33. številka.
II Ljubljani, v soboto, IS. februarja 1913.
m\. Ida.
i
.Slovenski Ntrod" vel j*:
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo leto....... K 24 —
pol leta ....... . 12-
Mrt leta . fina mesec   ••«••• • 2*—
v upravnlštvu prejeman: eelo leto    .....      K 22*— pol leta ... # . . % .11*— fetrt leta    • , 350
na mesec . 190
Dopisi mj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, l/rednlžtvo: Knallova nllca it. 5 (v pritličju levo,) telefon st. 34.
Izhaja vsak dna sveder lsvmantfl aetalfa In praznike.
Inserati veljajo   peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin  Park in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercifah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i t. d., to je administrativne stvari
————  Posamezna stevilkn velfa tO vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko
eelo leto pol kta četrt leta na mesec
K 25-
. 6*50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravnlttvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št. 5, telefon it 85.
Italijanska fakulteto w Trstu.
Dunaj, 14. februarja.
Proračunski odsek je končal danes razpravo o italijanski fakulteti r r   sprejel   tozadevno   predlogo s : 4 glasovi.   Trst je torej bodoči dež italijanske visoke šole, vsaj to-časa, dokler ne pride predloga v mm zbornice, kar se bo pač šele poleti zgodilo.
Za razpravo v plenumu se bodo rali naši zastopniki   drugače pribiti kakor se je to zgodilo za de-. n v proračunskem odseku. Obdukcija, ki se vzdržuje le z najraz-ticjšimi malenkostnimi,   neutem -uimi, zavlačevalnimi in deloma fri-Tiimi nespametnimi sredstvi, se v , k; je narodno - kulturna, ako-io sega globoko v politično živio in rudi v socijalne in gosposke odnošaje dveh narodov, ne uspešno izvajati Mnogo resnične-in utemeljenega so povedali jugo-<vanski člani budgetnega odseka, voraj več pa   so nespametnega morili.
Slovensko - hrvaška -obstrukcija oti italijanski fakulteti   je tokrat vensko,  oziroma jugoslovansko isokošolsko zadevo faktično kom-omitirala. Niti enega   slovansk ga lanca niso mogli   gospodje Ver-šek. Dulibić,  Gostinčar prepri-i, narobe, zdelo se je,  da se vse :trske stranke od seje   do seje odmikajo od svojih jugoslovan-1 tovarišev. Tako je rezultat dol-rajnih debat o italijanski fakulteti n, kakršen je žal moral biti: tr-fakulteta ni preprečena.^ jugo-iska stvar oškodovana. Se da-. tik po glasovanju, mi je češki poza trjeval, da slovenskih argu-tov ne razume in da   še manj e, ako zatrjujeta Verstovšek in 1 ič, da sta principijalna prijate-italijanske visoke šole ter zato tu-. lasujeta, med tem, ko istočasno gata isti Verstovšek in njegov ariš Gostinčar prehod na dnevni • d.
Vse, kar smo Jugos'ovani odne-. ;c ona stara resolucija, ki poziv-1 lado itd. in pa kakor se zatrjuje, nha   Italijanov, da bodo glaso-za ljubljansko »slovensko - hr-:ko  fakulteto, kadar bo prišla na ' rsto . . .
Budgetna debata je za nas in našo politiko pokazala naslednje rezultate: 1. da smo v parlamentu edina stranka (v širšem pomenu besede), katero smatrata vlada in parlament za quantitč negligeable; pravilno je poudaril prof. Verstovšek, da velja kot absolutni parlamentarni in politični princip, da smejo biti interesov dveh narodov se dotikajoče zadeve rešene le v sporazumu prizadetih narodov, da pa smo baš mi Jugoslovani iz trga principa izvzeti. Rusinska univerza se ne sme ustanoviti, dokler ne dajo Poljaki svoj placet, druga češka ne, dokler ne soglašajo Nemci, slovenska fakulteta ne. ker ne pripuste Nemci — le italijanska visoka šola mora biti ustanovljena brez in proti Jugoslovanom. Treba pa pri tem poudarjati, da to omalovaževanje ni prirojeno, temveč povzročeno od nas samih, naše politike, naše dosedanje taktike. Naše pravim, pravilno je pa reči od taktike onih, ki reprezentiralo večino jugoslovanske delegacije.
Drugič vse naše kulturne zahteve so ostale tam. kjer se že leta in leta nahajajo in naši zastopniki nam v zameno za italijansko fakulto niso niti izvojevali kako manjšo »nagrado«, kakor se glasi parlamentarni izraz, kakor da bi bili na šolskem polju oopolnoma saturirani.
Tretjič je razprava v odseku po-kazala — kar smo že enkrat konsta- ! tirali — da nimamo tega, kar je za parlamentarne boje in spore vedno potrebno, namreč poleg maksimalnega programa tudi minimalni. Vreči v razpravo predlog, da naj z zimskim semestrom 1915/16 se ustanovi slovensko - hrvaška juristična fakulta v Ljubljani je seveda komodneiše, kakor pa spretno iskati kompromisa in se z malimi pa tem sigurnejšimi koraki približevati možnosti, da stavimo enkrat ta ali podoben predlog z upravičeno nadejo na uspeh ...
Glasovanje o italijanski fakulteti se je vršilo deloma poimensko. Verstovšek in Gostin.čarjev predlog na nrehod k dnevnemu redu sta bila odklonjena. Snrejet ie bil predlog pododseka: Najnozneje z zimskim semestrom 1915/1.6 ie ustanoviti italijansko pravno fakulto s sedežem v Trstu s 35:4 fMarkhl, Erler, Hum-mer. Teufel) glasovi.
Odklonjeni so bili spreminirval-ni predlogi Gostinčar j evi. da se naj ustanovi italijanska fakulta naioozneie I o i s71 o izven Primorske:
končno Verstovšekov naj bo sedež Roveretto; Verstovšekov naj bo tržaška visoka šola utrakvistična.
Odklonjen je bil tudi predlog Verstoškov o ustanovitvi slovensko-hrvaške fakulte v Ljubljani najpozneje 1915/16.
Sprejeta je bila določba, da je učni in uradni jezik italijanske fakulte izključno italijanski, odklonjen pa Dulibičev dodatni predlog, da se naj smejo polagati izpiti na tej fakulti tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku, sprejet na Erlerjev predlog, da morajo dokazati izpitni kandidati znanje nemščine.
Silno Čudna koalicija se je zbrala proti Dulibičevemu predloguki izreka za avstrijske Jugoslovane enakopravnost zagrebških vseučiliških izpitov in izpričeval z avstrijskimi.Za predlog so glasovali le Jugoslovani in češki narodni poslanci, proti predlogu pa ne le Nemci temveč tudi Poljaki ?n češki socijalisti!
Resolucije o ustanovitvi češke živinozdravniške visoke šole. nadalje o pripravah za jugoslovansko univerzo in o uvedbi nemških naralelk na navtični šoli v Trstu so bile sprejete. Med odklonjenimi resolucijami se nahnia tudi ena Markhlova, da nai se uvedejo na ljubliansVj obrtni šoli posehne nemške n^ralelke in da se nai ustanovi v Celju nemška obrtna šola.
Z italijansko fakulto se srečamo zopet v juniju ali juliju v plenumu zbornice.__
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je včeraj s 35 proti 4 glasom odločil, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Trstu in da se naj pouk na niči prične s šolskim letom 1915/16. V debati ie govoril edino-le še posl. dr. Erler. ki je stavil dodatni predlog, da mo-rnio kandidati doknrati ponolno znanje nemščine, nadalje predlo^, naj se odnrnviio izkušuie v italijanščini na graškem vseučilišči!. Posl. dr. Ros-ner ie kot referent izjavil v svojem zaključnem govoru: Vsi tisti, ki so se v interesu uspešnega delovania proračunskega odseka zavzeli za rešitev vprašanja italijanske nravne fakultete, se bodo z vso močio zavzeli tudi za izpolnitev  narodnih zahtev
Tn^^tovnnnv.
Nato so sledili dejanski popravki. ^
Pri glasovanju so najprej odklonili Verstovškov predlog, naj odsek preide na dnevni red, ravnotako tudi enak predlog Gostinčarjev.
Potem so glasovali o prvem paragrafu predloge, ki se glasi v obliki, kakor jo je sklenil naučni odsek, sledeče: Da se zadosti kulturelnim potrebam državljanov italijanske narodnosti, se ustanovi najpozneje z začetkom zimskega tečaja 1915/16 samostojna pravna in državoznan-stvena fakulteta z italijanskim preda-valnim jez'kom v Trstu. Izpreminje-valni predlog Verstovškov, naj se ustanovi fakulteta v Roveretu, je bil odklonjen, ravno tako je bil odklonjen predlog istega poslanca, naj se ustanovi utrakvistična fakulteta z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v Trstu in sicer s 25 proti 13 glasovom. Paragraf prvi je bil nato spreiet v obliki, kakor jo je sklenil naučni odsek, ne da bi se imenoval sedež fakultete. Nato je odsek sklenil, nai bo sedež fakultete v Trstu.
Verstovškov predlog, naj se ustanovi slovensko - pravna fakulteta v Ljubljani najpozneje v zimskem semestru 1915/16, je bil odklonjen.
Paragraf drugi: Učni in poslovni jezik fakultete je itah'ianski. ie bil sprejet. Dodatni predlog Dulibičev, da se-smeio delati izkušnje tudi v hrvaškem in slovenskem jeziku, je bil odklonjen. Dr. Erlerjev dodatni predlog k § 4., da morajo znati kandidati nemško, je bil s 23 proti 11 glasom odklonjen. Dulibičev predlog, nai se slovanskim diinknm prizna veljavnost imričeval in diplom od študij, ki so iih končali na zaerebškern vseučilišču, ie bil z 39 proti S glasovom odklonjen.
Nato so bile sprejete sledeče resolucije: resolucija edede ustanovitve -Mvinozdravniške visoke šole s češkim učnim iezikom v Praev, resolu-ciia nosi. Verstovškr. s katero se pooblašča vlada, naj vse potrebno pripravi ra ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani: resolucija dr. Erlerja, nai se razveljavijo vse naredhe. s katerimi se dovojinje ita-HfansHm diskom, delati izkušnje na vseučilišču v Gradcu v italijanskem jeziku, nadale resolucija istega poslanca, nai se predloži zakon o vzajemnem obiskovanju visokih šol v Nemčiji in Avstriii. Končno ie bila še ^nrric^    resolucija   nosi. Marckhla,
glede ustanovitve nemških paralelnih razredov na navtični akademiji v Trstu. Odklonili pa so resolucijo posl. Pantza, v kateri se poziva vlada, da mora dobiti pri ustanovitvi vseh vrst visokih šol. tehničnih, živinozdravni-ških. trgovskih visokih Šol itd. dovoljenje drž. zbora. Ravnotako so odklonili resolucijo posl. Marckhla glede ustanovitve paralelnih razredov na obrtni državni šoli v Ljubljani in glede ustanovitve nemške državne obrtne šole v Celju. — Za poročevalca v drž. zboru je bil izvoljen posl. dr. Rosner.
S tem so končana posvetovanja o italijanski fakulteti. Nato je bil snrejet predloe posl. Friedmanna, naj se izvoli pododsek. ki naj preišče od mornariške uprave naročene dobave.
Prihodnja seja proračunskega odseka bo sklican pismenim potom.
Finančni odsek.
V včerajšnji seji finančnega odseka je podal posl. dr. Licht svoj referat o vpogledu v trgovske knjige. Njegovi predlogi tvorijo nekaK kompromis med vladnim načrtom in željami prebivalstva. Razprave finančnega odseka so precej otežkočene in je bila včerai seja celo zdajpazđa] prekinjena. Posl. Kraft je izjavil, da noče govoriti pred prazno sejnico. Večina odsekovih članov je namreč šla iz sejnice. ker se ie obenem s finančnim odsekom vršila konferenca referentov, da se sporazumno z vlado formulirajo predlogi o vpogledu v frtrovske krnio-e. Glavna težkoča Je nastala pri formuliranju določil o presojanju verodostojnosti v vpogled predloženih trgovskih kniig. Mada ostala pri tem, da morajo imeti tozadevne oblasti nooolnoma proste roke, ali snoznaio trgovske krnice kot verodostojne ali pa zahtevajo še na-dalinih dokazov. Zastopniki interesentov izjavliaio, da se ne sme iz-nodnijati verodostojnosti trgovskih k"iig. ki se redno vodijo, brez prisilnih vzrokov. Vi vh mora pa oblast oznn^i+i in dok^ati.
Posl. dr. Ofabmsk? ie iziavjl v seji ^rlamentprne komisije PoHske-^a kluba v imenu nacionalnih demokratov, da bodo tj pisisovali nroti vnosrleđu v frrVovske knjige. Fuakb i-navo so podali   pol?ski demokrati.
LISTEK.
Žalostna smrt gospoda Žabapja.
Spisal L u I g i C a 1 c o.
Pretresljivi dogodki, ki jih je doživel v zadnjih časih naš prijatelj go-od Zabar, so ga spravili popolnoma tira.   Nezanesljivost in upor med i ki,  ki so se šteli med pristaše S. L. S., prekucijski govori med ve-■   njegove stranke   in končno '■rajno sebično in samopašno nasto-deželnih koritarjev zmešalo je . emu Zabarju popolnoma njego-c, o:j napornega agitačnega dela že recej načete možgane.
Brigal se ni prav  nič  za svojo -lavnico   in svoj obrt, zanemarjal )!noma svojo dobro in pridno že-;o in svojo družino ter pohajkoval no dnevu in ponoči po najzakotnejših i'jamskih beznicah. Edino še v pijači   je   iskal in tudi našel nekako zdravilo svojim črnim mislim in obu-ki mu je razjedal srce. Denar za i ijačo si je pa preskrbel, kjer in ka-irkoli si je mogel. Njegova dobra ženica, ki je morala sedaj prav vse sama oskrbovati, rotila ga je z najmilejšimi besedami, da naj opusti pijančevanje, ki ga bo-
de spravilo v prezgodnji grob, njegove nedolžne otročiče pa pahnilo v bedo in stisko. Mile in ljubeznjive besede njegove dobre ženice so bile pa bob ob steno. Odgovarjal ji je nekaj časa kriče z največjimi sirovost-mi in ji dajal najhujše psovke. Ko je pa opazil, da s sirovostmi ne opravi nič pri svoji dobri ženici, začel jo je pa neusmiljeno pretepati in se enako znašati tudi nad svojimi nedolžnimi o'ročiči, če so jokali, ko je pretepal niihovo dobro in vzorno mamico. Ko si je pa tako ohladil svojo jezo nad svojo nedolžno ženo in svojimi ubogimi otročiči. krenil je pa zopet v gostilno in pil in zopet pil, dokler se ga ni do nezavednosti nalezel.
Seveda je postajal v svoji pijanosti skrajno siten in nadležen drugim mirnim gostom, katere je vedno moril in nadlegoval s svojimi pridigami o moči in sili S. L. S. Na zahtevo nadlegovanih gostov je bil gospod Zabar parkrat neprostovoljno postavljen pod kap, ne da bi ga to kai iztreznilo ali poboljšalo, ker je krenil takoj v drugo gostilno in tam nadaljeval svoje sitnarenje.
Končno se je pa seveda tudi pri njem uresničila znana nemška prisio-vica: »Vrč hodi toliko časa po vodo, da se ubile.« Nekega večera je že no 11. prikolovratil oopolnoma nadelan v gostilno pri »Stari kukovici«, v kateri se je nahajala Še mala zaključena družba. Ko se je hotel prisesti k ti družbi, so mu pa to prav vljudno prepovedali.  Tedaj je pa zrasel naš
prijatelj 2abar in začel celo družbo obkladati s smradljivimi liberalci, pocestnimi barabami, sploh in z eno besedo z vsemi onimi dišečimi cvetkami, ki jih je dan na dan bral v vodilnem glasilu svoje stranke na račun ubogih slovenskih naprednjakov. Ker je bila pa opsovana družba že nekoliko dobre volje, je v besedah sicer silno močnega, telesno pa vsled zavžite pijače zelo oslabelega Za- j barja brez daljših neplodnih debat j iztirala s silo iz gostilne. j
Težko naloženi gospod Zabar se : je, ko je priletel iz gostilne, nekaj časa opotekal, potem pa obležal v mali uličici proti Ljubljanici in vzlic hudemu mrazu na prostem zasmrčai. Tako je ležal morda kake dve uri, ko ga je prebudil mraz, ki ga je stresal. Z največjo težavo je dvignil svojega rojstva kosti in se zatekel v prvo kavarno, da si ogreje nekoliko svoje otrplo telo in poživi z žgano pijačo. S to se je pa zalival toliko Časa, dokler ni začutil zopet nekoliko gor-kote v svojem truplu in dokler ni izginilo jako neprijetno ščipanje v njegovih prsih.
Od pijače popolnoma omr—lien našel je potem s težavo proti -trti uri svoj dom in se vrge1 napr- Ijen na posteljo. Ko se pa zjutraj e ni zbudi! in tako čudno hrope!, si njegova uboga ženica ni vedela drugače pomagati, nego da je poslala po zdravnika. Došli zdravnik ugotovil ie pljučnico in obupano žejo rahlo opozoril, da naj se pripravi na naj-
hujše, ker je bolnikovo stanje obupno.
Uboga, tolikrat po nedolžnem opsovana in krvavo tepena žena je sedela ob postelji svojega izgubljenega moža in mu stregla z največjo ljubeznijo. Upala je, da bode dobri bog odvrnil od nie nezasluženi udarec, da bode naklonil okrevanje njenemu zapeljanemu in nesrečnemu možu, ga iztrga! iz pogubonosnih mrež te nesrečne politike in ga pri-vedel nazaj k njegovi nesrečni rodbini in k njegovemu zapuščenemu obrtu. Pozabila je na vse bridkosti, nerodnosti, krivice in hude udarce, ki jih ji je prizadel bolnik in pošiljala vroče molitve k dobremu bogu za okrevanje in poboljšanje.
Toda vse te vroče prošnje in vroče molitve so ostale neuslišane.
Drugi dan proti večeru ie po silnem smrtnem boju izdihnil svojo dušo Jernej 2abar . . .
Drugi dan po smrti mu je tudi že prineslo vodilno glasilo njegove stranke sledečo, velelepo posmrt-nico:
Umrl ie mož, tako je zapel naš gorski slavec ob smrti urornega svotecra prijatelja. Teh besed se poslužujemo s ponlno pravico tudi mi, ko moramo našemu vernemu in dobremu liudstvu poročati nretresliivo vest, da je neizprosna božja dekla, bela smrt. snoči v nailenši mo*ki dobi ugrabila slovenskemu narodu nie-govega najboljšega sina Jerneja Ža-
barja, njegovo spoštovano rodbino pa oropala najboljšega, najskrbnej-šega očeta in najbolj zvestega in ljubečega sooroga. Kaj je bil slovenskemu narodu preblagi pokojnik, kaj je v njem izgubila naša S. L. S., o tem se bode še z zlatimi Črkami pisalo v zgodovino slovenskega naroda. Za danes naj omenimo le nekoliko neprecenljivih vrlin pokojnega uzor-moža. Blagi pokojnik je bil po poklicu obrtnik, ki je svojemu obrtu posvečal vse svoje moči in katerega je mogla le neizprosna smrt odtrgati od dela. Kot najboljši oče in ljubeči soprog se ie oklepal z enako ljubeznijo svoje ljubljene rodbine, svoie zveste soproge in svojih nedolžnih otroči-čev, za katere se je trudil noč in dan. da jih more vzgojiti v pravem duhu k boliši bodočnosti. V njegovi skromni hiši vladale ste vedno najlepša za- -stopnost in krščanska ljubezen, kakor morete vladati le v hiši. kier se ni zavrglo vzvišenih katoliških načel. Kolikor je pa skrb za njegov obrt in za njegovo ljubljeno rodbino prepuščala nepozabnemu Zabarju prostega časa, ga ie pa vsega postavil v službo naše S. L. S. On je bil naš mož in tega ni nikdar prikrival, temveč povsod z besedo in dejanjem zastopal naša vzvišena načela ter tako pripravljal ono zmagoslavno pot. po kateri je korakala potem naša S. L. S. naprej do svoje končne zmage. Koliko Hubezn? in odkritega spoštovanja je užival preminoli uzor-mož,  pokazal bode na jasen način
Stran 2
SLOVENSKI NAROD.
38 štev.
tivna in ljudska stranka, glasovati za vpogled v trgovske knjige pod pogojem, če da vlada gotove kavtele.PolJ-ski klub bo najbrže dovolil svojim članom, da glasujejo o vpogledu v trgovske knjige, kakor hočejo.
Osrednja zadružna blagajna.
Ze več, kakor dvajset ht je stara misel, ustanoviti za vse avstrijske kreditne zadruge osrednjo zadružno blagajno. Sprožena Je bila ta misel v časih, ko je bilo zadružništvo še nekako v povojih, uresniči pa na) se sedaj, ko je velik del zadružništva v svojem razvoju prišel že tako daleč, da na tako osrednjo zadružno blagajno sploh več ne reflektira. Zlasti Cehom ni prav nič ležeče na ustanovitvi take osrednje zadružne blagajne za katero naj da država ob ustanovitvi šest milijonov kron in naj za upravne stroške plačuje skozi pet let po 100,000 K na leto. Čehi smatrajo prizadevanje za ustanovitev osrednje zadružne centrale zgol za akcijo, s katero naj se reši celo vrsta zavoženih klerikalnih zadrug, zlasti na slovanskem jugu in hočejo za to stvar glasovati samo. Če se interesiram jugoslovanski klerikalci zavežejo za protiusluge. Sicer Je pa to pri presoji te stvari postranskega pomena.
V bistvu je treba priznati, da je misel, ustanoviti osrednjo zadružno blagajno, dobra in zdrava, četudi jo Je sprožil nemški nacijonalec in so se zanjo največ interesirali neslo-vanski faktorji. V tem oziru. da bo namreč osrednja zadružna blagafna lahko storila mnrsikaj koristnega in zelo ugodno vplivala na zadružništvo je nepotrebna vsaka debata, ker v tem oziru so vsi edini, tako tisti, ki so te blacaine notrebni. kakor tisti, ki ie ne rabijo. Naš namen tudi ni, pisati o stvari sami. marveč pribiti, kako malo ie dr. Krek kos svol? nalogi zavarovati Jugoslovanskim zadrugam nrimemo staMšče nr! bodoč! osrednji zadružni Macajnl.
Narodnogospodarski odsek državnega zbora Je določil dr. Kreka za poročevalca o tel stvari, najbrž rito. ker v tem odseku noben kom-pctentnej*i mež ni hotel prevzeti poročila ali pa so velike stranke no. trebova!e nedolžno ovč'co. kl pojde zanje no kostanj v oeenj.
Pr. Krek ie tore! sestavil poročilo o ustanovitvi osrednie zadružne bla^Jne. »Slovenec« je sicer to nn-ročilo proglasi! za strokovnjaško, ali niecnva sodba je nač skrai^o ne-merodajna in je veliko pravičnejše mnenje, da bi se resničen strokovnjak, resničen nacionalu! ekonom takecra poročila nekoliko ženiral. Dr. Krek ie pač med nacionalnimi ekonomi to. kar le kak starejši sclicita-tor med advokati.
^oročilo je pravzaprav samo namaza raznih vladnih predlog in poroči! o tel stvari, nič več, ko zbirka najbolj navadnih argumentov, ki so bili *e o zadružništvu zanisani in neštetokrat premleti. Samo teore-tiziranie ie to, kakor je pač vedro pri klerikalnih nacijonalno - ekonomičnih diletantih Krokoveca kroja.
Lorenc o!err. Stein ie bil slaven profecor dunajskega vseučilišča in je užlvnl kot nacionalni ekononom svetoven ugled. Ko je pa ta znameniti teoretik in velikan učenosti poskusi! svoje teorije praktično uresničiti, le doživel velikanski polom in je prišel v konkurz in ob vse svoje imetie.   Če sm^mo slovenske kleri-
njegov pogreb, ki bode po množici globoko užaloščenih pogrebcev gotovo dosegal, Če ne celo prekašal nepozabni pogreb septembrskih žrtev. Ob Tvoji prezgodnji smrti, dragi Jernej, Ti kličemo: »Ne nisi umrl, še živiš rnej nami, vsaj Tvoje delovanje bilo je nesmrtno.«
Pogreb pokojnega gospoda Za-barja se je izvršil skrajno skromno in le z enim duhovnikom. Pogreba se je pa razun prizadetih domačih udeležilo le še par ljudi iz najbližje soseščine. Neprijetno se je pa zapazilo, da so od pogreba izostali vsi javnosti znani pristaši S. L. S. in da ni bilo iz vodstva S. L. S. prav nobenega zastopnika.
* t
*
Vodilno glasilo S. L. S. je pa v svoji številki od istega dne prineslo sledeče poročilo o pogrebu:
Pogreb Jerneja Žabarja se je danes popoldne vršil ob največji udeležbi vseh slojev bele Ljubljane. Mej pogrebci smo opazili prve može naše stranke, neštevilo tovarišev-obrtnikov in nepregledno množico drugega občinstva, ki so vsi izkazali zadnio čast našemu preblagemu pokojniku in tako vsi Javnosti posve-dočili, kako ljub in drag jim je bil nepozabni Jernej Zabar in kako visoko cenijo njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje za vzvišena načela S. L. S. Preminolega uzor-moža spremilo ie k večnemu počitku tudi več društev z črno ovitimi zastavami. Vsem tem številoira pogrebcem
se je brala raz obraz r.eutcšena žalost nad izgubo moža. ki je poleg največje brige za svojo ljubljeno rodbino in svoj obrt posvetil vse svoje moči in vse svoje odlične zmožnosti delovanja za javni blagor na temelju vzvišenih načel naše S. L. S. Ob Tvojem odprtem grobu se Ti, nepozabni naš Jernej Zabar, zahvaljujemo za Tvoje neutrudljivo in dragoceno delo v prospeh onih načel; katere zastopamo in želimo le, da bi Tvoj vzgled vspodbudil k enakemu požrtvovalnemu delu še vse druge ljubljanske obrtnike in jim v srce ucepil neomajano zavest, da ima obrtništvo iskati svojo bodočnost edino le v okrilju naše S. L. S. •    • •
Kaka dva tedna po pogrebu pokojnega gospoda Zabrja prinesel Je pa neki zjutraj izhajajoči dnevnik nastopno vest:
Klerikalna hvaležnost: Pred kakimi 14 dnevi so pokopali prav siromašno Jerneja Zabarja. ki se je pri vseh volitvah pehal za klerikalno stranko, pri tem pa tako zanemarjal svoj obrt in svojo rodbino, da Jo Je zapustil v največji revščini in bedi. Ko se je uboga vdova, ki ima skrbeti za kopo negodnih osirotelih otrok, v svoji stiski obrnila na vodstvo klerikalne stranke za malo pomoč, so Jo pa prav sirovo nagnali, češ da naj plača dolgove svojega moža pri raznih klerikalnih denarnih zavodih in društvih. Tako postopajo klerikalci celo s svojimi lastnimi pristaši, če od njih nimajo  več  pričakovati kakih
koristi. To naj si dobro zapomnijo vsi ljubljanski volilci, kadar jih bodo hoteli klerikalni sleparji pri kakih volitvah speljati zopet na led. Mi se postopanju črne garde prav nič ne čudimo, ker poznamo te može do mozga in kosti. Ce so pa taki celo proti lastnim pristašem, potem se je pa še manj čuditi, kako postopajo z zaupanim deželnim denarjem in da uporabljajo n. pr. gasilske prispevke popolnoma strankarsko samo za ona gasilna društva, ki so slepo udana klerikalizmu in ne za resnično potrebna ter da so potrebnemu učitelj-stvu namenjeno draginisko doklado prav po domače razdelili mej svoje »Slomškarjet, čeprav Je niso bili potrebni, ono ubogo In v resnici potrebno učiteljsko rajo, ki se ni uklonila svojega tilnika klerikalnemu zmaju, pa namenoma prezrli. Tako skrbe klerikalci sami, da se Je začelo v deželi daniti in da skoro napoči dan, ko bo naš probujeni kmet s ko-robačem nagnal iz dežele sleparske klerikalce.
Na ta brezstidni napad na S. L. S. Je vodilno glasilo te stranke skoro en teden molčalo. Da pa ni prezrlo tega napada, dokazuje pač zadostno sledeči odgovor, ki ga Je prineslo skoro en teden pozneje:
Liberalna nesramnost. Pri liberalcih se je v zadnjih časih udomačila zelo lepa navada, da hočejo vsako svojo propalico, če se na neprijeten način pojavi v Javnosti in poseb-» no če Jo zagrabi roka pravice, obesiti
da bi bili pri tem prizadeti interesi konzumentov.
Po preteku treh let pa se je sedaj zopet oživila ta namera. Toda položaj je danes bistveno drugačen, in sicer se je obrnil na škodo trgovcev in na škodo domače petrolejske industrije. Vesti prihajajo, ki poročajo, da ima sedaj veliko petrolejsko podjetje Vacuum Oil Gompanv našo centralno vlado na svoji strani in nje zagotovilo, da se ji bo podelila koncesija v ta namen, da more oživotvoriti in izvesti prodajo petroleja po Tank - vozovih. Avstrijski trgovci v resnici niso razvajeni. Udarec za udarcem prihaja ^id nje. Dočim se stalno in trajno množe v kruti meri bremena za davke, za doklade in za razne dobrotvorne naprave, je na drugi strani žal zaznamovati sistematično se pojavljajočo tendenc \ slabiti položaj trgovstva s tem, Ja se podpira in pospešuje razne naprave in uredbe, ki obračajo svojo ost proti interesom trgovstva. Stališč' trgovcev je danes spričo občne gospodarske depresije, redkih delovnih prilik, vztrajajoče draginje, pešajoče kupne sile, denarne tesnosti in izrazite kreditne napetosti nenavadno prekarno ter je treba trgovcu največje pozornosti, da se more sredi teh kritičnih časov vzdržati na po-vršiu. Pri tem prihaja prav tehtno v poštev dejstvo, da mora v teh težavnih Časih trgovec, ki je sam navezan na ura g kredit in denar, prodajati velik del na upanje in čakati nenavadno dokro na plačila. Bližajo se nova davčna bremena, ki zadenejo z največjo pezo ravno trgovca in obrtnika s tem. da se hoče za vsako ceno nanrtiti kuočijskim slojem obveza obligatoričnega vpocrleda v kupčijske kniige. V takih okornostih se mora reči, da je skoro neverjetno, da se sedaj namerava zadati trgovcem z izdajo koncesije za nroda-io petroleja na Tank - vozovih nov ljuti udarec. S tem, da se omogoči prodala petroleja no Tank - vozovih, se pred vsem trpko prizadene predmetno trgovsko stroko, kajti poseže se ji v nien prvoten delokrog in ji hoče fzviti jako važen predmet iz rok. kar more imeti J^ko neljube posledice tudi za uslužbence. Vse to na ljubo inozemski podjetnosti, katera na vsak način nima pred očmi bfap-inf- našeea prebivalstva, marveč hoče pri tem zasledovati le egoistične Interese svoiega dobička. Po znani metodi se hoče na ta n^Čiu. da se s kruto in premočno konkurenco Izrine domačega treovca. dobifi y ro^o fnktičen mononel. Po odstranitvi konkurence, ki !o ima sedaj v nastanjenem domačem treovstvn pa obrne svoto taktiko in prične diktati svolevollno cene za tako važen predmet, kakor je petrolej. Razmere so namreč tak<*_ da so Tank - vozov« drag aparat In na vsak način ne morejo oskrbovati konznma z manjšimi stroški in racionalnejše ne^o se godi to s posredovanjem trgovine v sedanlj obliki. Dokler se bi seveda uvajali in dokler bi jim šlo zato, da odženejo trgovcu njegove stare in ustanovljene odjemalce, bi dodajali iz svojega, prodajali z izgubo, računajoč, da nozneie v obilni meri doprinesejo in pridobe, kar so v začetni konkurenci izgubili. Ko pa se jim utrdi stališče fn je zmagano treov-stvo. notem se stvar obrne. Posle! na bi tudi detajlisti in konsumenti občutili bridko pezo. ki bi jo nalagal pritisk vsemogočnega mononolnega stališča. Vsak poznavalec naših razmer mora nrirnati, da le v na*i de-
želi ne le v mestu ampak tudi Izven mest v vaseh in selih v obilni meri skrbljeno za trgovino, Zlasti mešanih in špecerijskih trgovin ter bra-njarij in kramarij, ki skrbe za potrebe v petroleju, je toliko tudi v odmaknjenih krajih, da o kaki lokalni potrebi po uvedbi Tank-vozov z ozi-rom na potrebe prebivalstva ni moč govoriti. Številnost prodajalcev že privaja do tega, da cene za petrolej ne morejo nad mejo, ki jo postavlja tržni položaj. Pripomniti je tudi, da je, kakor znano, pri nas nahaja obilo zadružnih naprav, ki poleg trgovca skrbe za večje ali manjše skupijie konzumentov. So to gotovo temeljiti regulatorji cen. Kar se tiče prodaje aa debelo v tem predmetu, je opozo-iti na neoporečno dejstvo, da ima-r*o v deželi velike in zmožne trgovce, katere že obziri na močno in številno konkurenco trajno privajajo do tega, da zalagajo detajliste in kon-um s petrolejem po izrazitih kon-.urenčnih cenah. Opozoriti je, dalje na dejstvo, da pri nas tudi ni onih predpogojev, ki so potrebni za raci-jonalno razpečevanje petroleja na Tank - vozovih. Dežela ima mnogo valovitega in hribovitega sveta, ki ne daje prilike za gladko razpolaganje s takim aparatom, kakor ga predstavljajo Tank - vozovi: nadaljna okolnost, ki je protivna, je dana v tem, da so ljudje nastanjeni precej na redko in torej tudi v tem oziru ni predmetni promet racionalno izvedljiv. Končno pa prihaia gotovo tudi v poštev, da v današnjem Času ne gre segati nazaj po preživeli se obliki pocestne in pohišne prodaje, zakaj koncem vseh koncev in v bistvu raz-pečavanje po Tank - vozovih ne predstavlja drueo. kakor krošnjarje-nje. Nemalo prihaja tudi v peštev dejstvo, da iz javnih in varnostnih ozirov gotovo ni priporočljivo dopuščati prodajo od hiše do hiše pri tako nevarnem predmetu, to tem manj, če se jemlje v preudarek, kakor natančno in pozorno ravnanje se zahteva pri spravi petroleja od trgovcev. Iz teh razlogov sledi nač z vso jasnostjo, da govori odločno vse zoper to, da bi se dovolilo nri nas razpečava-nje petroleja v Tank - vozovih. V najveČii meri bi bila prizadeta domača obrtnost ter domača nastanjena trjarovina nenosredno in nosredno. v najbližjem času pa b! bili udarjeni vsled ooviŠanih cen tudi konzumenti. V takih razmerah bi nač ne pričalo o modrem in uvidevnem ravnanju m nostonanfu nas*:h upravnih oblastev, če bi se nostavila v odnrto nasnrotJ* z interesi domaČih davkoplačevalcev ter na končno škodo in obremenitev prebivalstva ueladila pot tulim pod-letnikom do dominantnega monopolnega stab'šča v prometu z mineralnim oljem.
V interesu naših trgovcev in trgovskih uslužbencev, katerih koristi so posredno prizadete, apeliramo na vse naše merodajne fnktorle, da zavzamejo odločno odklonilno stališče proti ramernvani vpeljavi prodaje petroleja na Tank - vozovih.
Hisnorazredn! imM, njega reforma in znižanje.
V Avstriji imamo po sedanjem stanu zakonodajstva tri vrste hišnega davka, in sicer:
1. Hišnorazredni davek;
2. hišnonajemninski davek, in
3. petodstotni davek.
kalne koštrunčke sploh primerjati velikanu Lorencu pl. Steinu, moramo reči, da se jim godi ravno tako. Vsak čas iztaknejo kako novo teorijo, jo poskusijo uresničiti, se zavze-mo zanjo s tisto brezobzirno lahkomiselnostjo, ki Je zmore le človek, ki sam nič ne more izgubiti, na) tudi užge sosedu hišo, in konec Je bil še vedno — polom. Le spominjajmo se vseh teh poskusov s konsumi, z raznimi kmetijskimi, obrtnimi in drugimi zadrugami; kar jih že ni šlo rakom žvižgat, imajo samo še eno nalogo: loviti državne in deželne subvencije. To niso več zadruge, ki naj povzdigne' narodno gospodarstvo, nego zadrug za razdel" ujetih subvencij.
Tudi Krekovo poročilo o ustanovitvi osrednja ~* \*užne blag^^e obsega nič drugega, kakor nekaj izgledov iz zadružnega življenja drugod in precej banalno teoretiziranje. Tam pa, kjer bi bi!o treba Imeti po- 1 sebne  ozlre na  Jugoslovansko zadružništvo, tam. Mer bi  b"^  trebn I zavarovati   Jugoslovanski Interes, tam najdemo   dokaz, da se   Je dr. Krek tako zapletel v sive teorije, da je popolnoma pozabil na praktično potrebo.
Osrednja zadružna blagajna bo imela obširen delokrog. Ze zdaj imamo v Avstriji trideset zadružnih zvez in dobili Jih bomo še več, ker bo v osrednji zadružni blagajni vsaj v začetku nekaj lepih mililončkov, ni dvoma, da bo tudi mnogo članic in čisto gotovo je, da bodo nemške, češke in poljske članice v veliki večini iianram jugoslovanskim. Modri in preudarni politiki bi bili pazili od vsega začetka na to, da se v vodstvu osrednie zadružne blapalne zaroto vi ne le teoretična, nego tudi praktična ravnopravnost vseh članic tako, da bo vsako protežiranje in zapostavljanje izključeno in skrbeli bi bili za to. da dobi vsaka narodnostna sku-nina svoje zastopstvo v vodstvu, da bo zagotovljeno nenristansko, pravično in vestno poslovanje.
Za to veJepomembno praktično ^otrebo pa se dr, Krek ni zmenil. Vodstvo osrednie zadružne blagajne bo tako-le sestavljeno: Ravnatelja bo imenoval cessr na rredlog ^nančneea ministra, dva nodravna-teia bosta imenovali poJjeUsVi minister Jn minister za J^vna dela, občni zbor oziroma od njen-.a iz'-oie-" ""eneralni o^bor. Članic na bo izvolil •^ra č!ana. Generalni odbor ho seveda bre*7 vceca faktičn^a voliva ;n vsa mox bo osredotočena v roV^h ravnateljstva. Ze danes pa ie l^bkc cdavo staviti, da v tem ravnateljstvu ne bo nobenega Jugoslovana' nred-sedn'k bo seveda N^mec, ostala me-s^a bodo zavreli Cebt. Poiaki in Nemci ali morda kak Malorus — Jugoslovani. Italijani in Pomum na bodo ostali rred vrntmi, to se pravi, v cene^lnem odboru.
Toda ka? je dr. Kreku za take ma'e'^'o^i: ?e     7menj «• zanle.
Ta napaka, ki se je zdaj zgodila
in sc najbrž ne bo dala nopraviti: bo še kruto ležale na jugoslovanskih zadrugah. Izkazalo se bo tudi tu, da naši klerikalci vse zavozijo, kar vzamejo v roke. Svoj čas so snravili slovenske delavce v nesrečo s tem, da niso znali preprečiti zakon o zavarovanju zoper nezgode. Takrat b: bili morali napeti vse sile, da bi ta zakon ne bil obveljal v tej cMiki, da bi n. nr. kranjski zavarovanci ne bili na milost in nemilost izročeni tržaški zavarovalnici.Nečuveno invnebovpi-ioče le. kaj počenia ta zavarovalni-
ca i slovenskimi zavarovanci, kako
Jih tare in prikrajšuje in nečuveno je, kar počenja vodstvo z denarjem — a danes je prepozno govoriti o tem. Takrat pa, ko se je ta zakon sklepal, so bili klerikalci teorije tako veseli, da se za praktične posledice niti zmenili niso. In pa zakon o penzij-skem zavarovanju zasebnih uradnikov. Tu so klerikalci tudi tako teoretizirali, da jih danes kolne vsak Slovenec, ki je pri tem zavodu zavarovan. In kakor so jo zdaj zavozi-li pri osrednji zadružni blagajni, tako jo bodo čisto gotovo zavozili tudi pri penzijskem zavarovanju in bodo slovenski Člani pri tem zavodu ravno tako tepeni, kakor so pri nezgodnem in penzijskem zavodu. Ta ^rek je tako nečimern, kakor kaki stara devica; rid bi veljal -*a ve-.tkega nacijonalnega ekonoma, na je samo skromen diletant, žal da mora njegovo nepoučenost in neizvede-noi>t slovensko iudstvo tako H»*ago
ati.
Nova nevarnost za našo trgovino.
V trgovini s petrolejem se je pojavila v zadnjih letih nova oblika razpečevanja. Je to promet s tako-zvanimi Tank-vozovi. Razpečevanje petroleja na Tank-vozovih se more urediti tako, da na eni strani streže detajlni trgovec in se tako obrača pr».*i trgovcem na debelo, sega pa lahko tudi dalj in sicer tako, da se prodaja petrolej v tej obliki tudi v zadnjo roko, to je neposredno konsu-mentom. Prodaja se vrši od kraja do kraja, od ceste do ceste in od hiše do hiše. V tej obliki, da se petrolej po Tank - vozovih prodaja v zadnjo roko konsumentom, ne predstavlja prodaja petroleja na Tank - vozovih drugo, kakor krošnjarstvo posebne vrste. O tem so danes mnenja edina, da je krošnjarstvo oblika prodaje, ki se je preživela in nima daleko več tiste naloge in tiste pomembnosti, kakor so jo imeli svoj čas krošnjarji. ko je bila trgovina še na redko zastopana ter je spričo nezadostne razvitosti trgovine bilo v resnici prebivalstvu služeno s tem, da so ljudi od časa do časa obiskovali prodajalci, ki so jim prinašali blago v hišo. Dandanes pa so že nastanjeni trgovci v najbolj odmaknjenih vaseh in selih in je tako postal krošnjar do malega pogrešen. Na vsak način je Doložaj tak, da za blsgo take vrste, kakor Je petrolej, zlasti za razmere, kakor obstoje v naši deželi, gotovo ni resnične potrebe za to, da bi se zopet segalo v ropotarnico in Jemali iz nje preživelo se obliko krošnjarstva. Ko se je pred leti čulo o nameri amerikanskih petrolejskih družb, da uvedejo v Avstriji prodajo petroleja s Tank - vozovi, hoteč s tem oslabiti položaj in staliSČe domače petrolejske industrije. Je vlada na hvalevreden način prehitela to namero in ji izpodresla tla na ta način, da Je izdala ukaz. s katerim se je podelova-r.je zemeljskega olja in pa razpeča-vanje petroleja na Tank - vozovih vezalo na koncesijo. Na ta način ima vlada v rokah važen regulator, ki se Je. kakor rečeno, uvedel v obrambo don-nče obrtnosti in domače trgovine. Tedanji proJekti uvesti Tank-vo-zove so se spričo odločno odklonjenega stališča avstrijske vlade morali odložiti. In trdit! se more objektivno, da je preprečitev predmetne namene bila v korist naši trgovini, ne
kar naši stranki na vrat. To lepo navado izposodili so si liberalci nedvomno od sebi vrednih bratcev ru-dečkarjev, ki so v takih stvareh pravi mojstri, čeprav se rudečkarjem njihovi satanski naklepi navadno ponesrečijo, kakor smo že neštevilno-krat dokazali svojim bravcem. Našim liberalcem pa ta žalostna slava rudečih bratcev gotovo krati spanje, vsled česar jih skušajo v zadnjih Časih še prekositi z lažnjivimi podtika-vanji. Tako je tudi z nekim zamrlim Jernejem Zabarjem. katerega hočejo liberalci sedaj Čez noč nam podtakniti. Toda laž ima kratke noge, pravi znani slovenski pregovor in na resnico tega pregovora so liberalci nri rrezstidnem izrabljanju slučaja Za-bar popolnoma pozabili. Mi bi ta žalostni slučaj odeli s krščansko ljubeznijo usmiljenja in tudi nesrečno usodo tega izgubljenega človeka zamolčali, če ne bi bili na tako nesramen način izzvani. Resnica Je namreč ta. Jernej Zabar je bil svojedobno priden obrtnik in skrben zakonski mož — to pa samo dotlej, dokler ga niso dobili v svoje mreže rudečkarji. Pokojnik Je potem nosil neka) časa veliki zvonec v rudečkarskem taboru, zraven pa popolnoma zanemarjal svoj obrt in svojo ubogo rodbino. Ko so pa prišla leta 1907 prve splošne volitve v naš državni zbor, je pa pokojnik naenkrat zapustil rudečkar-sko zastavo in s polnim parom presedlal v liberalni tabor, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. Libetalci so pa v pokolniku dobili seveda sebi
vrednega tovariša, ki je pomaga! pri ljubljanski državnozborski volitvi liberalcem z raznimi kaznivimi sredstvi slepariti, da so rešili tedaj ta edini svoj mandat na Kranjskem. Potem je bil pokojni Zabar nekaj časa prva glava mej ljubljanskimi liberalnimi kapacitetami. Ko je pa pokojnik videl, da se začenja liberalna lad|a potapljati in da si zmagoslavna S. L.
S. osvaja zadnje liberalne trdnjave v deželi, se je pa mož hotel naenkrat preleviti v našega pristaša. Usiljeval se je v resne družbe naših mož in skušal priti v naša društva, ne da bi se mu ta njegova nakana posrečila. Naši resni možje so tega rudečkar-sko-liberalnega uskoka takoj spoznali in mu enkrat za vselej pregnali veselje siliti se v naše resne družbe in v naša delavna društva. Mož je tako ostal pod kapom in potem delal to, kar se Je naučil pri svojih rdeč-karskih in liberalnih bratcih: pijan-čeval je okrog ceie dneve in noči. zanemarjal popolnoma svoj obrt in puščal svojo ubogo rodbino toliko časa v bedi in stiski, dokler se bog ni usmilil uboge rodbine in poklical pokojnika k sebi na odgovor. Taka je resnica z nesrečnim Zabarjem in liberalci so za eno blamažo bogatejši, ker so se prav po nepotrebnem in na svojo škodo obregnili ob ta žalostni slučaj. Ta žalostni slučaj pa znova dokazuje živo potrebo dobrega in resnega katoliškega časopisja, vsled česar pozivamo vse one, ki še niso naročili našega lista ali obnovili na ročnine, da to nemudoma store.
38 štev
SLOVENSKI N ARO O.
Stran S.
——
Hisnonajemninski davek se plačuje v krajih, ki so v celoti podvrženi hišnonajernninskemu davku od vseh poslopij, bodisi, da so ta v najem dana, ali v lastni porabi hišnega posestnika.
V onih krajih, ki niso v celoti podvrženi hišnonajernninskemu davku, pa se predpisuje hišnonajemninski davek le od v najem danih poslopij.
Davek znaša v glavnih mestih 26V3%; za vse druge kraje pa 20% uradno ugotovljene bruttonajemšči-ne, ali po odbitku zakonitih 15%, oziroma 30% vzdrževalnih stroškov 22-/1% in 14%; od 100 K čiste na-jemščine, torej v Ljubljani 22 K 67 v, na deželi pa 14 K.
Na prvi pogled zapazi vsakdo veliko razliko med davčmm postavkom, ki velja za glavno mesto in za deželo; še bolj pa dirne človeka visoka, za sedanje razmere gotovo neopravičena razlika glede zakonitega odbitka na vzdrževalnih stroških, tukaj 15%, tam 30%!
Petodstotni davek se pa predpisuje le od uradno ugotovljene brut-tonajemščine začasno davka prostih hiš. Davkaproste hišnorazredne hiše tega davka sploh ne plačujejo.
Hišnorazredni davek je bil vpeljan zaeno s hišnonajemninskim davkom s patentom iz leta 1S20 ter iz-prermnjen po noveli iz leta 1SS2.
Hišnorazrednemu davku so podvržena vsa stanovanjska poslopja na kmetih ter v trgih in mestih, ki niso v celoti zavezana hišnenajemninske-mu davku. Ta davek zadene torej le a prebivanje in stanovanje sposob-e in že po stavbnem načrtu v to namenjene hišne dele.
Število teh delov se ugotovi pri saki novi stavbi, pri nadzidku ali ijo/idku po posebnem ogledu na licu mesta. Ta ogled izvrši davčna oblast ;. stopnje (okraj, glavarstvo) po svojem odposlancu, pri malih stavbah se to naroČi tudi županu.
Po številu dognanih stanovanjskih delov se uvrsti potem poslopje v dotični razred ter se predpiše po uavčnem tarifu odpadajoči znesek na •-norazrednem davku. Zato, ker se .Vkh hiša mora uvrstiti v Številu novanjskih delov odgovarjajoči red zakonitega davčnega tarifa, . imenuje ta davek hišnorazredni uavek.
Vsa hišna poslopja, ki imajo za stanovanje sposobne dele, so vpisana po hišnih številkah v posebni izkaz, ki tvori hišni kataster in se vodi pri javčni oblasti in davkariji.
Hišni kataster se je svoječasno * »stavil   zaeno z zemljiškodavčnim t .strorn po določenem ozemlju, ki s dandanes imenujemo katastral-ali davčno občino. Davčno občino pa zato, ker se i andanašnji po obsegu tega czem-i predpisujejo davki in vodijo glav-davčne knjige pri davčnih uradih. ,;n -Krrede se pripominja, da je tudi a knjiga sestavljena po davč-i ali katastralnih občinah, ki pa se navadno ne krijejo z mejami politične ah krajne občine.
Sedaj veljavni hišnorazredni ta-i iz leta 1882 ima XVI razredov. Ti so:
t:::\'.t stint-	Razred	iiiinzrrini iml	
			
! nilski tea«		K	h
! 40—36	!.	440	
! 35-30	n.	360	—
29—28	m.	300	—
! 27-25	IV.	250	—
24—22	V.	200	—
21-19	VI.	150	—
18—15	VII.	100	—
14-10	VIII.	60	—
9—8	IX.	40	mm
7	X.	30	
6	XI.	20	-
5	XII.	11	-
4	XIII.	9	80
3	XIV.	4	20
2	XV.	3	40
1	XVI.	3	—
—	—	l	50*
Po veljavnih določbah se predpisuje in pobira hišnorazredni davek vsako leto zaeno z zemljiškim davkom.
Iz zgornjega tarifa vidimo, da hišnorazredni davek v primeri s hišnonajemninskim davkom sploh ni \ isok, ter za veliko množino hišnih ;■< sestnlkov ni nobeno občutno breme.
Ako pa še dalje upoštevamo, da ie bil ta davek po zakonu z dne 28. dec. 1911, drž. zak. št. 242 itak že ztužan za 32*5%, tako, da znaša sedaj n. pr. za
XVI. razred K 203
XV.      »      » 2*30
XIV.     »      » 284
XIII.     »      » 662
XII. » » 7'43 itd. vidimo, da pač ni nobenega pravega vzroka za nadaljno retormo in znižanje tega davka, kakor ga namerava vlada, kajti znižanje ne bo prišlo toliko v prid našemu kmetu in bajtar-
• Koče iz trstja, spletenih vej i. t d*
ju, katerih hiše imajo redkokdaj nad 5 stanovanjskih prostorov, ampak v prvi vrsti graščakom in bogatašem, ki imajo svoje gradove in vile na deželi. Ti pa gotovo niso znižanja potrebni v tej meri, kakor z visokimi dokladami obteženi hišni posestniki v glavnih mestih.
In ker sta vlada, kakor tudi državni zbor prepričana o neznosni vt-sočini hišnonajemninskega davka in se že tudi tozadevne predloge v državnem zboru pripravljajo, bi bilo predvsem na mestu, da se ta davek čim preje reiormira in znatno zniža in to nele davčna izmera, ampak tudi odstotek na vzdrževalnih stroških tet da onih 9 milijonov, ki bi naj odpadli na znižanje hišnorazrednega davka, pride v korist v glavnih mestih, toda ne samo hišnim gospodarjem, ampak tudi brezpravnim najemnikom.
Družba sv. Mohorja in — inteligenca.
Kakor rimski bog Janus je naša družba sv. Mohorja. Na eni strani hoče veljati za kulturno društvo in
zahteva tudi od razummštva, naj pristopi in jo kot tako podpira, če se pa od nje zahteva kulturnega dela, pa kar pokaže svoje drugo lice in se izgovarja, da je cerkvena bratovščina, ki so ji po pravilih vezane roke in omejen razmah. Sama je zelo previdna in se v javnosti le redkokdaj oglasi, razen kadar na amerikanski način vabi k pristopu, kakor na primer letos, ko v svojih pozivih prosi za požrtvovalnost in naklonjenost, tarna, kako težavno stališče baje ima. ker ne more vsem ustreči, a se baje resno trudi, da bi kolikor mogoče ugodila vsem željam, potrebam in zahtevam celokupnega slovenskega naroda.
Tako ponižen je pa odbor Ie spomladi, ko vabi k pristopu, jeseni pri razpošiljanju knjig ie že bolj odkritosrčen v tajnikovi listnici v koledarju, v kateri se zadnja leta čim dalie jasneje ka^e vsa zagrizenost in pristranost odbora.Dovolj odkritosrčnih in trpkih kritik smo od družbe sv. Mohorja že čitali v zadnjih letnikih »Vede« in »Slovana«, dovolj resnih nasvetov se je že podalo v odboru javno in zasebno, pa odbor leze vedno bolj pod komando kranjske S. L. S.
Vendar pa se nahaja še dovoli resnih, razumnih, naprednih ljudi, ki kljub vsemu t<=rou vs^ko leto odrinejo 2 K za družbo, češ, je že od nekdaj taka navada. Tako uh misli na tisoče in tisoče, ki bi lahko ta denar bolie povabili za drucre, kulturnejše in koristnejše namene in ne bi podpirali eminentno klerikalne bratovščine.
Bodimo si enkrat na jasnem!
Kaj je družba sv. Mohorja? Je cerkvena bratovščina, katere pokrovitelj je celovški knezoškof Kaltner. ki ne le ne smatra za potrebno, da bi se po veljavnih predpisih naučil jezika ene tretine svojih ovčic, amnak je celo splošno poznan kot en najza-grizenejših nasprotnikov koroškega slovenstva. Namen te bratovščine je po 5 1. njenih pravil: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom; v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve. Dobički druž-nikov so zraven raznih popolnih in nepopolnih odpustkov, ki se lahko darujejo tudi za verne duše v vicah, vsako leto izdane knjige. Kot cerkvena bratovščina stoji vedno pod nadzorstvom celovškega ŠKofa in pod vodstvom od tega knezoškofa potrjenega odbora, katerega si izvolijo v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe.
Od škofovega potrjenja je torej odvisno vse! Kje je tukaj kaj kulturnega.
Odbor se voli in izpopolnjuje kar med seboj, ne da bi za to kdo kaj izvedel. Tako najdemo naenkrat na mestu umrlega profesorja dr. Sketa v odboru prejšnjega tajnika S. L. S. dr. Rožiča. Ali ima klerikalna stranka v Ljubljani že premalo korit, da bi zadovoljila vse svoje zaslužne pristaše?
V novejšem času se podajajo tudi računi o knjigah vse bolj sumarič-no. Pove se pač. kohko se je izdalo za tisk. papir, pisatelje, vezanje itd. vseh knjig skupaj, ne zvemo pa že nad pet let nič več, koliko znašalo stroški posameznih knjig. In to je bilo nn'Mli zanimivo!
Tako izvemo iz zadnjega natančneje objavljenega računa v Koledarju za 1908. da so stale Krekove Zgodbe 30.333 K 24 v in obskurna »Pamet in vera« ITT. del samo malenkostnih 23.119 K. V Koledanu za 1907 na čitamo, da so znašali stroški za eden sam mo'itvenlk or*v »neznatno« vso*io0 49.607 K! Številke, ki dalo misliti!!
Umevno, da so tako detnilirani računi včasih preveč povedali in da jih odbor iz previdnosti ne objavlja več...
Če koga vprašamo, zakaj Je ud družbe sv. Mohorja, nam skoro brez izjeme odgovori, da zaradi tega, ker dobi za neznatno vsoto celih 6 knjig. Dobro! A kake so te knjige?
Koledar je po splošni, že davno izrečeni sodbi brez vrednosti, nepraktičen. Naivne povestice, že dolga desetletja po enem in istem kopitu. Pač, letošnji ima nekaj novega! Povest za slovensko ljudstvo »Pre-slepljeni in oteti«, politično - tenden-cijozni pamflet proti učltelistvu. In življenjepis nekega starega šolnika, ki je umrl že pred trinajstimi leti, da bi se ljudstvu pokazal klerikalni vzor - učitelj; prijatelj duhovnikom, cerkven organist. veren učitelj, cerkvenega duha, vsak dan pri maši, pokopan »blizu njegovih prijateljev gg. duhovnikov«! Manjka Še samo tip učitelja - mežnarja. Ni čuda, da je klerikalni »čas« s koledarjem povsem zadovoljen: — značilna sodba za prvega, kakor za drugega! V lanskem Koledarju smo čitali, da bo v Koledarju seznamek vseh slovenskih trgovskih in industrijskih podjetij. Slovenec, ki hoče podpirati domačega obrtnika in domačo industrijo, najde tu naslove, kamor se bo obračal. Žalostna nam majka, nemških jn mažarških lekarn se v letošnjem koledarju nrinoro^a blizu dvajset! Tako izvaja družba narodno geslo!
»Večernice« in »Razne povesti« so brez vrednosti; družba se s+rašuo brani dobrih prevodov, izvirnih slovenskih snisov ne more dobiti. Le *no izjemo po^na v tem oziru: Mo-litve^iki se smeio prestavljati Iz ^e^.kp^a; to v zadniih letih oskrbuje družin tamik mser. Podpore, ki s m-estavljanjem očividno dela lepe »kšefte«.
rTdinj leto*nii knii<H. ki imata neko vrednost, so »Falade in romance«, ki na so zelo slabo ilustrirane in ozkosrčno izbrane ter Grudnova t Zgodovina slov. naroda«. Pa dr. OrTtrfpn je glede L zvezka v »Hom m Svetu« s^m tarnal, kako slabo sk**bi ^n^ha za nir^rfrira^e teca važ-^e^a dela. ona dr**fc*. ki ima dovodi rirnnrH rr» <di"Ve ' ^Podobah iz misi-lons'';v» »***3fef« jn dr.
Književni procram ori družbi menda snloh ne obstoji. 71, dol^a leta se več ne ohiavlia, od ko^a in kake soise je dobila dr*i?r*a v ohinvo in katere je zavrnila. Pred nekaj leti se n-*m ie obliubji-da zanimiva knuV* -Hrvati«, no. namesto nie nas ie družba presenetila s Trunkovo knii-ero »Na iutrovem«, dasi imamo take literature dovolj. »Hrvati« so se baje zakasneli, Trunk pa pripoveduje »o krajih, ki so krščanskemu srcu najdražji na svetu po dogodkih presve-tega Gospodovega življenja ...«
Lani izdan ilustriran »Deseti brat« je baje na ljudi slabo vplival in se ga mora celo skrivati — pred otroci... Tako so se izrekli poverjeniki, ki imajo v družbi najvplivnejšo besedo. In zdaj naj še pričakuje razumništvo primernih knjig od Mohorjeve družbe!
Ne pozabimo še na »Zgodbe sv. pisma«, ki jih je letos družba z XVIII. snopičem zaključila. Marsikdo si je oddahnil, ko je to šušmarsko besedičenje ljubljanskega Kreka odložil iz rok. Saj je znano, da si je Krek, ki samega sebe pač ne smatra za strokovnjaka v razlaganju sv. pisma in ki tudi palestinske dežele, katero opisuje, sploh nikdar videl ni, pomagal na ta način, da je prosto prestavljal Iz nemščine. V Mariboru izhaia-joči »Voditelj v bogoslovnih vedah-, rlasilo bogoslovnih profesorjev, je o njegovem delu prinesel uničujočo strokovno kritiko.
A koliko znašajo stroški za to ^mašilo? Iz Koledarjev za leta 1R95. do 1903. posnemamo, da je stalo prvih 14 snopičev »Zgodb« malenkostno vsotico 451.531 K 71 v, in če še za zadnje štiri snopiče računamo povprečne stroške po 32.252 K, so stale »Zgodbe sv. pls«ia« 580.540 K. torei dosti čez pol milijona kron.
Slovenci tarnamo, da smo siromašen narodič, »Slovenska Matica«. »Šolska Matica«, »Socijalna Matica«, »Zgodovinska« in »Muzejska društva«, znanstvene revije in druga kulturna društva hiraio, ker ni gmotnih sredstev, za bolj ali manj nepotrebno prestavo sv. pisma na izdamo blim Šest sto tisoč kron!
Nekdaj je »Slov. Matica« sania-la, da izda slovenski konverzacllskl slovnlk, pa ni sredstev... Kai bi vse lahko naredila družba sv. Mohorja za kulturo slovenskega naroda z zaupanimi ji miliioni! Pripravlia na samo leto za letom nove prestave mo-litvenikov iz nemščine, obljublja novo živlienie svetnikov, se lovi za pripovednimi snisi dvomljive vrednosti in izda še kvečiemu , kako prav
draisro šolsko knjigo--in zraven
tega še zahteva, naj jo slovensko rt -zunmistvo nodpira!
Slovenska inteligenca, pomisli vse to in no treznem preudarku, koliko bi družba sv. Mohoria lahko storila za ku^urni nanredek siov. naroda in kolflco v resnici stori -— in po tem premisleku uravnaj svoje stališče!
Vojna na Balkanu.
Skader.
Oblegovalci Skadra se približujejo mestu vedno bolj in bolj in so mesto že od vseh strani prav ozko obkolili. Tudi obstreljevanje mesta in Taraboša se krepko nadaljuje. Turško, utrdbo Tepe neposredno nad Skadrom so Črnogorci in Srbi popolnoma razdejali in uničili tam postavljene turške topove. Srbske čete so nato zapodile Turke tudi iz utrjene vasi Asti ter vzele važne holme pri Betoliji z 'bajonetnim naskokom. S tem, da imajo Srbi in Črnogorci sedaj te kraje poleg okolice Brdice v svojih rokah, je aprovizacija Skadra onemogočena. Črnogorci delajo sedaj vse priprave, da spravijo težke oblegovalne topove na Bardanjol. Vse bojišče okrog Bardanjola je gosto posejano s turškimi mrtveci. Pozicije pri Bardanjolu so bile namreč za posest Skadra tako važne, da Turki niso hoteli teh pozicij za nobeno ceno zapustiti in so trikrat poskusili protinapad, ki se jim pa je vsakokrat ponesrečil.
Sodi se, da bo Skader tekem prihodnjega tedna padel. Tudi so na Ce-tinju in v Belgradu mnenja, da bo Italija uspešno podpirala zahteve črne gore. če pa zasedejo Črnogorci Skader, ga ne bodo zapustili več in se bodo uklonili le sili, česar pa nikakor ni pričakovati. Kralj Nikolaj je sporočil ta sklep avstrijski in ruski vladi in dostavil, da tega sklepa ne bi mogel izpremeniti niti če bi sam to hotel, ker bi prišel v prehudo nasprotje z občimi Črnogorskimi željami.
Med tem pa pripravljajo Črnogorci in Srbi z vso energijo padec Skadra. Mesto je že popolnoma obkoljeno in izmed utrdb se drži samo še Taraboš, ki pa je tudi že napol razvalina.
*
Odrin.
Šukri paša, poveljnik Odrina. je ooslal zopet brzojavko v Carigrad. Rad se vidi v pozi starega turškega paše, zato.se glase nieeove brzojavke, kakor bi jih slišali iz kake stare, stare narodne pesmi. Zonet zatrjuje Šukri paša. da bo dal razdejati mesto predno ie bo predal, zadnjo patrono pa bo ohranil za sebe. Sicer je to lepo znamenje zvestobe, vendar pa bi bilo v interesu človečnosti želeti, da bi Šukri paša ne bil tako zelo turški, ko mora vendar uvideti, da je na-daljni odpor brezuspešen. Svoje mesto v zgodovini si je že zagotovil in častna nredaia Odrina bi samo koristila Turčiji, prihranila pa Turkom in Bolgarom nešteto ž^tev.
Avstro - Ogrska in Rusija.
V daljši brzojavki iz Petrograda poroča »Berliner Tageblatt« o misiji princa Hohenloheja: Princa so v Carskem selu zelo milostno sprejeli, vendar so se izkazale pri njegovem razgovoru s carjem ravno v najvažnejših točkah tako velike diference, da se ni Čuditi, da so dunajski ofici-jozni glasovi precej pesimistični. Težišče diferenc leži v albanskem vprašanju. Avstro - Ogrska je natančno razložila, kako daleč bi mogla popustiti in katerih vitalnih interesov Avstro - Ogrska ne more pustiti v nemar. V Rusiji pa smatrajo to avstrijsko stališče za neupravičeno in izjavljajo, da zahteva Rusija za avtonomno Albanijo samo take pokrajine, ki so skozi in skozi albanske Prav podobno stoji tudi z vprašanjem demobilizacije. — Iz razgovorov, ki jih je imel princ Pohenlohe v Petrogradu, izhaja, da poiagaio tam večjo važnost na demobilizacijo Avstro - Odrske napram Srbiji na južnih avstrijskih mejah, kakor pa na demobilizacijo napram Rusiji. Avstro - Ogrska bi v principu ne imela ničesar proti temu, da umakne nekoliko svoie vojaštvo z ruske meie, če stori Rusija prej isto. O kaki demobilizaciji ob srbski meji pa Avstro-Ogrska noče ničesar vedeti.
Te diference kažejo, da imajo v Petrogradu popolnoma cotove cilje pred očmi. ki na se ne skladaio z avstro - ocrskimi cilji. V resnici je imela misija princa samo eno dobro posledico, da se ie namreč princ pre-priofll. da je car miroljuben in da ne misli na voino. Ruska diplomacija smatra, da ie že s tem prepričanjem dosežena podlaga za prihodnji sporazum.
Tudi »Dailv Telegraph« dvomi, da bi se bil že seda! dosegel kompromis med Avstro - Ocrsko in Rusiio, nač na je mogoče, da so se določile nodlacre za nadallna pogajanja.
Staierslio.
Hrastnik. Po občnem zboru tukajšnjega »Sokola«, ki se vrši v nedeljo, dne 16. februarja ob pol 3. popoldne pri g. Ferdo Rošu v Hrastniku, zboruje ob 4. popoldne v istih prostorih tudi tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda; obenem
m
se vrši ustanovni občni zbor ženske podružnice. Na občnem zboru govori družben zastopnik iz Ljubljane. Po zborovanju svlra slav. tamburaški zbor. Slovenke in Slovenci, brez razlike pridite v čim največjem številu! _ R_r.
Iz Trbovelj. Od strani občinstva se nam piše: Legar je začel v Trbovljah opasno razsajati.  Sedaj imamo okrog 100 bolnikov. »Rdeči križ« je postavil poleg občinske izolirnice se dve poljski baraki.  Sedaj,  ko teče gotovim ljudem voda v grlo — so se začele naše sanitarne oblasti malo bolj gibati. Razni zdravniki in komisije hodijo od hiše do hiše in preiskujejo vodnjake, greznice,  gostilni carske prostore itd. Mi smo v listu že parkrat ožigosali veliko nemarnost in svinjarijo,  ki se dogaja  zlasti v rudniških hišah, kjer je nakopičenih na stotine ljudi v največji nemarnosti.  Kakšna so stranišča,  o tem še govoriti ni! Cele gore pepela in smeti leže okrog hiš — kamor se vlivajo razni človeški odpadki in v katerih se zlasti poleti v vročini valjajo otroci. Okrožni zdravnik dr. Kepa je prišel časih v Trbovlje h kaki kolavda-ciji, da je potegnil mustne dijete — sem in tja je vtaknil svoj nos v kako gostilno — a za najbolj potrebno se ni menil; teh nemarnosti okrog hiš in v rudniških hišah ni hotel videti — ne vemo, zakaj ne?! Sedaj pa še nekaj! Ves čas bolezni, ko so bili bolniki še doma, so otroci dotičnih bolnikov, oziroma iz istih hiš pohajali v šolo in to je trajalo več kot en teden. Sedaj, ko so bolnike odnesli iz hiš v izolirnice — in ko so že omenjena stanovanja razkužili — pa pride na šolska vodstva štirih trboveljskih šol ukaz, da naj se otroci dotičnih šol kontumacirajo. Vse po toči! Zaradi tega ukaza in varnostnih odredb bi bilo že lahko pol šolskih otrok mrtvih! Kdo je zopet temu kriv? — Nihče drugi, nego malomarnost okrožnega   zdravnika in tudi domačih zdravnikov! Kako pridemo starši in davkoplačevalci do tega, da se zaradi komodnosti teh Hudi okužijo naši otroci v šoli in po njih  tudi mi. — Sploh smo pa radovedni, kdaj bodo nad vse energični   socijalni demo-kratje pomedli s temi gnilimi razmerami, kar se tiče sanitarnih zadev in odredb v Trbovljah. In kaj dela sanitarni občinski odsek? Stvar je tako potrebna, da bi naj prišla pred državni zbor.   mogoče   bi   naš okrožni zdravnik ne dobival več zlatih zaslužnih križcev in drugih takih odlikovanj. Naš poslanec dr. Benkovič, kje si, da vržeš bakljo v to nezdravo temo !? — Starši-davkoplače-v a 1 c i.
Iz Trbovelj. Tukaj je danes, v četrtek, umrl naš župnik gosp. Peter Erjavec v 80. letu svoje starosti. Mož je bil starega kova iz Slomškove šole, kateremu je bila narodnost nad vse. Ni se dosti vtikal v politiko, to je prepustil svojim kaplanom. Imel je mnogo zaslug za pro-cvit slovensko - narodnih Trbovelj. Ob njegovem prihodu je vladal v Trbovljah po pretežni večini nemški duh. Ustanovil je Ciril - Metodovo podružnico, pevsko in tamburaško društvo »Zvon« in posojilnico, pri kateri je bil letos načelnik. Najbolj ga je vedno pekio to, ker je njegov prejšnji kaplan Lončarič ustanovil proti njegovi stari posojilnici konkurenčno posojilnico in hranilnico, ker mu ni bila župnikova dovolj klerikalna. Rekel ni nič, a značilno dejstvo mu je vzelo gotovo nekaj let življenja. Trboveljci ga bomo ohranili v trajnem, dobrem spominu. Pogreb bo v soboto zjutraj. N. v m. p.!
Iz Celja. (Javno predava-n j e.) Klub slovenskih naprednih akademikov priredi danes, v soboto, dne 15. februarja ob 8. zvečer v gostilni »Narodni dom« javno predava-nje.Predava zdravnik gosp. dr. Tanj-šek o svojih vtiskih med brati Srbi. Opozarjamo celjsko občinstvo, da se predavanja v čim večjem številu udeleži.
Z Brega pri Celju. (Ustanovitev C i r i i - M e t o d o v e podružnice.) Preteklo soboto se je ustanovila za Breg in okolico podružnica Ciril - Metodove družbe. Ustanovitelji podružnice so bili mnenja, da se mora smisel za obrambno delo in povzdigo narodne zavesti v manjših delokrogih s tem večjo intenzivnostjo širiti. Na ta način se razvije tudi zdravo tekmovanje med kraji in prebivalci. Doslej nismo imc-ii na Bregu niti 10 ljudi, ki bi bili člani ali članice celjskih Ciril - Metodovih podružnic, k novoustanovljeni b reški podružnici pa je pristopilo takoj 36 članov in članic. To število bo pa še naraščalo, za kar nam jamči izvanredno srečno izbrani odbor. Zborovanje je otvori! gosp. Vane Rade j, ki je poudarjal, da je treba ustanoviti na Bregu proti nemškemu Celju trdno postojanko. Potovalni uči-tel Ciril - Metodove družbe gosp. Ante B e g je v svojem govoru opisoval delovanje naše Šolske družbe in izrekel željo, da bi nova podružnica lepo napredovala, da se da tnćl v
Stran 4,
mm
SLOVENSKI NAROa
38 štev
malih krajih za družbo mnogo storiti. Zborovalce je navduševal za narodno delo tudi nadučitelj gosp. A. Gradišnik. Odbor se je sestavil sledeče: predsednik gosp. Bovha; podpredsednik gosp. A. Pere; tajnik gosp. V. Rade j, blagajničarki gospodični Pleterska in P1 o j e-va Pepca; odborniki in namestniki g*. Kralj, P o d r ž a J f Rupnik, Povše, Kolšek. Oobec, Cre-možnik. Leskovšek in gdč. B o ž i č e v a. Pregledniki računov gg. I. R a d e j in I. F r i e d r i c h.
Iz Celja. Nekateri starši se nam pritožujejo, da podučuje v prvem razredu dekliške ljudske šole šolskih sester nesposobna in neprimerna učiteljica. Ker je zaradi prevelikega števila učenk itak vpeljan že samo pol-dnevni pouk, bi bilo v interesu naših deklic želeti, da bi ne bilo kakih pritožb zaradi nesposobnih učiteljic. — Vodstvo zavoda je naprošeno, da ta glas iz občinstva upošteva in ne sili slovenskih staršev, da bi si morali pomagati z nemškimi šolami, ker javne slovenske dekliške ljudske šole žal dosedaj v Celju nimamo.
Iz Gaberja pri Celju nam pišejo: Idejo »Slovenskega Naroda«, naj bi se v Gaberju čim preje ustanovil poštni in brzojavni urad, vsi obrtniki in trgovci z veseljem pozdravljamo. — Upamo, da se bodo vsi merodajni činitelji, naš občinski odbor, politična društva in poslanci, toplo zavzeli za postni urad v Gaberju. Potrebujemo pa še nekaj: postajališče državne železnice ob državni cesti. Svet ima železnica itak že kupljen in pripravljen, tako da bi ne bilo velikih ovir, osobni promet našega velikega kraja s Savinsko dolino pa bi bil znatno olajšan. Tudi to željo priporočamo našim javnim zastopnikom v upoštevanje.
Iz Šoštanja nam piše naroden obrtnik: Vsled nasprotovanja vlade in Nemcev, ni lani došlo do ustanovitve »Zveze kolektivnih in obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem«. Ali se od lepega obrtniškega shoda na Binkoštni ponedeljek še kaj dela za našo obrtniško organizacijo, osobito, ali so naši državni poslanci storili, kar so obljubili za dosego prepo-trebne Zvezine ustanovitve? Tu med nami vlada že neka nevolja, ker se nič ne gane. Ni to nekaka nezaupnica odboru, dobro bi pa vsekakor bilo. Če bi javno, ali pa na kakem zaupnem sestanku izvedeli, kako stoji sedaj cela zadeva. — S.
Z Vranskega. (Požara.) V Brodeh je dne 11. februarja pogorela koča Lize Sirk. Noč pozneje v Kapli gospodarsko poslopje barona Gustava VVittenbacha. V obeh slučajih je vzrok ognja neznan. Gasilna društva so se za omejitev ognja zelo potrudila.
Iz Sevnice. Letos se nam je posrečilo, dobiti za naš kraj slovenskega zdravnika. Imenovan je bil za di-striktnega zdravnika v Sevnici dr. Al. šlechta. S tem je dežeini odbor ugodil upravičenim zahtevam prebivalcev našega slovenskega trga. Dr. Šlechti k imenovanju naše iskrene Čestitke!
Iz Laškega trga nam pišejo: Iz vseh okrajev se slišijo prav razveseljive novice o ustanavljanju naprednih političnih društev in o njih marljivemu delovanju, pri nas pa spi menda vse spanje pravičnega. To je slabo s strankinega stališča, slabo pa tudi z narodnega in gospodarskega, ker je med našimi klerikalci malo smisla za narodno odločnost in pa za gospodarska vprašanja. Enkrat se je nekaj slišalo, da se bo ustanovilo tudi za naš okraj napredno politično in gospodarsko društvo — ali se bo kaj iz te novice izcimilo? Pravzaprav bi trebalo pri nas dvoje političnih društev, vsako s svojim delokrogom: eno za kmečki, drugo za indu-strijalni del okraja. Na delo!
Začetki klerikalne organizacije kmetskega delavstva na Spodnjem Štajerskem. »Slov. Gosp.« poroča, da se ie vršil dne 9. februarja v Kamni-ci pri Mariboru pripravljalni shod za prvo strokovno organizacijo kmečkega delavstva na Spod. Štajerskem. K stvari se še povrnemo.
Iz Slov. Bistrice nam poročajo: Ni zadosti, da je notar Wiesthaler že kot načelnik okrajnega zastopa pravcata kuga za naš okraj; v zadnjem času je postala njegova pisarna prava tovarna, v kateri pa se proizvajajo toliko pogodbe in pravna opravila sploh, kolikor ovadbe, v katerih naravnost hujska in ruje proti socijalnomu stališču nekaterih, notarju VViesthaleriu neljubih oseb v javnem življenju. Slišali smo, da je notarjev koncipijent v družbi z nekim pekovskim pomočnikom in sodnijskim juristom naznanil nekega uradnika — zaradi veleizdaje. Čujemo, da so se nemčurski gospodje v Slov. Bistrici s pomočjo neke tretje osebe — in tako osebo vedno potrebujejo pri vseh svojm neznačajnih dejanjih — spravili tudi že na drugega uradnika in začeli ruvati naravnost proti njegovi eksistenci Danes še o tej zadevi dalje nc bomo več govorili, pride pa Še čas, ko bomo izprcgovorili tudi s hi-
navskim notarjem Wiesthalerjem krepko besedo ter z bengalično lučjo posvetili v oni brlog, kjer kujejo in podpisujejo zahrbtne pritožbe razni Wiesthalerji, Zoleriči in Rakovci, — Posebno naše zaničevanje pa velja Rakovcu, ki kot nemškutar sramoti ime svojega poštenega slovenskega očeta!
Iz Kaple pri Št. Jurju ob Taboru.
V četrtek, dne 12. februarja je nastal ob pol 9. zvečer na dosedaj še nepojasnjen način ogenj na barona Gustava Wittenbacha domovju. V hipu je bil obširen kozolec, natlačeno poln sena, ves v ognju, švigajoči plamen je zanesel iskre tudi v bližini stoječ velik marof in ga vpepelil. 2ivino in žitnico so rešili. Moderne in obširne gospodarske naprave, razni gospodarski stroji, vozovi pod kozolcem, kokoši, vse to je zgorelo. Tik kozolca in marofa stoječi svinjak sta oteli kapelska in ojstrška vaška požarni hrambi, ki sta bili prvi na mestu nesreče. Kaj brzo so prihitele na pomoč tudi požarne brambe iz Prekope, Vranske, Gomilske, Grajske vasi, Kaple vasi, Latkove vasi in Polzele. Da je pihal isti večer še isti močan veter kot popoldne, bi bili danes nemara vasi Kapla in Pondor kup pepela. Kako je nastal ogenj? Domneva se, da je imela svoje kremplje vmes satansko hudobna roka. Čudno je, da je gorelo dan poprej ob isti uri tudi v vranski fari.
V Ljutomeru je nagle smrti umrl famkajšnji zdravnik gosp. dr. K. C h 1 o u n e k. Dr. Chloupek, rojen Ceh, se je boril v prvih slovenskih vrstah v ogroženem Ljutomeru. Bil je duša narodne borbe v Ljutomeru in starostna ondotnega »Sokola«. — Vsled svojega veselega in prikuplji-vega značaja, je bil priljubljen pc-vsodi, Slovenci kakor Nemci so ga enako cenili in spoštovali. Pokojnik je bil star šele 47 let. Ljutomerski Slovenci bodo dr. Chloupka težko pogrešali, saj je bil duša vsega narodnega življenja v Ljutomeru in njegovi okolici. Drugodi po Štajerskem stoje navadno slovenski zdravniki v narodni borbi v ozadju, dr. K. Chloupek pa si ni niti trenotka pomi-šljal, da bi v nemškutarskem kraju ne prevzel najbolj eksponiranega mesta, kakor je to starosta »Sokola«! Bodi vrlemu Čehu, ki je z vsem srcem vzljubil domovino slovensko, lahka zemlja slovenska in ohranjen večen spomin!
Drobne novice. Iz Maribora. Cesar je podelil profesorju na tukajšnjem učiteljišču gosp. Luki L a v -t a r j u takse prost naslov in značaj šolskega svetnika. Čestitamo! — Najden okostnjak. Posestnik Janez Kolar v Lahomšku je zadel pri kopanju peska na okostje odraslega moža. Sodi se, da je tam nekdo pred daljšim časom zakopal žrtev kakega zločina. — Iz Brucka ob Muri poročajo, da je policija zaprla dve sumljivi osebi, ki se nista imeli s čim izkazati. Eden je neki Poljak iz Galicije po imenu BohoslaviČ; ta bo najbrže tisti deček, ki je vlomil v gostilni Hubertus v Celju in odnesel par sto kron. — Iz Gradca. Te dni se je vršila obravnava v znani zadevi mesarja in prekajevalca Fa-rendla. Ta se je obesil, ko so ga zaprli zaradi prodaje crknjenega in pokvarjenega mesa, njegov poslovodja Binder pa je bil obsojen na 6 tednov, sin Franc Farendla na tri tedne, in hlapec Leopoid Krisper na deset dni zapora zaradi prestopka proti § 14 zakona o živilih. Zanimiva je izpoved Binderjeva, da so kupovali navzlic ogavnim rezultatom svoječa-sne preiskave v Farendlovi prekaje-valnici v »Fcldhofu« dalje pri vojaškem erarju in vsi stari tržaški odjemalci mirno naprej Farendlove apetitne izdelke. — Iz C e 1 j a. 25-letni Anton Oprešnik iz Verač pri Kozjem je izvabil več osebam 400 K in pobegnil z denarjem na Nemško. Od tam je pa ovadil Jurja Plevnika iz Verač celjskemu državnemu pravd-ništvu, češ, da mu je od onih 400 K, ki jih je dobil od raznih oseb v hrambo v Celju,ko sta v neki gostilni prenočevala, ukradel 340 K. Ta ob-dolžitev se je izkazala za neutemeljeno in Orešnik je bil obsojen pri okrožnem sodišču zaradi obrekovanja na 8 mesecev težke ječe. — Od Sv. Trojice v Slov. gor. poročajo, da je zasulo posestnika Leopolda Bratka v njegovem kamnolomu. Ker je sam delal v kamnolomu, so ga našli mrtvega šele čez več ur. — Od Sv. Križa na M. p. poroča »Slovenski Gospodar«, da je umrl po 131etni mučni bolezni kmet Alojzij Rantaša, 73 let star. Sin Ludvik je minorit v Ptuju.
Koroško.
Ponesrečena mati. Iz Koč poročajo, da je padla pri grabljenju štele v Ziljski dolini posestnikova žena Marija Joštova čez neke pečine in obležala mrtva. 2ena zapušča moža in 3 nedoletne otroke.
Avtomobil In vaz električne cestne železnice sta trčila v Celovcu,
in sicer na Štntvidski cesti. Avtomobil, vodil ga je H. Glantschnig, je hotel, prisede iz neke stranske ulice, prehiteti električni voz. Električni voz ni poškodovan, pri avtomobilu pa se je zlomila zadnja os. Nesrečo je zakrivil Giantschnig, ker je hotel kljub svarilnim znamenjem pasantov prehiteti električni voz.
Divji lovec. Iz Celovca poročajo, da je naletel lovec Henrik Mange v lovišču južno od Celovca na divjega lovca, ki je imel ves obraz s sajami počrnjen. Ko je divji lovec ugledal lovca, je nanj ustrelil, toda ni ga zadel. Nato je ustrelil tudi Mange in zadel divjega lovca v desno ramo. — Kljub rani se je posrečilo divjemu lovcu, da je pobegnil. Aretirali pa so ga drugi dan orožniki iz Borovelj in dognali, da je neki posestnik iz tamošnje okolice.
Primorsko.
Iz finančne službe. Računska re-videnta Ivan L a n g e in Anton Vodo p i v c c v Trstu sta postala računska svetnika v okrožju finančnega ravnateljstva tržaškega.
Iz državno - železniške službe. Prestavljeni so: inženir Ivan K u 1 p, strojni adjunkt v Gorii v okrožje ravnateljstva severozapadne železnice, na njogovo mesto pride od tam inženir Rudolf J a r o 1 i m e k; asistent v Ilerpeljah Alojzij Perhavc v Čer-vinjan; adjunkt in postajenačelnik v Podnartu Franc J e b a č i n, kot tak v Kanal in uradniški aspirant v Lescah Vlad. pl. K a p u s v Trst. V železniško službo je sprejet Leopold G i r o n c o 1 i, kot asistent na Opčini; v pokoj sta šla G. T 1 a h, adjunkt pri ravnateljstvu (7), Ivan V i d i c, asistent v Pulju in Ivan Stroj, višji revident pri vodstvu kurilnice v Splitu.
Dopolnilna deželnozborska volitev za istrske mandate iz velepo-sestva se vrši dne 5. marca. Izpraznjeni so trije mandati, in s:cer mandat bivšega puljskega župana dr. Va-rentona in mandata poslancev Angela Danelona in Avgusta Tomassija.
Tržaški občinski svet je zaključil v zadnji seji čitanje proračuna. Najbolj zanimiv pri tem je bil predlog italijanskega svetnika Are. ki je bil naperjen proti drugemu predlogu šolske komisije in ki zahteva, da se določi 80.000 K za nabavo zemljišča pri Sv. Mariji Magdaleni v svrho zgradbe slovenske in italijanske šole, ki naj razbremeni prenapolnjeni šoli v Skednju in na Katinari. Ara je predlagal, da naj se sklene, da se ne izvrši sklep, s katerim se je določilo ustanovitev gropajske šole in da se ne nabavi zemljišča pri Mariji Magdaleni, dokler vlada ne odobri ustanovitve italijanskih šol pri Vidu in v Kjadinu. Na ta nesramen predlog, ki krši pravic* Slovencev in navaja občinski svet naravnost k besedolom-stvu, je odgovoril Ari poslanec dr. Vilfan tako temeljito, da si mu ni upal nihče ugovarjati in je bil njegov predlog zavrnjen in sprejet predlog šolskega odseka. Pri prihodnji seji se prične razprava o pokritju prora-čunanih izdatkov.
Gibanje finančnih paznikov v Trstu. Finančni pazniki so priredili v Trstu shod. na katerem so pred vsem razmotrivali vprašanje glede '"zboljšanja njihovega materijalnega položaja, posebno pa so se zavzeli za one člane, ki so poklicani v podporo vojaške straže ob meji. Glede teh so sprejeli zborovalci sklep, da naj se odpravi pozdrav vojaškim podčastnikom, da naj se zvišajo postranske pristojbine in da naj se zvišajo starostne doklade in plače.
Pol?t aviatika Vidmarja iz Trsta v Rim. Dne 23. februarja namerava podvzeti znani tržaški aviatik Vidmar, ki je uspešno izvršil nekaj poletov že tudi nad Ljubljano, in ki je sploh znan kot dober aviatik, polet iz Trsta v Rim. Polet namerava izvršiti Vidmar v 5 etapah, in sicer Trst-Benetke - Ravena - Jakin Perugia in Perugia - Rim. Zračna črta nameravane poti meri okroglo 360 km.
Zločin. Pod tem naslovom smo priobčili, da so našli na hribu za domobransko vojašnico v Rocolu sežgano truplo. Sumili so, da se je izvršil zločin. Sedaj se je dognalo toliko, da je izvršil neznanec bržkone strašen samomor. Polil si je obleko s petroiejem, poleg njega so našli dve prazni steklenici od petroleja, nato se je zažgal in končno se je še ustrelil. Samomorilec mora biti iz siromašnega stanu, kar kažejo stari in raztrgani čevlji,ki slučajno niso zgoreli. Samomorilca je našel, ko je še gorel kmet iz okolice Andrej Gerdol.
Fuljska afera pred sodiščem. Povodom zaslišavanja prič, sta izpovedala dobivatelja mestne občine Zu-liani in Perini, da so na njihovih računih vsi podpisi ponarejeni, in da so nav Jdeni v računih predmeti, katerih nista nikdar občini dala. Tudi so na pravih računih potvorjeni razni zneski n. pr, mesto 32 K 35 vin. stoji 132 K 35 vin. itd. Priča Francheschi-ni je izpovedal, da se ti gospodje ni«
so prav nič brigali za občino, marveč | skrbeli so samo za svoje zasebne za- j deve. Priča ljubica Galanteja se je odpovedala pričevanju, žena Ouaran- 1 tota pravi, da se ona ni  brigala za j moževe posle, njegova sestra pa mu j je posodila časih denar, katerega pa ji je Ouarantoto kmalu vrnil. Za terjati ima še 100 K. Posebno obtežilno za bivšega župana dr. Varetona je izpovedal priča   Costesič iz računskega oddelka, ki je ostal edini med to koruptno družbo  poštenjak. On pripoveduje o  nerazmerno velikih, naravnost pretiranih županovih računih, v katerih si je zaračunal župan ogromne vsote za  izvoščke, za napitnine, za smodke in tako dalje. Koncem tega zasliševanja so stavili i branitelji predloge, da se obtoženci Horrak, Privileggio in Nigri preiščejo glede njihovega duševnega stanja — češ, da morda niso odgovorni za svoja dejanja (?)
Vzorno laško gospodarstvo v Istri. Kakor znano, je odložil mandat za istrsko veleposestvo poslanec dr. A. Tomassi. Ta odstop poslanca, odstopiti je bil primoran, je zelo sumljiva stvar in kakor vse kaže, bo odprl ta odstop pot v zakulisno delovanje laških gospodarjev v Istri in zna odkriti drugi, morda ravnotako škandalozen polom, kot je umazana pulj-ska afera. »Edinost« piše o tem približno to - le: Odstopivši poslanec dr. Tomasso je bil svoj čas eden glavnih stebrov italijanske stranke. Bil je tudi deželni odbornik. Ob predzadnjem obnovljenju deželnega odbora pa se je moral umakniti, za odškodnino pa so mu laški mogotci preskrbeli dobro sinekuro pri deželnem kmetijskem svetu. Dr. Tomasso je bil namreč imenovan za predsednika kulturnega sveta. Takoj po njegovem imenovanju je povišal deželni odbor prejšnjo letno odškodnino za to častno mesto od 2000 K na 8000 K na leto. Seveda je zaslužil dr. Tomasso lahko velike vsote še pri raznih dijetan, računal je, kakor je hotel, saj je vedel, da mu deželni odbor ne bo nič črtal. Kako je mož gospodaril, zadostuje, če povemo, da dr. Tomassi nima prav nobene strokovne izobrazbe in celo leto ni bilo v kulturnem deželnem svetu niti ene seje. To je sumljivo. Razširjajo pa se še druge govorice. Velike podpore deželnega odbora in vlade je naklonil, dr. Tomasso seveda kot zagrizen Italijanaš, samo laškim kmetom. Celi vagoni umetnega gnojila so samo v računih, kje je gnojilo, ne ve nihče. Deželni kulturni svet je dobil 33.000 K za zgradbo vzornih hlevov in sploh za povzdigo živinoreje. Živinorejci vprašajo, kje je ta denar. Po Kopru se govori v italijanskih krogih, da je pri deželnem kulturnem svetu zmanjkal znesek 50.000 K, ta primanjkljaj pa da so nekateri gospodje takoj pokrili. Končno se poziva vlada, da uvede revizijo in da davkoplačevalcem pojasnilo.
Zazidava trga Tabora.
Srce se mi je krčilo, ko sem Č*-tal poročilo o toriiovi seji občinskega sveta. Trg Tatfjr naj se zazida! Na mesto parka, ki je bil ondi pro-jektovan, pride po sklepu občinskega sveta dolg, v obliki parka zasajen, 38 m širok paralelogram. Ne vem odkod izvira inicijativa za ta sklep občinskega sveta; - srečna ta rmsel gotovo ni. Zato bi se mi zdelo greh molčati o stvari.
Ko je svoje dni občinski svet sprejel uravnavalni in razširjevalni načrt za mesto Ljubljano, dejali so si občinski svetniki z županom vred, da so s projektom trga Tabor ukrenili nekaj za bodočnost Ljubljane jako koristnega in dobrega. Zato se občinski svet tudi ni bal izdatnih žrtev, ko je precej drago odkupil obe stari hiši, stoječi na zemljišču bodočega trga Tabor. Ti dve hiši podrli ste se potem, da se omogoči naprava parka. Mestni vrtnar je park tudi že začel zasajati. Delo bi se bilo v treh ali štirih letih izvršilo, ne da bi bil mestni proračun izdatno obremenjen. — In sedaj je občinski svet sklenil odpravo tega trga.
Ne vem, kaj k temu poreko prebivalci iztočnega dela Ljubljane, kajti da Je trg Tabor za ta del mesta velikega pomena, ne da se tajiti. Zapadni del mesta ima blizu lepe nasade in sprehajališča pri Podturenski graščini. Na razpolago so mu poleg tega: Trubarjev park, nasadi na Slovenskem trgu in Zvezda. — Iztočni del mesta ima samo skromne nasade na Ambroževem in Hrvaškem trgu. Malo lepši nasadi na prostranem trgu Tabor bi torej temu delu mesta, kateremu so izprehajališča na posestvu podturenske graščine razmerno oddaljena, jako prav prišli.
Po vseh mestih, kjer so v upravo prodrla moderna načela, velja dandanes pravilo, da se napravlja, kolikor mogoče javnih trgov, Sal so trsi Pljuča, s katerimi dihajo mesta. Res Je sicer, da imamo v okolici trga Tabor dosti širokih ulic ter da je ondi precej zraka in svetlobe, toda
pri projektovanju trgov se mestna uprava nikakor ne sme ozirati samo na sedanjost, temveč tudi na bodočnost. Pogled v bodočnost nam pa veli, da bodo tampaj kedaj nastale čisto drugačne razmere, kajti, če Ljubljana ne bode nazadovala — in to upamo vsi — bodo se ondotne, sedaj razmeroma Še nizke hiše morale začeti, kedaj umikati visokim stavbam. Za vzgled naj nam bode bližnji Zagreb, ki ima dosti širje ulice, kot so ulice ljubljanske v iztočnem delu mesta, ki pa poleg obširnega Zri-njevca in trga Franje Josipa vendar še napravlja nove velike javne trge.
Ne morem si misliti Ljubljančana, ki bi obžaloval, da svoje dni niso zazidali Kongresnega trga in vem, da bi se vzdignila burja nevolje, ko bi občinski svet sklenil, naj se ta trg zazida enako, kakor se namerava zazidati trg Tabor. In vendar so v bližini Kongresnega trga še: Marijin, Dvorski, Turjaški in Valvazorjev trg, dočim iztočni del mesta poleg trga Tabor in Hrvaškega tega nima nobenega drugega trga. Prostor pred Šentpetersko vojašnico tu namreč ni upoštevati, ker je pravzaprav le vojaško vežbališče. S hvaležnostjo se spominjamo razboritosti orih, ki niso pripustili, da bi se bil zazidal nekdanji kapucinski vrt, temveč so nam ustvarili Zvezdo. Ravno tako pa naši kasni zanamci ne bodo mogli dosti hvaležni biti občmskemu svetu, ako jim ohrani trg Tabor. 2al mi je, da se v občinskem svetu med svetniki, ki so svoje dni sodelovali pri določitvi uravnavalnega in raz-širjevalnega načrta, ni našel nikdo. ki bi se bil oglasil proti nameravani zazidavi trga Tabor, kajti kdor veruje v bodočnost Ljubljane — in jaz verujem varno — mora biti proti zazidavi trga Tabor.
Ne bodem razpravljal o tem, so Ii posestniki, ki so postavili hiše ob trgu Tabor, pridobili si kakšnih pravic do trga ali ne, da-si je to vpraša-nie tudi zanimivo; pravim samo to: Nanravite na trgu park, otroško igra-lišče, našnik ali — navsezadnie tudi — puščavo; samo ne zazidajte nam ga!
V Ljubljani, dne 14, februarja 1513.
Ivan Hribar.
Dnevne vest L
+ Ljubljanska obrtna šola. Pri razpravi o italijanski fakulteti v proračunskem odseku poslanske zbornice je prišel tudi do besede celjski poslanec M a r c k h 1. Razume se pač ob sebi, da je mož pobijal kulturne in narodne potrebe nenemških narodov, saj je zastopnik spodnještajer-ske nemškutarije in saj kaj drugega tudi ne zna. Pobijal je zahtevo Poljakov, naj se v Krakovu ustanovi poljska montanistična šola, češ, da bi Poljaki potem več ne obiskovali nemško montanistično šolo v nemškem Ljubnu, vsled Česar bi ta silno trpela; zahteval je nemške paralelke na navtični akademiji v Trstu, dasi Nemci nikjer ne meje ob morje in nimajo niti toliko pravic do navtične akademije v Trstu, kakor Jugoslovani, ki pošiljajo na to šolo mnogo fre-kventantov in so sploh tisti narod, na katerem sloni vsa pomorska moč Avstrije. In še nekaj je zahteval ta vrli celjski poslanec; zahteval je naj se na ljubljanski drž. obrtni šoli ustanove nemške paralelke obenem pa naj se v Celju ustanovi nemška obrtna Šola. Marckhlov predlog je čisto navaden naskok na slovensko posest. Če bi bil mož obenem predlagal, naj se za pol milijona štajerskih Slovencev ustanove slovenske paralelke na obrtni šoli v Gradcu in za 130.000 koroških Slovencev para-ltlke na vseh srednjih in obrtnih šolah v Celovcu, potem bi bil njegov predlog vsaj moralično opravičen, če tudi je faktično tako, da kranjsko nemštvo sploh ne potrebuje paralelk na ljubljanski obrtni šoli. Kdo pa naj bi i:e paralelke obiskoval? Kočevarji imajo svojo lesno obrtno šolo, a je na tej šoli skoro več učiteljev, kakor pa učencev. Kočevarji se sami norčujejo iz te šole in se norčujejo iz države, da tako razmetava denar. Kočevar ima samo veselje za kupčijo in krošnjarstvo, ne pa za trdo delo. Slovenska obrtna šola v Kočevju bi bila koristna in potrebna in bi imela tudi dosti učencev, nemška pa nima prav nobenega. Če je že tako v Kočevju, si je lahko misliti, kako bi bilo šele v Ljubljani. Kaj mar kdo misli, da bodo nemški buržoazijski sinčki obiskovali obrtno šolo? Saj Nemci Še za nemško gimnazijo v Ljubljani nimajo dovolj dijakov, nego jih vlačijo od vseh koncev sveta semkaj, samo da bi na ta umetni način ohranili popolnoma nepotreben nemški zavod. In še to ni dovolj; na nemški gimnaziji obupavajo profesorji sami, češ, ta mladina ne zna nič, se nič ne uči, je malopridna, da je groza, a profesorji se ne smejo ganiti in morajo najbolj zanikrne elemente naprej spuščati, saj bi sicer dijaki zapustili  zavod  in nemška
gimnazija bi — zmrznila. Take so razmere in menda Jih je uvaževal tudi prorač, odsek, zakaj Marckhlova resolucija je bila odklonjena.
+ Udarec v vodo imenuje »Die Zeit« misijo princa Hohenioheja, češ, da je toliko kakor gotovo, da je ta misija ostala popolnoma brez uspeha. »Petrograd molči«, piše »Die Zeit«, »velikodušni nameni miroljubnega, sivolasega vladarja, ki je poslal princa Hohenioheja v Petro-grad, se niso dali uresničiti. Misija je ostala udarec v vodo. Ako so pri tem odločevale napačne premise ali krive informacije, to bo se dalo šele kasneje dognati. Za sedaj imamo računati s tem, da bo kritična situva-cija dalje trajala in da še vedno ne bo konca žrtev, ki so v zvezi s to si-tuvacijo.« — Iz vseh teh besedi dobro poučenega dunajskega lista je razvidno, da je ruski car spravni poskus našega vladarja z največjo hladnokrvnostjo odklonil. To je dogodek, ki ga menda še ne pozna zgodovina. Ta dogodek pa je tudi dokaz, da je nasprotje med Avstrijo in Rusijo tako veliko in globoko, da niti osebna intervencija cesarja Frana Josipa samega, ki vživa že radi svojih osebnih vrlin in visoke svoje starosti splošne simpatije in visoko spoštovanje vsepovsodi, ni mogla izgladiti teh nasprotstev. To pomenja, da je propad med Avstrijo in Rusijo tako vehk, da moramo biti pripravljeni na vse eventualnosti. In kdo je vse to zakrivil? Zopet naša nesposobna in zanikrna diplomacija, ki je našo državo spravila s svojo brezpravno politiko v sovraštvo z vsem svetom. Omrazila je nas na Balkanu, sprla je nas z Rusijo, odtujila je nam Francijo in Angleško, skratka sovraštvo vsega sveta je nam naprtila na rame. Ce bi to ostalo brez posledic, bi v božjem imenu privoščili tej diplomaciji, da strelja svoje kozle. Toda gre se za naš denar in za našo kožo, zato bo se treba končno vendarle postaviti no robu »delovanju« te nesposobne diplomacije. Ako ti dinlomatje že danes niso zaigrali bodočnosti avstrijske države, jo bodo čisto gotovo v prihodnje, ako se jim pravočasno ne stopi na prste. V to pa so poklicani v prvi vrsti poslanci, ki se morajo pač toliko ojunačiti, da bodo v delegacijah odločevali tudi o zunami politiki, ne pa samo kot mrtvi stroji glasovali zgolj za topove in puške ter za nove obremenitve, kar je vse plod brezumne politike brezumne nase dinlomaciie.
+ Stavka v Vevčah — končana. Včeraj je prišlo med delavstvom in tovarno pri vladi do snorazuma in bo 'elavstvo naibrže začelo v nonede-liek z delom. Kolikor je do zdaj znano, so se morMi delavci brezpogoino udati tovarniškemu vodstvu. Jutri ce vr?; s^nd delavstva, na katrr^-m <=e bodo baie določili »pogoii«. Pri-v:-orno pa *e dane«, da le ubo^o delavstvo mora'o skoro net mo^e^ev v.rorirtfj j,er fe ie Ir'enkalrra «+ra~ka 7pr>o*ia1a v to stavko, iz katere so r^cun. Uprfka1^ kovati noHtiM kapital. Da ie pri*1o do snorazuma, le nr^dvs^m r»nvzroči1o dHstvo, da ie * »vama začela importir?»ti tiiie delavstvo, ki bi vpdno odtpdjo krub domačinom. Kleriknlni imnio nn ori vsei stavki le nrei omenieno zaslugo. <5n ^ delavstvo skoro net mesecev stražo in Ha no tei dn*«?. tie*«^**1' stavki nI dn*PTio — nrav ni*. T*kn fnif n^rikalna stranka, ta velika »nritatpHica« delavstva, v pn.ksi — socifofaa vnrašania.
4- V c. kr. mestni šolski svet bo v kratkem Indijanskemu učftelistvu voliti ene<?a člana in dva namestni-ka. Klerikalci bi seveda radi zmagali s svoiimi kandidati in ker ni verjetno, da bi to iz lena dosegi in ker tudi s terorizmom ne moreio nič onraviti. skušajo srečo s korunciio. Dvema holehmma učiteljema ponujalo da!i*i dopust in denarno podporo, a s nofrniem, da gresta iz T mblin-ne na jug in se tako ne udeležita volitev v mestni *olski svet. Moža pa Sta vzlic vsi učiteljski bedi tako kre-me"»ta značaja, da se ne dasta podkupiti.
+ Nemška duhovščina In narodna obramba. Neki nemški duhovnik je prijavil svoj pristop »Siidmar-k; s posebnim pismom, v katerem pravi med drugim: »Katoliški duhovnik sem. a vendar zvest in navdušen s;n nemškega naroda, za čegar veli-C-no m moč sem pripravljen s skromnimi svoiimi močmi delovati. V moje
'ie je nastal med mojimi stanovskimi tovariši moeočen preobrat na korist »Siidmarke« in narodno hramhnega dela ... S tem, da se duhovnike pridobi za narodno in gospodarsko delo. se doseže, da vedno bolj in boli zcrubliaio interes na oni smeri, ki jo imenujemo klerikallzem. 'ko duhovnikovo delovanje spelie-mo na narodno in gosnodarsko PCS*-potem ne bo več no okusu duhovščine ozkosrčna cerkvena politika. In to bo za naš narod in za našo vero samo dobro . . .« Kakor nriča to pismo, se ie nemška duhovščina jela odtegovati klerikalizmu ter se navduševati za narodno in obrambno delo.
In pri nas? Naša duhovščina ščuva
in hujska proti raznim nepolitičnim narodno - obrambnim organizacijam na pr. proti družbi sv. Cirila in Metoda, sicer pa je izgubila še tisto trohico narodne zavesti in narodnega navdušenja, ki ga je še dosedaj imela! Torej pri nemški duhovščini preokret na bolje, pri slovenski duhovščini pa preokret na slabše! Ali bo kdaj duh sveti obseniil naše duhovnike tako, da bodo prišli do zavesti, da so najprvo sinovi slovenskega naroda, potem še le hlapci Rima?! Dvomimo!
+ Zanimiv spor. Nedavno tega je priobčil Slovenec« o nameravanem konkordatu Srbije z Vatikanom dolg članek, ki ga je označil kot razgovor svojega belgradskega dopisnika s srbskim naučnim ministrom Ljubo Jovanovičem. Istočasno je dobesedno isti članek: prinesla tudi sarajevska »Srpska Riječ«. Tudi ta je označila članek kot razgovor svojega dopisnika s srbskim ministrom. Gospodje pri klerikalnem »Hrvatskem Dnevniku« v Sarajevu so čitali oba članka in so »Srpski Riječi«, s katero se prav pisano gledajo, takoj zalučili v obraz očitanje, da je plagirala »Slovenca« in da je »Slovencev« članek proglasila za razgovor svojega dopisnika z ministrom Jovanovičem. Na to očitanje iziavlia »Srpska R;i-" c, da je nlen dopisnik Dušan Sijački po nienem nalogu in-terviuval o konkordatu z Vatikanom srbskega ministra Jovanoviča. ter obliublia. da izplača društvu »Napredak« 1000 K, ako ii kdo dokaže, da niena trditev ni resnična. Prav radovedni smo na izid te afere.
+ Občni zbor Gosoodarske** nanrednesa društva za šenr?akohskJ okra? ie tntri v nedeljo pri Rastc^iar-iii na Karlovški cesti oh poi 4. popoldne. Vabimo nani vse člane m somišljenike iz šentinko^^-e?ra okraja, da se ga za™<*slUvo udele^p.
— Slikarska loWI'a! B»-ez*>1ač-na razstava ometHSfrHi sfttt. dob«tko^ se otvori v nedelo 16. februar^ ob 10. ziutrai v Jakopičevem naviljonn v Lattermannovem drevoredu, ter ho vsak dan odnrta od. 10 ziutrai do 4. nopold"e. S^venei, ne zamudi nril;ke ogledati si razstavo! — Po Liubliani se srečke zelo dobro raz-nečavaio: znamenje, da vsi z veselem noTdravli^mo to leno misel, ki s** je s toliko nožrtvovalnosHo zavzo1^ zanjo »Splošno žensko društvo«. To je za nas, posebno za naše umetnike. 7elo važneea in praktičnega nomena. Na ta nnčin nride marsikdo do umetniške slike, ki s1* je sicer ne bi mosrel nabaviti, kajti sila malo je takih med nami, ki bi mogli kar nar stotakov žrtvovati za eno sliko. Tako pa se bo vzgoiil in razvil s tem tudi umetniški okus, zanimanje in veselje do originalnih sh*k. Slovenci, p6snetr*i*e Ljubljano, kunujte tudi s tako vnemo srečke! Srečka stane 1 K in se dobi po vseh trafikah.
— Omistitev pisemskih znamk po 50 h. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 29. januarja t. 1. določa med drugim, da se opuste sedanje znamke po 50 h in da se namesto teh uvedejo pisemske znamke po 72 h. Ta ukaz, v kohkor se tiče opustitve znamk po 50 h, ni srečen, ker se znamke po 50 h za frankiranie reko-mandiranih pisem v inozemstvo s težo pod 20 g potrebujejo prav pogosto. Tudi so te znamke potrebne za pošiljanje tiskovin s težo od 450 do 500 g, nadalje pri ekspresnih pismih s težo nad 20 g (20 h frankiranje in 30 h ekspresna pristojbina). Seveda si ljudje lahko pomagajo s kombiniranjem znamk toda v gotovih primerih je velike praktične važnost, če so na razpolago enotne znamkevze-m:mo le pri malih znamkah po 50 h. Pri tej priliki bi bilo želeti, da se uvedejo nadalje znamke po 40 h in znamke po 45 h, Prve pridejo v poštev za nerekomandirana risma z dvojno težo v inozemstvo, druge za rekoman-dirana, pa dvojna pisma v tuzemstvu (20 h porto, 25 h rekomandacija).
— Koncert Slovenske Filharmo-
njie. Spored jutrišnjega koncerta pod vodstvom opernega kapelnika gosp. C. M. Hrazdira: 1. Zalateo: »Monte Cello«, koračnica. 2. O. Straujs: »Ti-ralala«, valček po motivh operete »Hrabri vojak«. 3. Ziehrer: potpouri operete »Postopači«. 4. Parma: »Ro-sita-Bolero«. 5. Weber, ouvertura k operi »Oberon«. 6. Hrazdira: »Mo-ravsko-vlaški motiv«, simfoniška skica. 7. Fučik: »Poeme elegique«. 8. Dvorak: »Slovanski ples«. I, vrsta, št. 3. 9. Prochaska: »Gavotte Empi-re«. 10. Bizet: Orkest. šuita št. 2 iz opere »Carmen«. 11. Baver: »Punčke«, valček. 12. Zaključna koračnica.
— Za knjižnico Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je darovalo obrtno pomožno društvo 10 K, ker knjižnica skrbi v mnogi meri za izobrazbo in razvedrilo obrtnih pomočnikov in vajencev. Knjige so darovali: g. Karel 2 u ž e k 40 knjig, ki Jih je na svoje stroške dal vezati, gospa C i r k o v a, g. Viktor grof Lichtenberg, g, Tinko Urbančič, gospa Podr-
žajeva, gospa Anita Sterle-karjeva, g, Boucon Je daroval knjižnici en stoL Društvo se svojim mnogoštevilnim darovalcem in pod-piralcem najsrčnejše zahvaljuje za njih požrtvovalnost in upa, da najde njih lepi zgled še mnogo posnemovalcev.
— Svojo zlato poroko je 10. t. m.
praznovala v ožjem rodbinskem krogu zakonska dvojica: Gregov Eržen, mag, pomožni uradnik v p, in njegova soproga Elizabeta. Na mnoga leta!
— Slovenskim zdravnikom! V
dveh narodno ugroženih krajih potrebujejo slovenskega zdravnika! Povsodi udobna eksistenca zagotovljena! Pojasnilo daje društvo »Brani-bor« v Ljubljani ali pa naše uredništvo.
— Turki s* še vračajo. Snoči se je iz Soluna čez Trst mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo 235 mo-hamedancev, ki so se ob času okupacije izselili na Turško, sedaj pa bodo ostali zopet v svoji prvotni domovini v Bosni. Mora biti v Turčiji pač slabo, da celo ti fanatiki ne morejo tam eksistirati.
— Tivolska gozdna pot od mestnega drsališča proti Spodnjemu Rožniku je v tako slabem stanju kot nobena steza k Sv. Joštu. Ker je mero-dajnim krogom to gotovo neznano, blagovolijo naj si to vabljenko za tujski promet ogledati, posebno popoldne ko se zvoženo blato otaia.
— Velika umetnost je iz slabega blaga kaj dobrega napraviti. Lahko pa je napraviti iz dobrega blaga kaj dobrega. Tudi s slabo cikorijo ni mogoče napraviti dobre kave; če pa vzame gospodinja Kolinsko kavno primes, je dobra kava brž gotova. Saj je Kolinska kavna primes po soglasni sodbi vseh slovenskih gospodinj najboljši kavni pridatek sploh. Kupujejo ga tem raje, ker je pristno domače blago iz edino jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani, torej edino domače blago te vrste. Pri nakupovanju je treba strogo paziti na varstveno znamko »Sokol«, le s to znamko je res pristna domača in izvrstna Kolinska kavna primes.
Kako klerikalni župan spoštuje postave. Iz PreČine se nam piše. Lep občinski odbor imamo. Občinske seje se vrše v farovški »hišterni«, torej v sobi, kjer spe farovške dekle. Te seje še imena »formaliteta« ne zaslužijo, zakaj klerikalci delaio, kar se jim zljubi. Evo dokaza: Pri eni zadnjih sej ie okrajno glavarstvo dalo obč. odboru v skomin poklicati nostavno določbo glede tarifa za občinske komisije. V smislu tega razglasa ne smejo občinski odborniki n. pr. za ogled v nedeljo nič računati, dočim določa tarifa za delavne dni pristojbino po oddaljenosti in urah. zamujenih na licu mesta. Vsakdo bo mislil, da se bo župan, k1" ie moral ta oblastveni razglas objaviti, sam ravnal po njem in daial dober izgled. A kai sta storila župan Turk in njegov somišljenik Drčar? Slučnj je nane-sel. da je moral biti ravno tisto ne-delio. ko ie bil ta racplss probran, v bližnji vasi 7p]o<t. OTled. Komisije s+a se udeležila župan m svetovalec Drčar. In računala sta. kakor v posmeh rdnvarsfv?nemu razglasu in postavi tarifa, zunan 2 K. Drčar, ki je še bli^ie tam dor a. na kar 4 K. Tako sknhiio klenkaloi ubožno ljudstvo. Stvar ie na prišla na uho okrajnemu ?lavarstvu, ki v tem slučaju men^a izjemoma ni pustilo, da bi se klerikalci na tako poro^liiv način i? nie^a norca delali. Vrlima klerikalcema se seveda ni nič drugega zgodilo, kakor da sta stranki morala vrniti denar, dasi bi se iima bilo 48 ur rič^ta nrav dobro prileglo.
»Ljudska posojilnica« daruje 8000 K za novo cerkev v Prečini. Iz Gor. Straže se nam poroča: Naš župnik Tone Šmidovnik je izsledil nov vir v pokritje dolga za nepotrebno novo cerkev. Dokler so imeti graščino Braitenau v rokah še Judje in za njim — gliha vkup štriha — znani prekupčevalec hiš katehet S. iz Ljubljane, se naš župnik ni domislil, da bi bilo dobro. Če bi tudi ti gra-Ščaki kaj žrtvovali za novo cerkev. Ko pa je slišal, da bo graščina zopet prodana, si je dal od nekega vplivnega gospoda nasvetovati, naj tudi to graščino potiplje za prispevek za novo cerkev. 2e v eni prvih sej je župnik res prišel s predlogom, naj se tudi od graščine zahteva primeren donesek in sicer naj se vzame kakor da graščina reprezentira obseg 20 srednjih posestnikov, ki lahko plačajo po 400 K, torej skupaj 8000 K. Nekateri odborniki so dvomili, da bo iz te moke kaj kruha. Toda Tone je računal, da se bo graščina dobro prodala in predlog je postal soglasen sklep. Prišlo pa je, na kar Tone ni računal: graščino je morala prevzeti »Ljudska posojilnica« sama, ker ima največ ljudskega denarja *ia tej graščini zakopanega. Zdaj se pa Tonetu kar nič ne mudi iztertaH od »Ljudske posojilnice« tistih 8000 K. Pri zadni? občinski seli Je odbornike potolažil, češ, gospodje pri »Ljudski posojilnici« niso taki, bodo že dali, Če ne pre-
je, pa takrat, ko bodo graščino menihom prodali. Zato jo bodo pa za vsoto 8000 K podražili. Nam pa se zdi, da bi bil ta račun še bolji: »Ljudska posojilnica« naj kar zdaj izplača tistih 8000 K vsaj je v resnici ona kupila graščino. Če jo pa proda menihom, tudi ti kot nobožni možje in bodoči sosedje in farani nove cerkve ne bodo gledali na 8000 K. Na ta način dobi cerkev namesto enkrat, kar dvakrat po 8000 K, čemur se tudi mi, ki nas je Tone že dosti iz-molzel, ne bomo branili.
Poročil se je mestni blagajnik v Novem mestu, gosp. Franc P e r -d a n z gdčno. Regino F r a n z iz Metlike. Čestitamo!
Tečaj za knjigovodstvo v Novem mestu se zaključi v nedeljo, dne 16. t. m. dopoldne. Na popoldne pa je sklicala zadruga za rokodelske in sorodne obrti obrtniški shod, ki se ga udeleži tudi zastopnik zavoda za pospeševanje obrti. Vabi se k obilni udeležbi.
Klerikalci in trapisti na Hmeljni-ku. Iz Novega mesta: Dolenjska je postala eldorado za vse tiste redove, ki jih drugod ne marajo. »Ljudska posojilnica« bi se rada iznebila graščine Braitenau, pri kateri ima čez 250.000 K mrtvega posojila. Ker v sedanji krizi, ko ni denarja, in nimajo zemljišča nobene vrednosti, nihče domačinov ne mara za to graščino, išče »Ljudska posojilnica« bogatih kupcev od zunaj. Baje je že dobila od nekod izgnane trapiste, ki se zanimajo za to kupčijo. Ker je pa »Ljudski posojilnici« neprijetno, da bi se ji očitalo, da ona naseljuje v naše kraje trapiste, ie dala po svojih somišljenikih in tudi že po klerikalnih listih razbobnati, češ, vsaj so trapisti kupili tudi graščino Hmeljnik, ki nima z nami nič opraviti. Nntn se je ta vest že izpočetka zdela sumljiva. In res: iz zanesljivega vira smo izvedeli, da lastnica graščine Hmeljnik nrav nič ne ve o kaki nrodaii graščine trapistom in ie toliko razumna, da graščine, če bi io snloh mislila oddati, ne bo Šla sedai nrodaiat, ko bi jo morala dati za sleno ceno. Danes ima Jiuds*vo vpn^nr če k?i od to graščine, če pa bi prišla v roke tujih menihov, postane vse posestvo mrtvo za druge lindi.
Iz Dra^atn^a nam nišeio: Kakor smo ^e noroč^ii, naš žunnik na dan sv. Treh kraliev ru blagoslovil vod^ Ko pa zdaj prihajalo ženske k velikonočnemu i^oraševaniu, iim žnnmk prjnovednie, kako so se nanredniaki zbali hudiča fer iskali blagoslovljene vode po vseh ko+;h. Mi na povemo, da so vodo jskali župnikovi najbbžii nristašj ter ga nrav no?tppo preklinjali, ker ie niso dobili. Nanosled pa se i** žntnrik zbal bndiča ter nostavil *m škal hlncrosloHjene vode v cerkev, ki pa ni voda sv. Treh k^lie^. temveč predmisfna voda. Župnik ^dai nima nobenih tožb. vsled česar ie začel iz same navade oreganinH nekega dra^tnškeffa občana, češ. da ni avstrliski državlian. 7akai nista ^unnik in 7imnn takrat nrotesrirala, ko ie bil dotičnik s°reiet v občino, vsai je bil žunnik tudi nri seii ter ie za to glasoval. Seveda vince ie bilo clnHVo. TTnnrro da žiipn»kovc pritož-be v tem slučaju ne bodo mnogo zalegle.
Smnšk? tečai v Boh?ni«!n Bistrici se nadaHuie Jutri, v npdol?o. dn^ 16. februaria t. 1. Zbirab'šče ob 9. uri ?ju-trai nred hotelom »Trglav«. — Zimski šrort. Zimsko športno poročilo iz Bohinjske Bistrice se glasi: Temperatura 6 C pod ničlo, vreme jasno, sankališče prav dobro, za smuči ugoden sneg v senčnatih legah.
Kinematograf Ideal. Danes, nov, prvovrstni spored s krasno senzacij-sko tragedijo v tr~h delih »Oče« z najsloviteišim tragedom Ermette Zacconi v glavni vlogi. Dalje veleko-mična privlačnost »Janezek pride iz cirkusa« s 3!etnim Janezkom, najmlajšim igralcem sveta, znn?miv »Gaumontov teden«, naravni posnetek: Serija »St. Gotthard«, komični učinovitesti »Lilina zapestnica« in »Masseur«, veseloigra »Blodna pota bonbonijere« ter drama »Atnacon-ka«, ki se predvaja samo popoldne.
Prijet vlomilec. K tej včerajšni notici se nam še poroča. Dne 10. t. m. je bilo vlomljeno v prvem nadstropju v stanovanje hišne posestni-ce Ivane Malinove v Korunovi ulici št. 6 in bila ukradena zimska suknja z baržunastim ovratnikom, rjav suknjič, zlata ovratna verižica in dva uhana. Tatvine je bil sumljiv neki mlad moški, kateri je poprej vpraševal v hiši za stanovanje in rekel, da je ključar pri tvrdki Samassa. Policija je takoj začela povpraševati po osumljencu, toda brez uspeha. V četrtek popoldne je Da neka gostilni-čarka obvestila službujočega stražnika, da se v gostilni nahaja neki moški, kateri se ji zdi sumljiv. Ko je nato prišel še drugi stražnik, sta neznanca pozVala seboj. Le-ta je bil videti zelo razburjen in ie rekel, da je nlegovo ime Rudolf Šibel. da j« no poklicu kllučar in da stanuje na Dunajski resti št. 11. Ko sta ga stražnika pellala Je prišedSi Pred Škofijo,
pobegnil in ušel na Grad, kjer sta ga stražnika zopet ujela. Njegovo pravo ime je Matija Pintar. Pri sebi je imel kukalo z etuiom, srebrno žensko uro in ovratno verižico in različne ključe. Oblečen je bil v suknjo, ki jo je ukradel Malinovi. Pintar je šele 4. t* m. prestal v Mariboru zaradi goljufije trimesečno kazen, odkoder se je peljal naravnost v Ljubljano ter se je tukaj zadržaval v Kolodvorski ulici v raznih prenočiščih. V nekem prenočišču se je izdal za Ivana Kotnika, ključarja iz Celovca, v drugem pa za Rudolfa Špicerja, mizarja iz Krumpendorfa. Kriminalna razvidni-ca pa je dognala, da je Pintar zelo nevaren vlomilec in vtihotapec, katerega se pozna od 26. oktobra 1909, ko je v trnovski' cerkvi ulomii v nabiralnik in pokradel denar, poleg tega pa opeharil takrat več strank. Izročili so <ra sodišču.
S ceste. Ko je včeraj popoldne posestnik Anton Srebot iz Košane za uzdo pripeljal vpreženega konja z dvorišča Novega sveta, se mu je ta splašil in zaletel z vozom pred Koli-zejem v plinov kandelaber, katerega je podrl in prelomil ter napravil plinarni 140 K škode. Nato se je odtrgal od voza in dirjal po Marije Terezije > cesti čez Dunajsko cesto v Sodno ulico, kjer je na hodniku padel in bil prijet ter zopet odpeljan nazaj. Konj je last poljedelskega ministrstva, od katerega gr je dobil Srebot v rejo.
Najdena utopljenka. Včeraj so našli v Vevčah v Ljubljanici truplo neke neznane ženske, katero so agnosci-rali za pogrešano vdovo Adelo Koš-meljevo, rojena Dominikovo, 1870. leta v Železnikih, katera je odšla c£ doma, kakor smo že poročali, v ponedeljek. Nesrečnica, kateri se je bil omračil um, je zapustila tri nepreskrbljene hčerke. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico pri Mariji Devici v Polju.
Zopet Amerikanec. Včeraj sta na južnem kolodvoru službujoča nad-stražnika Večerin in Kržan zopet aretovala Ivana Bosandriča iz Smo-Ijanca, Ivana Vukoviča in Žtefana Abrliča iz Drežnika pri Slunju, kakor tudi Gjuro Zeljakoviča in Mile Rakovica iz Pištaline pri Cazinu, ker so se hoteli odpeljati v Ameriko ter so s tem zakrivili proti vojaški dolžnosti. Vse so vrnili v njihovo domovino.
Nevaren strel. Predvčerajšnjem je na kolizejskem vrtu s flobert-pu-ško trikrat ustrelil nek deček v okno neke stranke ter prebil zunanje in znotranje šipe. K sreči ni bilo takrat nikogar pri oknu.
Zlikovstvo. Kakor znano, je dala mestna občina na Ambroževem trgu napraviti javno pralnico. Te dni so pa dosedaj še neznani zlikovci potrgali tam več metrov medene žice in tudi poškodovali pipe.
Pri razstreljevanju skal v Ljubljanici je predvčerajšniemj priletel precej debel kamen v podstrešno stanovanje neke stranke na Zaloški ceste št. 15 ter ji razbil okno.
Stiki popustil. Dne 11. t. m. je prišel v gostilno na Martinovi cesti nek nekoliko vinjen potnik ter tam popustil dve vei;ki sliki, po katere še do danes ni prišel.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Macedoncev in 17 Hrvatov. V Heb je šlo 37, v Buchs 16, v Novo mesto pa 37 Hrvatov. 27 Slovencev je šlo v slavonse šume. Z Novega mesta se je povrnilo 19, iz Kočevja pa 17 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 37, nazaj se je pripeljalo pa 17 Koče-varjev.
Našel  je  delavec Anton Povž konjsko odejo.
Trgovino z glasovirjiv pianini, avtomati, gramofonskimi ploščami pričel je dobro znani gosp. Jos. Oblak iz Šelenburgove ulice, v svoji hiši na Glincah št. 92. Obenem sprejema v zgoraj omenieno stroko vsa spadajoča popravila in uglasuje. Kot zanesljivega domačina-narodnjaka ga naj-topleje priporočamo slavnemu občinstvu.
V kavarni »Central« na Sv. Petra nasipu koncertira vsaki dan celo noč damska tamburaška kapela »Graničar«.
Društvena naznanila.
»Domovina« je razdelila v preteklem tečaju med 102 dijaka deloma popolnoma brezplačno, deloma proti delni odškodnini 10.807 kosil in 9432 večerij. Izdatov je imela 5488 K 64 v, dohodkov pa le 4253 K 12 v, tako, da znaša primanjkljaj že seda) 1235 kron 52 vinarjev. Prosimo vse prijatelje dijaštva, da nam priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi in omogočijo, da moremo tudi v prihodnjem tečaju vršiti človekljubno delo in manjšati dijaško bedo.
Redni občni zbor narodno-na-prednega političnega društva »Skala« v LJubljani se vrši v ponedeljek, dne 24. februarja 1913, ofrpol 9. zvečer v kliibovi sobi restavracije Ziato-^ rog z običajnim dnevnim redom. Člani se vljudno vabijo.
Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko v Ljubljani. V sredo, dne 19. t. m. se vrši ob 6. zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod Blei-weisova cesta) občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko.
Projekcijski večer priredi Slovensko planinsko društvo v sredo, dne 19. t. m. v dvorani Mestnega doma. Kazale se bodo slike iz najbolj znanih in priljubljenih krajev Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 20 vin., dijaki prosti. V svrho pokritja stroškov se preplačila hvaležno sprejmejo.
Čitalnica v Šiški sklicuje na nedeljo, dne 16. t. m. ob 2. popoldne v Čitalnico izvanredni občni zbor z dnevnim redom: Volitev blagajnika, enega odbornika in namestnikov. — Odbor vabi čast. člane k obilni udeležbi.
Občni zbor Sokola Kostanjevica-Sv. Križ se je vršil v nedeljo 2. februarja v Narodni čitalnici v Kostanjevici z običajnim dnevnim redom. Brat starosta Ivan MalnariČ pozdravi navzoče v spodbudnem govoru, na kar poroča br. tajnik Tome, da je društvo štelo v preteklem letu 18 jednih in 20 podpornih članov, skupaj 38 članov; odbor pa je imel S sej, ki so se vršile deloma v Kostanjevici, deloma v Sv. Križu. V imenu predsedstva poda brat podstarosta Bučar daljše poročilo in omenja, da je bilo društveno življenje v preteklem letu precej živahno, vendar še ne zadovoljivo. L^deležilo se je društvo sledečih prireditev: Ciril-Meto-dove veselice na Raki s šestimi, in v Krškem s petimi člani v kroju: dalje župnega zleta v Trebnjem z devetimi člani v kroju, tekmovalne telovadbe v Novem mestu pa s sedmimi telovadci, katerih uspehi so priobčeni v /upnem glasilu: vseslov. zleta v Pragi se je udeležilo 7 članov, med njimi br. Oswald tudi tekme v rj;*-»em oddelku. Poročevalec br. Bučar graia brezbrižnost nekaterih članov, tudi nodnornih. Tudi telovadbe bi se morali udeleževati stareiši bratie. kar »>i povzdignilo disciplino med mladimi. Razveseljivo ie društvo spodhudila zadnia sokolska prireditev 19. januarja letos, ki ie nesla čistih 275 kron. kar priča, da uživa kostanjeviški Sokol splošne simpatije med prebivalstvom. Ker je predstava -Anarhist.-, kakor tudi tombola v prid zletnemu skladu tako imenitno uspela, nrinoroča poročevalec prirediti več gledaliških ieer v bodoče: tombolo pa vsako dru*?o leto. ker se občinstva ne more vedno nadlegovati za dobitke. V letošnjem, jubilejnem letu mora društvo podvoiiti svoi> delovanje, posebno z ozirom na III. vseslov. sokolski zlet v Ljubljani. Palie pa tudi zaradi župnega zleta v Novem mestu, ki bo zaeno zlet slov. sokolske zveze. Osobito na je gledati, da bode društvo po možnosti že letos priredilo iavno telovadbo v Kostanjevici. Telovadbo v Sv. Križu se mora oživeti in prinraviti vsaj na prejšnjo stonnio: čemu ie tam telovadnica in orodie? V splošnem pa ie potreba sodelovanja vseh članov, da ne bo vse delo na ramah sa-meea odbora ali celo posameznih odbornikov. Poročilo brata blagajnika Gerloviča priobčuie 312 K 19 v dohodkov in 304 K 66 v izdatkov. Prebitek, ki se ie dodal veseličnemu Čistemu dohodku letos, ie naložen v občinski hranilnici. Br. blagajnik poudarja na to potrebo sestave inventarja društvenega premožonja. kar se naj izvrši tekom 14 dni. Tudi graja, da se v Sv. Križu ne nabira prispevkov in ne podpornih članov. Predlaga remeduro v tem oziru. V splošnem bode treba štediti in izdajati denar samo za nainotrebneiše. Brat načelnik Os\vald poroča o telovadbi v letu 1912, kar bo priobčeno v strokovnem listu. Ko se izreče bla-gainiku 1% odboru absolutorii, so bili sprejeti vsi predlogi noročevalcev. med temi predlog br. Bučaria, da se osnuie društvena knjižnica in se izvoli tozadeven odsek. Pri nato vršeči se volitvi so bili izvoljeni: za starosto br. Ivan M a 1 n a r i č , za pod-starosto br. Lavoslav Bučar, za načelnika br. Miha O s w a I d , v ostali odbor pa bratie Tome Stanko, G e r 1 o v i č Iv., R a b u s e Fr., H e r x e 1 j Viktor, K o d r i č Josip in Stritar Josip; za namestnika brata Miio Hafner in Martin Ruk-š e. Delegatoma v župni občni zbor brata Bučar in Os\vald.
Slovensko akademično društvo »Adrija« ima HI. redni občni zbor v sredo, dne 19. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »U divadla« pri Grafu.
Frosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, se ponovi za nepar Puccini-jeva opera »Madame Butterflv«. V nedeljo popoldne (izven abonnemen-ta, za lože nepar) burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. Ob 7. zvečer (za par) »Red iz nravnosti«, tragedija mladega dijaka, ki ga uniči kriva vzgoja doma in brezčutno ravnanje profesorjev v šoli. V vlogi Feliksa se
predstavi občinstvu gosp. Šest, nadarjen, resno stremeč, mladosten karakterni igralec, s katerim si pridobi naš oder simpatično domaČo moč. Režijo vodi gosp. Skrbi nšek. V torek mepar) in v Četrtek (par) priljubljena opereta »Grof Luksemburški« z gospodom Iličičem kot gostom. V sredo ob pol 8. »Red iz nravnosti« za kronsko predstavo.
Telefonska in brzojavna naročila.
Vojna na Balkanu.
Needinost med velesllatr' zaradi Albanije.
Belgrad, 15. februarja. Tukajšn! politični krogi trde, da sta doživeli Avstro-Ogrska In Italija pri zadnji konferenci veleposlanikov občuten poraz. Avstro-Ogrska in Italija sta zahtevali kot najbolj Hteresirani državi, da se prepusti nTna organizacija albanske uprave. Temu pa so se uprle vse druge velesile, med njimi tudi Nemčija.
Skader in Janina za izmeno.
Carigrad, 15. februarja. »Tanin« trdi, da se bota Skader in Janina še naprej držala tako kaKor do sedaj. Te obe mesti bodo pri sklepu miru porabili za izmeno. Če pa to ne bo mogoče, bodo morali v Skadru in Janini trpeti Albanci turške garnizi-je v znak turške suverenitete.
Financijalna mizerija v Turčiji.
Frankobrod, 15. februarja. Iz Ca-* rada poročaio: Razpoloženje porte ie v nasprotju s turškimi poročili o zmazah zelo slabo. Flnanclialni polom moti vse vojaške operaclle.
Carigrad. 15. februarja. Turško notranje posojilo se je popolnoma ponesrečilo. Vlada išče sedaj pri bankah in drugih institutih'pomoči. Obrnila se je do anglo-egiptsketra sindikata, ter mu hoče prodati svoia velikanska državna posestva v Siriji. Turška vlada hoče podaljšati tudi pogodbo s sindikatom tobačne režije.
Odrin.
Sofija. 15. februarja. Obstreljevanje Odrina se še vedno nadaljuje. V več mestnih delih je izbruhnil oeeni. Fn oddelek turških vojakov ie nrestopil z orožjem v bolgarski taber.
Turška poročila o turških uspehih.
Carigrad, 15. februarja. Izkrcanje voia«tva pri SHivri se le posrečilo nod zaščito turškega voineea brodovi*. TnršVe čete se dobro drže pri ^rekliiu in B'^adosu. V Silivri so turški nrebjvalci nomorili r»ekai zaostalih kr««*ianov. Tudi ori ^arfcefn se *e nosrečl'o izkrcati dve dlvizfil klinb več nezgodam narnlkov. Ko sta prodirali v notramosi pa 90 jih močne?£e bolgarske čete napadle in no<2ma!e nazai nmti ohalt. Poi ie bil ze'o krvav, pa turški straH ie bilo 250 mrtvih iri 70 rameHh. Poroča se. da Bolgari bombardirajo $eda? ^arkei. Raven te^a se vrši 4 ure severno od OaJinoiiia lipi hov V hoHh pri Bulalm so imp>; T'«rln 2?W) mrtvih ;n 30f^ ran»o«lh. Turška ofenziv* »e rast?1* zarad? vfcnke^a ^ne^a. Poljari še vedno drže <"rto P^o^to. Cori* C**r-kesk^i ?p M'dtra. TnH&fce nredstraže *o dospe** do postaje Slnekli. notem pa sr» pe vr«!fe.
Cari^r^d. 135. februaria. TuršVn voino ministrstvo označuie situaoiio nrj Pniniru kot n ei^nr em en j en o. pr^ r~afaid*i so Turki baje zasedb OzmanlnVet, Predstraže stoje pri Akali in Karadženi.
M?rovna pogaiania v Nlzzl.
Carierad, 15. februarja. Z ozi-rom na vesti, da se bodo začela v Nizzi mirovna pogaiania v svrho do-seee preliminarnega miru se naelaša, da se naha?a tam že italijanski ban-kir Volni, ki ie odlično sodeloval tudi nri italij^n^ko-tnrških nogaianhh v Ouchvfn, Volni ie bil imenovan za ooblaščenega turškega ministra.
Nevtralna Albanija.
London, 15. februarja. Reuter-jev biro je izvedel, da se ie včcalš-na konferenca veleposlanikov ^avPa z vnrašamem obmeiitve Afbaniie. Veleposlaniki so sedal v posesti tozadevnih avstro-ogrskih in ruskih predlogov.
London, 15. februarja. Iz avtentičnega vi a se izve. da le včera^a konferenca veleposlanikov določila, da mora hiti Albaniia nevtralna država nod craranciio vseh 6 velesil, ki mora Izkiiučevati vsako predpravi-co katerekoli evropske države.
Potopljene turške, ladje.
Carigrad, 15. februarja. Tu se zatriuie, da se le pri Sarkeiu v Mar-marskem morju potonil parnlk št. 41 paronlovne družbe »Bosporus«. Par-pik so zadele krogle boćarskih tonov. Vendar se le posrečilo parnik dirigirati na plitvino In rešiti vse čete.
Carigrad, 15. februarja. Govori se, da sta se dva lokalna parnika pri
Rodostu potopila vsled obstreljevanja Bolgarov. En transportni parnlk z municijo In četami, ki Je bil namenjen za SarkeJ, se Je med vožnjo napolnil s vodo. neki drugI parnlk se Je potopil pri Marmarskih otokih.
Carigrad, 15. februar it. Oklop-nica »Assar i Tevflk«, ki se Je potopil v Črnem morju pri Karaburunu Je brezupno Izgubljen. V strojnem prostoru so odprtine po 7 kvadratnih metrov. Poveljnik Je opetovano brezžično naznanil, da ne more na obal, dobil pa Je druga povelja. Sedaj ima Turčija samo še sedem kolikor toliko rabnlh ladij.
Nov velik uspeh Bolgarov.
Pariz, 15. februaria. »Escelslor« poroča, da so dosegli Bolgari na polotoku Kerzonezn zopet velik usneh. Vzeli so vse turške utrdbe pri Bu-lalru in mesto Bulalr samo. Turško in črško vojno brodovie sta sodelovala .nri boju. Bolgari so se nalnrei nekoliko umaknili, da so izvabili Turke iz utrdb, potem pa so pričeli s silno ofenzivo In turške čete totalno porazili.
Grki izkrcali voiaštvo na maloazijski obali.
London, 15. februarja. V prvih Jutranjih urah je dospelo sem poročilo, da se je posrečilo grški vojni mornarici izkrcati na maloazijski obali večje število grških čet. Enver beg se je vsled tega odločil, da pope-lie arkado, ki stoli pod njegovim po-velinlštvom nazaj čez Marmarsko morje In Grkom nasproti.
Misija Haki paše.
Pariz, 15. februarja. »Echo de Pariš« poroča, da ima Haki paša pooblastilo, da reši v Londonu nasprotja med Turčijo in Bolgarsko. Turčija Je nrlnravljepa odstopiti vse turško ozemlje do črte Midija-Enos. Odrin naj nostape samostojna muslimanska občina. Dasiravno Je ta načrt zelo nepraktičen, ga vendar nekaj velesil podnira.
Nasprotstva v mladoturškem kabinetu.
Carigrad, 15. februarja. Nasprot-stvo v mladoturškem kabinetu zaradi mirovnega vprašanja postajajo vedno ostreiša. Baje ie neki minister zagrozil velikemu vezirju, da se utegne tudi nJemu zgoditi kakor Nazim paši, če bo še nadaMe delal za mir in se bo po^ial zaradi predale Odrina. Mahmud Šefket paša je pozval sultana, da nai gre ram pred Čataldžo. da se prepriča, kako korumpirane so turške čete.
Enver bej — ranjen.
London, 15. februarja. »Dailv News« poroča iz Carigrada, da Je bil v bitki, ki se ie vršila nri izkrcevanju turške armade pri Šarkeiu opasno ranjen tudi podpolkovnik Enver bej.
Grki prosijo Srbe za pomoč.
Belgrad, 15. februarja. (Izvirno poročilo). Kakor izvemo iz dokaj zanesljivega, vira, se je Grška brzojavno obrnila na srbsko vlado s prošnjo, naj bi ji nemudoma poslala na pomoč eno celo divizijo pred Janino.
Kiamil paša o položaju.
Aleksandrija, 15. februarja. Bivši veliki vezir Kiamil paša je izjavil v nekem razgovoru, da so našli truplo umorjenega vojnega ministra Nazim paše razmesarjeno od bodal. Glede obnovitve vojne je mnenja, da bo irnela ta vojna strahovito nesrečen konec. On ie hotel to preprečiti. Kar se tiče vožehi »Hamidie« pravi, da je turška ylada to odredila, da na ta način razdeli grško vojno brodov-je. Glede Grške ie mnenja, da se da v tei vojni izrabliati od drugih balkanskih držav. Grški poslanik Grv-paris je poskuša! prepričati svojo vlado, da je za Grško dobro, če pomaga Turčiji, Grška pa ni poslušala.
Napetost med Romunsko in Bolgarsko.
Sofija, 15. februarja. Za včeraj nanovedana seja med romunskimi in bolgarskimi delegati je bila preložena na danes. Na kompetetnem mestu se zatriuje, da se bodo pogajanja v najkrajšem času rešila v pozitivnem ali negativnem smislu. Avstro-Ogrska in ostale velesile so opetovano nasvetovale mirno rešitev konflikta. Bolgarski krogi so mnenja, da ie situacija zelo resna.
Oflciioznl avstrijski glas o situaciji.
Dunal. 11. februarja. »Neues Wiener Tagblatt« prinaša o mednarodni situaciji poroc lo, ki odklanja predlog, sestaviti specijalno komisijo, ki naj bi zbirala maternjal za določitev mej nove Albanije na licu mesta, ker bi taka komisija ne mogla izdelati drugega, kakor detajle, v elavni stvari pa je stvar konference veleposlanikov iešiti celo zadevo čimnrei. Nadaljno zavlačevanje bi moTlo imeti za posledico nemire, katerih Avstro-Ogrska ne bi mogla mirno trpeti. Članek protestira proti naziranju, da hoče Avstrija oslabiti Srbijo, če zahteva več aH manj brezpomembna mesta nt severu za Al-
banijo. Srbija zaradi tega ne bo manjša in slabša, Albanija pa bi z izgubo teh mest zmanjkalo meščanskega elementa.
t     Dunajske Izmišljotine.
Belgrad, 15. februarja. (Izvirno poročilo.) Vesti dunajskih listov o sumljivem pokretu, odnosno o vojnih protisrbskih operacijah 30.000 Ar-navtov, na čelu jim Isa Boljetinac. so izzvale tu in na vseh merodajnih mestih veliko začudenje. Kakor najodločneje zatrjujejo vojni in politični merodajni krogi, so vse te vesti absolutno izmišljene^ Niti sedaj, niti preje ni bilo opažati med Arnavti kakega nevarnega gibanja. Takisto dohajajo iz Drača, Tirane, Debra, Elba-sana, da celo iz Valone od ondotnih posadk poročila, da vlada povsod najpopolnejši mir.
»Albanija, Srbija in Avstrija.«
Belgrad, 15. februarja. (Izvirno poročilo.) Včeraj je izšla brošura, ki nosi naslov »Albanija, Srbija in Avstrija«. Spisal jo je »Balcanicus«. Zatrjuje se. da se pod tem imenom krije minister Stojan Protlč. Pisec pravi med drugim: Skozi 14 stoletij ni Albanija pokazala sposobnosti, da bi postala neodvisna država. Albanci se niso nikdar povspeli nad plemenske udružitve; vselej so bili tuji plačeni-ki in nikdar se ni med njimi pojavila resna avtomistična borba. Nadalje dokazuje Baikanicus na temelju dokumentov, da je idejo avtonomije Albanija najpreje izprožila Italija, dočim se ji Je Avstrija protivila, ker je Italija z avtonomijo hotela izpodkopatl vpljiv Avstro-Ogrske. Sedaj se je stvar preokrenila. Pisec opisuje, kako je Srbiji neprestano grozila nevarnost, da bode obkoljena in isoli-rana in da je vedno visela med kladivom in naklom, dokler ni sama s pričujočo vojno odstranila turškega nakla. Sedaj skušajo neprijatelji zanesti razdor med Srbe in Bolgare. Toda ti poskusi se bodo izjalovili, ker istovetni interesi vseh Balkancev so pogoj in temelj za čvrstoče balkanske zveze. Ako je Avstrija intervenirala za Srbijo v srbsko-bolgarski vojni, je bila to v zmislu tajne konvencije iz leta 1881. njena dolžnost, ako že ne kesanje, da ie Srbijo nepripravljeno potisnila v vojno. Očitanje, da je Srbija vazal Rusije, bi se prenehalo ponavljati samo v slučaju, ako bi Srbija postala vazal neke druge države. Položaj Srbije je najtežji na Balkanu. To ima za posledico notranje neprilike, veliko nervoznost in razdražljivost. Vendar pa je Srbija modro z vojno razbila izolacijo, odstranila naklo in bo sedaj v čvrsti slogi z zavezniki in s simpatijami Rusije vstrajala na potu napredka, do-Čim bo Albaniji, ako pride do njene ustanovitve, usojeno nemara prav kratko življenje. Brošura »Albanija, Srbija in Avstrija« vzbuja že zaradi njenega pisatelja velik interes.
Zadnji   sledovi  pokroviteljstva nad Kreto.
Atene, 15. februarja- Včeraj se je odpeljala zadnja angleška vojna ladja izpred Krete, tako, da sedaj na otoku ni več sledu o evropskem pokroviteljstvu.
»Hamidie.«
London, 15. februarja. Reuteriev urad poroča iz Malte, da je turška križarka »Hamidie« dospela tja zaradi slabega vremena. Ni še gotovo, kam se bo ladja obrnila, mislijo pa, da v Jonsko morje. Ce ladja ni poškodovana, mora tekom 24 ur zopet odpluti. Grško prebivalstvo je zelo razburjeno.
Rdeči križ.
London, 15. februarja. Črnogorska vlada se je obrnila na angleški Rdeči križ za pomoč. Oddelek angleškega Rdečega križa se odpelje v nedeljo v Crno goro.
Hčerka Nazim paše.
Carigrad, 15. februarja. Hčerka Nazim paše je iz žalosti nad nmerom svojega očeta zblaznela.
* m
Italijanska pravna fakulteta.
Dunaj, 15. februarja. Proračunski odsek je sklenil, da naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu. Brez dvoma bo tudi poslanska zbornica sklenila isto. Ker pa vztraja vlada na tem, da fakulteta ne sme biti v Trstu, sodijo parlamentarični krogi, da se bo gosposka zbornica izrekla za Dunaj. Će pride potem predloga nazaj v poslansko zbornico, je upati, da bo tudi ta za Dunaj.
Pododsek sa mornariške dobave,
Dunaj, 15. februarja. Pododsek za mornariške dobave se je včeraj konstituiral in izvolil poslanca Ma-stalko za načelnika.
Milijonska naročil« mornariške uprave.
Dunaj, 16. februarja. .Slavische Korrespondenz" javlja: Subkomite proračunskega odseka je sklican na dan 18. t m. k seji, na kateri bo pričel s
preiskavo radi oddaje naročil mornariške uprave v znesku 23 milijonov kron v Nemčiji. K tej seji bodo pozvani domobranski in finančni minister ter šef mornariške uprave. Zatrjuje se, da bodo člani odseka zahtevali, da se temeljito pojasni, kako je bilo mogoče, da je mornariška uprava oddala dela v tako ogromnem obsegu inozemskim tvrdkam, in to v času, ko je doma v Avstriji na tisoče in tisoče bednih de-lavcez brez dela. Kakor imenovana korespondenca zatrjuje, vlada v pod-odseku radi imenovanega škandala veliko ogorčenje in ni izključeno, da bo pododsek votiral vladi nezaupnico.
Nova vojna ladja.
Reka, 15. februarja. Danes ob 9. so spustili pod pokroviteljstvom žene mornariškega komandanta Mon-tecuccule v ladjedelnici „Danubius" hitro križarko „Novara", poslednjo izmed rapidne križarske flotile, v kateri so še križarke „Admiral Spaun", „Saida" in „He!goland4'. Ladja je 125 m dolga, ima 350 tonelat, turbinske stroje za 25.000 konjskih sil in vozi 50 km na uro. Tudi ima zelo močen oklop in dobi izredno močno at maturo.
Volilna rsforma v Inomostu.
Inomost, 15. februarja. Občinski svet v Inomostu je sprejel občinsko volilno reformo s četrto kurijo 12 mandatov ter izrekel upanje, da deželni zbor v kratkem izdela deželno-zborsko volilno reformo.
Ogrska volilna reforma.
Budimpešta, 15. februarja. V včerajšnji seji odseka za volilno reformo na Ogrskem je predlagal ministrski predsednik Lukacs tako modifikacijo volilne pravice, da oni ne izgube volilne pravice, ki so jo že enkrat imeli, tudi če se tekom enega leta preselijo. Predloženi so bili tudi predlogi glede davčnega minimuma. Glasovanje se je odložilo, da more označiti vlada svoje stališče.
Stavka v VVeisso^i tovarni.
Budimpešta, 15. februarja. Stavka v Weissovi tovarni za patrone je končana. Z delom prično zopet v ponedeljek,
Velikanski vihar na Blatnem jezeru.
Vesprin, 15. februarja. Na Blatnem jezeru je včeraj divjal strahovit vihar, ki je napravil mnogo škode. Led na jezeru je počil in vihar je gnal velikanske ledene plošče zlasti proti južnemu bregu. Na južnem bregu je led razdejal vse obrežne stavbe, uničil pomole, kopališča in parke.
Nemčija in zrakoplovstvo.
Berolin, 15. februarja. Nemški vojna uprava zahteva za svoje zrakoplovstvo več kakor 20 milijonov naknadnega kredita in sicer za nove zrakoplove, hangarje in za pomnožitev moštva.
Železničarska organizacija na Anglsškem.
London, 15. februarja. Tri najvažnejše organizacije angleških železničarjev so se združile v skupno narodno zvezo železniških nastavljencev, ki šteje 180.000 članov.
Revolucija v Mehiki.
Mehika, 15. jebruarja. Tudi peti dan bojev v mestu ni prinesel niti tej niti oni strani odločitve. Artilerijski ogenj traja naprej, granate padajo v javna in in privatna poslopja. Sploh trpi mesto strahovito pod zadnjimi boji. Belgijsko in kubansko poslaništvo sta bili tako močno poškodovani, da sta se morali obe poslaništvi preseliti. Francoski konzulat se je moral preseliti v francosko poslaništvo. Vlada in vstaši obstojajo na tem, da se boj nadaljuje do skrajnosti. Popoldne proti pol 3 so ustavili na obeh straneh ogenj. Ob tem času so baje zasedli vstaši postajo St. Lazar.
W»shington, 15. februarja. Severnoameriška vlad£ je dobila od svojega poslaništva v Mehiki poročilo, da so granate poškodovale nemško in francosko poslaništvo v Mehiki. Na ameriškem poslaništvu je zmanjkalo živil. Predsednik Madero je odstopil. Vladne čete so se deloma uprle in pobile častnike.
upajte pridno srečke „Sploi. ionskega društva" v korist slovenskih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, olik domaših slikarjev. Sroški US,
Prečifone časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo i& šentjakobski okraj« ▼ društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa> radi bero.
Književnost.
— Dr. Ivan O ražen t »Med ranjenim! srbskimi bratić. »Sokolska
Matica«, izdal Sokol I. V Ljubljani,
1913. Cena 50 vin. — Črtice, ki jih je dr. Ivan Oražen priobčil v našem listu o svojih doživljajih in opazovanjih v Času, ko je kot usmiljen Sama-ritan zdravil in negoval srbske ranjence v NiŠu, in ki jih je vse občinstvo s tolikim zanimanjem čitalo, so izšle v pričujoči knjigi v ponatisku. Kdor teh črtic ni Čita! v celoti ali kdor jih sploh še ni čita!, naj seže po njih. Knjižice ne bomo hvalili in ne priporočali, ker ne potrebuje ne hvale, ne priporočila, samo to omenimo, da so odlomke iz dr. Ivan Oražnovih Črtic priobčili ne samo najrazličnejši hrvaški in srbski Isti. marveč tudi razni češki in poljski Časopisi kar je gotovo dokaz, da je dr Oražnova knjižica velezar.imiva in kot tak: poučna in zabavna obenem. Nadejamo se, da bo naše čitajoče občinstvo pridno seglo po tej zanimivi kniižld, prvič ker je jako po ceni, drugič pa tudi zategadelj, ker jo je izdal Sokol!
Vse tu naznanjene knjiire »e dobivajo v »Narodni knjigarni«?ljub* liani. PreScrnnr-. M. 7.
Izpred sodišča.
Kartonske   razprave   pred okrajnim tod istem.
Umazano perilo nadučiteiia Jegliča. Znani klerikalni proteže in obče nespoštovani nadučitelj Jarko Jeglič je zapleten v veliko in umazano afero — ki tudi kazensko menda še ni zastarana — s katero pa se bo vsekako bavilo disciplinarno oblastvo. Poleg tega ima pa še vse polno drugih afer, o ka erih se med občinstvom sploh in seveda posebno med uČiteljstvom mnogo govori. Jeglič menda misli, da si bo pomagal s tem. da se loti kakega posameznika. In res se je lotil nadučit Ija na Rakovniku gosp. Antona Likozarja in ga tožil zaradi žaljenja na Časti. Očitni mu je sledeče: da ga je Likozar obdolžil napeljevanja h krivemu pričevanju, da je on. Jeglič, največ kriv smrti mladega učitelja Cepudra, da je on (Jeglič) oškodoval več kolegov, da se je baje Kregar izrazil, da je že sklenjena stvar, da bo moral Jeglič iti iz občinskega zastopa in da ga klerikalna stranka ne sme nikamor več voliti, in ga obdolžil še več drugih nekorektnosti. — Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem tozadevna obravnava. Gospod Likozar je bil pripravljen za pred'a-civane mu obdolžitve napram Jegliču nastopiti dokaz resnice v vseh točkah. Na vprašanj • sodnika g1ede mirne poravnave spora, je bil pa — čujte! — Jeglič takoj pripravljen, da se roravna, češ, da bi on rad imel mir in prosi samo za mir! Pričel pa je mešetnriti rri sestavi izjave in je dobil precej korajže, ko je uvidel, da je gosp. Likozar pripravljen podati eventualno lolajno izjavo. Končno je prišlo po dnljšcm prerekanju tako daleč, da se je Jeglič zadovoljil s tem, da prekliče Likozar samo dve točki obtožbe in sicer točko glede napeljevanja h krivemu pričevanju in glede očitka, da je Jeglič največ vzrok smrti učitelja Cepudra. Podal je Likozar res glede teh dveh točk pre-klicno izjavo, s pripombo, da j - pač mogoče, da je bil napačno informiran in je prevzel tudi glasr m poravnave njemu pripadajoče tri Četrtine stroškov. — S tem je bila končana aiera Jeglič-Likozar. Končana pa še ni s tem glavna a-era Je^'ičeva (tu ie še disciplinarni akt o šolski dotaciji in o sleparskem načinu, na kateri je Jeglič neopravično dvignil denar) in s to njegovo afero se bodo bavile še razne oblasti.
Razna stvari.
Žalostne posledico balkanske
vojne. Iz Brna poročajo: Oblačilna industrija, v kateri je zaposlenih več nego 20.000 delavcev, je vsled dogodkov na Balkanu zelo oškodovana. Več tisoč delavcev so odpustili in so brez kruha. Nemško časopisje pa navzlic temu še vedno hujska
* Posledice Kdpenikiade v Štras-burgu. Iz Štrasburga poročajo: Guverner, general infanterije baron Cgloffstein, bo v kratkem odstopil in smatrajo za posledico enega nesrečnega alarma. Izdelali bodo zistem za Šifriranje brzojavk, ki bo znan samo oblastim oddajne in sprejemne postaje, da se v bodoče preprečijo enak^ mistifikacije. VVolterja so dali zopet v opazovalnico v norišnici F^ephans-feld.
* Ponarejevalci denarja.   Iz Ja-
blonca poračajo, da so tam zasledili ponarjevalnico denarja, v kateri so skozi 13 let ponarejali braziljanske novce po enega in dva milrajza, ki so jih potem pošiljali v Brazilijo. Skupna vsota ponarejenega denarja znaša okoli 100.000 milrajzov. Ponarejene novce so pošiljali v sodih za cement v Brazilijo. Nad novci in pod novci je bila plast cementa. Kot glavne krivce so aretirali trgovca Josipa Lautnerja in pasarja Franca Gunterja.
* Veliko tihotapstvo s saharinom na Dunaju. Na dunajskem glavnem carinskem uradu so predvčerajšnjem zasledili velike sleparij:- pri zacari-njevanju saharina, ki so se vršila že več let. Sleparijo je izvrševal uradnik \Vinds, firme Schenker & Ko., ki je im i med podrejenimi uradniki glavnega carinskega urada sokrivca. \Vinds je imel sledečo metodo: Dobival je iz Švice na svoje ime blago, ki je prihajalo v sodih in ki je bilo deklarirano kot prstene barve. Navadno je obstojala pošljatev z več sodov. V enem teh sodov je bila v resnici deklarirana prstena barva, ^očim je bil v ostalih sodih saharin. Pri carinski reviziji so odprli ve 'no oni sod, v katerem je bila barva. Ker so vedno odprli oni sod, v katerem je bila barva, tedaj sklepajo iz tega, da je moral pri slepariji sodelovati kak carinski uradnik. Ko so V/indsa aretirali, so dobili 400 kg saharina pri njem, ki so ga konfiscirali.
* Srečen in zmožen je samo oni. ki ima zdra ' želodec, drugače se počuti slabo in je za delo nezmožen. Naravna Franc Jožefova grenčica učinkuje v najkrajšem času ugodno na regulacijo nezadostne prebave. K dobremu okusu se pridruži pri za-vžitju malih količin zadovoljen odvajalni učinek. Ta rudninski vrelec si je pridobil od svoje vpeljave (pred skoro štiridesetimi leti) v vseh del'h sveta dobro ime in ga radi tega tudi mnogokrat ponarejalo. Neapolitanski zdravnik dr. Bizzato piše: »La sua azione č sicura, sempre che la bot-rigl'a č originale e non contraffata.« — Zahteva naj se s polnim imenom po vseh lekarnah, drogerijah ali trgovinah .z mineralnimi vodami prava Franc Jožefova grenčica. Kjer se je ne dobi. obrne naj so na razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. februarja: Marija Puc-sko, sodnikova vdova, 81 let, Franca Jožefa cesta 7.
V deželni bolnici:
Dne 11. februarja: Marija Mulec, strežnica, 71 let. — Ivan Brezovar, mestni ubog, 77 let.
Dne 12. februarja: Ana Fric, vdova sodarskega pomočnika, 60 let —- Josip Amigoni, premogar, 29 let.
ĐaiuSnii list obsega 18 stran1.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarni*
Po zdravniških poročilih   se je
izkazalo pri revmatizmu, protinn in nevralgiji kot siffurno bolečine tolažeče, za oplahnenje oteklin in obnovljenje pribčnrjsti členkov sigurno učinkujoče sredstvo »Contrheuman« iz leknrne B. Fragner, Praga, Glej inserat. Ia.
Za zdravje želodca!
Gez
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovr; družbo: Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah 13 K, nabrala v Forteje-vem nabiralniku ženske podružnice v Trbovljah naša gvorenjska narodna »kolarina« — Veikavrh Joža — in sicer na veteranski veselici.
Živeli naši stari bojevnki in nabiralec!
Živeli nabiralci in darovalci!
B S it 5S 3£
izdatkov odbora »Rdečega križa balkanskih držav".
Prejemki..........
Izdatki v smislu sklepov odbora „Rdečega
križa balkanskih držav" : 1. zdravnikom     •    >n ^ _ • • ....     3.163 K v
47.886 K 63 v
2. špedicijski družbi „Balkanu"
3. lekarnam in Br. Hlavka za bandaže v
smislu računov.......4.975
4. za blago (obvez., perilo, vol. obleka itd.) 19.751
(blaga se je poslalo prilično eno tretjino v Sofijo, eno tretjino v Belgrad in eno v Cetinje)
5. za tiskovine     .    .    .    -   •    •   - ;
6. potom Kmetske posojilnice ljubljanske
okolice sem nakazal za „Crveni krst" v Belgradu.....•
7. potom Kreditne banke ljubljanske oko-
lice za .Crveni krst" v Sofiji .   . .
8. in za .Crveni krst" na Cetinju  .   . .
9. razni izdatki........
7.000 3.000 149
27 67
55 . 40
7.453 , 81
22 .
47.057 K 58 v 47.866 K 63 v 47.057 . 58 v
47.866 K 63 v
skupaj .
Prejemki znašajo........
izdatki pa ... ......
v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice pa
pa je naloženo glasom knjižice št. 17.132       809 K 05 v
Blagajniške knjige so pregledali g. ravnatelj Ivan Hribar, g; Viktor Rohrman, veletr2ec in g. Iv Pribil, ravnatelj, vsi v Ljubljani, jih našh v ledu ter dali L g. blagajniku absolutorii.
Meteorolog voroSlo.
f Ull lU ■•rje* Jil-2 Sreii|! tnM tlafc 7St ■■
čas
Stanje! ±b
c  •p.it- ? *
•g   vaaja mma
B 2 u a
f mm   t— •*
Vetrovi
Nebo
14
»» 13
2. pop. 7?30 9. iv I 737 0
7. zi 741*2
4*0 —21
—38
sr. uig sr. sever
del. jasno moč. svzhl irfsno
Sredma včerajšnja temperatura 0 6 , norm. —0 3° Padavina v ?4 urah 00 nrn.
!! 500 kron \l
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec korena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev. Lonček z jamstvenim pismom 1 ktono. —
tanaii. Koške (Kasdiao) L PostbrJi 12/64, Ogrska.
616_
Sprejme se takoj dobro Izurjena
»I ji
v modno trgovino A. Windischer, Novo mesto«
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mati, gospa
Sili Hi * Diiill
vdova trgovca
nenadorra preminula.
Popreb se vrši jutri v nedello, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri D- M. v Polju na ondotno pokopališše.
Bodi ji prijazen spomin!
V LJUBLJANI, 15. februarja 1913.
618 Zahroči ostali.
Brez posebnega obvestila.
V.
ga ni 8
Pa nJem ti ?ed dsši, Želodec ne opeša In glava ne boli 1
Zahtevajte izrecno »FL0R1AN!" Zavračajte ponaredbe!
in izložbenega aranaerja
sprBjiP fyrdha F. Ifl. Schmltt
Sprejmem takoj
II   II C? it
za kioja?ko obrt 648 Peter Eus, kn-^ašk! mojster Bled.
Murski ..Sokol" v Vvtiomerv.
naznanja prežalostno vest da ie nje^a zaslužni častni član in starosta, gospod
i. ki [\\mit
zdravnik
v starosti 44 let preminul.
LJUTOMER, dne 15. febr. 1913.
ob lepem sp-ehaiališču, s šolnino lego,
se pod ugodnimi pogoji proda. Vpra-ati ji na cesti na Rožnik 4L
JG9 lepih, nad 1 Vj metra visokih
za nasaditev parka
ima wm\ bum Ivan Mi sa
607
Postavno varovano.
onna poročšSa*
L J občanska
„Kreditna banka v Lfubffani"
Uradni tint danajske bsrz? 15 febrnarja !«1S
Ponudbe s cer-o in označbo pod šifro „Milađa 656" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 655
Večletni
poslovodjo m% troflvins
z rč^anim hlacrom Želi SVOj^ dOSC-
đ&n?o sli?žbo maj a ali junija sr re<
v L nadstropju, na uheo, solnčna lega,
se tako] odđa 645
v Mavmmtovl nlici 12.
Išče se
netiti.  — Ponudbe
Vestea
650H na upravništvo  »Sov. Naroda«
Iščem v ns'esti
64 3
\* , m«w« rent«    . . i'7* , srebrnfl rent« .   . . nvsrr. kronska renti .
4* , knmfeV« «1e*eTr»:> no«o?t' i8', k. o. čemite de*, banke
rcfUe «f ■. 1*«^ V,    . .
m      h   „1*«4.   .    . .
H*1^.....
M    *emeMike !. izdaje
II t« ^k
H Iromnnatne
M avttr. Vr*»rf?tne . .
N n»Wan«iri» . . .
„ av«fr. r^tč. križa .
•i .... M liirfik?.....
f luhttaotkf ku-df'ne banke Avatr. kredHnepa zavnda . Dnnalskr banv^ne družbe . Iu*nf feleztilce .... Hr^avne »eleunfee . . -Alnme-Mon*jin .... Ce*ke sb^Vor?!« družbe . Zivnostentke banke.  . .
Cekini Marke PrankI Tire . RublJ*.
t>e»af»-
87 50 M 35 83 95
£8*75
I 8770 U 55 1    84 15
!    69 75
4*2 -62*-2 5-278 -247-50 234 — 480*75 482 -65 — 52 — 3\ 10 28 25 j
2^2 75 !
j
25- i M8— I 5-8-111 60 I ^.99 2S i 102450 ; 358 — i 266 50
I
1L42' 118 05 95'CO "j 94 20 254 — 1
474 — 6.Vi -3C15 -29 — "59 50 244 -49>75 4°i —
70 — 7 —
-610
225*75
<«30 — 619 — (9 — 112 6 > 70.-25 1025:0 361 •— 267S0
11 45 118-35 «6 05 94 40 ^5 —
ni nn m zago
s stalno vodno silo in zraven nekaj zemljišča, v prometnem kraju v bliž-ni kolodvora. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Na-icda« rod šifro nK!Sinar števi 649".
za samostalno mesto.
Ponudb«* v npm?k'fm jeziku pod šifro l9?osiSach 283 Heka"' 633
Kdor kupuje
619
mm in posilia po mm nmU
Iv. Bonač v Ljubljani.
iiMojtavtt
? V&k i posestva i Hiviem
naj se obrne na :
Lf. Oražem v Zagrebu, Potok 54 L
Odda se
v i
Gena sliki 5 kron.
372
Lepo solnčno
hm ii i is.
▼ I. nadstr., 3 sobe s parketi, predsoba s prinklinami  in obsežen vrt z vrtno
verando se odda za raaj. Gesta na Južno železnico štev. 32. iz e se
istotam. 577
! v prometnem   kraju na križišču cest poleg velike gostilne v Uti hiši. Trgovina ima 30C0O do 35 000 kron letnega  prometa.   Zglasiti   se je do L i marca m znaša naimaniŠa kavciia 1500 j kron. Naslov pove uprav. n»Sl. Naroda«.
623
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja povodom smrti naše preljube, nepozabne, dobre matere, stare matere, tašče in babice, gospe
Uršule Premrov roj. Jeršan
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo vel. čast. duhovščini za spremstvo, cenjenim gospodom uradnikom c. kr okr. sodišča in c kr. davčnega urada, cenj. učiteljstvu In vsem darovalcem prekrasnih vencev ter sploh vsem od bližu in daleč pr.hitelim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ao počastili nje spomin. 655
V Martinjaku, dne 15. feoruarja 1913.
Žalujoča rodbina.
"•' -N
'i-
MM
ali hišnika in vrtnarja obenem iiče vrtnar vešč v vsem, oženjen, brez otrok. Službo sprejme tudi zunaj Ljubljane na kaki graščini ali drugje. Sprejme tudi vrt v najem. Priporoča se tudi za obdelovanje vrtov, obreovanie dreve* itd.
Naslov:,Sreča 5* poste restante, Ljubljana.
. y: ta ■■
•SP -.1'
i ' f  U" i   i f." i
bogate izbire po najnižjih cenah dobite v mojem gnvnem katalogu s 40C0 slikami, ki se na zahtevo vsakemu pošlje zastonj in poštnine prosto Soelt brez loka K 5 80. 6*50, 7 6", 8*4 in više VifoUa* siti lok po K — 9 », 1*1 v, 1-50, 2 — itd. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Kazpošilia po povzetju ali če se pošlje denar napre) c j in kr. dvorni dobavitelj Jaa SonrtMV j raipožiilateica glasbil, Most ite?. 2379. (CetMfc
Stran 8.
SLOVENSKI NAROD.
38 štev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Balniik* glavnic. K 8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnice v Spije tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI pači s ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
4
31 01   Kupuje in prodaja srečke ln vrednostne papirno |4 |0 s vseh vrst po dnevnem kurzu.
NEIGE DE FLEURS
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
krema za roKe in obraz
Ifiensko sajtoljie toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se povsod I Lonček 80 h., ikatlja K 1*60. Zaloga:   nT „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. "W9 Zaloga
NAJODLlCNEJSA znamka
■,,n tE V IZVIRNI POLNITVI. I
IN KR DVORNA IN KO/AORNfl DObflUlTELjfl
USTANOVU ENO 1743
Vsaka razumna, uporablja sam
Vrtnarskega vajenca
588
sprejme
Anton Ferant, umetni ln trn. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Stroga solidna najstareiia domaČa tvrdka.
Ju veli p zlatnina f
srebrnina ter razne ure.
PopravUa in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ar
z znamko
.ur
Ceniki zastonj. Ceniki zastonj.
Lud. Černe,
iuvolir, trgovec s urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
M JERSGH' gumijev poipetii
napravljen iz spe- ta kakovost doka-
eialne numije- m S$ zt.no stanovit« ve zmesi in je    V?lr   uejsa od usnja.
Nori gumijev podpetnik »BJE&SOuT11 Ima natančno barvo in obliko usnjatega podpetnika, je izredno elegantne oblike, po kakovosti pa silno stanoviten in peresno lahek.
* Novi gumijev podpetnik „BERSON" zabranjuje po&vedranje peta, Vam čevlje stalno ohranja v elegantni fasoni in varuje, ke.«-je jako elastičen. Vaše živce in hrbtenični mozeg.
Premnogi konkurenčni izdelki popolnoma brez vrednosti hočejo s ponarejanjem vzorca In z enako g.asečlinl ee Imeni p. t občinstvo zavajati.
Prletni novi gumijev „BERSON11
pođpetnik je vložen v eleganten zlat karton in je na njem razločno čitati besedo -Berson* Vsak pristni novi gumijev podpetnik Bersor ima  poleg  tega  zraven   atoječo   tvor niš ko
"1"nk0 ^^^^
Zahtevajte izreene „BERSOK"
gumijeve podpetnike, dajte sc jih pritrditi od svojega čevljarja ali trgovca s čevlji in v lastno korist zavračajte vsak drugi izdelek.
Bernsonurerke Dunaj VI/1.
Moderna ročna dela in materijal
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke. Čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
za iiiii
Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter  najnižjih cenah.
Zavarovana glavnica koncem leta 1912 400 milijonov kron. — Rezerve koncem leta 1312116 mllronov krca. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Građen I., Schmiedgasse 40,
kjer strogo reelnt, delavni sotrudnikl vsak čas dobe dobre službe
Nadzornik ra Kranjsko:
Ljubljana. Hrvatski trg štev. 4.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOV
" LJUBLJANA. ,
Tvornica kemičnih barv, lakov in jtrnežev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg št. 1.
Vse vrste i ie firnežev.   ss $ ::  čopičev, si ss lakov, i:
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
]
Naslov zadostuje; ,ffi
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
*********** *************
Kmetska
iilnlco iiublianske okolice v L j u
M obrestuje hranilne vloge po čistih
i i
M
Rezervni zaklad nad X 800.000.
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881.
ji
lit
1
8
88 itev«
SLOVENSKI HAR-TH.
Stran 9.
Učiteljsko časopisje.
Napredno slovensko učiteljstvo fzdaja več časopisov. Tako ima svoje stanovsko - politično glasilo ^Učiteljskega Tovariša«, svojo pedago-gično revijo »Popotnika« potem »Domače ognjišče«, »Bodočnost« in »Zvonček«.
Kakor se zdaj poroča, se tem listom ne godi dobro: menda imajo vsi deficite. Vzroke tem deficitom ni težko uganiti. Prvi vzrok ja pač ta, da je klerikalizem podjarmil mnogo učiteljev, ki seveda omenjenih listov nič več ne naročajo in ne razširjajo, nego celo proti njim agitirajo. Dalje misli ta in oni učitelj, da mora vsled svojih zasebnih razmer ostati popolnoma nevtralen in se boji, da bi se mu naročanje naprednih učiteljskih listov štelo v zlo. Vrh tega je mnogo učiteljev, ki jim njihov materijelni položaj ne dovoljuje naročevanje na rečene liste, so pa tudi taki, ki jih je mizerija učiteljskega stanu tako polomila, da so postali popolnoma apatični.
Rečeni od uciteljstva izdajani listi pa niso namenjeni samo učiteljem, nego narodu samemu, deloma starcem, deloma mladini, a kakor tožijo izdajatelji teh listov, nimajo ne v narodu, ne pri prijateljih Šole in uciteljstva zadosti podpore, tako da se morajo boriti z občutnimi deficiti. To je vsekako obžalovanja vredno. Vsi ti listi streme k enemu cilju, delajo za \ ;'£o|o slovenske mladine, bijejo va-en kulturni boj in Je zato v občem nteresu, da najdejo kar največ podpore.
žalibože niso današnji časi '.•eodni razvoju takeera časopisja. Če mislimo, koliko akademične inteligence imamo, a vendar vzdržuje celi tako odlično revijo, knkor je »Veda- samo zasebna požrtvovalnost.
cm se navse/adme ne smemo Ču-Jiti, Če pedacroeicna revija »Popot-:ik   ne najde dovoli naročnikov; pri - m je uvaževati, da »Veda« lahko ■sake^a zanima. »Popotnik«   pa le vzgojitelje in take, ki imajo poseben isel za vzgojo.
Manjši perijodicni   časopisi se re vsi s težavo za obstanek; seveda ne smemo med te časopise šteti goljuba« ali > Domoljuba«, ki se ima izvrstno godi. Toda vsi naši literarni in strokovni listi imajo težko -rališče in tudi knjige   se dandanes iosti slabše prodajajo, kakor še pred desetimi leti.
Ljudje čitajo dandanes pač vse olj dnevnike in čim več te dnevni->v, čim bolj se ti   razvijajo, toliko i gineva zanimanje za druge liste. :e naj na ljudje vzemo že čas, da bi površno precitali največje dnev-\e t
Tudi za denar je trda. Tisti časi. so se ljudje naročali na različne ^opise iz golega rodoljubja. samo bi dotični list nodnrli, so bili pač ni. a so minili. Kdor ni ekonom, ne bo naroČil na   > Kmetovalca«, :sti   se   še   neradi   naročajo na ravnik«, dasi je to list. ki   ga še nravniki visoko ceniio in ga uva-:o nemški in hrvaški pravni ča-isi: slovenski filozof ne bo niti s rtom gani!, da bi se   ohranil slo-•^ki oddelek   v hrvaškem medi-iskem listu itd. Vse žalovanje nič pomnera — in kdo žaluje boli. ka-r naši literarni listi —  ljudje se ročaio le na liste, ki jih zanimaio -\a druge časopise se nič ne inte-* i rajo: stari način požrtvovalnosti, iročati liste zato, da laclie izhajajo, izumrl, in ie moral izumreti, ker je r»cti nreveč listov.
Zato pa sodimo, da z apelira-n na občinstvo in z opozarianiem, i ie narodna in   kulturna dolžnost jinstva podpirati učiteljsko časo-:sje, ne bo dosti pomagano. Saj tod n tam se bodo dobili posamičniki, ki se bodo odzvali temu apelu, ali za ritje deficitov to niti od daleč ne more zadostovati.
Pri vsaki slovenski stvari zade-emo vedno ob eno oviro: premalo as je. Ko bi nas bilo petkrat več. bi šlo, tako pa vse hira, ker navad-
0 vsako stvar postavimo na preveč k temelj. Arme Leute koehen mit
1 asser.   Drugače ne gre in ne gre.
enci   ne bomo nikoli imeli po-ega Časopisa za sodnika, poseb-- a za advokate, in posebnega za
notarje; nikoli posebnega časopisa
za interniste in posebnega za kirurge; nikoh posebnega časopisa za fiziko, posebnega za matematiko itd., ampak vedno bomo morali gledati na Clm večjo koncentracijo. In ker je danes tako, da je ogromna večina našega naroda v duhovski odvisnosti m dela duhovščina z vso klerikalno stranko vred zope. učiteljske liste, zato bo moralo pač tudi učiteljstvo misliti, da svoje časopisje prilagodi obstoječim razmeram. Seveda, če misli, da bo tudi tako izhajalo, bo nam tudi prav, saj želimo učiteljskim ustom le vse najbolje.
Sicer pa svojim somišljenikom kar najtopleie priporočamo naročevanje in razširjevanje zgoraj navedenih učiteljskih listov, kajli koristni so in važni za narodno vzgojo.
Avstrijska Specialiieia. Na želodcu
bolehaiočim hudem rrinorofati je porabo pristnega »Mollovega Seidliz-prašlu-, ki je preizkušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavi jame in sicer z rastočim vspehom Škatljica 2 K. Po po§tnem povzetii razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 0. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 33
Želodec Je prebav Ijalen in čistilen organ. Da more obe ti službi opravljati v zadostni meri, je treba, da ga niti v tej niti v oni smeri ne silimo do čezmernega dela, nego je pametno skrbeti z? to, da se mu oboje kolikor mogoče olajša. Za to izborno preizkušen izdelek je pa dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, ker ie to prebavo pospešujoče ter brez bolečin odvajajoče sredstvo. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. IX a
Izborno varstveno sredstvo
fsi BBi, t\ Trpijo na toflli Mijaiitn katarju ter la laitirelei tu zanmarfnea niHiliH. iai fflalfl mit
Z lahka vestjo stricu jem, da je edravilo
od »Goudrona de Guyot« uspešno sredstro in deluje kar najbolje proti boleznim, ca katere je bilo naročeno.
2e t«C tet me je napadal krvienl kašelj, ki je začenjal redno ▼ jeseni in je dospel pozimi do take stopnje, da sem potreboval celo poletje, da sem se okrepčal, riasiravno me ta kaae'j ni nikoli popolnoma zapustil.
No dobro: »Goudron de Guyot« prekata vse druge preparate, sirupe, pastilje itd.
Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat lomljenje provzročal ln me je prisilil da sem moral cele noči sedeč prebdeti. ta popolnoma prenehal; in zato jaz na tera mesta Izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje Je trajalo deset dni in ono dzravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sera se boril prej več let Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sena gotov, da se bodo potem veselili z menoj, zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za pritobitev telesne moči.
■ Nič ni boljšega
za   hitro   priprsto najfinejše goveje juhe kot
v ljubi j a al, Eomenskerja ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Las sik ii ief-zdravaik: Or. fr. Derfliac, prinnr. L lir. adt foi bola.
Odda se lepo meblovana
611
aaram
na
proti vsem
infekcijskim
boleznim f
izvira ?z čiste
granitne skale. Pri mnogih epidemijah sijajno preizkušeno.
Franc Bergheim.
Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno
potrditi s prisego in izrekam se enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila.
Naslov: Frane Bergheim. Kosslarm. Nemčija. 3. februarja 1896.
Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guvot« v vseh jedilih, ▼ množini kavne žlice na kozarec vode ali kakrfcn*» si bodi pijače, ki se navadno pije. zadostuje, da ozdravi najhujši revmatlzem in najbolj zastarele bron hite. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri budih obolenjih sopil. Preprosto, toda resnično.
Najmanjši »nnemarjen revmatlzem ima lahko za posledico hronhite ln rato ne mo remo nikoli zadostno pri'-o~oč<ti bolnikom, naj si v začetku pomag'jo z zdravilom »Goudron - Cuvot«
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Cuyot« ne zaupajte, ker se gre edlnole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče 'do ozdraviti od bronhitov. katarjev, sta rih in zanemarjenih revmatizmov da zahteva pravi »Goudron Guvot« Dela *e is katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztonljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspeSneiSe kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, da • reprečite   vsake   zmešnjave,   pazite na
•^amko Pravi »Goudron    Ouvot« ima ime
"'iyot natiskano v velikih č'k"h in podpis treh barvah- v vijo'ičasti. zeleni iti rdeči
očrez kot naslov: Maison Frere, 19. rue
acob. Pariz.
Zdravljenje stane samo 10 vin na dan
n rudi ozdravi
P. T — Oni ki se ne moreio privadit! >kusa katrana. lahko    nadomestijo »Gou-
ron Guyot« s »krogljieami Guyot« iz norveškega  katrana obrežne smreke, vzemši
o dve ali tri kroglice pri vsaki jedi  Na ta
ačin si lahko pridobe iste zdravstvene ičfnke in tudi enako zdravje Zavzete pred jedjo in tudi vmes. so te kroglice lahko prebavljive skurno z jedrni ln delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave rkrogljice Cuyot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga* Maison Frfere, 19. rue Jakob, Pariz Nadalje se Se dobiva v le karnah: Gabriel Picc-li. Pušnik. Ub pl. Trn'-oc?:y. Ph Mr. Jos. Cižmaf in v vseb boljših lekornah.
+ NAGO!
JEVE
s krilaem
vela rada sika
s posebnim vhodom, enemu ali dvema gospodoma aii dvema gospodičnama. S hrano ali brez nje. Soba ie takoj na razpolago.
Poljanska cesta št. 41, L nadstr.
MAGGi
I SMHIP.
vinarjev.
MAG6l-'«e kocke za govejo juho so čista, naj-boliša iroveja 'uha v trdi obliki to vsebujejo tudi ao-trebno sol ia dišave.
Samo prave z imenom MAGGI ia var stveao znamko zvezdo 8 križcem.
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Franeonia iz Reke dne 12. februarja 1913. Ultonia iz Trsta dne 4. marca ISIS. Caronia  iz  Reke dne 24. februarja 1913. in se ustavi v Meseni. Palermu, Neaplju Iz Liverpola s
Lnsltania dne  5. febr. 15. marca 5. anrila 1913.
Carimnia dne 1. nnrca 29. msrca 1913. Manreiania dne 22. febr. 22. marca, I2.aprila 1913, z=   Po'asniia vozne karte - ~ Andrej Odlasek. L'ubljana. Slomškova ul. 25
Dunai I., Kaintnerrmg 4, Trst, Via Ghega 8. rri vseh agentuiah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook čl sin, pri vsen Licydovih a?enturah in a^enn'h Dalmatie 111 razred. Ctna : Trst-New York 140 K, otroci pod 12 let K 70 — več 20 K pristojbine od osebe.
liležne Kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa
mfP odstranjevalec Kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspebeli. PuŠica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Dunaj H., Berggasse 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", droeeriii A. Kane in ..Adriia".
Gostilna
z lepo prihodnjostjo. dobra stara obrt, prav blizu Maribora, slovenski kraj, ma-ivna, sleoro nova stavba z gostilniško in po-ebno sobo, plesnim salonom z glasbilom (1600 K), 7 stanovanjskih sob, pokrito kegljišče, gospodarsko poslopje, glasbeni paviljon, dvoranica (salettl), ledenica itd., vse z opeko krito, velik senčnat gosiilniški vrt z nad 50 mizami, lep ?elenjadni in sadni vrt, ::   vse zasajeno, se zaradi bolezni :;
proda za 36 000 kron.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 536
, učitelji o
Rocbe"
1>   lelositth snpll:
Učltelf A. Sch. v Eehnorafna.
Trne! vtm na hudem in trdovratnem k^tariu ki ga je StoIio »Rochc« takoj om lil    Ta izdelek tudi pospešuje tek.
Zapnlk R. Sp. v W. (Alzaaja)*
M*\ brorhalni katar ie S rolin »R* che« prav hitro odstranil; zakaj ozdravi ciie je nastopilo obenem z zaužitjem Siro-- lina »Roche«. =====
K. S. dvorni operni pevec H.y D.
Imel sem močan kameli in sem na naredbo g dr. S rabil Sin lin »Roche«. ============ Uspeh je bil sijajen. ==========
Pevec H. B. v CnrUm.
Sirolin »Ročke« mi že več nego leto dni izborno služi. Na njegove ust ehe bom v strokovnem časopisu »Der ::   neue Weg« opozori! v,Članku. ::
Pri influenci, naduhi, pljučnih boleznih fe Sirolin „Roche" neutrplllv pomočefe Jačečega učinka na pljuća in ves organizem. Sirolin „Reche" le izborne slasti ln le posebno pripraven za odvračalno zdravljenje. Sirolin „Rochelf se dobi po vseh lekarnah, 4 S or. z.
Glrkven
Edino rnoriko kopališče Jadranskega merja a 300 m v morje eegajocim dostopnim obreifom s najfinelilm peskom pe tleh.
ss Eldorado za slabotne otroke, ss
natančne prospekte ln po|asnUe dale zdraviliška kemlal|a. smmmmmmmmmmmmmmms^^
mili ziiniiiiiK in imh WMi
mW pri Reki ob Adriji.
YER
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturna tr sovina
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
32
.....I. I Kl!
sparit sa valleafo
K 45*—, iz\tU boljše od vsake kur«. Zastonj na poiiku&ajo. i. mak«, rotftendert al 41 pri 9mm\w
Na stotioe referenc in izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. 256
Valvazor
vezan s zelo močnimi platnicami in usnjat i m hrbtom, v 8 zvezkih, Še skoraj neprebran, dobro ohranjen 86 proda z« 150 kron. Tudi v mesečnih obrokih po K 16 — zanesliivemu kupcu. Naslov: Franlea 01I2eifi, po« sestnlea, Josenlee-Fvii&e. 637
G. FIuk
mmr GoSpOSka OllCa 4, -mm
i nadstropje, levo. 627 Uradno dovoljena, to 20 lot obstoječa najstarejša ljubljanska
iič« nu|no: Vzgojiteljico za Ljubljano, prednost ima taka s francoščino in znanjem klavirja, fina hišna, dobra plača; komorno strežnico in kuharico h gospodi z izpričevali prve vrste za Zagreb, grofovska hiša (2 dami); fino kuhaiico h gospodi v Gorico (sama dama, stalno letno mesto); brhko, mlado, spretno kavarniško blagajničarko za Ljubljano, 36 K plače, tretjo navadno kavarniško blagainičarko, 30 K plače za veliko kavarno prve vrste na Reki; boljšo bono za Budimpešto, 3J K plače, i otroKa, takojšen nastop; fino otroško sobarico (k večjemu otroku) v plemiško hišo na Anglešku, 48 K plače, prsv dobro ravnan je, sprejem v Avstriji; 2 pletilki na stroj za Gradec, dokazano dober zaslužek; več kuharic, nekaj hišen in kuhinjskih deklic za Ljubljano m zunaj, na deželo k 2 osebama, na graščino (okolica) itd.; zanesljivega strežaia z izpričevali od gospode v bližini Dunaja k dvema starejšima osebama, 60 K plače, vse prosto. Pn vnanjlh vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Spiejema zavarovanja človeškega Sv-ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje aa
doživetje in smrt a manjkajočimi se 12 vplačili.
t*
.•• m       vsaleiistfto laiarovalca banka v Pragi, noaervnl fonda ■ §svftS1.4Sl-sO — iapisiane odskoOnine te kap Italija s 142 15. CS5 77
Po velikosti draga vzajtmas i*?sro?sla.cs iste drtave i vseskozi slorinsko-narodno upravo.
■ aeJeaaUa aejea ■
itDHaln Klestil i liakljai i mm m m. \i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantne)«. Uživa naj boli Si sloves, kodei posluje
I
PosorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte?
Pi lepa kuhinjska Mera.
Mi Al s Rta nt
se peno proda. 606
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Vabimo
na svoj
iLialiiSf
Odda se lep«
m pouiiiiue aa
rap> aadr. a neomejeno zavezo
ki se vrši
v nedeljo 23 mlm ob 3. uri popoldne
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo načelstva in nadzor-
stva.
2. ) Potrdilo račuoskege zaključka
za leto 1912.
3. ) Nadomestna volitev enega čla-
na načflstva 4) Slučajnosti.
Maftostvo.
Poizve se v upravništvu .Slov. Naroda". 553
Vabilo
k
1 obli i
posojilnice za Sodražtco m okolico
rseistr. zadrugo 1 o me: eno zaveso
dno 2. marna 1913. ob 3. aH popoldne v pesoJUnićn! sobi v SodraiioL
DNEVNI RED:
1 ) Poročilo načestva. 2.) Poročilo nadzorstva. Z ) Voiitev članov načelstva. 4.) Nasveti.
T Sodražife, dne 14. febr. 1913
Nafielstvo.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Prešernovi iLiliot štev. 3
je  od  1.  Januarja  1© 3
zvišala obrestno mero za vse—stare in nove - hranilne vloge na
k\ od sto
Rentni davek od obresti piačuje sama.
Sprejme se \M\ \m\\m |iPD|
v kavarni „Cenfral" ¥ LjublJanL
žranc Perdan     J^egina žranj
mestni blagajni^.
€~*~wif* poročena, Aovo me^to    Ljubljana, t5. februarja t9t3 Jlfetlika.
4176
aco. vojvod I »o Kt^AtijeslEO
naših svetovnoznanih
547
rtifi ii Unih igainit Jfllllir
ht se ©čLćLeu,
Rcflektanti, zmožni obeb deželnih jezikor se prosijo, naj svoje ponudbe, če
mogoče s sliko, pošljejo na
National Cash Register Co. Ltd. Gradec, Joaneumring 14.
E
SE
X
■S
31
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
as.
H glasovanju upravičen! delničarji se vabijo s tem k
ki »e vrši
1.1.01
Hdm ni 11 (v lastni i).
DNEVIH REDi
■
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem leto 1912 in predložitev letne bilance k 31. decembra 1912.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Predlogi upravnega sveta gledć razdelitve čistega dobička.
5. Predlog upravnega sveta gledć spremembe društvenih pravil.
6. Volitev štirih članov upravnega sveta.
7. Voiitev nadzorstvenega sveta. S. Raznoterosti.
Opomba s V smisla § 24 društvenih pravil so bili izžrebani gospodje Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek, Fran Krasny in J U dr. Tavčar, kameri se smejo ponovno volitvi § 12 bančnih pravil so glasi; Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili J>ri te, banki v Ljubljani 8 dni pred zborovanjem vsaj deset deluic.
T
3456
SC
MKPX
3117
Za kratek (as.
— Moja žena ima to čndno navado, da mc vselej sredi stavka prekine, če ji kaj pripovedujem.
— Bodite veseli, da vas pusti vsaj toliko govoriti...
Joža: Veš kaj, bratranec, zdaj, ko odhajaš in se toliko časa ne bova videla, bi pač lahko   odrinil nekaj
kronic.
Jaka: Ne morem; kar ne porabim, dam vse svoji materi.
Joža: Pa ravno danes je rekla tvoja mati, da ji nikdar nič ne daš.
Jaka: No. če še svoji materi n?C ne dam, kako moreš misliti, da bom tebi.
— Ti, tvoja žena je   vsak dan
mlajša.
— Res je, res je — bojim se, da jo bodo kmalu že drugič zapisali v krstne bukve.
Stric: 2e zopet bi rad nekaj c'enarja. Ti me sploh menda samo takrat obiščeš, kadar ti zmanjka de-
mrja.
Nctjak: Ali — ljubi stric — še večkrat vendar ne gre, da bi te
nadlegoval.
»
Mož: Ljuba žena — da ti napravim malo veselje, sem ti kupil srečko — dunajske policijske loterije... glej. da kaj zadeneš.
Žena: Ježeš! Ježeš — če zadenem policaja — kaj pa bomo ž njim?
— Ti si ne moreš misliti, kak optimist je moj ženin ...
— To sem si takoj mislila, ko sem slišala, da se je s teboj zaročil.
Mož: No, draga žena, da po moji smrti ne boš v kaki neprijetni zadregi, sem se danes zavaroval. Tu ic zavarovalna polica.
Žena: Kaj — ta polica ima številko 624.72S? Ti boš pa lepo star postal, predno boš ni vr<to prišel!
*
— Odkar so na maskeradah prepovedali konfeti metati, pa moj mož nikamor več ne gre.
— P? Kaj je mar tako rad kon-feti metal?
— Tisto ne, a zdaj ne more več zabavljati in zmerjati, pa ne gre več na maskerade in raje doma ostane.
Trgovec: Kaj pa je, Minka, da ste tako nevoljni?
Vajen ka: Ah, tisti grdi človek ... nesla sem mu račun za perilo... pa sem mu rekla: danes sem rrišla zadnjikrat...
Trgovec:   No — ali ie pla-
Va jenka: Kaj še. Rekel je: ker ste zadnjikrat tu, se moramo od vas posloviti, pa me je — poljubil.
a *
Štiriletni Pepček je dobil za Bo-:;č čako in dolgo zaželjeno puško. Pozno ponoči se zazdi materi, ) sii<i iz otročje   sobe nenavaden :m. Previdno odpre vrata in pogleda v sobo:   Pepček hodi s čako in uško pred posteljo gor in dol.
-- Ja. Pepček, zakliče mati, kaj a delaš?
= Pusti me v miru! Kaj ne vidiš, da imam nočno stražo?
Gospod Ignacij Čutara, posest-
1 ■»'» h hiš* ie bil najživahnejši član kegljaške in krokarske sobotne druž-
5C *uSeh devet«- N* obletnici te družbe je bila posebno slovesna seja, a gospoda čutare, ki je bil sicer vedno prvi na mestu, ta dan ni bilo.
Končno, ko je že odbila polnoč, je vendar prišel in se je opravičil z besedami:
Ne zamerite, prijatelji, da sem se zakasnil, a ni mi bilo mogoče prej priti. Nocoj ob polu 12. je namreč umrla moja žena in ta je zahtevala, da moram na vsak način toliko časa doma ostati.
f
Zdravi, krepki zobčkl poieno brez trnda.
Razvitek malih otrok v dojenški dobi uspešno podpira redno dajanje lahko prebavne redilne Scottove emulzije. Predvsem se zlasti ob Času pro-dirania zob kaže učinek tega že dolgo preizkušenega krepila za otroke. — Scottova emulzija obseea tudi za rast zdravih, močnih zobčkov tako važne kosti tvorne apnenčeve soli. Otroci ostanejo trajno dobre volje in komaj kaj zapazijo od sicer tako hudega dobivanja zob. — Scottova emulzija se uživa lahko vsak letni čas, slastna je in nespremenljivo učinkovita — biti pa mora pristna Scottova emulzija ne pa ponaredba
Cen« KHjnj'm steklenici 2 K 5o v dobiva -.a pa vieVi lekarn h. Pi-oti vpešiliatvi 5e v. v f>i«rne» 11 h inarukah dobite od tvrdne SCOTT & BROWNZ d s f. r-B Pimaiu VII sklirevaje se na iiai list enkratno vpoiiljat.T poiskuanje od kuke lekarne, j
1
-V
Veletrgovec s krompirjem in z otrobi gospod Butara je v krčmi iz-vedel, da morajo katehetje po škofovem navodilu v šoli dijake poučevati o spolnih vprašanjih. Gospod Butara, oče nadebudnega tretješolca. je bil mnenja, da katehet vendar ni pravi mož za tako delikatno nalogo in je sklenil, da odvrne pretečo ne-varnost s tem. da sam prevzame to nalogo.
Po večerji je poklical sina v svojo sobo in po kratkem uvodu nežno-čutno rekel:
—- Kakor sem slišal, so v šoli začeli vam odgrinjati skrivnosti življenja. To se pravi, začeli so vam razlagati skrivnosti spolnega življenja. Ali je res?
= Da, ata, je odgovoril tretješo-lec, kaj bi pa rad od teh skrivnosti izvedel?
Proti 22
ii in sni
Izborao deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust.
1 steklenica s navodilom 1 krono*
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani- R*sl?eva cesta štev. 1
prane Jožefoveja jnhilcjacj« mosta. V te| lekarni dobivajo zdravila tad! člani belniikihblagajn jn*. železnice, c.kr. ?r>bačne tovarne In ekr. bol. blagajne v L ubijani.
BSelnsine-nstna In zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične raelusine-nstne zobne
▼ode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zoboboi, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr pošte meštar
►
Ljudevit Boro¥ulk
puškar v Borovljah (Fer* .•oh) na Koroškem.
ta priporoča v izdelovanje vsakovrstni* paiek za lovca is strelce po aajaovsiiis aiitemlb pod popolnim jamstvom Tudi prenehajo stare ss no k resnice, sprejema vsakovrstna »opravila, ter jls točno Is dobro vivriuje. Vse puške so na e. kr. pretkuse-zalnicl ia od mene preizkušene. — II u etre-39 vanl oonllrl znaten].
Za]asn£on nap ob
ali denar nazaj.
Mrrvnlškl Izkaz
o izvrstnem učinku.
se odda na Radeckega cesti 2.
;tlil9
dobite ob rabi med.
dr.    Rixa kreme zi prsi
oblastveno pretaka no, par. neškodljivo za vsako starost, zSBeel|lv asneh. Rabi se zunanje. Poizkusna puSica K 3, velika pušiea, zadostna za uspeh K 8 - -Razpošiljanje strogo diskretno. 434
Kos dr. L lil. Iskintiri), lini II.. laripssi 171
Zaloge v Linbl{ani i Lekarna ari .Zlatem jelean". drogeriji Kane In .Mrija*.
najpreizkušenejše, nnjzancslivejše in ■--najcenejše =
fosiorevo kislo gnojilo
za vse vrste ;:emlje dalje 44
amonllrkove, žn kslž;cyes«iltra?g saperfpsfatg
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo stfper£o&f«ii
v ceni ni poskočili!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Fči&o?y 17.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
rečarat prt>T*rotaje amesa« bolečine Za a j le hitre ponairjemje ia potolaieaje, n eplahnieaje oteklim in obnove premi£accti členkov ter odotra-aieaie abčutka mrjoleft)« očiaknje areeeaetljrve - reneeljire--
knain amamha faiemtelasaCel-Oziraa Ueateajee Irrlefiak),
X K
■ !"aRMi, ra^rai'i ter v obkla^kia. \ lonček 1 S. Akopoiljetenapre? K. TftO dobite  1 lonček \ »        .        »      E -V—    »      6 lončkov '  j *
, » p       Kf-     *      !'       » I  J •
' a.
Izdelovanje ia glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni.
c. In kr. dvorni dobavitelji, Praga-IZL,
stv. aos.
Fmsttc na trne. tsaetk* tn I zaloge v tsaetovatca. | lekarnah
V Lfr-bliani: lekarne Jos. Majr, dr. C. Pleorlt, Jos. Cliatdr.
Cena po dogovoru.
8S
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene Dostavijo ae na zahtevan e tudi  na dom. 257
Parat žaga SCA.AlfETTIV za sklasUaten državnega kelaivara.
Trgovino za imm
In deželne pridelke,
537
obstoječa že nad 90 let, najbolje renomirana, z vsemi potrebnimi prodajalntškimi lokali in shrambami, z vso dosedanjo zalogo blaga aH brez nje VtBT «* «ddat ftaknj v nsjon« po zelo ugodnih pogojih. — Trgovina se nahaja v eni najlepših in največjih vaai na Gorenjskem, blizu Kranja. V isti hi§i je na razpolago tudi stanovanje za najemnika; ravnotako konji za prevažanje blaga. Dobi se ob enem lokal za trafiko. — Naslov pove uprav. .Slov. Naroda*. injjajgfH^ t\-mmgxX8M
FRANC KOS
Lfnbllaaa, Sodna aliea it 3.
plstiifsi tiiiBitilli in trgovina
n PiTrfi! in spndoe
liTiike, Begavfcs. rs-enin, mm ciljal ztnr tinj! pii-fflii aitiriii! 1.1, i
aa drobi« i i debel*
Šivalni »trefi ad Ti K aaprel,
fgg£f~   pletilni stroj igprf
patent »Wederman« je edina tn najuglednejša prililca za dober zas'uželc. poduk brezplačen, traino delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur fo cene veliko niije. — Stare nogavice se ceno podoletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
kakor  tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
19!
„Adrija
iblaitieDO kancesi]§nirana prodaj! stnipfl!
57?s v L>Mjani,
Selenbupgova ulio« št. B.
Temnica na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratne pošto Zahtevajte cenike 1
o     ao       a ■   v •
in i! frzm
daite si priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavolnati ka-nafas po 74 h vzorčni kosi. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18*—% Razpošiljanje po povzetju nefrankirano. Pri obratu do K 500"— mesečni rabat. Ncugajajoče se franko vzame nazaj.
Naročila na upravo „S!ov. Naroda- pod »Tkalnica specialni kanafas11.
Dva še dobro ohranjena
z izlazbenln oknom, železnim zastorom ia senčno aireko 609
prssla po nizki ceni
Sisan UMl Mmi Kolodvorska ulita 26.
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913. Knaon m a*10 flolfj r 1 kspan  7 kron
a pena «lh sW!h \ i     i! SS
(snkiji. ilace, tel*Talk) 1 koten 17 kron K     stane same    Ril kap on 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dale blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornico na sukno
Slegel-Imhot v Brna (Braenn).
tsnsT" Vzorci gratis In franko. "Od
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniSkem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — jj Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-jj pozorneje in natančno po vzorcu. 517
Pozor!
Pozor!
(Presserm)
Kaznantam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postrečl brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50*/t boljše od vsakih šplritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naroč!! in beležim f spoštovanjem
Maks© Zaloker
tovarnar drož m1 v korist dražbi sv. Cirila m jttctoBa,
Lasne kite
najflnele kakovosti po 5, 7,9 in 13 kron — vso vrste lasno pod« laf a In mrežice — barva za laso tn brado „lferil" po 2 In 4 K — toaletno potrebščine — laanlje, brado In drage potrebščine za maskiranje, vso po zelo smernik cenah priporoča
Štefan StrmoH
brivec In Sasničar
Ljubljana. Pod Trančo št. 19
(vegal Mestnega tn Starega trga).
Izdeluje vsa lasnicarska dela solidno fa okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
v. iJE ^ •• i . -v • .-v
čistilo za kovine drži najdalje lesk! Varuje kovine pred rjo In zelenico Zajamčeno, prosto strupov. In kislin.
Berbabxyiev podfosforokisli
(Oblastveno varovano.)
opneno železnotl sirup.
It 41 lat zdravaiško prelzknlca ii triperacaB praai slrap. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje
tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za
slabotne otroke. Steklenica 2 K 30 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pur jo
Jont? sarsaparitlai preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč ia deluje proti vnetju Rabi te z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi
Edino Isdelovallšše in glav. razpečevaii&če:
Dr. H&ISmanna lekarnica y.Zui ^armherzlgkeit^
in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica, Steklenica K 220, po pošti 40 h več za zavoj.
na Dunaju m I8 Kalserstr. 73-75.
4042      P° P0*** "6 razpošilja vsak dan.
(Ei ERB ABM Y-je v nsslodni!
Zaloga pri gg. lekarnarjih w Ljub I j a nI In lo
leetu.
Pe polti se raspolilja vsak dan.
8459
61
. •■ . -    -    .; ', ' .:     {  'i;.*- . ..... . ,     - .
Deželni odbor kranjski, ki si prizadeva, kako bi porabil vselej vse, kar je prebivalstvu dežele Kranjske v prid, je sklenil, kakor Koroška, Tirolska, Predarlska, Zgornjeavstrijska in Slezija, ustanoviti v Ljubljani sporazumno z nižjeavstrijskini deželnim odborom
kranjsko deželno podružnico
99
nii! za i
Storil je to v ta namen, da bi se prebivalstvo lažje zavarovalo pri dobro upravljanem, javnem, gotovo varnem zavodu.
Premije „Nižjeavstrijskega deželn. zavoda" so
nizke, pravila sestavljena na najtrdnejši podlagi in najčlovekoljubnejša, varnost pa največja, ker je javen zavod in pod nadzorstvom deželnega odbora.
Tej zavarovalnici ni skrbeti za delničarje in upravne svetovalce. Domalega ves prebitek se namreč vporabi vsako leto in enakomerno v prid udom, zato jih stane zavarovanje znatno manj. Taka uredba je gotovo ljudstvu v največjo korist.
Pred nekaj desetletji si je življenje zavaroval še malokdo; v sedanji kapitalistovski dobi pa bi bilo napačno, ako bi se kdo ne poslužilv kulturnem in socijalno-političnem oziru silno važnega zavarovanja za življenje- rento in doto, saj se ga udeležujejo že vsi stanovi človeške družbe, visoki in nizki, bogati in siromašni.
Da se v zadnjih letih povsod udomaruje zavarovanje ter ga smatrajo za potrebno in važno reč, je očividno iz tega, da je bilo leta 1880 za 500,000.000 K zavarovanj, leta 1911 pa že za 5.540,000.000 K.
Kdor namerava skleniti zavarovanje, naj so v svojo lastno korist obrne do naše podružnice, ki se nahaja v Ljubljani v Stritarjevi ulici št 7, ln zahteva
zavavovalnl načrt (prospekt).
Zavod prevzema zavarovanja že za 400 k pa do najvišjega zneska.
Mie esele. ti 10 h slofeoskeoa le ositega jezila, se sprejmo za potovalne oraile z .golili pogoji. Oglase gaj se pri imeni poifii.
396370
84
r
ki so se ml v množicah nakopičili, oddajam, da se jih člmprejc izne-" ::  bim, daleč pod cenoj :: Zadosti  za popolno saosko
obleko, klade, peletot, dsma&o oileko, plasć, snknfo itd
Eksport tvornice snknega blaga 133
Kari Kasper, Iunsbrnck it 57.
Zahtevajte noret ostankov
moškega in dam-skega blaga pošt. prosto.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka IUfidmaver
>lPriSOLNCU««avodoT
ki ima ▼ zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440      Prosim, prepričajte sel
fi
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana a
Pariz 1905
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
z napisi«
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno
s: Cene brez konkurence, s:
V zalogi jo vedno do 5.00 kosov od 2—60 K komad, tako da s' vsakdo dahko izbere.
FR. IGLIC
Ljubljana, Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstc*.
iini-Mjmffluu
1 tvornica strojem
(Briinn-Konigsfelder Maschinenffabrik)
tvorniške delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej H. D. SCKMID. Tvornica v Kraljevem polja pri Brna.
Kompletne naprave za ledenice in hladilnice. flmaniiohDu in ogljenčevchislinski sistem male obrate
Parni stroji, parni kotli, motorji na sesalni plin, surovo olje, bencin in petrolin. Centrifugalne in črepalnioe na dro-govno gonilo, stroji za obdelovanje lesa, železne konstrukcije, čistila ki vode, cestni valjarji. 421
Ponudbe in prospekti zastonj. Ponudbe in prospekti zastonj.
Perje
za postelje in puh
priporoča po »»Jnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
ELCKTROTčHilljfitA D6LH1SKA DRUŽBA
PREJE
KOLBENINDR.
praga-vysocany
Dinamo stroji in električni motorji, r Napravo za električno razsvetljavo in prevajanje električno silo. u Električni obrat vseh trst. s Ventilatorji, s: Tnr-bogeneratorjlf električne železnice ln lokomotivo, žerjavi in dvigala, ss Obloč-nioe in žarnico vseh vrst u Vodne turbino meh sestavov (Francis, Pelton).
Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. n Vse potrebe za instaliranje, n :
Fran Sax, elektrotehniki
Ljubljana, Gradišće 7 8
oblastv. konc. Instalater ca električno naprave, loči, preno* •Ho i daljo hlinlh zvonil, telefonov Itd. Strelo vodne naprave 1 Poprava v atroko .padajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   proakusevalnlml  aparati.   —   Cene   in   delo   solidno I
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in ščlpalnlke, oplomere zrakomere, h y gro m etre, dall-noglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Buaci, Ooerz" Itd., ter vse v to stroko snada-ioče predmete. Vsa popravila izvrsni em točno in solidno v svofl % električnim
obratom ure leni delavnici. Zahtevajte cenik, pošljem ga sastonf.
BRATA
lakirana, stavbna
EBERL
in
Proda jalnica i
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
Li
• E
231 E
Delavnica a Š
Igriška ulica štev« 6. %
Električna sila. *
ada
g?gCTgCTggBBggBtfggggB»gggBBggBBgBBgag!fnamg^mg^
Ostinerljeno 1845.
■orno barvarstvo
H ter kemično čiščenje ii snaženje oblek.
Apretura sukna.
FERNETBRANCA
Specialiteta tvrtke fratelli Branca* Pan
je vsied svojih sitno dietetskih in odlično želodec > - krepečih lastnosti
Gtavno razpečevališče: Sig. Winterf Dunaj, HI. Ungarg. 20.
J0S.REICH* liri) is mmli pot V Ameriko
Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4.
Sprejesnališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
z modernimi ve'ikitni brzoparniki iz
Ljnliliane tez Antwemen . Hew-York
te proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Flnland, Rroonland Vaderland, Zeeland, Lapland ln Samland
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antu-erpnom in Novim Vorkom je snažnost izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajitc za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz £jubljane vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkra cez Kanado v Severno Ameriko in je tal
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
vi
- >    ' - - -■ l,
Anvepsa
Ljubljana,
Dunaj ho testo 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
do nizkih cenah
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odšle t
NewYorts
stev. 35,
i
od lužnega kolodvora na desno poleg predilnice.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lovskih potreb^in, vseli del koles (bidklor)
kakor tudi
flilalDi mej po oajoii imi
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno, Cenovnik zastonj in poštnine prosto.'
Oanojjl^a jcnzacija!
je nova, ravnokar otvorjena
preprogarnica
420
Dona) L, Tnchlanean 7 (Tiibblanbenhof)
{prej Dunaj L, Fleischmarkt 3, v stari hiši.]
Razkošni moderni prostori v podzemlju, pritličju, v prvem in drugem nadstropju, nalašč zgrajeno za preprogarnico REPPER.
Velikanska zaloga sobnih, stenskih in podolžnik preprog, posteljnih ln namiznih garnitur. Storeji, zastorji, posteljni prod*
ložnikl po najnižjih cenah.
X0or obiitc Cnnaj, ne zaranči si ogledati prtsrogarnico Repper.
Ilustrovani oeitovniki gtmtSs in franko.
Podrvinlce t Oradcn, Sclclmrgi^ Calovetr in t Korana,
18
555
3E
42
5485
92
T rgovini z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jnagi, Gradec, Spergasse i.
karabina rlc e, dvocevne Cen ovni k gratis
priporoča po tvorniSkih cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole točno   zastreljene sistemov ,Browning".   Steyr€,   .Mauser" in .Bayard* samokresi najbogatejše izbire že od K 550 naprei. lloberti ia lovske puške cd 36 K naprej. Pttrone, patronske stročnice itd itd in franka 4658 Cenovnik gratis in franko.
Otristojle^
Jedilno I« Mmlsao «*rodje-
Smo ona »ama kakavaai
na|boliia.
Dunaj I*
Opemring 5 fleiarichsho!.
U m
Po vseli ras.tlb preprodajalci.
Pozor!     Na obroke! Berite!
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije — Velikanska zaloga vsega glasbenega orod«a, strun in rruzikalij.
ALFONZ BR
sodno zapriseženi atrokovujak c. kr. dat. »odni-« ln ncitslj Olaskene matice.
:znvu"st' S01! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 "z:^;
Xa obroke od 10—15 K naprej klavirji, planini in harmoniji
: prvovrstnih svetovnih tvfdk ; Bosendorier Stelzhammer,
^najboljšt klavirji sedanjosti) X61z A Eeitzmann (neprekos-l ji vi piann:). Laob * Glc?e
(koncertni harmonij) in Hdrugal (amer. harmonij od 90 K naprej). Opozarjam, da imam klavirje gor. omenj. najboljših dvornih tvrdk izključno le faz (nlkdo
drugi), edini generalni zastopnik za Kranjsko v velikanski izbiri (vedno 30 do 40 klavirjev). 10 letna postavnoobvezna garancija. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Ugodna zamemava. Ha|emnik postane lastnoi klavirja, dočim je dosegla najemnina višino kupnine. Uglaševanie «n Dopravila točno in cen>*.
Velikanska zaloga violin, citer, tamburic, kitar, airna itd. 16 Nalniiie eenel najboljše harmonike (zahtevajte cenik). Hajniije eene
Idrija - Logatec, kolodvor.
«
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odhod ix Idrije: ' Prihod v Logatec: | OAod Iz Logatca: ! Prihod v Idrijo:
ob 6'— zjutraj „ 12'— opoldan 3 30 popoldan
ob  7 50 zjutraj ,   1*40 popoldan .   5*10 popoldan
ob 8"30 zjutraj „   230 popoldan -   630 zvečer
ob 10*20 zjutraj „   4 — popoldan .   8" 15 zvečer
Cene s avtomobilnlm umnlbusom:
Cene s kombiniranim avtomobilom \
Idrija-Logatec    sli nascrctie Idrija - God o vic » Godović-Hotedrftica . HotedrSica-Logatec ,
1. razred
K 3 —
. 1-50
. 1-50
. 1-50
II. nrresl za oseb*
K 2—
. 1-.
- 1-
Idrija - Logatec   ali usprotns Idrija - Godovič „ (iodotič- Rotedrsiea , Hotedršica-Logatec ,
I. -arrt za oseb.
K 3-. 1-50
a 150
. 150
II. ranTsl za
K 2'-.
•   i —
- 1 —
Označena vožnja se vril vsak delavniki omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibns.
Tcrncst it po motnosti rzdrtoje. vvadar pi ne preruBen Rsone ftftfivtnvsti za siartifii zamuds. ti
Valentin Lapajne v Idriji.
I Štajerske fužine litega jekla g
Fužine: Jtfgei (Štajersko) | _
Bi JSanster & Co.
Centrala: Dunaj VI.. Wal!oasse 39
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
Jekla za vrtanje kamenja, Jeklo za sekire, nože ln različno domače orodje, pile, kladva Ltd.
i; najboljše kakovosti, s;
Dopisuje: slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, a     francosko, angleško, italijansko itd. :i
1
Avtomobilske vzmeti.
krojač
40
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
tri parala a veja
veliko zalogo gotovih oblak mm gospoda in dečka, jopio in plai&av mm gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke pe meri se po najnovejših vzor" cih in najnižjih cenah izvršujejo.
■'*AA/ 1      VMM ""^^^
VSi*«'*
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21
Filiale t
Glavni trg it. 6,
Kolodvorska ulica Št. 6
3^C    3^C    3^C 3^C
§. Cadcž
v Ljubljani
Mestni trg št 14
poleg Ursanceve naiaf. trgevtse
pripore ea
klobuke
tel«, nun miki leiHt. krniti, imtniki iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. M1RUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izbtr dežnikov In soln&nlkov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko proatogokopae dražbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portiand-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev ln arhitektov določene predpise glede tiskovne in podorne trdote dalee aaalkriljaleei dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala 2307
raznih  uradov  ia aa j si o vi t e j ših   tvrdk   so   aa razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9*
1*0101 češki sakoaai vir.    CdlO    pOSteljt-O pCPJe!
1 kg. sivega, dobrega, paliencja 2 K; bolj Seva 2*40 K; orima polbelega 2*80 K; belejra 4 K; belega ouhaateea 5*10 K; kg felefinej-ft anetno belega, paliene^a, 6*40 K. S K; kg d tiha, sivega 6 K. 7 JC, balet!«, finega 10 K; neifineii\ prsni puh 12 K. NaraeJIa     5 kr aatrai fraakt.
Ijotwlleii8 postelje
nanklngft, aeraiea 180 cm dolfa, 120 cm Uroka, t dvenaa tfflavnieama, SO cm dir?, 60 cm Šir t polniens « novim, sivim, prav stanovitnim pnhaatim perjem 16 K; napoi ouTa 70 K; pok f4 K: posameime pernice 10 K, It K, 14 K, 16 K, stavnice s K, 3*50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, z^lav-nica, <» cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, frtastega gradta, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko ae franko tmnarnia za neu^afaioče se Trne denar. — Natančni cenovniki prat;* in franko. S Bevtlsch, Desenlce šf. 787, Češko. B'aVraVtaVBVamr^^
IXXXXXW
XX XX
Kajaižje eene.
s
"5 a
9
-s
IRK
JC *Hs!
AA
XX
XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
232
ca
8
■ ap
"S o
S f» cs
d
za spalne ia jedilne sobo, salone ln gosposka jjt*j  iobe. Preprogo, zastor JI, modrool na vzsiaž zlmnatl modrool, otroikd vozički Itd,
afTsi
IKK
XXLf7XXaf
Nslsolldnefio blago.
= pražska akciova strojirna ^
(dfive Rusten, Bromovsky a Ringhoffer).
Centralna pisarna v Pragi II., Marijina ulica štev. 36
dobavlja
jfreeisifeke VToeeeanie strele z Đoarflovim veatilnim krmilom do na
večjih razsežnosti in največjim dosežnim hranjenjem pare, litro Mote parat strofa postavljene ležeče ali stoječe z razdeijevalnim krmilom
in regulatorjem osi, zlasti pripravni za pogon dinamostrojev, Para« tareiae, patent Zoelly,
Parne kotle vseh vrti, zlasti vodnoeevne kotle z največjo tvorilnostjo, Prepartlaike kovanoželezne konstrukcije, BeoBOsalterle, Voaoćiatilne avarate,
Motorje aa earove olje, izvršeni ležeče ali stoječe, Brzokovne stiskalmiee, sistem Astfalck,
Trasamietie s kolutaatiml ležišč za mazanje najnovejše in najbolj preizkušene
konstrukcije, rrtkeifeke iveaave.
Popola • nove opreme ali rekenatrnkei|e pivo varen, hladilnih naprav,
Klavnic, iealnle in alaalkeralk tvornie, Bndniike in tamnake stroje, podzemske vodne naprave, prenasalne
strela, parne eeetne valje, Eompletne premogov« separael|eke neprave,
Slostove vseh vrst gradenj in velikosti, riave. ladijska žHava, dvioalaike aa tovore, vrtalaike, baggerje, okreoalne pleiee, poljske železnice za različne namene itd., Naprave aa eentralno karjave in srečanje za šole, javne zavode kurjave
h'ornic, sušilnih naprav itd., itd.
Zastopnik v Trti: laffinZaer RbtbI Sttanek. tla Lizzarefti vealiio 3. Telefon it. 1403.
najcenejša in najMtreja vožnja v fimenko i mM Mmimlm Uoyda
** 3411
Bremna
NewYork
■t .*: -
miMELM", „KEONPRINZ dL GEOSSS",
s eosarskiad briopainlk! ..SAISEIt W3LOELH"v nKAISER ¥IU
Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk la veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge anicrišicin železnic dobite
v Linkifani edino le pri o
om nita. .ui n m. i
nasproti občeznani gostilni vpH starem Ti^lerju44.
Odkod is LJablluo le vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikale potovanje, toda© in brezplatno. — Festreiba poltena, reeina in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor  talvraC* Meksiko, KallforalJ arizoaa, Otaa, Vlaaisg, Nevada« Oregos la Vuhiartts nudi nas» društvo posebn* ugodno in tsredno ceao ees eelveeten. Odbod aa tej prosi iz Bremna
s*
o
14
enkrat mesečno.
ee dobivajo pa tudi listki preko Baltinora in aa vse ostal* d*<e sveta kakor ■raiiHja. Rats, Baeats-Alrca, Coleaka. Slagastre v Avstralij« itd
61
42
13
SQ
65
Kupujte In i&ktov-ajto edino lo
____
je najboljši.
Slavna zaloga iti Pni slo?, zaloii tala In ma na debeli i UiMial.
□
mi
Potniki v Smo in tto Ameriko
se vozijo sedaj le po domaČi avstrijski progi
Trst — Nevr York, Bnenos Ai^es, Rio de Janerio, Sactos itd.
t najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzo'avorn. na katerih )e za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svet krah. posteljo, kopelj itd. -
|{ 0Đ30D PARHIKO?: I lam Ameriko vsaio a^oti, v Južno Ameriko niklt 14 dni.
I] Prva vožnja Iz Trsta v Kanado: 15. marca v Poitland; 12. aprila v Quebec.
H   Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezolačno la prodaia vozne llsie glavni zastopnik za
Kranjsko. Sta'ersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
IJil
]S3t£!r^=3i2i^=3iH3IŠ3E==]{E]lHlC
i
1®
ič več nisem mogia prebavljati.
Gospa Pcllerin, 52 let stara, je živela ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo ivojega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju.
Ni trajalo dolgo, in je opasne zbolela.
.Ves tek sem izgubila", je pisala, in nisem mogla ničesar vec prebavljati. Ce sem le tako malenkost zavitla me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu napihnjena: sledilo je temu ali bljuvanje ali pa močni želodčni krči, ki so provziočili grozne bolečine. Ker nisem ničesar več mogla prebaviti, sem grozno oslabela, shujšala in postala sem
čisto melanholična.
Od neke prijateljice sem izvedela o čudovitem učinku oglja Belloc pri želodčnih boleznih ter sem sklenila, da tih takoj poskusim.
Vzela sem po vsakem kosilu po dve žlici tega praška in že po 4 dneh nisem čutila v želodcu ne tiščanja ne težav; lahko sem prebavljala pečeno meso in moj prejšnji tek se
mi je zonet povrnil. Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet rediti in kmalu sem bila zopet obilna, kot preje: ravnotako sem postala zopet dobre volje.
Ko sem se na ta način zdravila 10 dni, sem popolnoma okrevala. Od tistega časa nisem več bljuvala, nisem imela več želodčnih krčev >n mo?e zaupanje v to zdravilno sredstvo ie brezmejno. Marija PELLERLN, Argcntan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa o£l e Belloc po vsakem kosilu po 2 — 3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele boleznt in take, ki se zoperstavljajo vsakemu druszemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc  je ne-prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti ž?lodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vlivati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša m naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ket so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L Frere 19. rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati. na» vzamejo raje pasb';e Belloc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo Čisto oglje Belloc- Zadostuje v usta jih tati in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: f.eknna br. Plecoll, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc lekarna Ph. Nit. Jos. Ćfžmaf.
\m m mmm n imt'i    n umi u
Gospa PELLERIN. k\  je posledica slabega vsem živčn'm boleznim
Ustanovljena 1884. Ustanovljena 1884.
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško In Štajersko v LJubljani pri tvrdkl Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske fflnffs]') ^- in  Preradov.ć-ve ul ce.   ■ Iclilluld
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio šfev. i, U. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljen ja in smrti;
2. zavarovanje dote; 29
3. zavarovanje Življenske rente;
II. Proti škodi In požara.
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih
strojev; blaga i'd. Itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (Žita, sena itd.)
III. Zavaravanje steklenih šip.
Zadružno Imetje vaeh oddelkov znaša......... K 2,713.674*18
Od lega temeljna glavnica............. K   800.' 00"—
Dohodek letne premiie s pristojbinami......... K 1,363.040'89
Izplačane odškodnine............... K 4,fc70.238'48
Sposobni mestni posredovalci in akvizi-terji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Telelea eter. 188. Telefon ttev. 188.
mm mul nam h iim otroških vozičkov
in aavaiae do natllnejtt
žime.
M. Paklč
v LJubljani.
Itniria saroenikaa n •Ml t BifUtja*.
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši        I i j
nJttteair
i
konkurira z naiveČiimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tnorala zaloga osjfineii aogl. in iraoL spetijalitet blaga.
: Zavod za
Novo otvorieni
cvetlični
:: salon::
ŠMniina Aa it. i.
Vljudno se priporočam si. : občinstvu za naročbo :
šiis, vencev,
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
NaroČila z dežele hitro in točno. Cene zelo nizke. Z odličnim spoštovamem
Viktor Bajt.
550     Naslov za brzojavke i
Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
[linfiiitwtiiiiiiiiiutyiiiifi
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K ISO.
Zoper kašelj, zaslize-nost in prohlaenje
je v tem času za otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 larono.
Zaloga  vseh  tu-  in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva ltAda".
felge mli pipe fpedaiitete.
Oddajalo se tudi zdravila aa člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
»immmiiiunm
Pharm. Mag«
Josip Clžmfir
lekarna pri zlatem orlu
LJnblJana, Jarčićev tre; It S.
■
N M
n
dela mokre kldi.vjazna ■m stanovanja |Tzajamčeno suha
ZASTON. ŠT.56PROSPEKTI
Avstnceresitna družba zez.0unajx:x.E!senbahnstrzss8Nl6t.Tel.2ZZ88
blagovolite pisati po vzorce in cenike!!
dobite jih poštnine prosto!
Biiive ini, tli taasli in tinta*
so ie od leta 1887. najboljše kakovosti.
Pošiljam na zahtevo tudi vzorce plesnega, spomlad-nega in poletnega blaga, kakor tndi vse izdelke za =====  domačnost in za oprave nevest. =====
1.1 Bavlil in tat ini zavol MMii H. m
£39
avffVfffaavffmfrl^
11»!
ZlCLCStUJSJZCl
(zzxz ux/jCbczt u/ojzcene peči) \
'• Ho boLini. ncLslcnjL s« usa/temju. naznani jo
Stectilrufzau in peci *.*z.o.zffie£s
)IIIIITl1lllllllllMllllllliiriilliriiilftiit<lf^"^"^""'J 1
Št 166/iV.
581
V smi-lu § 2. zakona z dne 12. avgusta 1907 dež. zak. list Št. 39 raz-n:su;e se s tem mesto ol č nskega zdravn ka za občino Podgrad z letno plačo 160J kron m potno odš:^odn'no (pavšalom) 10C0 kron.
Zdravnik mora stanovati v Podgradu. kjer je sedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora držati svojo farmacevtsko omaro in govoriti kak slovanski jrzik.
Pripr minja $e\ da se bode v kratkem času ustanovil zdravstveni okoliš treh občin trgi sodnij-kega oktaja, namreč: Podgrad, Jtlšane in Materija, ter da se mora računati na povišanje plače.
Natančnejši pogoji leže na ogled pri podpisanem županstvu.
Prošnje za to mesto je poslati podpisanemu županstvu v 4 todnilL
Županstvo občine Podgrad,
dne 10. februarja 1913. Dekleva, župan.
St. 126p/.j
530
Podpisani deželniTodbor razpisuje sledeče
na Kranjskem s
1. ▼ Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdrsvstvt no-okro£nega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2. v Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K Poleg tega dobava /dravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3. na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno dol lado 200 K. in a pravico do dveh petletnic po 100 K;
4. v LogatCtt s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina Še posebno doklado letmh 5« 0 K;
5. na Baki v Krškem okraju s plačo letnih 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic oo 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravlene ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom.
6. v iutenberl d z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dvth petletne po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odbora
do 10. marca 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse« avstrijskem državljanstvu, fiztčni sposobnosti, nravnosti, dosedenjem službovanja ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. februarja 1913.
Za deželnega glavarje:
dr. Lampe U r.
6041
3S
3F
Y-*
Strast 16.
SLOVENSKI NAROD.
38 štev.
Zastopniku
za poljedelske stroje išče
Julij Kini Jezemka ikiM) pri Beljaka.
M veft beganja
kodDcev cijnret„Ottomim"
ter a: sodbo spranega sodišča na flnaii it 9 nara 1912 ne imitacije izbrisane.
:: Štajersko slivovko cdina j£gemiarna
trupinovec, brinjevecp vse vrste likerjev ter * m
is metiicinalna žganja ss DflRPDT HIP HI
in sicer štajerski konjsK, Mmilmi vinsko žganje, žganje iz Spiiiih jagod priporoia it U D L1% 1   UIL11L
veieianiffiiv  sčškozor -mbst slikozor
z mehanično izmenjavo slik SfiBT"   Samo za gospode.   "IBM Zraven
50 velepiksntnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih okuhrjev vidijo posebne leno in iako elastično in to panoramo z mehanično premeno slik zaradi pikanterije gospodje radi kupujejo.  Kompletna panorama s 50 fotografijami samo kron 3*50.—
Edina razpošiljalnlca, diskretno po povzetju: 474<
M. Smroboda, Dunaj, III 2., Hiessgasse 13-23.
PATE
vseh delela izposluje inženir 84 Itfi. ejt£E«mi A UM. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse St. 37.
VlsoKo, moderno nađobo, lepoto linij, oaloost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. oar~ Za vsak kos se jamči. "SI
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek,
Lfnblfa^a, Čevljarska nL 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno«
Priporcčstmo s£peclia,Ino
dansko In otroško Konfekcijo
zelo solidne tvrdke
■ ICrisfofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasn.                           F«n* Modem«
KOSTUME, STEZNIKE,
PRAŠNE FLASĆE, D I   19 7 F SPOBTNE KA! £,
: NOĆNE HALJE, : |J |* U & L OTOŠKE CEPIČE,
KRILA. PBBILU.
OTROŠKE ma m u MLADENKE
Lligienično perilo In druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Jftaslo, malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreče knpi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, Graška cesta 22. 3095
Vinko jtiajdič
nUoi il v Kiju
SI
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naf, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Ltnblfanl, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trsta, Puliti, Reki, Zadro, Spljetu, Srcegnovem, Kotorn( Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu! Inomosto, Bolcann  ln Tridentn
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj«
•1
H
Nntrik t Lovio Stali
je odprl svojo pisarno
d/d
v pulju (JaroDni dom).
Ohranitev zdravega]
želodca
mriei p.ftarftuo t »hranit.:, po.peteT.njn ir araraaTtnJn preb.Tljenja ter ode trma i t Ti zoprne?« teleeBesra eeprtle- Proizkni no, la ir)>r», so naj-holjilh m najboll aeinlrajoeih rđrarilnih eeliic lir! nn prlpraTlieno, t*k al.njafoee, prebavo po-"P«ftni«>r» fn toIJ-o "1f,i»i » domare *d-»rtlo, ki nnan|ln{e tu odiOrn|i znan« nasledke ne-CTCrnMtt, eSabe dlet«, prohlaj.noati la topr-neg. teleeneg. aaprtja, n. pr. goreCloo, napenjanje, proalino trorit.T kiaila. ter krftns bolečin«. }. DR. ROSE BALSAM ZA i8M>*?3 lekarn. B. Fr»gner v Pragt
S
varno» nln#
obl.efeeno K.vsrOT.no rttrstreno znamko.
Glavna zaloga 1 lekarna
B. FRAGNER,
l n It. ohromi tlibrtltei; ,Prf črnem orlu1« Praga lil. strni 213.  Ogli Hmriflfi stici.
RaxvoilIten|. p« fdfl mk dan.
1 wla vlekloflio. SCI p.l.Tlfiaa
atekl.nl.. 1 K. Ako pošljete po poŠti naprei K 1*50. dnhit. 1 malo stekle-n»n, ako K S*SO eno veliko etekle-iieo, ae K 4*TO <re veliki steklenici, a. K S*— 4 velike ttekl., rm K 112*— pa 14 velikih eteklenie poštnine protto na rte nomaie Aratro-^ar. menarhije.
T liiMjtii: letam Ju. »nr, it. I. "taft. in. uiair. Zalite t \Amt\ Atilit-Oinu.
Q| : Na patentiranem dr. Gasparijeve?-
stroju za strešno opeko
dela mnogo sto obratov. Tudi na
dr. Gasparyjeve votloskladovne betonske stroje, cementne z!dne opeke, plošče, drenažne cevi itd.
Oblike za stopnice, cevi, beton, stebre itd.
Tovarna strojev
1. tim & (o., Uriti pri litin.
Korespondenca Češka.
Obisk dobrodošel.
Katalog št. 24 zastonj.
F. L. Popper čevlji
aj za gospode in gospe so nogam
g najbolj priležni, lični in najboljše
aj kakovosti.   Naprodaj   samo pri
" JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
^    Goysserski čevlji za turiste, higijenični ^  čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
•••Baaa«9
p. Vič, tvrdke L Knez v Ljubljani
:: priporoča svoje izdelke strojne zidne in i
vsakovrstne zarezne strešne opeke, garan tirano dobre in trpežne kakovosti g ****
Vzorce pošilja brezplačno.  579 Sprejema zastopnike
Brzojavke: Prometna banka LJubljana.
Telefon itev. 41. n
Stenje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912 I
s:      K 70,147.763-—.     » g
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala u taaji — llslutvljcu UM. - 2» poJnižlit.   i«al liliiU ItJ-ll. Pjllj tBli (l KS .teKimiai ftBrUi").
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pi.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem. — Denar se lahko dviga vtak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnla papirjev strogo v okviru uradnih kurznib poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Delniški kapital in reserve 52,000.900 kron.
papirjev- - ppnm...     — »- — —
Uftmena in plamena pojasnila In nasveti a vseh v bančno stroko
'romese ra vsa žrebanja, lapleotla In nakssila v Amerike ta is Amarlke. ^idsjoćlh tr   isakoijah vsekdar lireaplačno.
166 j
18