okelnski ,_ poročevolec GLASILO SOCIALISTlCNE ZVEZE DEtOVNEGA UUDSTVA OOMŽALE Občinski poroćevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva obcine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v šest a vi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Oomžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 2. VII. 1988, LETO XXVII., ŠTEVILKA U Špricevalo dobro, vse dobro • • • Beseda obdnevu borca Danes borci s težkim srcem doživljamo in preživljamo neštete pomanjkljivosti v naši družbi. Kaj bi na to rekli padli borci, če bi vstali, saj so žrtvovali vse za naše plemenite ideale. Ne smemo pozabiti milijonov nedolž-nih ljudi, ki so okusili grozote taborišč, kate-rim ni posijalo sonce svobode in sreče, ker so prej izmučeni omahnili v smrt. Danes se nahajamo v izredno težki gospodarski situaciji. Borci se sprašujemo, kako je to mogoče, saj smo bili sposobni obvla-dovati neprimerno težja obdobja kot so: iz-bojevanje svobode in nove družbene uredi-tve, obnova porušene domovine, neštete vojne grožnje od zahoda in vzhoda in premago-vali številne zunanje in notranje sovražnike. Po štirih desetletjih velikega napredka na vseh področjih smo postali neučinkoviti, obremenjeni z zunanjimi in notranjimi pre-zadolžitvami, mednacionalnimi spori in podobno. Socializem je nekaterim ljudem za-gotovo preveč nudil — za premalo dela. Imeli so široke možnosti za razne špekulacije in neupravičeno bogatenje. Žal so se z razvred-notenjem dela razvrednotile tuđi vse naše s krvjo in trdim delom pridobljene material-ne, kulturne, socialne in druge dobrine. Dogaja se, da za nastale razmere krivijo borce. Teh očitkov ne moremo sprejemati, saj naš boj ni vseboval pojmov, kot so boj za položaje in boj za privilegije, komolčarstvo itd. Kljub krepki krizi ugotavljamo »po bor-čevsko« da smo v vojni iz vsake bitke prišli za spoznanje bogatejši. Boj nas je kalil in tuđi današnji dogodki nas kalijo. Spremlja nas prepričanje, da se v vsakem boju ne zmagu-je. Doživeli smo številne poraze, vendar ni-kdar obupali. Borci smo prepričani, da bo tuđi danes naša družba našla sama sebe, kajti za to bo dala vse moči, da bo obračunala s pomanj-kljivostmi in odločnim korakom šla po poti napredka, demokratizacije v življenje, kakr-šno si vsi želimo in kakršno nam je vedno bilo cilj. Vsem borcem NOV in vsem delovnim ljudem občine Domžale čestitamo ob dnevu borca. Mihaela Kolenc predsednica občinskega odbora ZZB NOV Domžale Minilo je 47 let, ko je politbiro CK ZKJ 4. julija 1941 v Beogradu sklenil, naj prera-stejo sabotažne akcije v vseljudski upor proti okupatorju, odporniške skupine pa v partizanske odrede. Ustanovljen je bil glavni štab partizanskih enot z Josipom Brozom-Titom na čelu. Začela se je naša revolucija, katere simbol je bil peterokraka rdeča zvez-da. Ob tem prazniku vsako leto pregleduje-mo in ugotavljamo, kako dosegamo narodne in razredne cilje, ki si jih je zastavil naš narodni osvobodilni boj. Revolucionarne vrednote nišo nekaj, kar je staro 43 let, odkar se je končala vojna in tuđi nišo same sebi namen; gojimo jih zato, da bi uresničili zgodovinsko vlogo, ki smo si jo zapisali v svoj program. Če te vrednote poudarjamo danes tako, kot smo jih tuđi včeraj, jih poudarjamo predvsem zato, da bi koristile prihodnjim generacijam z opozori-lom, kako je prišlo do svobodnega življenja, katerega živimo, predvsem pa, kaj želimo v tej družbi, da novi rodovi nadaljujejo zacrtano pot, da jo sicer ocenjujejo glede na razmere po svoji pameti in svojih spoznavanjih. Želimo, da bi se na izkušnjah preteklosti in na izkušnjah novejše zgodovine učili razlikovati resnične napredne ideje pa tuđi poštene revolucionarje od krivih prerokov, da se bodo znali na križpotjih razvoja obrniti v tisto smer, ki je v dobrobit delovnemu člove-ku in v korist napredku. Dolg in težak je bil naš boj in svoboda drago plaćana. Borci so v najtežjih trenutkih sanjali, kako lepo bo v svobodi. Takrat si ni nihče predstavljat, da borno imeli toliko kruha, da je borno vozili s svojimi avtomobili in stanovali v lepih sodobnih stanovanjih. Trd-no in odločno pa smo verjeli v odpravljanje socialnih raalik, v tovarištvo in poštene odnose med \jixdmi in narodi. Zaoštren položaj družbenih dejavnosti Nujnega ne krnimo Zaoštren položaj v zvezi z ukrepi zvezne vlade, ki nominalno omejujejo celotno pora-bo na vseh področjih, bodo neposredno pri-zadeli tuđi in zlasti družbene dejavnosti. Očitno je, da bo tuđi v naši občini premalo denarja za pokrivanje dosedanjega obsega in oblik dela v šolstvu, zdravstvu in drugod. Ni pomembno ali bi lahko združeno delo za te dejavnosti prispevalo več, kljub nenehnim ugotovitvam, da so obveznosti že doslej prevelike. Ukrepi ZIS namreč ne dovoljujejo vi-šje porabe sredstev. Nominalno in realno zmanjšan obseg sredstev za te dejavnosti na eni strani ob hitri, nezadržni rasti stroškov na drugi strani zapirajo škarje, v katerih smo se znašli. Vsa ta dejstva bodo narekovala, da temeljito pregledamo naše programe v zdravstvu, šolstvu, kulturi, telesni kulturi in drugod ter hkrati ocenimo, katere so tište prednostne dejavnosti, ki jih je na vsak način treba ohraniti še naprej, čemu pa bi se brez večjih pretresov za uporabnika lahko odrekli. Osnovne pravice uporabnikov so predpi-sane z zakoni; to so takoimenovani zagotovljeni programi in vanje nikakor ni mogoče posegati brez sprememb predpisov. Zagotav-ljajo pa tuđi minimum socialne varnosti ob-čana, ki je nikakor ne smemo ogroziti. V zdravstvu bo to v prihodnje pomenilo zmanjševanje manj bistvenih storitev in več-jo osebno udeležbo (participacijo) občanov. Pričakovati je tuđi večje spremembe v sistemu, organiziranosti in delu zdravstvenega varstva. Te spremembe naj bi prispevale k temu, da bi občan sam v večji meri skrbel za lastno zdravje, kot skrbi sedaj. V šolstvu bodo nujni posegi predvsem v t. i. dogovorjeni program, ki je doslej pome-nil večjo širino in raven vzgojnoizobraževal-nega dela na naših šolah. V ta dogovorjeni program sodi celodnevna šola, oblike podalj-šanega bivanja, glasbena šola in nekatere interesne dejavnosti. Kako v zaoštrenih za-devah in z realno manjšimi sredstvi ohraniti osnovano kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela? 0 tem borno v naslednjem obdobju mnogo razpravljali in sprejeli odločitve še pred začetkom novega šolskega leta. Nedvomno ne bo mogoče prek izobraževalne skupnosti tako kot doslej financirati celotnega dogo-vorjenega programa (COŠ in podobno). Ce ga borno hoteli ohraniti (to pa želimo), bo potrebna večja udeležba staršev. Zato bodo i predvsem oni tišti, ki naj bi imeli odločujočo besedo, ko se bo o tem odločalo. Dejstvo je, | da bo denarja za vse oblike porabe manj in če borno stroške zmanjševali na vseh področjih -* tuđi v splošni porabi (proračuni, strokovne službe, SIS, DPO), potem je pričakovati, da borno te stabilizacijske posege sprejeli z razumevanjem. Gotovo pa je, da lahko za čaše, ki prihajajo, rečemo, da bodo več jemali kot dajali. Tako je pač. MJ — MB Tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev bo 13. julija Izseljeniška matica podružnica Kamnik — Domžale obvešča občane, da bodo tuđi le-tos pripravili vsakoletno srečanje izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici. Srečanje bo 3. julija 1988 ob 16. uri. Poskrbeli bodo za bogat kulturni program. Vabijo vas, da se srečanja izseljencev udeležite! Spomin se vrača na najtežje dni Najlepša partizanska noč (zapis pripovedi Franca Avblja-Lojka, mitraljezca 2. bataljona Notranjskega odreda) Ob prihodu našega bataljona na Travno goro nad Sodražico (leta 1942) je bilo dogovorjeno, da naša skupina pod vodstvom Jožeta Klanjška-Vasje odide na Kočevsko, kjernaj bi pridobivali nove borce in organizirali nove čete za boj proti sovražniku. Blizu 20 nas je bilo in prišli smo na območje Stružnice in. tara vzpostavili s pomočjo že ob-stoječe OF moćne odbore. To so bili zlati Ijudje, ki so za nas zbi-rali hrano, orožje in obleko, iz med njih pa so se nam tuđi pri-ključevali prvi prostovoljci. Tako je naša skupina prerasla v bataljon, ki je sredi aprila 1942 štel že već kot 120 mož. Povezali smo se tuđi s hrvaškimi parti-zanskimi enotami in sklenili so-delovati v akcijah. Spominjani se, da sem tedaj videl prve tri-glavke. V bojih in spopadih, ki so si sledili, sem bil puškomitraljezec — imel sem lahko strojnico, in s pomoćnikom Metodom, zelo po-gumnim fantom, sva iz dneva v dan našadala Italijane. Pod vodstvom komandirja Jožeta Ja-komina-Crnega smo jih napadali predvsem tam, kjer so nas najmanj pričakovali, pognali smo jim strah v kosti in jih veli-kokrat čisto zmedli. Nemalokrat so tekli med narni. Najbolj se spominjani našega napada na postojanko v Fari, kjer so med begom izgubljali puške, pa sablje, v koruzi pa smo našli tuđi već vojaških kap. Konec aprila, smo dobli nalo-go, da napravimo rekvizicijo v Vaši pri Fari. Z Metodom bi morala ujeti nekega italijanskega komisarja, će bi se slučajno od-daljil od postojanke. Ni ga bilo, menda je že prej pobegnil, sele proti večeru sva dobila po kurir-ju sporočilo, naj se vrneva v bataljon. Skupaj s tovariši smo se odpravili proti grebenom Stružnice, kjer smo zaslišali hrup motornih vozil in takoj smo vedeli: Vroče bo, pred nami je bila ofenziva! Po prihodu v taborišče smo postavili zasede na več strani, bojne patrulje pa so dobile nalo-go, da si ogledajo okolico tabo-rišča. Eno izmed njih sem vodil tuđi sam in se po ukazu tovariša Vasje odpravil proti vaši Rake. Naša zaseda ni bila uspešna, sli-šali smo sicer drdranje mitralje-zov in treskanje bomb, vendar nam ni kazalo drugega kot ča-kati, da se sovražnik pojavi pred nami. Po drugi uri popoldne sem ukazal tovarišem, da se previd-no vrnemo proti taborišču. Tik pred taboriščem nas je presene-til mitraljez in začel sem kričati: »Ne streljajte, tukaj smo partizani!« Mislil sem namreč, da so tam naši. Pa nišo bili, oglasil se je še en mitraljez in bili smo v pasti. Spomnil sem se Dakijevih Razširjena seja republiškega sveta ZSS: Iz krize s sindikatom delavcev besed, da se je treba znaj ti v vsakem položaju, pa sem zavil: »Na desno, v strelce!« Skočili smo za skale in ugotovili, da je mitraljez zaradi italijanskega rafala neuporaben ... Na ves glas sem začek kričati: »Tovariši, desno krilo naprej! Bataljon obkoljuj!« Italijani so nehali streljati, mi štirje pa brez izgub do našega bataljona, kjer sem Vasji poročal o dogodkih. Ukazano mi je bilo, da se z Metodom napotiva v taborišče, kjer naj nama bi tovariš Huso popra-vil mitraljez. Ker njega ni bilo, sva vzela vsak svoj nahrbtnik in pohitela za bataljonom. Nalete-la sva na Italijane, se jim izo-gnila in se po naporni hoji na vrhu hriba ustavila, se pokrila vsak s svojo šotorko in zaspala. Zjutraj naju je presenetil sneg, do kolen sva ga gazila, ko sva hitela za bataljonom. Ni ga bilo. Ustavila sva se v prvi vaši, kjer so naju opozorili na Italijane, ki so prejšnji dan grozili: s požigom. Pohitela sva naprej'.in kmalu dohitela tovariša Jožeta iz Zmaja, s katerima smo skupaj odrinili v dolino iskat bataljon. Prišli so do vaši Laže pod Struž-nico, kjer smo slišali, da je imel prejšnji dan bataljon težko bitko z Italijani, katere posledice so bile veliko mrtvih in ranjenih. Dali so nam mleko in kruh in šli smo dalje, ne da bi vedeli, kje je bataljon. V Vaši pri Fari nam je tovariš Letigo, aktivist OF povedal, da so Italijani odšli v Kočevje, le okoli 20 žandarjev in financarjev je še ostalo v gradu na Brodu. Tovariš Letiga je poznal klju-čavničarja, ki je popravil mitraljez, sam pa je predlagal, da skupaj s skupino aktivistov in mladincev s koli z zvijačo pre-magamo skupino financerjev, žandarjev in domobrancev. Nekaj sem vedel o samem gradu, zato sem se obotavljal. Okoli gradu so bile žične ovire, zidovi debeli več kot meter, vendar smo se odločili, da v mraku na-pademo. Ni nas bilo veliko: štirje oboroženi partizani, Letigo, šest mladincev s koli, v gostilni pa se nam je pridružil še mladi-nec Tonček, ki je poznal stražar-ja in mu je rekel, naj pokliče komandanta — narednika. Komandant je prišel in stopil sem predenj in mu začel v slabi hr-vaščini dopovedovati, da je njegovo posadko obkolilo 300 parti-zanov, ki s 30 mitraljezi komaj čakajo, kdaj bodo grad napadli in zavzeli. Medtem so mladinci naredili tak trušč in hrup, da je komandant samo gledal, kdaj bo počilo. Upošteval bo najin dogovor, posadka se bo vdala, mi pa smo z nekaj streli v zrak izpolnili njegovo željo, da se vendarle ni vdal čisto brez boja. Ostal sem sam na mostu in upal, da bo »vojska« prišla na pomoč. Začel sem prevračati španske jezdece v Kolpo, tako da je bila pot do postojanke odprta. Skupaj s tovariši in mladinci smo odkorakali proti gradu in stražar se je vdal, kljub našim pozivom pa se nišo hoteli vdati financarji, in sklenil sem, da jih bom prestrašil. Zavpil sem: »Minerci naprej!« Minercev seveda nismo imeli, s svojim klicanjem sem hotel financarje le preslepiti. »Daj mi vžigalnik!« sem spet vpil. Nato sem pozval financarje: »Štel bom do pet. Če se ne vdaste, prižgemo mino!« Štel sem: »Ena, dva, trii, štiri-ii. . . ko so zaškrtali ključi v moćnih železnih vratih, na kate-rih se je prikazalo šest financarjev, ki smo jih razorožili in dobili njihove puške. Preostalo je najtežje; priti v notranjost gradu. Spet sem začel vpiti, naj se vdajo. Stal sem za debelim hrastom. Nenadoma je za menoj treščila bomba, obsul me je pesek. Zazdelo se mi je, da zdaj ne morem več ostati pri ti-stem, kot smo se dogovorili. To-varišu Zmaju, ki je stal pri železnih vratih, da ne bi kdo ušel, sem velel: »Daj mi svetilko! Ostani pri vratih, da mi boš pri-skočil na pomoć, če bo nevar-no!« Skozi železna vrata sem se odpravil v temi po stopnišču nav-zgor. Ko pridem v prvo nad-stropje, ne najdem nikogar, v drugem pa zaslišim rahlo šume-nje. Zavijem na desno, sunem v neka vrata, posvetim in zagledam osem žandarjev. »Roke kvi-šku!« zakričim. Vsi hkrati so dvignili roke in začeli prositi: »Braćo, nemojte gađati!« Začel sem razoroževati žandarje in ko sem imel na ra-mah že 5 ali 6 pušk, sem uvidel, da ne bom zmogel sam. Dal sem znak s piščalko in tovariš Zmaj mi je prišel na pomoč. Tako sva razorožila vse žandarje. Zaplenili smo 16 pušk, nekaj streliva in vso opremo, posadki pa nismo storili nič žalega — kakor smo se dogovorili — ker ni bil nihče izmed nas ne ranjen ne ubit. Posadko smo torej spravili ob moralo in ob orožje, ki je bilo takrat dragocenejše od zlata. To ni bila samo vojaška, tem-več tuđi politična zvnaga. Vest o osvoboditvi Broda na Kolpi se je bliskovito razširila po okupirani Sloveniji. Mladi fantje, ki so nam takrat pomagali s koli, so šli potem v boj, pa ne s koli, temveč s puškami, ki smo jih zaplenili sovražniku. Naslednji dan po zavzetju postojanke na Brodu je prvi prišel sam tovariš Crni in nam čestital. Ves bataljon je bil vesel in ponosen. Po dolini Kolpe smo odkorakali v koloni, z zastavo na čelu in s pesmijo. Naša akcija je bila uvod v skupne akcije z brati Hrvati. Za te akcije je bilo pomemb-no, da so nam. bili Ijudje s Ko-čevskega in iz doline. Kolpe naklonjeni — tako Slovenci kot Hrvati — in so bili vsi za to, da okupatorja čimprej preženemo. Ti Ijudje so bili ponosni, da smo z njihovo pomočjo osvobodili dolino Kolpe in da se je potem svobodno ozemljc razširilo daleč na Dolenjsko, na Notranjsko in v Belo krajino. Vspomin: Zvone Slovnik Kraj mladih dni! kjer sivkast brestječi vzagonih sap, ki v krošnjo jih lovi, kjer sam zdaj hod im prek cvetočih trat kot z nj i mi sem, ki sem imel jih rad, ki vsepovsodpo svetu zdaj, kotjaz, morda, nazaj žele si sretni čas... Ko stopam v hrib, ki sklanjaš se nad njim, še zdaj z očmi in srcem te častim, o, brestl ki podte legal sem nekoć, da v sanjarijah sencpričakam noč. in kamor.kot takrat, zdaj legam spet, a žal! brez misli tištih let. Kako šum vej, ki v vzdihih sap ječe, spomine davne vabi mi v srce, kot da šepeče mi njih mili glas: »Poslovi zadnjič se — dokler je čash Ko smrt te žgoče prsi ohladi in v mir zazibije muke in strasti, morda mirnejši bil bi smrtni boj (če dovoljuje smrt sploh kak pokoj) če vedel bi, da leglo bo telo tja, kamorživo večkratje prišlo. S tem upanjem smrt lepa bi bila. In tu so upi mojega srca. Tu sen bi bil lahak. Tu, kjer sem mlad spočel vse upe, tu bi ležal rad' v ta brestov hlad za zmerom položen, s to ruso deških iger obtežen, spojen s prstjo, ki ljubit sem'fi prej, pokrit s stezo, ki hod i I sem po njej, od davnih dragih srečanj obiskan, od nekaj zvestih duš objokovan, obžalovan od drugov mladih let, in nekdo, kiga ni, za ves drug svet. Byrof Brez sprememb ne bo šio . ♦ ♦ (posvet sekretarjev OOZK in predsednikov KK SZDL) »Brez preobrazbe ekonomskega sistema družbenopolitičnega sistema in preobrazbe (pre nove) Zveze komunistov, ne moremo pričakovat uresničenja zastavljenih ciljev«, je poudaril Mi loš Prosenc, sekretar Predsedstva ZKS, ki je bi skupaj z Vladom Klemenčičem, članom Predsed stva CK ZKS, uvodničar na posvetu, ki sta ga z$ sekretarje 00 ZKS, člane Predsedstva OK ZKS predsednike KK SZDL ter člane Predsedstva OK SZDL Domžale pripravili Občinski konferenci ZKS ter SZDL naše občine. O teh treh preobrazbah, pa tuđi najnovejših aktualnih dogodkih, ki nišo mogli obiti niti »problema Janše«, niti nekaj dnevnih stavk, v Mariboru je tekla tuđi kvalitetna razprava, v kateri je bilo z več strani potrjeno mnenje, da je ZKS naredila korak naprej, ki ji mora slediti kvalitetno delo osnovnih organizacij, ki pa morajo pri-spevati tuđi k temu, da se člani ZK v večji meri vklju-čujejo tuđi v delo SZDL. Prisotne je članica IS naše skupščine občine seznanila tuđi s trenutno situacijo gospodarstva v naši občini, ki je sicer malce boljša kot na splošno v Sloveniji, kljub temu pa terja od vseh maksimalna prizadevanja. Večji problemi se pričakujejo na področju družbenih dejavno-sti, kjer zlasti zdravstvo iz- kazuje zelo velike izgube, posvetu je bil sprejet ti predlog dopolnitve akcijsl ga programa dela, v kater< je posebna skrb namenje uresničevanju nalog družt noekonomskega razvoja čin (priprava razvojnih sti tegij posameznih DO, pop' va organiziranosti, inoi tivna dejavnost, prestruk riranje proizvodnje in usf sabijanje delavcev za le-t informiranju delavcev, črtnejši kadrovski politi ipd. Ob koncu posveta pa bilo opozorjeno še na dve f> logi, ki zahtevata od vs< nas maksimalno angažif nost: priprava na sklepanje podaljšanju samoprispevf (priprava programov) tj aktivno sodelovanje v e1 dentiranju možnih kandif) tov za člana Predsedstt SRS. V. 100-letnica lukovških gasilcev Luko viški gasilci so prazno vali. V začetku junija so prazno vali 100-letnico svojega obstoja gasilci GD Lukovica. Ob tej priložnosti so pripravili ćelo vrsto prireditev, »stroko« pa so pokazali na veliki sektorski vaji (na fotografiji). Osrednja prireditev je bila v nedeljo popoldan. Slavnostni govorni' pa je bil Herman Breznik, podpredsednik SOB Domžale. Pripravi' so povorko gasilcev, športnikov, pripadnikov civilne zaščite, narod nih noš, konjenikov in drugih. Ob tej priložnosti so predali svojeri1 namenu tuđi vozilo TAM 2001, ki ga je sprejel v upravljanje šotf Franc Vesel. Podelili so priznanja in plakete, v svoji sredi pa * pozdravili tuđi gasilce iz pobratene občine Koprivnica. Prazno van) so vse dni sklenili z zabavnimi prireditvami v rokovnjaškem gozdič* OBČINSKI POROČEVALtf. * 24. junija letos so se sestali slovenski sindika- * ti na razširjeni seji. Njen cilj je bil sprejeti usme- • ritve za preobrazbo sindikata, da bo sposoben J pomagati tej družbi iz krize, ne več kot državni ' sindikat, marveč kot organizacija delavcev. t Razširjene seje se je iz naše občine udeležilo J pet delavcev, in sicer Ciril Sešek, podpredsednik t OS ZSS, Igor Mlakar, sekretar OS ZSS, Šonja J Praprotnik, članica 00 ZSS Papirnica, Ada ' | Lovše, članica 00 ZSS delavcev zaposlenih pri * [ obrtnikih in Miro Birk, kot član RS ZSS. Na pod- J i lagi razprav o gradivu za razširjeno sejo republi- ' ! škega sveta ZSS, ki so v naši občini potekale od ' | februarja letos, so delegati prenesli sporočilo J i članstva zveze sindikatov naše občine. ' i i ! V sporočilu je bila zlasti poudarjena zahteva i | po sprejemu takšnega programa organizacije, iz J i katerega bo razvidno, kako in s kakšnimi sred- < ! stvi borno ob spremembah sistema in stanja go- ! | spodarstva, uveljavljali skupna in posamezna | i hotenja članstva in vseh delavcev v organizacijah • | združenega dela in v družbi. ] i i J Drugo vprašanje, o katerem so razpravljali ! j naši delegati je bilo vprašanje zaposlovanja de- ] i lavcev pri samostojnih obrtnikih. 0 tej problema- i | tiki je bilo nujno spregovoriti predvsem zato, ker ! J se po eni strani slišijo napovedi obrtnikov, da bo- j i do odpuščali delavce, po drugi strani pa želimo v ] | okviru novih ukrepov gospodarske politike ! | ustvarjati pogoje za večje zaposlovanje delavcev i pri le-teh. V okviru te problematike pa so imeli J delegati nalogo, da poudarijo odgovornost zaradi • nedopustnega zavlačevanja noveliranja kolek- i tivne pogodbe. i { Problemi v razreševanju problematike v Pa- • pirnici so v naši občini prisotni že več let. Zato so » člani občinskega sveta ZSS na seji pred razširje- 1 no sejo RS ZSS sklenili, da zadolžijo delegate, da J o tem spregovorijo na razširjeni seji ES ZSS. Pri-t čakujemo odgovor, kaj mora delovna organizaci-J ja in občina še storiti, da bo Papirnica Količevo » za dokončno sanacijo le deležna nujne in potreb-t ne republiške materialne pomoči. 2 Upamo, da razširjena seja RS ZSS le pomeni * dogovor najvišjega sindikalnega vodstva za dru- * gačno delo, za delo, na podlagi katerega borno ! uveljavili sindikalno organizacijo, ki hoče, zna in J zmore delovati tako, da borno živeli in delali 2 lažie- ¥ - ? J. Arnus STRAN 2 Rezervni vojaški starešine se usposabljajo: Krajevna organizacija ZRVS Slavka Šlandra je organizirala orientacijski pohod in streljanje O dejavnosti članov zveze rezervnih vojaških stare-šin, ki jih je v naši občini kar veliko število (okoli 1200) bolj poredko pišemo. Morda smo nekoliko krivični, če-Prav je letošnji program občinske in krajevnih organi-zacij ZRVS zelo bogat in obsega več kot 80 različnih akcij. Med najbolj aktivne v občini sodijo člani krajevne organizacije Slavko Šlander. Njihov program nalog, ki so si jih zacrtali za letošnje leto daje največ poudarka strokovnemu usposabljanju, predvsem preverjanju znanja in spoznavanju novosti na področju vojaških zadev. V soboto, 11. junija so člani te organizacije, ki jo vodi Janez Svetlin pripravili zanimivo akcijo, ki vseka-kor zasluži nekaj več pozornosti. Odločili so se za pre-lzkus znanja v orientaciji in streljanju z malokalibrsko Puško, ki so ga združili s pohodom po gozdovih nad Kruperkom; od Jamarskega doma na Gorjuši do Brda Oziroma bližnjega zaselka Dobovlje. Pravzaprav ne bi bila akcija nič posebnega, če ne bi bila prostovoljna, to-rej zasnovana predvsem na zavesti članov. Že v ranih jutranjih urah se je na dogovorjenem kraju zbralo veliko število članov organizacije, ki so se potem v skupi-nah po pet podali na reševanje nalog. Rezultati so bili zelo dobri, kar govori o tem, da so domžalski rezervni starešine vešči vojaških strokovnih nalog. Potem, ko so resni del akcije opravili, so se zbrali na tovariškem srečanju, kjer so ob domači klobasi in hladni pijaci spregovorili o svojem delu, pa tuđi o vsem Sistem, kar se ta čas dogaja v naši družbi. Kako je bilo tod pred štiridesetimi in več leti, pa jim je pripovedo-val narodni heroj Franc Avbelj-Lojko, ki je med drugim poudaril, da je pomembnost revolucije tuđi v tem, da so jo organizirali mladi. Prav teh pa je v vrstah ZRVS veliko število. V pogovorih med starešinami je bilo zaznati, da si takih akcij in srečanj, ki nišo zgolj formalna oblika de-la organizacije še želijo. »Če drugega ne, potem se med seboj bolje spoznamo«, so menili. Eden med njimi pa je dodal, da so taki pohodi tuđi primerna oblika organizirane rekreacije, kjer človek v zrelih letih zgubi kakšen kilogram odvečne teže. Morda bo akcija te krajevne organizacije za zgled še nekaterim drugim, kako združiti prijetno s korist-nim. Besedilo in slike Sašo Novak ^emljevid in kompas sta pripomočka za določitev smeri °rientacijskega pohoda. Streljanje z malokalibrsko puško na improviziranem strelišču v zaselku Dobovlje. Rezervnim starešinam je o revolucionarnih tradicijah domžalskega področja spregovoril narodni heroj Franc \ Avbelj-Lojko. Ohranjamo žive vezi in tradicije NOB: Srečanje borcev in mladine naReki V četrtek, 9. junija smo bili udeleženci nena-vadnega srečanja. Z nekaterimi, najboljšimi učenci naših osemletnih šol, ki so pisali naloge iz tematike NOB, smo obiskali vojašnico na Reki, ki ima ime po narodnem heroju iz Crikvenice, »Vojašnica Nikole Cara Crnog«. To je bila nagrada za najboljše naloge. Poleg pridnih učencev in njihovih spremljevalcev so bili udeleženci srečanja še predsednik občinske skupščine Domažale. Peter Primožič, predsednik OK SZDL Maks Je-ran, predsednik 00 ZB Dragica Kolenc, Rajko Hafner, zastopniki mladine in drugi. Ansambel »Najelj« je vodil tov. Pišek. Ze na Rupi, kjer smo imeli postanek, so nas prijazno in prisrčno pozdravili zastopniki vojaš-nice. Zaželeli so nam dobrodošlico in nas sprem-ljali do konca naše poti. Sprejem v vojašnici je bil nenavaden, prisrčen, tovariški, z vsemi častmi. Po toplem pozdravu in nagovoru z obeh strani so nam prijazni vojaki in njihovi starešine razkaza-li moderno orožje, sodobne tehnike, ki je bilo razstavljeno na njihovem čistem in lepem dvori-šču, s pogledom na naše sinje morje. Učenci so si ogledali tuđi notranjost vojašnice, njihove sobe in bili navdušeni nad vsem, kar so videli. Z vojaki so se prijazno razgovarjali. Povedali so, da je bilo to žanje najlepše doživetje tega nenavadne-ga dne, ki bo ostalo vsem udeležencem v najlep- šem spominu. Tako srečanje z vojaki in našimi učenci je v občini Domžale tradicionalno in se bo še nadaljevalo. Ob tej priliki in ob vsem, kar sem videla, sem razmišljala o vseh grobih neutemeljenih in žalji-vih napadih na našo jugoslovansko ljudsko ar-mado, s prisrčno željo, da bi še vnaprej ostala takšna, kot je bila ob ustanovitvi: naša, ljudska, jugoslovanska. In da bi kot takšna varovala vse naše medvojne in povojne pridobitve. V sedanjih zaoštrenih razmerah doma in po svetu, je tuđi naši armadi potrebno sodobno, moderno orožje ker le takšna bo lahko varovala našo neodvis-nost, svobodo in mir. Kakor vse ostalo pri nas, naj tuđi vojsko vodijo vojaški strokovnjaki. Ni dobro, da se vsak v vse vmešava, kar so nam priča nedavni dogodki. To vsem v razmišljanje! Po obisku muzeja in pristanišča, smo nadalje-vali pot. Pot nas je vodila dalje proti Delnicam, po dolini Kolpe in Čabranke, po čudovitih vaseh in zaselkih, kjer so se borili hrabri partizani vseh naših narodnosti z nadmoćnim sovražnikom. V teh krajih se je kovalo in rodilo bratstvo sloven-skega in hrvaškega naroda z obeh strani Kolpe, kar smo priča tuđi v sedanjih časih. Reka Kolpa veže dva bratska naroda. To so kraji v Kostelski dolini pri Fari in Osilnici, ki je bila nekoć domovina legendarnega junaka Petra Klepca. O teh čudovitih ljudeh in težkih borbah v teh krajih nam je živo opisal tov. Rajko Hafner, ki smo mu sledili in ga z veseljem poslušati. V Brodu na Kolpi pa je obujal svoje spomine tov. FRANC AVBELJ-LOJKO, narodni heroj, ki nam je nazorno opisal težko borbo in zmago pe-ščice partizanov. Po kratkem pristanku v Kočev-ju, smo se razpoloženi in z najlepšimi vtisi vrnili domov. Po tej poti se prisrčno zahvaljujem v imenu vseh udeležencev za to nenavadno srečanje vsem organizatorjem. Danica Zidarič Anketa o dostavi Občinskega poročevalca V letošnjem letu je izšlo 11 številk Občinskega poročevalca. Ste prejeli vseh 11? Da Ne (OBKROŽI) Ste primerjali datum izida v glavi časopisa z datumom, ko ste časopis prejeli? DA NE Če ste ga primerjali, podcrtajte kateri dan po napisanem datumu v »glavi časopisa« ste ga prejeli? 1. 2. 3. 4. 5. 6. dan Ali se je to zgodilo z većino od 11 številk? DA NE Kako ste zadovoljni z dostavo časopisa? zelo je dobra nisem zadovoljna (obkroži) Napišite svoje pripombe na dostavo Občinskega poročevalca? Napišite svoje pripombe na vsebino OP! Ime in Priimek: Naslov: Anketo vrnite na naslov Občinski poročeva-lec, Domžale, Ljubljanska 34. Z izpolnjeno anketo boste pripomogli, da borno lažje uredili vprašanje dostave Občinskega poročevalca. Uredništvo na dopustu Zaradi letnega dopusta, — kot vsa leta — časopis Občinski poročevalec v počitnicah ne bo izhajal, tako da bo naslednja številka izšla po 15. avgustu. Občane obveščamo, da naj eventuelne prispevke pošiljajo na OKSZDL, Ljubljanska 70, Domžale, tel. 721-359. Uredništvo bo zopet pričelo z rednim de-lom v ponedeljek, 8. avgusta 1988. Hvala za razumevanje! RAZMIŠLJATI O V. SAMOPRISPEVKU ALI NE? (to je zdaj vprašanje) IV. samoprispevek v občini Domžale je bil izglasovan na referendumu 15.4. 1984, njegova veljavnost pa preteče 30.4. 1989. Uveden je bil v visini 2 odstotka od neto osebnega dohodka, porabljen pa za nekatere investicije na področju vzgoje in izobraževa-nja, višek samoprispevka v obsegu 0,5 odstotka pa se vseskozi uporablja za potrebe krajevnih skupnosti (komunalni in drugi programi). Dosedanja realizacija samoprispevka je bila v vseh temeljnih okoljih ocenjena kot uspešna, zato so se že začele razprave o tem, ali je še možno računati na samoprispevek občanov kot pomemben vir za razvoj občine in razreševanje skupnih in krajevnih potreb na področju naložb v šolstvu, otroškem var-stvu in krajevni infrastrukturi. Odločitev naj bi bila oblikovana v novembru 1988, upošte-vala pa naj bi zlasti: — dosedanji 4 samoprispevki so omogo-čili izgradnjo nove in sodobne mreže osnovnih šol, novega vrtca v Mengšu in začetek posodobitve Srednje kovinarske in usnjar-ske sole, — višek samoprispevka je v zadnjih 4 letih vzpodbudil reševanje komunalnih in dru- gih vprašanj in bistveno vplival na urejanje pogojev za življenje občanov, in vzpodbudil še dodatne oblike zbiranja sredstev, — ta vir sredstev je tuđi mobiliziral občane za delo v KS in tuđi za družbenopolitično delo, dal jim je tuđi zaupanje v lastne moči, — samoprispevek zaradi prepovedi nego-spodarskih investicij je tuđi skoraj edina možnost za uspešno reševanje krajevnih potreb. Odločitev se ne bo mogla izogniti tuđi nekaterim razlogom, ki govorijo proti samopri-spevku: padanje realnih osebnih dohodkov, inflacija, ekonomska in družbena kriza, iz-polnitev glavnega namena dosedanjih samo-prispevkov. O izhodiščih je razpravljalo tako Predsed-stvo OK SZDL, kot ostale družbenopolitične organizacije, zeleno luč je izhodiščem dala tuđi občinska skupščina, ki je sprejela program aktivnosti in imenovala KOMISIJO ZA PRIPRAVO V. SAMOPRISPEVKA V OBČINI DOMŽALE (vodi jo Peter Primožič, predsednik SO), na nas vseh pa je, da do oktobra pripravimo in uskladimo osnutek programa, ki naj bi ga realizirali s V. samoprispevkom. Odločitev o akciji za novi samoprispevek bo sprejeta predvidoma v novembru 1988. Ob tej priložnosti UREDNIŠTVO POZIVA VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE, da s svojimi predlogi, pripombami in pobudami sodelujejo pri oblikovanju dokončne odloči-tve o razpisu V. samoprispevka. Pri caku je -mo vaše pisne prispevke. (V.) °BČINSKI POROČEVALEC STRAN 3 Iz naših OZD! Kje vse letujemo Čas dopustov je tu. Vsakdo si želi, da bi svoj dopust preživel čim lepše, nekdo si želi odpočiti, se naspati, drugi spet kaj postoriti okoli hiše, vsem skupaj pa je cilj, da pozabi-mo na službo, se »izklopimo« iz vsakdanjega tempa, ki nam ga narekuje delovni čas. Kje preživeti dopust? Aranžmaji turističnih agencij so presneto dragi, kampiranje v šoto-rih je postalo pravi luksuz, zato moramo biti pri iskanju poceni in zanimivih variant še kako iznajdljivi — če seveda nismo med sre-čneži, ki so dobili možnost letovanja v po-čitniških zmogljivostih v naših delovnih or-ganizacijah. Kakšne možnosti imamo delavci domžal-skih organizacij združenega dela za tovrstno — zaradi cen čedalje bolj zanimivo — leto-vanje? Tosama — Vir — daje na izbiro letovanje v 32 objektih, ki so locirani v Vrsar-ju, Červarju, Novigradu, Izoli, Maredi, Moravcih, Kranjski gori in Veliki planini. Cene so zelo ugodne: 3000 din za stanovanje in 2.500 din za prikolico na dan. Letos se je za letovanje prijavilo 289 od 1083 zaposlenih delavcev. Ob razporeja-nju delavcev je seveda tuđi nekoliko hude krvi, ker pač ne more vsak letovati prav v času, ki si ga je izbral, včasih tuđi ne v iz-branem kraju. Dejstvo pa je, da v Tosaminih objektih lahko letu-je več kot četrtina zaposlenih. Slovenijales Radomlje: Čas letnih dopustov je bilo vselej težko pričakovano obdob-je, saj si vsakdo želi tistih nekaj trenutkov brezskrbnega poleža-vanja na peščenih morskih pla-žah, daleč od vsakdanjosti, trenutkov, ki človeku povrnejo moči in mu vlijejo nov delovni elan. Vendar čas letovanj pričakuje-mo vsako leto z grenkejšim pri-okusom. Rast življenskih stro-škov, dvigovanje cen turističnih uslug in vrsta drugih dejavnikov povzročajo, da postaj ajo počitni-ce nedostopne vedno večjemu krogu občanov. Za večino je edi- no dosegljivo le še letovanje v počitniških objektih delovnih organizacij pa tuđi tu je v zadnjem času mogoče opaziti nekoliko manjši interes, saj je vse večji del družinskega proračuna na-menjen osnovnim življenskim. dobrinam, tako da je za marsi-koga težko dostopna tuđi ta oblika letovanja. V delovni organizaciji Slovenijales Radomlje smo si prizadevali kar najbolj popestriti izbiro možnosti letovanja. Rezultat teh prizadevanj so počitniški objekti v Baski na otoku Krku, v Miholaščici na Cresu, v Selcah, Seči, počitniški prikolici v Luciji in Moščeniški Dragi, koča na Veliki planini, v naslednji sezoni pa bomo obsto-ječo ponudbo popestrili z apart-majem v Atomskih toplicah. V sezoni v objektih letuje preko 450 letovalcev, ki lahko izbirajo med možnostmi letovanja z organizirano prehrano ali brez. Ugotavljamo, da zmogljivosti si-cer zadoščajo, povpraševanje presega ponudbo le v času kole-ktivnega dopusta, ko resnično ni ■mogoče ustreči vsem željam. Cene letovanja so dokaj ugodne, saj je mogoče z letnim regresom pokriti stroške 10 dnevnega letovanja s polno oskrbo. Zavedajoč se dejstva, da je le-tni oddih pomemben dejavnik pri ohranjevanju delavčevih psi-hofizičnih sposobnosti, menimo, pestijo v službi. S svojo družino se tako lahko po-polnoma posvetim kmetovanju in užitku ob obdelo-vanju domaće grude. Na morju ne najdem tište lepote narave, ki je prisotna povsod doma — v gozdu, na travniku ali osamljenem pašniku. Tuđi moji trije sinovi so ljubitelji narave. Posebno radi nabiramo gobe in to je zame pravi dopust. Iztok Mulec — Tosama: Letos sem se odločil, da obiščem Budvo. Z družbo mladih grem v organizaciji Kompasa. Za ceno še ne vem, ker še ni določena, vem le, da bo — ker gre-mo v začetku septembra — za 30 odstotkov ceneje kot v sezoni. Po pripove-dovanju vem, da je Budva lep kraj, za vreme pa me tuđi ne skrbi, saj je dovolj na jugu, da bo septembra še lepo. Ker pa je do septembra še daleč, bom morda še prej »skočil« do morja za dva, tri dni. Žal mi je, ker imamo mladi v Tosami malo možnosti za letovanje v naših kapaci-tetah, pa se mi zdi, da smo se s tem že kar spri-jaznili. Doslej sem se pri-javil že trikrat, pa sem vedno izpadel. Kljub temu pričakujem, da bom letošnji dopust prijetno preživel. Ivanka Ravnikar — Tosama O morju ne premišlju-jem, saj najdem pravo mero zadoščenja doma na kmetiji. Moj dopust je že, če mi ni treba v službo in s tem za nekaj časa poza-bim na težke skrbi, ki me Ivanček Vrenjak — Tosama: Na dopust grem s prijatelji v Umag, v Stella Mariš. Šli bomo konec julija, »taborili« pa bomo v kombiju. Upam, da bo veliko sonca in lepih deklet. da so investicije v tovrstne objekte tuđi ekonomsko upraviče-ne, saj dolgoročno zagotovo pri-spevajo k manjšemu absentiz-mu, večji produktivnosti, glavni motiv pa je seveda skrb za člo-veka, njihovo zdravje in prese-ganje miselnosti, da je delavec le potreben člen v tehnološkem procesu, kar bi pomenilo, da smo ga poistovetili z ostalimi produkcijskimi sredstvi. Iz navedenih razlogov v delovni organizaciji še vedno nismo zadovoljni z obstoječimi počitni-škimi zmogljivostmi, saj menimo, da ima sleherni član kolektiva pravico do letnega oddiha, delovna organizacija pa naj bi to pravico zagotovila vsem tištim,, katerim so druge oblike letovanja nedostopne. Papirnica Količevo Papirnica Količevo v letoš-njem letu omogoča letovanje v svojih počitniških objektih tako na morju, kot tuđi na Veliki planini. Za počitnikovanje na morju, je na razpolago 12 počitniških prikolic, ki so razporejene v Umagu, Vrsarju, Novigradu in. na otoku Krku. Poleg tega je možno letovati še v garsonjeri v Maredi, Barba-rigi, v počitniškem domu v Savu-driji ali v hišicah v Izoli. Letovanje v koči Murka na Veliki planini in v hišicah v Izoli, traja 7 dni v 12 možnih izme-nah, v vseh ostalih počitniških objektih pa po 10 dni v 9 možnih izmenah. Za bivanje v počitniški prikolici je treba odšteti 4.500 din na dan, v domu Savudrija za naše delavce 1.700 din za ležišče na dan, za bivanje v hišici v Izoli, medtem ko stane 10 dnevno bivanje v garsonjeri 70.000 din. Za letovanje v koči na Veliki planini je treba odšteti 5.000 din dnevno. Vsi ražen uporabnikov doma v Savudriji, so posebej dolžni poravnati še stroške turistične takse. Po že opravljenem natečaju in izboru, bo v času sezone letovalo okoli 220 naših delavcev s svoji-mi družinami. Toko Domžale: V delovni organizaciji razpola-gamo s sedemnajstimi počitni-škimi objekti na morju, toplicah in v planinah. Med največje spada prav gotovo počitniški dom v Pješčani uvali pri Pulju. Dom razpolaga s petdesetimi ležišči, na sezono pa gostimo v domu okrog sedemde-set družin. Zmogljivosti so polno zasedene od začetka julija do konca avgusta. Izmed vseh počitniških objek-tov, pa so najbolj zanimive za letovanje počitniške prikolice; le-teh imamo na žalost samo šest. Tri prikolice smo postavili na morju in sicer dve v Umagu in eno na Krku, zaradi izrednega zanimanja za Moravske toplice, pa smo tja postavili še preostale tri. Letovalci, ki so že preživeli letni dopust v toplicah, se zaradi okolice, čistoće in gostoljubnosti domačinov, želijo tja vedno zno-va vračati in zato so prikolice polno zasedene od začetka maja, pa tja do konca oktobra. Za letovanje se predvsem odločajo starejši delavci ter upokojenci, saj nemalokrat združijo letovanje tuđi z zdravljenjem. Med najstarejše objekte pa prav gotovo spadajo počitniške hišice v Izoli. Prijetno okolje, blizina in predvsem izredno nizke cene, so glavni aduti, da se za letovanje v hišicah odloča veliko delavcev, neredki med njimi ćelo vsako leto. n Zelo priljubljen kraj za letovanje, tako v letni kot v zimski sezoni je Velika planina. Razpola-gamo z dvema počitniškima planinskima kočama, polno zasedene pa so zlasti v zimskem času. Da bi bila ponudba letovanja pestrejša, letos že četrto leto organiziramo izmenjavo počitniških zmogljivosti s tovarno GALA na Češkem. V šestdnevnem programu letovanja v letni sezoni so vključeni različni izleti z ogledi kulturno-zgodovinskih znamenitosti v bližnji in daljni okolici Prostejova, program v zimski sezoni, pa nudi predvsem smučanje v turističnem kraju Rajnochovice. Ceprav se vsako leto posebej trudimo, da bi letovali v naših počitniških objektih vsi delavci, ki si to želijo, vendar ob razpisu letovanja vedno znova in znova ugotavljamo, da je zmogljivosti vedno premalo. LB — Banka Domžale Največ naših delavcev letuje v sindikalnih zmogljivostih, nekaj tuđi v lastni režiji. Casi so taki, da je tuđi na dopustu človek vedno bolj skromen in da celoletno varčevanje ob inflaciji povsem izgubi svojo vrednost. Banka ima za potrebe delavcev, 173 nas je, naslednje počitniške kapacitete: — 2 stanovanja v Červarju — 1 stanovanje v Novigradu — 1 stanovanje v naselju Lo-pari pri Nerezinah — 1 stanovanje na otoku Pagu (koriščenje v letu 1989) — 1 prikolico v AC Lanterna — 1 prikolico v AC Krk Delavci uporabljajo počitniške zmogljivosti od 18. junija pa vse do konca meseca septembra. Možnost letovanja imajo tuđi ob 1. maju, 29. novembru, med vikendi. Termini trajajo 9 dni, ražen v Loparih, kjer traja 10 dni. Dnevna cena znaša 7.500 din, za upokojence banke pa 50 odstotkov navedene cene. Zmogljivosti ni malo, je pa res, da si jih želimo še več, saj se zavedamo, da bodo tuđi tišti, ki še lahko preživijo dopust po svoje, kmalu trkali na sindikalna vrata. Cene, ki brezglavo drvijo nav-zgor in tanjšajo delavcev žep, so poskrbele, da veliko ljudi dopust preživi doma, ob delu, takšnem ali drugačnem, pri sorodnikih na deželi, kjer je dobrodošla vsaka klobasa in kos domaćega kruha. Podobno verjetno preživljajo dopust delavci širom naše deže-le, v upanju, da za dežjem posije sonce ... Dopustnikovanje s šotorom, ki je bilo včasih najceneje in kjer so se ljudje počutili najbolj svobodni — nazaj k naravi — je postalo drago in za mnoge že ne-dosegljivo. 14-dnevno letovanje s šotorom stane 4-člansko družino, seveda brez hrane, ca 310.800 din. Vsem, ki bodo še lahko preživeli svoj dopust na morju ali v gorah, želimo, da svoj zasluženi odmor preživijo najlepše, brez-skrbno, z mislimi daleč stran od delovnega mesta. DO Induplati Takoj ko se približa mesec maj, postanejo dopusti (ob po-dražitvah, cenah in krizi) glavna tema pogovorov. Že z aprilsko plačo so se pojavili v naših obra-tih listi, ki so obveščali o dopust-niških zmogljivostih Umaga, kjer ima Induplati svoj počitniški dom in prikolice. Nižje cene in izkušnje iz preteklih let mar-sikoga pritegnejo, da se odloči za letovanje prav v Umagu. Induplati ima lasten počitniški dom v Umagu na Punti v neposredni blizini kampa Stelama-ris. Že nekaj let Dom obratuje od 10. junija do 20. septembra. Delavci — dopustniki imajo na izbiro 18 sob s 50-tirni ležišči (7 dvoposteljnih, 7 troposteljnih in 5 štiriposteljnih sob). Dom ima tuđi lastno restavracijo, kjer za dopustnike pripravljajo vse tri obroke dnevno. Cena enoteden-skega počitnikovanja v Domu v Umagu je 13.500 din dnevno, ob polnem penzionu, če gre za de-lavca naše DO. Za svojce in delavce drugih DO pa 22.500 din. Posebnost počitniškega doma v Umagu je, da je dom 14 dni v juniju in 20 dni v septembru od-dan Zvezi invalidne mladine Slovenije. Delavci Induplatija pa se za dopuste v Umagu odlo-Čajo predvsem od drugega tedna v Juliju pa do tretjega tedna v avgustu. V kampu Stelamaris so postavljene tuđi štiri počitniške prikolice, ki ravno tako pripadajo počitniškim zmogljivostim Induplati. Dopustniki v prikolicah plača-jo 9.500 din dnevne najemnine in si lahko sami kuhajo ali pa se naročijo na obroke v počitniškem domu. Možnosti letovanja prek DO Induplati pa nišo le na morju, saj se tišti, ki ne prenašajo truš-ča ob morju, lahko odločijo za dopust na Mali planini, kjer ima Induplati svoj drugi počitniški dom. V njem so tri štiriposteljne sobe in skupna soba z enajstimi ležišči. Cene bivanja so na Mali planini podobne tištim v Umagu. Poleti je Dom oskrbovan od 20. junija do sredine septembra. Vsi tišti delavci Induplatija, ki ne koristijo počitniških zmogljivosti svoje delovne organizacije, se običajno odločajo za dopust na morju, v toplicah ali pa osta-nejo doma. Teh zadnjih bo zaradi visokih cen letovanja in dragi-nje nasploh, letos kar precej. Naš gospodarski trenu tek: (Piše Milan Drčar, predsednik kluba samoupravljalcev) S strahom, pravzaprav negotovostjo nabiti dnevi pred 15. majem. Tuđi nekaj dni potem še. Sedanji gospodarski trenutek je dobil tuđi novo ime — gospodarska reforma. Prišli smo torej od motenj v gospodarstvu do gospodarske krize, prevetrili vse od Kreigerjeve komisije do protiinflacijskega programa in kot vrhunec vsega komisijo, ki ji načeljuje sam Mi-kulić. Predvsem polemična razprava o zaupnici vladi je le rodila nekaj sadov. Politika je vendarle prisiljena poslušati tuđi strokovnjake ekonomskih, socioloških, pravnih in še nekaterih znanosti. Prehod od »zavzemanja« za tržno gospodarstvo in vse tržno gospodarjenje (za kar smo se že zdavnaj odločili v Sloveniji) zahteva tuđi kakovo-stni miselni preskok. To dejanje namreč na svoji poti do cilja rojeva tuđi stranske, v glavnem neza-želene, neprijetne in tuđi politične posledice. Kaj bo poslej, kje smo v tem trenutku in kako naprej in kakšnih posledic se lahko nadejamo, je bil tuđi namen posveta s predsedniki DS in vodij finančno računovodskih služb iz DO občine. Posvetovanje je organiziral Klub samoupravljalcev Domžale, kot že prej podobnega ob no-vemberskih ukrepih. Zabeležen je bil izreden obisk, tako, da bi kmalu zmanjkalo sedežev, čeprav je bilo pričako-vati dober odziv po izkušnjah iz decembra 1987. To kaže na izredno zanimanje samoupravljalcev za lastni jutri. Razprava sicer ni bila številčna, zato pa je bila hudo konkretna. Zato bi povzel samo nekaj po-datkov: — Izvozniki so ob teh ukrepih destimulirani. Devalvacija dinar ja je samo na prvi pogled dosegla svoj cilj. Hitro naraščanje cen in ob ukinitvi izvoznih stimulacij in stojećem tečaju dinarja je izvoz nezanimiv. — Urejevanje bančnih sistemov je banke pustilo ravnodušne do zbiranja deviz od občanov. — Linearno poseganje v oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo. — Razlike v prispevnih stopnjah od bruto OD so od 15—25 odstotkov pri delavcih s stalnim pre-bivališčem v drugih republikah. To žanje pomeni večji neto OD. — Najavlja se (zopet) nov obračunski sistem. Firme v ZRN imajo npr. okrog 30 postavk za se-stavo bilance. Kakšna »uspešna« delegacija bi iz tujine lahko prinesla kopijo, da ne bomo doma naprej »inovirali« to področje predpisov. To je samo nekaj poudarkov. Pri vseh pa je bila izražena bojazen, ki jo je slikovito opisal komentator v dnevnem časopisu. »Gora se trese — misi pa še ni«! Lahko bi pa rekel ćelo takole: »Prihodnost je še vedno meglena, ne vemo pa, če sonce še sije in ali ima dovolj moči, da bo meglo tuđi pregnalo.« DELOVNE ORGANIZACIJE O UKREPIH Edvard Petemelj, direktor Tosame: Za Tosamo je sprostitev cen zelo pomemben ukrep. Od 15. novembra dalje smo namreč imeli znižane in za-mrznjene cene, medtem ko so se cene surovin stalno dvigale in resno ogrozile naš poslovni uspeh. Upamo, da vnaprej podražitve teh mate-rialov ne bodo takšne, da bi v kratkem času spet razvred-notile nove cene naših izdel-kov. Omejitveni predpisi s po-dročja osebnih dohodkov nas nišo prizadeli, saj smo v TOSAMI OD ćelo povećali za 10 odstotkov, vendar bo kljub temu padec življenjske ravni naših delavcev obču-ten zaradi zadnjih podraži- tev, bojim pa se, da v tretjeH kvartalu skoraj ne bo mož nosti za korekcijo OD. Kar se tiče devizne situaci je novi sistem Tosami spet povzroča težave (kot doslej) ker je naša zunanjetrgovin ska bilanca negativna, š« naprej bomo morali iskati različne možnosti za zago" tavljanje sredstev za nabavo repromaterialov in surovirv Občutno so znižane izvozne stimulacije, kar zmanjšuje ekonomsko uspešnost izvoza. Porajajoči problemi v To-sami so posredno vezani n& ukrepe in se odražajo na po' dročju oskrbe s kvalitetnim! surovinami. Lahko pričaku-' jemo težave pri prodaji naših izdelkov: izdelkov široke potrošnje zaradi kupne moči, izdelkov za zdravstvo pa zaradi znanih težav, ki jib omejitveni ukrepi še poveču-jejo. (Nadaljevanje na 5. strani) STRAN 4 OBČ1NSKI POROČEVALEC Ji 1 t"4 i Nadaljevanje s 4. strani) Ali bodo ukrepi pomagali 'ešiti jugoslovansko stanje? Lezko je reci! Usmerjeni so v zpoljšanje, dosedanje izkuš-jJS 0 uspehih reform pa ne 'aJejo kaj dosti upanja. Doslej smo namreč vedno >0Puščali interesom posa-^znikov. Manjka dosledno-!"! Pri novih ukrepih se je ?e začelo: prekoračitelji pri l2Plačilih OD namreč prekorenih zneskov ne bodo ^ačali, ampak bodo imeli ^torznjene OD toliko časa, ■a pridejo v zakonske okvi-re'Prvi načini odstopanj od 5ačrtanih usmeritev so torej _2e tu. '^enim, da je nujno, da odjavimo napake preteklosti. j~0 Pa nam bo uspelo če se "orno trudili vsi. Izhod vidim '■ J|amreč le v zmanjšani pora-°'> kar pa bo težko, ker smo 1 Se navadili razmetavati. ^itjaMezgec,v.d. generalni direktor Papirnice Količevo: »Vse interventne ukrepe, *i so prihajali pod različnimi jezivi, običajno pa po pake-llh, smo v papirnici Količe-J'0. zaradi izredno težke si-'Uacije te delovne organiza-ClJe, še posebej pažljivo sPremljali in analizirali. Zavedajoč se, da so ukre-Pi. gledano širše, nujno posebni, pa vedno znova ugotavljamo, da je glavni problem vseh teh »paketov« problem linearnosti. Ukrepi ^arnreč ne upoštevajo specifičnosti položaja posameznih delovnih organizacij. Posle-^ično lahko ugotavljamo, da s° položaj naše delovne organizacije v mnogih elemen-tlh poslovanja še poslabšali: r~ velika devalvacija dinar ja ■1° glede na to, da je Papirni-Ca rnočno devizno zadolžena, v °eloti gledano, delovala negativno ~~ sprostitev cen, izredno ^Pliva na povećanje lastne Cene, saj Papirnica potrebu-je za svoj poslovni proces ve-Jjko surovin, ki imajo značaj ^eficitarnosti po eni strani, P° drugi strani pa je dobro 2nano, da je naš proizvod, 2aradi neplanskega razvoja Proizvodnje kartonov v Jugoslaviji in prevelikega uvoza, suficitaren. Zgoraj navedena dejstva so negativno delovala na naš '•nančni rezultat z vsemi po-^edicami. Na kratko jih lah-^° povzamemo: ~~" poslabšanje likvidnosti ~- izredna problematika na Področju osebnih dohodkov, saj smo izplačilo za mesec ^aj v mesecu juniju začasno rešili z izplačilom dela akontacije osebnega dohodka za fftesec junij, ~~ problem formiranja sklada skupne porabe, še posebno problematična postavka 'e kreditiranje naših delav-cev za stanovanjsko izgradnjo. Težko je napovedati raz-voj dogodkov v bodoče, trenutno sicer ugotavljamo pol-^o zasedenost kapacitet in ^ormalen obseg naročil, s tem, da so pa splošne napo-vedi o možnosti plasmaja, Slede na občuten padec kup-^e moči prebivalstva, dokaj Pesimistične. Cilj delavcev Papirnice je, ^a ob takšnih napovedih s kvalitetnim delom zadržimo vodilno mesto na domaćem frgu, glede poslovnosti in kvalitete proizvodov, ter s tem obdržimo potreben tržni delež. Trenutno ne opažamo, da pada produktivnost, kot po-sledica nestimulativnega na-grajevanja napram porastu življenjskih stroškov, vpra-šanje pa je, kako dolgo lahko takšna situacija traja.« Mlinostroj Domžale, tovarna strojev: Sklepi zveznega izvršnega sveta so prizadeli tuđi našo delovno organizacijo, čeprav spadamo med tište, ki prosto oblikujejo cene. Mlinostroj proizvaja strojno opremo za znanega kupca, kar pomeni, da si ceno v naprej dogovori. Vedeti pa je treba, da se investicije v naši državi zapi-rajo, s tem pa tuđi možnosti za naše delo. Srečujemo se s konkurenco, sprejeti moramo delo z vsiljenimi nižjimi cenami. Rešitev vidimo v izvozu. Zavedamo pa se, da je naša bodočnost odvisna od razvoja. Na trgu moramo nasto-piti z novimi izdelki, toda vr-timo se v zaprtem krogu, saj zaradi nizkih osebnih dohodkov težko privabimo ustrez-ne strokovnjake k sodelova-nju. Dosti tuđi vlagamo v lastne kadre, stipendiramo, omogočamo izobraževanje ob delu in drugo. Zavedamo se, da nas le-to lahko potegne iz težav. Trenutno smo z osebnimi dohodki na stanju prvega tromesečja. Delavci že občutijo nižji standard, vedo pa tuđi, da do jeseni ne bo drugače. Peter Kvas, direktor Toka: Domaći trg se je zaradi zmanjševanja kupne moči zožil. Zaradi tega je DO prisiljena iskati zapolnitev kapacitet na tujih trgih. Cene so kljub devalvaciji še vedno nerealne, tuji kupee nam ne prizna v ceni stroške družbe-ne režije, tečaj teh stroškov ne pokriva. Zaradi tega je izvoznik obsojen ne glede na sprejete ukrepe, na relativno manjše OD, kar ob dobri kvaliteti negativno vpliva na motivacijo delavcev, pa čeprav ima galanterijska bran-ža v svetu povprečno manjše osebne dohodke kot ostale branže. Sprejeti ukrepi ne zagotavljajo uresničevanje deklariranih načel, zatorej se bo morala DO tuđi naprej opirati samo na lastne sile. Poleg vzdrževanja kvalitete proizvodov, je korak k prila-gajanju svetovnemu tržišču ne glede na ukrepe zmanj sanja nepotrebnih del, ki obre-menjujejo ceno izdelka, torej zmanj sanje neproizvodnih delavcev v vseh organizacijskih enotah na minimum ter povećanja njihove učinkovitosti z boljšo organizacijo delo. DO Induplati: Dolgo najavljeni ukrepi ZlS-a nišo skoraj nikogar presenetili. Že pred ukrepi so v delovnih organizacijah potekali pogovori, kjer so predavatelji razlagali (koli-kor se je pač dalo) morebitne posledice najavljenih ukre-pov na področju tržnega gospodarstva, deviznega zakona in cenovne politike. Poseben razgovor je te dni potekal v naši DO s pred-stavniki Izvršnega sveta in sindikata Sob Domžale. Glavna tema razgovora so bili najnovejši ukrepi ZlS-a in njihove posledice za našo delovno organizacijo. Ukrep o sprostitvi cen je povzročil pravo eksplozijo cen. Podra-žile so se surovine. Tako so se aluminij aste cevi podraži-le za 122 odstotkov, vse ostale surovine, ki so potrebne za našo proizvodnjo pa za 30 odstotkov in već. Težave so tuđi pri uvozu kemikalij ter drugih proizvodov, ki jih uvažamo za potrebe proizvodnje, čeprav smo aktivni izvozniki. Edini ukrep za stimulacijo izvoza (23,9 odstot-na devalvacija) zaenkrat v naši DO nima večjih pozitivnih učinkov. Devalvacija je precej podražila repromate-riale, rezervne dele in opremo iz uvoza. Vsi ti vzroki so pripeljali do tega, da smo tuđi v Induplati podražili izdel-ke in sicer od 15—30 odstotkov. Z vsakim novim ukre-pom naše zvezne vlade je ce-novni oz. dohodkovni položaj naših proizvodov pa naj bo to na domaćem ali tujem trgu, vedno bolj nezavidljiv. Induplati kot aktivni izvoznik že vsa leta občuti tržni mehanizem ponudbe in po-vpraševanja, ki nam zaradi administrativnega posega v gospodarjenje, vedno bolj znižuje dohodek. Ker pa za naše dobavitelje nobeden od dosedanjih ukrepov neposredne kontrole cen ni bil učinkovit, nosimo sami vso težo cenovnih nesoglasij. Težav je še veliko. Vsak nov paket ukrepov je bolj zapleten in vnaša zmedo tako med poslovanje DO, kot tuđi naše vsakodnevno obnašanje. Kako se pri tej eksploziji cen, devalvaciji cen, devalvaciji dinar ja znajdejo delavci, smo povprašali nekate-re med njimi. KAJ PRAVIJO DELAVCI? Franc Jamšek, Tosama, elektrikar: Preživali borno v vsa-kem primeru, sprašujem pa se, za kakšno ceno? Izgleda da je slovanska spe-cialiteta potrpežljivosti, vendar bo lonec poln in takrat se bo pokrov dvi-gnil. Kdo je kriv za situacijo, v katero smo zašli? Jaz vem za enega samega krivca, to pa je partija. Vedno sem upal, da bo leta prej dozorela in se za-vedla svoje vloge kot idej-nopolitična stranka, ki bi nas morala hitreje peljati v pravo demokracijo, ne pa da se v nasprotju s svojo doktrino ima za oblast. Jasno pa je, da je za stanje v deželi odgovorna oblast, vlada. Ukrepi, ki smo jih zdaj deležni ne bodo — kot nišo tuđi vsi prejšnji — pri-nesli nobenega izboljša-nja. Koliko časa borno še zdržali, je vprašanje. Žal je naš sistem izdelan za lenuhe: tako nas je pokva-ril, da borno težko izplava-li. Kolikšen procent prebi-valcev Jugoslavije živi od dela drugih? Je bistvo so-cializma izkoriščanje člo-veka po človeku? V Jugoslaviji imamo še dovolj neizkoriščenega potencia-la. ki pa ga ne znamo obr-niti sebi v prid, je pač la-žje najemati drage tuje kredite. Prav rad bi vedel, za kakšno ceno so najeta mednarodna posojila. Prepričan sem, da je ce-na hujša, kot si jo predstavljamo! Majda Pichler, Tosama, delavka: S takimi osebnimi dohodki in ob takih cenah borno težko preživeli. Člo-vek s povprečno plaćo se mora danes marsičemu odreci. Včasih smo si še kaj privoščili, danes pa delamo le še za hrano in šolanje otrok (kakšna brezplačna šola neki). Seveda pa nekateri še vedno dobro živijo, razlike so vse večje! Razmerja med najvišjimi in najniž-jimi osebnimi dohodki bi morali nujno zmanj sati. Kam nas bo vse to pripe-ljalo? Dokler bodo eni samo zapravljali, drugi pa daj ali samo v vrečo, bo šio le navzdol. Ljudje so postali apatični, saj v niče-mer ne upajo, če se še tako jezijo. Politika gre svojo pot, vsakršno govorje-nje je brez učinka. Župan Anton — Induplati: Konec meseca moram presneto paziti, da pri-dem z denarjem skozi. Ta mesec sem naročil tri tone premoga. Zanj sem plačal 50 milijonov. Zdaj me v bistvu žena vzdržuje in podpira. Tuđi glede dopusta imam letos težave. Stroške za dopust bom letos poravnaval pri turisti-čni agenciji v treh obro-kih. Ne obiskujem več vseh kinopredstav, ampak delam hudo selekcijo med filmi. Zame danes karta za kino, pivo pred predstavo in bencin, pred-stavljajo kar precejšen strošek. Ukrepi pa so me najbolj »udarili« in omeji-li pri izletih. Včasih sem veliko potoval. Obiskal sem većino evropskih pre-stolnic. Danes si tega sploh ne morem več pri-voščiti. Mara Pogačar — Induplati: S plaćo pridem »skozi«. Vse te cene so nas priza-dele predvsem pri našem družbenem življenju. Včasih smo si lahko privoščili izlet in nato večerj ali v gostilni. Danes sploj ni govora o kakšnih večer-jah. Tuđi bolj doma se držimo. Že sedaj hranimo za dopust. Lansko leto je šio precej lažje. Za letoš-nji dopust pa še premiš-ljujemo ali borno sploh šli. Stane Prvinšek, Tosama, delavec: Slabo kaže, slabo! Vedno je delavec tišti, na ka-terega ramena se zgrnejo bremena. Saj smo vajeni skromno živeti, a tako slabo nam še ni šio. Upanja v boljše čaše zaenkrat nimam. Zavozili smo tako daleč, da z vztrajanjem pri takem sistemu ne borno mogli nazaj. Rešitev? Zamenjati vrh! Ta je v službi naroda — tako so nam govorili — in če je slab za narod, ga je treba zamenjati. Pa to, izgleda, jih tam zgoraj prav malo briga! Kaj pomagajo štrajki, nezadovoljstva, kritike? Kritiziramo zdaj že močno na glas, pa nič! Kvečjemu zaprejo te ... Zaprepaden sem nad zadnjimi dogodki v Sloveniji — priporom Janše, Tasiča. Mislim, da so bolj potrebni zapora tišti, ki so vse skupaj organizirali. O sistemu mislim, da ni slab, a kaj ko ga vodijo lumpi. Po eni strani je dobro, da človek vsega ne ve, čeprav to ni ravno v socialistično-samouprav-nem duhu. Zunaj o doga-janjih pri nas veliko več vedo, kot pa mi sami. Slutimo pa že, da je situacija še slabša, kot nam jo pri-kazujejo. RUČIGAJ MARJAN, predsednik IO OOS Papirnice Količevo: Sprejeti gospodarski ukrepi povzročajo naši delovni organizaciji veliko težav pri poslovanju. Uspeli borno le ob podpori delavcev, zanjo pa je treba dobra in pravočasna seznanitev z vsemi ukrepi in posledicami. Poseben poudarek je treba dati pri problemati-ki delitve osebnih dohodkov, ki se bodo do konca leta izplačevali po novem interventnem zakonu. Ob podražitvah, ki nas spremljajo in ki še bodo, je padanje realnega osebnega dohodka preveliko in posamezniki bodo postali socialno ogroženi. Program socialne pomoći delavcev, ki bodo ali so v težkem položaju, je neučinkovit in tuđi nov predlog, ki je v javni raz-pravi bo težko razreševati vso problematiko s tega področja. Naša delovna organizacija je napram drugim v še dosti večjih težavah, ker smo imeli v I. kvartalu izgubo, to pa pomeni po zakonu še manjše osebne dohodke. Tuđi sklad skupne porabe in omejitve in to ravno v tistem delu, ko gre za delavca to je preventivno okrevanje, rekreacija itd. Smatram, da le zdrav delavec lahko povečuje produktivnost. Ukrepi nas silijo, da se vse bolj približujemo uravnilovki, saj gre za »golo prežive-tje«, vendar bi se moral sindikat boriti proti zože-vanju razpona in prepre-čevati izenačevanje, da bi le tako prišli do hitrejših rešitev na področju dela in produktivnosti. S poslabšanjem življenjskih razmer naraš-ča kritičnost delavcev do vseh vprašanj, to pa pomeni, da se moramo v sindikatu zavzemati za ra-zreševanje teh proble-mov, ki nam sledijo, tako na materialnem kot na socialnem področju. Zavedati se moramo, da bomo vse to premostili, če borno vložili maksimalne napore pri razreševanju in stabiliziranju gospodarstva.« Mav Brane, VK elektrikar, Papirnica Količevo: Na splošno je situacija zelo slaba. Plača je nizka napram podražitvam. Sem pred tem, da pri-čnem graditi hišo, pa na žalost ugotavljam, da za to v delovni organizaciji ne bom mogel dobiti nobenega kredita. V tovarni smo skozi dobo petih let razvijali množično šport-no dejavnost, vendar sedaj za to enostavno ni de-narja. Živim v upanju, da se bo stanje izboljšalo. Slavko Cotman, predsednik sindikata Mlinostroj: Delavci spremljajo naj-novejše ukrepe ZlS-a z veliko zaskrbljenostjo. Skrbi jih negotovost v bližnji prihodnosti. Posebno v težkem položaju so tišti delavci, ki jim predstavlja osebni dohodek iz rednega dela edini vir za preživetje. Trenutno še nimamo hudih soci-alnih primerov, smo pa pripravljeni tuđi na reše-vanje le-teh. Delavci Mlinostroj a so pripravljeni trdo delati, zato pričakujejo dostojno plaćo, upajo pa, da jim dela ne bo manjkalo. Joži Orehek, Toko, delavka: Osebni dohodki realno močno padajo in marsi- kdo je že na pragu revšči-ne. Osebni standard je iz dneva v dan nižji in resni-čno nas skrbi, kako bomo jutri prodajali, saj so naši izdelki luksuznega značaja, obenem pa je z novimi ukrepi sproščen uvoz iz-delkov, usnjene galanterije. Socialne razlike se ve-čajo, ljudje smo napeti, medsebojni odnosi se kr-hajo in strah nas je pri-jodnosti. Vinko Ogrinc, Toko, varnostnik: Mislim, da so nas novi ukrepi pripeljali tja, kjer smo bili pred tridesetimi leti. Takrat sem moral zaradi nizkih dohodkov doma, s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Tam sem se marsikaj naučil, marsi-kaj videl in trdim, da nas je v današnjo situacijo pripeljala prevelika režija. Z ženo živiva dokaj skromno življenje in ne upam razmišljati, kako bo, ko se tuđi jaz upokojim. Imava nekaj vrta, vendar si morava veliko priskrbeti iz trgovine in ne vem, če bo prihodnje mesece še kaj ostalo od stroškov za hrano. Prispevke pripravili: Tatjana Osenk, Tilka Stupica, Bogdana Rejc, Marjana Lu-binič in Matic Malen-šek Občinski poročev alec STRAN 5 5. minut z našo tovarišico: Ela Koširjeva Le malokdo ne pozna v Domžalah Ele Koširjeve, te-lesnovzgojne pedagoginje mnogih generacij Domžalča-nov. Še vedno je aktivna v delu z mladimi športniki mnogih panog. Zaposlena je na osnovni soli Slandrove brigade koder sta jo dve njeni učenki poprosili za kratek intervju. Takole je potekal: Kakšni so bili vaši hobiji v času šolanja in kdo vas je navdušil za poklič učitelja telesne vzgoje? Moji hobiji so bile vse športne panoge. Prvi smo v domžalski občini in hkrati tuđi v Sloveniji začeli igrati košarko. Nekoč me je vzgojiteljica poslala iz telovadnice in ta-krat sem dobila veliko voljo in nadaljevala s telovadbo, da bi bila tuđi sama nekoč učiteljica in bi nekoga postavila pred vrata telovadnice. Da sem postala učiteljica telesne vzgoje, se moram torej zahvaliti svoji upornosti. Kje ste začeli z delom po končanem šolanju? Z delom sem začela na Prvi osnovni soli v Domžalah. Ali vas veseli delo z otro-ki? Delo 7, otroki me zelo veseli, še posebno s pridnimi in nadarjenimi. Katera športna panoga vam je najbolj pri srcu? Več jih je ... Vsekakor so mi najbolj pri srcu gimansti-ka, atletika, odbojka ter druge športne igre. Ali ste v mladosti tuđi sami tekmovali? V mladosti sem tuđi sama tekmovala in to skoraj y vseh panogah. Ali ste za svoje dolgoletno delo v telesni kulturi prejela kakšna priznanja? Da, priznanj in odlikovan] imam doma zelo veliko. Med njimi naj omenim RED DE-LA S SREBRNIM VENCEM, ZLATO ZNAČKO ZTKO in ZLATO TRDINOVO ZNAČKO. Vem, da ste veliko proste-ga časa posvetili tuđi gimna-stiki, kakšne uspehe dosega-jo učenci v tej panogi? Dosegajo zelo dobre uspehe v več panogah se uvrstijo tuđi > do republiškega tekmo-vanja. Ali ste bili z uspehi svojih učencev bolj zadovoljni pred leti ali večje uspehe dosegajo sedaj? Bistvene razlike ni. Včasih so bili pogoji slabši v delo je bilo vloženega veliko več truda kot danes, ko so pogoji za delo veliko boljši. Konec lanskega leta ste nas presenetili s skupino domžalskih mažoretk. Kaj vas je navdušilo za to delo? Kakor sem dejala že prej, zelo rada delam z otroki. Po-leg tega je Turistično društvo Domžale potrebovalo voditelj ico mažoretk in prosili so me, naj prevzamem to me-sto. V vsem svojem življenju ste se ukvarjali s športom, ste priznana telesnokulturna delavka, kaj bi svetovali mladim za zdrav način življenja v dobi atomskega onesnaže-nja in ko se nam vedno mudi in ne skrbimo dovolj za svoje zdravje? Predvsem naj se prilagodi-jp načinu svojega življenja. Zivijo naj zdravo športno življenje, izogibajo naj se ALKOHOLA in NIKOTINA in uživajo naj primerno, veselo življenje. Izkoriščajo naj smeh in dobro voljo, saj to je pol zdravja. Kaj bi lahko še povedali o svojem pokliču? To je zelo lep poklič, če imaš opraviti z pravimi športniki. Ni ti žal ur, ki jih pora-biš, če se na koncu pokažejo rezultati vloženega dela. Želiva, da bi še veliko mladih navdušili za gimnastiko, atletiko in športne igre. Pri vašem delu, pa vam želiva še veliko zdravja in športnih uspehov. Barbara Popovič in Petra Filipič OŠ Slandrove brigade =— _____ -----------~ ===g'l Končujem osnovno solo. Razmišljam in ugo-tavljam, da nam učencem osnovna šola veliko »podari«, le če smo to pripravljeni sprejeti. Mislim, da lahko trdim, da sem svojo košarico sposobnosti napolnila skoraj do vrha, čeprav sem velikokrat izkoristila svoj prosti čas za to, da sem pridobila še več, kot je terjal učni program, in ni mi žal. Omejila se bom le na drobec dejavnosti sole, ki bistveno pripomore k dobremu počutju učencev na soli. Dodobra sem spoznala dejavnost šolske prehrane, bila sem predsednica zbora delegatov — učencev za pomoč pri šolski prehrani. Mislim, da je naloga, ki sem jo sprejela v začetku šolskega leta terjala od mene veliko. V začetku se mi je zdelo težko in večkrat sem razmišljala, da na-logi v celoti ne bom kos. Toda v zboru so bili tuđi učenci: Barbara, Iztok, Andreja, Jana, ki so tuđi veliko delali. S svojim neu-trudnim, vestnim in uspešnim delom so me spodbujali. Vzdr-žala sem in v drugem polletju šolskega leta sem skoraj vsak dan razmišljala, kaj bi bilo treba narediti, da bi letni delovni program, ki smo si ga zastavili v začetku šolskega leta čim bolje izpopolnili in uresničili. Včasih sem bila v zadregi, kakšne dolž-nosti in pravice imam, rešitev sem našla v našem pravilniku, s katerim so se seznanile preko svojih delegatov vse razredne skupnosti. V letošnjem šolskem letu smo si poleg drugega zastavili nalo-go, da se kar se le da stabilizacijsko obnašamo. Stabilizacijsko? se boste vprašali. Da »stabilizacijsko«, predvsem smo posvetili veliko časa razgovorom o odnosu do kruha in sploh odno-sov do hrane. Naše geslo »OSTANKOV KRUHA NE POZNAMO« smo vsi učenci dodobra dojeli in sprejeli. Le več truda je bilo potrebno pri kosilu. Da bi bilo čim manj ostankov, smo se ustrezno organizirali, dogovorili smo se in sprejeli sklep, da vsaka razredna skup-nost prevzame nadzor pri svoji paralelki. Lahko pohvalim 4. b in 4. c razred, ki sta s pomočjo razredničark bila pri tem naj-uspešnejša. Všeč nam je bila tuđi družinska delitev hrane. Veliko razgovorov smo posvetili tuđi bolnim učencem, ki zaradi bolezni nišo mogli na kosilo v solo. Na njihovo željo in na željo staršev, smo jim kosilo odnesli domov, ne le kosilo, tuđi zajtrk in malico. Enako skrb smo posvetili tuđi učencem, ki so na predlog naše šolske zavaroval-nice prejemali v soli dietno prehrano, mislim, da je razredna skupnost 6. a razred s svojim to-variškim odnosom, posebno skupina učencev, ki kosijo v soli, veliko pripomogla k prijetne-.. mu počutju posameznikov v je-dilnici. Veliko skrbi smo posvetili tuđi učencem s preveliko telesno težo. Tuđi oni so se lahko po posvetu s starši odločili za dietno prehrano v soli. V veliko pomoč nam je pri tem bila naša šolska zdravnica dr. Ivanuševa, ki je na solo prihajala in vodila razgovore z učenci. Vsi smo bili najbolj veseli, ko smo prišli na vrsto, da smo lahko izbrali svojo najljubšo jed. Vendar šolska prehrana mora biti pravilno sestavljena, da nudi nam mladim, ki se še razvijamo, snovi za rast in pravilen razvoj, snovi za zdravje in za moč. Naše želje pa nišo bile vedno v skladu s fiziološkimi pre-hranami, razvijajočega organizma, zato smo se dogovorili in skupno sestavili jedilnik, seveda pod strokovnim vodstvom naše mentorice. Pri izvrševanju svoje naloge, sem se veliko naučila; ker sem obiskovala osmi razred, sem pri svojem delu uporabila tuđi znanje, pridobljeno pri pouku prehrane, tako sem znala utemeljiti, zakaj je mleko tako pomemb-no živilo v šolski prehrani, zakaj je treba uživati sadje in zele-njavo in zakaj je potrebno po sladki jedi zaužiti še jabolko, če si zob ne moremo umiti takoj po jedi. PK Mislim, da je bila dejavnost učencev delegatov za pomoč pri šolski prehrani bogata, marsiče-sa smo se naučili. Za vse, kar smo se naučili in o čemer sem pisala, smo hvaležni tovarišici Ivici Fabčičevi, ki je vložil' svoje delo vse svoje moči. Hvl ji za to! Daniela Stankovic učenka 8. b. razreda1 predsednik zbora delegatov — učenci za pomoč pri šolski prehrani na OŠ Slandrove brigade Domžale 2. mednarodni tabor Krumperk 88 Pa smo dočakali. V nedeljo, 26. junija 1988 se je pričel drugi mednarodni tabor Krumperk 88. Tako kot že lani, smo tuđi letos nastanjeni v šo-torih TO Domžale in V.P. Ljubljana-Šentvid in Vrhnika, na prostoru pod Jamarskim domom na, Gorjuši. Pri pripravi in postavitvi tabora so naiflj bili v veliko pomoč vojaki iz omenjenih vojnih j post in samo izrednemu razumevanju starešin se gre zahvalil za sodelovanje. j Zaradi zmanjšane finančne moči našega ni-i čuna in splošno znane situacije v družbi je tabor precej okrnjen številčno in časovno. Udeležencev bo letos približno 30 od tega okoli 12 iz tujine, ostali domači volonterji pa so v glavnem iz naše občine, le ena naj bi bila iz Titovega Velenja. V sodelovanju z Zavodom za spomeniško var-stvo Kranj borno oz. smo pripravili plan dela in organizacijo dela za vsak dan posebej, zagotovili smo prisotnost nekoga od strokovnjakov ves čas akcije na taboru, program dela pa smo razširili tuđi na grad Kolovec, tako da borno časovno pol-no zasedeni. Dela se bodo izvajala na gradu Krumperk, na Oklem, Vinjah, Kolovcu in v okolici jamarskega doma. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tuđi ne-katerim delovnim organizacijam, ki so navkljub težki situaciji pomagale s plačanimi dopusti ne-katerim udeležencem. Upamo, da borno vložena sredstva, ki pa smo jih porabili večino za prehrano opravičili z učinkovitim in uspešnim deSom. Na otvoritvi so bili prisotni tuđi udeleženci mednarodnega fotografskega tabora v občini Ljubljana—Moste—Polje, ki nam bodo v okviru svojega programa dokumentirali potek naše akcije. Vsi zainteresirani ste vabljeni na zaključek akcije, ki bo v petek, 8. julija 1988 v večernih urah v okolici gradu Krumperk. DRAT Tudi slovenska ustava bo prenovljena Socialistična republika Slovenija se je z Ustavo iz leta 1974 oblikovala kot država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in kot socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda in italijan-ske in madžarske narodnosti. Ustava SRS je celo-vit pravni in politični dokument, ki ima tudi programski pomen in za ka-terega smo se že v lan-skem letu s predlogom Predsedstva SRS dogovorili, da ga bomo prenovili in morda ćelo posodobili. Že kar v sam začetek postopka za spremembe in dopolnitve Ustave SRS se je tokrat vključila tudi naša občina, saj je svet za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu OK SZDL Domžale obravna-val nekatera temeljna vprašanja v zvezi s pripravo osnutka sprememb USTAVE SRS in sprejel naslednja stališča: 1. Gradivo je pregledno in prinaša nekatere temeljne dileme, ki jih je potrebno razrešiti v osnutku sprememb Ustave SRS. Vendar tudi tu (podobno kot v razpravi o spremembah Ustave SFRJ) ugotavljamo, da ne gre za radikalne spremembe, ki si jih Ijudje že-lijo in ki bi jih motivirale za njihovo sodelovanje v razpravi. 2. Čeprav področje družbenoekonomske ure-ditve prinaša nekatere spremembe, v njih pogre-šamo zagotovila, da se bo funkcija države slabila in da le-ta s svojimi inter-vencijskimi ukrepi ne bo več posegala v gospodarstvo. Še zlasti nas motita še vedno nerazrešeni vprašanji izjemnega zaje-manja dohodka ter obvez-nega združevanja dohodka, pa tudi pravna neure-jenost ekonomskega sistema, ki zaradi neneh-nih sprememb onemogo-ča stabilni položaj gospodarstva, ki je tržno lahko le, če država z ukrepi ne bo stalno spreminjala nje-govega položaja. 3. Svet je podprl vse tište variantne predloge, ki-zožujejo možriost državnih organov, da posegajo v samoupravno in poslovno samostojnost OZD. 4. Pozitivno je, da se v predlogu sprememb de-lavcev v delovnih skupnosti zagotavlja enakoprav-nejši položaj, predlaga-mo, da se opredeli pravica, da le-ti v svobodni me-njavi pridobivajo doho-dek, ne pa le sredstva za OD in skupno porabo. 5. Iz Ustave naj se črta- jo določbe o obveznem ustanavljanju SIS. Podpi-ramo rešitve, da se sredstva za nujne skupne družbene potrebe (zagoto-vljeni — nacionalni programi) zagotavljajo na ravni republike, ki naj bi za-gotavljala tudi enakomer-no obremenitev za ta program. Na tak način bodo SIS izgubile veliko svojih dosedanjih nalog in bo njihov obstoj resnično vprašljiv. Ustava naj omogoča ustanavljanje SIS na prostovoljnem principu. 6. Na osnovi dosedanjih (negativnih) izkušenj naj se oceni zasnova in sistem svobodne menjave dela in detajlenejše opredeli domicilni princip združevanja sredstev in zagotovi njegovo uresni-čevanje. 7. Analiza delovanja de-legacij in delegatskih skupščin kaže na neučinkovito in slabo delo, zato moramo v prihodnje na-mesto kvantitete (veliko število delegatov) krepiti kvaliteto: močne skupšči-ne napram upravnim organom in izvršnim svetom. Smo za neposredne volitve na vseh ravneh, iz-postavitev individualne odgovornosti delegatov, nismo pa za kompromisne rešitve (delegacija kot posvetovalno telo ...). 8. Podpiramo opredeli-tev in krepitev krajevne skupnosti kot institucije družbenopolitičnega sistema in predlagamo, da se prouči veljavnost imunitete (le odgovornost v zvezi z opravljanjem funkcije ali splošna?). Priložnosti za razprave o osnutku sprememb in dopolnitev bo še veliko, družbenopolitične organizacije naše občine pa že sedaj pozivaj o vse delov-ne ljudi in občane, da v čimvečjem številu sodelu-jejo v razpravi o spremembah USTAVE SRS, ki bo v jesenskem času. Le tako bo USTAVA taka, kot jo potrebujemo in želimo. V. Razgibano turistično đelo Nov uspeh Dobljanov: Čestitamo, dobski gasilci! Tik pred izidom časopisa smo izvedeli, da so dobski gasilci ostali zvesti nekajletni tradiciji. Njihovi mladinci so PRVI v državi, elani pa so na državnem prvenstvu zasedli DRUGO MESTO. Iskrene čestitke! Več v prihodnji številki! Z množico narodnih noš (in tudi številni najmlajši občani, obleče' v naše folklorno oblačilo) so se predstavili Ihanci. Njihovo hortiku1 turno društvo v zadnjem času dobiva za svoje delo številna priznanj) V sklopu prireditev ob občinskem prazniku smo vnovič doživeli lep^ presenečenje. Domžalski turistični delavci so nam pripravili povork1' skozi inesto, v njej pa so spet nastopile domžalske mažoretke. STRAN 6 OBČINSKI POROČEVALE* 11 let je trajalo,: Resnica o SPB -1 Bralci Dela so pred nekaj tedni v Delu lahko prebrali sodbo v imenu ljudstva, ki osvetljuje razmerja med projektantom največjega domžal-skega poslovno stanovanjskega objekta imeno-vanega SPB-1 na eni strani ter izvajalcem del SGP Beton iz Zasavja. Delo je v torek, 17. maja 1988 na 5. strani objavilo Sodbo v imenu ljudstva: Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Trbov-Ijah je v senatu pod predsedstvom sodnika Mar-jane Kolenc-Rus kot predsednika senata ob so-delovanju sodnikov porotnikov Ljudmile Deže-lak in Petra Kolandra kot članov senata v pravd-ni zadevi tožeče stranke Radisava Popoviča, Ob žici 7, Ljubljana, ki ga zastopa JAA, Avtorska agencija za SRS v Ljubljani po pooblaščencu An-dreju Zupančiču zoper toženo stranko GIP Beton Zasavje, TOZD Projektiva in razvoj Zagorje, ki jo zastopa odvetnik Jože Ilc iz Ljubljane zaradi ugotovitve kršitve avtorskih pravic (poto. 60.000.— din), po opravljeni javni glavni obrav-navi dne 26. 5. 1987 v navzočnosti stranke in zast. tožene stranke, ter navzočnosti pooblaščenca tožeče stranke razsodilo: da je tožena stranka G. P. Beton Zasavje, TOZD Projektiva in razvoj kršila moralne avtorske pravice tožeče stranke v svojih izvedbenih načrtih in v fazi same dejanske izgradnje objekta samovoljno in nezakonito spre-menila nacrte, vsebovane v arhitektonskem delu projektne dokumentacije za pridobitev gradbe-nega dovoljenja za stanovanjsko poslovni blok SPB-1 Domžale, katerih avtor je tožnik, pred-vsem tako, da je: spremenila visino gabarita objekta (zvišala objekt) za eno stanovanjsko etažo — spremenila poudarjena okrogla komunikacijska vozlišča, ki so predstavljala osrednje oblikovne elemente arhitekturnega izgleda objekta, v zaobljene kvadrate — zapolnila po vsej dolžini objekta predviđeno vmesno (nezapolnjeno)., etažo, namenjeno za otroška igrišča in naravno prezračevanje ter hla-jenje objekta ter jo zazidala s stanovanjskimi po-vršinami — opustila predviđeno ozelenitev ravne strehe nad poslovnim delom objekta — spremenila načrtovani transparentni izgled javnega dela pritličja in javne pasaže, predviđene kot nadkrita trgovska ulica, s tem da je namesto s steklom zaprla večji del pritličja, trgovine in javne lokale z betonskimi ploščami, stresni pokrov nad pasažo, predviđen na visini pritličja, pa dvignila na nivo strehe javnega dela objekta — bistveno znižala visino pritličja — opustila mostovže nad javno pasažo, predviđene za povezavo pokritega dela terase z ozele-njenim delom — spremenila izgled in lastnosti notranjih fasad s tem, da je predviđene prefabrikate (s potrebno termoizolacijo) nadomestila s steklom ko-pilit — spremenila izgled stanovanjskega dela fasade s tem, da je predviđeno fasado iz prefabrici-ranih fasadnih platen iz stekla in sendvič ele-mentov nadomestila z na mostu lito betonsko konstrukcijo, prekrito z rebrasto pločevino ter — spremenila izgled zunanje fasade poslovnega dela objekta s tem, da je nadomestila predviđeno refleksno steklo z navadnim steklom in pločevinastimi parapeti. Ko sem se pogovarjal z različnimi strokovnja-ki, ki so tako ali drugače povezani z gradnjo in sedanjim upravljanjem objekta, so mi povedali, da gre za nekaj, kar je zgrajeno po ameriških standardih, za žep ameriškega davkoplačevalca, vendar za ljudi z našimi plačami. Pa so problemi tu, saj kupci stanovanj in poslovnih površin nišo predvidevali, da se bodo stroški in problemi z na-kupom praktično sele začenjali. Gradnja, ki je potekala v času prepovedi negospodarskih inve-sticij, je prinesla ob pomanjkanju denarja nado-m'eščanje predviđenih materialov s cenejšimi, projektirane arhitekturne rešitve so zamenjale cenejše, objekt je dobival zaradi gmotnih ozirov drugačno podobo od predviđene (groteskno dolg je niz različic od, projekta), trpela pa je predvsem kakovost opravljenih del. Na kaj vse se pritožuje projektant ing. arh. Radisav Popovič, sodišče pa mu je dalo pri tem prav, ste že prebrali. Prebivalcem v tej stavbi, kijih bo vsak čas nekako za 500 družin, to pa je že število precej velike krajevne skupnosti, ni lahko, saj jih bremenijo že leta tuđi težave z vodovodom, kanalizacijo, slabo izolacijo sten, pojavom glodalcev ćelo v višjih nadstorpjih. Lani aprila pa je iz tega objekta prišlo do izlitja 14000 litrov kurilnega olja v podtalnico. K sreči ni prišlo do onesnaženja vode, vsaj tkao so zatrdili strokovnjaki iz Maribora, ki so ves čas opazovali, če bo do tega prišlo. Res je, izvajalec Beton Zasavje in njegovi kooperanti so na zahtevo občinske skupščine — tuđi ta je o ćeli zadevi že večkrat razpravljala — nekaj očitanih napak doslej odpravili, mnogo jih pa ostaja, postavljajo pa se tuđi nove. Mnogi med novope-čenimi Domžalčani želijo ta stanovanja že prodati, samo kupčev, ki bi jih zanimal nakup ome-njenih stanovanj, je malo ali nič. Še več: kakšna treijina poslovnih prostorov v objektu, ki daje značilen videz mestu je neprodanih in jih v Betonu vodijo kot zalogo... Problemov pa s tem še ni konec. Parkiranih mest za toliko novih družin in njihovih 4 kolesni-kov tuđi slučajno nišo zagotovili, zaradi tega že ustvarja dodatna velika gneča, ponekod ćelo kaos. Problem je čiščenje javnih površin, zelenih pa tako ni: tuđi te je požrla drugačna pozidava, kot jo je predvidel projektant. Ta je na mestu, kjer so pridali po vsej dolžini objekt, sicer predvidel otroška igrišča, ki bi pomenila tuđi naravno prezračevanje ter hlajenje objektov, vendar na tem mestu danes kraljuje beton in plastika. Skratka v primeru SPB-1 smo priče samo-voljnega posega v moralne avtorske pravice, brez avtorjevega dovoljenja so bile spremenjene in okrnjene ćelo osnovne projektantske rešitve. S temi posegi so bili popolnoma spremenjeni elementi avtorjevega koncepta, na kakršnega so bila v fazi pridobivanja dokumentacije pridoblje-na vsa soglasja za investicijo. Tožena stranka — strokovnjaki iz Betona se je pred sodiščem zagovarjala za te spremembe s pojasnilom, da je bilo vse to storjeno zato, da bi bila družbena sredstva čim koristneje uporab-ljena. Morda je bilo to resnično hotenje vključeno v gradnjo, dejstvo pa je, da niti k videzu niti k kvaliteti del to izhodišče ni prispevalo. Resnica je, da je šio v domžalskem primeru SPB-1 za netipski projekt, kakršen še ni bil uresničevan, vendar je danes na dlani, da je realnost že ovrgla pravilnost takega pristopa. Nekakovost opravljenih del, izbira materialov in vse ostalo, kar se je ob gradnji dogajalo, vse to je postalo bumerang, ki se vrača. Vzdrževanje objekta, nujne stalne odprave napak in vse ostalo so zgovoren argument, ki govori, da tožena stranka ni imela prav, to pa je ugotovilo tuđi sodišče. Sodba, ki jo je izrekla v imenu ljudstva je projektantu ing. arh. Radisavu Popoviču priznala, da so bile kršene njegove moralne avtorske pravice. Pa ljudje, občani, ki živijo v SPB-1 in ki so se morali odrekati ter se še odrekajo za nakup stanovanja? Nič! Ti živijo in bodo živeli v objektu, kakršen pač je. Z vsemi napakami, ki jih videvajo vsak dan, z vsemi pomanjkljivostmi, z vsemi ne-dodelanostmi, z vsem, s cimer se ponaša »lepo-tec« sredi Domžal. Brojan ^glo ali šolanje Težke dileme mlađe generacije Stopnja izobrazbe Ocena Nezapo-priliva sleni —i ;a HE I 50 113 163 52 111 II 12 9 21 66 -45 III _ 2 2 31 -29 IV 166 45 211 109 102 V 281 38 319 72 247 VI 50 7 57 21 36 VII 40 7 47 24 23 Kako se bodo razvijale krajevne skupnosti? (Sklepi skupščine) Skupaj 599 221 820 375 445 Če smo v prejšnjih letih trdili, da v naši občini ni večjih problemov na področju zaposlovanja, sedaj lahko trdimo, da se gospodarska kriza pri nas močno odraza tuđi na tem področju. Pov-prečno smo imeli nezaposlenih okrog 120 delav-cev, koncem leta 1987 je naraslo na 198 in koncem aprila letos že na 224. Ne samo, da se je število nezaposlenih močno dvignilo, spremenil se je tuđi sestav teh delavcev. V preteklosti je bilo med iskalci zaposlitve 30—40 odstotkov težje za-posljivih, sedaj pa se je ta odstotek dvignil na 60. Po izobrazbeni strukturi so to predvsem delavci brez strokovne izobrazbe. Zaskrbljujoče pri tem je, da brez zaposlitve ostajajo mladi delavci, kar pa pospešuje želje mladih, da gredo po končani srednji soli v studij. Za ilustracijo teh dogajanj poglejmo nekaj številk: Gospodarstvo v občini Domžale je napoveda-lo, da bo letos zaposlilo vsega skupaj le 375 delavcev (nadomestilo zaradi upokojitev, fluktuacije, širjenje proizvodnje, za določen čas). mo, da bo ob koncu leta prijavljenih ca. 350 iskalcev zaposlitve. Srednješolci so razmero-ma dobro seznanjeni s slabi-mi možnostmi zaposlitve, zato so njihove želje po nada-ljevanju šolanja razumljive, žal pa zaradi nizke učinkovitosti studentov izgubimo veliko delovnih let. Kljub navedenim negativnim posledi-cam pa ocenjujemo, da bodo generacije z več znanja hi-treje omogočale prestrukturiranje gospodarstva. Ob le-tošnjem vpisu osnovnošol-cev v srednje sole ugotavlja-mo, da se vpisuje v ljubljanski regiji 1140 kandidatov več, kot je razpisanih mest (prostora v šolah). To pome- ni, da bo najmanj 1140 učno slabših učencev v regiji namesto šolanja iskalo zaposli-tev. Istočasno pa nastopa še ena družbena škoda in teža-va te generacije, del učencev se bo usmeril v sole kjer so še prosta mesta, ne glede na to, ali jih to šolanje oziroma poklič zanima ali ne. Če na kratko strnemo te ugotovitve, vidimo, da seda-nja generacija doživlja težke trenutke, ker ne ve ali bo lahko nadaljevala šolanje oz. ali bo dobila zaposlitev s tak-šno ali drugačno izobrazbo. Ali se zaposleni dovolj za-vedamo odgovornosti do mlade generacije oziroma kdaj in kaj bomo storili za-nJ°? Janez Cerar V letih 1986 in 1987 je bilo v naši skupščini sprejeto več sklepov o nadaljnjem razvoju naših krajevnih skupnostih. Nekateri sklepi so temeljili na gradivu — analizi razvojnih možnosti KS, nekateri pa so izhajali iz vsakodrtevnih konkretnih izkušenj. Žal većina med njimi ni bila uresničena, zato zbori na majskih zase-danjih nišo sprejemali novih usmeritev, pač pa so se osredotočili na uresničevanje že sprejetih sklepov. Vse številke v tabeli, ražen ^zaposlenih, so le ocena, *ato so potrebne na nekate-r* pojasnila: Ocena priliva kadrov je Približna, ker ne dobimo vedno vseh podatkov iz ^streznih ustanov. Povpreč-^o šteje ena generacija os-^ovnošolcev ca. 650 učencev, 0 rablja, če se gozdni-lesfl sortimenti iglavcev impre; gnirajo v lubju. i — Nadalje se lahko vos neobeljena oblovina iglavj cev na skladišča, ker se toj strojno obelila (Papirni^ Količevo, žaga Srebotnjak Dob, SL Radomlje-Preserji oziroma tam, kjer se bo novi* lupilna naprava ustavila). | Seveda, pa mora na vself teh skladiščih biti zagotovl ljeno, da bodo sortiment obeljeni v določenem roku Odredba nadalje izredm precizira kdaj občani lahk' prevažajo lesne sortimente *| lubju. Vsi ti predpisi se moraM izvajati, prineseni pa so s cij ljem zmanjšati škodo zarad1; insektov in ponovno izposta viti v gozdovih — »gozdfl red«. Odredba ima dvojn1 učinek, to je: — Les iz gozdov je po trebno odpremiti iz sečiš' pravočasno, prav tako j< nujno vzpostaviti gozdni re« zaradi zmanjšanja škod poj gozdnih-lesnih škodljivcih. — Les za predelavo n« srne zaradi malomarnost' predolgega ležanja zgubiv svoje kvalitete, tuđi finanč' ne vrednosti, kar pa močn" povdarja tuđi novi cenik z*| gozdne sortimente, ki velj* od 6. 6.1988 dalje. Tildi na osim»*um soli Venclja Perka su zaključili šolsko letu, pred tem pa so pripravili imenitno zaključno priredilo, obsegajočo mnogo aktivnosti, ki potekajo v Soli. V prikazu športnih aktivnosti, ki jih je v glavnem pripravila Desa Kapelj-Gorenc smo spoznali široko paleto telesnovzgojnih dejavnosti, zlasti med žensko mladino. Na soli imajo mnogo uspeha v gimnastičnem krožku. mnogo poudarka pa dajo tuđi košarkarjem, ki se skoraj v vseh kategorijah uvršcajo med najboljše. Kot smo lahko videli na zaključni prireditvi so na os. soli Venclja Perka zelo uspešni tuđi v plesnih in ritmičnih veščinah, pri pripravi koreografije za mlade v sodobni glasbi. Učence je znala navdušiti in s skrbno roko voditi do uspelega nastopa Neva Kraševec, ki se ji je ob koncu zahvalil kot ostalim mentoricam ravnatelj sole Marijan Stopar. V sklopu redne sole so v minulem šolskem letu pripravili tuđi posebno oblik« likovnega izobraževanja - ustvarjanje ob glasbi za učence četrtega razreda Inovativen pristop je zelo uspel, kar je pokazala tuđi priložnostna razstava. T<» novo obliko sta uveljavili učiteljica v razredu Joža Dekleva ter akademsko slikarka Vera Trstenjak - Jovičič kot zunanja sodelavka in voditeljica izobra ževanja. STRAN 8 OBČINSKIPOROČEVALEC 1 Predstavljamo storitvenika MOTO SERVIS KOVINSKI PREDMETI DARKO OPARA Ljubljanska 123 61230 Domžale. Tel.(061) 722-142 Darko Opara v Domžalah, Ljubljanska 123, v blizini Cestnega podjetja opravlja že dalj časa servise različnih Tomosovih jnotorjev. Popravlja kosilnice, izvenkrmne motorje, izdeluje Upušne cevi, mreže za žaromete ter drugo. Vsako okvaro odpravi v dveh do treh dneh; seveda če ne gre za kaj hujšega. Darko ugotavlja, da je na naših cestah mnogo takih motorjev, « na cesto sploh ne sodijo. Svojim strankam se Darko Opara predstavlja kor resen serviser, svoje storitve priporoča, na voljo pa je vsak dan od 8. do 16. ure, ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Kje »zdravijo« šotore Iztok Orehek je pravi Domžalčan, njegov oče Brate Orehek je bil dolga leta nosilec obrti, s kakršno se sedaj ukvarja Iztok, na domu pa njegova sestra. Na Vodovodni 20 je pred dnevi Iztok odprl novo delavnico SERVIS ŠOTOROV IN IZDELAVO PLATNENIH IZ-DELKOV. Iztok, ki je doslej opravljal svojo obrtno dejavnost v stano-Vanjski hiši, nama ob obisku pove, da je osnovna storitev ~ Popravilo šotorov in izdelava predprostorov za kamp priko-j'ce. Poleg tega osnovnega šivajo tuđi različne platnen izdelkc, udelujejo pa tuđi druge stvari, ki jih človek na taborjenju ali bivanju v naravi potrebuje. Popravila opravlja tekoče, le pred sezono (v maju in juniju) Se popravilo zavleče, ker je dela pač več. Tedaj je treba čakati (Uje. Sicer pa Iztok pove, da bi bilo idealno, če bi ljudje po končanem taborjenju pregledali opremo, jo dali v popravilo \ septembru ali na jesen, ne pa tik pred sezono. Opaziti je, da ljudje vse bolj spet usposabljajo staro opremo, saj so možnosti jetovanja sicer vse manjše. Nova delavnica Iztoku omogoča boljše pogoje za delo, ki ga po družinski tradiciji opravlja. Vodovodno ulico (preko magistralne ceste Ljubljana-Celje) uoste zlahka našli, lahko pa Iztoka pokličete tuđi po telefonu: 722—146. Občani pišejo: Skupnost stanovalcev Mengeš — Glavarjeva 13,14 in 15 nam je poslala prispevek: Kako iz hude komunalne zagate? Tuđi stanovalci nove soseske blokov Zavrti v Meng-šu, ki jih je zgradil Graditelj Kamnik, se srečujemo z neštetimi problemi, v veliki meri napakami izvajalca, ki po dveh letih še vedno nišo odpravljene. Tako nas že od same vselitve v bloke v Glavarjevi muči problem parkiranja, saj je za 96 stanovanj urejenih samo 22 parkirnih prostorov. Obrnili smo se že na razne službe, tuđi Razvojni zavod Domžale, kot nadzorni organ je se-znanjen s tem problemom, vendar doslej še nismo dobili nobenega odgovora na rraštete prošnje in reklamacije. Tuđi Občinski poročevalec je že priobčil posnetek kot krajevno sramoto, ki pa ni samo sramota, ampak zaskrbljujoč del našega bivanja v teh blokih, kakor tuđi jeza in huda kri lastnikov zasebnih hiš v Glavarjevi ulici, ki so z zgraditvijo blokov že tkao prizadeti. Glavarjeva ulica je zaradi parkiranih vozil na sami ulici takorekoč enosmerna, nevarna zlasti za otroke, ki izza parkiranih avtomobilov ne vidijo prometa. Zgodilo se je tuđi že, da do bloka ni moglo intervencijsko vozilo — gasilci ob požaru in tuđi ne avto prve pomoći. Pozimi je ulica ostala neprehodna, ker zaradi parkiranih avtomobilov plug ni mogel vanjo. Hišni svet, ki je zadolžen za rešitev tega problema je od inspekcijskih služb izve-del le to, da je predpis za število parkirnih prostorov 1:1,1. Poslali smo dopise na 6 naslovov, kjer naj bi bili pristojni za ureditev parkirnih površin, vendar problem ostaj a nerešen. Drugi problem, ki je vezan na sanitarno-zdravstve-ne pogoje bivanja pa so ostrešja, ki nišo zaprta in omo- gočajo dostop golobom. Le-ti se zadržujejo v ostrešju, iztrebki pa letijo na okna in balkone zgornjih stanovanj. V poletnem času je to leglo hude nesnage in stanovalci so že večkrat prosili za odpravo teh napak, ki so sicer tuđi zapisniško ugotovljene ob primopredaji objekta, ki še vedno ni izvršena. Kot občani občine Domžale se obraćamo na vas, da nam po svojih močeh pomagate resiti naš žulj. Za problem parkiranja se je posebej zavzel tov. Vuk — Glavarjeva 15/stanovanje 88, za slabo zaprto ostrešje in odpadke pa tožijo vsi stanovalci zgornjih nadstropij. Tako izziv za pristojne je tu! Gotovo je, da mora prizadetim občanom nekdo odgovoriti; pa ne le to: ne-kdo je pristojen, da se tega perečega vprašanja tuđi lo-ti. Kaj na zadevo pravi Krajevna skupnost, kaj inspekcijske službe občine (so ukrepali?), pa cestni, komunalni inspektor, kaj pravijo na SKIS, v upravnem organu? O zagatah občanov, o odmevih na zgornji prispevek in poteku zadeve borno še poročali... Za boljšo preskrbo: Prva zasebna trgovina v Mengšu Odprla jo je Magda Jereb na Kidričevi v Mengšu V petek, 17. juni ja 1988 so v Mengšu odprli prvo zasebno trgovino, ki jo je odprla Magda Jereb v središču mesta. Trgovini so dali domiselni naslov »ŠKRNICELJ«, lastnica pa poleg standardne špecerijske celovite ponudbe zagotavlja Mengša-nom še vsakodnevno oskrbo s trzinskim kruhom, mesnine pa bo dobivala od najboljših zasebnih mesarjev. Trgovina ŠKRNICELJ pomeni zagotovo obo-gatitev trgovske ponudbe, da bi pa presodili, kako velika je ta pridobitev, pa bo vsak Mengšan osebno preizkusil trditve in točnost podatkov, ki smo jih navedli. Pri nakupu večjih količin bo kupcem nuđen znaten popust... Kako živimo na kmetih Življenje prinese, da se človek sreča z različnimi veselimi, a žal mnogokrat tuđi žalostnimi do-godki. Iz manjšega turističnega kraja Radomlje sem pred dve-ma letoma prišla v manjšo vasi-co v Črnem grabnu. V tem času sem opazila veliko razlik med prebivalci mesta in vaši. Že v prvih dneh življenja na vaši sem v zgodnjih jutranjih urah lahko poslušala ropotanje kosilnice, traktorjev, obračalnikov, puhal-nikov. Lahko bi še naštevali stroje, ki se uporabljajo v poletnem času pri košnji. Kar hitro sem spoznala težko delo na hri-bovski kmetiji. Mnogo dela vsak dan caka gospodarja in gospodi-njo na kmetiji. Za ta naporen dan in potno čelo od jutra do večera se mi zdi delo premalo plaćano. Poseben trud pa morata kmeta vložiti v tisto kmetijo, na kateri je treba zgraditi hišo z gospodarskim poslopjem, poleg tega pa hraniti denar za kmetij-sko mehanizacijo. Če sta na kmetiji zdravje in sreča, seveda tuđi veselja ne primanjkuje. Kmetje znajo pomagati vse te-žave. ki nastopijo v vsaki družini. Ceprav so kmetije v našem kraju v zelo hribovitem predelu, se mi zdi zemlja zelo rodovitna. Za dober uspeh pa je tu treba imeti tuđi pridne roke. Kljub obilici dela na kmetiji pa si naša družina vzame čas za nakupe, ki izboljšujejo naš položaj. Zdi se mi, da smo staršem v veselje tuđi mi otroci, ki smo v soli uspeš-ni. Ko pa je konec pouka in nastopijo počitnice, pa živ žav otrok priđe prav tuđi na njivah in travnikih. Blanka Mav Prejeli smo: Zasebniki v družbenem lokalu... _______ Trgovsko podjetje »NAPREDEK« Domžale je oddalo svoj prostor v bivšem »LOTU« v veleblagovnici v najem PIK — BORINCEM, ki svoj, sicer družbeni izvoz izkoriščajo v privatne srvhe, ker »NAPREDEK« sam ni bil pripravljen ali morda ćelo sposoben trgovati z zelenjavo. Za ta prostor so se živo zanimali tuđi domžalski občani, toda »NAPREDEK« ga je dal v najevi interesentom s Kosova. Le-ti so z lastnimi denarnimi sredstvi opremili družbeni lokal, česar ni bil v stanju financirati ne »NAPREDEK« ne PIK — BORINCI. Vsaj tako izgleda'. Zasebniki s Kosova so v namen trgovanja z zelenjavo nabavili tuđi tovorno vozilo »Zastave«. Ob vsem tem bi domžalski in vsaj slovenski javnosti rad povedal v brk, da imajo okoliški kmetje dosti zelenjave, ki bi jo radi spravili v promet. KZ Ernona prodaja kmetom reprornaterial, ne poišče pa možnosti — ali gre ćelo za nesposobnost — da bi tuđi odkupovala zelenjavo. Ne morem drugače misliti, kakor da gre v danem pri-meru za pomanjkanje sposobnosti organizacije odkupa in proizvodnje. V Domžalah je več privatnih lokalov, ki imajo obveznosti do družbe, občani s Kosova pa ne plačujejo nobenih obveznosti, ker kupujejo direktno od kmetov. Skratka: ker nimajo da-jatev, si marsikaj lahko privoščijo. Ob tem so odprli še zasebno trgovino v Ljubljani, da na njen račun kupujejo pri druž-benih podjetjih agrarne in zelenjavo s potrdilom, da so pri-vatniki in to robo prodajajo v družbenih kioskih Borincev. Na račun ene zasebne trgovine oskrbujejo vse kioske. Sprašujem, po kakšnih in katerih pravilih logike se odvija ves ta kupno-prodajni proces. Tu gre morda za podkupovanje vodilnih ljudi v »Napredku«. še ena pomisel se mi poraja v nadaljevanju pravkaršnje: Ali se zavedamo, da s tem, ko imamo bližnjika raje kot sebe, križamo marksistična načela? in še nadaljujem: Ob brezposelnosti tuđi ni lahko razumeti, da eni in isti ljudje v omenjenih kioskih delajo tuđi po 12 ur in več dnevno, med-tem ko drugi čakajo na službe. Tu gre kratkomalo za izkoriš-čanje posameznika. Nikoli niserri razlikoval ljudi niti po prepričanju niti po narodnosti niti po čem drugem in tuđi v prihodnje tega tuđi ne nameravam, upravičeno pa sprašujem, zakaj se gremo dvojno politiko in dvojno moralo. Za Slovenijo bi bilo neslu-teno perspektivnejše, če bi omejili mehanski priliv z juga — in tuđi nasploh: v Jugoslaviji imamo ogromno neobdelane površine, v Sloveniji pa borno že kmalu drug drugemu hodili po glavi. Pa še: zakaj ne uvajamo moderne tehnologije? Po la-stni presoji in zmogljivosti bi še vedno lahko pošiljali nadzo-rovano pomoč v nerazvite kraje. — Kaj borno odgovorili na vse to? Če kdo meni, da z mojimi navedbami in pomislimi na podlagi razgovorov z dobro obveščenimi krogi — tuđi dnevno časopisje se čedalje bolj demokratično oglasa — nima kaj početi, naj mi dokaže nasprotno. Prav rad bom sprejel takšen dokaz. Ivček Kepic PESMICA ZA VSAKDANJO RABO_________ Na Mengeški koči se ustavljajo raznovrstni planinci, med njimi tuđi takšni, ki so v srcu pesniki, sicer pa nišo preveč zadovoljni z nekaterimi stvarmi današnjega časa. Upravnik nam je dal naslednje verze, Mengša-ni in tuđi drugi pa naj presodijo, ali ima prav: V skrbi za mengeški turizem, vam povem ta aforizem: Kjer se prepirata (zaradi koče) dva, država koristi ima. Ziveti lagodno je vedno lepo, skrbeti za turizem pa zmeraj težko. Radi vsi zaslužili bi, vsi imajo polm idej, a nikogar ni, ki bi gledal kaj naprej... V napol podrti koči si planinec lahko le solzo potoci. Nekateri živijo v lastni slavi, ki pa slej ko prej na glavo se postavi. Delali so in deluli, nazadnje pa so se podelali. Gradili so in gradili, na koncu pa vse podrli, zraven pa se na ves glas drli in še lastno kožo si odrli. Na vse pretege vaš turist z Mengeške koče Očinski poročevalec STRAN 9 Zahvala občinski izobraževalni skupnosti V Domžalah je Ic malo ulic še neurejenih, med njimi po neurejenosti, velikih kotanjah in po slabo vzdrževanem makadamu izstopata dve: ul. Nikole Tesle za Heliosom v centru Domžal (glej fotografijo) ter Poljska v Donižalah. Nemarnost naša nezaslišana! Sredi mengeškega polja že dolga leta opažamo vse bolj razraščajoče se smetišče, ki ga skušajo nekateri vendarle odpraviti, pa jim to nikakor ne uspeva. Telesnovzgojni delavci bi si želeli urediti strelišče za malokalibrsko puško, vendar vsa njihova prizadevanja izničuiejo novi in novi odlagalci smeti. Zaman so vsi pozivi šolarjev v smislu NARA VA PROSI: PUSTI ME ZIVETI... Na Mengeški koči: Predstavitev planinske pesmarice Alpinistični razgledi in Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije na čelu s dr. Francetom Maleši-čem ter v sodelovanju z Mirom Vrhovcem, Srećkom Trunkljem, Mirkom Lindičem in Matijem Gogalo ter z glavnimi sodelavci Francem Baumanom, Zvonkom Cemažarjem, Maričko Horvat-Hlavatvjevo, Lojezetom Jermanom, Francijem Kovačem, Vlasto Kopačevo, Marjanom Perkom, Bojanom Pollakom, Mirkom Re-pičem, Danielom Rojškom, Miso Turkovo in spodaj podpisanim so izdali planinsko pesmarico z naslovom LE POJD'MO V GORE. stic ali prvo kitico, naprej pa ne. Na pragu poletja pa bo ta pesmarica prav zagotovo prišla prav vsem ljubiteljem planin in lepe slovenske pe-smi. I. Sivec Marijan Slevec PESEM SLOVENCEV Mi ljubimo zemljo slovensko; — in rod; in pesem domaća nas spremlja povsod. Negujemo polje in cvetno ravan; smo pridni, veseli; in um nam je dan. Z vejico oljke iz naših dolin, mi vedno smo vstali iz vseh ruševini Že dolgo srž naše modrosti je ta: Svoboda in bratstvo! — vseh Ijudstev sveta! LEONARDI KAVA BAR Zaposli dekle za honorarno popoldansko delo. Vir 18, Domžale Aktivni so v KS Dob: Seveda je planincem znanih več pesmaric, vendar pa gre v tem primeru za posebno pesmarico, ki združuje tako narodne kot zabavne, na-rodnozabavne kot priredbe znanih pesmi, tako da gre za prvi primer pesmarice, v ka-teri so zbrane prav tište pesmi, ki se v resnici pojejo po planinskih domovih in ko-čah, danes, v naših planinah. Vmes je ćelo nekaj bolj roba-tih in kosmatih, nekaj pri-redb že znanih, tako da bo pesmarice lahko vesel prav vsakdo, ki hodi v hribe, pre-povedano pa seveda ni peti niti v dolinah. Vsebino lahko še bolj nazorno predstavimo z nekaj naslovi: od Čez tri gore, do Srce je popotnik, od Balade o najlonki in Marti-novega lulčka do Kamniških planin. Pesmarica je izšla v nizki nakladi 1000 izvodov, stane 4000 din, do = bi se na Planinski zvezi in na vseh večjih pohodih in taborih. Predsednik planinskega društva Slovenijales Vojko Bučar in predsednik med-društvenega odbora Peter Lavrič sta prišla na idejo, da bi bila pesmarica predstavljena na Mengeški koči. Prišli so vsi glavni sodelujo-»:i, izredno prijeten planinski večer pa so pripravili Janez Majcenovič kot povezovalec in pripovedovalec planinskih anekdot, odlični citrar To-maž Plahutnik in izvrstni pe-vec Rok Lap. Najprej je dobrodošlico zaželel Peter Lavrič, nato se je odvil enourni program, vreden vsake večje dvorane, nato pa je sledilo še nekaj besed Slavka Piska kot predstavnika ZKO Domžale in slovesna zahvala naj-bolj zaslužnim. Treba je na-mreč povedati, da so vsi opravili delo zastonj — zato tuđi tako nizka cena — prav tako pa so se odpovedali vsi tuđi avtorskim honorarj em. Na Mengeški koči se je ob odlični postrežbi razvil pravi planinski večer, navdahnjen s pesmijo in lepimi spomini, tako da so planinci v en mah sklenili, da bi bilo treba s takšnimi predstavitvami na-daljevati. Zal ima pesmarica veliko napako: napisana so samo besedila, brez not. Velika želja vseh sodelavcev je, da bi pripravili naslednjo izdajo z notami vred, kar je sele pravzaprav prava pesmarica. Ta pa ima željo zapolni-ti le to vrzel, da ne bi bili tuđi planinci le »enokitični« pevci, kajti znano je, da znamo vsake pesmi le nekaj vr- Vse po programu Ko so se delovni ljudje in občani v KS Dob v lanskem letu odločili za samoprispe-vek, je bil marsikdo prepričan, da dela (tako kot pona-vadi) ne bodo tekla po nacrtu oz. sprejetem programu, da bo denarja še in še premalo in da bo treba na kanalizacijo in ostale komunalne objekte, katerih vir je samopri-spevek, še kar nekaj časa po-čakati. Vendar ni tako. Na zadnji seji Skupščine KS Dob so ugotovili, da gradnja kanalizacije poteka v skladu s programom, ki je bil sprejet ob glasovanju. Tako je že gra-jen primarni vod od Podreč-ja do Kovarjeve domačije (več, kot je bilo predviđeno!), pričeli pa so graditi že se- kundarne vode in sicer v ulici 7. avgusta ter v Čopovi in Erjavčevi. To je pomembno tuđi zaradi tega, ker bodo te ulice lahko v kratkem rekonstruirane, položili bodo asfalt, to pa obenem pomeni tuđi sprotno porabo 0,5 % sa-moprispevka, ki je name-njen tuđi gradnji ulic. Trenutno gradijo kanal A proti osnovni soli Martin Koželj, ki naj bi bil zgrajen sočasno s prizidkom in bi tuđi orno-gočil priklop celotne sole na kanalizacijo. Tuđi to je več, kot je bilo (časovno) v programu in je zanesljivo velika vzpodbuda, da bo tako kot doslej gradnja kanalizacije potekala hitro in sproti porabljala natečena sredstva ter jih tako obranila pred razvrednotenjem zaradi inflacije. Ko je skupščina oce-njevala dosedanjo gradnjo kanalizacije, je ugotovila, da je materialno gledano izgra-jene že okoli 40 % predviđene kanalizacije, kar zanese-ljivo le po letu od izglasova-nega samoprispevka vliva optimizem. Skupščina je sprejela tuđi sklep, da se pripravi konkreten predlog vrstnega reda nadaljnje gradnje kanalizacije v Dobu. Ob koncu le še to, da dela tečejo tuđi na ostalih komunalnih objektih v krajevni i skupnosti, in da je v let? njem letu predviđena še | konstrukcija in razširi^ mostu pri Gasilskem domii Dobu, urejeni bodo tuđi pl" niki in položen asfalt. To f velika pridobitev, ki bo * zanesljivo izboljšala promć no varnost skozi Dob in pf spevala tuđi k lepši urejei| sti središča Doba. , Skupščina je obravnavfl' in sprejela tuđi finančno J ročilo za leto 1987 ter v ok ru srednjeročnega plana t di plan dela in porabe sre stev za letošnje leto. y ^ i 3C0LE>V]i I POSLOVNOST JE SKRIVNOST USPEHA? Preglejte naš cenik, prihranili boste denar! Restavracija Repovž Domžale Nudim vam vsa Popravila , vkcjučmo Ž BARvANjeti IN OtMOVo Starah Koues, VSEH TiPoV IN *nam£ Y V!sa Popravila &° storjena v DO^LEDNEM ČASU IM Po UQODN)H CfcNAH . Servis ]e om>rt od tohedeijjka do Č£tptk/\ q|) #T. Do 49. ufce. SKVIS KDLEj lEŠET-oVA 5. j DOHŽALE. Tone Ravnikar: DomŽalska đomača — vulgo imena Stch. št. 43 - Vulgo ime Pri Bri-eelnovem Jurju, kasneje Pri Jerčanu Ta polovični grunt je spadal pod graščino Velesovo. V letu 1929 je ta aomačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 7, po 2. sve-tovni vojni pa je bila podrta. Prvi lastnik te domačije po statusu ariimarum župnije Men-geš iz leta 1811 je bil Jurij Kreč, ?.ato tuđi domaće vulgo ime Pri Jurčanu. Ta Jurij Kreč je bil leta 1789 poročep z Marijo Kosirnik. Jurij Kreč se je leta 1789 poro-čil ko mu je bilo 17 let, nevesta Marija Kosirnik je pa bila stara le 14 let.* Za njim je postal lastnik te domaćije tuđi Jurij Kreč, rojen 1801 sin Mateja Kreča iz Rasice in njegove žene Marije Zof, rojena 1807. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija rojena 1830, Franc rojen 1831, Leopold rojen 1833, Mihael rojen 1834, Ana rojena 1836, Jera rojena 1838, ki se je 1869 poročila z Jakobom Cajhnom iz Spodnjih Domžal št. 20. Franc Kreč rojen 1840 se je 1867 poročil z Nežo Cotman iz Trzina 77. V zakonu so se jima redili otroci: Marija rojena 1866, Franc rojen 1869, Janez rojen 1870 in še en Janez, ki je bil rojen 1873. Franc Kreč rojen 1869 se je 1898 poročil s Frančiško Ovca iz Spodnjih Domžal št. 6, rojeno 1872. V zakonu so se jima rodili otroci: Ci-ril rojen 1897, Frančiška rojena 1899, Franc rojen 1900, ki je umri 1941 v New Yorku in Valentin rojen 1902, ki se je 1924 poročil v New Yorku z Amalijo Pavlič iz Zgornjih Domžal št. 32. Tu so živeli tuđi hlapci: Janez Colnar, janez Kokal in Mihael Mušič. Stob št.44 - Vulgo ime Pri Moravčanu, ker je bil Jožef Okom rojen v Moravčah leta 1769. Ta polovični grunt je spadal pod župnišče Mengeš. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 35, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 32. Prvi lastnik te domačije, ki ga zasledim v Statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Jožef Okorn, rojen 1769 v Moravčah in Marija Klavišar, rojena 1775 v Hotiču. V zakonu so se jima rodili otroci: Jožef, rojen 1812, Janez, rojen 1813, ki se je prvič poročil 1839 z Apolonijo Eržen, rojeno leta 1792 na Hom-cu, drugič pa 1835 s Heleno Ca-puder, rojeno 1807 v župniji Brdo, Alojz rojen 1815, ki se je 1838 poročil s Katarino Colnar iz Sto-ba št. 27, rojeno 1817 in Antonija rojena 1819, ki se ji je 1846 rodil sin Franc in se je 1867 poročila z Jožefom Bolharjem iz Žič št. 6, ki je bil rojen 1819. Janezu, ki je bil rojen 1813 se je v prvem zakonu z Apolonijo Eržen rodila deklica, v drugem zakonu s Heleno Capuder pa so se jima rodili otroci: Jožef, rojen 1837, Antonija rojena 1841, Janez rojen 1842, ki se je 1868 poročil z Marijo Prosnic iz Litije št. 18, in Te-rezija, ki je bila rojena 1844. Za njim je postal lastnik te Moravčanove domačije Janez Šuštar iz Šinkovega Turna, žup-nija Vodice, rojen 1851, ki se je 1881 poročil z Marijo Marinšek iz Velikega Mengša, rojeno 1850. V zakonu so se jima rodili otroci: Janez, rojen 1882, ki je bil poro-čen, Franc rojen 1886, ki se je 1935 poročil z Marijo Mihelič, Jernej, rojen 1886, Margarita rojena 1887, ki se je 1910 poročila s Francem Pircem, Lovrenc, rojen 1889, ki se je poročil v Ljubljani in Mihael, rojen 1892. Mihael rojen 1892 se je 1923 poročil z Ivano Pirnat iz Stoba št. 25, rojeno 1894. V zakonu so se jima rodili otroci: Frančiška rojena 1924, Mihael rojen 1926 in Mihaela, rojena 1931, ki se je 1953 poročila s Pavlom Zmrzlikarjem iz Ko-sez št. 7, župnija Vodice, ki je bil rojen 1922. V zakonu sta se jima rodila: sin Miroslav, rojen 1955 in hči Marija, rojena 1963. Pavle Zmrzlikar se je drugič poročil z Milko Podbevšek 1975, ki je bila rojena v Češnjicah. Ne kradejo samo fuksij Ob objavi tatvine sedaj že znamenite fuksije na Zorma-novi 4 so se oglasili mnogi občani, ki so nam sporočili, da so tatvine rož v našem kraju prav pogoste. Tako nam M. j., občanka iz Tabor-ske 18 v Domžalah sporoča, da so tuđi v blizini te hišne številke določeni ljudje, ki komaj čakajo, da vzcvetijo vrtnice. Posebno oranžne in rdeče so jim všeč. Potem pa po njih, saj na dvorišču ni ograje in so rože zelo pri roki STRAN 10 OBČINSKI POROČEVAL^ in sredi noči, ko vse spi, 1 poseg res lahek. Ker traja že dve leti in f nadaljuje, je omenjeni tat ? kar nekaj privarčeval. V° mačim in mimoidočim, pa f dano gledati cvetočih vrtni' Poleg tega pa »jemalec« op roma po domače tat poskT" in reže tako, da v tej sezo^ na odrezanem ne bo več cve tja. Očitno je, da imajo te t» tinske srake tuđi v tem svff jem početju veliko zadovoV stva. Vsem tem bi svetovav malo več strokovnosti v ho'] tikulturi potem ko so se i"' vežbali v stroki, ki ji je if »tatinska«... Po tej poti se prisrčno zali ljujem občinski izobražev* skupnosti Domžale, ki nam omogočila prijetno srečanje; | izlet pod mogočnim Grossgl* nerjem v Avstriji. Prisrčna !>' la v imenu vseh udeležencev!' ■ ljali smo se proti Ratečain preko mejnega prehoda Po(" ren dalje po čudoviti dolini fe Moli, mimo Heiligenbluta ij> gorski cesti dalje pod mogoćf Grossglocknerjem v Alpah. J čudovali smo prelepo pokraj' in tamkajšnje prebivalce, svi* te čudovite glodavce, ki daj1 ljudem zdravilno mast in div ceno krzno. Domov smo se vrnili v poz" večernih urah. Polni lepih, pa tuđi trpkih' čutkov, smo se vrnili domov razmišljanju o pregovoru, pravi: »Ljubo doma, kdor ima!« Še enkrt prisrčna hvala vS* za lep izlet. Danica Zidari' ^osnovni soli v Krašnji: Učna ura namiznega tenisa državnih prvakinj Že kar nekako v navadi je, da so učenci kra-šenjske sole nemalokrat presenećeni, ko se jim Ponudi možnost srečati se z mnogim! znanimi osebnostmi. Nekatera srečanja imajo vzgojno-izobraže-valni pomen, nekatera pa so povsem sprostilnega lamena. Eno takšnih presenetljivih srečanj je bilo tuđi pred kratkim; namreč na pobudo ŠD Krašnja so jih obiskale ekipne državne prvakinje v namiz-nem tenisu za sezono 1987/88 — igralke NTK KEMIČAR iz Hrastnika. Z obiskom igralk Andreje Ojsteršek-Urh, Vesne Ojsteršek in Monike Reflak se je tukajšnje SD želelo učencem in kolektivu sole zahvaliti za vzorno sodelovanje z društvom tuđi v tem izteka-jočem se šolskem letu. MONIKA REFLAK: Obiska na soli in nad pozornostjo sem zelo vesela in presenećena. Vidi se, da na soli in v društvu zelo pridno delajo na področju namiznega tenisa. Škoda je le, da nimajo zadostnega števila stro-kovnih kadrov, s katerimi bi prav gotovo lahko še bolj napredovali. Zelo sem presenećena nad vsem, kar sem uspela zasle-diti na taj soli. Ne izkljućujem možnosti, da bom že v novem šolskem letu na soli večkrat, saj bi temu športnemu kolektivu pri vseh naporih na področju mojega športa zelo rada pomagala., VESNA OJSTERŠEK: Zelo sem zadovoljna in se društvu ter soli zahvaljujem za prisrćen sprejem. Otroci so bili čudoviti, tako, da je ta čas zelo hitro mi-nil. Pri učni uri s skupino, ki že nekaj let vadi, je to dobro opaziti. S še več treninga in večjini številom strokovnih kadrov bi bil naprdek zagotovljen. Tako je minila še ena izmed mnogih prijetnih učnih ur učencem krašenjske sole, ki se jo bo-do vsi radi in še dolgo spominjali. Vzornim in prijaznim športni-cam pa želimo še veliko športne sreće in uspehov na njihovi na-daljni tekmovali poti. Marjan Štrukelj VABILO V LETNO KARATE SOLO V letošnjo letno karate solo vabimo tuđi vse občane ne glede na spol in starost, saj lahko v pri-jetnem letovanju osvojijo osnove karateja in se jeseni vključijo v trening ostalih skupin karateja in tekmovalno skupino. Letna karate šola bo v Umagu od 11.—17. in od 17. do 24. julija, lahko pa ostanete oba termina, saj bo tematika različna. Treningi so dvakrat dnevno na suhem in v vodi, ostalo pa je prosti čas za letovanje in zabavo po lastnem okusu. Na zaključku sole so še izpiti za pasove. Treninge vodita Vlado Paradižnik iz KK Forum mojster 5. DAN in Slavko Šorotar iz KK Domžale mojster 3. DAN, ob pomoći ostalih tre-nerjev iz slovenskih Sankukai klubov. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo dopis-nico s svojim naslovom na naslov kluba za dodatne informacije, ki jim jih bomo poslali po pošti. Naj navedemo še to, da lahko povabite še starše ali prijatelje, cena bivanja z lastnim šotorom in plačanimi dajatvami ter hrano je po predviđenih cenah približno 15.000.— din dnevno. NASLOV KLUBA: KARATE KLUB DOMŽA-LE, Kidričeva 5, 61230 Domžale. Tečaji plavanja z dnevnim varstvom___________________ Podobno kot minula leta, tuđi za letošnje poletne počitnice, organiziramo »tečaje plavanja z dnevnim varstvom«. Organiziramo dva tečaja: - od 27. 6. do 12. 7. - od 13. 7. do 27. 7. Tečaji bodo od 9.—14. ure, vsak dan ražen sobote in nedelje, oziroma praznikov (4. in 22. 7.). Program dejavnosti namenjamo otrokom od 5. do 12. leta, kjer naj bi otroci ob organi-ziranem in strokovnem delu pridobili osnovno znanje, ali drugače združili prijetno s koristnim. Kaj pa stroški? Za najmlajše od 5 do 7 let, bo potrebno prispevati 75.000.— din, za starejše od 7 do 14 let, pa je potrebno 90.000.— din. S prijavninami pokrijemo stroške bazena, malice in strokovnega kadra. Še nekaj! Dnevni program se bo prilaga-jal vremenskim razmeram. V primeru slabe-ga vremena ali dežja bo dejavnost v dvorani KC Domžale (brez plavanja seveda). Prijave in informacije v pisarni ZTKO Domžale (telefon 721-015) v dvorani KC Domžale, vsak dan od 8. do 14. ure. Omogočimo otroku prijetne počitnice. ZTKO DOMŽALE Tuđi v letošnjem letu telesnokultumi delavci pripravljajo v domžalskem bazenu nekaj oblik sole plavanja za najmlajše. TENISKI TEČAJI V času šolskih počitnic, teniski center Domžale organizira: — dopoldanske, začetne teniske tečaje za osnovnošolsko mladino — popoldanske, začetne teniske tečaje za mladino in odrasle TERMINI TECAJEV: — dopoldanski — 7-dnevni (14 ur), od 27. 6. dalje (ražen sobote in nedelje), vsak dan ob 10. uri — popoldanski — 7-dnevni (14 ur), od 20. 6. dalje vsak dan ražen sobote in nedelje predviđeni termini ob 15.00, 16.30, 18.00. Začetki tečajev: 20.6., 29.6., 11.7., 20. 7., — PRIJAVE — pri vodstvu teniškega centra (športni park Domžale, za go-stiščem Repovž), tov. Babič — PRIJAVNINA - dopoldanski tečaji — 55.000.— din — popoldanski tečaji — 80.000.— din Pohitite s prijavami! SPIN Teniski center Domžale Krašnjani so imeli v gosteh državne prvakinje v namizncm tenisu iz Zagorja. Seveda brez ekshibicijskega nastopa ni šio. Spomin mladih Krašnjanov na srečanje z državnimi prvaki-njami... Na kratko iz KK Hrast Kolesarski klub Hrast Dob, ki dela v okviru TVD Partizan Dob ima v letošnjem letu za seboj že dve uspešno organizirani prire-ditvi, pred njimi je še 4. maraton HRAST, razmišljaj o pa tuđi o drugih možnostih organiziranega rekreativne-ga kolesarjenja. Čeprav ciklokros ni pose-bej znana, je pa zelo atraktivna disciplina, so se odločili in prevzeli organizacijo republiškega prvenstva v ciklokrosu za veterane in rekreativce, ki je zelo lepo uspelo. Tereni okoli Jamar-skega doma so kot nalašč primerni za ljubitelje ciklo-krosa in ob prizadevnem delu članov kluba je bilo tek-movanje uspešno pod streho. Letos so pripravili tuđi že 3. tradicionalni JURIŠ NA TROJICO, katerega se je udeležilo 122 kolesarjev ra-zličnih starosti in kategorij, iz veliko slovenskih klubov, med njimi tuđi iz tako znanih kot sta SAVA in ROG, ki sta na gorski kronometer na Trojico poslala svoje mladin- ce. Tuđi ta prireditev je zaradi prizadevnega dela tako članov kluba, kot krajanov Trojice, ki so pripravili okrepčevalnico in odstopili prostor za cilj, lepo uspela. Najhitrejši je do Trojice vo-zil 10,15 minut, sicer pa so po posameznih kategorij ah zmagali: Felc (Sloga) med pionirj i A ter Peltrin iz iste-ga kluba med pionirji B. Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Pilar iz Save, iz istega kluba pa je tuđi Igor Bertoncelj, ki je bil najhitrejši mladinec in tuđi najhitrejši udeleženec JURIŠA. Jelka Rakuš z Bleda je bila najhitrejša med ženskami A, Uršičeva iz Dola pa med ženskami B. Med rekreativci sta bila najboljša Turek (Rog) ter Zakotnik (Adria), med veterani pa po posameznih kategorij ah: Oblak (Peter-nel), Hafner (Štucin), Ščurk (Grosuplje), Šink (Štucin) ter Makuc iz Ljubljane. Čla-ni kluba se iskreno zahvalju-jejo vsem, ki so pomagali pri izvedbi JURIŠA na Trojico. * V. Člani karate kluba Domžale pišejo O karateju — le karateristi Želimo podati komentar k članku v zadnji številki Ob-činskega poročevalca, kjer tov. Alibabič govori o karateju. Želeli bi povedati le to, naj o karateju govorijo Iju-dje, ki so na tem področju tuđi kaj naredili ali dosegli vsaj minimalne uspehe. Ta-kih, ki so v vrhu slovenskega karateja po tekmovalni in sodniški plati ter v zasedbi organov slovenske zveze, je Domžalah precej, kar pa za tov. Alibabiča nikakor ni možno trditi; da ne govorimo o tem, da kot trener KK Domžale ter glavni namest- nik uradnega zastopka za Sankukai in Shito Ryu karate v Jugoslaviji. Vlada Para-dižnika poznam, precej dobro pa tuđi večino stilov zvr-sti borilnih veščin v i svetu. Da ne govorim o tem, da sem tuđi v Full Kontakt karateju na njegovih začetkih dosegel najboljše rezultate Ud. Pa še o tem želim povedati, da človek s 60 kg ne more premagati 100 kilogramov težkega, čeprav se mi zdi to zelo nizka raven razprave. Naj povem le še to, da je bil tov. Alibabič s svojim prav toliko težkim prijateljem v napadu na takšnega 60 kg težkega človeka, pa oba sku-paj ništa nič opravila; o tem pa obstoja ustrezen urađen zapis. Ta komentar je namenjen predvsem našim občanom zaradi tega, da ne bodo izgubili volje pri treningu. Dobri karateisti v domžalskem klubu lahko postanete že v 5 le-tih, za uspešno samoobram-bo pa je potrebno kakšno le-to treninga. Te trditve pa so navedene iz povsem praktičnih rezultatov zadnjih 10 let. Trener Slavko Šorotar in člani KK Domžale °ftClNSKI POROČEVALEC STRAN 11 Za uvod so učenci izvedli kra- e« kulturni program in igral- atn čestitali za velik športni j ?Peh. Potem pa velika paša za ?CI/ Andreja in Monika sta ne- ®J časa demonstrirali vrhun- Ko igro namiznega tenisa, prav lakšno kot je dostojna državnim Prvakinjam. | Da je bilo veselje še večje, so jjiato vse tri igralke, vsaka s svo-ff* skupino učencev odšle h ,«Jtrožku — učni uri namiznega itenisa. i Hitro, prehitro je minil ta čas. ."stalo ga je le še za odgovore na Jradovedna otroška vprašanja, ,?a skromno pozornosvt gostite-Uev in za skupno pojedino velike torte, ki so jo igralke prejele fla učencev, ŠD in sole kot nagrado za uspeh in izpolnjeno °Mjubo glede obiska v Krašnji. i Ob odhodu na njihov popol-'•Janski trening pa so nam pove-dale sledeče: ANDREJA OJ-STEUŠEK-URH: Po dolgi in na-P°rni tekmovalni sezoni je moj j današnji obisk na soli v Krašnji Prava sprostitev. Presenećena 'n vesela sem povabila in na vse ?rugo, kar sem v tem kratkem c*su opazila na soli — v majh-lem kraju, ki ga do danes nisem Poznala. Učna ura z najmlajšimi je po-szala, da so se otroci pri krož- u namiznega tenisa že veliko "aučili. Alpski kvintet je tuđi naš V ansamblu igrajo tuđi naši občani Janez Per in Vinko Sitar ter Edi Slemeja Evropski priznani ansam-bel domaće glasbe Alpski kvintet z Ivanko in Otom je pred kratkim prejel peto zlato ploščo od avstrijske trdke gramofonskih plošč. Doseda-njim trem tujim in eni domaći zlati plošci ter eni diaman-tni je torej za visoko prodajo dodal še eno zlato odličje, kar potrjuje priljubljenost tega ansambla, ki ima kore-nine tuđi v naši občini, po vsej Evropi. Tokrat vam an-sambel Alpski kvintet z Ivanko in Otom predstavljamo nekoliko drugače, na hudomušen način, s karika-turami Jožeta Trobca-Vuč-ka. V poletno lahko obleko smo odločne glasbenike Alp-skega kvinteta oblekli zato, da jih za spremembo predstavimo tuđi v tej luči. IVANKA: »Vsi mislijo, da kot edina ženska v ansamblu največ govorim — kadar se-veda ne pojem — jaz, pa to sploh ne drži. Moški del ansambla — kot je videti — doma sploh ne priđe do besede, zato moram na vseh igranjih in potovanjih molčati prav jaz, tako klepetavi postanejo izven doma naši možakarji.« OTO: »Res je, da sem do božica stoodstotno zaseden, a se vseeno počutim kot svo-bodni umetnik ali umetnik na svobodi odlično. Po ma-lem hujšam, a sem se zredil medtem za tri kilograme. Imam nove zobe, zato zdaj več pojem in več pojem.« JOŽE: »Pravijo mi, da sem najbolj točen šef na svetu: Še nikdar nisem zamudil na va-je ali igranje, ker imamo vpe-ljane visoke kazni. Drugače pa sem tuđi svetovni rekorder v izgubljanju torbic. Ker smo vsak dan v drugem kraju, je to malce sitna stvar, a se privajam tuđi tej moji živ-ljenjski nadlogi.« JANEZ: »Res je, da sem najbolj zagnan kmetijski proizvajalec v Alpskem kvintetu in da dosegam s sušenjem sena na sončni osnovi na podstrešju neslutene rezultate. Res je tuđi, da ima moje muzikalično delovanje pozitivne uspehe tuđi pri nastajanju novih ansamblov v Mengšu. Zadnjemu, ki izvira tuđi iz moje družine, pravijo Agroper, trikrat pa lahko ugibate, zakaj taka končni-ca ...« VINKO: »Tuđi jaz kot originalni Mengšan sem pono-sen, da sem nekaj prispeval k ohranitvi domačinov. Jože mi sicer pravi, da bi bil lahko mojima sinovoma zaradi po-zne poroke prej stari oče kot ata, toda šefi se pač vedno nekaj šalijo, mi pa se jim smejimo ali pa tuđi ne, odvi-sno od dneva . ..« EDI: »Res je, da sem poleg Janeza in Vinka tretji iz naše občine in da tvorimo jedro ansambla. Kakšno in katero, pa naj povedo drugi. Moj osnovni izrek je enak mojemu velikemu vzorniku Avgustu Stanku. Najraje nategujem svojo ljubico harmonike Živim pa v Dobu in na srečo v tistem pri Domžalah, kjer ni zapora . . .« ŽAN: »Priznam, da sem za-grešil veliko uspešnic za Alp- ski kvintet, to pa samo zato, ker komponiram ponoči in podnevi. Včasih vstanem ob treh zjutraj in si zapišem note samo zato, da jih zjutraj z mojo ženo Ivanko ne bi pole- žala. Drugaće pa sem varčne narave in me še vedno skrbi, ali se res ugasne lučka pri hladilniku, ko ga zapreš ali pa še naprej gori...« I. S. Doklej tako? Oviiiek smrti S strani Krajevne skupnosti Moravče je bila že večkrat izražena pobuda za razrešitev nevar-nega odseka pri obratu Elektrovoda v Dolah pri Krašcah, zadnji predlog pa je bil posredovan Cestnemu podjetju Ljubljana dne 29. 3. 1988. Delegati sveta krajevne skupnosti so bili nemalo začuđeni in ogorčeni nad odgovorom Cestnega pod-jetja Ljubljana TOZD Vzdrževanje, ki je bil sle-deči: V vašem dopisu št. 77/88 z dne 29.3. 1988 nas opozarjate na kritično mesto pri obratu Elektro-vod v Dolah na R-336 zaradi pogostili prometnih nesreč. Na tem delu regionalne ceste je vozišče in bankine v dobrem stanju, rastlinje pa redno ob-sekavamo, tako da je glede na teren kar največja možna preglednost. Na nevarnost opozarjajo prometni znaki I-11 »spolzko vozišče« in 1-2 »dvojni ovinek ali več za-porednih ovinkov, prvi na levo«. Taka signalizacija je postavljena v obeh smereh vožnje in v ko-likor bi jo vozniki upoštevali, do prometnih nesreč ne bi prihajalo. Ko bodo na voljo tuđi finančna sredstva borno zamenjali poškodovane pokončne smerne deske VII-2, ki dodatno opozarjajo voznike na spremembo smeri ceste! Sprašujemo se, ali ni bilo dovolj najmanj pet smrtnih primerov, da bi ukrenili kaj več kot postavili le opozorilne znake. Vsi vemo, da je ob najmanjšem dežju cesta prava drsalnica in v ta-kih razmerah so prometne nesreče neizogibne. Zahtevamo, da se naredi prometna studija reši-tve tega nevarnega odseka, kajti s pričakovanim večjim prometom iz Zasavja bo tuđi nevarnost na tem delu moravske ceste veliko večja. Želimo odgovor pristojnih služb v našem občinskem glasilu. M. B. V DO Termit - helikopterski transport. V začetku junija so v DO Termit - TOZD Peskokopi potrebovali transportne storitve, ki so se jih lotili - ker drugače ni šio kar z helikopter-jem. Ob tej priložnosti je nastal tale posnetek, ki bo Morav-čane še dolgo spominjat na dan tehnike... V Domžalah smo se že bali, da gre za zametek moravske aviacije. (Foto Vili Majhenič) V domžalskem obratu Heliosa so pred dnevi odprli pšenično škro-barno, kot edino tako tehnologijo v Sloveniji. Vodja projekta inž. Vinko Bon razlaga Milanu Maroltu, .predsedniku IS Sob Domžale, princip nove linije. Več o pridobitvi borno pisali prihodnjič. Neki »ugotovitvi« na rob: A, iz Domžal ste, iz najbogatejše občine.. ♦ Verjetno bi bilo vseh 10 vrstov mojih dveh ro* precej premalo, če bi hotel prešteti, kolikokrd i sem v zadnjem času slišal zgoraj zapisani naslon Malce je k temu najverjetneje pripomogel fiM ki ste si ga lahko ogledali ćelo na osrednji prirc ditvi ob občinskem prazniku, malce pa tuđi nl vem, kdo, saj se mije že pred filmom dogajalo, & so me kar s precej zavisti ogledovali tuđi sred' kakšne druge naše republike, ne le sredi Ljublja-ne in kar malce nevoščljivi so mi bili, ker oni M živijo v Domžalah, v najbogatejši občini v Jugoslaviji. Ponosen sem na to in kar malce zrastefl ob vsaki taki priložnosti, le čisto pravega vzroki za dejstvo, ki je prisotno, vsaj videti je tako, vse.-povsod, nisem in nisem našel. Tuđi film me fi potolažil, saj je bil sicer obrtniško dobro narejv na slika naše občine, ki pajije manjkalo zelo veliko. Nič nimam proti obrtnikom, zavidam jirt njihovo pridnost, prizadevnost, inovativnost t" iznajdljivost, v katero me je prepričala tuđi raz-stava, vendar ne vem, če je mogoče samo po res nično pridnih številnih malih in velikih nosilcit' obrti soditi, da smo med najbogatejšimi v državi ali pa nas ćelo primerjati z Japonsko proti n> vem čemu že, ampak tuđi to smo lahko prebrali i enem izmed dosedanjih glasil. Je že res tuđi, da smo lahko ponosni na novi trgovski center — ćela vrsta znancev me je ži prepričala, da gredo rajši v Domžale kot v Ljub ljano, da smo lahko ponosni na nekatere uspešne tovarne (morda tuđi manjuspešne), na vrsto novih šol, dobro urejeno predšolsko varstvo, na vsa-kovrstno kulturno dejavnost, ki najde odmev U slehernem kotičku naše občine, pa na športnike, ki segajo »po zvezdah« in še bi lahko naštevali Ne boste verjeli, ampak hvalijo nas kar po vrsti' da človek skoraj ne bi verjel. Tako so mi npr. so-cialne delavke iz Kranja zadnjič zatrjevale, do tako urejenega socialnega varstva ali še bolj do-brega dela Centra, ki nima niti ne vem kake dol' ge zgodovine, nimajo nikjer, kolegica z obale pa me je prepričevala, da o naši knjižnici njihovi kulturniki samo sanjajo, da ne rečem kakšeiU hvalospev smo brali, sicer res le iz pisma enet bralke v osrednjem slovenskem dnevniku, o pri-\ jaznosti otrok v Moravčah. Verjetno bi lahko šet našteval in vse to me konec koncev prepriča, dal smo morda res najbogatejša občina v Jugoslaviji} le preveč enastransko to bogastvo, vsi, ki nas oce-\ njujejo, gledajo. Zato sem iz občine, ki je najboA gatejša vendar najbogatejša zaradi vseh, ki so vi vseh dosedanjih časih bili in so še pripravljeni sodelovati in tuđi vlagati v razvoj naše občine.\ Naše bogastvo je torej pridnost vseh delavcevA kmetov, izobražencev, obrtnikov, mladih in sta-\ rih, ki se zavedajo, da je bogata občina odvisna\ od njihovega truda, od njihove pridnosti in pri-\ pravljenosti resiti probleme, ki jih ni malo. Na te\ ljudi pa radi pozabljamo, po mojem skromnem\ mnenju je nanje precej pozabil tuđi film, ki je si'\ cer lahko dobra reklama za našo občino, kjer pa, roko na srce, marsikaj še kar precej šepa. Če pa naj bo film neke vrste vzpodbuda za večji prihod turistov, ne le (pol) uradnih delegacij, ki včasih že kar mučijo naše obrtno združenje, potem naj', prej korak v turizmu, da borno kaj zaslužili, da\ borno še bolj bogati, čeprav ne vem, kako se bo' mo potem imenovali, če smo že zdaj najbogatejša občina v Jugoslaviji . . . Delo RK na OŠ Martin Koželj Dob: Skrb za sočloveka nišo le besede ... Ena izmed množičnih organi-zacij, ki delujejo po svetu, je organizacija Rdečega križa — RK. Rdeči križ je bil ustanovljen leta 1863 zato, da se nudi organizirana pomoć ranjencem na bojišču. Danes je od tega minilo že 125 let. Osnovni cilj RK je razvijanje humanih dejavnosti z nalogami z zdravstvenega, socialnega in vzgojnega področja. RK prispeva k miru in s tem k lepšemu, svobodnemu življenju vsega človeštva. Delovanje RK predstavlja sedem načel: HUMANOST, NEVTRALNOST, NEPRISTRANOST, NEODVIS-NOST, PROSTOVOLJNOST, ENOTNOST IN UNIVERZALNOST. Na OŠ Dob deluje več krož-kov in organizacij ter 00 RK, ki je ena najbolj aktivnih organizacij; vanjo so vključeni vsi učenci sole. Organizacija deluje s pomočjo IO OO RK; letos je predsednik Marjana Prašnikar, v predsedstvu pa sta še Mateja Svoljšak in Lidija Lampret; mentor je tov. Agica Križnar, ki RK na soli vodi že več kot 20 let. Uspešno sodeluje tuđi z RK v Krajevni skupnosti. V začetku šolskega leta RK na soli skupaj z RK Dob oblikuje plan dela za tekoče leto. Ta je zelo obsežen, saj vkijučuje vse zbiralne akcije, predavanja o alkoholizmu ipd., obiske ostarelih na domovih ... IO 00 RK se redno sestaja na sestankih, kjer se domenijo za akcije oz. za drugo trenutno delo. HUMANE IN SOLIDARNE AKCIJE Vsako leto sta izvedeni dve akciji zbiranja odpadnega pa-pirja, jesenska in spomladan-ska; zbiralna akcija praznih ste- klenk vina in Radenske je na-vadno ob začetku šolskega leta. Denar je vedno namenjen za obdaritev bolnih in ostarelih ob novem letu. Sodelujemo pri akciji zbiranja starih oblačil in obutve v povezavi z RK KS Dob; — običajno akcija poteka ob koncu maja, takrat, ko je tuđi povsod drugod po Sloveniji. Včasih zbiramo tuđi kostanj (divjega in jedilnega), katerega oddamo Leku v Mengeš, zbirali pa smo tuđi že polže. Ob 8. maju — mednarodnem dnevu RK, poteka na soli spre-jem prvošolcev v podmladek, sedmošolcev pa v člane RK. Vsako leto je takrat na soli proslava, povabimo tuđi člane KS. Letos je bil teden RK pod geslom: 125 let dela in razvoja; eno razredno uro smo namenili tej temi, pripravili pa smo tuđi raz-stavo. Na soli zbiramo članarino RK, ki letos znaša 50.— din, prodajamo pa tuđi zahvalne da-rilne kupone. V zbiralnih akcijah sodelui mo vsi učenci, navadno po ' zredih oz. skupinah. Denar največkrat namenjen za izobf ževalne in humanitarne nai^ ne, nekaj akcij pa poteka ta* da denar razdelimo po po-meznih RS — v obliki tekmoV nja (kostanj ipd.) Ker izredno socialno šibjj učencev na soli ni, je 10 00 1" sklenil, da za mlajše učence ** pimo igrače, za starejše učei>' pa so predlagali, da se denar ■' meni za končne izlete in vale1 Z denarjem RK se plačujejo ' di obiski pisateljev in pesnihj ob bralni znački. 0 namenu » narja, zbranega pri prostov<> nem pouličnem zbiranju, pa * odločal IO 00 RK na soli. Tako je letošnji teden RK P1 tekal z osnovnim geslom: »1 let v delu in razvoju«, za le 1989 pa je predviđeno še < datno geslo: »Braneč človeŠ™ življenja«. I Jana ReniS STRAN 12 OBČINSKI POROČEVAL Petdeset let obstoja GD Krašce pomeni pregled opravljenega dela, utrditev organiziranosti ter zasnovo načrtov za v prihodnje. Gasilci v Krašcah pri Moravčah praznujejo 50-letnico društva Gasilsko društvo Krasce letos praznuje svoj visoki delovni jubilej — 50. obletnico organiziranega gasil-stva in požarne dejavnosti v domaćem kraju. Ob tem jubileju bo gasilsko društvo Krasce, v dneh 23. in 24. julija 1988 prikazalo razvoj od tistih dni, ko je leta 1938 (pa vse do danes) peščica naprednih krašča-nov začela v skromnih razmerah z veliko požrtvoval-nostjo opravljati humano poslanstvo. Iz roda v rod in iz desetletja v desetletje je to dru- štvo ob vseh družbenih spremembah ostalo zvesto svojim ciljem in uspešno opravljalo svoje delo. Spopadalo se je z velikimi, nekajkrat katastrofalnimi požari in drugimi elementarnimi nesrečami, vselej pa je s polno mero odgovornosti opravilo svoje naloge in pomagalo prebivalstvu moravske doline. Vzorno delo in dobra organiziranost sta tako spod-budila vse vaščane, da so se skorajda vsi včlanili v društvo, ki je tako postajalo čedalje bolj množična in dol-go časa edina družbena organizacija v vaši Krasce. Tuđi ob tem jubileju, ki bo povezan z bogatim kulturnim programom na katerem bodo sodelovali tako krajani kot gasilci — gasilci tuđi iz okoliških gasilskih društev bodo prikazali delo kraških gasilcev in njihov prispe-vek k razvoju gasilstva in njegove vloge na tem prede-lu domžalske občine. Poseben napredek so seveda kraški gasilci dosegli po osvoboditvi, saj to potrjujejo številne opravljene prostovoljne ure, gradnja gasilske-ga doma in izpopolnjena tehnična oprema tega društva. Iz tega sledi, da vodstvo gasilskega društva Krasce zmore obvladovati še tako težke naloge. Tako se je treba v tem zapisu posebej zahvaliti mnogim tovari-šem, ki so bili ob različnih težavah nepopustljivi pri delu in z veliko odgovornostjo skrbeli za neprestani razvoj društva. Ti ljudje pomenijo temelj društva, rezultati njiho-vega dela pa so se še posebej pokazali med narodno-osvobodilno vojno. Za take svoje dosežke pri krepitvi požarnega varstva in varovanju družbenega in zaseb-nega premoženja je društvo prejelo najrazličnejša priznanja. Ta zgledna skrb za preventivo se še posebno odlikuje v tem, da društvo že nekaj let uvaja v prakso mnogo terenskih vaj po kmetijah in stanovanjskih zgradbah. Take vaje so neprimerno bolj koristne kot pa tište nekje na igrišču ali na tekmovalnem poligonu. Uvedba novih tehnologij, izboljšanje tehnične opreme, neprestana požarna preventiva in zaupanje v mlajši kader, kakor izboljšano pripravnost članstva in pred-nostna naloga »strokovnosti« so vsekakor poroštvo, da bodo kot do sedaj tuđi v prihodnje kraški gasilci izpe-ljali vse postavljene naloge. Nadvse svečan jubilej bo vsekakor obveza društva, da bo tuđi po prehodu v drugo polovico stoletja prav tako vestno in požrtvovalno opravljeno svoje človeko-ljubno poslanstvo in se še bolj utrdilo ter tako zagoto-vilo naši skupnosti uspešno obrambo pred vsemi nesrečami. PROGRAM PRIREDITVE OB 50-LETNICI DRUŠTVA SOBOTA 23. julij 1988 ob 16. uri predstavitev zgodovine in brošure — svečana seja ob 19. uri medsektorska gasilska vaja — društveno srečanje s krajani NEDELJA 24. julija 1988 ob 15. uri svečana povorka — kulturni program — prevzem novega avtomobila Za prijetno počutje se bodo kraški gasilci potrudili za dobro razpoloženje pa bodo poskrbeli Moravska godba z mažo-retkami in ansambel Franca Miheliča. Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom SIS za var-stvo pred požari Sob Domžale, KS Moravče, DO Termit, Heli-os, Tosama, Napredek in zasebnikov iz domaćega kraja. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena. VABLJENI fOŽBA UMIRAJOČECA COZDA Ležal v zibelki leseni dajal prečišćen setn ti zrak, kruto vračaš dim strupeni, ne misli, da si korenjak. Stavljaš strup mi in aktiva pod vznožje mojih mi otrok, skruniš zemljo nje kraljestvo, ki daje ti življenja sok. Skrivam zate malejurčke, ti hočem dati čisti zrak, a krošnje moje si bolane, ogroža me atomski rak. Si kakor neuko ljudstvo, biča loje morje nemo, za pohlep ne zdravo vnemo skrilojih v svojo temo. Tovarnam sebe sem zagleda/, si umetnije oblikovat nišo si iz mene zgradi/, na postli moji si zaspal. Napravit grozno boš puščavo, znojil se v lastni bodež zmoti, ne bo cvetličnega pozdrava ob tvoji, — človek, zadnji poti. Smiljem Pevec Akcija občinske raziskovalne skupnosti Domžale Kdo ve za korišten predlog? Raziskave, inovacije in izboljšave tehnoloških postopkov morajo biti gonilna sila napredka v gospodarstvu. O tem veliko govorimo, pa malo naredimo. Poleg velikih ali pomembnih inovacij se pri vsakdanjem delu srečujemo tuđi z drobni-mi problemi, ki zavirajo učinkovitost dela. Pred-logi za izboljšave tehnoloških procesov bi morali biti vsakdanja skrb vsakega delavca, vodstveni delavci pa bi morali skrbeti za uresničevanje predlogov. Pri tem se srečujemo s problemi in z vprašanjem: Ali se sploh splača? Izkušnje v svetu in v dobro organiziranih delovnih organizacijah pri nas, nas učijo, da prinašajo koristni predlogi velik napredek pri organizaciji dela, racionalizaciji proizvodnje in v izboljšavi kakovosti proizvo-dov. Vsaka delovna organizacija ima ali bi morala imeti posebno komisijo za inovacije, ki bi te oblike dela morala organizirati in vzpodbujati. Predlagatelji koristnih predlogov bi morali biti za svoje delo nagrajeni. Občinska raziskovalna skupnost Domžale za- Trzinski Bog in domžalski Kabaret na republi-škem srečanju gledaliških skupin v Novi Gorici V Novi Gorici je bilo od 19. do 21. maja prvo Linhartovo srečanje, kakor se po novem imenuje Srečanje gledaliških sjuipin Slovenije, ki je bilo tokrat že 31 po vrsti. Že več let so se domžalske skupine uspešno uvrščale na področna gledali-ška srečanja, letošnja sezona pa je prinesla velik uspeh, saj sta bili kar dve skupini izbrani za predstavitev na republiškem srečanju. Med štiri-najstimi najboljšimi predstavami slovenskega gledališkega ljubiteljstva sta se znašli tuđi predstavi dramske skupine KUD Franc Kotar iz Trzi-na, ki je nastopila s komedijo Woodya AUena Bog in dramska skupina Čapljev drevored Kul-turnega društva Domžale s Pomladnim kabaretom Tomaža Boleta in Tomaža Habeta. O obeh predstavah je bilo v Občinskem poročevalcu že dosti zapisanega, zato naj zapišemo le, da veljajo vse čestitke vsem igralcem, tehnikom in drugim sodelavcem, predvsem pa obema režiserjema Jo-žetu Štihu in Marini Rugelj z željo, da bi bila tuđi prihodnja gledališka sezona vsaj tako, če ne še bolj uspešna. Obe domžalski predstavi sta bili v petek, 20. maja zvečer v gledališki dvorani Primorskega gledališča Nova Gorica v Solkanu. Izbrana publika, ne le domača temveč iz vse Slovenije, je pozorno spremljala obe predstavi, ki sta se zvrstili ena za drugo in vsaka po svoje navduševali zah-tevne gledalce. Med mnenji, ki smo jih slišali v Novi Gorici je bilo veliko takih, ki so pohvalila programsko osvežitev celega srečanja, saj se ve-čina ljubiteljskih skupin ukvarja s problematiko današnjega življenja na dramatičen ali ćelo tra-gedičen način, malo pa je takih, ki se z isto temo srečujejo s smešne ali ćelo zabavne plati. Na pogovorih o predstavah, ki sta jih vodila oba republiška selektorja Segej Verč in Iztok To-ry, sodelovala pa sta tuđi dramatik Peter Božič in režiser Peter Militarov, sta bili obe predstavi obravnavani vzporedno, saj sta bili, kot je rekel Sergej Verč, izbrani prav zaradi posebnega šarma, simpatije, ki sta ju izžarevali. Pohvalili so dobro igro in režijo, predvsem pa spoznanje, da se tuđi v domžalskem gledališkem prostoru že poznajo nastavki drugačnega gledališkega jezika. VGT čenja v letu 1988 s posebno akcijo, ki naj bi nacrtno usmerjala zbiranje koristnih predlogov v vseh delovnih organizacijah domžalske občine. Pravila akcije: KORIŠTEN PREDLOG 1. Vsak delavec ali skupina delavcev ima pravico in dolžnost predlagati izboljšave vseh delovnih postopkov v svoji delovni organizaciji. 2. Kot »korišten predlog« lahko smatramo vsako pobudo ali izboljšavo, ki vodi k racionalizaciji proizvodnje: — poenostavitev ali sprememba delovnega procesa — izboljšava strojev in druge opreme — zmanjševanje porabe surovin — izboljševanje kakovosti proizvodv — uporaba odpadnih surovin. 3. Delavec, ki predlaga »korišten predlog« stori to v pisni obliki tako da obrazloži problem, predlaga rešitev in opiše pričakovani učinek izboljšave. 4. »Korišten predlog« posije v enem izvodu komisiji za inovacije v svoji delovni organizaciji in en izvod na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska 36, 61230 Domžale. 5. Komisija za inovacije v delovni organizaciji je dolžna, da vsak mesec enkrat pregleda pri-spele predloge ter oceni njihovo uporabnost in izvedljivost. Pozitivno oceno predloga posreduje vodilnim delavcem v proizvodnji, ki poskrbe za realizacijo predloga. Pozitivno ali negativno oceno vseh prispelih predlogov posreduje komisija enkrat mesečno na naslov Občinske raziskovalne skupnosti Domžale. 6. Občinska raziskovalna skupnost bo enkrat mesečno vse prispele predloge ter njihove ocene pregledala. Za vsak logičen in resen predlog bo ORS Domžale izplačala predlagatelju ustrezno nagrado. 7. Postopek za vsak predlagani »korišten predlog« mora biti zaključen najkasneje v dveh mesecih. 8. Pritožbe na oceno predloga, ki jo izdela komisija za inovacije v delovni organizaciji spreje-ma Občinska raziskovalna skupnost Domžale. 9. Komisija za inovacije v delovnih organizacijah lahko poleg nagrade ORS Domžale prizna-vajo predlagateljem »koristnega predloga« tuđi dodatne nagrade po pravilniku c inovacijah in tehničnih izboljšavah. 10. Komisija za inovacije v delovni organizaciji izdela vsako leto poročilo o prispelih koristnih predlogih in o njihovi učinkovitosti. Poročilo oziroma izvedbo posreduje Občinski raziskovalni skupnosti Domažale vsako leto v mesecu januar-ju za preteklo leto. 11. Občinska raziskovalna skupnost Domžale bo spremljala izvajanje akcije in najmanj enkrat letno o rezultatih poročala na skupščini ORS in v javnih občilih. 12. Z akcijo KORIŠTEN predlog začnemo po objavi v Občinskem poročevalcu. /Finski poročevalec STRAN 13 Uspeh naših dramskih skupin *P zelen sem bit nekoč, 'ffiprostiral se v naravi, '2 dajal življenjsko moč, ai°vek, stat sem ti ob strani. n Me še ljudstvo spoštovalo. e?z za njega sem žive! \JeP° me negovalo, e rfa7 pa sem ves ovenel. Oj V° utrujen in premražen * dela vrnil se potan, wel v toploti, kakor blažen ■ Ribljem te v lepi sen. ^hlastane na veliko, \ "neva v danje težje mi, ii- rastem na visoko, "joti zdravih ti moči. l^ščil si me v sivo skalo, ? v Se mojih korenin, **ko, ljudstvo bo živelo, ■^ "vedaš se? moj dragi sin? i fkaj dušiš me z žveplom vročim? rdajaš toliko bolečin, i b0' naJ čisto v°d° točim? i *dravih zemeljskih globin. 16. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Domžale, 3. - 4. junij 1988 Mladi literarni ustvarjalci iz vse Slovenije, pesniki, pi-satelji, esejisti, dramatiki so se 15 let srečevali v Gradišću pri Lenartu v Slovenskih go-ricah. Zveza kulturnih orga-nizacij Slovenije, ki je glavni nosilec teh srečanj, pa je le-tošnje, 16. srečanje mladih literatov zaupala v organizacijo občinski Zvezi kulturnih organizacij Domžale in domžalskemu literarnemu društvu. Dva dneva smo v naši občini gostili izbrane avtorje. Od 19-tih, ki so se uvrstili v zaključek po šestih območnih srečanjih, jih je k nam prišlo štirinajst. Prišli ( prihodnje leto v komisijo. Pokroviteljici sta se letos izk# zali precej bolje, tako da se nai* obeta peto, malo jubilejno tek' movanje ljudskih godcev, na vst splošnem še višjem nivoju. GW de vremena pa: Eden izmed htf domušnežev je pripomnil: Če S< bo kdaj v našem koncu obetalj suša, naj brž pripravijo prired' tve Po domaće pri Repanšku >' takoj bo dovolj dežja ... I. Sivec STRAN 14 OBČINSKI POROČEVALE^I ^lali oglasi RAZGLASI, OBJfll/E, RflZPIJI jj°ntiram stavbno pohištvo "lesene obloge vse z izola- Jo m renoviram podstrešna Rovanja. Tel.: 737-279 po- Dobu nudim varstvo Op • Naslov v uredništvu scem kakršnokoli honorar-,° zaposlitev v Domžalah. .0&udbe pod »DOGOVOR«. "aslov v uredništvu. £*Sko kolo ugodno r°dam. Uvoženo — dekla-cij0 _ kot novo _ bronz "oder. 10 prestav. Tel.: '24-251-Dob. PREKLIC ^anc Cukljati izjavljam, da B's,em dal preklica, ki je bil ^javljen v prejšnji številki "hčinskega poročevalca po n,aročilu Ermana in Ane Ma-JJ>« Cedilnik. ^*edništvo predlaga vsem, da s*ala nesoglasja urejajo pri Pistojnih organih. PREKLIC Preklicujem obtožbo ^javljene gradnje kozol-^j ter se opravičujem Loboda Francu in Ivani za Prenagljene besede. Loboda Ivana ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ^ceta, starega očeta, pra-Uedka in brata JANKOTA LUKMANA (Avzgarjevega ata) iz Šentvida Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Prijateljem in znancem ?a izrečeno sožalje, cvetje »n številno spremstvo na bjegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pippu ž?. nJfgovo večletno zdra-vyenje, gospodu župniku *a lepo opravljen obred, ^rečotu Kočarju za poslovne besede, pevcem in Praporščakom ZB. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, pra-»abice in tete pranCiške dimc roj. Sršen s« iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanim, ki so sočustvovali z jiami in nam izrekli soža-'je. Iskrena hvala tuđi dr. Cerarju za skrbno Pravljenje na domu, 8-župniku za lep pogrebni obred ter pevcem TO-SAME za ganljivo zapete ^alostinke. Prav lepa hva-*a tuđi vsem za podarjeno cvetje in za spremstvo na ijeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata, starega ata, strica in svaka MIHA VRHOVNIKA iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem soborcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno lepo cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ce-lestinu in sestri Francki za dolgoletno zdravljenje. Pray prisrčna zahvala so-sedi Julki za vso pomoč, Pogačar Feliksu za lepe poslovilne besede, ZB in vojaškim, vojnim invalidom ter pevcem. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še en-krat hvala. Vsi njegovi S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami orosimo, a v srcu je še vedno polno bolečin... V SPOMIN 2. julija mineva dve leti, odkar od nas odšla si ti; od vsepovsod je možna vrnitev, le od tam, kamor odšla si ti, pa je več ni. ANICA KRALJ iz Blagovice Vsem, ki postojite ob tvojem grobu v spomin s te-boj na pretekle, preživele dni, hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANČIŠKA OGRINCA iz Spodnjih Jarš 21 izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Francetu Komparetu za poslovilno melodijo ter vsem, ki ste nam ob izgubi našega dragega očeta kakorkoli stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, strica in svaka ANTONA MERKUŽICA iz Škocjana se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam bili v pomoč. Posebna zahvala dr. Farkašu za skrbno zdravljenje, oseb-ju UKS - CIM Ljubljana za lajšanje trpljenja zadnjih dni življenja, sosedi Stanki in Ivanki za iskreno pomoč, društvu upo-kojencev in invalidov iz Domžal, občinski in kra-jevni organizaciji ZZB NOV tov. Smolnikarju za poslovilni govor, Valeriji za recital, oktetu Tosama za zapete žalostinke, gospodu župniku Žnidarju za lepo opravljen pogrebni obred in vsem vam, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Sinova Marjan in Jože z družinama ZAHVALA Ob boleči in nenado-mestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete anCke kos Pekovčeve mame iz Moravč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako veli-kem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ali kakorkoli drugače počastili njen spomin, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo moravski godbi, pevcem, tov. ZB za lepe poslovilne besede, praporščakom in g. župniku — za opravljen pogrebni obred. Vsem še en-krat hvala! Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbuđila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. V SPOMIN 6. julija minevata dve leti, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi ati CIRIL LUNDER Vsak dan te pogrešamo in se te spomin jamo z bole-čino v srcu. Joži, Vera, Milena Zatnrl je tvoj smehljaj ne vrne k nam se več nazaj le v srcih naših ostal bo tak vedrine poln kot tvoj korak V SPOMIN IVAN HORVAT iz Trzina 17. julija mineva dve leti, ko smo pretreseni spoznali, da je bilo vse naše upanje zaman in da so klonili še zadnji napori mladosti, ki se je borila, da bi premagala najhujše. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pri njegovem preranem grobu. Neutolažljiva mami in vsi, ki so te imeli radi Sreča je kakor sonce, kadar je najlepše zatone (Ivan Cankar) V SPOMIN 11. julija mineva žalo-stno leto, odkar ni več našega Ijubljenega ZVONETA SLOVNIKA Hvala vsem, ki ga niste pozabili in ki obiskujete njegov prerani grob. Njegovi najdražji Kruta bolezen te je iztrgala iz naše sredine, ni te več in nihče ne bo zapolnil naše praznine ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, dedek CIRIL ŽUPAN ml. iz Preserij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in njegovim sode-lavcem iz DO Papirnice Količevo za izrečena so-žalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govorniku Andreju Omovšer za poslovilne besede, zboru za lepo zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat hvala. Vsi njegovi Šolske oblike na Delavski univerzi Domžale V zadnjih treh letih je opazen hiter porast šte-vila šolskih oblik na Delavski univerzi Domžale. Izobražujemo v številnih smereh usmerjenega izobraževanja kot so: - KOVINARSKA V. ST. (nadaljeval-ni program, smer tehnolog — energetik) - ELEKTRO V. ST. (nadaljevalni program, smer energetik) - PAPIRNIŠKA IV. ST. (smer papir-ničar) - TEKSTILNA V. ST. (smer tekstil-nokonfekcijski tehnik, tekstilnomehan-ski tehnik) - EKONOMSKA V. ST. (smer eko-nomskokomercialni tehnik) Poleg šol usmerjenega izobraževanja pa izobražujemo tuđi odrasle v osnovni soli (7. in 8. razred). V letošnjem juniju smo podelili diplome prvi generaciji strojnih tehnikov, izšolanih ob delu. Solanje je trajalo 2 leti. V prihodnji izobraževalni sezoni 1988/89 borno vpisovali v vse naštete šolske oblike do 15. septembra 1988. Pogoji za vpis so: — za nadaljevalni program — uspešno dokončana poklicna šola ustrezne smeri oz. IV. stopnja Usmerjenega izobraževanja in naj-manj 1 leto delovnih izkušenj. — za ostale sole Usmerjenega izobraževanja — dokončana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Za vse podrobnejše informacije smo vam na voljo na Delavski univerzi v Domžalah, Kolodvorska 6 ali telefonsko 721-082, 722-278, vsak dan od 6.00 do 14.00 ure, ob sredah pa do 16.00 ure. Delavska univerza Domžale se zahvaljuje svojim slušateljem za izkazano zaupanje in jih vabi, da se pravočasno prijavijo za oblike usmerjenega izobraževanja in osnovne sole za odrasle. »DO DINOS« TOZD Priprava odpadnih surovin Titova 118, Ljubljana najame na širšem območju mesta Domžale skla-diščni prostor približno 400 m\ Prostor je lahko v celoti odkrit. Z najemodajalcem smo pripravljeni skle-niti tuđi delovno razmerje za drobni odkup oz. pogodbo o kooperaciji, če bi bil zainteresiran ustanoviti zasebno zbiralnico za sekundarne surovine. Posebne kvalifikacije nišo potrebne. Vse ponudbe pošljite na gornji naslov v roku 15 dni. INA - TRGOVINA, n. sol. o. OOUR-a, ZAGREB OOUR PLIN ZAGREB, o. sup. o. ZAGREB 41000 ZAGREB, VEĆESLAVA HOUEVCA 1 OBJAVA NOVE CENE UPARJENEGA PLINA »Na osnovi določil 44. člena Statuta OOUR Plin Zagreb, je Delavski svet sprejel naslednji CENIK 1. Nova cena uparjenega plina za potroš-nike iz Plinarne Trzin znaša 2.300.— din za ms izparjenega plina. 2. Nova cena velja od 1.6.1988 dalje. PREDSEDNIK RS OOUR PLIN ZAGREB Mario Jurič 1. r. °BČINSKI POROČEVALEC STRAN 15 Kopalna sezona je pred vrati__________________ Kopalna sezona je z dneva v dan bliže, čeprav smo imeli zadnje časa bolj kislo vreme. Nekaj le-pih dni je marsikoga spomnilo na morje, počitni-ce pa tuđi na bližnja kopališča. V letošnji sezoni borno morali upravljalci ko-pališč upoštevati nov Zakon o varnosti v urejenih kopališčih, Pravilnik o varnosti v urejenih kopa-liščih in Pravilnik o higienskih zahtevah za ko-, palne vode. Zahteve so bistveno strožje kot minula leta, predvsem pa je novost, da je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje, pred tem pa se primerno kadrovsko okrepiti za množice kopal-cev. Predpisana je tuđi nova oprema za reševanje iz vode in vrsta opozorilnih znakov. Strožje so zahteve glede bakteriološke in kemične sestave vode, za nespoštovanje predpisanega pa so za-grožene visoke denarne kazni. Telesnokulturna skupnost Domžale, kot upravljalec kopališča Domžale, je načrtovala otvoritev kopalne sezone že za 15. junij. Slabo vreme ter težave pri pridobitvi uporabnega dovo-ljenja bo nekoliko zmanjšalo letošnje število ko-palnih dni. Ob ogledu kopaliških objektov ter na-prav je bilo ugotovljeno več pomanjkljivosti, ki jih borno skušali v najkrajšem času odpraviti, saj voda že vabi kopalce. Predvsem mladina težko pričakuje odprtje kopališča. Vse, ki boste uporabljali kopališče, že danes opozarjamo na več novosti, katere smo dolžni iz-vajati predvsem zaradi sprejetja Zakona o varnosti v urejenih kopališčih. Kopališče Domžale bo odprto od 9. do 19. ure, ob neugodnem vremenu pa se bo kopališče zaprlo. Za uporabo kopališča je treba plaćati vstopnino in sicer: odrasli — 2.000 din, otroci do 6. leta — 500 din, od 6.—14. leta pa 1.000 din. Vsi udeleženci pa bodo morali upoštevati kopališki red. Objavi jamo nekaj po-membnejših obvestil: — otroci, mlajši od 7 let morajo biti v sprem-stvu odraslih — ob vstopu na bazen je obvezna uporaba garderobe — ob izstopu iz garderobe je obvezna dezinfekcija nog — prepovedano je igranje z žogo v bazenu — prepovedano je skakanje v vodo — igranje z žogo ter ostale dejavnosti se izva-jajo samo na določenem območju kopališča — vsi kopalci morajo upoštevati znake za ne-varnost, prepoved in obveznost. Letošnje leto bodo po kopališčih Slovenije novi enotni znaki, ki bodo opozarjali kopalce na ne-varnosti, prepovedi in obveznosti. Upravljalec kopališča je tuđi za letošnjo sezono pripravil nekaj novosti. Samo kopališče smo precej povećali, saj smo pridobili preko 3.000 m2 površin, ki nam bodo služile tako za sončenje, kot za samo šport-no rekreacijo. Kopališče Domžale je letošnje leto tuđi opremljeno z ozvočenjem, tako da bo praktično vsem na razpolago glasba ter posredovanje obvestil. Načrtujemo tuđi izgradnjo večnamen-ske asfaltne plošče, na kateri borno pripravili igrišče za odbojko oz. bodo kopalci lahko koristili igrišče za mali nogomet, tenis ali badminton. Telesnokulturna skupnost Domžale je tuđi letošnje leto zagotovila precejšnja sredstva za drago vzdrževanje in poslovanje kopališča v kratki kopalni sezoni. Z enako problematiko se ukvar-jajo kopališča širom Slovenije, zato so tuđi cene oz. vstopnina sila različne glede na posamezno kopališče. Upravljalci kopališč ugotavljajo, da bo v većini kopališč vstopnina krojila število obisko-valcev. Nekatera kopališča so poskušala ponuditi obiskovalcem ekonomsko ceno, kar je za objekt širšega družbenega pomena nesprejemljivo, saj bi bila vstopnica za enkratni obisk tuđi 5.000 din. Vse obiskovalce kopališča Domžale prosimo, da se poskušajo prilagoditi novim zahtevam, ki izhajajo iz Zakona o varnosti v urejenih kopališčih, vse novitete oz. zahteve so pripravljene za večjo varnost obiskovalcev oz. uporabnikov vodnih površin. Tuđi letošnje leto imamo na razpolago sezonske karte za ceno 40.000 din, ki pa jih lahko nabavite na Kopališču Domžale vsak dan od 14. do 15. ure. Marjan Gorza Ekološka katastrofa O Bistrica! Kako lepo tvoje je ime poznal sem te, ko si bila lepa čista še! Žuboreče tekla si skoz mesta in vaši, saj lepše vode bilo ni! Si ribice redila vseh vrst je v tebi jih bilo, in mamicam pleničke prala si lepo! Si žejne napojila nobenemu škode ni bilo, ko vćasih pili tvojo čisto smo vodo! Ko zdaj te gledam in poslušam tvoj srhljivi jok, nema se sprašujem, od kod ti zdaj ta umazan tok! Saj ob izviru si kot biser lepa, da domač kot tuj turist te vedno rad pogleda! Žalostno zdaj obtožuješ človek, kje vest je zdaj kosmata tvoja, kaj naredil si iz mene da žalostna je pesem moja. Saj gnojnica tako kot jaz zdaj ne smrdi, ti, ki se temu joku čudiš si to sam naredil mi! Ivan Hribar Meta Pometa: Kaj pa je vas treba bilo!!! O smiselnosti obstoja prenekatere institucije, službe, foruma, sveta, komisije, odbora... (še bi lahko naštevala najrazli-čnejše organe, ki naj bi si z imenom povečevali po-membnost) bi v naši družbi morali spregovoriti. Še bolj zato, ker smo sklenili varčevati — to pa počnemo tam, kjer je najbolj boleče: v zdravstvu, (participacije), pri otrocih (šolstpo bo izvajalo le še redne programe), pri soci-alnih pomočeh (bistveno zaoštreni pogoji) ... Ob vsem tem pa se bo potrebno glasno povprašati tuđi o smislu obstoja raznih profesionalnih medobčin-skih političnih institucij, raznih komisij in odborov pri DPO na vseh ravneh, o skupščinskih organih in upravnih službah in ko-nec koncev tuđi o smislu obstoja brezštevilnih profesionalnih politikov. Na tem področju smo v zadnjih 10—15 letih dosegli pravi razcvet. Kot da smo že v komunizmu in nam ekonomska blaginja omo-goča vse to. Včasih kdo tuđi iskreno prizna in se zamisli nad svojim brez-plodnim poslanstvom (tako kot se je v pogovoru za Delo pred časom zvezni mladinski funkcionar) ter razkril potek svojega »de-lovnega« dne srednjega politikanta: zjutraj kavica, urica — dve za prebiranje časopisov, pa sesta-nek, seja in dan je pri kraju. Sprva so bili glasovi in pozivi k ukinitvi še tihi in osamljeni (koroška regija), zdaj jih je vse več in so vse glasnejši. O tem so pred časom, govorili tuđi na seji predsedstva domžalskih komunistov in sprejeli precej pogum-ne sklepe: pobuda za uki-nitev medobčinskih sve-tov vseh držbenopolitič-nih organizacij in depro-fesionalizacija funkcij v ZK. To je pobuda in upati je, da bodo rezultati čim-prej vidni. Predsedstvo je s tem jasno povedalo, da bi se to dalo storiti, da zaradi tega ne bi bilo konec sveta. V Sloveniji na pri-mer obstoja kar 12 medobčinskih središč. Prav tako so se obregnili ob že tolikokrat omenjeno »neformalno« politično koordinacijo. Pred leti je bilo to pravo bogokletno deja-nje (pobude mladine), ta-krat pa partijsko predsedstvo ugotavlja, da takšen organ naprej sprejema stališča do posameznih problemov in s tem prejudicira odločitev posameznih organov, še posebno SZDL, ki bi morala biti stičišče vseh mnenj, me-sto pluralizma interesov, organ, ki naj bi odločal pa skupščina. To je zago-tovo pogurana poteza predsedstva, morda lahko ćelo rečem, da je to tuđi dejanje, ki pomeni sestop partije z oblasti — kajti pred leti je bilo prav partijsko mnenje odločujoče v okviru koordinacije. Vsaj v občini Domžale je bilo tako . .. Da se s tem še kako strinja tuđi baza, kažejo zahteve mariborskih stav-kajočih delavcev, ki so glasno zahtevali ukinitev šestih občin. Zakaj? Ker so vsi na »njihovih ple-čih«, ker je treba preživeti vso grmado »profesionalnih funkcionarjev« s štabom administracije in tehničnega osebja vred. In koliko je teh? Poskusi- mo na pamet računati 6 predsednikov občin, 6 predsednikov izvršnih svetov, 30 predsednikov in 30 sekretarjev DPO, okoli 80 članov izvršnih svetov, okoli 60 tajnikov SIS, potem pa še vsi na mestni ravni. Ja, kar čei 200 ljudi je to. In vsi ti pi-sejo, sklepajo, sestankuje-jo, sklicujejo sestanke, ocenjujejo, planirajo . • ■ In za vse to mora delati tuđi TAM-ov delavec P<* še lastna odvečna admi' nistracija v tovarni (iz~ polnjuje statistike, odgo-varja na vprašalnike, pre-i bira gradiva, studira pe-stro jugoslovansko zako-nodajo ...) in menda tuđi okoli 2000 delavcev t.i tehnološkega viška. Ob vsem tem se človeku zdi, da je tistih 30 miljončkov povprečne plače še veliko. Ja, dragi moji. Varčeva.' ti bo treba marsikje, ne U pri zdravju, vzgoji, šol-stvu, porodniških, social' nih pomočeh, ampak tuđi v političnih, samouprav-nih in upravnih struktu-rah. In treba je začeti prav pri sebi, saj kot pravi pregovor: besede miče-jo, zgledi vlečejo. Kdo je prvi na potezi? Meta Pometa Mali strah Bav - bav vDobu Gledališka skupina prosvetne-ga društva »Jožef Virk« Dob je v letošnji sezoni uprizorila prisrč-no mladinsko igrico MALI STRAH BAV-BAV, s katero so zlasti razveselili mlade gledalce, zabavali pa so se tuđi starejši, ki so si sredi maja predstavo ogledali v dvorani na Močilniku. Bav-bav, Bov-bav in Biv-bav (Andrej in Peter Starbek, Blaž Knez) so bili v skladu z napoved-mi iz gledališkega lista (lično ga je oblikoval Miran Bukovec) prav prisrčno ljubki in tuđi ne-nevarni, saj so nosili zelo značil-ne človeške poteze, obenem pa so skupaj z ostalimi mladimi igralci dokazali, da v Dobu že raste obetav rod (amaterskih) igralcev, ki bodo nadaljevali že nekaj desetletij trajajočo bogato kulturno tradicijo v krajevni skupnosti. Tako lahko pohvalimo vse po vrsti: Matejo Starbek (Drnulja Ropotulja), Matejo De-jak (Lučka Trepetlika), Marto Starbek kot Gospo Strah, pa Ju-reta Jeranta, Toneta Roglja, Francija Cerarja, Marjana Ur-basa, Mojco Anžič in Miloša Starbka. Slednji je z veščo režij-sko roko mlade in malostarejše igralce tuđi vodil in tako ustvaril dopadljivo predstavo, pri kateri so posebej ljubki tuđi kostumi. Če omenimo še Jano Rems, Pav-leta Orehka in Janeza Urbasa, potem smo omenili vse, ki so pri predstavi sodelovali. Glasbo je prispeval Tomaž Habe, Koreografijo pa Janez Mejač. Mali strah Bav-bav je prijetna predstava, ki zabava starejše in otroke, je pa tuđi prijetno prese-nečenje za vse, ki smo bili vaje-ni le predstav z odraslimi igralci. Mladi, med njimi skoraj vsi osnovnošolci, glavni igralci pa ćelo še nišo vsi dopolnili 10 let, so prijetno presenetili in znova dokazali, da kdor ima igranje rad, mu ni težko ob vrsti šolskih obveznosti prosti čas nameniti še delu v kulturnem društvu. V. Zlati slamnik — Obrtnemu združenju 1 Zlati slamnik podeljujemo Obi nemu združenju Domžale za uspi pri organizaciji in izvedbi razstal izdelkov in storitev drobnega $\ spodarstva občine Domžale. I Ali pajek res piči vsakogar Po dolgem premišljevanju in dogovarjanju s Komunalnim podjetjem Ljubljana, smo tuđi v naših Domža-lah dobili neuničljivega pajka. Da ne bo pomote, to ni tarantela niti kakršenkoli drugačen pajek v pravem pomenu besede, to je »priljubljeni« kamionček opremljen s šoferjem in miličnikom, ki opravlja fotografski tečaj in tečaj blagajniških prejemkov. Opažam, da pajek piči samo nekatere vrste avtomobilov, nekaterih ne vidi (oz. noče videti), prav nerodno pa mu je pičiti kakega BMW-ja, Mercedesa, Lancio ali morda ćelo Nissana. Neverjetno pa je požrešen nafičke, bolhe, sto-enke in tuđi kakšen jugo se mu prileže. Predlagam, da pošljemo pajka na usposabljanje za enakopravnost ti-pov avtomobilov in da v bodoče ne bi hodil mimo tuđi modrobelih avtov, šolnino pa mu plačamo iz mojega velikega honorarja za ta članek v Občinskem poroče-valcu. Prireditve v sklopu akcij za bralno značko: Ivan Sivec med šolarji Naš mengeški rojak, pisatelj Ivan Sivec, ki si' cer vneto skrbi tuđi za novinarsko poročanje \1> svojega kraja, je letos v sklopu akcije za bralno značko opravil na šolah naše in kamniške občine\ kar 11 obiskov, na OŠ Josipa Broza Tita v Domža-lah ćelo dvakrat, kjer so pripravili ćelo razstavo! ilustracij iz knjige. | Kot je znano, je lani izšla njegova mladinska povest Pozabljeni zaklad; knjigo so doslej prodali] v 5000 izvodih. \ Pisatelju, ki je vsem obiskovanim šolah poklo-nil po eno svojo knjigo, je zanimanje za njegovo pisanje gotovo spodbuda, da v mladinski literaturi napišete še kaj. STRAN 16 OBČINSKI POROČEVAt' Gorjača rokovnjača — izvajalceu' kanalizacije v Mengšu i Gorjačo — rokovnjačo podeljuj mo izvajalcem kanalizacije v Trf nu in Loki pri Mengšu, katerih \ zultati dela so povzročili, da Ijud4 teče voda v kleti in hiše. ______________________________>,