Poštni
številka 1 Din.
Štev. 272.	V Ljubljani, v soooto 22. decembra 1923.
tov!hL
Leto I.

JE N
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
{ v Ljubljani Din IO*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22‘—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-LJublJana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
—-
Rokopisi se ne vračajo. — G&.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znam*..
Račun pri poštnem ček. uradu št 13.23t>.
fr*

Notranjepolitična situacija.
Klerikalci ne pridel® v vlad©. — ^eSikodušn© razumevanje	radikalcev. — Klerikalci
pmfi ustavi.
Abstinenčna
politika.
Politično življenje ne pozna sentimentalnosti. Zamerljivost se v politiki še nikoli ni obnesla. Na tem polju je možna samo ena pot, pot pozitivnega dela odstranjevanja ovir, ki sprečujejo dosego začrtanih ciljev.
Neumestnost in pogrešnost abstinenčne politike so dokazali tudi zadnji dogodki na Grškem. Grški narod trpi na posledicah vojne; gospodarske razmere so nevzdržne^ strankarski boj je divjal v Grčiji z vso vehemenco. Vse mogoče stranke so se ponujale grškemu prebivalstvu, da mu prineso zaželjeni mir in ureditev zunanjih in notranjih razmer ter mu zagotove mirno življenje. Silna nasprotja med posameznimi strankami pa so onemogočala pozitivno delo. Večni prepiri in boji in pa težke povojne razmere so grški narod utrudile. Sedaj ima samo eno veliko željo, mir in gospodarsko okrepitev države. Kdo mu prinese to, mu je vseeno, samo da ga prinese.
Volitve so pokazale, da vidi grški narod svojo rešitev v republiki. Največ upanja stavi na Venizelosa in prihodnost bo pokazala, če so bili ti upi upravičeni. Grške volitve pa so tudi zaslužena obsodba pasivnosti monarhistične stranke. Narod je povedal svojim voditeljem, da abstinenčna politika ni prava, ker ne gradi, ampak kvečjemu razdira. Voditelji monarhistične stranke niso postavili nobenih kandidatov ter so izdali parolo, naj se njihovi pristaši vzdrže volitev. Njihovi volilci pa niso priznali pravilnosti temu navodilu, kajti velika večina je volila — liberalne venizeliste. Užaljenost voditeljev monarhistične stranke se ni izplačala. Narod je izrekel pri volitvah, da se ne strinja z abstinenčno politiko, s katero so hoteli začeti monarhisti, temveč da hoče pozitivnega dela, ki bo edino okrepilo državo in jo privedlo do blagostanja.
Ta primer je nadvse poučen za naše opozicijonalce. Hrvatski poslanci, ki sede doma in čakajo nečesa, kar sami ne poznajo, mesto da bi šli v Beograd in pomagali s pozitivnim delom graditi državo in jo učvrščevati, ne bodo mogli ob koncu svoje poslaniške dobe pokazati svojim volilcem ničesar, kar so storili, ker nič ne delajo. Vsak volilec, ki misli z lastno glavo, se bo moral vprašati: Zakaj pa smo volili te poslance? Menda vendar ne zato, da sede doma in čakajo lepega vremena! Pravilen odgovor bo imel tudi pravilen učinek: drugič bo volil drugače.
Politično življenje gre svojo pot ne glede na to, če zamerijo nekateri Poslanci, da niso bile takoj sprejete njihove zahteve. To politično življenje pa ni nobena absolutnost. Oni, ki tvorijo razne politične struje, ga usmerjajo in vodijo. Kakršni so politični delavci, taka je politika. Na politiki v državi pa ne sme biti desinteresiran noben državljan, ker ona vendar odloča o usodi naroda in končno tudi posameznika. Slaba politika državo slabi, dobra jo krepi, zato mora vsakdo želeti dobre politične razmere.
Abstinenčna politika sploh ni politika; z njo tudi Hrvati ne pridejo nikamor. Končno se bo tudi hrvatski seljak, ki je sedaj zapeljan, naveličal gledati, kako njegovi poslanci nič ne delajo. Zahteval bo obračun in ta obračun abstinenčnim politikom ne bo prijeten. Narod bo poklical pač druge može, ki bodo imeli voljo do dela. Ljudstvo se zaveda polagoma, toda zaveda se in tega ne bodo preprečili niti sedanji, niti prihodnji zapeljivci. Lastno delovanje jih bo obsodilo in jih tudi vrglo med staro šaro, kamor spadajo. To bo edini uspeh abstinenčne politike!
Finančni ©ffiibor.
Beograd, 21. decembra. (B) Danes dopoldan je končal finančni odbor debato o budžetu ministrstva poljoprivrede in veda. Govorili so: Alič (musl.), Toma Popovič (rad.), Borisavljevič (de-mokr.), šečerov (dem), Rista Jojič (dem.) in Vesenjak (klerik.) Ob koncu je podal minister g. Krsta Miletič obširen ekspoze o potrebah svojega resorja. Zahteval je amandmane v iznosu 115 milijonov dinarjev. Pristal je na to, da prouči poprej finančni minister potrebo tega amandmana, ter da ga šele potem odobri.
Beograd, 21. dec. (B) Razgovori dr. Korošca z radikalnimi prvaki niso uspeli: vstop klerikalcev v vlado ni bil dosežen. Časopisju se o tem ne daje nikakih informacij, niti z ene ali druge strani. Toda dejstvo (odhod dr. Korošca iz Beograda ter izjava notranjega ministra Milorada Vujičiča pred finančnim odborom) pokazuje na razhod radikalcev in klerikalcev. Soglasje se ni dalo ugotoviti glede vprašanja avtonomije, katero zahteva Jugoslovanski klub za Slovenijo. Dasiravno so hoteli radikalci ustreči željam Slovencev, vendar niso mogli pristati na nekaj, kar js v popolnem protislovju z ustavo. Ker je bil ugotovljen razhod, so radikalci preko notranjega ministra Vujičiča izjavili v finančnem odboru, da se bo v najkrajšem času izvršila v Hrvatski in Sloveniji razdelitev države na oblasti. Radikalci so ponujali klerikalcem širšo samoupravo in jačjo administrativno decentralizacijo za Slovenijo, toda dr. Korošec na to ni hotel pristati. Nemožnost zbližanja se je ugotovila že pred dvema do tremi dnevi, ker se je dr. Korošec zelo dolgo razgovarjal s predsednikom demokratskega kluba, Ljubo Davidovi-čem. Vsled tega se ponovno pojavljajo kombinacije o ustanovitvi opozicijonal-nega bloka v parlamentu. Ta kombinacija je bila v zadnjem času nekoliko potisnjena v ozadje. Po odgoditvi skupščine je postalo bivanje dr. Korošca v Beogradu brezpredmetno, zato se odpelje danes zvečer zopet v Ljubljano,
da obvesti glavni odbor svoje stranke o politični situaciji v prestolnici.
Beograd, 21. decembra. (B) »Beogradske Novosti« pišejo: Razgovori med radikali in Jugosloven-skim klubom so prekinjeni. Po prvih izmenjavali misli je odpotoval podpredsednik Jugoslovenskega kluba g. Sušnik v Ljubljano, kjer bo članom glavnega odbora svoje stranke poročal o poteku teh razgovorov. Glavni odbor bo sklepal o nadaljnjem postopanju kluba. Tako člani Jugoslovenskega kluba kakor radikali so zelo rezervirani pri dajanju informacij o teh razgovorih. Kolikor smo mogli doznati, nudijo radikali Slovencem široko samoupravo, tako da bi se obe veliki slovenski županiji pretvorili v eno. Oni mislijo, da je to maksimum, ki se more dati Slovencem, ker vsako nadaljnje popuščanje izključuje ustava. Kako stališče bo zavzel odbor Slovenske ljudske stranke, se ne ve. Po praznikih se bodo razgovori nadaljevali. Nocoj je g. dr. Korošec odšel iz Beograda. Interesantno je, kam dr. Korošec pravzaprav potuje. V Ljubljani je že g. Sušnik, ki obvešča glavni odbor slovenske ljudske stranke o najnovejših političnih dogodkih. Ko smo se obrnili do Jugoslovenskega kluba s prošnjo za pojasnilo, nam je ta odgovoril, da odpotuje g. dr. Korošec nocoj, a kam, nismo mogli izvedeti. V političnih krogih so mnenja, da je to potovanje g. dr. Korošca v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki.
Haie 33©s@Jš§© v Franciji
Pariz, 21. decembra. (B) V teku diskusije v parlamentu je poročevalec v proračunu izjavil, da Mali antanti in Poljski odobreni krediti ne predstavljajo nikakega bremena za državne finance, ker so ti krediti otvorjeni v obliki državnih bonov v znesku 100 milijonov frankov, ki se sprejmejo letno v proračun in za katere plačajo dolžniki obresti. Ako ti krediti ne bi bili odobreni, bi jih zainteresirane države iskale drugod, da bi si nabavile orožje, a to bi pomenilo toliko; da bi francoski delavci izgubili delo.
AGRARNO VPRAŠANJE V VOJVODINI.
Beograd, 21. decembra. (B) Minister za agrarno reformo g. Simonovič je imel v predsedništvu radikalnega kluba konferenco z g. Žarkom Miladinovičem in še z nekaterimi vojvodinskimi radikali o agrarnem vprašanju. Gosp. Simonovič je vstrajal pri svojem prejšnjem sklepu, da naj znaša maksimum posestev v Vojvodini 500 oralov.
Atene, 21. dec. (B) Iz verodostojnega vira se doznava, da so voditelji vseh frakcij venizelistične stranke dali na znanje naši vladi, da bi se Venizelos povrnil v Grško, ako bi mu to naš kralj in naša vlada svetovali. Izrazili so prošnjo, naj se da tak nasvet Venizelosu. Enaki koraki so bili storjeni v Parizu in Londonu.
Atene, 21. dec. (B) V Makedoniji in Trakiji, zlasti pa v Solunu je bilo nekoliko zborovanj, na katerih se je zahtevalo, da se odstavi dinastija in se proglasi republika. Vsi listi objavljajo dekret, ki ga je podpisal Plastiras in s katerim je postavljen admiral Kondurio-tis za regenta v odsotnosti kralja. Danes zjutraj je regent položil prisego v prisotnosti članov vlade in sv. Sinoda. Republikanci zelo pritiskajo na regenta in Plastirasa, da bi se takoj sestavil republikanski kabinet pod predsedstvom Papanastasija. Kondilis bi naj bil minister za vojno, Pangalos minister za notranja dela, Ruso minister za zunanje posle, Hadžikiriakos minister mornarice. Pangalos in Kondilis sta pričela z obsežno akcijo v tej smeri in zahtevata, da Gonatasov kabinet nemudoma poda ostavko. Danes se je vršilo veliko posvetovanje častnikov in politikov, in se je ob tej priliki razpravljalo o sestavi nove vlade. Regent in vlada sta, da bi se izognila pritiska republikancev, poklicala Venizelosa, da prevzame diktaturo te ali one vrste in da pomaga vladi s svojim svetom, pri tem pa ne prevzame funkcij predsednika. Kakor se
Pariz, 21. dec. (Havas) Repara-cijska komisija je potem, ko je proučila nemško prošnjo, v kateri se zahteva, da se podeli kredit v znesku 70 milijonov dolarjev za nakup žita in masti prednost pred reparacijskimi obveznostmi, soglasno sklenila, odstopiti to nemško prošnjo zavezniškim vladam v pregled v smislu določb čl. 251. mirovne pogodbe, — ta določba namreč predvideva posebno pristojnost vlad — in pozvati garancijski komitč, da predloži reparacijski komisiji v kratkem poročilo o položaju, v katerem se nahaja Nemčija glede kruha, žita in masti.
Pariz, 21. dec. (Havas) Repara-cijska komisija je sklenila, da povabi odrejene ameriške zvedence, da bi bili 8. januarja v Evropi navzoči. General Davis bo naprošen, da predseduje v komiteju, kateremu je poverjena naloga, da preizkusi financijelni položaj Nemčije. Amerika in nekatere delegacije še niso naznanile zvedencev, določenih za komite za izsleditev nemških imovin v inozemstvu.
London, 21. dec. (Havas) Kakor poročajo listi iz Washingtona, je vložil poslanec Fish predlog, da se dovoli Nemčiji kredit v znesku 10 milijonov dolarjev za nakup živil.
London, 21. dec. (Havas) Listi javljajo iz Washingtona. da bi pred-
Odbor »Združenih slovenskih po* litičnih strank, narodnih in kulturnih organizacij v Mariboru« priredi
Jutri, v necä@IJo 23. dec. ob p©! 11. uri
veliko
ljudsko manifestacijo
na Siomškovem trgu (ob slabem vremenu v Narodnem domu)
proti protežiranju nemškega življa v ms-ribarski oblasti.
Somišljeniki in pristaši MRI,
udeležite se brezpogojno te manife* stacije in dokažite svojo narodno zavest s protestom proti protežlranju nemškega življa v Sloveniji!
zdi, se bo Venizelos odzval pozivu pod tem pogojem, četudi morda samo za malo časa. Celotni volilni rezultati najbrž ne bodo znani še pred koncem tedna.
Atene, 21. decembra. (Havas) Kakor poročajo listi, so sklenili častniki grške vojske naprositi Venizelosa, da se povrne v Grčijo in prevzame oblast, da bi, upirajoč se na gotova polnomočja, razčistil notranji položaj v deželi. Vojaška udruženja se zavežejo, da se z dnem Venizelosovega povratka izrečejo kot razpuščena in da se ne boddJ več politično udejstvovala. Tudi številni liberalni poslanci, med njimi posebno ministrski predsednik Gonatas, so se obrnili s telegrafično prošnjo na Venizelosa, da pospeši svoj povratek v' Grčijo radi prevzema oblasti. Včeraj je odpotovala v Pariz deputacija poslancev, da bi prinesla Venizelosu tozadevno vabilo istočasno z nekim pismorr voditelja revolucije, Plastirasa, v katerem pismu se povdarja nujna potreba njegovega povratka.
Beograd, 21. dec. (Z) V Atenah so vedno bolj prepričani, da se kralj Jurij ne povrne nikdar več v Grško, Republikanci so sedaj nestrpni in obetajo krepke;šo akcijo. Vsled tega vlada bojazen pred neredi, krveprelitjem in državljansko vojno. Venizelos še ni odgovoril glede svojega povratka v Grčijo. Grčijo čakajo usodepolni trenotki. Proglasitev republike se pričakuje od dne do dne.
sednik Coolidge sklical novo mednarodno konferenco v svrho omejitve oboroževanja, ako bi dobil oficijelno zagotovilo, da bi bila njegova vabila dobro sprejeta.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 21. dec. Od časa do časa oblačno in sicer vedno bolj od zapada proti iztoku. Pričakovati Je nekaj snega, trajen mraz, na alpskih vrbovih močni severoza-padni vetrovi.
Današnje pr^editve.
V	Ljubljani:
Drama: »Nju«. Red E.
Opera: »Notredamski zvonar«. Red A. Kino Matica: »Otroci bede«.
Kino Tivoli: »Dama v sivem« — H. del. Kino Ideal: »Volkodlak« — otročja igrz »Babi peggy«.
Kino Ljubi], dvor: »Tragedija ljubavi« — H. del.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »La Boheme«. Red C.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolodvoru.
Pristopajte
i k „Sokolski Matici "I
Danes valna seja ministrskega sveta.
Zunanjepolitični problemi. — ¥prašs^lG rekonstrukcije vEad®.
Beograd, 21. decembra. (B) Z ozirom na poslednje dogodke na Grškem ter radi pretresa zelo važnih zunanjepolitičnih problemov je verjetno, da se bo vršila predpoldan v kraljevem dvorcu seja ministrskega sveta pod predsedstvom Ni. Vel. kralja Aleksandra. Pri tej priliki bo kralj referiral ministrskemu svetu o svojem potovanju v Pariz, odkoder je dospel direktno v Sarajevo. Poleg tega je treba rešiti tudi vprašanje ministrov Uzunovida in Jankoviča, ki bi imela na zahtevo ministrskega predsednika anulirati svoje ostavke,
Profesorji in uradniški zakon.
Beograd, 21. decembra (B) SeŠ-cija profesorskega udruženja za Beograd je nezadovoljna z novim uradniškim zakonom in je sklenila, da prvi in drugi dan pravoslavnega božiča nadaljuje zborovanje, tretji dan božiča pa se bodo sestali v Beogradu profesorji iz cele kraljevine in imeli svoj kongres. Na kongresu se bo podrobno razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo profesorjev, in sicer v prvi vrsti o zavarovanju gmotnega položaja. Posebno pozornost bodo posvečali novemu zakonskemu načrtu o srednjih šolah.
Anglija m sovjetski režim.
Pariz, 21. decembra. (B) Iz Moskve javljajo, da angleški ultimatum Afganistanu, s katerim se zahteva popolno upoštevanje angleških zahtev in prekinjenje odnošajev Afganistana s sovjetsko vlado, vzbuja veliko razburjenje. Cičerin je povdrajal veliko politično važnost ultimata in izjavil, da je 74 angleških avijonov koncentriranih na meji Afganistana in da je izvršena gradnja železniške proge v smeri Peschavaraj, ki je važna angleška baza.
Pariz, 21. decembra. (B) Reuter demantira trditev Cičerina, da je Anglija poslala Afganistanu ultimatum, v katerem bi naj zahtevala ukinjenje odnošajev med Afganistanom in sovjetsko Rusijo. Angleška nima nikakih agresivnih namenov proti Afganistanu.
KATASTROFALEN POTRES.
New York, 21. decembra. (K) Iz Bogote javljajo, da je po zadnjih cenitvah pri potresu v pokrajini Ekvador 3000 ljudi našlo smrt in da je bilo več ko 2000 hiš porušenih. Lac Cranol pri Tulcamu je popolnoma izginilo.
seveda šele po obvestilu napram kroni. To je v glavnem že dovršena stvar. Kralj je včeraj dopoldne sprejel ministr-skega predsednika Nikolo Pašiča v av-dijenci ter je poslušal njegov referat o delovanju vlade za časa njegove odsotnosti v inozemstvu. G. Pašič je kralju obrazložil tudi stanje zadeve obeh ministrov, radi tega ostane samo še formalna stran rešitve. S tem prehaja vlada iz delne krize, ker ministra Uzu-novič in Jankovič ne sodelujeta pri poslih vlade in tudi ne prihajata na ministrske seje.
^laSa antanta in üusija
Beograd, 21. decembra. (Z) Po vesteh iz Prage spremljajo tamošnji politični krogi z velikim zanimanjem najnovejše korake" sovjetske Rusije za zbli-žanje s Poljsko in Romunijo. Ako se sovjetski vladi posreči, da poravna spore s tema dvema državama, se smatra. da bo to vplivalo na celo politiko Male antante. V tem slučaju ne bi bilo nikake ovire, da bi ne zavzela Mala antanta edinstvenega stališča napram sovjetski vladi, kateri je bila do sedaj edina ovira enotno nastopanje Male antante. V tem slučaju bi brez dvoma tudi Jugoslavija in Češkoslovaška stopili v pogajanja s sovjetsko Rusijo in jo morebiti celo priznali. Mala antanta se ne bi samo izpopolnila, temveč bi se mogoče celo razširila z vstopom Poljske.
MADŽARSKI PARLAMENT.
Budimpešta, 21. dec. (Madžarski tiskovni urad.) Narodna skupščina je včeraj prekinila posvetovanje o proračunskem provizoriju in bila odgedena do 3. januarja.
Budimpešta, 21. dec. (Madžarski tiskovni urad.) Kakor poroča ■»Magyar Orszag«, je policija zaprla Tiborja Kovacsa, uradnika deželnega društva tekstilnih industrijalcev, ker je osumljen, da je s pomočjo ponarejenih uvoznic vtihotapil tekstilnega blaga v vrednosti več stotisoč kron. Proti 30 budimpeštanskim trgovcem, ki so se baje poslužili teh ponarejenih izvoznic, se je uvedlo postopanje.
IZ ŠVICE.
Bern, 21. decembra. (Švicarska brzojavna agentura.) Carinsko pogodbo z Lichtensteinsko je narodni svet soglasno odobril, glasovanja se je vzdržalo le nekoliko članov.
Venizelos — diktator?
VenšzeSisfci m naša	— Prad ssstavo
republikanke
Sklep reparacijske komisije o nemškem posojllis za živila.
tapaka m gospodarski p@8@laj ^eančfi®.
Napačna taktika.
Neverjetno !n skoro nerazumljivo je, kako malo so se Nemci naučili iz svetovne vojne. Pričakovali bi, da bo poraz, ki so ga doživeli leta 1918 in ki je bil gotovo eden največjih in najtežjih*, kar jih pozna zgodovina, iztreznjevalno vplival na narod, katerega moramo sicer nolens volens občudovati radi velike kulturne in duševne sposobnosti. Zadržanje Nemcev po katastrofalnem porazu pa je jasno pokazalo, da vsa kulturnost in duševna sposobnost ne more zatreti blaznih ambicij in aspiracij ter škodljivega precenjevanja faktične moči. Vsa nemška politika v rajhu od leta 1918 do danes je le politika zaletavanja z glavo v zid, politika, ki noče priznati realnega stanja in hoče za vsako ceno preko njega, čeprav ji zato daleko nedostaje potrebne sile in moči. Položaj Nemcev je po velikem porazu docela drugačen kakor je bil poprej in nemški voditelji bi najbolje koristili svojemu narodu, če bi se skesano potrkavali na prša, sprejeli situacijo tako, kakor je in temu primerno usmerili tudi taktiko svojega dela in politike.
Popo-noma enaki, kakor njihovi bratje onkraj mej, so tudi naši Nemci v Mariboru in sploh v Jugoslaviji. Tudi ihnimo njih so šli veliki dogodki zadnjih petih let, ne da bi jih bili česa naučili. Jasno vidijo sedaj že peto leto, da ni več Avstrije, nekdanje velike habsbur-žanske Avstrije, kjer so bili le oni gospodje, mi drugi pa smo bili hlapci; vidijo, da je Maribor z vsem južnoštajerskim ozemljem sestaven del slovanske države, v kateri so oni le brezpomembna manjšina v prejšnjih desetletjih koloniziranih tujcev — in vendar se s tem dejanskim in nespremenljivim stanjem ne morejo sprijazniti. Kakor noj, ki utakne glavo v pesek, da ne bi videl sovražnika, skrivajo naši Nemci svoje glave v spomine preteklosti, da ne bi videli resnice sedanjosti. Vkljub temu, da se bleste na vseh naših javnih zgradbah emblemi jugoslovenske države, znaki naše jugoslovenske suverenitete), da sede v vseh uradih naši ljudje, sinovi in uradniki našega autohtonega naroda, se smatrajo še vedno oni za gospodarje ali vsaj superijoren element ter zro prezirljivo doli na nas, smatrajoč nas mesto sete za tujce. Maribor, naš slovenski Maribor, v katerem ne tvorijo danes Nemci niti enotretjinske manjšine, smatrajo še vedno za nemški »Marburg«, za absolutno nemško mesto, v katerem je le slučajno na oblasti »tujerodna manjšina«. Takšno je še danes*, po petih letih spremenjenega položaja njihovo mišljenje in naziranje. Da je popolnoma napačno, pač ni treba dokazovati!
Iz tega napačnega nemškega nazl-ranja pa izhaja vse njihovo zadržanje napram naši državi in našemu narodu, izhaja pa tudi njihova taktika. S silo hočejo biti to, kar so bili nekoč, in si tudi vedno znova sugerirajo, da so; zato no-
Maribor, decembra.
čejo tudi na zunaj, v javnem političnem, kulturnem in gospodarskem oziru igrati ono vlogo* katero so igrali poprej. Da še več, nadaljevati hočejo celo z nekdanjim delom potujčevanja našega avtohtonega ljudstva v mestu in na deželi. To svojo tendenco so jasno pokazali že o priliki zadnjih skupščinskih volitev, pri katerih se niso, kot bi bilo edino pravilno, omejili le na resnične svoje ljudi, ampak so z oholo gesto Pritisnili tudi na čiste Slovence, ki nemščine skoro ne razumejo*, ter jih po stari metodi izza avstrijskih časov in z uporabo svojega starega vpliva, tirali pred svojo Skrinjico. Uspeh, ki je bil vtele-šen v izvolitve njihovega kandidata Schauerja, jih je v pogrešnem megalomanskem prepričanju superijornosti le še bolj utrdil in danes hočejo že nekako definitivno uvesti v svojo bojno taktiko zopet nekdanje metode. Iz tega hotenja rezultira tudi najnovejša namera, ustanoviti v Mariboru lastno tiskarno in izdajati velik lasten dnevnik, za propagando med Slovenci, ki slabo obvladajo nemščino* še — slovenski, v potujče-valnem duhu pisan tednik. Kakor da sc ni nič zgodilo; kakor da je še vedno Avstrija; kakor da ni jugoslovenske države!
Ta taktika je popolnoma napačna — za Nemce same in jih utegne hudo oškodovati ter oropati še onega, kar bi jim sicer po pravici pristojalo. Kot pravico*)juben narod priznavamo tudi našim Nemcem, v kolikor so res Nemci in ne morda le slovenski renegati, pravico do narodne eksistence na naših tleh; čeprav je oni nam v Avstriji niso priznavali in bi jih po vsej pravici mi domačini lahko smatrali v svoji hiši za pritepene tujce, katere je urinila med nas prejšnja država, da bi nas podjarmili in zadušili; zahtevamo pa* da se tudi oni zavedajo svojega položaja in nas priznajo kot domovinski narod in našo državo kot edino legalno lastnico tega ozemlja. Kot tujerodna manjšina na tujih tleh, med tujim narodom, v tuji državi, imajo pač pravico, da skrbe za svoj obstanek, naroden in gospodarski, toda vedno tako, da s tem ne oškodujejo interesov domačega naroda in države, v kateri žive in od katere žive, ter nikdar ne zlorabijo tuje gostoljubnosti. Za tako samoobđržanje pa ne potrebujejo pri volitvah glasov slovenskih vo-lilcev in tudi ne potrebujejo v Maribora svoje tiskarne in velikega političnega dnevnika ter v ponemčevalne namene med Slovence trošenega tednika. Njihovemu številu in samoobdrževalnim potrebam zadostujejo tiskarna ki jih imajo v Celju, Ptuju in v Vojvodini, ter njihovi listi »Cillier Zeitung«, Deutsches Volksblatt« itd.
Snovanje novih agresivnih nemško-nacijonalnih listov v Mariboru, zavajanje naših nezavednih slovenskih ljudi, nepriznavanje naše pravice do posesti tega ozemlja in do odločilne besede,
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8, url zvečer.
Sobota 22. dec. Niu. Red E.
. Nedelja 23. dec. ob 3. url popoldne: 2X2 = 5; ljudska predstava; ob 8. url zvečer: Mogočni prstan. Izven.
Pondeljek 24. dec. Zaprto.
Torek 25. dec. ob 3. uri popoldne: Pe-terčkove sanje; mladinska predstava; ob 8. uri zvečer: Hamlet. Izven.
Sreda 26. dec. ob 3. uri popoldne: Pe-terčkove sanje. Izven. Ob 8. uri zvečer: Osma žena. Izven.
Četrtek 27. dec. Nju. Red B.
Petek 28. dec. Osma žena. Red E. Sobota 29. dec. Mogočni prstan. Red F. Nedelja 30. dec. ob 3. uri popoldne: Pe-terčkove sanje. Izven. Ob 8. uri zvečer: Golobček. Izven.
Pondeljek 31. dec. Zaprto.
Torek 1. januarja, ob 3. url popoldne: Mogočni prstan. Izven. Ob 8. url zvečer: Danes bomo tiči. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobota 22. dec. Notredamski zvonar. Red A.
Nedelja 23. dec. Tosca. Izven. Pondeljek 24. dec. Zaprto.
Torek 25. dec. Gosposvetski sen. Izv. Sreda 26. dec. Aida. Izven.
Četrtek 27. dec. Janko in Metka; mladinska predstava.
_	28. dec. Notredamski zvonar.
Red C.
Sobota 29. dec. Tosca. Red D.
Nedelja 30. dec. Zapečatenci-SchlcchL Izven.
Pondeljek 31. dec. Zaprto.
Torek 1. januarja. Notredamski zvonar. Izven.
— Dramske predstave o božičnih praznikih. Na sveti dan popoldne in na Štefanov dan popoldne bosta v drami dve mladinski predstavi. Ponovi se Pavla Golie Hubeznji-va in v prejšnjih sezonah popolnoma uspela mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje«. Začetek vsak dan ob treh popoldne. Na sveti dan ob 8. uri zvečer se igra »Hamlet« z gospodom Rogozom v naslovni vlogi, na Stefanov dan ob 8. uri zvečer pa francoska veseloigra »Osma žena« z gospo Na-blocko, g. Putjato in g. Rogozom v glavnih ,Vlogah. Prihodnja dramska noviteta bo GaIsworthy-ja tragikomedija »Golobček«, %t«ra prvo dejanje se vrši o božiču. Vse-
bina te tragikomedije obdelava današnjo družbo izgubljenih in tistih, ki jih hočejo spreobrniti. Avtor le našemu občinstvu znan po svoji izborni drami »Borbi«, ki se je vprizarjala v prejšnjih sezonah. Nadalje pripravlja drama »Beneškega trgovca« Shakespeare) in »Cezarja in Kleopatro« Schaw).
— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: O pijančevanju udanem narodu. Predava g. doc. dr. I. Robida. Morebiti bi se tema utegnil zdeti obrabljen. Toda dejstvo, da Slovenci že prihajamo na glas naravnost zapitega naroda, daje pač veliko misliti; in zato je naša dolžnost, da se že vendar enkrat resno pomudimo pri tem važnem »vprašanju«, da bi morda prej ali slej ne bilo — prepozno. Ime predavateljevo jamči zadosti, da bo način razpravljanja zlu segal do korenin. Zato vabimo vse kroge naše javnosti.
— Uvod v umevanje umetnosti. Drugo predavanje se vrši v soboto, dne 22. t. m. ob 6. zv. v zbornični dvorani univerze (biv. deželni dvorec). Predavatelj dr. Fr. Stele. Tema; Vsebina v umetnosti: 1. Estetska vsebina arhitekture (Bazilika, romanski slog, gotika, renesansa, barok). Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Vstopnice pri vhodu po 12 dinarjev.
1~..®r‘ Homan, Somatelogija in higijena. Ta knjiga je že davno pošla in se nova izdam zlasti v sokolskih krogih, ki so io radi vporabliali, že davno pogreša. Izšla je ravnokar nova izdaja, zaenkrat samo IF. de! Higijena- Naš vse prezgodaj umrli zaslužni narodnjak dr. Homan je Higijeno ne samo spretno prikrojil kot učno knjigo za učilelji-šča, katerim je v prvi vrsti namenjena, ampak tako, da bo služila tudi vsem šolskim vodstvom, zlasti pa Sokolom in gasilcem. Za te je osobitega pomena poglavje »Prva pomoč«, za one pa poglavje »Šolska higijena«, ki sta obedve precej obširno obdelani. Splošno zanimanje zaslužijo pa poglavja o splošni, osebni, Specijalni in obrtni higijeni, ki so prav spretno in pregledno obdelana. Tisk in papir dela Delniški tiskarni v Ljubljani vso čast. Slike, zlasti trobarvne, ki predstavljajo v mikroskoplč-nem povečanju provzročitelje infekcijskih bolezni, so naravnost krasne.
-pomeni enostavno grdo kršenje gostoljubja. Tako sodi in presoja naš narod tu V Maribora in na slovenskem severu nemško delovanje in zato ni čudno, da ga obsoja. V tem smo si edini vsi, naj pripadamo tej ali oni politični stranki in bo to dokazala tudi protestna manifestacija v nedeljo 23. t. m. Nemci si s svojo napačno taktiko sami škodujejo in naravnost podpirajo tiste Slovence, ki so že od vsega začetka stali na stališču, da moramo Nemcem sedaj vrniti vsa ona nasilja, katera so oni zagrešili
nad nami pred In med svetovno vojno. Če bodo s to napačno taktiko nadaljevali, se prav lahko zgodi, da to do tega tudi res prišlo. Na Nemcih samih je, da si ustvarijo pri nas ugodno ali vsaj znosno življenje, odpovedati pa se morajo svojim agresivnim naklepom, priznati faktično stanje in zamenjati politiko z delom za svoje osebne interese. Če tega ne store in sicer prav kmalu*, dokler je še čas, jih bo vihar, katerega bodo izzvali brez usmiljenja strl. Odgovornost za to bodo nosili sami!
Volilna „taktika“ fašizma.
(Od našega stalnega dopisnika.)
Zbornica ni še razpuščena, vendar Pa se nahajajo vse stranke v predpripravah za volilno kampanjo, ki se pričakuje za spomlad. Posebno v fašistov-skem taboru vre. Pred težko nalogo stoji sedanji načelnik vlade in fašizma. Dosedanja zbornica je bila tako poslušna in je popolnoma zadostovala fašistov-ski diktaturi. Ta suženjska zbornica, v večnem strahu pred fašistovsko diktaturo, je bila prav zares tisto sramežljivo figovo pero, s katero je bilo pred zunanjim svetom zakrito nasilje režima nad ustavo. Italija ni več ustavna* ne demokratična država vkljub vsem ohranjenim oblikam. Sicer pa so to dejstvo začeli razumevati tudi v inozemstvu, posebno na Angleškem, in to silno bode fašiste, ki so, kot vsi Italijani, zelo dovzetni za sodbe drugih.
Mussolini mora rešiti dvojno nalogo: prvič je treba volitve tako izvesti, da ie sedanji vladi parlamentarna večina zagotovljena, drugič pa mora Mussolini izrabiti volitve, da zadovolji vsaj najbolj nadležne in najnevarnejše koritar-je svoje stranke. Znano je, v kakšnem moralnem razsulu se nahaja fašistovska stranka baš zaradi tekmovanja med nenasitnimi koritarji. In ta druga skrb je za Mussolinija večja od prve. Kako bo načelnik fašizma izvedel to nalogo, bomo* ob svojem času videli, vendar pa je skoraj gotovo, da bodo baš te volitve razdvojile fašistovski tabor v dve stranki: v takozvane mussoliniste in v disidente t. j. opozicijonalce, V kandid. liste pridejo na prva mesta sami mus-solinisti, o tem pač ni dvoma, zunaj parlamenta pa ostane opozicija, ki bo izšla iz volilne kampanje ojačena in bo začela delati težke skrbi vsemogočnemu črnosrajčnemu diktatorju.
Važno je tudi prvo vprašanje, kako voliti, da bo imel Mussolini poslušno zbornico. Zmaga fašizma pri volitvah ni tako absolutno gotova* če ni vse poprej dobro pripravljeno in začrtano. Najprej nastane vprašanje: ali pojdejo fašisti samostojno v volitve, ali pa se bodo zvezali s kakšno liberalno ali demokratsko skupino? Če gredo sami, kdo jim zagotovi 25 odstotkov volilnih glasov, ki so potrebni za zmago večinske liste, če pa napravijo kompromisno zvezo, bodo morali odstopiti zaveznikom lepo število mandatov, kar pa je zelo težko z ozirom na koritarske težnje fašistov-skih prvakov po deželi.
Tako ali tako, brez majhne korekture volilnih glasov ne pojde. Ali z drugimi besedami: volitve se bodo vršile v znamenju najraznovrstnejših nasilij in sleparstev.
Ta domneva je utemeljena ne samo iz dosedanje prakse fašizma, ampak tudi iz izkušenj občinskih volitev, ki so se vršile v mnogih krajih pod fašistovsko vlado. Če bi hoteli omeniti), kako so fašisti dosegli svoje zmage v takih občinah, kjer so imeli poprej absolutno večino bodisi socijalisti, bodisi popolari, Pa tudi druge stranke, in so vendar zmagali fašisti, tedaj bi bila ta povest takš-šna, da bi je nihče ne verjel Zadostuje recimo slučaj* ki se je dogodil v neki večji občini blizu Ancone. Volilci nefa-šisti so proglasili abstinenco, ker niso hoteli reagirati na nasilja, toda fašisti
pr. Trst, 20. decembra.
so jih primorali, da so šli volit. S ka-mijoni so hodili po hišah, natovorili nanje kujajoče se volilce in hajdi na volišče. Vkljub temu ni volilo niti 30 odstotkov vpisanih, vendar pa je občina v fašistovskih rokah.
Razume se, da so vse nefašistovske stranke zelo vznemirjene vočigled novim volitvam* ker ni nobenega jamstva, da se bodo volitve vršile zakonito in brez najbrutalnejših nasilij.
Socijalisti so izdali proglas* v katerem se izraža upor proti grozečemu fa šizmu s tem, da opozarja svoje pristaše na morebitno abstinenco. Istotako so popolari v svojem glasilu zelo energično nastopili za to, da sa izvedejo volitve brez nasilj. Vlada mora jamčiti za mir, ne samo obljubiti.
Izid volitev na Angleškem ne more biti po godu diktatorskemu režimu. Znano je, kako je svoj čas Lloyd George kritiziral fašizem, primerjajoč ga boljševizmu. In ni nikakor izključeno, da se Lloyd George prej ali slej povrne na vlado. Zmaga laburistov daje volitvam na Angleškem poseben pomen. Evropa gre na levo, tako zatrjujejo z veseljem vsi nasprotniki fašizma. Umevno je tudi navdušenje socijali-stične parlamentarne skupine*, ki ie poslala laburistom pozdrav. Ta pozdrav je tako razburil fašistovsko vodstvo, da je naprtilo socijalistom veleizdajstvo in grozi z represalijami. Vladna stranka nastopa tako prostaško in brutalno, da je res nekaj nenavadnega.
Fašizem pa ne mara na levo, dasi-ravno se včasih zdi, da bo Mussolini okrenil nekoliko svojo antiproletarsko in kapitalistično politiko. Ni manjkalo takih, ki so hoteli videti v fašizmu gotovo stremljenje proti levici. To pa je izključeno. Prvič se mora Mussolini ravnati po potrebah in željah kapitalistov, ki so ga pomagali dvigniti na vladni stolček, drugič pa je plemstvo s kraljevo hišo še vedno tako močno, da zamore kolikor toliko krotiti vlasti-željnost ministrskega predsednika. To plemstvo pa si nikakor ne žel* kakšnih novih poskusov v socijalni politiki pod fašistovsko firmo*.
Še en primer, ki označa, kako se fašizem v praksi drži obljube, da je treba legalnost spoštovati. Senator Amen-dola se je hotel udeležiti kraljevega sprejema v Salernu, toda fašisti so mu prepovedali, ker da bi njegova navzočnost razburila javnost. Vkljub temu je on izjavil, da pojde, nakar so ga karabinjerji nasilno zadržali v njegovem stanovanju ter ga niso pustili ven. Na ta način je bila koza cela in volk sit.
V tem ozračju se torej pripravljajo volitve v Italiji. Kriza fašistovske stranke sili voditelja k novim gestam, treba je obrniti pozornost prepirajočih se in neposlušnih fašistov na resničnega ali dozdevnega sovražnika, gorjača in revolver naj pojeta svojo pesem dalje. Ta dejstva dokazujejo, da se fašizem počuti zelo neudobno vkljub zunanjemu sijaju. Marsikaj so tudi tu pobeljeni grobovi. Ce bi navadni zemljani smeli pogledati za kulise, tedaj bi utegnili še marsikaj videti. Vsekakor pa so sedanja dejanja kakor bodo tudi prihodnja resnično zrcalo o položaju fašizma.
Sa neka! k občinskim tfoSilvam v ISovemmegf u
V eni zadnjih številk »Jutra« dosedanji gospodarji novomeške občine pojejo slavo svojim velikim »sposobnostim« in svojemu vzornemu gospodarstvu. Ni jim zameriti, najbrže dobro urejene občine še nikdar niso videli, če so pa že kam šli, so se ustavili le v kaki krčmi. Kot dokaz svoje gospodarske odličnosti navajajo napeljavo vode in elektrike v mesto. To je nekaj, je pa menda tudi vse, kar so v dolgih letih svojega gospodarieuja dosegli. Pa še to je tako, da je bogpomagaj. Vodovod ob poletnem času popolnoma odpove, ob deževju nam pa donaša neko rjavo tekočino, ki niti za pranje cunj ni prida. Kar se pa tiče elektrike, moramo pa vedno imeti pripravljene petrolejke, da v sili priskočimo elektriki na pomoč. — O drugih rezultatih svoje delavnosti molčijo — ker jih ni. Kaj pa so v svoji zaspanosti in kratkovidnosti za razvoj in povzdigo mesta zamudili, o tem se slišijo tukaj neverjetne stvari. Toda o tem, kar se ne da več popraviti, nočemo izgubljati besed. Omeniti hočemo le nekaj, kar napravi na vsakega došleca vtis, kakor da je prišel v zadnjo gorjansko vas: to so naše ceste. Imamo pravzaprav samo eno cesto, pa še ta je v takem stanju, da je sramota za kraj, ki hoče biti »prestolica« Dolenjske. Takoj, ko stopiš s kolodvora, te sprejme malo močvirje. Ce si tukaj ušel potopu in se srečno rešil na klanec proti mestu, najdeš sicer ob strani cestnega blata — gorje ti, če te
v tej soteski zaloti avtomobil! — ozek hodnik za pešce in se vdajaš varljivi nadi, da te ta hodnik dovede v mesto. A naenkrat se vidiš bridko razočaranega. Modrost in sposobnost občinskih očetov je našla za dobro, da Je tega hodnika naenkrat konec in se tako znajdeš v sredi drugega močvirja, ki ti ga je zopet prebresti, če hočeš priti do sedeža gospodarskih modrijanov. In v mestu samem malo bolje ali nič. Blato in blato, brez dna, da ne veš, kako bi prišel črez cesto. Ce pa to blato že dajo pograbiti, ga spravijo na kupe pred hišnimi vrati in ga pustilo, da ga stanovalci raznesejo po hišah in kolesa voz znova razvozijo po mestu. Poleg glavne ceste se po svoji zanemarje-nosii odlikuje zlasti še oni kos poti, ki vodi od pckcpališča do novega gimnazijskega poslopja V tem poslopju ima svoje prostore ne samo gimnazija, ampak tudi trgovska šola in vsa novomeška telovadna društva. Je torej na stotine naše mladine, ki mora vsak dan najmanj po dvakrat iti po tej poti. Dolžnost naših veletnodrih občinskih očetov bi bila, da bi bili poskrbeli tukaj, če že ne za hodnik ob strani, vsaj za dobro posuto pot in tako svoje lastne otroke obvarovali pred tem, da morajo sedaj vsak dan štiri do pet ur presedati v šoli s premočenimi čevlji in si pripravljati pot za sedanje in poznejše bolezni. A našim izkušenim velmožem to niti na um ni prišlo in vseh pet let po vojni se za izboljšanje cest ni storilo ničesar; tako moramo gledati, kako naši otroci na poti v šolo in iz šole tonejo v cestni brozgi in blatu
iz Hrassla*
(Glej prilogo »Jutra« z dne 16. t. IH.)
Razumemo, da postajate nevoljni, go spod urednik. Tudi nam je skrajno neprijetno, da Vas moramo še enkrat nadlegovati. Ker so pa razmere v Kranju žal take, da bi se molk tolmačil kot priznanje poraza, Vas prosim, da bi nam topot še ne odrekli prostora. Storite to tem lažje, ker se v tej zadevi oglasimo zadnjikrat in smo lahko ter bomo tudi čisto kratki. Ce namreč pri« merjate naša izvajanja z dne 8. t. m. z zgoraj navedenim člankom, razvidite, da se g. dopisnik »Jutra« v stvarnem oziru ni ravno potrudil, da bi nam otežil repliko, ker se je temu, za nas bistvenemu delu, enostavno ognil in nam s tem dal zadoščenje, ki ga sami nismo pričakovali. Je torej tudi nekaj hvaležnosti, da smo prijeli za pero. Še bolj bi pa bili hvaležni, da bi ne bil g. dopisnik »Julra« vsled svoje taktike tudi prezrl pojasniti vprašanje, ki ne zanima samo Kranja, ampak tudi že širšo javnost, to je od nas omenjeni, v mentorju g. župana poosebljeni problem troedinstva. Pri vsej mnogostranosti tega gospoda — vprašajte le naše
manufakturiste---zlasti pravnilcom ne gre
v glavo, kako more in sme biti človek v eni osebi zastopnik prodajalca in kupca ter še kot občinski oče najbolj temperamentni glasnik kupca.
Ostanejo torej tiste kranjske Specijalitete, ki tvorijo začetek in konec »Jutrove-ga« članka, ki bi pa človek mislil, da je že dovolj, da se traktiramo ž njimi, če smo sami rned seboj in tudi gospodje od večine slučajno ostanejo čez polnoč; saj so teh stvari, ne rečemo v Ljubljani, ampak že celo na Gašteju do grla siti. Ti ljubi Bog! kakor da ne bi dihali že desetletja isti zrak ter tudi naših bogov in polbogov ne poznali od človeške strani! Bi res ne bilo težko vračati milo za drago, zlasti če bi po zgledu g. dopisnika resnico hoteli malo popraviti. Njemu kakor vsem je n. pr. dobro znano, da bi bil svoj čas za ljudsko šolo namenjeni prostor že davno lahko občinska last, ko bi bil ob dogovorjenem roku Izpolnjen pogoj, ki ga je bil stavil lastnik, in bi se bil takrat svet odkupil. Da ga pa pozneje ni odstopil, bodo g. večinarji že oprostili, ker tudi oni za predvojne cene prodajajo le občinska zemljišča. Kar se pa tiče drugih puščic na tarčo št. 1 — kdo se ne smeje, ki pozna razmere in motri, komn se očitata samoljubje in nečimurnost in od koga izhaja ta očitek! Ce Ima prizadeti gospod enako napako, je prav gotovo baš ta, da niti ob umestnih prilikah ne sili toliko v ospredje, kakor naši občinski mogotci tudi ob neumestnih. Vsi še vemo, da so minulo poletje skušali za lastno reklamo izrabljati celo Najvlšje mesto, samo da je kljub visokim zvezam spodletelo. Itd. Toda, prepuščamo g. dopisniku »Jutra«, da naj le še naprej tako spretno dela za koncentracijo naprednih sil, si bo brez dvoma zaslužil posebno priznanje vrhovnega šefa svoje stranke, ki mu ni neznano, koliko so včasih vredni tudi glasovi zaničevane manjšine. Za-kliučiti pa ne moremo, ne da bi izrekli obžalovanja nad nekvalificiranim napadom, s katerim so vnovič zadeli člana JDS, ki ima samo to napako, da v apolitičnih stvareh ne parira tako, kot boli prosvitljenl strankarski tovariši. Da bodo pa tudi drugi vedeli, in ne samo g. dopisnik in njegov štab, ki so itak dobro poučeni, kako krivico mu delalo, jim zaupamo, da Je bil ravno pred nekai dnevi, žal ie nekdal visoki gospod zopet dobrodošli gost v njegovi hiši in se prav tako dobro počutil, kakor takrat, ko ga še niso strmoglavili, ne toliko nasprotniki, kakor prijatelji, ki so preveč grešili na njegovo uslužnost. Kaj torej skušate zastrupljati še družabno življenje? Tarča št. 3 — star polemičar — bo pa že sam od. govoril, če se mu bo zdelo vredno.
JUTRANJE NOVOSTI
ob bošižnin praznikih.
V	nedeljo 23. t.,m. izide običajna številka z nedeljskimi prilogami.
V	pondeljek ne izide noben list
V	torek zjutraj (na Božič) izide božična številka.
V	sredo 26. in v četrtek 27. t. m. »Jutranje Novosti« ne izidejo.
Stroj na živosrebrno paro.
Tak stroj uporablja v svojih tvor-nicah Hartford Electric Light Co. v osredišnjici za proizvajanje električnega toka in si prihrani z njim 40 ali 50 % goriva. Turbina teče na živosrebrno paro, katere toplota ne gre v nič. Pri-šedši iz motve, se hlap nabira v zgo-ščevalniku, kjer se z vodo ohladi. Ali hlap je toliko vroč, da hladilna voda postaja para z visokim pritiskom in se takoj pošilja v motvo z navadno paro. Visoka vročina živosrebrne pare daje tej privilegirano stališče: spreminja jo v vir visoke energije, še prav uporabne sile, dočim je vodni sopar, izpuščen v zrak, izvor šibkejše energije. Milijarde milijard kalorij, nakupičenih v morju, niso sposobne opraviti delo, ki ga vrši nekaj milijonov kalorij nakupičenih v nekaterih kubičnih metrih vode pri 100° ali 110°. V stroju na živosre-brni sopot se toplota bolje, popolneje izkorišča; pri enaki množini energije se potroši manj kuriva; v tem tiči ves dobiček. Vendar pa je podoba, da se mašina na živosrebrno paro ne bo še tako brž udomačila. Sestava in gradnja je preveč zamotana. Ali industrijski vzorec je napravljen in posluje od septembra v veliko zadovoljstvo: proizvaja elektriko ter omogoča preraču-niti prednosti te metode.
— Podružnica uredništva in uprave našega lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in Inserate
Dn©vne novosti.
— Ameriški gostje t Ljubljani. Dne
18.	t. m. sta na študijski poti skozi našo državo posetila Ljubljano ameriška gosta gg. M. D. Frederick F. Russell, generalni direktor internacijonalnega zdravstvenega urada Rockefellerjeve ustanove v New Yorku, in profesor Selskar M. G u n n od iste ustanove. Ogledala sta si v spremstvu zastopnika ministrstva za narodno zdravje gosp. načelnika dr. Štamparja naše po vojni od ministrstva za narodno zdravje novo osnovane znanstvene in so-djalno-higljenske institucije. Dala sta si v podrobnostih poročati o ciljih in delovanju teh zavodov ter sta se izražala jako pohvalno o njihovih stremljenjih in že doseženih uspehih.
— Redukcija uradništva. Ministrstva so dovršila sezname uradnikov, ki se imajo reducirati, predno stopi v veljavo novi uradniški zakon. Redukcija bo obsegala približno 20% uradnikov. Predujem dobe z novim letom samo oni uradniki, ki ne bodo reducirani.
— Uradniške kvalifikacije. Vsa ministrstva so Izdala nujne naredbe pristojnim oblastvom, naj poskrbe, da čimprej pošljejo uradniki svoje listine o kvalifikaciji. Dosedaj manjkajo podatki še za ogromno število uradništva.
— Igralci In uradniški zakon. Udruženje glumaca v Beogradu namerava v najkrajšem času sklicati v Beogradu izredno zborovanje, ker uradniški zakon ne urejuje njihovega položaja.
— Glavno tajništvo delavskih zbornic. V ministrstvu za socijalno politiko izdelujejo projekt pravilnika za delovanje glavnega tajništva delavskih zbornic, ki ga predvideva zakon o zaščiti delavcev.
— Invalidski zakon. V ministrstvu za socijalno politiko se vrše konference med lastopniki tega ministrstva in pa delegati Invalidskega udruženja, da se Izpopolni projekt invalidskega zakona.
— Beograjski igralci so pričeli prirejati posebne zabavne večere, ki se bodo vršili preko zime. Na teh večerih bodo sodelovali najboljši člani drame in opere in poseben pevski zbor.
— Pregled dalmatinskih Invalidov. Posebna komisija je pričela s pregledovanjem invalidov v Dalmaciji, da ugotovi, kateri Invalidi so popolnoma nesposobni za delo.
— Za kurjavo železniških voz. Z ozirom na pogostne pritožbe potujočega občinstva, ker se ne grejejo vedno vsi železniški vozovi, je Izdalo prometno ministrstvo odredbo, da mo-rajo biti vsi železniški vozovi pri vseh vlakih v zimski dobi zakurjeni.
— Konkurz za bolniške ekonome. Ministrstvo za narodno zdravje razpisuje službe ekonomov v 10 večjih bolnicah v naši kraljevini. V poštev pridejo kandidati, ki so dovršili srednjo šolo z maturo, so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in so že odslužili vojaški rok. Prošnje je vložiti s potrebnimi prilogami najkasneje do dne 20. januarja 1924 pri ministrstvu za narodno zdravje v Beogradu.
— Povišane vpisne takse na nemških univerzah. Nemška vlada fe občutno povišala vpisne takse na nemških univerzah in sicer od 15 dolarjev na 45 dolarjev za polletje. Ker študira v Nemčiji tudi večje število naših dijakov, je prosvetni, minister zaprosil ministra zunanjih del, da posreduje pri nemški vladi, da se takse znižajo.
— Proti pijančevanju. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da ustanovi po večjih mestih po celi državi posebne ustanove za pobijanje pijančevanja. Te ustanove bodo razpolagale s knjižnicami in bodo urejene najmodernejše po amerikan-skem sistemu.
— Trgovine v nedeljo 23. t. m. Po re-šenju gospoda ministra soc. polilike z dne
19.	decembra t. 1. št. 127.470 morejo biti v nedeljo dne 23. t. m. trgovine odprte in se sme pomožno osobje zaposliti, pač pa morajo delodajalci (v smislu § 15. zakona o zaščiti delavcev) dajati nameščencem primeren odmor med tednom. — Oblastna inspekcija dela v Ljubljani.
— Desetletnico mature praznujejo ma-turantinje in maturantje ljubljanskega učiteljišča Iz leta 1913 v smislu dogovora dne 29. decembra t. 1. Sestanemo se ob 4. uri popoldne v kmečki sobi hotela Tivoli v Ljubliani. Gostje, zlasti tovarišice in tovariši iz prejšnjega in naslednjega letnika, bodo dobrodošli,
— Meteor! V južnih krajih avstrijske republike se je videl dne 30. novembra t. 1. ob 4. uri zjutraj sijajen meteor. Naprošajo se vse one osebe, katere so ga videle pri nas, da sporoče Meteorološkemu zavodu v Ljubljani (Dvorec), v kakšni smeri je letel, ali se je čula kaka detonacija in ni-li morda padel kjerkoli pri nas. Dopisovanje službenih oblasti z Meteorološkim zavodom je oštnine prosto.
— Sneg v Južnem delu naše države. Kakor poročajo iz Beograda, je po južni Srbiji, Orni gori, Bosni in Hercegovini nastopilo hladno vreme s snežnimi viharji in Je po teh krajih zavladal občuten mraz, ki je zlasti po Bosni prignal volčjo zverjad v neposredno bližino človeških bivališč.
— Plemenita srca, spomnite se nas! Težko pričakovani božični prazniki so že pred durmi Z veliko skrbjo pričakujemo te krasne in radostne, za nekatere pa tudi pre-žalostne praznike. Da bomo mogli tudi ml slepi veselo praznovati Božič, prosimo vsa plemenita srca, da se nas spomnijo zdaj t zadnjih trenotkih in nam po svojih močeh pomagajo z darili. Kljub vsaltdanjim obupnim prošnjam smo našli malo odziva in se trdno nadejamo, da se nas vsa blaga srca spomnijo vsaj zdaj zadnje dni In nam Pripomorejo, da bomo mogli tudi mi srečni Obhajati najlepše praznike celega leta. — Odbor Podpornega društva slepih. Ljublana, Wolfava ulica št. 12.
*••••*••••••• ••••••••••»•••••••o*«
I kino „matica“.
I OcJ 20. do 23. dec.
* kfednl veliki holandski film
1	»Otroci bede“
Krlmlnaina drama v 5 dejanjih.
2	ffoslo Predelano po romanu
2 „Njen veliki cfan.. ocj p. van V	der Veen-a.
••••••“••“—“•••...o.........•
— Oddaja voženj v mestni plinarni.
Mestna občina ljubljanska razpisuje vožnje za mestno plinarno za čas od 1. januarja 1924 do 31. decembra 1924. Reflektant! se opozarjajo, da se bo vršila dne 29. decembra 1923 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne javna pismena ponudbena razprava. Kolkovane in z vadijem 10.000 Din opremljene ponudbe, v katerih je navesti za imenovano prevze-mo voženj enotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do navedenega roka pri gori navedenem ravnateljstvu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu reflektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in pogojem, potem pa take, ki bi se pogojno glasile in končno na one, katere bi se vložile prekasno, se ne bode oziralo. Magistrat pa si pridržuje pravico, oddati vožnje tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
— Nove razglednice »Družbe sv. Cirila In Metoda« so ravnokar izšle. Razglednice so umetniško delo, zato upamo, da bo občinstvo pridno segalo po njih. Dobe se v pisarni Ciril-Metodove družbe.
— Razne nezgode. Hribar Janez, delavec iz Predoselj pri Kranju, je delal nekemu prijatelju »ofreht«. Pri tem ]e streljal tudi z za to pripravljenim topičem. Pri strelu pa je topič razneslo, ter so kosi železa odleteli nesrečnežu v desno nogo in mu popolnoma razbili stegno. — Bensa Andrej, učitelj iz Ljubljane, ie skočil v Preski še iz vozečega avtomobila. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko in nogo. — Ogrinc Josip, ljubljanski postrešček, je prenašal v trgovini Perdan težko železno blagajno. Pri tem pa ]e prišel z desno roko pod njo, nakar mu je ista zmečkala prst desne roke. — Pri rudniku v Hrastniku ie padel težak hlod ondotnjemu rudarju Matiju Blaju na desno nogo in mu jo težko poškodoval. — Novak Ivan, delavec v Mostah, si je pri delu poškodoval levo oko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
— Napad. V Ljudski kuhinji je med prerivanjem za hrano sunil neznanec delavca Martina Kolerja z nožem v desno ramo in mu s tem zadal težko rano. Kolerja so pripeljali v bolnišnico, neznanega napadalca pa je stražnik odvedel v zapor.
— Celjske novosti. Dijaška kuhinja v Celju ima svoj redni občni zbor danes v soboto dne 22. t. m. v posvetovalni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu ob 6. uri zvečer. — Celjsko Sokolsko društvo priredi dne 31. decembra v gornjih prostorih Narodnega doma svoj običajni Silvestrov večer z raznovrstnim sporedom. — Pouk v slovenski in nemški stenografiji za privatnike se bo takoj po Novem letu otvoril na tukajšnji meščanski šoli. Poučevalo se bo tri ure tedensko v večernem času. Rok za priglasitev se še objavi.
— Mariborske novosti. Mariborske banice ostanejo od 23. do 26. t. m. zaprte.
Dne 24. t. m. ob 5. popoldne priredi komanda 45. pešpolka vojaštvu božičnico v vojašnici kralja Aleksandra I. Pri prireditvi svira vojaška godba. — V zadnjem času se opaža v Mariboru, da so pričeli tukajšnji Nemci izvajati bojkot Slovencev ne le na gospodarskem polju, ampak tudi pri raznih kulturnih in dobrodelnih prireditvah. To gibanje izhaja baje iz pisarne nekega tukajšnjega nemškega odvetnika. — Trgovski gremij obvešča trgovske pomočnike, ki so bili oproščeni leta 1919 in tedaj prejeli spričevala na navadnih tiskovinah, da so dospele sedaj litografirane tiskovine s sliko. Kdor bi si želel nabavili tako izpričevalo, naj se zglasi v gremijalni pisarni. — V Studencih se ustanovi novo delavsko pevsko društvo »Enakost«, katerega vodi tamošnji učitelj Križman.
— Ptujske novosti. Božičnico za ubogo dec o priredi Kolo jug. sester, dne 21. decembra ob 3. uri popoldne v mestnem gledališču. — Tukajšnji pontonirski bataljon je obhajal dne 19. decembra svojo krstno slavo sv. Nikolaja. Ob 10. uri dopoldne je bila služba božja na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Po rezanju kolača je nagovoril vojaštvo g. podpolkovnik Kovačič z lepimi besedami in zaklical trikratni Živijo Nj. Vel. kralju, kraljici in prestolonasledniku. — Mestni osnovni šoli in deki. mešč. ter otroški vrtec prirede dne 21. decembra v mestnem gledališču ob pol 3. uri popoldne božično igro s petjem in deklamacijo. — V Ptuju dobimo sedaj zopet nekaj novega, Vajdič in drug nameravata ustanoviti v Prešernovi ulici moderno mlekarno.
— Beg skozi okno. V četrtek je zagrebška policija aretirala nekega razpečevalca ponarejenih bankovcev in ga pripeljala na policijsko ravnateljstvo. Tu je pa med zaslišavanjem razbil ob ugodni priliki notranje in zunanje okno in skočil na ulico, kjer je obležal težko ranjen. Odpeljali so ga v bolnišnico.
— Bogati berač. Kakor poročajo iz Vojvodine, so v neki vasi prijeli nekega berača, pri katerem so našli nad 500.000 Din. Berača je poznala skoro vsa Vojvodina, ker je vsako leto obiskal vsa mesta in vasi in pobral nanj odpadajoči davek.
— Ljubavna drama v Našicah. Pred par dnevi se je v Našicah zastrupila s cl. ankalijem 15 letna laborantica Terezija Tišina, ki je bila vsled svoje lepote znana po vsej okolici. Dekle je imelo razmerje z nekim farmacevtom, ki ni ostalo brez posledic, in je iz strahu pred porodom šlo samo v smrt.
— Priporočljiv gost. V Subotico je nedavno prišla obiskat svojo prijateljico neka mlada vdovica in bila tam prav lepo sprejeta. Po 4 dnevnem bivanju v Subotici se je zopet odpeljala. Z njenim odhodom pa je zginila tudi zlata ženska ura, katero je njena prijateljica imela kot spomin od svoje matere. Ker je ta vedela, da mlada vdovica boleha na kleptomaniji, je zadevo takoj javila policiji, toda vdovica se je že odpeljala. Telefnnično obveščena namembna postaja je obvestila orožništvo, ki je lahko-žlvko takoj vzela na piko. Ta je pa tudi spoznala, da jo orožniki nekoliko preveč ogledujejo, pa je šla v stranišče in bleščečo stvarico vrgla notri. Orožnik je pa tudi videl, kaj je naredila, in ]o odpeljal na varno.
— Vlogo detektiva je igral v Zagrebu v Narodni kavarni neki Rihard Danilo. Legitimiral se je pri tej svoji vlogi z nekim znamenjem, katerega je nosil na levi strani suknje. Ko ga je res pravi policijski agent prijel, je pa možu zmanjkalo sape in mu je sledil na policijo. Pri njem so našli štampiljko vseh železniških postaj od Zagreba do Siska in več rabljenih voznih listkov. Na vprašanje, leje je dobil vozne listke, je odgovarjal, da mu jih je dal neki uslužbenec na državnem kolodvoru, štampiljko
pa jo sam napravil in vso skupaj hotel nesti domov svojim otrokom kot igračo. Ker je mož sumljiv, da je bil zadnje čase udeležen pri raznih nedovoljenih dejanjili, so ga zaprli.
— Nevama usmiljenka. Te dni je prišla nekega večera v Sebešič pri Subotici k nekemu bogatu kmetu usmiljenka in prosila prenočišča. Kmet Peršič jo je gostoljubno vzel pod streho in ji dal tudi večerjo in prenočišče. Pri večerji so pa opazili, da ima usmiljenka zelo moški izraz in gospodar je poslal svojega močnega hlapca, naj se skrije pod posteljo in opazuje sumljivo redovnico. Ko Je ta odšla v odkazano sobo, se je slekla in se spremenila v pravega plešastega roparja, ki se je takoj vlegel počivat, na nočno omarico pa položil dva nabasana samokresa. Hlapec, ki ie vse to videl, je zlezel izpod postelje, zgrabil razbojnika za vrat In ga davil toliko časa, da ni dal nobenega znaka življenja več od sebe. Nato pa ga je nesel mrtvega na dvorišče. Okrog polnoči pa so se okrog kmetovih poslopij začele plaziti temne sence in sl dajale z žvižgi sumljiva dogovorjena znamenja. Ker se ni iz hiše nikdo odzval, so preskočili ograjo in na dvorišču našli svojega mrtvega druga, katerega so dvignili čez plot, ga naložili na voz, katerega so imeli pripravljenega za plen, in brez sledu izginili. Oblasti so uvedle preiskavo.
— Tepeni šofer. V sredo ponoči se je zaletel neki šofer v Beogradu z avtomobilom v mimovozečega fijakerja, ki je odletel s kozla. Komaj pa se je šofer zavedel, so že padale po njegovi glavi hude batine. Šoferjevo nerodnost so namreč opazili ko-čijaži, ki imajo v bližini svoje postajališče. Vsi so pustili svoje kočije in na licu mesta kaznovali šoferja, ki jim je komaj ušel.
— Ubije človeka In mirno zaspi. Na Banjici pri Beogradu je ponočna straža v neki gostilni našla poljskega čuvaja Ljubo-mira Gjorgjeviča in ga pozvala, naj vsled pozne ure zapusti gostilno, in odšla. Ko se je pa straža drugič vrnila, jo je Gjorgjevič zapazil in se delal, kot da spi. Ko ga je straža hotela aretirati, je začel bežati In med begom ustrelil proti straži ter zadel enega stražarjev v trebuh, da je v eni uri umrl. Gjorgjevič je nato bežal domov in mirno zaspal, dokler ga ni zbudila druga straža in ga aretirala.
— Moderni otroci. V Beogradu se je neka 14 letna Olga Anastazljevič zadnje dni kar dvakrat vrgla pod tramvaj, vendar se ji obakrat ni nič hudega pripetilo. Prvič jo je rešil neki moški, ki je videl, da je deklica v nevarnosti, drugič je pa strojevodja zaustavil še pravočasno tramvaj in s tem preprečil samomorilne namene Anastazije-vičeve. Ko so jo vprašali, zakaj je hotela storiti samomor, je odgovorila da zato, ker je njen oče zahteval od nje, da bodi pravočasno domov in ne pohaja do polnoči po ulicah.
Bar je drag. To je vedel prav dobro Rihard Mončka. skladiščnik v sladkorni tovarni v Osieku. Ker je vedel, da mu njegova mesečna piafa ne dopušča, da bi se hodil zabavat v poznih in zgodnjih urah, je pa ogoljufal tovarno za okrog 300 tisoč dinarjev. Ko so mu v Osjeku posta'a tla prevroča, je odšel v Kišdardo in tudi tam uganjal orgije kak:h 14 dni, večinoma v »Golem baru« Tudi tu so ga začeli polagoma sumljivo gledati in odšel je v Beograd, porabil tu še zadnje tisočake in, ko je že začel misliti na nove neusahljive denarne vire. ga je pa policija prijela in izročila osješkemu sodišču, ki mu je naložilo za grehe po raznih barih 5 let težke ječe knt pokoro.
— H-a-a-afo! Kam pa za božične praznike? V kino »Tivoli« — vsak spored senzacija!, — kjer se predvaja 5 enodejank s splošno priljubljenim Harrold Lloydom. Poldrugo uro smeha! Kdor se hoče res pošteno in ceno zabavati za božične praznike, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ako noče priti ob tako izreden užitek.
— Razstavo najmodernejših in najtr-pežnejših damskih, moških in otroških oblek, plaščev itd. priredi znana ljubljanska firma Bernatovič na Mestnem trgu. Razstava bo strokovnjaško urejena in bo prekašala vse dosedanje prireditve te vrste. Otvorjena bo jutri v nedeljo in že sedaj opozarjamo nanjo.
Novosti iz Primorske.
— Promocija. V pondeljek je bil promoviran za doktorja kemije g. Stanko Kovačič iz Trsta na univerzi v Bologni.
— Nov odvetnik. V sredo dne 12. t. m. je napravil goriški rojak g. dr. Tonkli odvetniški izpit pred Izpraševalno komisijo v Trstu. Dr. Tonkli bo po novem letu otvoril lastno odvetniško pisarno v Gorici.
— Za slovenske šole. Ker je neka ženska pri podprefektur! v Voloski zahteva’a v imenu občin Artviže in Ostrovica italijansko šolo, so družinski očetje teh dveh občin vložili odločen protest proti poitalijančenju in podali obenem izjavo, da omenjena ženska ni imela pravice govoriti v imenu imenovanih občin. — Tudi šolski okoliš Libušnje je poslal te dni tržaški prefekturi protestno polo s 66 podpisi, v kateri zavedni starši zahtevajo, da se poučuje njihove male v materinem jeziku, ker današnji sistem vzgaja same analfabete.
Spori in lurisflka.
— Putnik III. Ljubljana. Vse turiste in športnike opozarjamo na ugodno priliko, da si kupujejo vozne listke za železniške vožnje v tujskoprometnl pisarni »Putnik III« t. J. Tourist-Office, v pritličju prve Hrvatske štedionice, tu. Vozni listki se dobe tukaj po isti ceni, kakor na kolodvorih, a se ni treba drenjati, ne dolgo čakati. — Jugoslovanski zimskosportski savez.
— Vremenska poročila i. dr. zimskošportne vesti, ki bi jih vsled nujnosti ne mogli objaviti pravočasno po časopisih, bodo izobešene v izložbenem oknu tvrdke .oso Goreč v poslopju Kreditne banke v Ljubljani.
Podpirajte
Jugoslovensko Hatico.
KINO TIVOLI 1
„Dama v si verni S
v slavni vlogi	j
j Helena Makovska. 1 $§] j II. del od 20. do 22./XII. j
Gospodarstvo.
DUNAJSKI POMLADANSKI VELESEJEM L. 1924 (9.—15, marca).
Udeležba inozemstva pri Dunajskem pomladanskem sejmu bo po sedaj predle-žečih prijavah razvila še živahneje, kot pri prejšnjih sejmih. Do sedaj so prijavili svojo udeležbo razstavljale! iz desetih tujih držav. Na prvem mestu stoji, kakor pri zadnjem jesenskem sejmu, Nemčija, Priglašeno je: norimberško galanterijsko blago, usnjati izdelki in potne potreb.čine iz Offenbacha in Frankobroda, igrače iz Turingije, električni predmeti iz Virtemberškega, saksonski stroji in tkanine, tkanine iz Vogt-landa, dragotine iz Pforzhetma, pisarniške potrebščine in galalit iz Hamburga, berlinski stroji In čevlji, predmeti za kadilce, blago iz zlata in srebra in lišp ter obleke mo-nakovskih tvrdk. Iz Poruhrja razstavlja neka eberfeldska tvrdka slikarske šablone.
Za Nemčijo pride, kar se tiče števila razstavljalcev, Češkoslovaška s tekstilnim blagom, izdelki čeških steklarnic, šamote iz Morave in kadilnih rekvizitov iz Pardubic. Francija pošilja zopet avtomobile, Madžarska pletenine, Jugoslavija surovo blago, Švica, kakor pri vsakem semnju, ure, Poljska čevlje, Belgija avtopnevmatike. Razstava ruskega sovjetskega zastopstva bo obsegala: konopljo, lan, ščetine, zdravilna zelišča, čeva, žimo, žito, kože, kožuhovino, narodno umetnost, preproge, mineralije.
Zglasitve za Dunajski pomladanski sejem prekašajo število v istem času priglašenih razstavljalcev jesenskega sejma 1923, ki je bil, kakor znano, popolnoma razprodan, približno za dvakrat, toliko. Tudi celotne prostorne zahteve so narasle več kot dvojno, pri čemer je pripomniti, da se je povprečna prostorna zahteva razstavljalcev povzdignila od 12 pri jesenskem sejmu 1923 na 14 ms k pomladanskem sejmu 1924. To poviševanje zahtev po individualnem nakazilu prostorov Je stalno od prvega sejma (iesen 1921) naprej.
Kar se tiče števila razstavljalcev, je najmočnejša udeležba v strokah tekstilne in strojne industrije. Sledijo usnjati izdelki, oblačila in papirnato blago. Največ prostora zahteva zdaj strojna branža. Sledno: vozila, usnjato blago, tekstilje in pohištvo.
Kakor je bilo pričakovati po sijajnem uspehu zadnjega dunajskega sejma, je postalo zanimanje za Dunajski sejm jako živahno. Prijave za razstavo živil so tako številne, da se mora ukrenit! že sedaj vse potrebno za pripravo nadaljne galerije.
Uspeh, ki ga je dosegel prvi knjižni sejm v okvirju dunajskega jesenskega sejma 1923, je povzročil, da bode sejmsko vodstvo tudi pri pomladanskem sejmu 1924 priredilo mednarodni knjižni selm. Vršil se bo v onih šestih dvoranah sejmske palače, katere so bile že pri prvem knjižnem sejmu adaptirane, vendar bo potrebno razširjenje prostorov. Do sedaj so dospele številne prijave avstrijskih, nemških, francoskih in švicarskih založnikov.
Veliko zanimanje za Dunajski sejm vlada tudi v krogu industrijcev na ozemlju Saare. Tamkajšnje tvrke so Izjavile, da jih gospodarske razmere silijo, iskati nove kraje za razpečavanje svojih izdelkov.
Za prostor pred rotundo je prijavljeno številno novih velikih paviljonov. Tukaj se mora prostor znatno razširiti, da se ustreže vsem zahtevam. Zgradile se bodo tudi nove ceste in napravili novi vrtnarski nasadi.
INDUSTRIJA.
X »Bosanska Solvay tvornica«. Prva bosanska tovarna za proizvodnjo amoni'a-kove sode je soremeniia svoje ime v »Bosanska So’vay Tvornica« ter je zvišala svojo delniško glavnico na 20 milijonov dinarjev. Družba poziva stare posestnike delnic v svrho izmenjave delnic.
X Provodnik S. A. v Rigi. Vodstvo tovarne za produkcijo gumijevih izdelkov Provodnik je predložim ietskemu finančnemu minstrstvu memorandum, v katerem so obrazložene težave, ki se pojavljajo pri vzpostavitvi tvorničkih naprav. Inozemski kapitalisti nočeio v to podjetje ničesar investirati, primanjkuje oa tudi tržišča za fabrikate. Družba ie na temelju tega memo-randa prosila da se je naj ne sili s sklicanjem občnega zbora za 1. 1924.
X Romunska petrolejska politika. Iz Bukarešte poročajo:	Ministrski svet je
sprejel dekret, s katerim se proglaša svo-bodna trgovina s petrolejem. Izvoz surovega petroleja je prepovedan. Izvoz destilacijskih proizvodov se obremeni z dajatvijo, ki je slična oni za bencin. Znašala bo 80 lejev za 100 kg. Petrolejske družbe bodo krile potrebe železnic in paropiovbe. Prijoriteta gre notranji uporabi. Razdelitev petroleja bo nadziral posebni kontrolor vlade, in cene se morajo akomodirati običajnim tržnim cenam.
X Nezaposlenost vstaja v naši državi vedno občutnejša, zlasti v lesni in kovinski industriji. Veliko je tudi število nezaposlenih mlajših trgovskih pomočnikov.
TRGOVINA.
X Poljsko - angleška trgovinska pogodba. Po tej pogodbi imajo angleški trgovci na Poljskem iste pravice, kakor poljski in obratno. Angleške industrijske družbe so dobile v Poljski Iste pravice, kakor francoske. Na podlagi te pogodbe se angleški industrijci že pogaiajo s poljsko vlado o elektrifikaciji Poljske.
DENARSTVO.
X Zvišanje delniškega kapitala. »Jugo-pharmacia« d. d. za produkcijo in promet s kemično - farmacevtičnimi proizvodi, je zvišala delniško glavnico od 1,500.000 na 2 milijona dinarjev. Izdala je nadaljnih 5000 delnic po 100 Din nominale.
X Povišanje eskomptne mere v Češkoslovaški. Češkoslovaško finančno ministrstvo je povišale obrestno mero za eskompt od 4 na 5%.
X Suficit v romunskem budžetu. Kakor poročajo iz Bukarešte, je načrt državnega budžeta že dovršen. Aktiva znašalo 1.3 milijard lejev. Državni dohodki znašajo 23.9, Izdatki pa 22.6 milijard. Višek se bo uporabil za nepredvidene izdatke ter za povišanje uradniških plač.
KMETIJSTVO.
X Jesenska setev v naši državi Je letos precej izdatnejša od lanske. V vseh pokrajinah le posejana ploskev mnogo večja od lanskoletne Edino v Sloveniji in Dalmaciji je ostala površina z jesensko setvijo obdelane zemlje ista kot lansko leto. V ča-čanskem okrožju pa je radi jesenske suše skoro za polovico manjša. Setev je zelo lepo napredovala ter se obeta Izdatnejša žetev kakor letos, če ne bo kakih elementarnih nezgod Povodni! na Hrvatskem in v Sloveniji so setyl zelo škodovale.
iz dnsštifasiega
življenja.
— Predavanje v društvu »Soča«. O rasti človeka od rojstva do 20. leta je predaval pod okriljem društva »Soča« v soboto 16. t. m. g. univ. prof. K. Ozvaid. Poljudno nam je prikazoval normalno rast človeka preko obeh debelostnih in vitkost-nih dob tja do popolnega spolnega razvoja ter nam potom skioptičnih slik ilustrirat proporčno razmerje lobanje in glave do človeškega ostalega trupla. Zanimivemu predavanju je sledila kakor vselej animirana zabava, li kateri je pripomogel s primernim deležem pevski zbor ŽJ2.
— Društvo državnih uslužbencev za Slovenilo v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 3. januarja 1924 točno ob 3. uri na realki soba št. 4. Dnevni red po § 10. društvenih pravil.
— Veliki ples »Jadranske Straže« v Ljubljani se vrši, kakor je bilo že svojčas javljeno, dne 12. januarja v veliki dvorani hotela Union, Podrobnosti o plesu, ki se bo vršil v znamenju mornarice, prinesemo kasneje. Opozarjamo za sedaj slavno občinstvo samo na to, da bodo imele dostop tudi dostojno oblečene maske. Druga društva prosimo, da vpoštevajo ta dan pri odločitvi svojih prireditev. — Glavni odbor »Jadranske Straže« v Ljubljani
Ljubljanska porota.
PREMETEN TRGOVEC.
Pred včerajšnjo poroto se je zagovarja! 27 letni oženjeni Anton Kajfež iz Banja-loke pri Kočevju zaradi goljutije, krive prisege in prepovedane nošnje orožja. Poštenjaku je začelo leta 1921 smrdeti poštene delo, pa je začel razmišljati, kako bi na la-hek način obogatel. V ta namen se je posluži! goljufije večjega stila. Preskrbel s! je dopisnice In pisemski papir z napisom »Anton Kajfež, trgovina z južnim sadjem kožami, manufakturo itd. — Banjaloka— Kočevje«. Nato pa je stopil v trgovske stike z raznimi večjimi ljubljanskimi tvrdkami in začel naročati razno blago kakor manufakturo, špecerijsko blago, usnje in druge potrebščine. Vse blago je dobival brez denarja in ga takoj naprej prodajal, večkrat tudi pod ceno, katero je on dolgoval zanj doba-viini tvrdki. Tako le oškodoval v dobi treh let 21 ljubljanskih tvrdk za vsoto nad 100 tisoč dinarjev. Največ so oškodovane tvrdke Indus, Impex, Franc Seunig, »Sladkor« d. d. in druge. Poleg hudodelstva goljufije je bil Kajfež rbtožen tudi krive prisege, katero je položil leta 1922, in pa vsled prepovedane nošnje orožja, ker so pri neki preiskavi pri njem našli pištolo in je ni prijavil oblastem, ko je bilo to zapovedano.
Obtoženec se je obnašal pred porotniki zelo samozavestno, naravnost predrzno in sploh ni priznal, da bi bil zagrešil kaj kaz-njivega, češ da Je vedno imel namen vse piačat;, pa se mu razne špekulacije niso posrečile. Porotniki so potrdili vsa vprašanja, ki jim jih je stavil sodni senat, nakar je bil obtoženec obsojen na 3 leta težke ječe. Senatu te predsedoval preds. dež. sod. dr. Skaberne, votanta sta bila dr. Lajovic in dr. Sfiligoj, tožil je državni pravdnik dr. Lavrenčak, obtoženca je zagovarjal dr. Kokalj.
Z včerajšnjim dnem se je končalo zimsko porotno zasedanje.
Borzna poročila.
Zagreb, 21. decembra. (Z) Devize. Dunaj 0.12385—0.12585, Budimpešta 0.4475 —0.4775, Bukarešta 0—46, Itaiiia, izplačilo 383.25—386.25, Italija, ček 383—386, London, izplačilo 386—389, London, ček 385.75 —388.75, New York, ček 88—89, Praga 259 25—262.25, Sofija 0—65, Švica 1545— 1555. — Valute. Dolarji 86.75—87.75, avstrijske krone 0.1230—0.1250, češkoslovaške krone 256—0. angleški funti 37950—382.50, madžarske krone 0.30—0. romunski leji 42—0.
C u r i h, 21. decembra. New York 573.625, London 25.05, Pariz 29.62. Milan 24.82, Praga 16.80, Budimpešta 0.0302, Beograd 6.50, Sofija 4.05, Dunaj 0.008075, avstrijske krone 0.0081.
Praga, 21. decembra. Dunaj 4.575, Berlin 8.10, Rim 14750, avstrijske krone 459, italijanske lire 147.75, Budimpešta 17.025, Pariz 176 London 149.25, New York 34.20. Curih 596.75, Beograd 38.75.
Dunaj, 21. decembra. Devize. Beograd 803—807, Berlin 15.90—16.90. Budimpešta 3.76—3.77. Bukarešta 369—371, London 309.000—310.000, Milan 3069—3081, New York 70.935—71.185, Pariz 3662—3678, Praga 2079-2089, Sofija 503—507, Curih 12.375—12.425. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 481—489, nemške marke 14.90—1550, angleški funti 307200— 308.800, francoski franki 3615—3645, italijanske lire 3025—3055, ju gosto venski dinarji 802—808, romunski leji 358—362, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2056—2072, madžarske krone 2.15—2.35.
Berlin, 21. dec. Dunaj 59,850.000, Milan 183.740,000.000, Praga 123.690,000.000. Pariz 216.458,000.000, London 18 trilijonov
354.000.	000.000, New York 4,189.500,000.000, Curih 732.165,000.000, Beograd 46 milijard
680.000.	000.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Tragedija ljubavi
s priljubljeno
Mio May
Samo danes
v soboto in v lielio
22./12.	23./12.
Claude Fairer«
Mučene roke.
Vse to se je zadelo v anglelkera parku na Therapiji ob Gornjem Bosporu. Lady Gray, poslanikova soproga, je priredila veliko nočno svečanost. Ves diplomatski zbor je bil tam, in tudi vsi odlični tujci, ki prebivajo v Sum-iner-Palace in štab devetih evropejskih zasidranih ladij. Pod strmim navpičnim bregom, ki ga krase ciprese in senčnate bukve, so postavili ocvetličen Oder in tajniki, častniki in njihove žene, vesele, da morejo visoko pokazati svoje noge, — so tam igrali »Sen kresne ftoči«, obenem z baletom, ki je bil zelo Slab. Toda mesečinskl park je tvoril tako čudovito ukrasje, da so vsi trdih, da igrajo sijajno.
In bilo je brez dvoma že zdavnaj določeno in zapisano, da je bil sedež gospe de Romans poleg sedeža ladijskega poročnika Pierra Villiersa.
II.	v
Njeni lasje so bili bolj rumeni kakor Cisto zlato in imela je kreolske oči, globoke kakor vodnjak. Ob luninem svitu Pierre Villiers ni videl drugega. On je imel videz tridesetletnega moža, ne baš slabotne, toda vitke in stasite postave. Če bi se šla po »Snu kresne noči« iz-prehajat po prku pod ozvezdenim nebom, bi stavil glavo, da bi ta njun iz-
prehod po tem parku ne imel prav nobenega vznemirljivega vpliva na njuno dvojno usodo. Da, prav zares! Glavo bi stavil... In bi bil izgubil
ni.
»Kajne,« — je najprej izpregovoril Pierre Villiers, da bi prekinil molk, »kajne, da je bila ta stara gospa Cai-mak prav smešna v svojem rožnatem in modrem muselinu?«
»Ah,« je zašepetala gospa de Romans, »kako neki morete misliti na to ubogo žensko v taki noči kakor je danes?«
Takoj je umolknil, vesel, da je ona odbila vsakdanje besede in da zna ceniti tišino. Za roke sta se vodila in se vzpela na najvišjo teraso. Sedaj, ko so pogasili baletne lampijone, je bil nočni park mnogo lepši.
Izprožila je svoje roke proti Bosporu, ki je slabotno blestel kot nepremična reka.
»Kmalu bo vaš čoln zdrsel preko te mirne vode in vas popeljal na vaš krov...«
Pokazal ji je daljno svetilko, ki je označevala njegovo ladjico.
»Tamle je... In kakor se često dogaja, se bom tudi nocoj vrnil žalosten.«
Zbala se je poklona. Toda on ji ga nikakor ni nameraval napraviti, kajti bil je odkritosrčen.
... »Žalosten),« je povzel, »ker bom zopet sam po tej noči, v kateri sem videl mnogo ramen, ob katere bi se bilo prijetno pritisniti, in zaslutil mnogo
src, katera bi bilo sladko ljubiti.«
Bila je iznenađena; prvič se je zgodilo, da ji je nekdo govoril o ljubezni, ne da bi si izbral njo za neposredni predmet svojih nežnih besed. Bila je tudi ginjena, kajti ta človek, ki si nikakor ni domišljal, da je na prvi pogled zaljubljen vanjo, morda le ni lagal, ko je tožil o svoji samoti.
Ni si mogla kaj, da mu ne bi odgovorila:
»Drugi irnajo pač vzrok, da so bolj žalostni kakor pa vi, oni ali one, ki se sedaj ne bodo vrnili sami, toda, ki ne bodo v svojem domu našli drugega kakor ledeno brezbrižnost, ki je hujša kot samota. Vas..., če bi hoteli jokati, vas vsaj nihče ne bo oviral«
Gospa de Romans je bila soproga nekega brezpomembnega, toda bogatega sivobradca. Imela je lepe dijamante, bleščeča oblačila, vilo ob Bosporu in hišo v Parizu na cesti Henri-Martin. Sicer pa so vse te stvari bile last njenega soproga, kajti ta jo je poročil čisto brez vsega; bila je iz odlične rodbine s sijajnimi zvezami, toda bila je uboga kot Job. Tako, da so si bili na dan poroke, ko je prišla iz cerkve, vsi njeni prijatelji edini v tem, da si je ta ovčica postlala tako, kakor nihče na prostranem svetu...
In vendar je bil srečni mož gospod de Romans. Bil je že v petdesetih letih, pa je dobil ženo z devetnajstimi, lepo
kakor jutrnja zarja, mehko kakor svilenima, čisto kakor majhen otrok in nežno kakor sveži kruh. Toda to imetje ni bilo označeno na ženitovanjski pogodbi, kajti ona si ni prav nič domišljala. In naloga moža, da v njej zbudi ljubezen, je bila lahka.
Gospod de Romans pa se ni brigal.
Začetkom je postopal surovo s svojo soprogo, da bi zdramil v njej odpor. Končno se je pa tega naveličal in se
ves vrgel v druge senzacije, ki nas pa ne zanimajo.
Gospa de Romans, ki bi gotovo nd pogrešala tolažnikov, če ji ne bi njen mož tako pristudil onega, kar ljudje imenujejo ljubezen, je v resnici v svoji hiši na cesti Henri-Martin ali v svoji vili ob Bosporu bolj samotarila, kakor pa ladijski poročnik Pierre Villiers V svojem bivališču.
(Dalje prihodnjič.)

^ *>!'c	-tr	^ 4-
* D
•Sf §
BRZOJAV!
I *
*
*
0
* I
I V nedeljo 23. t. m. od 10.--13. ure | je otvorjena
RAZSTAVA MODELOV

■ D ■
fTlflLI DOLflSI
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para.
z davSCIno vred.
■
0BB
malo rabljen, kompleten, s pritiklinami, fabrikat I brnske tovarne za stroje, ima 30 HP ležeč. Naslov: Uprava snežniške grašžine v Snežniku, pošta Stari trg-Rakek, SHS.
ki poseduje pohištvo, 4 parcele gozda in 100.000 K v gotovini, želi v svrho ženitve znanje s trgovcem, gostilničarjem ali mesarjem, ki bi bil posestnik ene teh obrti. Ponudbe pod »Zora« lia upravo lista.
f
da sem s Toplodaijem prav zadovoljna in ga vsakomur rada priporočam. M Ravtar, trgovka, Ljubljana, Jurčičev trg 3. Naroča se: »Jugometalija« Ljubljana, Kolodvorska uL 18 ali R, Nipič in drug. Maribor.
s kletmi v Sp. Šiški naprodaj. Kupcu se odda po dogovoru ena soba takoj. Naslov v upr. lista.
zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti.	_______
dama (gospodična oziroma mlada vdova) mi bode poslala za božič kos sladke, dobre potice? Zlatko Planinc, Javna bolnica, medicinski oddelek, Brežice,
.  .«i. i ■	i.	■■	i ■
pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 31/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično biso in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pincgauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 6V, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
dama (gospodična oziroma mlada vdova) posodi gospodu 5000 do 10,000 dinarjev? Cenjene ponudbe prosi na naslov: Zlatko Planino, Javna bolnica, Brežice.	_____
It
se sprejemajo v polno popravo, se poniklsjo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA“ F. B. L. Karlovška c. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
i pisiia ii,
sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo lista pod »Employment«.
Javna zahvala.
Podpisani s tem lastnoročno potrjuje, da je tvrdka R. Nipič in drugovi postavila v našem lokalu „Toplodar“, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijoniral ter toplota v primeri a prej postavljeno lončeno pečjo daleko nadkrilje-vala prejšnjo. Posebno je še omeniti, da je to iznajdbo priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nedkri-ijuje vse do sedaj nove iznajdbe. V primeri z malimi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave nikakor ni cena pretirana. — „Triglav“, zavod za filmsko industrijo, Mihael Murko. Maribor. — Naroča se: R Nipič in dr. Maribor, ali „Jugometalija“, Ljubljana, Kolod. ul. 18.
'h
•?jr
'i'
'i'
I novodošlih oblek, površnikov in kostumov. Vstop prost! Za obilen obisk | se priporoča
* I
BERNA! OViG
Mestni trg štev. 5.
ek.
't»
.ek
«v«
*
vi/
Ti*
*
*
*
vi/
TiC
*
$ *

^ ^ ^ ■&*

rJ
premeroma ganjenem potplata
gptpelEiek in potplat, ,
garantirano p o po len, izide v kratkem. Tudi zunanje Inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor
2a f p mratvo
se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli.
si želi z dijakinjo liceja ali učiteljišča mlad izobražen gospod, absolvent 6 realke, sin tovar narja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista.
se dobi vedno po najnižji ceni: Groyer a kg Din 89'—, Trapist ikg Din 34'60 po pošti od 5 kg naprej v Ljubljani dostava na dom. Ivan Kos, trgovina s sirom in mlekarna Ljubljana, Bohoričeva ul. 28.
z 2 do 3 sobami, kuhinjo in z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta ŠL 12. Ponudbe do 7. L m
Mn
kupi vsako množino tvrdka : Josip Renko, Sevnica ob Savi. Ponudbe naj se vpošiljajo z navedbo cene In množine.
#
m
ŠIVALNE	If /& Z 1© LETNIM
STROJE
EXCELLA
JAMSTVOM
najfinejši Izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOREČ, LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Za Božič in Novo £ežo 10% popusta.
#
#
Nafcenefši nakup
za Božič m Moto leto
$
*1
vi/,
ik.
Tj*
v trgovini z manufakturo vseh vrst, galanterijo in usnjem
„BAMICA“
Majzelj & RajšelJ
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
*
T^
'I»
.ik.
'.s
vt/
Tj*
ik
rt'
§1 1923 Božič. 1923 ^
3az bi rad knjig,
takih, lepih knjig kakor jih ima
ZVEZNA KNJIGARNA
_________v Ljubljani, Marijin trg 8.__________________
NOVO!	NOVO!
kras vsake knjižnice, sprejemnice in hiše, najlepši in najvrednejši
božični dar
za mladino in odrasle:
PRATIKA ZA DECO
Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari.
Cena navadni izdaj! Din 25*—, luksuzni Din 30*—.
ICraJIge lastne založbe. Bros. vez
Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda...... 15 —
Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva.
Splošna knjižnica št. 7	. .......,	. 12-— 17 —
Golia Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah.
Splošna knjižnica št. 11 .................12-— 17"—
Meško Ksaver: Volk spokornik..................2850 34 —
Milčinski Fran: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih.
Splošna knjižnica št. 12..................12 — 17‘—
Ruskin John-Furlani Lj.: Kralj zlate reke.....10 —
Knjige tuje založbe.
Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic
iz domačih in tujih krajev.................Din 15‘—
Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom,
za pouk in kratek čas .................... »	6-—
Moji ljubčki, živalske slike za naše malčke, na trdem močno vezanem
kartonu .  ............................... » 15—
Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel-barvami
ali pastel-barvniki....................... „ 4 —
Črnipeter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra ,	4 —
— ■	Cene se razumejo brez poštnine. — m .n
Tečaji za strojepisje in stenografij o.
Začetek dne 3. februarja 1924
Samoprodaja pisalnega stroja „Continental“.
Telefon 100
ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100
Brata Pohlin i. dr.
tvornica viasnic, kljukic, rinčlc za čevlje, kovlnastih gumbov 1.1. d.
Ljubljana I. poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
▼▼▼VVVVVVVVVV
'• ..v v.. -
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. V UU&UANI
naznanjajo, da so preselil® svojo pisarno iz dosedanjih lokalov
Prešernova ulica štev. 3 (prostori F. P. Vidic & Komp.)
v nove prostore Miklošičeva cesta štev. 13, vhod iz ulice.
Našim cenj. odjemalcem priporočamo svojo prvovrstno strešno in zidno opeko.

38Z!iT'IS0!

Izdaj« la »foka »Zveza« tiskarn« ia knjigarna« v Ljubljani