Poštnina plačana v gotovini
Maribor, £elrtelc *4. fulifa 1932
MARIBORSKI
Ste v 157 Leto. V!. (XUj)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava« Maribor, Aleksandrova osata St. 13 t Telefon 2440In2466 izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri i Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din $ Oglati po eenlku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1* v Llubllanl » Poštni čekovni račun št. 11.400
99
JUTRA
99
Slike iz sedanje Amerike
]ules Sauerwein o gospodarski krizi v Združenih državah
te dni za nove davke v višini ene milijarde 120 milijonov dolarjev. Senat je preskrbel prihrankov za 150 milijonov.
Znameniti francoski časnikar Jules Sauerwein je prve dni t. m. obiskal Ameriko, da se prepriča o razvoju tamkajšnje krize. V Washington je prišel prav v času, ko so tam taborili bivši bojev-niki-invalidi, in slika, ki jo je podal v »Matinu«, je zanimiva tudi za nas. »Zunaj prestolnice, na ogromnem močvirnatem travniku ob reki Pitomacu, je taborilo 17.000 bivših bojevnikov. Zahtevali so plačilo za štirinajst let nazaj in za dvanajst let naprej. To so bili s svojimi invalidskimi pokojninami nezadovoljni veterani, s pokojninami ki so sedem do osem krat večje kakor v evropskih državah. Zahtevali so, da bi jim država izročila naenkrat vse, kar jim dolguje na mobilizacijskih premijah do leta 1945: okoli dve milijardi dolarjev. Bil sem med njimi več ko eno uro in spoznal, da jih je prignala v Washington bolj beda kakor upornost. Ponoči je padal dež, in bojevniki so ležali v mlakah. Postavili so si šotore, kakor so pač vedeli in znali. Nekateri so imeli mrzlico, bili so bolni. Govoril sem z njimi, skoraj vsi so silno trmoglavi in besni. Nekdo mi je pokazal pismo svoje žene, v katerem mu svetuje, naj se več ne vrne, če ne bodo ničesar opravili. Vsi bi se mu smejali.«
Drugi so mu povedali, da ne zahtevajo novih davkov, ki naj bi pokrili njim izplačane vsote, zahtevajo samo finančno operacijo, ki bo koristila vsem, ker bo zvišala splošno kupno moč. Ta operacija obstoja v tem, da plačil država naenkrat, kar bi morala sicer odplačevati v obrokih. Ostati hočejo v taborišču, Če bo treba, tudi vse poletje. »Zgradili si bomo lastno mesto in pridružili se nam bodo še novi tovariši. Iz New-yorka jih pričakujemo še 800« je dejal eden izmed voditeljev. Toda 600 taboriščnikov so morali že do takrat prepeljati v bolnišnico. Zboleli so in morda zbole vsi...
»Po obiski v taborišču«, pravi Sauer-'svein, »se mi je zazdel kapitol kakor trdnjava ameriške moči. Dve temi obvladujeta tam ves pogovor: prohibicija in finance. Celo najbolj zagrizeni pristaši prohibicije med republikanci priznavajo, da se želja po počasni ukinitvi zakona o »suhem režimu« vedno bolj umika zahtevi po nagli odločitvi. Kar se financ tiče, vzbuja zahteva veteranov po izplačilu dveh milijard dolarjev v sedanjem Času primanjkljaja v državnem proračunu silno ogorčenje. Amerika je, čast energiji njenega predsednika, glasovala prav
Sedaj manjka samo še približno 200 ml lijonov dolarjev za popolno uravnoteženje državnega proračuna. Če se vlada še odloči posoditi državam 300 milijonov za pobijanje brezposelnosti, potem je razumljivo, da sedanji čas ni primeren za uganjanje demagogije z veterani.«
»Pogovarjal sem se več časa«, pravi nadalje Sauervvein, »z zastopnikom Penn-sytvanije senatorjem Reedom. Iz tega pogovora sem spoznal ves mir in hladnokrvnost ameriških državnikov pri reševanju in presojanju gospodarske krize. Ta mir je ogromno nasprotje new-yorškega nemira. »Vse, kar je praktične vrednosti«, je dejal senator Reed, »je v najboljšem stanju, ceste, železnice, tovarne. Naša produkcija sirovin in iabri-batov krije po vrsti blaga 40 do 60 od stotkov vse svetovne produkcije. Na razpolago imamo vse, kar nam je potrebno za obnovitev prosperitete. Naša bolezen se je ugnezdila drugod: ml bo-lujemo za živčno krizo. Za časa prospe ha je bilo ameriško ljudstvo polno veselja do življenja; danes, ko gospodar stvo manj procvita, se vdajajo nekateri elementi docela nerazumljivemu obupu.
Prepričan pa sem, da bomo srečno prebrodili vse težkoče. Naša valuta je stabilna in zadevni strah Evrope je dO' cela neosnovan. Evropske države so od-potegnile iz Amerike skoraj vse svoje zlato. To nas ne vznemirja, kajti take zaloge na kratkoročno odpoved povzročajo več neprijetnosti kakor koristi. Kakor vidite, se moramo torej boriti z vse mi mogočimi neprilikami, a borimo se polni močne volje in bomo storili vse, samo da ohranimo proračunsko ravnotežje. Kar ste videli v taborišču veteranov naj vas ne vznemirja. Preveč se zavedamo, da bi ugoditev njihovi želji in emisija dveh milijard papirnatega denarja upropastila naše finance in raz. vrednotila dolar. Nobena demonstracija veteranov nas ne more pripraviti do tega, da bi pozabili na svojo dolžnost.
Obiščite zahodne države in potem se vprašajte, če, more država s takimi rezervami, delavci in silami propasti, pa naj bo trenutno v še tako velikih nepri-iikah!« »Ko sem se pa poslovil od se natorja Reeda«, pravi Sauervvein, »mi je dejal: »Zahvaljujem se vam, da se niste dotaknili vprašanja medzavezniških voj tiih dolgov. Bilo bi mi neprijetno govoriti o njih: zadeva še ni dozorela.«
Spor med Urugvajem in Argentinijo
Incedenti v Bueuos Airesu — Prekinitev diplomatskih odnošajev
MONTEVIDEO, 14. julija. Po uradnih poročilih urugvajske vlade so nastali o priliki nekega obiska urugvajske križarke v Buenos Airesu veliki nemiri, naperjeni proti Urugvaju, o katerih pa manjkajo sicer še vse podrobnosti. Urugvajska vlada smatra Izgrede za težko žalitev in izvaja konsekvence. Sklenila ie prekiniti vse odnošaje z Argentino.
Predsednik urugvajske republike Je izjavil, da Je dogodek v Buenos Airesu
brez primere v zgodovini odnošajev obeh sosednih držav.
Argentinska vlada pa zatrjuje nasprotno, da incident nikakor ni tako pomemben, da bi se zaradi tega morali prekiniti diplomatski odnošaji. Kljub temu Je vrnila urugvajskemu poslaniku akreditive in mu dovolila zapustiti državo. Urugvajske Interese v Argentini bo do poravnanja incidenta zastopala Velika Britanija.
KRVAVI NEMIRI V AMERIKI.
LONDON, 14. julija. V mestu Saint Louis v Ameriki so bili včeraj veliki nemiri, katere je izzvalo 3000 brezposelnih delavcev. Demonstranti so hoteli s silo udreti v mestno hišo. Nastopiti je morala policija in se poslužiti tudi orožja.
Pri spopadu so bile 4 osebe ubite, okoli 100 jih je pa bilo ranjenih.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Menjajoče se oblačno brez bistvenih padavin, hladneje.
Pakt zaupanja med Francijo in Anglijo
Včeraj je bil podpisan pakt o novi tesni francosko-angieški zvezi — V Ameriki so hudo vznemirjeni
PARIZ, 14. julija. Med Francijo in Anglijo je bil včeraj podpisan pakt zaupanja, ki obnavlja nekdanjo entente cordiale. Pakt je izredno velikega pomena in pomenja začetek nove dobe v evropski politiki.
»Petit Pa risi en« pravi, da bosta poslej Francija in Anglija tesno sodelovali pri reševanju vseh javnih vprašanj, v prvi vrsti pa v interesu Evrope in vsega sveta. »E c ho de Pariš« pa piše, da je bil ta pakt pripravljen v Lozani in je posledica sporazuma glede reparacij.
WASHINGTON, 14. julija. Sklenitev pakta zaupanja med Francijo in Anglijo je povzročila kljub pomirjevalnim izjavam v ameriških političnih krogih veliko presenečenje in vznemirjenje. Mnogi ministri so izjavili, da se snuje v Evropi blok, ki bo naperjen v prvi vrsti proti Ameriki. Doslej so se pogajale Združene države z vsako evropsko državo posebej in presojale njeno moč po plačilnih sposobnostih. Pakt zaupanja med Francijo in Anglijo je pa začetek enotne fronte v gospodarskih vprašanjih, posebno v vprašanjih dolgov in carin.
Svetovna gospodarska konferenca
Ugotovitev dnevd sestanka — Amerika pozdravlja sklicanje konference — Koliko dolguje Evropa Ameriki —
Londonsko mnenje
ŽENEVA, 14. julija. V dobro Informiranih krogih se zatrjuje, da bo svet Društva narodov na jutrišnji seji določil dan sestanka svetovne gospodarske in finančne konference. Znano je, da je lozanska reparacijska konferenca pozvala Društvo narodov, da prevzame iniciativo pri sklicanju in izvrši tudi vse priprave. Na isti seji bo napravljen tudi dokončni sklep o posojilu republiki Avstriji.
WASHINGTON, 14. julija. Vest, da bo v kratkem sklicana svetovna gospodarska in finančna konferenca, je bila sprejeta tu s splošnim odobravanjem. Zatrjuje pa se že sedaj, da Amerika tudi na tej konferenci ne bo dovolila razprave o medzavezniških vojnih dolgovih. Ameriška politika o vprašanju vojnih dolgov ostane slej ko prej nespremenjena. Stimson je izračunal, da bi znašala izguba Amerike, če bi se priključila lozanskemu sporazumu 20 milijard 377 milijonov dolarjev. Celokupni dolgovi, ki so bili doslej plačani in ki se še morajo plačati, znašajo po računu »Chicago Tribu-
ne« 22.259,069.684 dolarjev. Dolgovi Nemčije Ameriki znašajo 750 milijonov dolarjev. Če bi Amerika pristala na enak aranžma kakor velesile v Lozani, bi dobila na ieto samo 3,611.000 dolarjev namesto dosedanjih 361,120.000 dolarjev.
LONDON, 14. julija. Na svetovni gospodarski in finančni konferenci se ne bodo razpravljala podrobna vprašanja, nanašajoča se le na posamezne države ali skupine držav. Razprava bo splošna. Proučil se bo sedanji svetovni gospodarski in finančni položaj, ugotovili se bodo vzroki depresije in določile smernice za skupno borbo proti njej. V tukajšnjih političnih in finančnih krogih zatrjujejo, da pomeni lozanski sporazum mejnik v svetovni krizi. Lozana je pokazala, da se dajo doseči sporazumi tudi v najkočljivejših zadevah. Če se bo nadaljnjo prizadevanje vodilo v duhu Lozane, jx>tem bodo glavne težkoče že letos premagane. Dva trda oreha pa sta še razorožitev in vojni dolgovi.
ORKAN PRI VIROVITICI. — POPLA VE V TUZLI. - SILNA NEVIHTA S TOČO PRI NEVESINJU.
ZAGREB, 14. julija. Okolico Virovitice je opustošil orkan, ki je nastal pred veliko nevihto. V Slatinskem Drenovcu, Gornjih Medjah in Zdencu je orkan porušil več gospodarskih poslopij in porul in polomil skoraj vse drevje. Debele bukve v gozdu je prelomil kakor šibe. Padajoča debla so v Šumečici pokvarila tudi industrijsko železnico in žage. Gozdni delavec Miro Vukelič je bil ubit. Uničeno je tudi sadno drevje. Škoda, ki jo je orkan napravil, je zelo velika.
TUZLA, 14. julija. Včeraj se je nad Tuzlo utrgal oblak. Voda je namah poplavila spodnje dele mesta in udrla v delavske hiše. Napravila je mnogo 'škode.
MOSTAR, 14. julija. Predvčerajšnjim zvečer je divjala nad Nevesinjem in okolico silna nevihta s točo. Posevki in vinogradi so uničeni, Toča je bila tako debela, da je ubila več ovc, ki jih je zatekla na paši. V neko stajo je udarila tudi strela in ubila pastirja. Kar ni prej uničila suša, je uničila sedaj strašna nevihta.
POLOŽAJ V BELGIJI SE BOLJŠA’.
BRUSELJ, 14. julija. V stavkovnih revirjih se opaža znatno pomirjenje. Včeraj ni bilo nikjer nobenih večjih nemirov in spopadov. Sinoči pa so se sestali voditelji delavstva in določili glavne pogoje za sporazum z delodajalci. Skupna konferenca delegatov delavstva in delodajalcev ob posredovanju vladnih organov se je pričela danes in izgleda, da bo sporazum v kratkem dosežen.
VSI SO MRTVI.
PARIZ, 14. julija. Potapljači so ugotovili, da so vse zatvornice podmornice »Prometeja« zaprte. Mornarji so se polagoma zadušili in umrli strašne počasne smrti.
EVROPSKI BLOK PROTI AMERIKI.
PARIZ, 14. julija. »L* Oeure« piše na uvodnem mestu, da bo po vsem tem, kakor stvari danes stoje, moralo priti do enotnega evropskega bioka proti Ameriki. Ministrski predsednik Herriot in minister financ bosta spravila to vprašanje v odbor parlamenta in senata. V tej stvari je Herriot tudi že konferiral z angleškim poslanikom lordom Pyre-lom.
Ljubezen je ženski življenje, možu Da samo dogodek v življenju
JEAN PAUL
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške .vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz JoseSovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prof. Alojzij Rozman
Preteklo noč ob 1. uri je preminul na domu pri starših v Poljčanah profesor veronauka na tukajšnji klasični gimnaziji g. Alojzij Rezman. Pred dvema dnevoma ga je zadela kap, na posledicah katere je izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je pastiroval dolga leta v mestni Stolni župniji, po smrti dr. Medveda pa je prevzel njegovo mesto na humanistični gimnaziji. Pogreb vzornega dušnega pastirja bo v soboto 16. t. m. ob 10.30 dop. iz hiše žalosti na poljčansko pokopališče. Ave anima pia!
Smrtna kosa.
V tem tednu so umrli v Mariboru: Anton Špes, hlapec, star 59 let; Marija Pongračičeva, žena delavca, 49 let; Matija Bobnarič, delavec, 23 let; Kunigun-da Lauferjeva, delavka, 55 let; Ivan Klampfer, sinček delavca, 9 let; Adolf Kostanjevec, trgovski sotrudnik, 22 let in Lojzka Pufičeva, hčerka delavke, 6 let. N. p. v m.!
Nova grobova.
V Ljutomeru je po kratki bolezni preminula v 77. letu starosti ga. Elizabeta Zemljičeva, mati mariborskega hotelirja ia lastnika hotela »Orel« g. Zemljiča. Pogreb blage gospe bo v petek 15. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na ljutomersko pokopališče. — Snoči je preminul na svojem domu v Mariboru upokojeni šolski upravitelj g. Franjo Gostinčar, star 68 let. Huda bolezen ga je že pred letom priklenila na bolniško postelj, in smrt ga je zdaj rešila muk in trpljenja. Pokopali ga bodo jutri v petek ob pol 17. na po^ breškem pokopališču. Blagima pokojnikoma naj bo lahka zemljica domača, preostalim naše iskreno sožalje!
Odlikovanje.
Z redom sv. Save 5. stopnje je odlikovan upokojeni strokovni učitelj na tukajšnji državni trgovski akademiji g. Maks Kovač. Čestitamo!
Poroke.
V zadnjem času so se v Mariboru po' ročili g. Ludvik Švare, zasebni uradnik, z gdč. Irmo Klabusovo; g. France Flajs, šolski upravitelj, z gdč. Marico Koršiče-vo, učiteljico; g. Alojzij Mordej, pekovski pomočnik, z gdč. Gizelo Kuntihovo, hčerko posestnika; g. Uroš Tomšič, ključavničarski mojster, z gdč. Marijo Klaj-žerjevo; g. Emil Žamut, zidarski mojster, z gdč. Terezijo Kurnikovo; g. Ed-mund Adam, tovarniški delavec, z gdč. Justino Ferševo, merilko, in g. Josip Krepek, mlinar, z Marijo Kneserjevo. Bilo srečno 1
Nakup hrane za voiaško živino.
Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da po og'asu Mariborskega voj. okru-ga br. 11247 od 4. t. m. prične nakup hrane za vojaško živino in to: seno pri-čenši z 10. julijem, slama z 20. julijem, oves in ječmen s 1. avgustom tega leta. Podrobne informacije daje Vojni okrug v Mariboru, Trstenjakova ul. 5.
Naplavljeno truplo.
Pri Spuhlji niže Ptuja je te dni Drava naplavila moško truplo, ki je ležalo več kot teden dni v vodi. Komisija je ugotovila, da je utopljenec star okoli 55 let. Njegove indentitete pa ni mogla dognati. Truplo so pokopali na pokopališču pri Sv. Marku.
Sedemdesetletnica prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru
Proslava tega jubileja —
osrednja točka »Mariborskega tedna"
je dala zato pravzaprav ta sedemdesetletnica. Dolžni smo Jo proslaviti na dostojen način, dolžni smo ookazati našo peSem-tedaj in danes; vzporediti tedanji koncert s tem, kar lahko nudimo danes. Zato se bo ob 701etnici ponovil prvi koncert z istim sporedom in na istem prostoru, poleg tega se bo pa izvajal še program modernih slovenskih pesmi z našimi sedanjimi pevskimi zbori, ki niso znani samo v naši domovini, ampak so cenjeni in občudovani tudi daleč preko meja v evropskem svetu.
Ta proslava sedemdesetletnice prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru bo torej središče vsega »Mariborskega tedna«, bo dokaz, da nismo šele od 1. 1918., ampak še od davno prej, da se je naša narodna zavest manifestirala tudi s pesmijo že 1. 1862.
Za časa ustanovitve naše mariborske »Slovanske čitalnice« se je pričelo v obdravski prestolnici živahno slovensko narodno gibanje, ki je obetalo velik razmah in popolno uveljavljenje našega elementa. Zbirati so se pričeli slovenski inteligenti in v svoj krog so privabljali tudi delavstvo in okoliško kmečko prebivalstvo. Prirejale so se prve slovenske veselice in leta 1862. v začetku avgusta, je doživel Maribor tudi prvi slovenski pevski nastop — prvi koncert.
Skromen je bil tedanji začetek, skromna je bila tudi še naša pesem. Imeli smo pravzaprav samo narodno pesem, ta biser našega narodnega duha. Prav zato pa so take prireditve tem bolj vžigale navdušene rodoljube, budile so narodno zavest in dajale novih moči za nadaljnjo delo in nadaljnje borbe. Kakšen razmah smo doživeli od takrat do danes, v teh sedemdesetih letih! S ponosom gledamo lahko na storjeno narodno in kulturno delo, posebno še na svojo glasbo.
Idejo prireditve »Mariborskega tedna«
Jadranaši,
jutri v petek ob 20. uri sestanek v real-kii. Gre za sodelovanje ob priliki »Mariborskega tedna«.
Mariborski trgovci za svoje interese
Burno zborovanje mariborskih trgovcev pri »Orlu** — Uvedel naj bi se poletni čas pri odpiranju trgovin v mrtvi sezoni
Obiščite »Kavarno Park« v Mariboru. Letovišče, najlepši prostor za oddih. Danes zvečer koncert Olepševalnega društva. Kompletni zajtrek Din 5.—.
Snoči so pri »Orlu« zborovali mariborski trgovci. Zborovanje, katerega se je udeležilo okoli sto trgovcev, je otvo-ril načelnik trgovskega gremija g. Weixl. Po kratkem pozdravnem nagovoru je obrazložil namen zbora in prečital predlog, naj bi bile v mrtvi sezoni, to je v mesecu juliju in avgustu trgovine zaprte od pol 13. pa do 15. ure. Ker je ta ureditev za letos že prepozna, je bil predlog odklonjen in prepuščen v rešitev prihodnjemu občnemu zboru.
Na zborovanju so razpravljali med drugim tudi o krošnjarstvu, ki se je razpaslo po mestu in okolici, čeprav ie prepovedano. Nadalje so se zborovalci pritoževali na mestno tržno nadzorstvo, ki odvzema pri trgovcih vzorce raznega
blaga v svrho preiskave, ne da bi te vzorce plačalo. V pogledu potvorb niso krivi prav ničesar trgovci, ampak dobavitelji. Nadalje je bila iznešena pritožba, da tržno nadzorstvo pripušča na mariborski trg razne prekupčevalce, ki nimajo obrtne pravice. Zborovalci so kon-statirali, da dopušča občina prodajo klobas, kruha in mleka od hiše do hiše, pre-kajevalcem, pekom in prekupčevalcem celo iz okolice.
Iz vseh teh razlogov so bili zaprošeni navzoči občinski svetniki, naj se zavzamejo pri občini za to, da se napravi red v takih in enakih razmerah, ki škodujejo interesom mariborskega trgovstva in obrtništva.
Revolucija v Braziliji
NEWYORK, 14. julija. Po vesteh iz Rio de Janeira so se tudi čete države Minas Geraes pridružile revolucionarjem, ki so se najprej uprli osrednji vladi v državi Sao Paolo. Prav tako podpirajo revolucijo tudi čete države Rio Grande do Sud. Vodstvo revolucije pa sporoča, da se strinja z uporom še nadaljnih pet držav. Tako je v taboru revolucije vsa južna Brazilija, ki je najgosteje naseljena, najbogatejša in najnaprednejša. Proti tej skupni sili bo osrednja vlada težko kaj napravila.
S policije.
Snoči in davi je policija aretirala nekega Pepčka radi pijanosti, Franceta K., ker je osumljen neke tatvine in tri nočne ptičice Nežiko, Rozalko in Marico. Zabeleženih imajo nadalje sedem prijav, povečini radi kršitve cestno-policijske-ga reda.
Podstarosta Sokolske zveze E. Gangi v Mariboru.
Podstarosta Sokolske zveze E. Gangl je dopotoval z včerajšnjim dunajskim br-zovlakom v Maribor iz Gdinija na Poljskem, kjer je prisostvoval velikim slavnostnim, ki so bile te dni ob priliki otvoritve poljske luke. G. Gangl si je v Mariboru ogledal »Učiteljski dom« in letno telovadišče Sokola Maribor III, o katerem se je zelo laskavo in pohvalno izrazil, obiska! pa je tudi funkcijonarje mariborske sokolske župe. Na letnem telovadišču je došlega zveznega podsta-rosto prisrčno pozdravil društveni starosta prof. g. Lojze Struna. Danes popoldne je g. E. Gangl odpotoval z brzovla-kom v Ljubljano.
Motosekcija »Perun« Maribor, priredi v nedeljo 17. t. m. izlet v Rogaško Slatino. Odhod z Glavnega trga ob pol 8. uri zjutraj. Prijatelji motospor-ta dobrodošli.
Licitacija na carinarnici.
V skladišču tukajšnje glavne carinarnice bo jutri 15. t. m. ob 9. uri dopoldne licitacija raznega blaga.
Pevski zbor Glasbene Matice
ima jutri 15. t. m. ob 20. url v pevski sobi zelo važen sestanek. Polnoštevilna udeležba je neobhodno potrebna!
Škrofulozne zdravi sisaška mineralna voda, In zato naj taki bolniki obiskujejo sisaško jodno kopališče.
Nemci izzivajo!
Mučen prizor v Kamnici
Očividec nam piše:
Preteklo nedeljo je mariborska nemška mladina v gostilni Pavešič v Kamnici prepotentno izzivala in žalila narodni čut mirnih slovenskih gostov.
Po končanih športnih prireditvah se je namreč zbrala v omenjeni gostilni večja družba mariborske nemške mladine. Čim dalje bolj je rasla živahnost teh mladih gospodov, ki je končala v izpe-vanju nemške napitnice z refrenom: »Heil, heil!«. — Ta napitnica je trajala tako dolgo, da je začela presedati sicer popolnoma mirni slovenski družbi, ki je
sedela v bližini. ____
Zato je na prošnjo člana slovenske družbe vložil gostilničar ploščo »Mladi vojaki« v gramofon. Komaj se je začela plošča vrteti, je skočil član nemške družbe na mizo pod zvočnikom in ga zaprl. — Na protest slovenske družbe proti tej
predrznosti, se je pognal tukajšnji trgovec s pohištvom Zelenka junior proti slovenskemu omizju in začel kričati dobesedno: »Wir singen, solange wlr wolIen, wir singen, was wir wollen, wir lassen uns von Nlemandem was vorschreiben, wir waren friiher hier (mišljeno v Mariboru) als ihr, ja sam Jugoslovenska rezervna oficir!«
Petje nemške družbe je večkrat spremljalo dviganje rok, kakor se pozdravljajo Hittlerjevi in Mussolinijevi pristaši. Med drugimi so bili navzoči še: Holzin-ger, sin slikarja, Thiir, sin drogerista, Hausmaninger, sin veletrgovca, Ilger, urar, in Weiler, sin trgovca.
V primeru, da bi se taka izzivanja ponavljala in bi pristojna oblastva ne kaznovala izzivačev, si bomo morali sami pomagati, po zgledu onih, ki imajo dviganje rok za pozdrav.
Z Dravskega polja
Zopet požigi na Dravskem polju. Mi
nulo nedeljo je pogorela v Župečji vafJ domačija posestnika Simona Sagadina, hiša in gospodarsko poslopje. Gasilci iz Sikol, vračajoči se z velikih gasilskih vaj mariborske in ptujske gasilske župe na Gorici, so pohiteli nemudoma na kraj požara. Niso pa še dospeli na cilj, ko so se jeli dvigati mogočni ognjeni zublji v smeri proti Pragerskemu. Med tem so prispeli že tudi gasilci iz Cirkovc, zato so gasilci iz Šikol odhiteli tja na Pragersko, kjer je stala v plamenih stanovanjska vila lastnika tovarne za opeko g. Steinklauberja. Tu je bil ogenj nastal notri v hiši in hipoma zajel lesene stopnice, vodeče v gornje stanovanjske prostore, tako, da so stanovalci morali po lestvah ven iz goreče hiše. Požrtvovalno orožništvo iz Pragerskega in sosedje so s pomočjo prihitelih gasilcev požar srečno lokalizirali. — Po vseh okolnostih ni dvoma, da je bil tudi v teh dveh primerih ogenj podtaknjen od zločinske roke.
Nesreča na paši je doletela sina železničarja Franceta Goloba iz Orehove vasi. Ko je kravi deval verigo okoli vratu, ga je krava sunila z rogom v lice in mu ga prebodla. Močno krvavečega fanta so takoj odpremili k zdravniku.
Politično gibanje. Minulo nedeljo se je ustanovila v Hotinji*vasi za sosednje okoliške občine kakor Slivnice, Orehova vas in Skoke pod predsedstvom učitelja g. Franja Čička krajevna organizacija s sedežem v Hotinji vasi. V upravnem odboru so nadalje tudi gg. Josip Grobelšek kot podpredsednik, Mirko Primec tajnik, Filip Primec blagajnik.
Konjice
Tekmo koscev v Stranicah je priredi-, 1° , mošnje društvo kmečkih fantov in deklet v nedeljo 10. t. m. ob udeležbi preko 200 ljudi. Tovariš Ivan Marinšek le pozdravi! zbrano občinstvo in došlega narodnega poslanca g. Gajška Karla. Predsednik zveze kmečkih fantov in oeklet g. Kronovšek Ivan je govoril o Pomenu organizacije kmečkega stanu, okrajni kmetijski referent g. Nemec Ivan pa o važnosti kmeta za državo in pomenu kmečkega dela. Tekme se je udeležilo šest krepkih domačih fantov, katerim so bile po tekmi razdeljene lepe nagrade. Po končanem delu se je razvila pri tov. Ivanu Marinšku prijetna domača zabava.
»Mama, ali ttMontn te Tsagnf«
Brezposelni in deiamrzneii
Nekaj sličic z naših svetlih ulic in temnih zakotij
V Mariboru je še precej takih, ki jim pravimo brezposelni. So to reveži, ki res ne najdejo dela, čeprav se trudijo, da bi ga kje kaj dobili. Teh je sram beračiti po mestu, in vam za skorjcf kruha drva nasekajo ali pa opravijo druga taka priložnostna dela. Na trgu čakajo, da pomagajo kaki gospodinji znositi krompir domov, na kolodvoru, da nosijo prtljago in drugo. Za vsak dinar so hvaležni, in so veselo presenečeni, če jim darujete cigareto. Prenočujejo, kjer je le mogoče; Imajo pa različna skrivališča, ki jih delijo s »poklicnimi« brezposelnimi.
»Poklicni« brezposelni so šiba božja, strah vseh meščanov, splošna nadloga in velika neprijetnost za policijo, ki ima ž njimi največ opravka. Povsod se klatijo, beračijo in kradejo, popivajo in razgrajajo, se potepajo in pretepajo, pokvarijo vso mladino, napadajo mimoidoče, — in človek je brez moči nasproti tem barabam, če ni policista v bližini.
Te dni sem po vrsti obiskal vsa njihova skrivališča in prenočišča. Pa naj jih nekaj tu opišem.
Tribuna v Ljudskem vrtu. Je sicer trdo ležišče, toda varno pred dežjem in Še bolj pred policistom, ki le redko semkaj zaide. Prišel sem takole ob štirih zjutraj in sem imel srečo, da je prišlo baš oko postave jih malo pogledat. Pet lih je spalo na sedežih. Policist pride tiho, mene premotri nekam sumljivo, pa nie vendarle spozna. »So včasih temni pt'čki vmes« mi pošepeče in pokaže na sPeče fante, — kajti sami mladi ljudje so to. Policist udari s pendrekom po šteto, da zadoni, kot bi ustrelil s puško. Dva prestrašeno poskočita in začudeno gledata v redarja. Mencata si oči in je videti, kako jima je nerodno imeti pred seboj policista. Dva druga se leno vzdigneta in mrmrata nekaj nerazumljivih besed. Slišijo se kakor »vrag te vzel« in tako in enako. Peti še mirno spi naprej. Ima jako trdo spanje in se zbudi šele, ko ga policist dregne s pendrekom v rebra. »Dobro jutro« pozdravi, a policist ga strogo gleda, kajti je spoznal v njem starega znanca, ki je že precejkrat zabeležen v policijskih bukvah. In zato ga kar zapodi. »Da vas ne najdem več tukaj!« mu še zapreti.
Nato se obrne k onima dvema. Policist ima dobro oko in takoj vidi, kdo ima slabo vest, kdo je mlad tatič, ki se je prvič pregrešil, pozna pa ravnotako tudi stare, prefrigane tičke.
No, pa sta bila ta-dva res sumljiva. Vprašana za dokumente, seveda nimata ničesar. Izgovor je kmalu najden, toda mož postave je jako neveren Tomaž, to ju zato kratkomalo povabi s seboj. Tudi ostala dva legitimira. Imata vse bukvice v redu, eden celo dodelnico borze dela, ki mu je nakazala delo v neki tovarni. Dela sicer že, pa premalo zasluži, da bi si plačal prenočišče. Policist ju posvari, naj se nikar ne družita
s takimi in naj ostaneta poštena. Lepe nauke jima je dal. Je dober človek takle preprost policist.
Ona dva sta se nekam branila iti na stražnico, tedaj pa je mož postave mahoma pokazal drugo lice. Strogo in neizprosno je pogledal, njegov glas je postal naenkrat rezek in oster in — delo-mržneža sta ubogala. Kaj je bilo potem na policiji, ne vem in me tudi ni zanimalo.
Drugo tako zavetišče, kamor pa nima mestna policija več dostopa, so tisti gozdiči nad tremi ribniki, ki ležijo že izven mestnih mej. To je gnezdo pravih potepuhov in vlačug. Človek kar ni varen več tam pred tako sodrgo. Prej tako priljubljena izletna točka je sedaj pravi strah vseh meščanov.Tn se taki tipi priklatijo celo dol v park, kjer drzno nadlegujejo ljudi. Bilo je že tudi napadov, o katerih je poročalo časopisje, toda dosti jih ostane neprijavljenih, kajti mnogo napadenih, posebno ženskega spola, se iz sramu ne upa javiti oblasti, kaj se jim je primerilo.
Podnevi ali proti večeru ležijo ti ro-komavhi večinoma v parčkih v visoki travi, v senci mladih brez... Racije, ki jih napravi včasih orožništvo, pa več ali manj razkrijejo življenje teh nepridipravov, ki jim je delo najbolj zasovra-žena stvar na svetu.
Brezposelni imajo svoja skrivališča še v kamniškem »grabnu«, v kopališču pri Kiiferju, pod mostom, v raznih svislih v predmestjih in drugod. Precej jih je, ki si privoščijo počitnice in gredo na deželo. Kmetje se takih mestnih potepuhov silno bojijo, ker so navadno nasilni, kradejo pa kot srake. Pa nič kaj ne pomaga, da jih orožniki preganjajo, ker se znajo dobro skrivati. V jeseni pa bodo pritisnili zopet v mesto, zasidrali se bodo pod rotovžem kot brezposelni reveži in skušali šmarocati na pomožni akciji ...
Spori
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Tekmi SK Voitsberg:SK Svoboda v soboto sodi g. Bergant, v nedeljo g. Mohorko. Prvenstveno tekmo SK Železničar :SK Rapid sodi g. Nemec.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V soboto, dne 16. t. m. ob 18. bo na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma SK Voitsberg:SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Ilovar. Na igrišču Ra-pida bo v nedeljo 17. t. m. ob 9. prvenstvena tekma mladin SK Rapid :SK Železničar. Službujoči odbornik g. Lorber. Popoldne ob 15. se odigra na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma SK Voits-berg:SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Knez. Tajnik.
Table-tennis dvomatch v Mariboru.
V nedeljo 17. t. m. bo ob 18. pop. v hotelu »Union« prva medmestna tekma reprezentanc Ljubljane in Maribora v ping-pongu. Obe moštvi nastopita v svojih najboljših postavah, Maribor z La-wejem in Girgonom na čelu ter gdč. Ne-do Geržinič, Ljubljana pa Dečmanom, Žižom, Denesom ter bivšo državno prvakinjo gdč. Dečmanovo. Za to zanimivo srečanje je med našo športno publiko veliko zanimanja.
Budistične svečenice
Neka budistična ločina na Japonskem je uvedla veliko novost — pripustila je ženske v svečeniško službo. Kandidatinje za svečenice se pa morajo za svoj poklic strogo pripraviti. Nositi morajo posebno pričesko in obleko, da se že nazunaj razlikujejo od svojih tovarišic posvetnega stanu. Zaenkrat pa še ne smejo opravljati verskih obredov v velikih svetiščih, ampak samo v malih, kakršnih je na Japonskem velike in so večinoma brez svečenikov, ker ni zadosti moškega naraščaja.
Kako domuieio brezposelni v Ameriki
lil •
\
o tem nam kaže ta slika drastičen primer: v starih kanalskih ceveh so se utaborili, veseli, da imajo vsaj krov nad glavo. Sami krepki, zdravi možje, ki bi
radi delali, a dela ni...
Ante Novak:
Dvoje deklet
Pripetilo se je te dni. Vse sem videl in slišal — pa mi je šlo na jok in sem se smehljal obenem.
To je bilo nekje, kjer je zmerom mnogo ljudi. Tesno so skupaj in vendar je vsak zase sam, ves vase zaprt. Izgleda vsaj tako.
Pri sosednji mizi sta sedeli dve deklici. Nista bili baš lepi, niti elegantni, vendar pa sta bili prav ljubki v teh preprostih živobarvnih oblekcah. In prijetno ju je bilo gledati. Zelo veseli nista bili videti, to je že res — pa veselje je dandanes tako redko, da človek niti ne vprašuje več po njem.
Dekleti se še nista doigo poznali, to sem takoj dognal. In obe sta Čakali na fanta. To drhteče pričakovanje se odraža v očeh in nemirnih kretnjah. (Oh, saj ljudje sploh ničesar ne skrivajo pred sočlovekom. Še njih najbolj skrita misel ti je očita, le razbrati jo je treba iz vseh mnogoterih znamenj, ki jo spremljajo.)
»Ali ste zaročeni ž njim?« je vprašala prva, ki bi si je ne bi! mogel prav predstavljati brez šminke — ves čar bi izgubila. »Ali ste zaročeni ž njim?« to je torej vprašala. Kar tako.
Oni so pa trenile lepe dolge trepalnice in je hitro, kakor da hoče prehiteti mise! samo, odvrnila:
»Ne, ne! Nisem! Čemu tudi?...«
»Tudi jaz nisem!« je rekla šminkana. »Saj se danes nihče več ne zaroči. Pa saj tudi res nima smisla. Če se mis!ita vzeti, se pač kar vzameta, ne!?«
»Da, seveda!« je odvrnila ona s trepa!-. nicami.
Potem sta obe zrli v mizo in dolgo molčali. Ta čas sem ju skušal skicirati, pa mi ni uspelo. Ves čas sem premišljeval, kaj bosta sedaj vprašali, ker sem videl, da bi si radi še nekaj povedali.
Pa je prišlo. Šminkana je bila nestrp-nejša:
»Se mislite poročiti ž njim?« — Takoj ji je bilo žal, da je vprašala... toda vprašala je...
Ona se je zdrznila. Pogledala ji je vprašujoče v oči, potem pa je odkimaje in jako dobro igrano odvrnila:
»Ne! Ne mislim na to! Hočem biti prosta. Imam svoj poklic in bom lahko sama skrbela zase!«
»Tudi jaz ga ne bom poročila.«
Za tem odgovorom sem se tako očitno nasmehnil k njuni mizi, da sta to opazili, zardeli in obmolknili. (Šminki je ta molčeča rdečica imenitno pristojala.)
Meni je bilo neprijetno. Pa k sreči sta me prav razumeli. Namreč, da sem se
nasmehnil zato, ker sem si mislil, da bi bita morala reči!« »Mene tudi ne bo poročil!« On — seveda! Da se katero dekle me bi hotelo poročiti — če fanta ljubi!? -Hm!
Tako sta torej zardeli, molčali in čakali.
Tudi jaz sem zardel, molčal in čakal — mislil sem si pa marsikaj..,
Fanta sta prihajala.
Deklici sta zadrhteli in oči so jima zasijale. Še jaz sem imel ta občutek, da tudi k meni prihaja ljubica, ki jo že dolgo poznam, pa je še nikdar nisem videl. Najbrž so se tudi meni zasvetile oči. (O, saj par iskric sreče za sočloveka zmerom še ostane...)
Prišla sta torej in sta prisedla. Čedna fanta sta oba. PrVi je bil silno vesel in se je hudomušno smehljal svojemu dekletu (tistemu z dolgimi trepalnicami).
»Mucek, me imaš kaj rad?«
Ona pa mu je samo pogledala v oči.
»Mucek, ali bi me vzela za moža?«
»Uf, ti neumnež, kaj me dražiš!?«
»Nič! Sem si pač še to neumnost Izmislil. čez mesec ali dva se poročiva!«
»Ne draži me!«
»Brez šale, Mala! Resno mislim!«
Dekle se je zresnilo, ga pogledalo z ve-
Konjice
Osebna vest. V nedeljo 17. t. m. obhaja svoj 85. rojstni dan tukajšnji ugledni posestnik in bivši trgovec g. Martin Ogorevc, očeznanega zdravnika dr. Martina Ogorevca iz Rogatca. Jubilantu, ki ima velike zasluge za narodni in gospodarski napredek Konjic, iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta!
Ciril-Metodove kresove smo žgali tudi na raznih gričih in vrhovih našega okraja. Iz Hrastnika v občini Bezovici so domačini našteli naokrog 52 kresov. Podružnica CM D v Konjicah je zažgala lep kres na Konjiški gori.
Sokolska prireditev v Ločah preteklo nedeljo 10. t. m. je potekla zelo zadovoljivo. Telovadni nastop je bil na šolskem dvorišču, ki je bilo okusno okrašeno in privabilo mnogoštevilne domačine in članstvo sosednjih sokolskih organizacij. Došle goste je pozdravil društveni sitarešina br. Solar, konjiški starešina br. dr. Mejak pa je imel na zbrano občinstvo programatičen nagovor, v katerem je zlasti povdarjal velepomemben uspeh vsesokolskega zleta v Pragi, Po lepo uspeli telovadbi se je razvila prijetna zabava.
Sokolsko društvo Zreče ima svoj društveni telovadni nastop v nedeljo 17. julija t. 1. na dvorišču br. Kračuna. Sodeluje godba »Dravinja« iz Konjic.
Okrajni kmetijski odbor v Konjicah se je konstituiral 9. t, m. Seje so se udeležili vsi člani, navzoč je bil tudi g. okrajni glavar dr. Mate Suhač. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Križnič Alojzij, podpredsednik Berce Anton, blagajnik Konec Pave!, in tajnik Nemec Ivan. Živahna razprava se je razvila ob sprejemu proračuna za leto 1932. Razpravljalo se je tudi o proračunu za prihodnje leto m je bila izražena želja, naj občinski kmetijski odbori predvidevajo čim večje vsote za okrajni kmetijski fond. Okrajni referent Nemec Ivan je predaval o gospodarskem delu v preteklem letu in o bodočem delovnem programu. Sklenilo se je prirediti letos v jeseni v Konjicah sadnp in perutninarsko razstavo ter razstavo kuncev. Prihodnja odborova seja bo meseca avgusta. Sejo je zaključil predsednik g. Križnič z izrazom zadovoljstva nad tako stvarno in zanimivo debato ter pozval vse odbornike k složnemu delu za dobrobit in napredek konjiškega okraja,
Sokolsko društvo .Konjice pripravlja gledališko predstavo na prostem. Uprizorili bodo znano domačo sokolsko igro Manice Komanove *Krst Jugovičev«. Predstava bo na nalašč improviziranem odru na letnem telovadišču za Narodnim domom in sicer začetkom avgusta pod režijo brata prosvetarja Nemca.
Profesorska.
Gospa profesorjeva prihiti k možu na vrt: Za božjo voljo, mali je izpil vse črnilo! Kaj naj storim?
Profesor: Piši s svinčnikom.
nunniiMBiHin iiini iiiiiHBM3B«wwafc«q likim vprašujočim pogledom, on pa je nežno in resno dejal:
»Zares!«
Njej je vzelo sapo, spozabila se je, padla mu okoli vratu in ga poljubila. Potem se je zavedla, kje je. Plaho je pogledala okoli in zardela...
Čez čas je vsa odsotna šepnila: »Ivan!« in ga prijela za roko.
Druga je s trpko bolestjo (in morda tudi z zavistjo) zrla k oni in ko jo je ta pogledala, kakor da se hoče opravičiti, je hitro povesila oči. Grudi so se ji sunkoma dvigale in trepalnice so se povesile globoko na oči, da bi skrile solzo. — Njen fant je nemo buljil v svoji roki, ki jih je sklenil na kolenih pod mizo.
Meni je bilo čudno pri srcu, ko sta dekleti razkrili svojo resnično misei in željo... Hudo mi je bilo, jok in smeh me je davil.
Prijel sem za čašo vode in pil. Pa je še voda imela trbek okus.
Ker so oni Šli, sem plačal in Šel tudi jaz.
Prva dva sta šla tesno prižeta, druga dva pa razdražena in s povešenimi glavami.
Jaz pa nisem vedel, ali bi nosil glavo pokonci ali bi jo povesil še jaz...
fpominlašte se (MD
Biez posebnega obvestila
Šest« ali trisobno stanovanje,
v sredini mesta, oddam s l. avgustom. Naslov v upravi »Večernika«. 2199
slivovko, vinski
sadja in rastlin priporočam
pristno špirit in droženko,
'	' kumaric
ADALBERT GUSEt
valeiganjarna Aleksandrova 39 Maribor Koroika oasta 18
Veliko izbiro
oolnlliMekov
po najnižjih cenah nudi
I V. KR A VOS
ALEKSANDROVA 13
1	C S? n" § 5*5.3 2
Zavarovalnice	P o-l ° _ <13 p . " “O § B'§. fe 2 d S &
MTBMiamTaVHHUBMBBmBflBIrt 11 'wijaa	
lite	o1 =- S. « (b <D Cf> ^ <*< S o, 3 65 a CD
za Maribor in okolico sposobnega in zanesljivega zastopnika. Nevešči v tej stroki sc inštruirajo in vpeljejo. Kavcija neobhodno potrebna. Obširne pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, Iliča 9, 2218 pod št. 30889.	rova cesta 19! nice Benko). Okusni kruh; pecivo, keks, lavska pekarna. 2162
Sg w o-
M
® »a
m 3
S?
Is
t/5 JD
o S*
X 00
^ O
•3 S5<
H-t 0<
so <d < *
° V
** ° < B
ts> o< 5 S, O*.
I CD
Mariborski »VFCTRT1TK« Mrk	V	Mariboru,	dne	1-1.	VIT	1932?.
'rt «««** IfAMUS
'mit i.
VOHUNI
Iz tajnih ariiivov.
Kako je prišla do priimka »Mademoi-selle Docteur«, ni znano. Nekateri pravijo, da je pri izvrševanju neke važne naloge nosila velika rožena očala, kakršne so pri učenih nemških ženskah zelo priljubljene.
K špiionaži ni pristopila, kakor splošno sodijo, šele med vojno; svojo sposobnost in dal<*kovidnost je dokazala generalnemu štabu že mnogo poprej. Vojna ji je nudila izredne možnosti odlikovati se, in z mrzlično energijo se je vrgla na vse nove naloge. Takrat ni bila več tako očar ljiva, čeprav so vsi, ki so z njo kakorkoli prišli .v, dotiko, še vedno opazili sledove njene nekdanje lepote.
Med vojno je namreč stalno bila pod uplivom nekega mamila, ki ga je vedno uporabljala, kadar je bila na delu. To mamilo je dajalo njenim očem neki poseben sijaj, ki je na njeno okolico vednm znova napravil globok vtis.
Njeno pravo ime je bržkone bilo Anne-
marie Lesser. Rojena je bila v Berlinu, kjer je živel njen oče v dobrih razmerah. Nenavadno zgodaj zrelo dekle je postalo že s šestnajstim letom ljubica ritmojstra von Winanky, podjetnega častnika, ki je bil zelo nadarjen in častihlepen.
Toda njena ljubezen mu je prinesla le malo sreče, kajti ko je oče o vsej stvari izvedel, je spodil hči od hiše. Winanky, ki je sedaj moral tudi za njo skrbeti, kmalu ni več mogel zmagovati izdatkov za drago življenje v huzarskem polku in se je radi tega dal premestiti k neki že-nijski četi, kjer ni imel tako velikih izdatkov. Nekaj mesecev je šlo vse po sreči, potem pa so se pojavile nove težave. Rodbinsko posestvo Winanky-jev na Vzhodnem Pruskem, pri katerem je imel tudi on delež, je njegov brat slabo upravljal in so ga morali prodati, da tako zadostijo zahtevam upnikov. Po polomu ni ničesar več ostalo, in nesrečni častnik je bil odvisen samo od svoje plače.
Nekaj časa se je zaman boril, da bi se obdržal na površju in da bi ostal.častnik;
potem pa je brezupno zapadel v dolgove, tako da je bil njegov, komandant prisiljen naprositi ga, naj poda ostavko, kot je bila to takrat v takih primerih navada. V svojem obupu je Winanky zaprosil nekega prijatelja pri generalnem štabu, naj mu dobi kako službo, ki bo omogočila odplačati dolgove, in bo tako mogel nuditi svoji prijateljici prijetnejše življenje. Na ta način je dobil začasno službo pri nemškem poročevalskem uradu.
Izgleda, da je Winanky preizkušnjo dobro prestal, tako da mu je polkovnik Ni-colai, ki je svoj štab takrat na novo organiziral, dal stalno službo. Toda bodočnost Annemarie, kateri je proti povelju, ki ga je dobil, zaupal, kakega značaja je ta njegova služba, mu je delala mnogo skrbi. Kadarkoli je v tajni misiji odpotoval, si je vedno domišljala, da je njen mož v strašni nevarnosti, tako da je njeno zdravje radi tega silno trpelo. Ker pa njen zdravnik ni izvedel pravega vzroka njene bolezni, si njenega fizičnega propadanja ni vedel razlagati. Eno pa je bilo sigurno: ako te psihoze ne bo rešena, po-
tem jo gotovo čaka skorajšnja smrt.
Nekega dne je dobi! Winanky nalog topografirati teren v okolici reke Meuse, in sicer med krajema Toul in Dinant. Ker pa je domneval, da bo lahko to nalogo izvedel, ne da bi vzbudil suma belgijskih ali pa francoskih vohunov, mu je prišlo na misel, da bi vzel s seboj Annemarijo. Hotel ji je tako dokazati, da njegovo delo nikakor ni tako nevarno, kot si je ona domišljevala.
Ta načrt je bil uspešen. Ko so ji dovolili, da sme z njim, jo je minil nervozni strah, in ker je bilo njuno potovanje ta-korekoč podobno majhnemu dopustu, se je njeno zdravje zboljšalo. Kmalu potem pa je sama imela veliko veselje nad razburjenji, ki jih je človek pri vohunstvu v izobilju deležen.
Dober opazovalec.
»Ubil sem danes sedem muh, tri samce in štiri samice.«
»Kako jih pa razločiš?«
»Tri so sedele na škatli? za cigare, štiri pa na ogledalu.«
Katastroia parnika »Georges Philippar“
Po pripovedovanju pasažlrja.
Kakor je našim čitateljem znano, je na potu lz Azije v Evropo zgorel in se potopil francoski luksiizni parnik »Geor-ges Philippar«. V plamenih je našel strašno smrt tudi sloveči francoski novinar Londres. Nčki Skandinavec, ki je re-šivši življenje mnogim ženskam in otrokom v zadnjem rešilnem Čolnu zapustil gorečo ladjo, pripoveduje o tej katastrofi v tisti usodni binkoštni noči:
Bila je neznosno soparna tropična noč. Ležal sem na postelji v, svoji kabini in sem že spal. Slišal nisem bil ničesar, toda ko sem se prebudil, sem zaduhal, da se nekaj pali. Skočim k vratom in vidim: zunaj je že ves hodnik v plamenih. Pohitim gor na krov, tudi tu že gori. Vse se je zgodilo tako hitro, da ko je že vsa ladja bila v ognju, so šele dvignili alarm. In takrat je bilo že prepozno za pasažirje v spodnjem delu: izhodi na krov, so bili večinoma že porušeni.
Pod. seboj zaslišim obupen klic na pomoč. Iz line neke kabine — line so bile velike kakor okna — se je sklanjala mlada ženska, vila roke, prosila rešitve za sebe in svojo dva otročiča. Splezal sem po zunanji strani ladje dol, oprijemaje se kakor se je pač dalo, in sem potegnil ven
Lepo solnčno stanovanje
oddam s 15. julijem gospodični ali gospodu. — Naslov v upravi Večernika (Jutra).	4000
Enodružinsko hišo
v bližini Maribora z nekaj posestva kupim. Dopise pod »50.000« na upravo lista.	2206
Instrukcije
čez počitnice daje abiturijent za hrano ali denar. Naslov v upravi »Večernika«.	2213
Enodružinsko, novozldano hišo,
z električno napeljavo, 5 minut od postaje poceni prodam. Naslov v upravi »Večernika«.	2215
Zahvaljujem se
s tem psihograiologu Karmahu, ki mi je s svojo analizo rokopisa tako jasno očrtal moj značaj, ter mi s tem pokazal novih smernic v bodočnost. Njegova sposobnost je res velika in želim mu v bodoče še veliko uspehov na tem polju.
Dolores Stojan, Maribor.
predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFL1Č v Mariboru.
STANKO DETELA V Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
Lep lokal,
pripraven za krojaško ali čevljarsko obrt oddam v najem s 15. julijem. Vprašati Tržaška cesta, gostilna. 2216
 ................................ .. j	M«	—
Lepo, popolnoma separirano sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma. Vrbanova ulica 6/1.	2214
Oddam lepo, zračno sobo
s prostim vhodom. Kejžarjeva ulica »/II, vrata 12.	2212
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
Kraljevska grobnica v Lizboni
Slika nam kaže rodbinsko grobnico portugiške dinastije v cerkvi sv. Vincenca. Tja bodo prepeljali tudi truplo te dni umrlega bivšega zadnjega portugiškega
kralja Mauuela II.
najprej otroka, potem mater in še pestunjo; drugi otrok se je pa že zadušil v dimu. Posrečilo se mi je nato iz istega okna rešiti še par žensk in otrok.
Ostali smo na goreči ladji še cele štiri ure, vsak hip smo mislili, da se bo poto-
pila. Štiri zamolkle eksplozije je bilo slišati. Spodaj v vodi je mrgolelo morskih psov. Švigali so okoli parnika in več pa-sažirjev, ki so poskakali v morje, so te zverine raztrgale.
Od 24 rešilnih čolnov smo jih mogli
samo šest spustiti v morje, ostali so goreli. Tristošestdeset ljudi se nas je rešilo na ruski tovorni parnik, ki je prvi prihitel na pomoč. Od svoje prtljage nisem mogel rešiti ničesar, na sebi sem imel samo kopalno obleko, drugi so bili samo v srajcah ali hlačah, eden pa popolnoma nag. Na ruski ladji, smo ostali poldrug dan, dokler nas ni pripeljala v pristan; ta vožnja je bila strašna: 360 ljudi stisnjenih na ladji, kjer je bilo prostora samo za dvajset mož.
Kako je požar nastal, še vedno ni pojasnjeno. Na domnevo, da je bil izvršen atentat, ne verjamem. Parnik je bil še nov, velik in hiter in je bilo potovanje z njim užitek, toda imel je tudi nekatere hibe. Tako ni bila v redu električna napeljava, in mislim, da je nastal požar spodaj v veliki plavalnici, kjer se je bil v zadnjih dneh večkrat pripetil kratek stik. Veliko pasažirjev se je pritoževalo, da jih vselej strese električni tok, kadar prižigajo ali ugašajo luč. Spodaj v plavalnici ob tako pozni uri ni bilo nikogar več. in tako se je mogel ogenj neopaženo razširiti. Ogenj je pospeševalo to, da so bile vse stene in stropi obloženi z lesom, dragocenim lesom in vse je bilo z lahkogor-Ijivim in zato nevarnim firnežem tako močno lakirano, da si se lahko ogledoval notri ko v zrcalu. Ko so dvignili alarm, je bil faktično že ves parnik v plamenih...
Potrti neizmerne žalosti, javljamo, da je naša srčno ljubljena mamica in staTa mamica, gospa
Elizabeta Zemljič, Jorosec
zasebnica,
danes po kratki, mučni bolezni v 77. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo.
K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 15. julija, ob 5. uri popoldne na pokopališče v Ljutomeru.
Sv. rnaši zadušnici se bosta brali v soboto, dne 16. julija ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Ljutomeru in v stolni cerkvi v Mariboru,
Ljutomer, Maribor, dne 14. julija 1932.
Rodbine Fric in Franc Zemljič.
2224
Lokal
v centru oddam poceni. Naslov v upravi »Večernika«.	2220