P iiii potni list
Bogdan Jug
»Učni potni list naj bi omogočal čim podrobnejši vpogled v to, kaj nekdo zna in zmore, kje je svoje znanje že dokazal in koliko je učljiv. To so danes nepogrešljivi podatki pri zaposlovanju, prevzemanju odgovornosti, izbiranju ljudi za razne dejavnosti in pri
odločanju o tem, s kom bomo sodelovali.
Samo formalna izobrazba nam premalo pove. Znani andrago-ški strokovnjaki trdijo, da 85 odstotkov izobraževanja ali celo več poteka po neformalnih, spontanih poteh in le manjši del (približno 75 odstotkov) prek šolanja ali formalnega izobraževanja.« (Ana Krajnc, AS, 1/1996, str. 3)
Uvod
V strokovnih krogih andragogike je termin »učni potni list« poznan že od decembra 1994. Takrat je bil prvič predstavljen na mednarodni konferenci o permanentnem oziroma vseživljenj-skem izobraževanju v Rimu. Meni je termin poznan od oktobra 1995, to je dobrih sedem mesecev. V tem času se je v Sloveniji zgodilo veliko stvari in dokument Učni potni list - UPL ima dejanske možnosti, da zaživi v praktični obliki in ne ostane samo ideja na papirju. Pričujoči prispevek je razdeljen na dva vsebinska dela, prvi govori o samem nastanku projekta UPL, drugi del pa je namenjen temeljitejši razlagi samega dokumenta.
Proces projekta skozi časovno in vsebinsko obliko
a)	Potreba po knjižici Nastanek potrebe po malem dokumentu, v katero bi vpisoval vsa dodatna znanja, ki sem jih dobil med študijem, se je pojavila septembra 1995, ko sem kandidiral za ka-drovnika v Management Group. To je skupina študentov, katerih vizija je izobraževanje za poslovno življenje. Sestavil sem seznam znanj in veščin (retorike, predstavitev, skupinsko delo, projektno vodenje, računalništvo, tuji jeziki...), ki naj bi jih vsak član obvladal in imel tako prednost pri iskanju zaposlitve. S tem je bil prvi del končan, pojavilo pa seje vprašanje, kako to sporočiti podjetjem. Razmišljal sem o knjižici, kamor bi se vse to vpisovalo, kdor pa bi jo v celoti izpolnil, bi dobil častni naziv. Idejo sem veselo razlagal, nato meje na podobno zadevo z nazivom UPL opozorila prijateljica. Začel sem razmišljati o dokumentu, ki bi širše zajel mlado prebivalstvo in ne bi bil namenjen samo članom združenja. Postavil sem temelje projekta, ki sem ga začel uresničevati v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
b)	Osnovna ideja projekta in združitev z evropskim modelom Temeljna zasnova je bila oblikovana za študente. Vsebovala pa je štiri osnovna področja obštudijskih aktivnosti:
1.	dodatna izobraževanja, kamor sodijo aktivnosti, kot so tečaji tujih jezikov, retorike, managementa...;
2.	strokovna praksa in delo prek študentskega servisa, kjer mentor vpiše priporočilo;
3.	praktična znanja iz računalništva, oblikovanja, slikanja...;
4. družabne in športne dejavnosti za uporabnike; v Sloveniji obstajajo ločeni poskusi o uvedbi takšnega dokumenta, ki so še v začetnih fazah, vendar je to nesmiselno, ker s tem vsi dokumenti izgubljajo veljavo in uporabnost; treba je oblikovati enega, ki bo uporaben za vse; tako je projekt UPL tudi zastavljen.
Vsi, ki mislijo, da bi njihovo znanje koristilo takšni izvedbi projekta, lahko pristopijo in sooblikujejo ta dokument. Trenutno je formiran strokovni svet UPL, v katerem so predstavniki ustanov, kot so Andragoški center Slovenije, Gospodarska zbornice Slovenije, Urad za mladino RS, Zavod za zaposlovanje - sodelujemo pa še z Andragoškim društvom Slovenije, s študenti andragogike, z vodilnimi kadrovskimi delavci ter s priznanimi strokovnjaki s tega področja. Vrata so vsem odprta.
Vlaga strokovnega sveta je v tem, da se znanje iz teorije in prakse, ki je potrebno pri izdelavi takšnega dokumenta združi, tako da bo uporaben za vse, ki jim je namenjen.
Zasnova Učnega potnega lista
a)	Dokument samega UPL naj bi imel velikost, kakovost in obliko potnega lista.
Razdeljen bi bil na več sklopov, ki bi bili razvrščeni po naslednjem vrstnem redu:
-	osebni podatki,
-	formalna izobrazba,
-	dodatno izobraževanje (tuji jeziki, seminarji, delavnice...),
-	delovne izkušnje,
-	spretnosti ali veščine (računalništvo, fotografija, retorika...),
-	kulturno udejstvovanje,
-	športni dosežki,
-	priznanja,
-	nagrade in priporočila,
-	opombe.
b)	Uporaba UPL: posamezne aktivnosti bi vpisovali tako, da, bi imeli čim boljšo preglednost in zagotavljeno največjo legitimnost, da določeno aktivnost obvladaš. Vpisovanje bi potekalo takole:
-	kje si delal (točen naslov ustanove, podjetja, izob. središča),
-	kdaj si delal (časovno trajanje aktivnosti),
-	kaj si delal (osnovni opis dela: računovodstvo, marketing...),
-	opis dela (kako si se pri aktivnosti izkazal),
-	ime odgovorne osebe, mentorja...,
-podpis odgovorne osebe in žig podjetja, ustanove....
46
2 / 1996
Posamezni parametri se lahko še spremenijo, osnova pa bi ostala enaka.
c) Namen UPL je v tem, da ga uporabljamo, ker nam omogoča:
-	zbrati vse dokumente, potrdila, podatke na enem mestu v priročni obliki;
-	posamezniku pregled nad vsemi svojimi uspehi in osvojenim znanjem,
-	posredno spodbujanje dodatnih aktivnosti;
-	uveljavljanje osebnih priporočil, kijih dobivajo uspešni;
-	kadrovnikom lažjo izbiro delovne sile, saj imajo več verodostojnih podatkov na enem mestu.
Poleg kratke predstavitve razvoja projekta in same zasnove UPL bi opozoril še na to, da je projekt v izdelavi, zato se posamezni podatki še spreminjajo, upošteva dobre argumente, preverja odločitve in išče prave rešitve. Citat, ki je izbran na začetku, pa je tisto, kar nas usmerja in motivira za delo.
Bogdan Jug
študent filozofije in vodja poslovne šole Management Group
2 / 1996
81