146. številka.
Trst, v četrtek dne 2. julija 1903.
Tečaj XXVII!
Sdinost
glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Moiin piccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna : ulica Cariutia štev. 12
V edinosti je moč ! O
Velja M slovenskim Mm.
-Za JLrsike Stross-maverje so tla češka — kakor se kaže — v obče nenavadno nerodovitna". — — — — —
Češki > Naredni list v« to bili priobčili dne 13. maja iz krogov duhovensk h članek t naslovom »C e s k v m Kohnum — < e h k i Rectus«.
D< tičnemu svečeniku kraljestva češkega je dalo povod postopanje Olomuškega kaezo-nadškefa Kohns, da primerja razmere ca Oešktm in Moravskem. Sodba Djegova o viših psetirjih na Češkem se glasi jako neugodno ; navedeni članek našteva razne grehe hierarhije češkega kraljestva.
Kakor da bi tudi za razmera na Slovenskem pisal, podaje dotični svečenik tudi te le odstavke :
»Kioska stolica seje nebolikokrat znatno približevala Slovanom glede na slovanski je-jezik v b jgoalužbi. Na V a b j e bilo, da bi biM le porabili to naklonjenost Rima! Ali namesto tega utrjujete čim dalje tem bolj neomejeno gospodstvo brez potrebne, preživele latinščine. Nekateri Vaših svetovalcev, katerih duševno obzorje ne sega dalje, nego do tam, kamor eegajo duhaprazne rubrike liturgiških predpsov, je videl morJa nekdaj v Rimu, da oadi moli svečenik tudi na popoiudanskih pobužnostih nekatere molitve po lat nski, in ni imel nobenega boljšega opravila, nego da je uvel to tud: v nas. Sa sreča je, da je Vaša duhovščina razumniša, nego Vi, in da ne mara poslušati nekaterih Vaš.h fermanov, drugače bi ta Vaša responsoria itd. pregnala iz čfcških cerkva tudi ta poslednji ostanek vernikov, — kateri še obiskujejo službo boijoc.
»Morda bi nas ne osupnilo več, ko bi nekega dne pr šla od Vas odredba, da naj se v bodoče propovedi vrše v latinščini v večo fclavo božjo in v rešenje nesmrtnih duš«...
Vaša politika je takisto prek in prek nesrečna. V mnogem posnemate Nemčijo in ste tako po njenem uzoru skušali vstvariti v nas posebno stranko katoliško. O tem pa ste puzhb.li, da Nemčija je dežela po znatnem delu druzega vernizpovedanja, ta&o. da je ondi opravičena stranka Čisto katoliški.. Snovati pa tako stranfco na Češkem, v deželi naravnost popolnoma katoliški, je nezinisel, obžalovanja vreden tembolj, kolikor bolj povspe-šuje odtujenje naroda od Juhovenstva in vere. S svojo separat;stiško politiko ste se odtujili narodu ravno tako, kakor ste se duhovščini s svojim neodkritim in velegosposkim ravnanjem !....«
stantskih narodnih vrst ; na Slovenskem pa ni niti jerlne duš? dražega veroizpovedanja, nego katoliškega! In temu narodu s> nate pali »katoliške« zasnove razn h vrat — cslo do »katolišaih« gospodarskih združevanj ! Ia kar je še najhuje : vse to 99 vrši do današnjega dne z vedno bolj gorečo latinizatorsko gorečnostjo in z najzopernejšim protislovan-skim mišljenjem! Kaj bi rekel sveČeniški člankar »Narodnih Listov« šele o pastirjih oddeljenih b1 venskt-mu narjdu, in o takih svečen.ških pomočnikih, ki od kraja poslu saj o protislovansKe naredbe, a jih že sami pospešujejo in takorekoč povzročujejo, da se škofje odtujujejo še bolj, nego se že sami prevzeti tujega in protislovanskega mišljenja.
Mi bi svetovali, da bi češki in tudi moravski »Rectus« prišla na Slovensko! Da bi Čula in videla, kaj vse se tu godi pod plaščem pokroviteljstva nemško latinske cerkve ! Od tu bi še le pisala v Češne liste in vsklikala bi morda: »Hvala Bogu! < e tudi je hudo med češkim narodom, tako ftudo kakor po deželah s slovenskim naseljenjem še vendar ni in ne bo!«
Slovenski šktfje — katerih večina je nemške in italijanske krvi — in njih viši in niži sluge pa morejo razvideti iz nevolje če škega Daroda in tudi češkega svečeništva, da slovanska in naposled tudi slovenska potrpežljivost ima svoje meje ....
Čitatelj čeških listov.
T
Zadnje vesti javljajo, da je bilo ;o izgredih v Pregradi ubitih 18 orožnikov, ni pa še znan>>, koliko kmetov je bilo ubitih.
V Ludbregu je še 65 oseb težko ranjenih. — Razrušene so do temelja zgradbe okrajne oblasti, občinskega glavarstva in vse pr.'dajalmce onih trgovcev, ki so glasovali o zadnjih volitvah za madjaronskega kandidata.
Po bitki z orožaiki in vojaki odtegnili so se kmetje v pore. Proti njim so izdane odredbe, kakor proti hajdukom. Seveda jim je v gore sledilo tudi vojaštvo in jih že mnogo polovilo.
*
* *
Po mestih in selih, kjer so Srbi v večini. vskliksjo isti, da hočejo složno stati Hrvatom ob strani. Srbski poslanci Petroyic, Ristovfc in Šumanovic so baje izstopili iz vladnega srbskega kluba.
Kar se tu cčita visim pastirjem na < 'e-škem, morejo Slovenci v skupnosti t povečani meri očitati svojim škofom in njih vidim in nižim poklonikom pa slugam. Na Slovenskem ne le da ee škoije niso menili za namere papeža Leona XIII., s katerimi seje hotel približati S I o v a i* o m v cerkvi, ampak so na ravnost zavračali to naklonjenost Ri m a. Kdor se je vnemal za slovensko bog ^služenje, tega so proklinjali in dali proklinjati po starih in na novo nalašč vstvarjenih listih in obzornikih, kateregasibodi imena.
Med slugami za tako protislovansko mišljenje in delovanje se je našlo in se do danes, žal, nahaja le preveč členov niže duhovščine. Ti so uvajali iz Nemčije prenešeno petje z latinskim tekstom in so odstranjali stare oatanke domačega petja, katero — če ni imtlo druge vrednosti — je bilo nedolžno in na-ivno v duhu priprostega naroda. Tj sluge ponižni, ponižni do odmetanja svoje in vsa-Katere možke dostojnosti, so snova.i v sredi «*i»to. HstO katoliškega prebivalstva poleg starih Čitalnic nove »katoLške« čitalnice in bralnice ! Med Cehi je vendar nekaj prote-
Dogodki na hrvatskem.
Novi bar. Banom na Hrvatskem je mesto odstopivšega Khuena, imenovan grof Teodor P e j a č e v i c, sin pokojnega hrvatskega bana. Grof Teodor Pejačev 6 rodil se je v Našieah v Slavoniji in je sed-ij star b'2 let. V hrvatskem saboru je še-le dve leti. Zitrjuje se, da je silno bogat. Bil je veliki župan oseške županije in Be je kakor tak izkazal zelo energičnega. On je bil navdušen pristaš bivšega bana, grofa Khuen-Hedervary:a. Spljetsko »Jedinstvo« trdi, da se v njegovi hiši govori izključno madjarski.
Vsi njegovi uslužbenci so Madjari.
*
* #
Zanimivo je, kar piše omenjeni list o namerovanem imenovanju grtfa ErdoJyja hrvatskim banom. Istemu pišejo namreč iz Zagreba, da se je v madjaronskem taboru resno mislilo na imenovanje grofa Erdodyja banom, ali da se je to namero opustilo, Ker ima grof Erdody tako grd obraz, da bi bilo težko misliti si gršega čl »veka in bi bil valed tfga preveč izpostavljen satiri in karikaturi.
* *
Isti list je prejel iz Varaždin pismo, v katerem se zatrjuje, da je bilo o izgredih v Ludbregu ubitih 8 vojakov, 4 orožniki in 20 kmetov. Vlada pa da vBe to taji. Trdi se, da eo kmetje razrušili tudi zgradbo okrajnega sodišča in sežgali vse spise.
* *
DozDaje se eedaj še neka zelo važna podbrobnost o onem dinamitnem atentatu, ki se je dogodil v Zagrebu na oknu zgradbe železniške uprave. Ob času razpoka zapazili so pasantje na zidu dotične h>še plakat, ki je naznanjal vladi, da krivci atentata niso z istim namerovali nikogar strašit , marveč, da so hoteli le povedati, da: »Hrvatje so pripravljeni«. Ta plakat je vzbudil med ma-djaroni veliko grozo in to temveč, ker je bilo znano, da je v nekem skladišču zmanjkalo mnogo dinamita.
Tudi na licih zastopnikov večine v saboru se je čitala vznemirjenost, ko je opozicija zapustila sabor. Madjaroni so namreč mislili, da je pripravljen kak atentat, za katerega so opozicijonaici vedeli in se mu tako izognili.
Dogodki v Srbiji.
Dopis iz oficirskih krogov srbske vojske.
K svojemu poročilu o dogodkih na dvoru beligrajskem, ki ste je priobčili v številki 143 svojega cenjenega lista, nudim vam na hitro roko — ker sem na potu — še te-le podatke.
V sled hudih strankarskih borb je trpela tudi kvaliteta uradništva tako, da je bilo v istem težko najti pošteno osel-o. Korupcija se je bila tako razširila, da je vsaki patrijot v skrbi pričakoval zvršetka teh razmer: .kraje državnega denarja na vseh straneh, razsipanja, prisvajanja, neurejene državne administracije — z eno besedo : država je bila brez glave in brez nikakega računa ! Vsakdo je delal, kar je hotel, ako je bil prijatelj in privrženec vlade, in nikdo mu ni mogel nič.
Najhuje je bilo, da je tudi novinarstvo v Srbiji samo (izjema častivrednih listov opezieije je bila omejena na malo število) pisalo grdo, zoperno, nevestno, obrekovaje za densr vse čestite ljudi v Srbiji. Sam predsednik srbskega novinarskega udruženja, Štefan Curčid, kakor osebni zaupnik Aleksandrov, je imel toliko moči in vpliva na srbskem dvoru, da je podpisani dvakrat v avaijenciji osebno predložil kralju Aleksandru uradne dokaze in pisma, v katerih je bil Ćurčić kompromitiran, ker je za denar de lal proti veri srbskega naroda: proti pravo-slavju! OslanjajoČi s^ na vladarja, kakor prvega predstavitelja državne oblasti v deželi, zahteval je podp:eani, da Be Curčić na temelju določbe deželne ustave stavi pred sodišče in kaznuje. Ali mislite, da je kralj Aleksander, ki bi moral biti čuvar U3tave in deželnih zakov, to upošteval, kakor bi moral po prisegi, položeni pred Bogom ? !
Ne ! Naslednjega dne je istega CurčMa pos'al na Dunaj h kralju Milanu v zaupni misiji, ga pridržal poprej pri sebi na zaju-terku ter ga odlikoval z redom.
Srbija je vspričo Aleksandra obračala vso pažnjo samo notranji politični borbi, mej-sebojnemu strankarskemu pehanju, obrekovanju radikalcev, izmišljenim atentatom, zarotam! Izgubljena je bila vsa vera v moč zakonov in pravice. Vojska ni dobivala plače po celo leto. Mnogim vojnim dobavateljem v Srbiji je bilo nemožno priti do svojega denarja, ki so ga imeli dobiti od države, državni kredit je padal niže in niže. Neusmiljeno se je trosil denar za razne kavalirje Dragine in ljubimce Aleksandrove ; narodno imetje se je razmetalo za razne nezmiselnosti, za špijonaže, za inozemsko nevinstvo, da je lepo pisalo o Dragi in njenih črnih očeh, za mleko, v katerem se je Draga kopala dan na dan! Za vse se je trošilo, eamo ne za ono, za kar bi trebalo dajati, a sosebno v vnanji politiki, za naloge Srbije in njene aspiracije na Makedonijo in Staro Srbijo in
druge zemlje pod tujinstvom, katerim se je posvečalo toliko pažnje, kakor da so kje v Kitaju, a ne na meji Srbije. Državni faktorji so bili absolutno indiferentni, a srbska stvar je bila v rokah Bolgarov in Grkov, samo ne Srbije.
Renom& Srbije je bil pod Aleksandrom iz-pod veake kritike. Popularnost Aleksandra je bila izgubljena na znotraj in zunaj dežele. Vse to, kar so videli vsi drugi, ni mogel videti on. Srbija se svojimi pogostimi iznena-denji je bila v zasmeh pred civilizirano Evropo. Kralj je toliko krati 6večano obečat, da stori kraj iznenadenjam, obečal s kraljevsko besedo, katere ni nikdar držal. Stanje je bilo žalostno in neznosno.
Od danes naprej vsega tega ne bo več; Srbija krene na pravilna pota in v kratkem času napravi napredek toliko politiški, kolikor ekonomski. Zacelijo se rane na telesu državnem. V tej želji kličem : Bog pomozi Srbiji!	Ljub. D. Timilić.
Politični pregled.
V Trstu, 2. julija 1903.
Kriza. Kriza na Ogrskem, kriza v Avstriji — vsa monarhija v krizi. Čudno; v Časih, ko se tendencija po političnem in gospodarskem lučenju obeh polovic m narhije pojavlja bolj in bolj odločno, sti v jednem pogledu obe polovici ravno eedaj tako tesno združeni in imati svojo »skupno stvar«, kakor še nikdar tako — v krizi. Ki iza na Ogrskem in v Avstriji sti v tesni zavisnosti ena od druge. Tu' pa vstvarja skupno državno krizo.
Vsi spremljevalni dogodki krize tu in tam pričajo o posezanju od ene strani do druge. Dunajski listi — izlaeti pa konservativni »Vaterland« — potrjajo resničnost vesti, da je vbo ministeietvo Koerberjevo podalo svojo ostavko in da je bil to vzrok, da se je cesar zopet povrnil na Dunaj. Sklep za demisijo je storilo miniBterstvo pod utisom vesti, da je grof Khuen Hedervarv izjavil, da hoče, da ogrski parlament že v poletnem zasedanju reši nagudbene predloge, kar bi pomenjalo, da jih more rešiti tudi avstrijski parlament. To je bila usodna vest za gosp. Koerbsrju, ker ministerski predsednik sam ve najbolje, da je to za sedaj stvar absolutne neraožnosti. Do demisije v Avstriji je imelo priti radi razvoja dogodkov na Ogrskem.
Včeraj pa smo doznali o izjavi Khuena, da ne bo silil na parlamentarno rešitev nagodbe v tem poletnem času. S tem je bil g. Koerberju dovoljen respiro do jeaeni. Ia glej: komaj ae je doznalo, da je g. Koerber za moment rešen iz najhuje zadrege, že so včerajšnji oficijozni liet hiteli z izjavo, da za sedaj ne more biti govora o odstopu minister-Btva Koerberjevega.
Zopet je eapa iz Budimpešte delovala na razpoloženje na Dunaju. In ljudje, ki imajo »dober nos« za to, kar se godi za kulisami, hočejo celo vedeti, daje prav za prav Koerber eam inspiriral Khuena, da je nekako razbremenil ves položaj s tem, da heča ogerakeinu parlamentu predložiti zakon, po katerem bi pogajanja z drugimi državami ne bila več navezana na našo notranjo krizo. Prejšnji mi-nisterski predsednik Szell je bil dal namreč parlamentarno uzakoniti »formulo«, po kateri se z inozemstvom ne smejo obnoviti trgovinske pogodbe za daljšo dobo nego do 1. 1907, dokler ne bo sklenjena carinska in trgovinska zveza med Avstrijo in Ogrsko. Ista »formula« določa dalje, da se pogajanja z z inozemstvom za obnovljenje trgovinskih pogodb sploh ne smejo pričeti, ako se ne uveljavi popred avtonomni, skupni carinski tarif za Avstrijo in Ogrsko.
Ta — nota bene: na Ogrskem uzakonjena — formula je pomenjala veliko nepremagljivo zadrego za g. Koerberja. Potreba, da sa prično pogajanja j. vnanjimi državami, je postala nujna, skrajna. Toda — kakor
rečeno — ta pogajanja sploh ne pmejo pričeti, ker treba popred uveljaviti avtonomni carinski tarif, ki je del uagodbenih operativ, ki se morajo parlamentarno rešiti. — V avstrijskem parlamentu pa ni za sedaj nobene nade za tako rešitev. Izključena je torej možnost za pogajanja z inozemstvom. Ta ne-mozDost le provzročila, da je položaj Koer-
mir, dokler opozicija ne doseže zahtevanih narodnih koncesij glede vojske. Napadal je ministra Tomašiča, kateri da se je baje vedel sovražno nasproti madjarskim narodnim zahtevam.
Minister za Hrvatsko, dr. Tomašič, je trdil, da je opozicija slabo u mela njegov tozadevni govor. On stremi po bratskih odno-
berjev postal skrajno kritičen, *koro obupen! šajih med Ogrsko in Hrvatsko. S tem pa, da hoče g. Khuen razveljaviti i Koje govoril še posl. Eotvoss bila je Szeliovo »fjrmnlo«, bi bil položaj vsaj za seja zaključena.
hip razbremenjen in avstrijska vlada bi do- ! Položaj na Balkanu. V minolih le-b a sape. In res javljajo danes došli listi, da tffa je 0 pa9jib dnevih že popolnoma prene-je re^ tev avstrijske krize odložena do je j halo dohajanje vesti z Balkana, letos pa vesti s«11' -	o nemirih na Balkanu ne le, da niso prav
V isti hip pa prihaja iz Budimpešte D1g prenehale, marveč postajajo vedno bolj ▼eet, ki oznanja, da Khuen Hedervarv utegne senzacijonelne. Danes došle vesti govore že vendar komplicirati položaj v Avstriji. — V naravnost o možnosti vojne med Turčijo in včerajšnji seji ogrske zbornic^ je namre5 grof Bolgarijo.
Khuen — Bog ve iz katerega razloga — po-	y Sredcu je imel te dni dopisnik pe-
dal iziav », ki je naravnost v kontrastu z nje- trograjskega lista »Novoje Vremjac pogovor govo prejšnjo, popred omenjeno izjavo — iz- z bolgarskim ministarskim predsednikom, ge-javo, daje pripravljen dati že v neralom Petrovom. Isti je ruskemu dopisniku poletnem zasedanju v razpravo zatrdil, da je položaj v Macedoniji in v vi-nago d bene predloge s carinsko lajetu Drinopolje naravnost obupen, pogodbo vred. S tem je grcf Khuen	Turška vojaška in civilna oblastva grozno
le še bolj utrdil glas, da ni mož iskrenosti, preganjajo bolgarsko prebivalstvo pod pre-
politične lojalnosti in spolnjevanja dane besede, ali pa je že izgubil kompas, in se je že — kakor se pravi — začel »loviti« v vi-
tvezo, da hočejo zatreti ustajo. Macedonski Bolgari so vsled takega postopanja turških oblastev prisiljeni bežati v gorovje in v Bol-
harjih, ki a<y že začeli vihrati proti njemu	garijo. Iz enega samega okraja v bližini Bur-<»d strani onih, pred katerim se je vrgel na	gasa je pobegnilo 3<KX> oseb. Turčija hoče kolena.	Da ta način popolnoma zatreti bolgarsko Tako vidimo torej — kakor smo rekli	prebivalstvo. Bolgarski narod, toliko v kne-uvodoma — kako dogodki na Ogrskem po-	ževioi, kolikor v Macedoniji, je vsled tega ojstrujejo položaj v Avstriji, kar je tem usod-	Bjlno vznemirjen. Poieg vsega tega pa kon-neje, ker se v tej polovici nahajamo v stanju	centrira Turčija na bolgars&i meji velike popolne parlamentarne desorganizacije, radi	mn, ^ine vojaških čet pehote, konjištva in katere je parlament v stanju totalne nespo-	topništva. Bolgarski diplomatični zastopnik v sobnosti za vsako pozitivno delovanje. Znak	Carigradu je od turške vlade zahteval pote desor^anizaeije je dejstvo, da se je Koerberju	jaanil o postopanju turških oblasti nasproti izjalovil poslednji poskus za usposobljenje	macedonakim Bolgarom, a dobil je odgovor, parlamenta za redno in normalno funkcijoni-	<ja vlada O vsem tem ničesar ne ve. Slednjič ranje, poskus namreč, da bi Čehe prido-	je ministerski predsednik Petrov izjavil proti bil za koalicijo. Koerber je torej dogospo-	ruskemu dopisniku, da je položaj na sploh daril korenito. In ko se mu bo na jesen	<ja m0ra biti Bolgarija pripravljena na umakniti, ponese tudi on seboj izkustvo, da	vsako eventuvelnost.
Nemci pač znajo terorizirati vlade, a teme-	Turška vlada je sporočila poslaništvom,
ljem ekzistenci vlade ne znajo bit'*, ker jim	da ^ nekateri begunci streljali na bolgarsko-
nedostajejo v to numerična moč, notranja	turški meji na turške vojake in da so mace-
medsebojna jedinstvenost in potrebna stran-	donskim begunom o tem pomagali tudi bol-
karska nesebičnost.	garski vojaki. Na ta način hoče Turčija valiti
»Neue Freie Presse« je polna besed, da	krivdo na Bolgarijo za slučaj, da pride do
bi rež la pozicijo g. Koerberja. Izlasti pravi,	bolgarsko-turške vojne.
da bi bil največi nezmisel, ako bi v toli	Korespondenčni urad poroča iz Cari resnih in težavnih časih radi nasprotstva Ce-	grada, da je javno mnenje v Bolgariji jako hov odslovili moža, ki uživa popularnost. To	naklonjeno vojni s Turčijo. Ta vojna da bi je za nas nekaj novega, da g. Koerber uživa	bila najboljše sreditvo za rešitev sedanjega popularnost. Za nas Jugoslovane je pooseb	kritičnega položaja na Balkanu, ljena krivica in nedobrotnost, s Cehi je v	Bolgarska vlada je, vznemirjena valed odprtem boju in je prisilil iste, da sezajo po	koncentriranja turških čet na bolgar^ko-lur-skrajnih parlamentarnih sredstvih in ceI6	ški meji, odposlala velesilam jako energično Poljaki so mu postali ostri sodniki. In tega	diplomatično noto, v kateri pravi, da turška ne bi smeli odpustiti radi njegove — popu-	vlada obdolžuje Bolgarijo, da ona podpihuje larnosti ! So pač kakor začarani ti Nemci v	macedon^ko ustajo, samo da b tem pokriva svoji nehotični domišljavosti. Država Avstrij-	svoje prave namene in da bi vrgla na Bolska so — Nemci! Zadovoljni oni, morajo	garijo vbo odgovornost na vojni, ki bi mogla biti zadovoljni vsi ! Ker bo oni zadovoljni s	na vstati med obema državama. Bolgarska Koerberjem, ker je Koerber njim priljubljen	nota pravi, da se je zahvaliti jedino treznemu — menijo, da bi bilo to bogokletstvo, ako ne	in korektnemu vedenju bolgarskega naroda, bi hoteli držati Koerberja že radi njegove	ako ni dosedaj došlo še do oboroženega kon-
Judrij poleg Mernika 4000 K; za razne ceste v obmejnem teritoriju mej Sočo in Ju-drijem 50.000 K; za železni most čez Sočo poleg Gorice 280.000 K; za popravljanje ceste Klana-Paka 7000 K ; za cesto iz Kanala ob levem bregu Soče 40.000 K; za uravnavo rek Soče in Tore 40.000 K ; za občinske ceste v Ročinju 10.000 K; za cesto v Baski dolini 36.000 K; za zidanje na-meBtniške palače v Trstu 400.000 K.
Naučno ministerstvo: Za ljudski pouk v Istri 12.000 K; za zidanje in nakup zemljišča za državno ljudsko šolo v Pulju 100.000 K.
Finančno ministerstvo: Za zidanje poslopja namenjenega užitninskim uradom 44.000 K.
Justično ministerstvo: Za zidanje justične palače v Trstu 260.000 K.
Proračuni trgovskega, poljedelskega in železniškega ministeratva ne obsezajo nikakih troškov za naše kraje.
Iz st. Križa nam pišejo: V" ponedeljek, dne 29. junija, na sv. Petra in Pavla dan, smo imeli v naši vasi običajno vsakoletno cerkveno slavnost. Že na vse zgodaj bo prihajali ljudje od raznih krajev : iz Trata, iz tržaške okolice in sosednjega Krasa. — Do5lo jih je gotovo par tisoč. Ob 9. uri je bila sv. maša in potem se je vršila procesija, ki se je izvršila v najlepšem redu. Pevali so domači pevci in vmes je svirala križka godba. Gg. pevci naj nam ne zamerijo opazke, da se nam je zdelo, da je bilo premalo vaje. Ne vemo pa, kdo je bil kriv na tem: ali pevci, ali pevovodja ! Želimo, da se v prihodnje ne ponovi ta nedostatek. Kar pa se dostaje naše godbe, moramo konstatirati zadovoljstvom, da nas je kar iznenadila s svojim napredkom v razmerno kratkem času. Vsa čast g. vodji Furlanu! Le vstrajno naprej v spopolnjevanju! Vaa čaat tudi gospodu župniku, ki se je potrudil, da je bila vas odičena in da se je vsa slovesnost najlepše izvršila! Jako zadovoljilo nas je, da je došel tudi naš poslanec, g. dr. Edvard Slavik. Hvala mu !
Pripomnim naj še, da so bile med mnogoštevilnimi zastavami, ki ao dičile vas, naše trobojnice v veliki večini, kar priča, da smo še, kar aino vedno bili in kar — hočemo ostati!
Križan.
»Raki — pa taki..!« Svetega Petra in Pavla dan, kar je bilo menda nekako okolo 29. rožnika tega leta, se nas je zbrala šestorica z namenom, da 69 spravimo proti Klancu — na rake! Na kolodvoru državne železnice pri sv. Andreju so nam poslužili v lepem hrvatskem jeziku in s takimi-le voznimi listki :
nem-
— popularnosti.
In vendar ne bo tako, o gospoda ška. V Slovanih se je začelo dramiti in v Avstriji bo nemogoč sleherni minister, ki ne bj popularen tuii med njimi. A popularen bo le oni, ki bo znal biti pravičen ! jedine popularnosti med Nemci se držal več tudi gospod Koerber. Marveč Bjlgarska vlada je vsled tega naložila svojim pade, mora pasti ravno zato, ker je le med diplomatičnim zastopnikom, naj skušajo do*
flikta med Bolgarijo in Turčijo.
Nota pravi nadalje, da se je položaj močno poojstril. Bolgarska vlada da še vedno upa, da Be macedonsko vprašanje reši mirnim potom, dočim T ur Sija koncentrira svoje V ime vojaštvo ob bolgarski meji in čaka le na ne bo ugoden trenotek, da bi zapričela sovražnosti.
Nemci popularen.
Iz ogrske zbornice. Včerajšnja seja poslanske zbornice je pričela mirno, ker je bila neodvisna stranka potrta radi na^stalega nese glasja mtd predsedništvom in členi te stranke. Člen ljudske stranke, posl. Štefan Rakovsky, je obsojal ministerskega predsednika grofa Khuena, ker je izjavil, da hoče prezirat! Szeliovo formulo. (Glej pojasnilo o tej fjrmuli v politični vesti o krizi.)
Khuen je na to pojzšajeval, da tekom poletja razpravljalo o nagodbi carinarski pogodbi, vendar pa da se hoče poslužiti izjemne odred be, ako bi dotični zakonski načrti ne bili pravočasno parlamentarno rešeni.
Slednjič je izrazil nado, da ee nagodba in carinika pogodba že rešiti, ko se bodo pogajanja glede trgovinske pogodbe bližale zakijučku.
Posi. Barabasje v razpravi o dolo-čenju programa bodočemu delovanju zbornice
seči, da bodo vlasti najenergičneje zahtevale od Turčije odstranjenje vojaštva od bolgarske meje. Slednjič odklanja bolgarska vlada vsako odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov.
Tržaške vesti
Naši kraji t proračunskem provizoriju. Včerajšnja »\Viener Zeitung« objavlja bi se tekst cesarske naredbe od dne 29. junija, in o katera (kakor smo javili včeraj) dovoljuje vladi na podlagi § 14. državnega temeljnega zakona, nadaljno iztirjevanje davkov ter pokritje državnih potrebščin.
Evo posebnih svot, katere je vlada pooblaščena uporabiti v sedaj pričetem polletju za nase kraje :
Ministerstvo za notranje stvari: Za vozno cesto iz Berseča (v Istri) do morskega pristanišča istega imena
;JU00 K; prispevek tržaški občini za poprav* zapretil Kbuenu, da se v zbornico ne povrne ljanje istrske ceste 42.000 K ; za most čez
Vse to bi bili še umeli (da-si je na teh listkih prava — koloboeija), samo o !: besedi »Erpelle« ne bi vedeli, kaj da pomenja. Da bi uprava državne železnice falzificirala slovenske Herpelje v Erpelle (in to samo v ta namen, da ustreže par zagriženim irredenti-stom), tega skoraj ne moremo verjeti! Mi smo ugibali, da beseda »Erpelle« menda pomenja »Gor pelje« ? ! Pa bodi kakor hoče : mi smo izstopili v Dragi in se podali takoj na »lov« čez hribe in doline. Kolikokrat in koliko njih je medpotoma napravilo »tombolo«, tega ne bomo pripovedovali, ker je to (osobito za nove hribolazce) — povsem navaden in vsakdanji dogodek.
Lov na »rake« se narn je posrečil popolnoma, da-si smo jih nalovili toliko, da jih je hotel nekdo pozneje kar sam »kosmate« pojesti!
No, morda bi bili nalovili več, da ni Ž. silil naprej in le naprej — kar se nam je zdelo precej Bumljivo in kar smo fci pozneje prav lahko raztolmačili!
Prišedši pod most pri Klancu smo — prvikrat v svojem življenju — opazili v zi-dovju istega pripravo za mine, z nemškim v kamen vsekanim nadpisom.
Drugo, kar smo opazili, so bili veliki »reservoiri« državne železnice, iz katerih bri-zgajo vodo v Herpelje s parnim strojem.
Tretje pa so bile slovenske trobojnice, s katerimi je bil odiČen prontor, kjer je ta dan plesala domača in tuja mladina.
Trieste S. A. Trst Sv. A. Erpelle Cozina Tr. omnib. 3. o. vi.	Triest S. A. Erpelle Coz. III. Tr. om.
3nz--«W3J m[0 £ buizo^J — af^adjan Bajpuv MS *B3!JX	SnZ SJ9J in "zo^j af[adjd£i 'V *4S 383!JX
Klanec ni velika, a zelo lepa in snažna vas, ležeča v romantični dolinici.
Gospod Metlika, tamošnji župan, pa skrbi, da si izletniki na uprav fin način moč jo grla in polnijo Bitni želodec. Ž. nas je zapustil, odidši k tamošnjemu posestniku Albrehtu, kamor smo mu kasneje sledili tudi mi in bili deležni preprijaznega vsprejema, ter polne mize »božje gracije«. In vrhu vsega nas je pozdravila dražestna Katica.
Sedaj nam je bilo jasno, zakaj je Ž. silil vedno le naprej !
G. Albreht je vrl narodnjak, kakor je narodna prek in prek tudi nje^a družina. — Ker pa mož (zraven drugega) kuha tudi bri-njevca, katerega ima polno klet, je naša dolžnost, da ga priporočimo veem onim, ki radi popijajo čašico pristne te kapljice. — Ćas je nam hitro potekal, osobito, ker smo si tudi kaj malega zapeli, sedeči na lepem vrtu med zelenjem. Tržaških Italijanov smo našteli tam do 50. Tržaških Slovanov pa — šest, vštevsi — našo šestorico !
Tudi blaženo nemščino smo morali čuti v našem Klancu, toda to je govorila le dvojica, — Culi smo tudi domače pevce (sedaj brez društva in brez pevovodje), ki so precej dobro zapeli več zborov, med temi »U boj!« Škoda, da nimajo potrebne pevske šole.
Ko smo že odhajali, odklonivši prepri-jazno ponudbo Katice, ki nam je hotela po-streČi s črno kavo, smo opazili na neki hiši ta-le nadpis : »Circulum Venatorium — To-minzianum«!! Kakor smo izvedeli pozneje, je to hiša bivšega magistratnega nadzornika mestnih nasadov v Trstu, g. Tominca — pardon Tomineza, ki je (ker si v Klancu vendar ni upal napraviti laškega nadpisa) priredil latinskega !
Nazaj gredč smo zapeli več lepih p3-smic, a končali smo v Trstu pri »Francu«, čegar krstno ime ee glasi za — Jože-ta! ! Taki izleti stanejo razmerno malo, so v veliko korist našemu zdravju in morda tudi — stvari.
Rakovič.
V Rocolu se danil Iz Rocola nam pišejo pod tem naslovom :
Gospod urednik! Nikoli ne bi bil verjel, ako ne bi bil videl na lastne oči, kar se je zgodilo na sv. Petra in Pavla dan na skromni poziv osnovalnega odbora bodočega pevskega društva v Rocolu. Kar hkratu se je napolnila dvorana poštenih Rocolčanov. Zborovalce je radostno pozdravil g. Gregorič in jim je razložil pomen in namen društva, ki se ima ustanoviti. Kako eo vsi soglašali ž njim, priča okolnost, da so ravno g. Gregoriča enoglasno izvolili začasnim predsednikom, tajnikom pa g. Kluna.
Po prečitanju pravil so odločili, da društvo nosi ime »Pevsko društvo Zvonimir«. Zavladalo je splcšio navdušenje in ljudje so si Begali v roke v prisego, da bodo v ljubezni in zvestobi podpirali društvo.
Vso čast in hvalo smo dolžni gospodu GregoriČu, ki se je toliko trudil in ni odnehal, dokler ni dosegel svojega rodoljubnega cilja !
Na shodu v ponedeljek je bilo nadalje ukrenjeno vse potrebno in pravila so že predložena namestništvu.
Po dovršenem zborovanju smo imeli lepo domačo zabavo ob svitu bengaličnih ognjev in pevanju pevskega zbora bratovščine sv. Cirila in Metodija pod vodstvom g. pevovodje Kralja. To je bil reš dan radosti za nas. Sedaj pa na delo ! Zjedinimo ee pod okriljem novega društva, da nam bo isto v bodoče v ponos in vreden vrstnik drugim bratskim društvom po okolici !
Velika Ciril-Metoclijeva t lav h ost t Trstu. V nedeljo vei k sv. Jakobu ! To je parola \seh Slovencev in Slovenk v Trstu in okolici. A kdo naj bi tudi izostal? Saj ta dan pokažemo, da smo tu! Ta dan bodi v slovesen protest proti /istemu nepravice, napram nam Slovanom! Pride naj vsakdo, da tako poveča število navzočih, katero mora narasli v tak naval, da bo prostraoi šentjakobski vrt pretesen za nas vseh ! A ko zao-rijo združeni zbori — na stotine pevcev — prepomembno skladbo »Slovenec i Ilrvat«, tedaj naj bi bil aplavz tako mogočen, tako glasen, da bo razlegal tja daleč na okoli v protest proti našim tlačiteljem !
Da, da, edino le združenimi močmi dosežemo svoj cilj, svoje pravice! Poleg proavetljenega duha naj se razvija tudi naša moč !
Pokažimo v nedeljo, da imamo vsi smisla za naše svete ideale, da imamo smisla za skupno kompaktno delovanje!
Tu ne sme biti railike stanu in mišljenja !
Vsi pokažimo, da smo zvesti sinovi in hčere matere Slave, kateri želimo lepših, jasnejših dni! Da pa dosežemo Bvoj cilj, v to ne zadošča samo vzdihovanje in jadikovanje, temveč pokazati moramo dejansko, da res želimo svojemu narodu lepih dni ! V tem slučaju pokažemo svojo dobro voljo s tem, da pridno kupujemo vstopnice. Dragi rodoljubi! Ne vračajte vstopnic, temveč (če sami ne morete obdržati vseh) razprodajte jih med svoje znance! Vsakdo ima dolžnost, da deluje in pospešuje take namene !
Velika Ciril-Metodijeva veselica t Trstu. Na včeraj objavljenem razporedu ee nam je urinila neljuba pomota. Točka 2. omenjenega razporeda se ima glasiti tako-le :
2. Foerster : »Pobratimija«, poje pevski zbor »Primoreč«-TrebČe.
Tako bodo torej stali tudi naši rodoljubni Trebenci v vrsti narodnih delavcev za našo miljenicu — dražbo sv. Cirila in Me-todija ! Naši Padričani pa ne morejo priti, ker imajo doma veliki cerkveni praznik.
Vodstvo otroških vrtcev družbe sv. Cirila in Jletodija na Greti in v Rojanu naznanja si. občinstvu, da se bo povodom godu sv. bratov Cirila in Metodija darovala sv. maša za otrošsi vrtec na Greti v soboto dne 4. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi barkovljanski, za otroški vrtec v Rojanu pa v nedeljo dne 5. t. m. ob 9. uri zjutraj v župni cerkvi rojanski.
Istodobno naznanja vodstvo, da bo zaključek otroškega vrtca v Rojanu v soboto dne 18. t. m. zvečer z otroško veselico v »Kon«. društvu« v Rojanu.
Zaključek otroškega vrtca na Greti bo dne 26. t. m. Isti bo spojen z veselico v -»Narodnem domu« v Barkovljah.
Razpisana služba. Na tukajšnji c. k. pomorski oblasti je razpisana služba kanceli* sta v XI. plačilnem razredu. Prošnje z dokazili o sposobnosti za vršenje te Blužbe in o poznanju deželnih jezikov v govoru in pisavi je predložiti do 21. julija c. kr. pomorski oblasti.
Pred porotnim sodiščem se je imela vršiti danes kazenska razprava radi žaljenja časti patom tiska proti Rihardu Camberju, katerega je tožil dr. Spadoni. — Ta razprava je pa odložena do dne 9. t. m.
Požar. Sinoči okoli 11. ure so bili gasilci na glavni postaji pozvani v ulico M chel-angelo št. 17, kjer je bil navstal požar v «'vetličnjaku cvetličarja German-a. Gasilci so kmalu pogasili ogerj, o katerem se ne ve, kako je nastal. Škode je provzročil ogenj kakih 500—600 K.
Dražbe premičnin. V pet^k, dne 3. julija <-b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Acquedotto št. 44, hišna oprava; v ulici Stadion št. 5, gasaparat; v Rocolu št. 63, kočija; v ulici del!a Tesa štev. 646/11, in v ulici Molin grande št. 16, bišaa oprava; v ulici Canale št. 5, moderci in blouse; v ulici Carintia št. 17, železna blegajna ; v ulici Molin s Vento št. 62, konj ; v ulici della Borsi št. 1, oprema v zalogi in razno; v ulici Stadion št. 7, tehtnice in razno.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 22.9, ob 2. uri popoludne 28 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 3 — Danes plima ob 4.23 predp. in ob 3 21 pop.; oseka ob 9.47 predpoludne in ob 10.53 popoludne.
K 5C stot. Be je odposlalo državnemu poslancu Jurju Biankiniju v Zadru.
ODBOR pevskega društva >Zrinjski«. -j- Mladina v Repnh-u priredi prihodnjo nedeljo dne 5. t. m. ples v goBtilni pri MiliČu.
Vesti iz Kranjske.
*	Županom v Koša ni je izvoljen vnovič dosedanji velezaslužni župan gospod Leopold Dekleva.
*	Visoka starost. V Doleh pri Idriji je umrla Marija Gautar, ki je bila porojena leta 1807.
*	Mestna hranilnica v Kamniku. V
mesecu juniju 1903 je 143 strank vložilo K 29.025 37, 92 strank pa dvignilo K 24.683 54, 13 strankam se je izplačalo posojil K 14.620. Stanje hranilnih vlog K 723.116, stanje hi-potečnih posojil K 521.457'29. Denarni promet K 101.808*83.
*	Kmetijsko društvo v [Ribnici je napovedalo konkurz. Primanjkljaja je baje 15.000 K. (Tudi ta žalostni dogodek bo gotovo dajal povoda oBtrim polemikam med slovenskimi listi obeh strank o — vzroku in o krivcih. Mi ponavljamo le mnenje, ki smo je izjavili že opetovano: Gospodarska organizacija ne more biti zdrava, ako se snuje v prvi vrsti iz ozirov na strankarske koristi. Taki žalostni slučaji se bodo dogajali in tudi množili vse dotlej, dokler se bodo radi političnih razlogov snovale zadruge, ne menć se za to, da li bo dani pogoji za v s p e -vanje?! A jedeu glavnih pogojev so osebe povsem zložne za vodstvo. Kjer se snujejo zadruge, ne da bi bil ta pogoj, se lahkomišljeno spravlja v nevarnost narodovo imetje. To je odkritosrčna naša beseda, katero zaključujemo z nujno prošnjo : na pragu gospodarske organizacije ne dajajte Be nikar zavajati od vabeče hipne politične koristi ! Na snovanju te organizacije naj vas vodijo edino le oziri na — gospodarske momente. Kdor greši proti temu pravilu, ga bo glava bolela neizogibno prej ali slej.
Vesti iz ostale Primorske
Iz Dekani smo prejeli : Podpisani izreka najprisrčnejšo zahvalo velečastitemu gospodu deželnemu poslancu Komparetu za prekrasni govor (kats-rega morda že jutri priobčimo v »Edinosti«. Op. ured ), vrlemu pev-kemu društvu »Slovenija« iz Šktfije, marljivim igralkam in pevcem Marijine družbe za blagohotno sodelovanje, Olg ci K. za krasno deklamacijo in vsem veledušnim darovalcem. — Darovali, oziroma preplačaii so vstopnino sledeči gospodje: Gcep. piofescr Frankovič 3 K 70 st., Jos p Piciga 1 K, Nazarij Grižon 1 K, Reža Mahn c 1 K, »Konsumno društvo« iz Ćtžarjev 1 K, Pi^eeben 1 K 20 st., Posebna 40 stot, And. Mun.h 70 Btot., Josip Vato-vec 30 st., Anton Valentič 70 stot.. prednik Jo^ip Piciga 1 K 30 st., Kuret 30 etot.f Prinčič 30 Bt. in mnogo druzih, katerih pa se ni moglo zapisati, ker se jih ni poznalo. Vsem naj mili Bog stotemo povrne! — Darove in čisti dobiček veselice v znesku 73
Razne vesti.
Kake narodnosti je Khuen? Madjarski list »Madvar Sjeo« piše, da grof Khuen-Hedervarv ni ne Hrvat, ne Madjar, ne Nemec, marveč da je veronežki Žid, ki se je nekedaj imenoval Coen in je preko Tirola dospel na Ogrsko.
Nadvojvoda Rudolf živi? Včerajšnji »Piccolo della Sera« prinaša po ameriškem listu »Star«, izhajajočem v mestu Marinette v državi \Vieconsin, vest, da nadvojvoda Rudolf, bivši avstrijski prestolonaslednik še živi.
List »Star« da pripoveduje z vso resnostjo, da nadvojvoda Rudolf ni umrl kakor žrfva Maverlinške tragedije, kakor ee je v obče mislilo pred 14 leti, marveč da živi v Zjedinjenih državah pod imenom dr. Holf-mann. Dr. Hcftjiann da je bil dosedaj profesor na vseučilišču v mestu Lwa. A sedaj da je moral dati ostavko radi tega, ker ni hotel odkriti svojega pravega imena, da-si je priznal, da dr. Hoffjjann ni njegovo pravo ime.
L st »Star«, da pripoveduje nadalje, da je bil ob času namišljene smrti nadvojvode Rudolfa mes-t) istega pokopan neki drug človek, ki je bil nadvojvodu silno podoben. A cesarjevič da je potem odpotoval v Ameriko. Ker je bil pa nadvojvoda Rudolf temeljito proučil medicino in ker je bil na glasu kakor eden najboljših zdravnikov v Avstriji, našel je kmalu mesto profesorja medicine na ameriškem vseučilišču.
Nadalje da pripoveduje omenjeni list, da se je opazilo, da je prof. Holfmann šel večkrat v mesto Menominee, v državi Michigan, kjer da prebiva neba visoka dama, sestra poveljnika neke avstrijske vojne ladije. V mestu Marinette da so vsi uverjeni, da prof. Hoffmann ni nikdo drugi, nego nadvojvoda Rudolf, in to vkljub vsem oporekanjem profesorjevih prijateljev. Profesorju Hotfuaennu da je 38. let, da je oženjen, da ima enega otroka in da prebiva sedaj v mestu Marachal-town, v državi Jowa.
Vse to prinaša »Piccolo« po omenjenem ameriškem listu.
Od naše strani kratko pripombo. Tudi ko bi ne imeli ravno let<>3 toliko resnih dogodkov in tudi če hočemo nastopivšo vročino dopuščati kakor olajševalno okolnoBt, vendar
ne moremo »Piccoluc odpustiti, da prinaša kar brez vsake pripombe take — amerikanske oslarije.
Blažena Italija in njeni sužnji. V Italiji, v takozvanem Portomaggiore, je navstala te dni nevarnost, da se takozvani koloni vzdignejo proti tamošnjim bogatašem.
V imenovanem okraju živi 440 druži® s približno 4000 osebami. Vse te družine so naseljene na posestvih bogatašev, kateri nimajo druge skrbi, nego da izkoriščajo in odirajo to bedno ljudstvo! Že lanjsko leto so se ti reveži postavili proti svojim izmozgo-valcem, da bi dosegli nekatere poboljške. Letos pa bo be bogataši dogovorili, da izže-nejo vse te revne družine in si najamejo novih, bolj »poslušnih« žrtev !
Kako plačujejo italijanski latfundisti svoje sužnje je razvidno iz sledečega: decembra in januvarja možkim po 90 cent. (naših 40 nč.), ženskam po 60 cent. (naših 25 nč.); v poletnem času pa in za 10 ur dela — možkim 1 frank in 25 cent. (okolo 56 nč.), ženskam pa po 80 cent. !
Kam naj gre to nesrečno ljudstvo, katero izženejo kakor pee, potem, ko je bivalo tam morda od pamtiveka (da-si so bili sužnji), a vendar pod streho?!
Dižava da zgraditi barake, toda po našem mnenja bi morala iBta, ako noče doživeti groznih prevratov, ukreniti potrebno in uničiti grozno suženjstvo — vredno časov pred letom 1848 !
Knijževnost in umetnost.
Izvleček pravil ustanovljenega društva »Vesna« na Dunaju :
I. Namen in sredstva društva. § 1. Namen društva je gojiti vpodabljajoČe umetnosti oziraje Be na narodne potrebe Slovencev in Hrvatov. £ 2. Društveni namen se doseže b sledečimi sredstvi: s prirejevanjem društvenih umetniških razstav po domovini, z zborovanji, s probujanjem k gojenju umetnosti v sorojakih, z informacijami, katere se dele mlajšim in početnim, nasveta potrebnim tovarišem, in s posredovanjem glede umetniških naročil v prid svojih članov.
IL Člani.
§ 3. Društvo je sestavljeno iz ; a) častnih, b) ustanovnih, c) rednih, d) izrednih in e) podpornih članov. § 4, a) častnim članom se more imenovati vsakdo, kateri si je pridobil za društvo ali sploh za razvitek slov. ali hrvatskih umetnosti, izrednih zaslug.
b)	Vstanovnik more postati, kdor pristopi k društvu in glavnici z prispevkom 100 kron.
c)	Reden član mora biti vsak na Dunaju živeči dijak vpodabljajočih umetnosti.
d)	Ako žive taki, v katerem si bodi drugem kraju, se morejo sprejeti kot izredni člani.
e)	Podpornik more biti vsakdo, ki izplača letni prispevek 10 K.
III. Prava in dolžnosti članov, tj 5. Vsak redni član ima prava, da Be vde-ležuje zborovanj, da voli in se da voliti, a to le, če je slov. ali hrvat, narodnosti, razun tega ima dolžnost, da se uklanja društvenim pravilom, da povspešuje društveni namen z delom in nasveti (po sebno z udeležbo pri društvenih izložbah) da predloži vsa za razstavo namenjena dela presojevalni komisiji, ter da plača enkratno vpianino 2 K in vsak tečaj 2 kroni.
§ 6. Izredni členi imajo sicer ista prava kakor redni, samo ne morejo voliti, niti izvoljeni biti; tudi ne morejo glasovati pri sklepanju. Ti plačajo po 1 K vpisnine in semestralne udnine. £ 7. Oastni, ustanovni in podpirni členi nimajo nika&ih pravic, niti dolžnosti f razun prava do zabtevanja prostih vstopnic k društvenim razstavam.
IV. Društveni organi. § 8. Društvena organa sta: a) občni zbor, b) odbor.
XII. Razdružitev društva. § 31. V slučaju razdružitve pripade, ako se ne uBtanovi tekom treh let kako društvo z istim namenom, polovica premoženja ljubljanskemu, druga pa istrskemu društvu sv. Cirila in Metodija.
Potrjena vsled dopisa vis. c. k. name3t-ništva št. 56.838 od 1. junija 1903.
Brzojavna poročila.
Odlikovanje na tržaškem namestništvu.
DVNAJ 2. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja : Cesar je namestništvenega svetnika in referenta za administrativne in ekonomične stvari na deželni šolski oblasti za Primorsko, g. Rudolfa Czermaka, pl. Eichefeld, ki je do Bedaj imel naslov in značaj dvornega svet., imenoval dvornim svetnikom a personam.
Določitev kvote po cesarju.
DUNAJ 2; (B) »AViener Zeitung« objavlja cesarjevo rečno pismo do dr. Koerberja, s katerim Be določajo prispevki obeh polovic monarhije za skupne stvari. Ker namreč ni došlo do sporazumljenja v zmislu zakona od 21. decembra 18C>7, določa cesar sam kvoto za dobo od 1. julija 1903. do 30. junija 1904. in Bicer 664,:/41J od sto za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru,- in 33s/4y cd sto za dežele ogrske krone.
Velika sleparstva.
DUNAJ 2. (B) Dne 13. junija je pobegnil šef tvrdke z volnenim blagom Siegfrid Landau & C., Siegfrid Landau, izvršivši mnogo slepar3tev in ponarejanj men e. Njega glavni upnik je lastnik budimpeštanske veletrgovine z ogljem Kari Radnaj, ki ima tirjati nad 80.000 K.
Kriza v Avstriji.
DUNAJ 2. (B.) Današnji »Fremden-blatt« govori o avstrijski krizi in pojasnjuje, da je Koerl^erjev kabinet podal ostavko le z ozirom na spremembo položaja na Ogrskem, posebno pa radi načina odtegnjenja vojne predloge. Došle so tu v poštev obveze avstrijske vlade v parlamentu, kakor tudi mogoče posledice, ki bi mogle valed tega na vstati iz takega stanja stvari za odnosaje v Avstriji. Poskusi, da bi se drugačne povode podtaknilo avstrijski krizi, bo preveč v nasprotju z vsemi vidnimi dejstvi. Krona v kratkem odloči.
Umirovljenje in odlikovanje.
DUNAJ 2. (B.) Cesar je podelil dav-karju Ljudevitu Pontonu v Cervinjanu povodom zaprošenega umirovljenja naslov glavnega davkarja.
Velik požar.
MONAKOVO 2. (B.) V Obenvagen-fcach pri Mainburgu je v minoli noči navstal požar, ki je vničil več poslopij. O tem so bile sežgane 3 osebe in 3 težko poškodovane. Nekoliko oseb pogrešajo še sedaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
■ ulica Tesa Št. 25. A. =;
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurenco.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Una trovan cenik brezplačno ln franko.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Uolilfonclfa množina meglenega in svetlega, W CI tUdI IOIV d tapetovanega ali kuhinskega pohJJtva se prodaja in nekaj ca »a p> najugodaejših cenih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza 5. J. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od i)—12 predp. in od 2—7 ure zvečer.
X*rXXX SSSXXX8XXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsie zadrnp v Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej HrAon Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. niša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele,
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rac-derni sestav. Konkurenčne cene.
iT Album pohlitev brezplačen. H
X X
x X X X 1* X X X X X X X X X X
XXXXXXXXXXXXX*XX
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovT8tnej>ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drusra vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premi enine pro požarnim škodam po najnižjih cenah Žkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Deček,
ki je dovršil 3- ali 4-razredno ljudsko «olo. se vs p rej me takoj v prodajalnico z mešanim -blagom na deželi pod prav ugodnimi pogoji.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica dell ludustria št. 1. - Trst.
<"cmectne ph sče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne ploske od 20 in 2b cm pO K 2.— P!« šče v risanjih po dogovoru. — Se ne bo;i nikhke kockurence bod si glede cene ali kakovosti blaga.
30 malih stanovanj '
kukinjo se takoj odda v ul ei Inlustria in ul- Guardia v lišah >t>lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na str. od 1—2 ia 5—7 pop.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Pos'e 1, vogal ul. < ariatia. Piodaja -rebrne ure od 3 gld. ta pr«-j. rlate ure od s gld. naprej. Velikanska mn ž «'a ur ta birm« . Izbor stt-nskih ur, rc-golstorjer i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po j»ko zmerni ceni.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
POHIŠTVOM
najelegantnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via S. Giovani Stv. 14
RST vogal Piazza. S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO T-V GRATIS
	1.	1	L. Laserjev oblii za turiste.
			Pri poznano najboljše zdravilo proti kurji in očesom, žu ijem itd.
		P	Glaoia zaloga:
S <	jE	r 3	Lekarna L. SCHWENK. DUNAJ-M EIDLIN G. -N;j - Liise^-«-
		H	- VubiTa >e t vseh lekarnah. - 1
Dražbeni oglas.
Dne 7. julija t. 1. ob 12.30 popo-ludne se proda na prostovoljni dražbi na licu mesta v Divači hiša (gostilna) M a g a j ii a št. 1 v Diva č i z zadevnim hlevom, vodnjakom in vrtom. —
Ta-le hiša. ki le/i na sredi vasi, je posebno obiskovan« od letoviščarjev in se nahajajo v isti lepi prostori za gostilno in štacuno.
Najmanjši ponudek znaša H5.00U K.
Gustav Bonazza
t Trstu. Piazza Barriera veechia,
(vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapeearij
■O*
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu......
q Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli
C O R S O 8.
Velikanski dohod za spomladni čas.
o
o
co
Obuvala za gospode
črna, angleška po gld 3.20, lumeca, » po gld. 3.50
Specijaliteta nbuval za dečke.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 -O—	-QO	o
Obuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nzki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naročbc po meri.
6t

O
oo
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira pianet, naimatik, pluvial, bumeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, rituaiov, diurnov in neštevilno nabožnih raz icno fino vezan h knjig, svečnik v, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje k.pov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v roman-kem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrt-te, podoK veuce^. križcev in HVrt:nj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic iu vsakovrstnih drugih del spadajočih k. bogočastju, izvršijo he vtz» uja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.
> > > > > > > > > ? >
i
Anton J. Vogrič.
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najbolj šili tu- in inozemskih tovarn
= Borzni trg1 št. 2. II. nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. Konkurenčne cene.

Stanje Mnil vlog:
17 mitijono kron
XX
Rezervni zaklad:
nad 400.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
eprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, De da bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoČi zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vlose se »prejemajo tuđi po pošti in potoin e. kr. postne hranilnice.
posoja se na zemljišča p • 4 30 na leto. Z obre tmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na znižajo obresti in to odplačilo ravno F>" 0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplaća v in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 472% do 5°/0.

Prodajalnica obuval G. !¥Iayer Grego.
TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST.
Velikanski dohod z a b i r m o.
Qbuvala za pospode
črna, angleška po gld. 3.20, nisena, » po gld. 3.50.
Specijaliteta obuval za deoke.
Qbuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri.
Gostilna
ALLA BELLA VEDUTA
ulica Romagna št. 20
nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev $
Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo.
Izvrstna Milija. — Vse po najnižji! cenah.
Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Xa zdar!« vsem slov. bratom
Gorazd Ivaneic
gostilničar.
Prodajalnica rokovic in kravat.
A. HUBMA
TRST Corso štv. 19. TRST.
Rokovice glać*\ pive vrste za goBpe, 2
guujba po......gld 1. -
3 gumbi po.....gid 1.20
Rokovice iz švedske ali bele ki že za prari, 3 gumbi pa . . . • . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2
gumba po.....gld —.80
Rokovice IZ ponarejene kcže, 3 gumbi
po........gld —.50
Rokovice glace za gospode (angleške vrste)
po.....gld 1.30 do 1.40
Rokovice pristne angleži?e po . . gli 1"80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Izbor kravat najnovejše mode.
„Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauaer v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokov ce se poskus?jo ter toprej< -majo narocbe po meri.
tiiavni zastop za Trst, Kras, tionsKo, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
Izbor oblek za moške in dečke.
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovan! znesek: proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon
OOOOOOOOOOOOOOTO
o Nova manufakturna prodajalnica §
8 Cobau S gentilli §
g ulica delle Poste štv. 8 §
O	o
a	ogel ul. Valdinvo.	^
Q	SPECIJALI TETA:	Q
8 I zgotovljeno perlo za možke in ženske.
Najnovejše kravate. Moderci. ^^
O Ravnokar je dos!a obleka za ženske
8 po najnovejšem kroju. Cena od gu!. j' 2.43 naprtj.	O
_	Izbor drobnarij.	9
g	Najugodnejše cene.	q
oooooooooooooooo
JAKOB BAfViBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
== Špitaiske ulice štev. 2. =
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
tm vme rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunairih obligacij, »rećk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale .......... , —............kupone. — — 111 -.....------------------
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ----------------izgubi	............-
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inka.seo menic.	a^* JRor—-a naročila..
I
Podružnica v Spljetu
(Dalrr.acija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ' dne vzdiga,	•— ——
Promet s čeki in nakaznicami.