Poitntim plačana t ffotovtni.
Leto LX1
št. 261
V Ljubljani, sobota 15. novembra 1930
Cena Din 1.-
Izhaja vsak Han popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE :
MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26.       JESENICE, Ob kolodvoru 101.   — —
Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351.
ZAKJLUČITEV BRITANSKE
IMPERIJALNE KONFERENCE
Preferenčne carine ostanejo še tri leta v veljavi — Nova ureditev
položaja britanskih domini j ono v
London, 15. nov. AA. Včeraj je bila zas ključna seja imperijalne konference. Prisot* ni so bili vsi vodje delegacij. Na njei je bila soglasno sprejeta udanostna izjava kralju vseh narodov britskega imperija. Kralj je odgovoril, da je z veseljem spre* jel ministre iz prekomorskih dežela da jim želi srečen povratek v domovino. Na« dalje je konferenca odobrila resolucijo, v kateri izraža prepričanje, da je bilo po* drobno proučevanje raznih zadev v odbo* rih zelo koristno in da je zelo zbližalo ose= be, ki so bile zaposlene pri tem delu. Nas daljna resolucija izraža zahvalo delegatu ministrskemu predsedniku Maodonaldu za njegovo predsedovanje ter upanje, da bo konferenca imela koristne posledice za ves britski imperij. Zaključne govore so imeli vsi vodje delegacij. Prav tako je bilo odo* breno poročilo konference
Vsi govori so bili nenavadno prisrčni. Dasi ni konferenca izpolnila vseh upov raz* nih delegacij, je vkljub temu uspela Dele* gati so nadalje izrazili upanje, da bo kon* ferenca, ki bo v Ottawi, rešila vsa gospo* darska vprašanja. Kanadski ministrski predsednik Bennett je v svojem govoru nas glasil važnost preferenčnih carin in izras zil mnenje, da bo konferenca v Ottawi odo* brila njegov predlog.
Avstralski ministrski predsednik Scullin je dejal, da je konferenca dosegla na usta? novnem polju velik napredek in rešila mno; go gospodarskih vprašanj. Posebno je po* zdravil izjavo Anglije, da bodo sedanje preferenčne carine ostale za nekaj časa še v veljavi, kar bo gotovo mnogo koristilo industriji.
Novozelandski ministrski predsednik Forbes se je Maodonaldu zahvalil za njego* vo sodelovanje pri konferenci ter je na* glasil, da Nova Zelandija razume -.ngleško vlado, da ni mogla izpremeniti svoje ca* rinske politike. Nova Zelandija bo še na; dalje dajala prednost angleškemu blagu.
Južnoafriški ministrski predsednik Hers zog je pravtako priznal posebni položaj angleške vlade v vprašanju preferenčnih cas rin. Govornik je končno izrazil zahvalo za prijateljski sprejen vseh delegacij.
Novofundlandski ministrski predsednik Squires je naglasil težko svetovno gospo* darsko krizo, v kateri se je sestala konfe* renca, ki pa je kljub temu zgradila temelj za medimperijalni trgovinski razvoj.
Indijski delegat sir Mohamed Shafi je iz* razil mnenje, naj se imperijalna konferenca vrši večkrat.
Nato je izjavil mn<nistrski predsednik Macdonald, da je imperijalna konferenca 1. 1926 priznala enakopravnost vse. cla* nom britskega imperija in da je bila „ lavna naloga sedanje konference ^prejeti zako* nodajo, ki naj oživotvori to izjavo. Zato bo sedanji parlament razpravljal o west; minstrskem statutu, ki naj uredi nov polo* žaj dominijonov. Nadali.? je konferenca so= glasno in prostovoljno sklenila, da rešuje vse spore med dominijoni imperijalno raz* sodišče. Z gospodarske strani je bilo važno dejstvo, da je delavska stranka prvič po angleški vladi izrazila mnenje, da so prefes renče v mejah imperija koristne vsem nje* govim delom
Nadalje je konferenca sklenila, da bodo dosedanje preferenčne carine ostale v ve* Ijavi še tri leta. Konferenca je med drugim sprejela tudi predlog, naj se ustanovi ne« kak imperijalni odbor, ki bi razpravljal o medimperijalnih gospodarskih zadevah. Gospodarski odbor konference bo nadalje razpravljal o tem vprašanju. Odbor bo razpravlja1 o raznih vprašanjih prodaje sus rovin v raznih delih sveta in drugih gospo? darskih vprašanjih Ker jc primanjkovalo časa, se plenarna razprava o imperijalnih obrambnih vprašanjih še ni vršila.
Konferenca je priznala, da je razvoj med* imperijalnih tržišč zelo velikega pomena za britski imperij. Nadalje naglasa poročilo konference, da Anglija odklanja gospodar? sko politiko, ki bi škodila njeni zunanji trgovini in obremenila ljudstvo Vlada je mnenja, da se nai ojači gospodarsko sode* lovanje v mejah imperija in naj se tozas devno vrš čimprej nova konferenca, ki naj razpravlja o tem vprašanju. Glede dru* gih metod, kako naj se poživi medimperis jalna trgovina, se bo nadaljevala razprava na konferenci v Ottwi. Dnevni red te kon* ference bodo sporazumno določile vlade domini ionov.
Konferenca je končno odobrila poročilo gospodarskega odbora glede kvot tudi za živila, razen za žito in poročilo o ustano*
v it v i uvoznega sveta o organizaciji med* imperijalne trgovine.
London, 15. novembra. A A. Poročilo imperijalne konference pravi, da angleška vlada odklanja vse carine na živila in su-ruvine. Vlade dominijonov in Anglije bodo izčrpno proučile načrt kvote za žito O tem vprašanju bo razpravljala konferenca v Ottawi, ki se sestane prihodnje leto. Južna Afrika je privolila, da ostanejo prefe renene carine, ki jih je priznala Anglija Južni Afriki v veljavi isto dobo
Konferenca je nadalje sklenila, da se bo
gradnja pomorskega oporišča v Singapo-ru nadaljevala, dočim se bo izgradila letalska baza istotam po petih letih.
Konferenca je nadalje sklenila, da bo kralj imenoval generalne guvernerje do-minijonov na mesto angleške vlade, kakor je bilo to doslej običajno. Tozadeni zakonski načrt bo predložen parlamentu in bo vseboval novi statut dominijonov, ki bo pooblastil dominijonske parlamente, da sklenejo zakone, ki bodo imeli ekstraten-tori jalno veljavo in oprostili dominijone izvrševanja ancleških zakonov.
Intervencija Male antante v Bruslju
Zadovoljiva izjava belgijske vlade o  bivši   cesarici Žiti
Habsburški ne misli zapustiti sedanjega bivališča
Oton
Pariz, 15. novembra »Chicago Tribune« poroča iz Bruslja, da so zastopniki Male antante intervenirali pri belgijski vladi v zvezi z vestmi o nameravanem povratku bivše cesarice Zite in njenega sina Otona na Madžarsko. Zastopniki Male antante so opozarjali na to, da bi imel ta korak ne» dogledne posledice.  Belgijska vlada je dala
zastopnikom Male antante pomirljive iz* jave z zagotovilom, da cesarica Žita brez vednosti vlade ne bo zapustila belgijskega ozemlja. List ponatiskuje tudi vest bu; dimpeštanskega »Pester Llovda«, ki pravi, da lahko po zanesljivih informacijah izjavi, da Oton Habsburški niti ne misli na to, da bi zapustil svoje dosedanje bivališče.
Ženevska pogajanja o razorožitvi
Odklonjen predlog o takojšnjem zmanjšanju  vojnega  materijala — Večina držav proti omejitvi izdatkov za vojsko
Ženeva, 15. nov. Pripravljalni razoro* žitveni komisiji je bila predložena cela vr» sta razorožitvenih predlogov za znižanje vojnega materijala vseh vrst in omejitve izdatkov za razne vrste orožja Med dru* gim so nemški delegati predlagali, naj se takoj prične z znižanjem vojnega materi> jala, kar je najboljša metoda za razoroži« tev. Vse te predloge je komisija odklonila. Nekaj *ržav se je vzdržalo glasovanja. do» čim so Zedinjene države in Italija glaso* vale za nemške predloge.
Ženeva, 15. nov. Na včerajšnji seji je bila končana generalna debata o omejitvi
vojnega materijala. Zaradi velike razdvo* jenosti je bilo sklenjeno, da se zadeva za* ključi s sprejetjem resolucije, ki bi povda* rila, da so vse države soglasnega naziranja, da je potreben uspešnejši sistem omejitve materijala, kakor pa je sama publikacija. Večina držav smatra, da je nepraktična metoda, ki temelji na omejitvi proračun* skih izdatkov za nabavo in vzdrževanje vojnega materijala. Sovjetska Rusija, Nem* čija in Italija so glasovale proti resoluciji in sta prvi dve postavili svoje ločene predloge.
Krvavi izgredi v Madridu
Po pogrebu žrtev stavbne nesreče med policijo in delavci Pred
Madrid, 15. novembra. Včeraj je prišlo v A\adndu do krvavih nemirov. Stavkujo-či delavci so prevrnili več avtomobilov in razbili trgovine. Nastopila je policija, ki je ranila po uradnem poročilu 12 oseb. Po privatnih vesteh so bile ubite 4 osebe, več pa je bilo ranjenih. Policijski komisarijat javlja o treh mrtvih. Delavci zahtevajo, naj se proglasi splošna protestna stavka.
Madrid, 15. novembra. Pred nekaj dnevi se je zrušil oder in so bili štirje stavbin-ski delavci ubiti. Včeraj je bil njihov pogreb. Delavstvo je demonstrativno zapustilo delo ter se udeležilo pogreba. Po pogrebu so nameravali korakati v sprevodu skozi mesto, kar pa je hotela policija preprečiti. Prišlo je do spopada, pri katerem je bilo pet oseb ubitih. 30 pa je ranjenih. Razburjenje v mestu je velikansko.
Madrid, 15. novembra. Zaradi včeraj-šnjih nemirov v Madridu se ie položaj zelo poostril. Kakor poročaio. bo najbrže proglašena v vsej Španiji splošna stavka. Pri včerajšnjih bojih s policijo je bilo pet delavcev ubitih in 20 ranjenih. Nemiri so nastali, ker je policija zabranila pogreb sedmih delavcev, ki so se smrtno ponesrečili na neki veliki stavbi. Pogreb se je vršil kljub prepovedi. Ker pa je hotel neki policijski uradnik cista v: ti sprevod, je prišlo do krvavega spopada med policijo in pogrebci. ki so šteli do 50.000 Hudi. Policija je bila primorana streljati, kar je povzročilo veliko paniko med pogrebci ?n krvave snopade.
Madrid, 15. novembra. Tzdani komunike veli, da je kralj pooblastil ministrskega predsednika Berenguerja, da mu predloži, ko se mu bo zdelo primerno, dekret o sklicanju parlamenta. Komunike poudarja, da bo zbornica revidirala zakonodajno delo diktature ter razpravljala in sprejela resnično liberalen proračunski načrt, s katerim bi se likvidirala abnormalnost bivšega režima ter rešila po ustavnem potu problem gospodarskega življenja. Po dobi se-
je došlo do krvavega spopada sklicanjem španskega parlamenta
danje predstabilizaciie bo vlada zaprosila parlament za pooblastilo o uvedbi zlate valute s pariteto, ki bo odgovarjala valorizaciji. Komunike veli dalje, da se bo parlament izvolil brez pritiska Javnih oblasti.
Poraz Briiningove vlade
Berlin, 15. novembra. Vlada je danes v proračunskem odboru doživela poraz. Kljub protestu finančnega ministra Je bil sprejet komunističen predlog, v katerem se vlada poziva, naj izsili pocenitev zmrznie-nega mesa. Za predlog so glasovali komunisti, narodni socialisti, socialni demokrati, krščanski socialci in stranka poljedelcev. Vlada je izjavila, da nikakor ne more izvršiti tega sklepa, ker bi znašali stroški 650 milijonov mark, dočim ima vlada za to akcijo na razpolago samo 10 milijonov. Vlada pričakuje, da bo plenum zbornic razveljavil ta sklep odbora.
Razkol v 9Heimwehru4
Dunaj, 15. novembra. V »Henmvehru« je sedaj po volitvah izbruhnil oster spor. V volilni kampanji so posamezne heim-\vehrovske organizacije nastopale druga proti drugi, zlasti Heimatblock proti krščansko - socialnim Iieimwehrom. V organizacijah se dela sedaj razpoloženje za to, da bi se fašistično usmerjen' elementi odstranili iz Hermvehra. S tem hočHo doseči da bi se fašistični elementi pridružili narodnim socialistom.
Bethlen potuje v Rim
Budimpešta, 15. novembra. Ministrski predsednik grof Bethlen odpotuje prihodnjo sredo v Berlin. Danes je imel daljši sestanek z nemškim poslanikom baronom Schonom, s katerim sta se dogovorila o vseh podrobnostih tega poseta Uradno se zatrjuje, da gre za gospodarska pogajanja.
Debata o poroki kraja Borisa v Sobranju
Odgovor Ljapčeva na interpelaciji
lijanski ekspanzivn
Sofija, 15. novembra. Včeraj je bilo otvorjeno jesensko zasedanje sobranja. Na dnevnem redu sta bili dve zelo zanimivi interpelaciji. Prvo interpelacijo so vložili socialisti, ki zahtevajo od vlade pojasnila, kakšne vere bo bodoči prestolonaslednik glede na to da je kraljica rimskokatoliške vere. Interpelacijo je utemeljeval posla? nec Pastuho\, ki je naglašal, da bolgarska ustava ne dopušča nobenega dvoma o tem. da mora bit' prestolonaslednik pravoslavne vere. Zahteva od vlade, da se točno iz* javi, kako je bilo urejeno to vprašanje pri pogajanjih z Vatikanom. Govornik je po* udarjal, da nikakor ne gre, da bi Vatikan silil bolgarsko vlado, naj krši ustavo.
Druga interpelacija, ki jo je utemeljeval isti govornik se nanaša na bolgarsko zu* nanjo politiko Govornik je poudarjal, da je bolgarska vlada popolnoma pod vlivom
o dogovoru z Vatikanom in ita-osti na Balkanu
Rima. da pa taka zunanja politika bolgar* skemu narodu ni v korist Mussjlim *c je zasidral v Albaniji in hoće sedaj še n Bol* ganje napraviti postojanko fašizma na vzhodu Bolgarski narod nikakor ni voljan podpirati zunan japolitična stremljenja lta* lije ter se hoče obvarovati pred novo kata= strofo.
Na obe interpelaciji je odgovarjal Ljap* čev, ki je glede vere prestolonaslednika poudarjal, da je treba najprei dokazati, da se sploh narodi. V ostalem na ie zjavil, da vlada pri tem vprašanju ne ho prišla v kon-flikt z ustavo. Kar se tiče zunanje polita ke je Ljapčev izjavil, da ie mterpe aciia plod protifašistične gonje, inspirirana od zunaj. Bolgarska vlada vodi politiko miru in sporazuma z vsemi državami in bo na tej svoji poti vztrajala do konca. Intcrpc* lant se z odgovorom ni zadovoljil.
Razvoj gospodarstva v Rusiji
Zarota znanstvenikov — Gospodarski boj sovjetske Rusije proti zapadnim državam
Moskva. 15. novembra. Iz vseh krajev sovjetske republike poročajo o velikih delavskih shodih, na katerih so zborovale! energično zahtevali od vlade, naj z vso strogostjo nastopi proti organizacijam znanstvenikov, ki so sabotirali sovjetsko gospodarstvo in pripravljali inozemsko intervencijo v Rusiji.
Moskva, 15. novembra. V odgovoru na trditve inozemskega časopisja, da pripravlja sovjetska vlada veliki proces proti re-voiucijonamini zarotnikom zgolj zato, da najde krivce za sedanjo gospodarsko krizo v sovjetski Rusiji pišejo ^Izvestja^:
»Ta trditev je smešna. Ne samo, da ni v Rusiji gospodarske krize, nasprotno so prešli sovjeti k gospodarski ofenzivi proti kapitalističnim državam na vseh frontah. Trditev o gospodarski krizi v Rusiji je toliko bolj smešna, ker je industrijska produkcija "narasla za 25%, produkcija težke industrije pa za 40?£. Industrijski razvoj se
je v zadnjem tričetrletju še pospešil. Vsi uapori tujih emisarjev, da preprečijo gospodarski razvoj Rusije so se popolnoma ponesrečili<.
List zaključuje, da bo sovjetska Rusija nadaljevala svoj boj proti kapitalističnim državam do skrajnih konsekvenc in tako uničila vsa upanja intervencijonistov v iz-premembo sedanjega režima.
Moskva, 15. novembra. V doneškem ozemlju se produkcija premoga vedno bolj zvišuje. Dne 12. novembra je dosegla produkcija premoga 118.658 ton, za 1224 ton več kakor dan prej. V okrožju Kingansku, 40 km od rudnikov v Zlatoustju, so odkrili bogata ležišča antimona, ki jih cenijo na 150.000 ton.
Moskva, 16. novembra. V bližini Leningrada so zgadili veliko steklarno. V Tam-bovu bodo zgradili veliko tovarno električnih motorjev, ki bo izdelala 90.000 električnih motorjev na leto.
Revolucijski pokret na Kubi
Havana, 15. novembra. Dijaški nemiri so trajali včeraj skoro vso noč. Na raznih krajih mesta je prišlo zopet in zopet do
novih spopadov med demonstranti na eni in  policijo in   vojaštvom na  drugi strani.
Osem dijakov je bilo ubitih Število ranje* nih še ni znano, bO pa gotovo zelo veliko. V mestu vlada velikansko razburjenje. Via* da je odredila, naj se zapreio vse šole ter je dala aretirati mnogo dijakov. Obstoji nevarnost, da se bodo nemiri razširili tudi na druga mesta. Opozicijski listi so v znak protesta proti poostritvi cenzure ustavili izhajanje.
Osamosvojitev Iraka
Ženeva, 15. nov. Pred nekaj dnevi se je sešla v Ženevi mandatna komisija pod predsedstvom  italijanskega zastopnika.
Poročilo britanske vlade o sodelovanju mandatnih oblasti in domačega osobja v Iraku pravi, da so v zadnjih 15 mesecih domačini prevzeli skoro vso upravo v svo» je roke. tako da se bo do 1. 1932. izvršil že popoln prenos uprave na domače prebi* valstvo. Poročilo pristavlja, da je britanska vlada v tej nadi predlagala Društvu narodov, naj se s tem letom Irak sprejme v članstvo Lige. Komisija je točno prouče* vala predlog mandatne sile in izpraševala britanskega zastopnika o gospodarskih in upravnih razmerah v Iraku, da se preprf* ča, če je Irak res dosegel že tako visoko stopnjo političnega razvoja, da se mandat nad njim lahko ukine.
Umaknitev demisije belgijske vlade
Bruselj, 15. novembra Ministrski predsednik Jaspar je umaknil demisijo vlade. Zbornica je sklicana za torek.
Sovjetska mornariška misija v Italiji
Napulj, 15. novembra. AA. Sovjetska mi* sija za mornariška vprašanja, kateri nače* ljuje admiral Živkov in ki proučuje v lta* liji organizacijo italijanske mornarice, ie prisostvovala manevrom italijanske prve eskadre pod poveljstvom admirala Gam= bardelle v bližini Napulja Ena :zmeo la* dij je izstrelila pet torpedov, dočim je vo* žila z hitrostjo 45 milj.
Katastrofalen požar v Rummilj!
Bukarešta.  15.  novembra.   Danes ponoči je   pogorela  vas  Saca  pri  Braceanu Pogorelo je 60 hiš. Škodo cenijo na 10 milijonov j le je v. I
„Do X" v Franciji
Pariz, 15. novembra. Nemško vele-letalo »Do X«, ki je včeraj opoldne zapustilo angleško letališče v Calshotu. je moralo na poletu v Bordeaux pristati v bližini mesta Rocheford, 120 km severno od ustja reke Gironne. Zakaj se je to zgodilo, trenutno ni znano. Letalo se je moralo boriti z izredno močnimi protivetrovi n nI izključeno, da kapitan Christiansen ni hotel manverirati v inozemskih vodah v nočnem času, ker so francoske oblasti svarile kapetana, naj ne pristane na jezeru Hor-tin, ker je tamkaj premalo vode.
La Rochelle, 15. novembra. Semkaj ;e prispelo snoči ob 21. nemško veleletalo »Do X«. Danes nadaljuje polet proti Madridu.
Pariz, 15. novembra. Nemško letalo »D 2000« je prispelo iz Bordeauxa v Le Bour-get V ponedeljek se vrne v Dessau.
Reden zračen promet med Ameriko in Anglijo
Newyork, 15. novembra. Listi poročajo, da se angleške in ameriške zrakoplovne družba bavijo z mislijo uvedbe rednega zračnega prometa med Zedinjenimi državami in Anglijo. Zračni promet bi se razvijal naprej do Bermudov, pozneje pa preko Azorov do Londona.
Komunizem v kolonijah
Haag, 15. novembra. Nizozemsko časopisje prinaša govor guvernerja nizozemske Indije, ki ga je imel Degraafa na banketu v Saigonu. Degraaf je izjavil, da morajo kolonijalne uprave Indokine in nizozp.«n?ko vzhodne Indije paziti na komunistično gibanje, ki se čedalje bolj širi in ogroža v.^e dosedanje civilizatorično delo kolonijalnih uprav.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes m poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.745. — Berlin 13.47. — Bruselj 7.8839. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. — Dunaj 795.63. — London 274.57 — Newyork 56.43. — Praga 167.57. — Parz 222. INOZEMSKI: BORZE. Curih: Beograd 9.1?8 — Pariz 20.27. — London 25.0625. — Ne\vyork 515.10. — Bruselj 71.95. _ Milan 27.005. - Madrid 59.80. — Amsterdam 27.55 — Berlin 122.97. — Dunaj 72.65. — Sofija 3.73. — Praga 15.295. — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.225. — Bukarešta 3.06.
>SLO
V F V 9 K T K 4 ROD« dne 15 novembra 1930
Akademski klub
monfanistov v Ljubljani
O delovanju naših montanistov, organiziranih v enem najživahnejših
akademskih klubov
Ljuhljana, 15. novembra.
Pden najživahnejših akademskih klubov v Ljubljani je Akademski klub montanistov, kf je bi! ustanovljen leta 1920. kot prvi tehniški strokovni klub. Njegovi usta-novniki so bili prvi rudarski inženjerji — ki so diplomirali na naš: rudarski akademiji gg. inž. Frever, inž. Janković, inž. Jokanović, pokojni inž. Kalin. inž. Krnov-šek. inž. Mišica, inž. Petrič. inž. Rogel i. dr., ki že praktično delujejo v različnih rudnikih naše, na rudah t.tko bogate kraljevine. Vsak slušatelj rudarske visoke šole, ki je pri nas oddelek tehniške fakultete, je obenem član A. K. M., ki usmerja svoje delovanje od svoje ustanovitve do danes v največjo korist svojih članov.
Prvi cilj A. K. ML je bil ustanovitelj lastne klubove strokovne knjižnice, ki naj bi svojim članom omogočila uporabo dragocenih sredstev za izpopolnitev njihovega studija. Nabava takih strokovnih tehniških del pa zahteva ogromnih stroškov in tako se je klub imel boriti za nje vso dobo svojega obstoja. Iz svojih malenkostnih dohodkov kot so članarina in prihodi prireditev »Skoka čez kožo«, si je znal klub nabavljati leto za letom novih knjig, ki so mnogo pripomogle k intenzivnejšemu študiju njegovih članov. Danes je klubova knjižnica v posesti že lepega števila strokovnih del in revij, ki pa še daleko ne zadoščajo njenim potrebam in treba bo še mnogo truda, da se bo rnogla — vsekakor s pomočjo naše javnosti, ki je že pokazala razumevanje za stvar — ponašati z glasom vsaj deloma popolne ustanove.
Nadaljnje delovanje kluba je opaziti v izdajanju skript profesorjev, ki služijo kot osnova studiju in na podlagi katerih je dana vsakemu slušatelju prilika, da dragocena izvajanja svojih profesorjev more dojemati kot razlago k skriptom ter s tem ista, — ker se le enkrat v letu ponavljajo — koristno ter izčrpno osvojiti v kar najpopolnejše razumevanje obširne in težavne snovi Dosedaj je klub izdal malone vsa skripta strokovnih predavanj, katerih število upa v najkrajšem času izpopolniti.
Svesti si, da je treba izkustva enega nuditi tudi drugemu članu, prireja A. K. M. strokovna predavanja, katerih je bilo dosedaj že 30 ter s tem goji zanimanje za najširše potrebe in smernice našega rudarstva; kajti naravno je, da pomeni za našo industrijo mnogo več oni absolvent, ki izpopolnjuje svojo znano strokovno izobrazbo na naši rudarski visoki šoli s temeljitim praktičnim znanjem. V tem pravcu preskrbuje A. K. M. svojim članom vsakoletno ferialno prakso v skoro vseh domačih rudnikih — razen tega pa tudi izven naših meja v bratskih čehoslovaških m francoskih rudarskih veleindustrijah. Malone vsi njeni člani odpotujejo začetkom julija v najrazličnejše  rudnike,  kjer glo-
boko pod zemljo prijemajo za vsako, še tako umazano delo, nad šahtom pa prouča-vajo organizacijo, geološke prilike in socialni položaj zadevnih revirjev.
Da bi pa mogel to svojo praktično vzgo-jevanje svojih članov še bolj podkrepiti, je A. K. M. ustanovil že takoj v početku svojega obstoja »Ekskurzijski fond«, ki s svojo podporo omogoča članom udeležbo pri velikih ekskurzijah, ki jih klub vsako leto prireja v domače in inozemske rudnike. Do danes je priredil sledeče ekskurzije: opetovano v vse domače rudnike na teritoriju dravske banovine; v letu 1926— 27 veliko ekskurzijo v Avstrijo in na Ce-hoslovaško; v letu 1927—28 veliko ekskurzijo na Madžarsko; v letu 1929—30, torej letos v juniju, ponovno veliko ekskurzijo v Avstrijo in na Cehoslovaško. Razen navedenih prireja A. K. M. vsakoletno veliko ekskurzijo v Bosno, izvzemši letos; vse obligatne ekskurzije pod vodstvom svojih profesorjev, ki v rudnikih na licu mesta predavajo. Tako se klubovi člani s slehernega izleta v prakso vračajo z novimi vidiki svojega izpopolnjevanja in s poznavanjem novih pridobitev modernega rudarstva — trdno uverjeni, da jih bodo mogli prej ali slej uporabiti v korist našega narodnega gospodarstva in blagostanja naše draj^e domovine.
Temu vsestransko agilnemu delovanju kluba se pridružuje še naglašena veliKa vzajemnost, ki vlada med klubovimi člani O tej vzajemnosti pričajo mnogoštevilni tradicionalno - rudarski »šahtagi*, na katerih se članstvo polnoštevilno zbira in kjer je dana pnlika proučavanja najrazličnejših poprišč od naj resnejšega strokovnega problema, tja do pivskega med zvoki staro-znane rudarske himne. Najbolj poznan pa je simbolično - tradicionalni
Skok čez kožo, katerega prireja A. K. M. s kar največjim ponosom in h kateremu vabi tudi elito naše javnosti. Klub je do danes priredil že pet velikih »Skokov čez kožo«, ki so vsi moralno nad vse uspeli. Letos pa prireja v zvezi s »Skokom« prvo skupno proslavo sv. Barbare v državi pod pokroviteljstvom g. ministra za gozdove in rudn'ke inž. Dušana Serneca. katero je v velikem stilu organiziral in na katero je povabil vse rudarske uprave, rudarska udruženja in rudarske oblasti V to svrho je dosegel 50*3-popust na vseh jugoslovenskih /.eleznican in par-brodih za vse udeležence rudarskih slavnosti. ki se bodo vršile 7 decembra v Ljubljani in sicer v vseh dvoranah hotela Union Na tej prireditvi bodo strokovni udeleženci nudili samim sebi najlepšo priliko medsebojnega spoznavanja in s tem ustvarili tem trdnejše pogoje medsebojnega umstvenega sodelovanja, kar je v današnji dobi eminentnega pomena za potrebe našega rudarstva. I. T.
Gospodarski pomen
zimskega sporta
Pri nas so dani vsi pogoji za ra Kranjska gora, Dovje-Mojstrana,
Ljubljana, 16. novembra. Po vseh državah se je zadnja leta zimski sport, zlasti smučarstvo. zelo močno razvil. V zvezi s tem so razna alpska letovišča v Avstriji. Nemčiji, pa tudi Češkoslovaški in drueod podaljšala sezono čez zimo ter preuredila in prilagodila letovišča zimskim zahtevam. Zgradili so razne naprave za zimski sport, skakalnice, drsališča, umetna sankališča. trasirali so poti za izlete in ture in sploh stremeli za tem, da privabijo čimveč gostov in da jim nudijo čimvecji komfort. Z ogromnimi stroški so nekatera letovišča, ki so imela v okolici izredno ugodne smuške terene v višjih legah, zgradili vzpenjače. katerih rentabili-tetni računi so izkalkulirani na podlagt zimsko-sportnega tujskega prometa. Iz raznih statistik je razvidno, da so kraji, ki imajo za zimski sport ugodno lego, pozimi tako dobro od rezali v gmotnem pogledu, da so imeli večji prebitek nego poleti in da je bila zimska sezona prav za prav ilavni vir dohodkov letovišča. Popreje je bilo to drugače, zimska sezona se je smatrala samo za  nekako dopolnilo poletne.
V zadnjem času se je tudi pri nas začela vedno bolj širiti misel podaljšati kratko poletno sezono čez zimo. Za to pridejo predvsem v poštev naši gorenjski kraji, Hateče, Kranjska gora. Dovje-Mojstrana, Bled in Bohinj.
Vsa ta letovišča tvorijo nekakšno skupnost ter se radi različnosti terena nekako izpopolnjujejo. Za zimsko sezono prideta v prvi vrsti v poštev Rateče in Kranjska gora, ki sta naši najvišje ležeči letovišči ob železnici. Tu traja sezona najdalj, tu je prvi in zadnji sneg v nižini. Na eni strani Karavanke, na drugi krasna dolina Planice, Vršič in Krnica tvorijo posebno privlačnost teh krajev. Seveda Kranjski gori za idealno in popolno letovišče še mnogo manjka. V prvi vrsti je pomanjkanje komfortnih hotelov, potem je potrebno umetno drsališče in umetno sankališče, zgraditi pa bo tudi treba nekoliko solidnejše sankališče. kajti sedanje ne odgovarja več duhu Časa, ker ga je razvoj prehiteL Da pritegne čimveč gostov in tujcev, bo morala tudi Kranjska gora organizirati razne športne pri reditve.
V tem pogledu so mnogo podjetnejši v Dovjrm-Mojstrani, kjer so bili lani kljub slabi zimi najbolj agilni in imeli največ prireditev. Dovje-Mojstrana je s tem nado-
zvoj zimskega sporta — Rateče, Bled in Bohinj kot zimska letovišča
mestila prednosti ugodnejše lege Kranjske gore.
Dovje-Mojstrana pride kot zimsko-tu]-sko prometno letovišče najbolj v poštev kot Izhodišče za ture v Triglavsko pogorje, od tam se dajo napraviti lepi izleti in lure v Karavanke, vrh tega pa ima lepo število terenov, ki so zlasti pripravni kot vežba-lišča  za smučarje-začetnike
Bohinj je storil zadnja leta mnogo za povzdigo zimske tujske sezone. Bohinjčani so zgradili najmodernejšo skakalnico v vsej državi, s katere so mogoči skoki do 50 m. Poleg tega so zgradili zasilno drsališče v Bistrici in umetno pri Sv. Janezu. Nedvomno je Bohinj terensko najbolj usposobljen za zimski sport, ker ima krasne smuške ture v dolini in nešteto tur v vseh mogočih legah v Julijske Alpe in v predgorje. To nadomesti Bohinju nekoliko krajšo zimsko sezono, ki jo ima zaradi svoje razmeroma nizke nadmorske lege.
Bled bi se moral razviti predvsem v zimsko letovišče velikega stila. Vse naprave na Bledu, zlasti pa moderni hoteli, od katerih jih je še več v gradnji, dajejo temu letovišču možnost, da se razvije v moderno zimsko letovišče, kjer bodo Številni gostje in tujci lahko združili zimski sport z večernimi prireditvami družabnega značaja in raznimi zabavami, torej koristno s prijetnim. Tudi na Bledu, oziroma v okolici je mnogo znanih in neznanih lepih smuških terenov. V poštev pridejo zlasti krasni višinski predeli Pokljuke, kateri se v najbližji bodočnosti zlasti obeta vzpenjača. Pokljuka bi tudi nadomestila Bledu kratko sezono, ki jo ima zaradi sorazmerno nizke nadmorske lege.
Vprašanje zgradbe vzpenjače na Pokljuko je postalo za Bled vitalnega pomena, zlasti s nameravano uvedbo zimske sezone v naših krajih. Napravljeni so že tozadevni načrti in upati je, da bodo v najkrajšem času realizirani. Kakor drugod, naj se tudi pri nas skuša to vprašanje rešiti na ta način, da naj prispevajo za zgradbo vzpenjače največji del direktni intere senu\ to so hotelirji, potem občina :n za njimi oblast, to je pri nas banska uprava. V krajih oziroma letoviščih, ki imajo letno in zimsko sezono, so vzpenjače prav gotovo rentabilne. O tem pričajo poročila :z vseh krajev, kjer so že zgradili vzpenjače.
Za razvoj tujskega prometa pri nas je neobhodno   potrebno,    da   poleg letoviških
občin roko v roki sodelujejo tudi oblasti, razne organizacije in društva. Važen faktor v tem pogledu je tudi naše planinsko društvo, katerega naloga je skrbeti za to, da bodo planinske koče primerno opremljene in dostopne tudi pozimi, tako da bo v njih mogoče večdnevno bivanje. Zimski turisti in športniki vedno bolj posečajo koče tudi pozimi. Posebno srečno je razumelo to potrebo mariborsko planinsko društvo, ki ima svoje planinske postojanke na Pohorju tako urejene in opremljene, da Je njih poset tudi pozimi mogoč in jih pozimv poseča vsako leto več turistov in športnikov. Med drugimi bo letos tudi že uporabljiv in dostopen pozimi novi planinski hotel pri Ribniških jezerih, ki je v surovem stanju dograjen, prihodnje leto pa bo stavba popolnoma dograjena.
Gotovo je, da bo ob pravi organizaciji, zadostni in primerni propagandi /.imska sezona tudi v naših krajih rentabi!: t. Kader smučarjev in drugih zimskih portni-kov vsako teto narašča, zlasti v Ljubljani. Mariboru in Zagrebu, pa tudi po drugih naših krajih. Zato se naši gorenjski hote IJrji in drugi podjetniki ie smejo strašit, investicij, kajti jasno je. da ne bolo odvisni od dotoka tujcev, ker bo skoro goto vo domačih gostov dovolj. Zimski športniki si namreč sedaj običajni dopust razdele n* zimski in letni čas. Tudi v Sarajevu, Beo gradu in Novem Sadu je dana podlaga za razvoj zimskega sporta in pričakovati je, da bc število gostov iz južnih krajev države v naših letoviščih tudi čez zimo od leta do leta večje.
H koncu naj še omenimo, da dela roko v roki z drugimi    merodajnimi faktorji za propagando    zimskega sporta  in  sezone v naših   krajih tudi JZSS.   ki je organiziral velike  mednarodne    zimsko športne prireditve na  Bledu  in v Bohinju, ki  se bodo vršile  pozimi  30   januarja  do 2. februarja Te smuške in drsalne tekme bi se moral*-vršiti že lani. pa so morale biti zaradi ne ugodnega vremena odpovedane. Upajmo, da bo  letos  vreme  športnikom  bolj naklonje no.
Ttftff
Dreyfus
Film nam prikazuje življenjsko, resnično tiramo, tako močno, pretresljivo, da težko najdemo enako — izmišljeno. Življenje je mnogokrat bolj fantastično, grozno ti groteskno kot najbolj pretirani romani. Ne-izp; osna resničnost je vedno najbolj dramatična; resnica je drama, resničnost je življenje. Gotovo bo to marsikdo spoznal, ko si bo ogledal ta film in se nekoliko zanii? lil v te večne burke človeštva — v rafinirano zverstvo s hlimbo predsodkov in bleskom norm in form: kajti ta burka je groz na drama in nje junak — človeštvo — je neštetokrat obsojeni   — Drevfus.
Kapetan Drevfus (Fritz Kortner) je ge-neralštabnj oficir. Dober vojak je. oče in mož. Iskren človek. Le to je njegova slabost, da je — žid in da ljubi resnico.
Na svetu pa je vedno dovolj ljudi, ki čutijo v sebi le lačno zver; pravimo jim, da so brez vesti in srca. Tak človek je major Esterhazv (Oskar Homolka). Krade v generalnem štabu raz.ie vojne dokumente in jih prodaja nemškemu poslaništvu. Tatvine opažajo že dolgo, krivca pa ne morejo izslediti.
Ker je pa Dreyfus žid (!), ga kar na lepem obdolže veleizdaje, češ, nikdo drugi ni zmožen krasti dokumentov kot on. Dokazi krivde so kmalu pri rokah. Drevfusa aretirajo na podlagi indicij. Lahko se tudi ustreli — umre po oficirsko — dajo mu samokres. In on bi se tudi ustrelil, noče pa umreti z madežem na svojem imenu; živeti mora. da dokaže svojo nedolžnost in še — ker ima ženo in otroka.
Obsodijo ga na degredacijo in dosmrtno izgnanstvo. Ćlovečanstvo, pravica in p., vse to je brez pomena. Koga pa briga, če žid umre na Vražjem otoku in če zapusti ženo in otroka? Nekoč ie kričalo nahujskano ljudstvo: >Križaj ga!<r V 19. in 20. stoletju to ni niti potrebno ... Nekoč je tudi Cezar obračal palec k tlom in po gladijatorju te bilo ...
Drevfus kriči, kriči:   Nedolžen sem! Nedolžen sem!c  Ampak saj se ljudje zato ne brigajo, če je ta ali oni nedolžen, kajti pra vica  ne pripada  nedolžnemu,  temveč moč-neišemu.
Od 15. III. 1895. do 3. VI. 1809 na Vražjem otoku. Trpi po nedolžnem in veruje v pravico. Lucija (Greta Mosheim). žena. ga med tem rešuje. Ločili so ju, saj to nič ne pomeni.
Polkovnik Picquart (A. Basserman) prevzame posle v generalštabu. Tudi on le mož, ki spoštuje resnico. Odkrije krivdo majorja Esterhazvia. Zoper njega pa ne more ukreniti nič. štabnim oficirjem je predvsem za čast armade, blamaža bi bila, če. bi se razjasnil dejanski položaj . . Resnica je blamaža ...
Lucija pa se na podlagi dokumentov o majorjevi krivdi, katere ji je dal Picqu-art, potoži svoje gorje slavnima Clemence-auju (Paul Bildt) in Zolaju (Heinrich Ge-orge) ter ju prosi pomoči. Veliki borec za resnico, Zola. nastopi strašno borbo s temnimi elementi. Objavi s Clemenceauem dokument o Drevfusovi nedolžnost;.
Drevfusa prepeljejo z Vražjega otoka. Revizija procesa. Generalni Štab pa s sleparijo doseže, da Drevfusa zopet obsodijo na 10 let ječe.
Zagovornik ga roti, naj podpiše prošnjo za pomiloščenje —  zaradi žene in otroka Drevfus pa to odkloni, češ.  nočem milosti pravico hočem!    Le, ko ga ganejo ženine solze, podpiše. To je pa za njegovo rešitev itak  brez pomena.
Zola obdolži generalni štab sleparstva z javno obsodbo xTaccuse<, čije žrtev je postal sam; žrtvoval pa se je za resnico, zato; je pokopan v Pantheonu, četudi so ga obsodili na leto dni ječe. ki ie ni odsedel. .
Končno   krivci priznajo zločin. Tokrat
zmaga poštenost, pravica; to je sicer redko v življenju, resnica pa živi.
In Drevfus je vitez častne legije, kajti pri ljudeh je vse mogoče. Ampak vse časti in rehabilitacije ne morejo več človeku vrniti tega, kar mu je bilo vzeto po nedolžnem.
To je tragedija.
Življenje je burka, vse drugo pa — besede.
Laurence Tibbett
Laurrence Tibbett je ljubiteljem filma novo ime, ni pa novo poznavalcem glasbe! Tibbett je slavni baritonist Metropolitan opere v New Yorku, kjer je bil tudi partner Marije Jerice.
Zdaj slovi Laurence Tibbett kot najboljši bariton na svetu Poje s tako lahkoto kot drugi govore. Na njem opaziti napora. Kot mnogi drugi umetniki je bil tudi Tibbett nasprotnik zvočnega filma. Metro Goldwyn se je z njim pograjal brezuspešno več tednov. Potem so poskusili še zadnje sredstvo. Odigrali so mu komade, katere je komponiral mojster Franc Lehar — za film. To je bilo tudi odločilno. Tibbett je podpisal pogodbo, po kateri mu je osigurana plača 10.000 dolarjev na teden. In potem je lahko Lionel Barrvmore pričel s filmanjem Hajduške pesmic  (Rogue Song).
Ta film je že izgotovljen. Laurence Tibbett ostane v trajnem spominu vsakemu, ki je ta film videl. Dosedaj smo videli in slišali v zvočnih filmih že mnogo pevcev svetovnega slovesa, toda nobenemu se ni posrečilo tako sijajno in s tako lahkoto preiti vseh slabosti mehanične reprodukcije. Noben glas ni tako lep in razločen, kakor njegov. Ce gledaš film, se ti zdi, da poje umetnik pred teboj, na odru, v sami dvorani. O tem si prepričan tem bolj, ker je film v naravnih barvah.
Laurence Tibbett nima samo prekrasnega glasu, temveč je tudi njegova pojava zelo simpatična. Je mlad, visok in vitek tako, da si takoj pridobi simpatije publike, posebno ženskega spola.
Odbor za olepšanje Ljubljane s cvetlicami
Snoči je imel svojo zaključno sejo, ki so se je razen odbornikov udeležili tudi ljubljanski vrtnarji. Predsednik g. Štrekelj. nadzornik šolskih vrtov v. p., je poročal o delovanju in uspehih odbora, ki so se deloma pokazali že letos, gotovo se pa šele prihodnje leto pokaže res velik uspeh, ker je bilo letos za okrasitev oken in balkonov že precej j>ozno, ko je odbor pričel z agitacijo. Vendar je pa že letos odbor razdelil nad 700 nagrad in pohval v priznanje in izpod-budo, da bo prihodnje leto Ljubljana res vsa v cvetlicah. Zagotovljeno je tudi, da bodo okrašena vsa poslopja banske uprave in več palač denarnih zavodov, mesto bo pa svoje hiše okrasilo še bolj bogato kakor letos. Te dni razpošilja odbor priznalne di plome in objavi v listih imena nagrajenih in pohvaljenih. Pri ocenjevanju se je razsodišče oziralo tudi na socijalni položaj lastnikov oken, torej na njih voljo in žrtve, ker je brezposelnemu delavcu v kasamati na gradu pač težje gojiti cvetlice kakor bogatemu zavodu in premožnemu veljaku z lastnim vrtnarjem.
Predsednik se je zahvalil vsem odbornikom za trud, predvsem pa vrtnarjem in drugim darovalcem nagrad, ki se je med njimi najbolj odlikovala uprava ? Jutra*, manjše svote so pa prispevali mestna občina, podružnica Vrtnarskega in sadjarskega društva in drugi. Med vrtnarji je mestna vrtnarija prekosila vse in je dala odboru na razpolago večino nagrad. Predvsem seveda so pa zaslužili zahvalo ljubitelji cvetlic, ki se v prav velikem številu zavedajo velikanskega pomena s cvetlicami okrašenih hiš za lepoto in korist Ljubljane. Blagajnik g. kapetan Drenik je podal blagajniško poročilo, ki je iz njega razvidno, ? kako malenkostnimi sredstvi je odbor rešil svojo težko nalogo. Odbornica gospa dvorna dama Franja Tavčarjeva se je zahvalila odboru za njegovo idealno stremljenje in požrtvovalnost v imenu narodnega ženstva ter obljubila še večjo pomoč za prihodnje leto. predsednik društva hišnih posestnikov g. Frelih in ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar sta pa z zahvalo konstatirala lepe uspehe in poudarjala splošno korist akcije z zagotovilom še na-daljnih simpatij. Odbor je odobril delo razsodišča in razdelitev nagrad in pohval ter za letos zaključil svoje delo, da se pripravi za čim večjo propagando za olepšavo Ljubljane s cvetlicami.
— Službeno iz sekcije ZNS. Delegirajo se k tekmam dne 16. novembra 1930 v Ljubljani: ob 13.15 SK Svoboda : SK Jadran g. Cimperman. V Trbovljah: SK Amater SK železničar gosp. Marinič. V Celju: Athletik SK : SK Olimp g. Pe-valek. Tajnik.
— »Ilirija« ne nastopi v prijateljski tekmi. SK Ilirija poroča: Glede na objavo LNP*a, da se vrši v nedeljo 16. t. m. prijaš teljska tekma Ilirija : Primorje, vljudno sporočamo, da po sklepu centralnega od* bora in na zahtevo našega članstva rudi k tej in vsem bodočim tekmam proti Primor« ju, katere bi nam skušal vsiliti LNP, ne bo* mo nastopili. LNP smo obvestili o tem z dopisom od 12. novembra, katerega kopijo prilagamo. Dopis je bil izročen osebno na seji poslovnega odbora LNP v sredo 12 t. m. Prosimo vas vljudno, da objavite naš sklep v svoji športni rubriki da ob> činstvo ne bo po nepotrebnem hodilo m igrišče. Motivi, ki so nas dovedli k temu koraku, so bili javljeni LNP*u z našimi dopisi od 4. in 9. t. m. objaviieni pa su bili tudi v zadnjem »Športnem listu«.
KOLEDAR
Dane«: Sobota, 15. novembra 1930, Katoličani : Leopold, pravoslavni: 2. novembra, Akindin.
Jutri: Nedelja, 16. novembra 1930, katoličani: Otmar, pravoslavni: 3. novembra, Akepsln.
DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Sveti plamen. D. Opera: Knez Igor. E. Kino Matica: Drevfus. Kino Ideal: Luksuzni vlak. Kino Ljubljanski dvor: Most obupa. Šentjakobski gledališki oder: Krizni pajek Predavanje    v društvu Soča    ob pol SL.
Predava g. Mah^ota c temi ^Iz dežele
jezer«.
Predavanje v restavraciji »Zvezda« ob pol
21. Predava dr. Milan Lllleg o zakonski stabilizaciji dinarja.
PRIREDITVE   v NEDELJO Drama: Ob 15. Snegulčica in škratje, cb
20. Gospa ministrica. Opera: Ob 15. Prodana nevesta, ob 20. La
Mascotte. K ion Matica: Drevfus. Kino Ideal: Luksuzni vlak. Kino Ljubljanski dvor: Most obupa. Lutkovna   predstava   češkoslov.   obec ob
16.  Narodnem domu. šentjakobski gledališki oder: Križni pajek DEŽURNE LEKARNE
Danes in jutri: Banovec, evongresni trg; TJstar, Sv. Petra cesta; Hočevar, 3p. Šiška.
Iz gledališke pisarne
DRVMA
Začetek ob 20.
Sobota, 15. nov.* Sveti plamen. Red D.
Nedelja, 16. nov.: Ob 15. Snegulčica in škratje. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Gospa ministrica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 17. nov.: Pravljica o rajski ptici. Red E.
Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 16. t. m. ob 15. uri popoldne Snegulčica in škratje pri znižanih dramskih cenah. Zvečer ob 20. uri Nušičeva komedija Gospa ministrica pri znižanih dramskih cenah. Popoldanska predstava je v prvi vrsti namenjena našim malčkom v razvedrilo in zabavo, zvečer pa vsem, ki hočejo biti dobre volje. Dramatik Nu-šič nam v tej komediji naslika male meščanske razmere in to tako verjetno in drastično,  da komedija   nora ugajati.
Premijera Alekseja Tolstega komedije »Serija A-000001« bo v četrtek dne 20. t. m. Glavne ženske vloge so zasedene z damami: Mira Danilova, Medvedova, Juvanova, moške pa kreirajo gospodje: Cesar Danes, Jan. Kralj, Levar. 2eleznik in Lipah. Režijo vodi g. prof. Šest.
OPERA
Začetek ob 20.
Sobota, 15. nov.: Knez Igor. Red E.
Nedelja, 16. nov.: Ob 15. Prodana nevesta. Gostuje Marij Šimenc. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. La Mascofcte. Izven.
Ponedeljek, 17. nov.: Zaprto.
Torek, IS. nov.: Moč usode. Red A.
Spremebe opernega repertoarja. Ker je g. Marčec obolel, se poje danes v so» boto v ljubljanski operi ob 20. zvečer mesto napovedane Verdijeve opere »Moč usode« Borodinova opera »Knez Igor« za abonente reda E. Vse prijatelje našega gledališča prosimo, da upoštevajo to spre* membo repertoarja. Knez Igor je brez dvo« ma ena najlepših in najuspelejšib oper našega gledališkega repertoarja. Zato pnea« kujemo lep obisk. Predstava se vrši za red E.
Jutri popoldne ob 15. se i>oje Smetanova opera Prodana nevesta. Nast^i znani naš rojak priljubljeni pevec g. Mario Šimenc. Kecala poje po daljšem presledku g. Zupan. Vaška g. Kovač naslovno partijo poje ga. Ribičeva Dalje sodelujejo gg. Kogejeva, španova. Ramšako-va, Grba, Janko. Simončič. Sekula in drugi. Predstava se vrši pri znižanih cenah. Zvečer ob osmih se poje zanimiva in xelo uspela opereta La Mascotte Delo je vsl^d interesantne režije in izvajanja doseglo velik uspeh. Zasedba kot pri premijeri. Dirigent g. štritof, režiser g. Kreft. Opozarjamo na Dredprodaio kjer je mogoče vstopnice tudi telefonično rezervirati (telefon št. 2231).
V soboto 22 t. m. se vrši zanimivo gostovanje poljskega tenorista, našega odličnega prijatelja. Gost nastopi v partiji Lenskega v operi >-Onjegin«. Ker se vrši predstava v korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev opozarjamo že danes na to gostovanje. Gospod Stepnjovski se pripelje j? Ljubljano v četrtek 20. t. m
ROŠKE
NOGAVICE tllGOW
Na£bo'jse, najti ajnejše, zato
t3 ruMc^rhe*-šfi!
VEL.EPIC RUDOLF Šiška. Sv. Jerneja 25 Nudi premog, suha bukova drva.
Telefon Št. 2708. Telefon 2708.
Stev  261 SLOVENSKI NAROD« dne 15. novembra 1930 Stran 3
Pevec Janez Za vršan
K 40-letnici njegovega plodonosnega pevskega udejstvovanja
Ljubljana,  15. novembri. Naš  urednik  se  je   o  tem po? membnem   jubileju   razgovarjal s članom   pevskega   kvarteta »G!as= bene Matice«  g.  Skalarjem,  ki je odgovoril na  sledeča vprašanja. *»- Kaj mi veste povedati o Završanu? Janez Završan je bil rojen 4. novembra 1873 v  Ljubljani,  kjer  je  posečal gimna* zijo in je bil tudi skoro 3 leta v semenišču. Leta  1S98.  je vstopil  v službo mestnega magistrata   v  Ljubljani,  kjer  se  je udej« srvoval predvsem v vojaškem uradu. Med svetovno   vojno   je  izkazal   našim ljudem izredno  veliko   dobrega  in  je marsikoga otel pred strelskim  jarkom.  Leta  1928 je stopil kot pis. ravnatelj v pokoj.
Kot pevec se je že zgodaj udejstvovul,
saj je iz jako muzikalične rodbine, ki ji je bilo petje v najhujših časih uteha. Pra* vil mi je, da so v otroških letih, ko še niso imeli znane gostilne »Pri Žanu«, vsi otroci s starši vred prepevali, da pozabijo na — glad. 2e kot četrtošolec je pel v moškem zboru gimnazije po zabavni preizkušnji prof. Foersterja, ki nikakor ni hotel ver* jeti, da ima 14 letni fantek tak bas. Po« šiljal ga je celo k zdravniku dr. Kresba; cherju. da ga preišče. Janez pa je bil res že takrat cel mož, študiral je in pel, pa te« lovadil skupno z Murnikom. Smrtnikom In drugimi sokolskimi prvaki. Bil je izboren telovadec in če bi se ne odločil za petje, bi imeli danes v njem sigurno enega naših prvih telovadnih voditeljev. Pel je v ve« likem številu kvartetov, nastopajoč ž nji? mi na narodnih veselicah, družabnih veče* rih, pa doma, »pri lipi«.
Orugače pa je Završan naš dober — Ja» nez, brez nepotrebne navlake, Gorenjec, pa odkrit človek.
— Kako dolgo se že poznata z Završa= nom in od kdaj prepevata skupaj?
Spoznala sva se leta 1899, ko sva bila še oba praktikanta: on na magistratu, ;az na financi. S pokojnim Anton Svetkom in priznanim tenoristom Crnkom smo imeli že tedaj kvartet in Svetek je prav za nas komponiral znane: »Pod noč« in »Kaj bi te prašal«. Pa smo se razkropili: Crnko v Gorico, jaz na Dunaj in šele po prevratu smo se znašli zopet v naši »Glasbeni Ma? tiči«. Občudovali smo Janezov še vedno sveža glas ki se divili nastopom njegovega »Slovenskega kvarteta«, do zdaj najideal* nejše združitve izbornih slovenskih pevcev. Pa žal niso vzdržali skupaj in Janez ni imel miru, dokler si ni ustanovil 1. 1927 novega kvarteta s Pelanom. Pecenkom in menoj. In ko je moral tovariš Pečenko za«
„Tomčeva" vremenska hišica
Kamnik, 13. novembra. Tako bi se morala imenovati vremenska hišica, ki jo je po prizadevanju g. Ivana Tomca, šefa davčne uprave v Kamniku, postavila mestna občina s prispevki Mešč korporacije in drugih.
Naš i omc je že dolgo gojil skrito miseL, da bi imel v Kamniku svojo vremensko hišico, prav tako. kakor imamo malo zvezda rno, kjer opazuje nebo, podnevi in ponoči g. Tome, ki je na tem polju že priznana kapaciteta.
Denar je g. Tome zbral kot rečeno od raznih korporacij in s pomočjo občinske blagajne, v katero so prav globoko segli — stoji danes pred ^Čitalnico*, majhna železna hišica, ki ima najmodernejši aparat tvrdke svetovnega slovesa Lambrecht v Gottingu v Nemčiji.
Vse je na enem valju: toplomer, vlaco-mer in tlakomer.
Hišico je idejno skonstruiral g. Tome sam, tehnično je izdelal načrt g. ing. Skala, tovarna >Titan< v Kamniku jo je pa vestno po načrtih    izdelala.   Vse skupaj je stalo
radi bolezni sodelovanje z nami opustiti, je vskočil Završanov sin Dušan, mlad, na-edbuden pevce — v vsem vzoren sinko svojega očeta. V teh dveh formacijah smo imeli širom Slovenije blizu 100 nastopov, najve>č (okoli 40) za Rdeč križ, pa za Sokola, »pri Soči« itd. Tudi pri oficijelnih prireditvah naših oblasti (vel. župana odnosno banovine in magistrata), zavodov in organizacij, kjer so hoteli gostom po* kazati našo lepo s'ovensko pesem, smo bili vedno dobrodošli in je tako potom nas naša pesem zaslovela daleč preko mej naše domovine.
NTc smemo pa pozabiti našega Ljubljana skega radia, v katerem smo peli dozdaj žc 19 krat, kakor sc nam sporoča skoro po vsakem nastopu v splošno zadovoljnost poslušalcev.
Končno naj omenimo vzgojno plat nas ših nastopov po deželi, kjer so se kmalu ustanovili pevski zbori, odseki ali kvarteti, odnosno so se že obstoječi vzbudili k nos vemu življenju.
— Kakšen je program kvarteta vobče in Še posebej na koncertu 17. t. m.?
Že od vsega početka je bila naša zamis sel peti rake kompozicije, ki gredo poslu* šalcem v uho in ne zahtevajo preveč ne od poslušalcev, ne od nas. Pevska litera» tura iz prejšnjih časov nam je nudda do-, volj izbire ter smo tako rekoč »izkopali« marsikatero blagodoneeo Hajdrihovo, Ipav* čevo itd Povsod so jih radi poslušali in jih še poslušajo ter bo koncert 17. t. m. nekakšna revija našega programa, ki je bil v časopisju že itak objavljen.
Poleg tega smo peli veliko narodnih pesmi, v katerih je jubilant Janez špecis ialist. Omenjam samo »njegovo«: Ko so fantje proti vasi šli . . .« ali pa naše nepos zabne koroške narodne pesmi. Izkust .ro imamo, da je naša publika vsepovsod v prvi vrsti usmerjena na narodno m lažjo glasbo ter smo želi / našim programom povsod obilo priznanja Za ljubljanski koncert — ki je naš prvi oficijelni nastop v naši prestolnici — nismo sprejeli na pro* gram narodnih pesmi iz gotovih vzrokov, ni pa izključeno, da bomo event. kakšno »navrgli«.
Modernih pesmi dozdaj nismo peli in bo Janko Ravnikova »Kam si šla mladost« naš prvi poskus. Vzrok leži med drugim tudi v tem, da zahtevajo take skladbe mno: go truda in časa, ki ga pa meni kot po* slovnemu človeku, žal, primanjkuje. »Coks lja sem tedaj jaz«.
Ce me bodo kritiki zato obesili, naj me. Ostanem tak. kakršen sem bil in hočem s petjem zabavati večino poslušalcev in sebe. Završan je v tem opisu naprednejši, ima pa tudi kot resnični penzijonist do^ volj časa.
Sicer pa: Kdor nas je čul pri raznih na* ših nastopih — tudi v radio — na i pride v ponedeljek na naš koncert in naj si ustvari potem sodbo o našem kvartetu, ki je dobil pred kratkim od glavnega odbora »Glasbene Matice«« polno priznanje s em, da se sme imenovati njen pevski kvartet. Mi se ne produciramo, ne mislimo na ko* losalne uspehe, mi pojemo, kakor vemo in moremo, pri tem si pa mslimo: Sledite nam mlajši in boljši in radi se vam umak* nemo.
okrog  12.000 Din.
G. Tome pravi, da mu je zmanjkalo denarja — meničnega posojila pa ne mara več!
Ko so postavljali temelj, so ga prav dobro zalili, tako, da so imeli pri montaži precej dela, luknje, kamor -o vzidali hišico, so bile naposled premajhne . . .
Tudi te ovire so premagali. A glej ga vraga, sedaj, ko je bilo vse trotovo, se je pa uprl aparat, pravijo, da je kazal ravno narobe. Sicer ni bilo to nič hudega, !<ei \e bilo   takrat   baje  štirinajstdnevno deževje
Toerej — ne gre! Ne kaže prav...
Skodoželjneži so se muzali, ceš, saj smo vedeli, da pe bo nič... A '.rospod lome. ki ga je muzanje jezilo — je kmalu ugotovil defekt in ga tudi popravil
'Iako. sedaj se je smejal «>. Tome in škodoželjneži so umolknili. Govoričili so še nekaj 0 ozeleni žabici', ki jo bodo postavili v okence itd.
Sedaj, ko je obiskovalcev pri hišici vedno več — so pa utihnili, stisnili rep med noge  in šli.
II koncu: g. Toincu in vsem. ki so pomagali, da je bila hišica postavljena (slavnostno odkritje šele ho) vse priznanj".
R. Kos.
V slovo Veri
Danilo - Balaf ko vi
Kako je prišla h gledališču in v katerih vlogah je nastopala na našem
odru
Njene poslovilne predstave se nisem utegnil udeležiti. Ljubljansko občinstvo in tovariši pa so ji na izredno topel način izrazil; svojo hvaležnost za neštete prijetne spomine, za premnoge resnične užitke In Pa za njeno pošteno kameradstvo.
Trindvajset !et je nastopala Vera na našem odru. Dolga doba težkih borb, grenkih, celo bridkih doživljajev, uspehov in kajpada tudi razočaranj. A vsa ta doba Je bila tudi nepretrgana veriga dokazov njene uprav vzgledne marljivost, vztrajnost! in stremljenja naprej in navzgor.
Cisto dobro se spominjam, kako neprijetno me je presenetila njena mat:, gospa Avgusta, v intendantski pisarni s prošnjo, naj angažujem še njeno hčerko Vero. »Za
r
boga, še tretji Danilo! sem si mislil in se branil z vsemi izgovori ... Drobno, neznatno, kar nič mikavo dekletce ^e mi je zdela Vera. Ali ima sploh kai igralskega daru? Nikjer še ni nastopala in ničesar sc ni učila! Pa me je njena majka prepričevala, da je Vera rojen Igralski talent, da jo je sama učila in d • doma igra djK'!e vse □loge, ki jih vidi na odrti.
Tako sem jo sprejel teta 1906. med kom-parze za honorar: leta 1907. je začela ;grati epizodke. predatavi i a ti stare ženice, celo matere in stare matere lastne svoje heroinske tjubimsko junaške majke, 1. pa je bi<a že s pravilno p g~>dbo angaže-vana  za  pravnega  dramskega člena.
Prepričal sem se. da mi je Avgusta govorila resnico: Vera je bfla močan, na-turen talent največje ambicije, hi bila te posebno uporabna, ker se ni branila prav nobene naloge, ni bila prav nič ničemerna in domišljava ter je z redko vestnostjo vselej storila svojo dolžnost, naj so jo po-sauni v u u rko. dramo ali celo v opereto, ji dali naivno, sentimentalno. karakterno ali komično, mlado, otroš».0 a]j staro ulogo.
Razume se. da ni mogla biti povsod m vedno prav dobra. Toda nikoli ni odrekla, ničesar pokvarila. Zanjo pa je bila najboljša dramatična šola, v kateri si je pridobila
Zvočni filmi
za mladino
Zvočni film ni več senzacija niti za Ljubljano. Vendar pa ni dostopen širšim slojem, ker je vstopnini za mnoge previs soka. Zato je marsikdo z veseljem pozdrav vil zamisel ZKD, da bo prirejala za mla= dino posebne zvočne kino predstave s fil= mi za zabavo, predvsem pa tudi s filmi vzgojne in pr>učne tendence. Doslej še nismo imeli specifično mladinskih kmo predstav niti z nemimi filmi; priznati moramo, če se je ZKD odločila za preo>va> ;anje zvočnih filmov pn mladinskih pred; stavah, da je to požrtvovalna, nesebična gesta, za kar zasluži gotovo priznanje jav* nosti.
Kako veliko je zanimanje za zvočni film in zlasti za mladinske predstave pn naši mladeži, je pokazala včeraj natrpana dvorana kina Matice. To je razumljivo, ker doslej predvajani zvočni filmi so bili namenjeni predvsem odraslim, če izvzame* m o le »Sonnv Bova«.
Za otroke je bila ta predstava pravi dogodek, ker otroku je, naj si bo gledali« ška ali kino predstava, nekaj praznično slovesnega. Zato je tudi pri številno /hra= ni deci v dvorani vladalo pravo slavnostno razpoloženje: trenutki pred pričetkom predstave so bili mladini polni radostnega pričakovanja, o čemur je pričalo veselo razpoloženje in čebljanje. pravi otroški živživ.
V takih trenutkih se i troške oči in sr* čeca odpro na steza j. da sprejmejo vse prostodušno in z ljubeznijo vase. Vse to pa se jim tudi vtisne neizbrisno v spomin, da vpliva celo na njih značaj. Tega se je ZKD gotovo zavedala. Otrok je pač kot vosek, mehak in dovzeten za vse, zato ga tudi vse oblikuje, kar pride z njim v do* tiko.
Otvoritvena predstava je bila nekak poskus mladinskih predstav: program je bil zelo pester, tako, da bi lahko komediji na koncu brez vsake škode izostali Čuti se pomanjkanje specifičnih mladinskih Fil= mov, želeti pa je. da bi se prešlo preko te» ga brez surogatov: zato bosta tudi pri na» daljnih predstavah izostali komediji »Na nebotičniku« in v »Fini družbi«, ker sta predvsem namenjeni le odraslim Sta iz* borni komediji, po komičnih situacijah me* stoma celo nedosegljivi. vendar pa brez vsakih vzgojnih motivov — le za lahko za*
največjo rutino in spretnost, da je zmagovala vsakršno situacijo.
Igrala je v igrah in bajkah za mladino. Koriička v »Trujuičici<, Inka v »Krojačku junačku-, Pepelko. Peterčka v ^Peterč^-j-vili poslednjih sanjah« in celo Kvapilovo »Pampeliško < v stihih. Njen pristni temperament in njena naravna liumornost sta jI pridobifa srca vse mladine. Nepozabna ]c kot poredni vajenec v burki -Ulica št. 15« Igrala pa je tudi sentimentalke v veseloigrah, komedijah in dramah: Lucicnne (Namišljeni bolnik). Pavlo (Ugrabljene Sabin-ke), Hesjo (Morala gospe Pulske), Ab> gailo (Kozarec vode). Francko (Veriga) i. dr. $e močnejša je bik« v karakternih in komičnih ulogah: Cispa (Sodmk zalamej-ski), Klaskova (Laternai, Smrtuija (Zemlja), Mrmoljevka (Za narodov blagor), Tona (Razvaline življenja), mrs Parker (.lack Stravv), Kalandrovka (Hlapci), Stana (Ploha;. Spirinica (Narodni  poslanec) itd.
Že pred vojno le začela nastopati tudi v opereti, spočetka v manjših, po prevratu pa že v večjih in ve i kili vlogah, tako da je postala zadnja leta eden stebrov, naše operete Zelo koristno je bilo za njen razvoj, da je bila odšia med vojno k nemškemu gledališču v Steyerju, kjer je nasto-večer v drami ali operet!
V   Ljubljani   ie kreirala
pala skoraj vsak in celo v operi, operetne partije:
Mabcl v »GeishU. Orlovskega v »Netopirju«, Kupida v »Orfeju v podzemlju«, Suziko v ■ Piskrovezcu <. Korino v -Niiou-che, Lizo v »Grofici Marici«, Dolly v •>Orlovem<, Vando v »Poljski krvi«, Ma-rietto v »Bajaderi«. Lilly Izabelo v >Boc-cacciu■:, Grizi v »Treh mladenkah, AUra-belio v' »Ciganu baronu«, Ciboletto v »Bel neški noči«, Adelajdo v »Tičariu-, Olgo v »Dolarski princesi«, Julietto v »Luxenibur-gn«, dvorno damo v »Baronu Trenku<, da-carko v Bravničarjevi operi »Pohujšanje« i. t. d.
Gotovo je, da ie njeno glavno polje vc-selogra, burka, groteska. Njena komika je neprisiljena, njen humor učinkovit, njena bliskovita govorica izredno efektna. Ker govori vedno jasno in razločne ter je podedovala zdrav, lep glas, se je odlikovala v tem pogledu pred marsikaterim tovarišem. Zaradi njene vzorne marljivosti in mnogostranske uporabnosti, zrele rutine in inteligentne karakterizacije prav vsake vloge jo bomo vsekakor v našem ansamblu zelo pogrešali. Za komične dame v opereti pa sploh še nimamo namestnice.
Po svojem soprogu, bivšem našem odličnem dirigentu, zdaj opernem ravnatelju Narodnega divadla v Brnu, g. Antonu B:i-latki, je pristna »ljubljanska srajca« gospa Vera Danilova postala češkoslovaška državljanka. Govori že morda njene gledališke ne bo konec. Saj je krepka in se je razvila
češkoslovaški. In karijere še dolgo še mlada, zdrava, iz nekdanje nežne
punčke v jedrovito damo neusahle energije in podjetnosti.
Kot njen bivši sotrpin in kritik ji želim med bratskim češkoslovaškim narodom, v krasnem Brnu, vso srečo in mnogo uspehov! Fr. G.
bavo občinstva, ki ceni smeh. Ta filma sta se prav za prav vtihotapila med spored predstave, ker so prireditelji želeli nuditi gledalcem obilo zabave, to pa brez vsake* ga slabega namena. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je ameriška mentaliteta zelo različna od evropske; zaradi tega se filmi, kot sta omenjena, v Ameriki lahko predvajajo za mladino. ne da bi se bilo treba bati zgražanja javnosti. Zato je lah* ko, da sc kakšen »mladinski film« vtiho* tapi v evropski kino. kjer pa ga seveda takoj odklonijo, ko se prepričajo o njego= vi dvomljivi kakovosti.
Dobri bi pa bili za mladino filmčki, ka= kršne smo videli včasih pred predstavami, risarije, ki s svojo grotesknostjo nudijo svojevrsten pravljični vtis. Najbolj si pa mladina sama želi prikazov iz živalskega sveta; pravljica, basen in živalstvo, vse to vsebuje naivnost, primitivnost, prisrčnost in prostodušnost — v se zna čilne otroške svojstvenosti, kar je blizu otroškemu ne tranjemu svetu, sorodno njegovemu sa' njanju in dostopno njegovi dojemljivosti, brez ^kode za značaj in vzgojo. Prcskr&ite torej za mladino krike filme in hvaležna vm bo z roditelji vred
Upamo, da nas bo ZKD kmalu razve* selila z izrazito mladinsko predstavo, za kar ji bomo še posebno hvaležni. Saj otros čički ne zahtevajo mnogo, samo tisto, kar jim nudimo, mora biti primerno njihovi duševnosti in duhovnemu horizontu. Tega načela se je treba še posebno držati pri filmskih predstavah za deco.
V slučaja zastrupijenja, povzročenega po pokvarjenih iedilih. kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju. kokainu, je uporaba naravne »Fran? Josefo-ve« £renčicp bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri za-strupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zaneko. temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _
Strupen jezik.
Dama v družbi: Moj mož mi noUf vsako leto za god velik biser
— Jej, to morate imeti že dolge ko-ralde!
ki jo napravi
posoda za kavo. zaveže ^ospodinio, da   o vedno snaži. Vi   a h k o daste posodi za kavo svoj prvotn; sija . akoy jo drgnete z malo Vima na vlažni kipi, • kajti  s pomočjo  Vima boste lahko odstranili tudi na;več|0 nesnago
za kuhlniske posode.
Razstava zapuščine slikarja Sterleta
1 'metniška šola »Probllda« je obrala de* la smrtno ponesrečenega nekdanjega svo* jega voditelja in že ves teden je v Jakopi* cevem paviljonu odprta razstava, ki naj omogoči na njegovem grobu v Londonu po* staviti spomenik.
Na študijskem popotovanju tragično preminuli Fran Sterle je bil naš najbolj priljubljeni portretist, ker je znal svoj m<>* del »zadetih tako, da stoji portretirane« kakor živ pred nami. Bil je dober risar, vendar pa ni imel v sebi tiste sile, da bi se bil osvobodil šole in pokazal nekaj izrazito svojega, nekaj samo njemu lastnega in bi iz vsakega njegovega dela čutili tudi .Stcr* leta, ne pa videli samo portretiranega. Da je bil samo risar, vidimo tudi z njegovih oljnatih slik, ki daleč zaostajajo za njego* vimi risbami. Prazne in dolgočasne so nje* gove barve, da nam ničesar ne povedo, m vsi njegovi portreti v olju so le prav skromno in s trudom kolorirane risbe. Nikdar se mu ni odkrilo, da je barva bi* stvo slike, in nikdar ni občutil, da so bar* ve sredstvo slikarstva kakor toni muzike. Zato Sterle tudi ni bil slikar, temveč gra* fik. A še v delih grafikov, v radirungah, lesorezih in risbah mojstrov čutimo barve, ki nam iz črnobelih listov zagore v dusl in vnamejo harmonije. Sterletove risbe pa nimajo globine, odkoder bi izžarevali ne» vidni čarobni žarki in vrela najsubtilnejša, le duši slišna muzika. Pač je pa Sterle »za* del«, da nam gledajo iz njegovih risb ljudje, ki govore, se smejejo in premišlju* jejo, nikdar pa ne spregovori in se ne po« smeje iz njih Sterle. Neobčutljiv je, kakor mrtev fotografski aprat. in bolj objektiven, kakor dober fotograf. S svetlobnimi efekti zbujajo fotografi Štimunge v nas, pred Sterletovimi portreti pa stojimo hladni, ker jih je tudi slikal, ne da bi se bil ogrel pri njih.
Sterletovo ime bo pa ostalo, ker nam j« zapustil galerijo sodobnikov v tako vernih portretih, da se bodo še pozne generacijo vračale k njim. Mrka postava junaka Mai* stra se bo v reprodukciji po Sterletovi sli* ki gotovo razširila med narod, kakor že povsod vidimo njegovega ostarelega nad* škofa Jegliča. Diplomatski bivši deželni glavar Šuklje je /a minuto umolknil in pre* de misel, ki jo sedaj, sedaj izgovori. Dvor« na dama gospa Tavčarjeva se pa smehlja, dobrohotno, odpuščajoče m malo poredno obenem, kakor na občnem zboru ob na j vi* harnejšem razburjenju članic. Da. ta na* smeh je vsegamogočno žezlo voditeljice našega ženstva. ki na mah ukroti tudi naj* besnejši vihar. Pomislite vendar, kakšna čudežna moč je držati na tisoče in tisoče žensk skupaj, ki ima vsaka vedno edino prav — pod tem žezlom pa sama pohlev* nost in krotkost! Grajščak Rudež ie tip zadovoljnega. nikdar se razburjajočega pravega gospoda, torej našega pravega do* mačega grajščaka, njegova gospa soproga je pa v radio zaverovana kakor na preži na najkapitalnejšega medveda. Dvorni svetnik dr. Mam je živ in gorak, kakor je pač le on sam, in gospa dr. Marnova in njen zdravi smeh sta pristna in nerazdelji* \a za vedno. xM.inister Ivan Hribar je ved* no snujoč in hladen, kakor luč okrog nje* ga, in poln detajlov, kakor slika. Fina je Lidia \Visiakova kot dragocena figurica, Jadviga Poženelova pa strastno hrepeneča m sanjav. Kako dobrodušni in malo v za* dregi sta oni dve stari ženi in kako je sve* ža deklica s kito po hrbtu, ki tako spomf nja na litografijo iz šestdesetih let minu* lega stoletja. Zadovoljno se smeje umetni* kov oče, da se mu trese fajfa. in smejejo se mu srečne oči, ker je svojega fanta spravil tako visoko. L bogi ore! Datum 17. aprila 1930. na portretu našega pariškega poslanika ispalaj kovica neusmiljeno govo* ri, da Franceta nikdar več ne bo    . ■
Skupiček za slike naj bi bil tudi v to« la" o do smrti žalostnim umetnikovim staršem. Zato pokupite slike! Gotovo bi * * pa s' *;->iček večji, če bi bile cene ni>ie. Določene so menda po važnosti portreti* rinih. Po naz ju prirediteljev je vreiJ:n nadškof Jeglič S00() Din. bivši dež. glavar Suklje 6000 minister Hribar in Maister sta po pet, gospa Tavčarjeva pa le 3600 Din, čeprav imajo H portret: skoraj najmanjšo •-netniško vredr 1 sij izvrstni profil go* ^pe Tavčarjeve stane le 2500. šarmantno se smejoča dama (št. 6) pa samo 800 Din! ^choenberg je dober, ampak da bi repro* duk.lja stala z^ E>in. je pa gotovo po* n ota. Kdor bo kupoval dostojanstvenike, bo plačah dostojanstvo. prav poceni pa lahko dobite najboljšega Sterleta.
A. G.
40
Stran 4
>8LO
VENSKI NAROD« dne 15. novembra 1930
Ste*. ?m
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
Mi vemo,
da potrebujete dobro obleko, toplo suknjo, trpežno perilo itd.
Mi slutimo,
da trenutno morda nimate denarja.
Zato Vam kreditiramo
na 6 mesečne obroke. Fosetite  nas. Zahtevajte potnika.
Dnevne vesti
_ Razpisana  sodna  tdužba.    Pri okraj-
lem sodišču v Slovenski Bistrici je razpisano mesto starešine. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m.
_ Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik v Slovenjgradcu dr. Ferdo Cerne se ie v sredo 12. t. in. preselil s svojo pisarno v Dolnjo Lendavo.
— Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so postajenačelnik v Toponici Ivan Jaklin za manipulanta skladišča v Beogradu, blagajnik blagovne blagajne na postaji Indjija Anton Lukman v Gjevgaelijo, inženjer gradbenega oddelka ljubljanske direkcije Franc Emil v sekcijo za vzdrževanje proge v Ljubljani, uradnik postaje Split Ivan Pobor na postajo Osijek, iz Osijeka na postajo Split uradnik Josip Pum, podnačelnik postaje Slavonski Brod Ivan Glaser za kontrolnega uradnika prometno - komercijalnega oddelka subotiške direkcije, uradnik v Trbovljah Ludvik Ja-nežič na postajo Kotoriba, iz Osijeka na postajo Slovonski Brod uradnik Josip Molja in iz železniške delavnice v Zagrebu v železniško delavnico v Nišu uradnik Rudolf Bosne r.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 37 z dne 15. L m. objavlja zakon o izpre-membi in dopolnitvi zakona o notranji upravi, odredbo o preureditvi cestnih okrajev v območju dravske banovine, odredbo o prispevnem razmerju banovine in cestnih okrajev k stroškom za gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest ter naprav na njih in naredbo, s katero se izdaja red za gorske vodnike v dravski banovini.
— Druga licitacija regulacijskih del na Ljubljanici. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici drugo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 3. decembra ob 11. v prostorih tehničnega oddelka banske uprave, Novi trg št. 1. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Šolski drevored št. 2.
— Hrvatski planinci na Pohorju. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi jutri za svoje člane skupni izlet v Mariborsko in Ruško kočo na Pohorju. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba danes ob 16.35, vrnejo se pa jutri zvečer.
— »Gospodinjski koledar« za leto 1981 izide pricetkom prihodnjega meseca. Koledar bo vseboval mnogo koristnih navodil za gospodinje in sploh za hišo in dom. Izredno bogat bo tudi na novih kuhinjskih receptih ter raznih sestavah jedilnih listov. Glavna prednost koledarja je obširen in praktično urejen troškovnik za vse dni v letu, kamor zapisuje skrbna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. Cena mu bo Din 20. —. Naročila sprejema že sedaj uprava »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, šelenburgova ul. 7/II.
— Koroške novice. Borovetjska tovarna je te dni prejela večjo posiljatev starega že« leza. Predno pride železo v peč, ga vedno preiščejo. Delavec Slanovc j našel med sta* rim železjem tudi ročno granato, po kateri je udaril s kladivom. Granata je eksplodis rala in ga raztrgala, težko ranjena sta pa bila tudi dva druga delavca. — V Ločah ob Baškem jezeru se je pri delu težko pone* srečil mizar Tavžej Zelot. Pri žaganju si je poškodoval levo roko, katero so mu mos rali v bolnici odrezati.
— Novice iz Amerike. V Calumeltu se je v rudniku smrtno ponesrečil 24. septembra Matija Štreu-s Med delom mu je padla ve« lika skala na glavo in ga ub:la. Pokojni je bil star šele 25 let. Zapustil je mlado ženo. — 22. s ep t je zadel Simenčevo družino v Clevelandu težak udarec. Marijo Šimence* vo je zadel mrtvoud po desni strani telesa, istočasno pa je padel njenemu možu v to* varni težak kos železa na nogo in mu jo ^mečkal v stopalu. Štirje otroci Šimenčevih so težko prizadeti, ker nimajo nikogar, ki bi jim pomagal.
— Koča v Planici otvorjena. Smučarski klub Ljubljana sporoča, da je koča v Plant-ci otvorjena. Vreme je krasno. smuka, zlasti dopoldne. ko je zmrznjeno, zelo ugodna. Snega je v dolini za dobro ped rn je mogoče smučati takoj od kolodvora dali*',  v višjih  legah  je več snega.
— »Domači vrt« je naslov izredno praktični knjigi, ki jo je napisa! naš izkušeni strokovnjak M. H u m e k, višji sadjarski n.idzornik v pokoju, in je izšla že v drugi pomnoženi izdaji, kar najbolj dokazuje, da je knjiga res potrebna in tudi dobra. Vsebinsko je nova izdaja temeljito razširjena m izpopolnjena, podob je pa kar 33 več ne^o v prvi izdaji. Razdeljena je knjiga na dva dela: splošno vrtnarstvo obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenju ter o glavnih vrtnarskih delih noglavja o posebnem vrtnarstvu pa govore o zelenjedarstvu, ki je v novi izdaji zelo razširjeno, o sadnem drevju na domačem vrtiL o okrasitvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. Knjiga ima 234 strani ter veha broširana 42 Din. v celo platno veza na pa 54 Din ter se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge na oglu Šelenburgove in KrMiirJeve ulice v Ljubljani.
— »Učbenik angleškega jezika«, ki je re Jm izšel, je potreben našim izseljencem, prav bo pa prišel tudi vsem. ki se žele naučit   uigiaškega jezika, da spoznajo an-
gleško kulturo, še bolj pa našim trgovskim krogom, ker je zaradi naše izvozne in uvozne trgovine znanje angleškega jezika vedno večje važnosti. Razen slovnice, ki je prav pregledno obdelana, nas knjiga seznani v posebnem obširnem oddelku z iz-govarjavo in pravopisom ter z besednim Zi'iladom ameriške angleščine, kar je predvsem važno za naše izseljence in tudi z;: Čitatelje ameriške literature. S popolno transkripcijo izgovarjave pod besedilom so sestavljene vaje. ki so opremljene tudi s slovarčkom. Koristna knjiga se dobi za 50 Din v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bilo v dravski banovini 12 primerov svinjske kuge, 14 svinjske rdečice, pet čebelne gnilobe, 3 vraničnega prisada. 2 stekline in 1 perutninske kolere.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih izprememb. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države jasno. Največja temperatura je znašala v Splitu 14, v Mariboru 11.4, v Zagrebu 10, v Ljubljani 9.2. v Skoplju 9, v Beogradu 8, v Sarajevu 0 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.4 mm, temperatura je znašala —0.8. Najnižjo temperaturo in sicer —5 so imeli davi v Sarajevu
/
Oposzarfamo
na našo veliko izbiro xlmslcega blaga t
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
— Požar v Gajničah pri Škofljici. Nocoj kmalu po polnoči so švignili ognjeni zublji iz kozolca posestnika F. Puciherja v vasi Gajniče, oddaljeni pol ure od Škofljice. Kozolec, napolnjen z ajdo, je bil hipoma v plamenih. Bil je precej velik in krit s slamo. Na pomoč so prihiteli okoliški gasilci, ki so požar lokalizirali, da se ni razširil še na druga gospodarska poslopja. Kozolca pa seveda niso mogli rešiti. Kako je požar nastal, še ni znano. Ni izključeno, da ga le podtaknila zločinska roka.
Samomor Slovenke v Subotici? V hotelu »Srpski kralj«* v Subotici se je 12. t. m. obesila 30-letna elegantna tujka. Oblasti domnevajo, da gre za manikerko ali pusto= lovko. Njene identitete še niso ugotovili, sodijo pa, da je Slovenka. Pri nji so našli 350 Din, na mizi pa vrečico slaščic, ki jih je tik pred samomorom kupila. Vzrok sa* momora m znan.
— Ponesrečen roparski napad. V Debeljaci je bil te dni izvršen drzen roparski napad, ki se pa ni posrečil. V sobo bančnega ravnatelja Krausa je stopil neznan moški, želel dober dan in razprostrl na pultu žepni robec, na katerem je bilo nekaj napisano. Zahteval je od ravnatelja, naj to prebere. Ravnatelj se je izgovarjal, da ne vidi, čeprav je dobro videl, da je bilo na robcu napisano: Krvav obračun! Vprašal Je neznanca, kaj hoče: >25.000 Din in sicer takoj, ker nimam časa!« je odgovoril nepovabljeni gost. Ravnatelj je izjavil, da tit-ma toliko denarja, na kar je neznanec prijel robec na dveh koncih in šel proti Krau-su. Ravnatelj je začutil opojni vonj kloro-forma in spoznal, da ga hoče neznanec omamiti. K sreči sta v tem hipu stopili v sobo Tieki kmet in neka ženska. Njunega prihoda se je neznanec tako ustrašil, da Jo je naglo ubral iz sobe. Pri vratih je še za-klical. da bo Kraus prihodnjič plačal 250.000 Din. O drznem zločincu so bili obveščeni orožniki, ki so ga zasledovali do Starčevega, potem je pa izginila vsaka sled za njim.
— Varčevanje je zaradi sedanjih težkih pridobitnih razmer zlasti važno. Z materialom je treba varčevati kakor z vsemi drugimi dobrinami. Glede na ta važni princip se je odločilo novo ustanovljeno deln. društvo Ju gosi. Odol, da bo odslej kupovalo od občinstva prazne steklenice od Odola po njih polni ceni. S tem je Odol, to važno sredstvo za higijeno ust, počen jen. Od 1. novembra kupujejo vse zadevne prodajalnice prazne Odolove dvojne steklenice po Din 2.50 komad, prazne Odolove velike steklenice po Din 150 komad, prazne Odolove male steklenice po Din 1.0 komad. Naše čitatelje prav posebno opozarjamo na to uvedbo.
Iz Ljubljane
—lj Oficielna ekskurzija kmetovalcev iz zetske banovine. Davi so se pripeljali z Dolenjskega izletnikiskmetovalci iz zetske banovine pod vodstvom kmetijskega rete= renta g. inž. Djokanoviča. Vseh izletnikov je 4<>. P ri nas so si že ogledali natančno naprave in posestvo kmetijske šole na Gr* mu, kjer so tudi prenočili. Na ljubljan« skem kolodvoru jih je sprejel v imenu ban» ske uprave g. inspektor inž. Zidanšek, ki jim je v lepih besedah želel dobrodošlico. Sprejema so se udeležili poleg drugih tudi zastopniki Kmetijske družbe gg. inž. Lah. Kafol in Bukovec. Izletniki so se pod vodstvom g. Okorna odpeljali z avtobusom na Vrhniko, kjer si bodo ogledali razne kmetijske naprave, predvsem pa vrhniško mle* karno, dalje tudi perutninarsko farmo g. Goloba na Lesnem Brdu. Zvečer priredi gostom banska uprava banket v hotelu L'nion. V nedeljo se odpeljejo izletniki v Škofjo Loko. kjer si bodo ogledali bano« vinsko mlekarsko šolo in tudi razne kme» rijske naprave v Zabnici. Končno si bodo izletniki ogledali v naslednjih dneh tudi kmetijsko šolo v Št. Jurju in vinarsko šolo v Mariboru, nakar se bodo podali zopet na svoje domove.
—lj Starološka Strahlova zbirka razstavljena! Narodna galerija je aranžirala razstavo umetnostnih predmetov (slik, starega pohištva itd. >, pridobljenih iz zapuščine Karla Strahla iz Stare Loko. Otvoritev te znamenite kolekcije bo jutri v nedeljo ob enajstih v veliki razstavni dvorani Narodne galerije; po otvoritvi, na katero so vabljeni vsi prijatelji umetnosti, bo o zbirki govoril prof. dr. Cankar.
—lj Podstavek Prešernovega spomenika so popravljali pretekli teden, kar je čisto prav in v redu; potrebno pa bi oiio vsekakor, da bi pc končanem popravilu počistili z granitnih stopnic malto, ki je pri popravljanju podstavka hakapljala nanje. Torej, zganimo se. Prešeren se zahvaljuje za take »šopke«, naša čast pa tu tudi ne sme biti tako poceni!
—lj Pred pošto je delo pri izpeljavi tramvaja v glavnem končano; križišče je položeno. Tirnice so izmenjane do trgovine Bat'a. Delavci so razvrščeni tudi ob progi po Gosposvetski cesti, kjer jo nasi-pavajo in podbijajo tirnice, delajo pa tudi na Dunajski cesti in v Prešernovi ulici. Zelo je otežkočen osebni promet od pošte do trgovine Bat'a, ker so na trotoarju naložene kamenite kocke, po cesti pa seveda tudi ni mogoče hoditi. Zato je želeti, da bi kocke kmalu uporabili pri tlakovanju, da bi bil hodnik prost.
—Ij Cankarjevi kipi pred Kresijo. Pred Kresijo razstavljata bolgarska emigranta Mladenov Milko in Stoiču Baleski svoje mavčne kipe. vaze in razne keramične izdelke. Pozornost vzbuja zlasti glava našega Cankarja, ki je dokaj veren njegov posnetek. Emigranta sta absolventa keramične šole. Da so kipi Ivana Cankarja res lepi, je dokaz, da se jih proda dnevno 7 do 8 komadov — po 40 Din. Tudi velike vaze z reliefi divjega petelina na veji niso drage, komad 30 Din. Bolgara bi izdelovala tudi terrakotne (izderki žgane gline) izdelke, nimata pa peči za žganje gline. Stanujeta v majhni sobi, ki je tudi njun atelje — reveža sta. Model za Cankarjev kip sta delala dva dni, ker je pa tudi mavec precej drag, zato ne bosta obogatela. Hotela sta tudi izdelovati kraljeve kipe ter sta se informirala na policiji, če smeta. Dobila sta odgovor, da le tedaj, če jima to kralj sam dovoli.
—lj Današnji živilski trg je bil že v zna* menju zime. Branjevke je precej zeblo, zato so prispele večinoma tudi bolj pozno in razstavile manj blaga kot včasih; tudi razpoloženje je bilo zaradi tega bolj klas verno, ženskam so se ustavljali celo jeziki. Sadja, odnosno jabolk, je bilo še precej; nekaj jabolk je bilo zelo lepih kg po 8 Din, mnogo so jih pa nudili po 6 Din kg. Ko? stanja je bilo malo. liter po 3 Din. Med ze* Ienjavo je zlasti primanjkovalo salate, ven* dar pa jo gospodinje zdaj že lažje pogre= šajo, ker mraz izpreminja tudi jedilni list. Največ je bilo zeljnatih glav po 0.50—3 Din komad in krompirja po 1—1.25 Din kg. Dovolj je bilo tudi kislega zelja, ki je bilo danes celo konkurenčno blago; neka* tere branjevke so si konkurirale s cenami, prodajale so ga po 3 Din, druge pa, ki niso hotele cene znižati, po 3.50 in 4 Din kg. — Splošno pa je bilo opažati nazadovanje in zastoj; blaga je dan za dnem manj in se podražuje. Edino na kokošjem trgu se šc zima ne pozna tako občutno: dovolj je bilo jajc, par po 3—3.50 Din m pišk po 50—oO Din par, puranov po 120 Din komad in gosi po 100 Din. — Omeniti še je treba, da se je nudilo tudi šc nekaj grozdja po 8 in 12 Din kg in gob snežnic po 1.50 Din liter. — Živil se je prodalo mnogo.
—lj Umrli so v Ljubljani od 9.—15. t. m, Marija Meserko, žena trg. poslovodje, 41 let, Stari trg 2: Anton Benedičič, bivši sed* lar, 60 let, Gosposvetska c. 10: Marija Vi* zovišek, žena delavca, 49 let, Dolenjska c. 12; Karol Dolinar, sin čevljarja, 3 mesece. Galjevica baraka 16; Jožef Baje, kmetova; lec, 31 let, Krekov trg; Marija Aleš, /aseb-nica, 79 let, Sodarska steza 4; Marija Franko, zasobnica, 89 let, Miklošičeva c. 28; Frančiška Skrbeč, žena posestnika, 36 let, Zaloška c. 11; Regina Stupar, poštarica, 52 let. Cesta na Rožnik 1; Marija Pečjak bivša delavka, 71 let, Zalokarjeva ul. 13, Franc Rom, hiralec, 74 let, Vidovdanska c. 9; Alojzij Šerbec, sin užitkarja 19 let; Fran* diska Okorn, mestna uboga, 82 let, Japlje* va ul. 2. V bolnici: Kat. Dominko, žena žel. uradnika, 31 let, Kolodvorska ul. 39; Janez Uršič, dninar, 60 let, Županje njive; Sera* fina Zavodnik, žena krojača, 47 let Kranj* ska gora; Anton Matos, sin hišarja, 16 let, Debeče pri Stični; Avgust Seme, žel. urad* nak, 48 let, Frankopanska c. 27: Anton Be* ber, sin delavca, 6 mesecev, Primskovo; Franc Logonder, žel. vpokojenec. 59 let. Stražašče 1; Jakob Drol, višji davčni upra* vitel j v p.. Vrhov čeva ul. 12; Franc Ko* man, žel. strojevodja ▼ p., 69 let, Mirje 6. Alojzij Vksuk, sin posestnika, 22 let. Ko*
zvesti Crfeme Simon.
za absolutno zanesljiv napravi
■■ •StfSE d° pow ml3dos,no ■
Wožo menko in obenem
naum Milo Simon.
Puder Simon in MUo»"»
51
kra 25; Evgen Ncsman. sin paznika, 1 leto, Gosposvetska c. 13: Bojan Drnovšek, sin trgovca, 2 in pot leta, Zagreb; Katarina Po* gačnik, žena hišarja, 37 let. Preddvor 17; Mirko Draksler. sin zidarja. 11 mesecev, Sp. Hrušica 41.
—lj Kolačiće ho odprle svojo veletrgovino. Na vseh koncih in krajih je samo stokanje. da trgovina nič ne nese, najstarejše firme se tresejo pred bobnom, mesarji se rede od same izgube, našim narodnim damam seveda pa pade v glavo odpreti trgovino. In ne samo ene, kar po vseh mestih so se etablirale, kakor bi no-tele zadaviti svoje moške konkurente od prvega do zadnjega. Ampak pravijo, da njim sploh ni mogoče konkurirati, ne s cenami, še maej pa z blagom. Ni čuda, saj prodajajo srečo, redko blago, ki ne trgpije z njim nobena protokolirana firma. Cena je pa kakor v bazarju, kjer je vse po 7, Kolo je pa šlo še nižje na 5. Po 5 Din samo so namreč srečke efektne loterije, ki z njenimi dohodki hoče Kolo jugo-slovenskih sester plačati svoj idealno lepi Dečji dom Franje Tavčarjeve doli ob sinjem morju. Za pet dinarčkov torej gotovo dobiš lep pogled in morebiti tudi elegantno pohištvo za spalnico, ki je vredno najmanj 20.000 Din, šivalni stroj, ki sam šiva, celo univerzo z vsemi mogočimi učenosti in popolno opero z najslavnejšimi pevci v radioaparatu, kolo, ki te ponese prav do Dečjega doma Franje Tavčarjeve v Kraljevico, namizno garnituro, da se lahko ženiš nanjo, posebno če ti sreča nakloni še blago za rjuhe, alpacasrebrni pribor, najmodernejši čajni servis in najbolj praktično kuhinjsko posodo Seveda je tudi blago za nevestino obleko zravsn in še 300 drugih najlepših stvari v skupni vrednosti 20.000 Din, vsi dobitki skupaj bi pa gotovo vrgli poldrug sto tisoč dinarjev. Jaz si kupim srečko že samo zaradi tistega pogleda, drugi naj pa odrine šop bankovcev, saj ni slajšega kakor sreča otrok.
_]i Poskusuo knhanje s plinom in tekma. V* torek 18. t. m. ob 420. zvečer, bo v predavalnici šentjakobske šole (vhod iz Florjanske ulice) po daljšem premoru zopet predavala odposlanka tvrdke Junker Rub, gdč. Erika Perg iz Dunaja. Vabimo stem vse gospodinje, ki se zanimajo za modernizacijo kuhinje. Da pa se bo kuhalo na plinu jedila, ki dajejo našim gospodinjam največ preglavic, prosimo, da se nam predlaga jedilni list. V poskusni dvorani je tudi štedilnik za premog. Zelo zanimivo bo gledati kuho na plinu in premogu. Zato prosimo, da se priglasi gospodinja ali pomočnica v kuhinji, katera bi hotela sprejeti tekmo s plinom, ne samo kar se tiče hitrosti kuhanja na plinu, temveč tudr z ozirom na stroške za kurivo. V tem slučaju se bodo kuhala ista jedila, v istih množinah na plinu, kot tudi Tia premoću in drvah. porabljeni plin se bo na od državne oblasti preizkušenem plinomeru odmeril, premog in drva pa se bodo odtehtalo, tako da bo rezultat tekme v vseh ozi-rih odgovarjal dejstvom. — Prijave za tekmo, kot tudi predloge za izbiro jedil prosimo do torka opoldan. Ker ostane odposlanka tvrdke v Ljubljani cel mesec november in polovico meseca decembra, namerava plinarna napraviti več večernih ali {»opoldanskih brezplačnih kurzov, v katerih bo omenjena strokovna učiteljica v malem krogu udeleženk učila pravilno m štedljivo kuho na plinu Predavanje kol ► udi kurzi so brezplačni. Mestna plinarna ljubljanska.
—lj Zakonska stabilizacija dinarja. O iem aktualnem vprašanju predava danes v soboto, dne 15. novembra 1930 gospod dr. Milan Lilleg. urednik ^Narodnega blagostanja ( iz Beograda. Predavanje se vrši v okvirju cjkla predavanj »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroget. Predavanje bo danes v soboto ob pol 9. uri zvečer v restavraciji ^Zvezda*, kjer bo hkrati drugi družabni večer Trgovskega društva --Merkur«? za Slovenijo. Gospod dr. Mila:i Lilleg je strokovnjak na tem polju in bodo njegova izvajanja cotovo jako zanimiva tn poučna. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli.
— lj Soča ni pri današnjem otvoritvenem predavanju nastopi tudi matični kvartet. Član tega odličnega kvarteta g. Janez Završan obhaja letos 40 lenico njegovega pevskega udejstvovanja. Pri naših kvartetih nastopil je že neštetokrat in se je zelo rade volje odzval, kadarkoli smo ga prosili. Vsled tega vabimo in prosimo vse člane naj se polnoštevilno udeleže koncerta in lepega družabnega sestanka, ki bo dne 17. nov. prirejen v Unionu na čast zaslužnem« in neumornemu pevcu Janezu Završanu. Odbor Soče.
—lj -Ljubljanski Sokol« poživlja svoje članstvo, da prisostvuje v čim večjem številu koncertu kvartetnih matičarjev, bb. Pelana. Skalarja, Završana st. in Zavrsana mL, ko bo v ponedeljek 17. t. m. v veliki dvorani Kazine. Oddolžimo se vsaj deloma z mnogobrojnim posetom za njihovo požrtvovalno delovanje pri  naših prireditvah.
—lj Restavracija Zvezda Vsako -«>boto in nedeljo domač" koline, priznano najboljše. oo3-n
— lj Centralno akademska podparaa društvo se ob početku svoje nove poslovne dobe najiskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom za pomoč, ki so jo izkazali našemu visokošolskemu đijaštvu v pretekli poslovni dob; in prosi, da mu javnost tudi v bodoče ostane naklonjena.
—Ij Javna zahvala. Ravnateljstvo deške in dekliške šole zreka vsem darovalcem, ki sc se ljubeznivo odzvali ob priliki proslave češkoslovaškega praznika, uajič-kre~ nejšo zahvalo za pomoč v imenu mladine in v imenu šole. Ker t vsakim letom ra>te število dijakov na meščan*'; Šoli, so vsako leto večje potrebe in zato ie nabrani znesek za knjige revnim učencem :133<; Din naravne st krasen dokaz naklonjenost; ja/-nost: kar zna mladina in šola prav ceniti. Plei .enitim dobrotnikom Se inkiat: Iskrena hvala! Trži?. 14. novembra 1960, Ravnateljstvo
—lj Promenad ni koncert muzike 10. p. p. »Triglavsko«- v nedeljo 16. novembra ob 11, dopoldne v Zvezd;. Spored: I. Ca« rin: »Naša vojska«, marš. 2. Flotow: »Mar* ta«, uvertura. 3. Kendhi: »Srpski zvuci«. 4. Dvorak: »Dimitrij««. 5. Jaki: »Odmevi iz naših krajev«. 6. Ilruhv: »Rendesvous pri Leharju«.    7. Strauss: inetta«, valček.
8. Allier: »Le sang gaulois«, marš. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin.
— lj Zaiipimo predavanje mm eriilctuc $a profesorja iz Irkuteka SPD priredi ▼ četrtek 20. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 3ki< optično predavanje o temi: ^OD BELEGA OBFUSKA V 1 KALU SKOZI TURKE STAN IN SIBIRIJO DO TIHEGA OCE ANA<. Skioptično predavanje bo pojasnjevali okoli 50 krasnih barvastih slik. Predaval bo univerzitetni \ rofesor g. dr. Ran* Halm iz Irkutska v vzr.odni Sibiriji.
— lj Društvo le'iMadnih učifHjev za >'<»-venijo ima svoj redni občni zbor v nedeljo
23. t. m ob in. uri dopoldan v kabineta telovadnice p LJubljani.  — Odbor.
—Ij III. občni zbor ■ \kad. kluba za proučevanje mednarodnih problemov« se vrši v ponedeljek 34. t. m. ob 1« v seminarski dvorani univerze.
—lj Absolventi državne trgovske akademije v Ljubljani, ki so odslužili kader-ski rok, odnosno so stalno nesposobni ter nimajo službe, naj se javijo v ravnateljevi pisarni med uradnimi urami.
—lj Koatenje /inam. Me-
stno načelstvo bo oddalo revnejšim družinam 40 komadov velikih kostanjevih dreves proti malenkostni odškodnini in pod pogojem, da se drevesa izkopljejo s štorom vred. Interesenti naj se zglase v ponedeljek 17. t. m. od pol 8. do pol 9. ors ali pa od 13. do 14. ure pri upravitelju mestne vrtnarije na Cesti pod Rožnikom.
—lj Nedeljske popoldanske plesne va-je Jenkove Sole   redno   vsako nedeljo od
4.—7. pop. v Karini — Zvezda. Zač«"t-niki-novinci točno ob 3. uri. Studenti-ii.ie znižano članarino. 590 n
—lj Plesni tečaj Jenkove šok* redno vsako soboto in četrtek ob 20. v balkonski dvorani Kazine — Zvezda. Novi Člani se še sprejemajo. Tosebne plesne ure in informacije istotam dnevno od 10 -.20. ure. 591 n
—lj Danes v soboto 15. in jutri \ nede= Ijo se ponavlja na Šentjakobskem odru krasna veseloigra »Križni pajek«, ki |c do^ segla pri obeh dosedanjih predstavah po-polen uspeh. Veseloigra vsebuje nebroj krasnih komičnih situacij in besedne konv ke, tako da se občinstvo zabava vsn prctL stavo Vstopnice se dobe v trgovini 'osp. Miloša Karničnika na Starem trgu Prče* tek predstave je točno ob 20.15 uri
—I j Martinov večer se vrši danes IS, r. m. v salonu gostilne pri Jerneju \a >pn-redu godba in ples. Na ra/pola^o Marti, nova gos   Začetek točno ob 20 595«n
—lj I. Zvočnofilmski program za mladi* no. Danes ob pol 3. pop. ter iutri ob 10. in ob 11. dop predvaja ZKD v prostorih I nega kina Matice svoj I. program zvočnih šaloiger in žurnalov. Program ie /elo pester in nudi poleg poučnega mnogo dvotipne%»a in zabavnega. Cene ni?ke kot doslej od 2 do 10 Din za sedež v loži. Vstopnice *e dobe eno uro pred predstavo pri Ma*iair.i Kina Matice.
—lj Zveza bivših salezijanskih gojencev ima svoj reden letni občni zbor v nedeljo dne 16. t. m. ob 9. uri na Rakovniku. 592 n
—lj »Društvo upokojenega učltelj.st\a za Slovenijo v Ljubljani« vabi še nevčla-njene tovariše in tovarišice k prlstonu Prijave z navedbo dneva upokojitve je pošiljati na gornji naslov v Ljubljani. Zrinjskegra cesta št. 7.
— Blago za damske plašče, suknje, obleke itd. kupite najceneje pri tvrdkl NOVAK, Kongresni trgr 15 (nasproti nunske cerkve).
„ŽIVLJENJE IN SVET"?
Stev 261
>S L O V E N S K I NAROD« dne 15. novembra 19S0
Stran 9
Usmrtitev s strupenim plinom
Kaj pripoveduje zdravnik, ki je opazoval  na smrt obsojenega, kako
je umira! zastrupljen s plinom
Pred leti so hoteli zakonodajalci ameriške države Nevada uvesti humanejši način smrtne kazni Leta 1921 ie stopil v tej državi v veljavo zakon, ki je določal da je treba v bodoče pošiljati zločince na oni svet s strupenim plinom. Kitajec Gee John je bil prvi po tem zakonu usmrćen in sicer 8 februarja 1924 Drugi je bil usrar cen Stanko Jukić (na^e gore list?) 11. maja 1926. Zadnji se je rmdihal strupenega plina do smrti Robert Wi-the lcios 2. junija
Zadnji primer ie po prof dr. Tlior-stenu Sellinu posebno zanimiv, ker je bila to prva usmrtitev s plinom v zgodovini kriminalne vede. opazovana znanstveno Smrtna kazen je bila izvršena v zidani celici, dolgi 9. široki 8 in visoki 7 čevljev. Celica je bila »crrnjena nalašč v ta namen tako. da zrak ni mosrel v njo. Par je pa imela okna. skozi katera je opazovalo usmrtitev 33 očividcev. Obsojenca so posadili na stol. Na tleh pred njim je stala skleda s točno odmerjeno množi no žveplene kisline in galon vo3? Posodica s tuentom tablet ciankaliia po 1 unčo je stala tako. da bi padle tablete v kislino, čim bi od zunaj potegnili za vrvico 8 tem bi se začel razvijati strupeni plin
Vrhovni uradni zdravnik v Nevadi dr. Edvard Ha mer je osebno vodil znanstvena opazovanja usmrtitve, o knteri pripoveduie: Bo\vlesov šteto skon ie bil nnmešren na golih obso-jenčevih prsih nad konico srca, da bi mocli slediti delovanju srca in pljuč Počim so obsoienca privezali k stolu, so s stetoskopom spojili cevko, napeljano k ušesom zdravnika, ki je stal zunaj in opazoval usmrtitev. To je bilo ob 4.36 zjutraj. Srce je imelo v
tem času 106 utripov, delovanje je bilo močno in pravilno. Plin ee je začel razvijati ob 4.37- Čez pol minute je imelo srce čez 120 utripov. Obsojenec je začel vdihavati plin in kazati znake, da ga čuti Obrnil je glavo k plinu in v naslednjem hipu se je osvestil. Še enkrat je globoko vdihnil strupeni zrak, potem mu pa srce 15 sekund sploh ni delovalo. Po tem kratkem presledku je začelo srce znova utripati in sicer nepravilno. Cez 15 sekund je pa utripalo zopet pravilno in močno. Sila srca ni popustila. Potem je postajalo delovanje srca vedno slabše, srce je bilo 100-krat v minuti ob 4.41, 80-krat pa ob 4 44. Ob 4 46 je bilo utripanje srca normalno, toda zelo slabo. Zadnjič je srce zabilo ob 4.47- Dihanje je bilo ves čas krčevito in nepravilno Ni dvoma, da je bil obsojenec onesveščen po prvem globokem vdihu Glava mu je omahnila nazaj, ko je pa vdihnil plin petič ali šestič, mu ie klecnild naprej in se ni več premaknila
White je bil kvartopirec, obsojen na smrt kot morilec, ki mu pa umor ni bil dokazan Sodišče se je opiralo samo na indicije Po obsodbi je prosil, naj ga usmrte, češ. da mu je smrt ljubša od dosmrtne ječe Pozneje ga je pa žena pregovorila, da je svojo prošnjo preklical Minilo je leto dni, predno je vrhovno sodišče potrdilo smrtno obsodbo in ta čas je obsojenec pomagal zidati celico, v kateri so ga s strupenim plinom usmrtili Ko ga je paznik tik pred usmrtitvijo vprašal, če ima še kako želio je odsrovoril sme je: >Imam. Gospodom bi bil zelo hvaležen, če bi mi dali masko proti strupenemu plinu To je edino, kar še potrebujem.« .
Kam z ljudmi?
Gotovi gospodje v civiliziranih državah neprestano tarnajo, da število > rodov nazaduje, na drugi stra r. pa mnoge države ne vedo, kam b z <jud-m.. [talija 'ma vsako leto nol milijona ljudi preveč rn zdaj ima 400.000 brezposelnih. Vendar pa napenja MussoPni vse sile. da bi ustavil nazadovanje 00-r * ~>r.'iil izs^l^vanie Japonci ne
vedo, kam bi s prirastkom prebival-5 ,0 !o vna^a 21 9 'n;1:iona. Sahalin ima za nje preostro podnebje, v Mand'u iji jut delajo konkurenco Kitajci. Amerka in Avstralija sta rim pa zavrti Angliia •ma sicer ogromne kolon ..e vendar Da mora reživliati nad 2 milijona brezposelnih. Angleški delavci se jeradi iz-= —. Midi v kolonijah jih ne gledajo posebno lepo.
Na Holandskem in v Ameriki omejujejo porode že nad 50 let in vendar število prebivalstva močno narašča. Plode se namreč nižji sloji, ki imajo največ otrok, kar je menda po vsem svetu enako. Ameriški listi so začeli celo zahtevati, naj država regulira porode odnosno prepove propagando razmnoževanja.
Tragedija francoske lepotice
Pred pariškim sodiščem se je zagovarjala te' dni bivša gledališka in filmska igralka, znana krasotica Ger-maina Sombrav. ki je odnesla na lepotnih konkurencah opetovano prvo nagrado. Dolgo ie že tega, ko je bila Sombravjeva žareča zvezda revije v Gaite-Rochecheouartu. Predstavljala je nago žensko. In s tem je prvič zaslovela. Ves Pariz jo je poznal kot najlepšo Francozinjo. Pozneje je nastopala na raznih pariških odrih, končno pa v filmu Plesala je, pela in recitirala, vse enako dražestno in šarmantno V pariških salonih so se kar pulili za nieuo naklonjenost, bogati kavalirji so bili ponosni, če so se mogli pokazati z njo v gledališču ali v restavraciji, novinarji
so pisali o nji dolge članke in zabeležili vsako prireditev, katere se je udeležila.
Naenkrat je pa zvezda slavne lepotice zatonila. Prišla je nesrečna ljubezen, in z njo ooskus samomora. Lepotica e morala ležati več tednov v bolnici, j kjer si je mirila živce s < »kainom rn I morfiiem Ko le zaoustila bolnico ie bila že strastna kokamistka m mori m1sika. Prišla ie v konflikt ^ r>araerafi bila je obtožena, da ie ra^pečavala kokain in morfij Nekdaj naileoša Francozinja ie stala pred sodiščem kot strašilo. Navzlic sijajnemu nagovoru odvetnika Beauxa ie bila obsojena na 3 mesece ječe
Mussolini kot
trcfltvsM vajenec
Pariški   listi     priobeuiejo zanimiv članek o bivanju sedanjega fašistične ga diktatorja v Švici, kjer ie bil leta 1905 vajenec v trgovini s kolonijalnim blasrom  de  Paulisa   v Lnusnnni Pari ški fašisti so pritiskali  na švicarske ga trgovca, naj neha opisovati Mussolini jevo preteklost, pa ni nič pomagalo. De Paulis ni  povedal  ničesar, kar bi bilo Mussnliniiu  v sramni o Sam-» nadut kariierist    se    more sramovati svoiega bivšega siromaštva Mussolini ie služil pri omenjenem trgovc-u. ko ie bil izgnan iz ženevskesra kantona, kjer se je zatekel    v Lausanno Švicarski socialisti so ga priporočili de Paulisu. ki je tudi socialist   Lausannski trgo vet- je  plačeval  Mussolini ju  30 frankov  mesečno in  mu  daial stanovanje in hrano  In Mussolini je bil s tem ze lo zadovoljen, ker je lahko nadaljeval vseučiliške študije,   kar je bil njegov ideal.
Glavna Mussolinijeva naloga je bi la nositi ljudem na dom kupljeno bla go. Trgovec se je pa kmalu prepriča! da  fant ni za trgovske posle Musso lini je namre«*  raje pisal in čital, kakor pa raznasal blago in pisma Nekoč je odšel iz trgovine s paketom na rami   n s km'igo v roki. katero je med
potjo z največjim zanimanjem čital Vendar ga je pa obdržal trgovec leto dni. Kmalu potem, ko ga je odslovil, je bil Mussolini izgnan iz Švice Zanimivo je, da odlok o izgonu še ni bil razveljavljen, ko je prispel Mussolini pred leti kot italijanski ministrski predsednik v Lausanno na konferenco.
Tutankamen se ne maščuje
Znani češki egrptolog in vseučilišk: profesor dr. F. Lexa je predaval te dni v Pragi o egiptskem kralju Tut-Anch-Amonu in o najdbah v njegovi grobnici. Zanimivo predavanje so Dojasnieva-le skioptične slike. Ob koncu predavanja je predavatelj omenil tudi vesti raznih evronsk^h listov, ki so pisali, da so se egiptski Faraoni osvetih" vsem ki so brskali 00 njihovih grobnicah. Dr. Lexa je izjavil, da so to gole rzmišljo-tfroS. karH Fsrmčam sami sploh ne 00-znajo izraza osveta.
Lord Carnavon. ki je prvi odkril faraonovo grobnico, je prišel v Egipt 'e-čit težko živčno bolezen. Grobnico mu je pomagal iskati slikar Carter, ki je prvotno slikal vse. kar so odkonali. pozneje se je pa posvetil izključno kopanju. Ko je slučajno naletel na vrata Tu-tankamnove grobnice, je brzojavil lordu Carnavonu v Pariz in ga pozval, naij takoj pride v Egipt Podlegel je piku struDenega moskita. kar se mu je DriDetilo v hotelu Luxor, ne pa \ grobnici. Vesti o smrti njegove žene m tajnice so izmišljene. Tudi naštevanje, kdo je že umrl izmed onih. ki so odknli Tutankamnovo grobnico, je nezrrrisel-no. ker v resnici še vsi žive Vest, da se je faraon osvetil tudi slikarju Čarteru, je brez vsake podlage. Neki Carter je postal žrtev avtomobilske nesreče in takoj se je razširila vest. da gre za pomočnika lorda Carnavona. Carterjev je pa v Angliji toliko, kakor pri nas Novakov. Povoženi Carter seveda ni identičen z onim. ki je bil v Egiiptu.
Zadnla beseda
Dumasova drama ^Antony< se konča z besedami- >TJpirala se mi je. zato sem jo ubil.«   Nekoč so unrizorili to
dramo v pariškem gledališču Palais Roval in v glavnih vlogah sta nastopila Bocageo in Dorvalova. Dosegla sta ponovno velik usneh. toda po režiserjevi krivdi je nadel zastor takoj, c i r je Antonv zadal rano z bodalom tako da zadnV hn^e^e niso mogle biti izgovorjeno Občinstvo je pa hotelo ur< vsak n^čin slišati hidi zadnje besedo in zaf-^io ie oGTor^euo nfotefftir**ti V srlerlMjišču je nastal strahovit trušč i p   Vrmr-nn   <=o   monli   z.istor dvierniti.
Dorvalova je omahnila v naslanjač i n c pripravila spreieti ^smrtni« udarec Glavnega junaka pa ni bilo od nikoder Občinstvo ga je klicalo, roda mož se je bil razjezil in odšel v svojo garderobo, od koder se ni hotel vrniti na oder Videč, da je občinstvo vedno bolj ogorčeno, je Dorvalova vstala, rekoč ^Upirala sem se mu in zato me ie ubil « Potem se je poklonila in iz ginila za kulise, občinstvo ji je pa navdušeno ploskalo.
10 letnica krimske katastrofe
Na današnji dan pred 10 leti so boljševiki zasedli Sevastopol in druga pristaniška mesta na krimski obali. Po premirju s Poljaki so se oprostile znatne njihove sile. ki so jih zbrali na južni fronti proti baronu Vraaglu in koncem oktobra so začeli energično ofenzivo. Prodrli so fronto na levem krilu pri Kahovki in preprečili večini Vranglove armade umik na Krim. Beli so se sicer prebili skozi, to la z velikimi izgubami. Na Krim je prišla Vranglova armada fizično in moralno izčrpana. Zbrala se je v malo obljudeni pokrajini severnega Krima, kjer so morali izmučeni vojaki prenočevati večinoma na prostem. Jasno je bilo. da nima več pomena boriti se Ostala je bila samo še peščica ljudi z belim praporom proti mogočni lavi rdeče vojske. Zavedali so se. da ruski narod nima nobenega razumevanja za njihov pokret. Krimsko prebivalstvo pa še mislilo ni. da bi moglo priti pod boljševiško oblast.
na
vaje lepe ^obe
ohrani njih zdravje in s tem tudi njih biserni sijaj. Za to kupuj pristno izkušeno sredstvo
s,
argov
epši ^obje
Boljševiki niso dovolili Vranglovcem dolgega počitka. Navalili so na nje. ko so se baš formirali. Poleg tega je imela Vranglova armada mnogo dezerterjev in nekateri oddelki so bili tako desorganizi-rani. da jih sploh ni bilo mogoče voditi v boj. Na fronti je bilo že jasno, da se bliža konec, prebivalstvo je bilo pa še vedno prepričano, da boljševiki ne bodo zmagali. Zato je bila tem večja panika ko je padla 11. novembra zadnja utrjena postojanka in ko so imeli boljševiki odprto oot na Krim. 12. novembra se je ves dan valil tok beguncev in demoraliziranib vojakov proti Sevaš topolu. Zvečer je zapustil Simferopol general Kutjepov in se odpeljal z zadnjim vlakom proti jugu. Sreča je bila, da je bila tudi rdeča armada od zadnjih bojev izčrpana in da je 12. novembra počivala, sicer bi bila malone vsa Vranglova armada poklana.
General Vrangel je sklenil zapustiti Krim. Po izkušnjah z evakuacijo Novoro-sijska je odredil istočasno izpraznitev Se-vastopola, Jalte, Feodozije. Kerče in Jflu-patorije, kamor je poslal parnike. Parni-kov je bilo pa premalo za ogromno množico beguncev in vojakov. V Sevastopolu so začeli razni zločinski elementi ribariti v kalnem. Na mnogih krajih so nastali požari, zažgana so bila velika skladišča ameriškega Rdečega kriza in intendant-stva. Parniki  so bili  kmalu  nabito polni
beguncev in na mostičkih se je bil boj za življenje in smrt. Ko so parniki odpluti, so mnogi poskakali za njimi v morje, tako so se bali boljševikov.
Nedelja, 16. novembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10: Ver* sko predavanje, g. Jagodic. 10.20- Ig. Kai* ser: O evropskem gospodarskem življenju. 10.45: šah. 11: Koncert Radio orkestra. 12: Tedenski pregled. 15: Kmetijsko predava« nje. 16: Citre solo, Fr. Levin. 18.30: Prenos opere iz narod, gledališča v Pragi: \Vag* nor: »Tannhauser«. 22: Časovna napovea irs poročila 22.15: Radio orkester. 23: Na* poved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 17. novembra. 12.15: Plošče (Mešan program). 12.45: Dnevne vesti 17.30: Radio orkester. 18: Zorko Prelovec: O petju v kvartetih. 18.30: Dr. Bajec: Italijanščina. 19: Prof. Tine De* beljak: Poljščina. 19.30: Ing. Gerl: O hi* gieni mleka. 20: H. Horvat: Sokolstvo in alkoholizem. 20.30: Prenos iz Prage: Kon» cert orkestra RaJio?journala. 2?- Časovna napoved in poročilo, napoved programa za naslednji dan.
SLABO ZDRAVILO »Kaj pa neki delate, da ste tako reje-
ni?«
»I. glejte no nič!
K. K. G. Brovvn:
54
Vitez enega dne
Roman
— Ko mu je torej stric Horac ves razburjen telefoniral, da te je zaprl v garažo, je moj oče kar poskakoval od veselja in komaj je čakal, da ti zavije vrat. Odpeljal sem se za njim z motociklom, ker vem, da je zmožen vsega. Bil bi že davno tam, pa sem zašel. Zdaj je pa moj oče gotovo že polomil rebra stricu rloracu. ker te ni znal spraviti na varno tako. da bi ne mogel pobegniti. Toda zakaj se je odpeljala gospodična Craigova naprej in te pustila na cedilu?
Peter je okleval z odgovorom. Vedel je dobro, da se skriva za Tobbvje-vo mastjo blagorodna duša in zelo ga je mfkalo povedati mu pravi vzrok Jeanninega oočetja in^prositi ga, naj ji pomaga. Pa si je premislil, kajti to je bila končno njena privatna zadeva in m^rd^ bi mu bila hvaležna, če bi obesil to na veliki zvon. Poleg tega je bil Tobbv nri vsej svoji bla^orodnosti sin sira WaT^ra in nihče b' mu ne zameril, če bi bil o Jeannin' krivdi drugačnega mnenja kakor je bil Peter. Bi-
lo je torej najbolje molčati.
In tako je odgovoril samo:
Morda ni hotela zamuditi ugodne prilike, kajti če mora človek daleč peš ali če je že utrujen, je prijetno peljati se vsaj nekaj časa. Glavno je bilo izročiti čim prej sliko tvojemu očetu Vedela je, da pridem za njo tako ali drugače.
— Hm. Kri pa 7 našima folotoma Gibbsom hi Hopperjem? Si ju ovadil orožnikom ali poskrbel kako drugače, da ju zadene zaslužena kazen?
— Nobene orožniške postaje ni bilo v bližini. — je dejal Peter in zakašljal,
—Sicer bi se pa bila s tem samo zadržala. Soloh se pa fak človek kakor je Hopper ne more nikamor izgubiti, če bi ga že hotel sir Walter ovaditi.
— Hm, — je zamrmral Tobby in zmajal z glavo. — Vendar se mi pa zdi —--
— Hvala bogu. da sva že tu. — je vzVT;km'1 Peter hvaležno'.
p*-«rl ni'ma «o se ™niav;iq veb'ka vrata oldhallskega parka in Tobby ie za-vozil na dvorišče očetove hiše. Peter se je plaho oziral na vse strani — o T^anni m bilo duha ne sjuba Tako sta orsnela do terase, kjer ie Tobbv ustavil. Povsod ie vladal mir in nihče bi ne bil slutil k*ko čudne reči so se odigrale *u oonoči.
— Mamice ni doma, — je dejal Tob-
bv, — a služinčad se najbrže kje prepira, če bo zadela starega kap ali ne. Zdaj sva tu in rad bi vedel, kaj---
Obmolknil je. kajti Peter je nenadoma planil po stoonicah na teraso in že je bil v hiši. Tobby je začudeno zmajal z glavo in krenil za njim.
Peter je planil skozi odprta vrata in prazno vežo in že je bil pred vhodom v galerijo. Odprl je vrata in se plaho ozrl na steno. To, kar je zagledal, ga je tako presenetilo, da je zamolklo vzkliknil. V njegovem glasu je bil pomešan gnev z razočaranjem.
Toda že so se začuli za njim Tobby-jevi koraki. Mlad1" Bellerby je stopil na prag in se vprašujoče ozrl po galeriji.
— Kaj se ie zeodilo. dragi moj? — Gromska strela! 2e zopet je izginila ena slika!
— Da. je pritrdil Peter ves iz sebe. — roda prva se ie vrnila.
Pokazal je na mizico, kjer je ležal orazen okvir, kraj njega pa zavito platno.
— Kaj vraea! — je zamrmral Tobbv presenečeno. Hi+ro je stopil k mizici in odvil sliko. — To je Constable! Torej
kaj---Našlo se je obrnil in ozrl na
vrsto slik. v kateri sta zijali dve zs:o-
ney. Prija*el|. tu ima sam vrasr kremplje vmes. — Ta Čas je opazil na mizici ko-
šček papirja. — Kaj je pa tole? Križ božji, saj to je ček na ...
Toda ta čas si je bil Peter opomogel od silnega presenečenja. Planil je k tovarišu in mu iztrgal papir iz rok In že je bil zopet pri vratih, od koder ie zaklical Tobbvju:
— Pozneje ti pojasnim to. Zdaj se ne morem zadrževati. Mi posodiš kolo?
In ne da bi čakal, kaj poreče Tobby. je planil iz hiše.
Novine nas vedno znova zagotavljajo, da je v trenutkih narodne krize naj-tipičnejša lastnost povprečnega Angleža nesposobnost priznati poraz. Naj že bo to splošna resnica ali ne. tajiti se ne da. da je mladi Cardinal imel to lastnost. Čeprav se je tega bal. je bil vendar ves iz sebe. ko se je izkazalo, da je prispel navzlic svojemu junaškemu prizadevanju Drepozno in da je Jeanne svoi cilj že dosegla. Potreba spraviti Wnno k nameti je zavzela v njegovih mislih nbliko nekakšne moralne dolžnosti, katero je bilo treba brezpogojno storiti In spoznanje, da se mu je načrt izjalovil, ie za hiD oslabilo vse njegove duševne zmožnosti in sara navdalo z obupom Toda niegovi možgani, ki sami po sicer niso bili nič oosebneea sn d*»'nvah najb^lie v kritičnih trenutkih Ko je do-bral Tobbv z mizice Jeannin ček, je spoznal, da še ni vse izgubljeno.
Sira \Valtera in lady Bellerbyjeve ni bilo doma. Če je odšla Jeanne v kočo na obali po svoje stvari, ni bilo izključeno, da jo z božjo pomočjo in pri ugodnem vetru še dohiti in pregovori ali prisili, da mu izroči sliko, ki bi jo odnesel nazaj v galerijo še predno bi se sir VValter ali njegova soproga vrnila V tem je bila samo iskrica upanja, toda poskusiti je bilo vredno.
In tako je drvel Peter na kolesu skozi park proti vratom, še predno ie Tobbv prav vedel, kaj namerava.
Kmalu je zdramil prebivalce Sandha-vena iz nedeljskega miru čudno oblečen mladenič, ki ie švignil mimo njih in izginil za bližnjim hribom. Da se ta prismojeni kolesar ob vznožiu hriba ni ubil, ie pač dokaz, da je usoda še vedno bedela nad njim V naglici ie pozabil celo na zavoro in 'ako Je pridrvel s hriba s strašno brzino Vesel da se mu n; nič 'godalo, je skočil s kolesa nlani' do stopnicah na verando koče. odor' vrata lil vstODil Takoj se je prepričal: da še ni prepozno.
Jeanne Craigova je sedela za mizo in oisala nekaj na staro kuverto. Ustrašila se je malo. ko je planil v sobo Kuverto ie hitro vtaknila v žep Toda glas se ii ni prav nič tresel, ko ga ie pozdravila:
— O. Peter! Bala sem se, da bi vas mogel vrag prinest *»° '
>SLOVENSKT NAROD« dne 15. novembra 1930
-tev 2*1
Lovske puške
Roberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER puškar. Ljubljana. Kongresni tre Stev. 9
> mM al i €>g1asi<
Vsaka beseda SO par.   Plača ae lahko  tudi * znamka*. Za odgovor znamko I - Na vprašanja  brez  znamke n* mm m    ndeovaHamn,   -  NaJTrumj&i e&am IW*» S-- —
TRG. UČENKO
sprejme tvrdka Viktor Engel-man, trgovina z mešanim blagom, Šmartno v Tuhinju. — Reflektantinje meščanskih šol imajo prednost. 2831
ŠTEPARICO
vajeno nekoliko kuhe, z vso oskrbo v hiši in plačo po dogovoru sprejme takoj Vidic Milan, čevljar, Ljubno - Podnart. Go-jenjsko. 2834
SLUŽKINJO
izurjeno, pošteno, išče družina brez otrok v Splitu. — Poizve se: Bleiweisova cesta št. 20, m. nadstropje od 10. do 12. ure dopoldne. 2835
MODROCE
peresnice, otomane, divane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture — dobite najso-lidneje pri
SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg 6
KUPUJEM JEZICE
ii- i?i zdrave na vajenske množine. Ponudbe s splošnim vzorcem in najnižjo ceno poslati na »Slov. Narod« pod sJeži-ce/2787«.
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved» no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trp: 32. Ljubljana.
L Mikuš
LJUBLJANA Mestn  trg 15
priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :-
PEČI NA ŽAGANJE
vseh velikosti izdeluje po najnižjih cenah tvrdka Ivan Zorko, Glince pri Ljubljani. 2837
ZASTOPNIKE
za sezijsko prodajo, peči na žago vino, z dobrim zaslužkom — sprejme  Kari Cizel, Vransko.
2833
POSESTVO
naprodaj dobre pol ure od Domžal, 51 johov, polovico za obdelovanje, drugo je gozdič. Drži se skupno. Gozdovi so deloma zaraščeni. Skupna cena 200.00O dinarjev. Plačilo po dogovoru Ivana Flerin, Dobovje, Ihan pri Domžalah. 2832
AKO ŽELITE KUPITI
NA OBROKE
obrnite se na
XLredit?iffl» —<3rucro «Ie+s»*ftpili tr«*o^eev
r. z. z o. z. v Ljubljani
Vsa pleskarska in ^oboslikarska dela
izvršuje   točno,   solidno   Ln po -ikurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBŠ
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstv«. Ljubljana. Sv. Petra c. 33
It u kova drva
Trboveljski premog Angleški koks
pri tt.
..KURIVO"
Dunajska 33
(na Balkanu) Tcleton 34-s4
hm sic i  blag c vi
Zajamčeno čisto volnen«*
moške in damske blagove
a a d n i i 11   novosti   t. a
jesensko in zimsko sezijo
razpošilja starorenomirana zaloga  tvornice snkna
SIHOEL-OIHOF, BRNO
Palac k eho t*. 19. Češkoslovaška.
Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša Izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.
likanje  obleke  ali   suknje  IH I>in
Obračanje 300 Din
Vaša obleka, suknja, kostum ali plašč bo zopet kot nov, ako pošljete v — VVALLET EX PRES, LJUBLJANA, Stari trg 19, da se kemično ščisti, zlika, posije, vstavi nova podloga, obrne. Likanje, čiščenje klobukov. — Na likanje se lahko počaka.
Stekleno nakit je za božična drevesca
Zahtevajte moj najnovejši z barvami ilustrirani
Glavni katalog
ki   ga pošljem brezplačno   in   ki obsega moje   neprekosljive   prekrasne   novosti: igračke, lutke, tediberi, angelčke, božične jaslice, vilinje lase, ptice, zvončke, lampione, čipke, sijajen kovinski okras, girlande in vse potrebščine. Iz prve roke, cene brez konkurence, brez rizika. Zamena dovoljena. Oziroma povrnem denar.   Pri večjih naročilih in za preprodajalce največji popust.
ADOLF EICHH0RN EUGEN S0HN. LAUSCHA g3?g
ZA DAMSKE PLAŠČE IN ZIMSKE SUKNJE
KONGRESNI TRG štev. 15
vam NUDI veliko izbiro
NAJMODERNEJŠIH VZORCEV
nasproti    nunske cerkve
NAJCENEJE
TVRDKA
NOVAK
LJUBLJANA
ZAHVALA
Za številne pismene in ustne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega skrbnega očeta
Frana Komana
posestnika in strojevodje drž. žel. v pok.
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem; posebno zahvalo pa njegovim stanovskim tovarišem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja.
Sv maša zadušnica se bo brala v trnovski župni cerkvi v ponedeljek 17. novembra ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, 14. novembra 1930.
Globoko žalujoči ostali.
Zalivala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega dragega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
Jakoba Drola
višjega davčnega upravitelja v pok.
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, cenjenim gg. pevcem za v srce segajoče žalno petje, stanovskim tovarišem, bratom Sokolom in vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
Ljubljana,  dne  15.  novembra 1930.
ŽALUJOČA SOPROGA PAVLA DROL IN SORODNIKI.
žrebanje v drž. raz. loterij
Včeraj dne
30.000 Din SO.OOO Din t o.ooo Din 4.000 Din 2.000 Din
Zadnji (milijonski) razred
14. novembra so bili izžrebani večji dobitki: srečke štev.: 22.209, 43.911; srečke štev.: 42.459, 72.979, 89.386; srečke štev.: 4.356, 43.588;
srečke štev.: 27.030, 39.697, 67.775, 71.544, 93.198, 98.307;
srečke štev.: 2.030, 4.305, 6.154, 12.979, 16.041, 18.327, 20.199,
20.003, 22.211, 28.510, 32.015, 33.650, 33.204, 35.800, 38.567.
39.071, 42.696, 49.121, 51.698, 57.669, 59.742, 65.303, 65.156.
66.006, 68.362, 69.033. 70.601, 72.020, 74.482, 77.107, 77.200,
80.312, 82.658, 88.664, 88.920, 89.152, 92.456, 92.320, 94.596,
95.267, 95.449, 99.850.
V nedeljo vsi na »Martinovo« GODBA — PLES »PRI KONČANU«, Rožna
dolina.
2830
Resiavracl a <Pod Skalco'
Mestni trg štev. 11
toči pristna vina: Dolenjsko belo      10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko črno   12 D
Ha loško belo 16 D
Burgundec beli 20 D
Muškat si Ivane c 24 D
Cviček, Gad. peč 16 D
Dol. portugalka 16 D
Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno sprejemajo na izborno domačo hrano.
Dne 12. t. m. so bili izžrebam sledeči dobitki:
Din 500 št
17.975, 19.106,
29.290, 46.670. 66.404, 72.059, 76.650, 86.918, 87.978, 96.863,
29.299, 47.412, 66.431, 72.065, 77.203, 86.941, 87.988, 98.440,
. 8.021, 19.173, 34.161, 47.477, 66.442, 72.070, 77.204, 86.943, 89.102, 98.913,
8.048, 8.075, 9 27.703, 27.746,
741, 9.761, 9.797, 13.858 27.750, 27.763, 27.777, 36.674, 36.695, 37.762, 38.107, 38.111, 47.491, 56.066, 57.314, 57.321, 58.815, 66.488, 67.519, 68.725, 68.762, 68.770, 72.087,  73.792,  73.953, 73.995, 75.123, 77.237,  77.306,  77.324.  78.061, 78.063, 86.973,  86.983, 87.259. 87.803, 87.822, 89.122,  89.166,  89.173.  96.632, 96.642, 98.945, 98.972.
13.895, 29.251, 46.615, 58.821, 68 786, 75.146, 81.299, 87.897, 96.649,
17.922, 29.274, 46.621, 58.844, 69.146, 75.175, 84.174, 87.904, 96.664.
17.971, 29.281 46.649, 58.882, 69.456. 75.191. 84.182, 87.966. 96.842.
1
Komur je bila sreča izžrebana za manjši dobitek, naj nam jo v pošlje, da mu pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker je le malo neizžrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago.
Zadružna hranilnica r.Lzo.z«,Ljubljana,Sv.Petra c, 19
Velika zaloga samo
In?. Guzeli
Ljubljana Si&ka
Baltika ul. 4. M«vlkl cesta 5£
IVMoo 3252
NAJMODERNEJŠE VZORCE
ZAVE
namiznih in kuhinjskih garnitur veze najftneje in najceneje
MATEK & M*KE& LJUBLJANA
DALMATINOVA 13.
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni
robci komad 2 Din.
Prevažanje
✓sakovrstnegr blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema
EDICIJA TURE, LJUBLJANA,  Masarykova  cesta 9.
Telefon interurban 2157 Si/T
Dvofcolesa. motorji, šivalni strci*
otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni de-i. Velika izbira, najnižje :ene.   Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.Tribuna44 F* B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, RARLOVSKA CESTA STEV 4
Častiti svetnik gospod
Miklavž ]e prispe! v Ljubljano
in se nastanil v
SLAŠČIČARNI N0V0TNY
Gosposvetska cesta 2.
Sicer je precej mrmra! zara<^» razdrapane ceste okoli nas, a na mojo prošnjo se je omečil, in sicer zaradi tega, ker je videl naše veliko in lepo izložbeno okno, kjer mu je mogoče razstaviti svoja bogata in krasna darila, katera je pripeljal s seboj iz Berlina, Prage, z Dunaja iz Beograda in Zagreba. Otroci, bodite pridni, ker Miklavž ves dan stoji v našem izložbenem oknu in sledi vašim korakom. Prosite mamice, naj si ogledajo in vas mu priporoče. 15526
želje, prošnje in pisemca sprejema
T. NOVOTNV, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 2.
GREVA
sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različne klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd. imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za razne krvave in jeterne klobase nudim tudi  debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva.
Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust.
Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo.
Bergman Josip
14408
trgovina črev na drobno in debelo.
LJUBLJANA,
POLJANSKA CESTA STEV. 85, 87.
Urejuje Josip Zupančič. — Za > Narodno tiskarno« Fran Jezer tek. — Za upravo in inseratni aea Usta:  Oton Christot — Vsi v U) u Dijani.