo Jutri cist Vladimir Knafiič „Socializem", in sedaj ob 4 pop. v društvenih prostorih ul. sv. smo dobili zepet zanimivo knjigo o so- Marka 19. cializmu iz peresa znanega slovenskega so- — Ženska skupina naznanja, da se cfatističnega publicista, ki se skriva pod občni zbor na željo članic prenese na poz- imenom: Abditus. Knjiga je tembolj zani- neiši čas. Kedaj da se vrši, objavimo pra- miva, ker jo je spisal odločno socialistični večasno v „Edinosti". z velikimi dohodki si lahko U)tv;i'i l nožna in delavn*« oseba ki ima d >br h zv z ni 1'rimor-slcem in v Dalniaci,i. dobro up ,'ljan 1 kupč' ja. M o n o p o 1 i n p r c d ra e t. Z» vrednost blaga Zbirka" na In». od e!ek K .ino»ti. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Via Barrtera vecchla 38 in Vin del Kettori 1, v GORICI, 11a Ktarem tr^n 1. — V SPLITU, ul. Star. suda :m. naznanja s'av. občin^tru, da je preskrbela evoje jM-oiajalne s svežim poletnim, črnim in barvnim obuvalom ličneja kroji m dela ter finega in trpežnega usnja. ■tč***vssBSAOBi&MvmmikBm argcs—ai Naročite si Izhaja v Ljubljani ter 8tar|lQ z družinsko hrano se išče. Ponudbe pod OUftJd „Družinska* na Inseratni oddelek EdinnBti 1424 se 2 sobi in kuhinja, eventuelno mebli-IbtuiC rana z vporabo kuhinje. Ponudbe pod „Stalni" na Inseratni oddelek Edinosti. 1245 Fotog ulica 7. Antona Jerkiča naslov: Tr^t, ul. * (tla dtlle Poste 10, Gorica, Gospoaks PpOfj^j.^ bombaževine, slik in dežnikov. Via R 1 u ti. Studiou št19, I. nadstropje, Iva3 431 Mahlirsno Boba 86 odda za julija- Ulica m GUI I r ona Miramar št. 11, pritličje. 1404 Prnria ca hiča v Pcdgradu v Istri ob I t UUfl ao mod glavni cesti, obstoječa iz 9 pros-torov, z lepim prostorom in vod.ijakom pred hišo, več kosov zemljišča ali pa brez zemljišč. Hiša ie primerna za t'govino. Naslov pove inser. oddelek Edn sti. 121 Stalni krsjevni agenti zmožni nem _ — 5čine Be aprejm jo ali pa nastanijo h stalno plačo za proda janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudb* pod „Merkur*. Brno Keugasse 20. 244 E3SF Alojzij B&ik Trst - ulica Belvedere 5t. 3 - Trst Trgovino deiiKotes, kolonialnega blagi in jestv 11 vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. RazrošiLa se tudi oo poš.i in do-———— stavlja na dom --- jpgT ODLIKOVANA tržaško prodajalna obupni ULICA GIOSUĆ CARDUCCI ŠT; 21 tiazun različnih irberov najfinejših moških in £ei *kih obuval po maJnllJUi cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K 10 -Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K I0 5C Usnje Bozcalf z zaponami Trluaph po K 10 5C Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago L Tisto. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Živnostenska banka podružnica v Črstu. TFT, Natečaj. ŽIVNOSTENSKA BANKA namerava sezidati novo bančno poslopje za svojo podružnico v Trstu in naznanja tem potom občni razpis za razna dela, ki se bodo oddala enemu samemu generalnemu podjetju in sicer : 1. Stavbinska dela. ^ 2. Betonska dela in dela iz armiranega betona. 3. Kamnoseška dela. 4. Tesarska dela. 5. Kleparska dela. 6. Strešna dela. 7. Mizarska dela. v 8. Zeleznina in ključavničarska dela. 9. Slikarska in tapetniška dela. Generalna podjetja naj predlože ponudbe za gori navedena dela v ravnateljski pisarni Ž1VNOSTENSKE BANKE, PODRUŽNICE v TRSTU, ulica S. Nicolo štev. 30 najpozneje do 20. julija 1912 do 12 ure opoldne. Stroškovniki in načrti so na razpolago - (kolikor je kopij) - za odškodnino K 20*— pri tajništvu ZIVNOSTENSKE BANKE, PODRUŽNICE v TRSTU ob uradnih urah. Pogoji so iatotam na vpogled in si jih morejo interesenti prepisati. (Pogoji se podjetjem ne bodo izročali). VADIJ — 5 °/0 od celokupne svote — je položiti pri ZIVNOSTENSKE BANKI, PODRUŽNICI v TRSTU ter je potrdilo o položitvi vadija priložiti ponudbi. Ponudbe, katere se prekasno vlože ter ponudbe, ki ne bi odgovarjale razpisnim pogojem, se ne bodo vpoštevale. Vse ponudbe se imajo predložiti v zapečateni kuverti z napisom : OFERT — STAVBA — ŽIVNOSTENSKA BANKA — TRST. ŽIVNOSTENSKA BANKA v PRAGI presodi došle ponudbe popolnoma po svojem prevdarku in more v potrebnem slučaju celi razpis : nulirati. Za ponudbe, ki se ne sprejmejo, nimajo ponudniki pravice zahtevati nikake odškodnine, ter se jim položeni vadi j vrne tekom 4 dni po odločitvi. Vsa natančna pojasnila daje naš arhitekt in voditelj stavbe gospod Josip COSTAPERARIA, ulica Aleardi štev. 326 od 9 do 10 ure dopoldne. ŽIVNOSTENSKA BANKA. ; : : : Fotografski atelje : : : : G. V. SAPIBNZA Trst, ul. Barriera vecchia 27. Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje, ahvarele in pastele. ■ Fotografira se v vsakem času. m * Atelje Je odprt od S. zjutraj do 6. zveč. Jj ■■■■■■■ »■■■■■ Avgust Holfl ^ ' vla Sta'ion 35. Vel-k isber Placqu6-Tf ržic eftrun ti ranih in prmafc >v. S a prstni ti in ZH->e*tnrQ. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene nre Regolatorji iz prvih tvornic ..Zenit" in „Ornega". Poprava z garancijo enegu leta. Gram f.mi iu pložce vseh vrst. Bogomil Fino = = urar in zlatar — = lit Trst, ullcm Vlncenzo| BeUtni §t. 13 lusiotl ceirr« it. Aatoia iQMr| Bosat izbor nr vcake vrste, kakor tu4 utmno , prs'nnoT z dlju-l maatl in brez d JJ a man-J Zer.tiire erlžlce. zl.i*e| In erebrae tu nn>i»e, v»e p-J ki nkurmčnih cenih ŠTIPAN MIMIOA trgovina dalmatinskih vin Ustnega proizvoda iz Bogaznice pri OmiSa GOSTILNA v ulici sette Fontane St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. dell'Istria št. 14. Tine na debelo ln ta družino v vseh ■ ———— gostilnah. ■■ r £3 Umetni: fotografiji _ C r t&e fiftUJ tf "t^. t* silo* Uto Hn. 4X (frltUij.) g rmmm MS tirrtaja rnk* h»|rtlh. ka- ter m4J r»»fl»-» rouiUi, aotr*. ajMi Ukaior, p«ro*2»Mm pl«Ma ■» TMkomir« ipemMitk« lit. IU. tat. Posebnost: Povečanje viakatere fotografije. JUdl •dobno«ti P. II. uratalksT ■prljana nirrrfeo ta Jih ;*»rtaj« u toma, *v«niu*in« ui ce e N e V dobroznonl zalogi izsotouljenih oblek ulica Arcata št. 1, nasproti gostilne „All'Anttco ussarou. Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnaLih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in na v. srajc itd itd. po izredno nizkih cenah, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani V1TTORIO PI3CUR. T) o N O a < o>